Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK -jub! jana, 30. decembra 1937 Stev. 52. Naša 11. novost: Politiini teden (Gl. str. S) Naša 12. novost; Za iistost (Gl. str. 3) Čez sto let od nas ne bo čevljev ne dret. Slovenski pregovor LeJo IX. 1 .nniitiucv■ tfiihiki lihitB vsak Cstrtsk. Urodniltvo In uprlvl v LJublJsnl, GrcsorllEsvi ut. 27/111. Tvl, it. 0-12. Poštni prodni it. 141. S *■'* '»«» *• ‘1. let« M din, lot. M din. V ItaHJI n. loto 40 lir, v F ran c i 1i 50 1 rankov, v Amiriki 2>/, dolarji. Naročnino Je treb* plačati vnaprej. - ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopise« ne sorelemamo laodKovoreDprioJi a« S din rnamk. - CENA OCLASOV: mod b e s e d 11 o m stane vsak« enostolpčn« petitna vrstic« »H nfenorostor S.5 Llmetro In širin« iš mm) din r-. M o d oglasi stan« vsak« petitna vrstica din 4'50 Notice: .soka beseda^din 2.—. Mali oglasil vsak« beseda din 0.50. Oglasni davek povsod te posebel. Pri večkratnem naročilu primeren popust. »Na zdravje!« Trkamo s kozarci, smejemo se, pijemo, delamo šepave dovtipe na rovaš starega leta, veselimo se, da bo prav kmalu, že čez bore pet minut to prešmeniano, preluknjano staro leto zdrknilo mimo nas. Pred nami se razgrinja nov, bel, nepopisan list — Novo leto. Ob misli nanj pozabljamo, da je tudi letošnje leto, ki bo vsak čas zatonilo v ,lani‘, bilo pred pičlimi 365 dnevi belo, čisto, obetajoče in vabeče. Tudi lani. ob tem času smo delali načrte, vsi: skromna, bledikasta strojepiska pri sosednji mizi, ki je mislila odpotovati na morje, pa se je morala zadovoljiti s počitnicami ob Savi, študent Peter, ki je nameraval položiti izpit, pa so le profesorji njega .položili', moja razigrana soseda Tončka, ki se je hotela lani poročiti, pa ima letos že drugega ženina — stari se potepa bogve kod — vsi, prav vsi smo smelo kovali načrte in z dopadenjem ogledovali beli koledar s 365 nepopisanimi dnevi. In prišlo je malo drugače. Morda niti ne čisto drugače, samo malo, neopazno, le tako, da nas je samo nekje na dnu srca zbodlo kakor s tenko, ostro šivanko. Zato pa ne maramo več starega leta, naprej, gledamo in se spet in spet zibljemo v prijetnih željah in upanjih. Pravico imamo do tega, Silvestrova noč nam jo daje, teh pičlih pet minut, polnih smeha, kipečega'vina in drznih želja Ej, kako hitro šine življenje mimo nas, zgoščeno, nelepo, samo pet kratkih minut pted polnočjo in že ga utegnemo pregledati in pretehtati, kakor nikoli dotlej. Kazalca se čedalje bolj približujeta drug drugemu, zdaj zdaj se bosta strnila, utrnili bodo luči, objeli se bomo, poljubljali z liudmi, ki smo jih morda to noč sre-čali prvič in poslednjič — samo-zalo. ker ie pred nami 365 nepopisanih dni, opojnih in vabečih, in ker mi, veliki otroci, tako radi trgamo s koledarjev bele liste s črnimi in rdečimi številkami našega življenja... Prav res nas le še nekai dni loči od Novega leta, nekaj dni, v primeri z vsem letom pičlih in kiatkih kakor pet predpolnočnih minut Staro leto bo kmalu zatonilo v pozabo, ob prihodu v novo leto je pa prav in pošteno, da pogledamo, kaj smo letos štorih in ali smo tudi res izpolnili, kar smo lam obljubili. Naši čiiatelji se gotovo še spominjajo, da smo jim v pričetku letošnjega leta obljubili dvanajst lepih, prijetnih in koristnih novosti, ki naj bi bile hkrati tudi trdna pot k izboljšanju našega lista. .Družinski tednik' je svojo besedo držal in svojo obljubo do pičice natanko izpolnil. Menda lahko z upravičenim ponosom trdimo, da so se vse naše novosti našim bralcem zelo priljubile; ena najbol^priljubliemlt novosti je nedvomno .Zrcalo naših dni', rubrika, ki si dan za dnem pridobiva več pristašev V njej lahko vsakdo odkrito pove svoje mnenje o neljubih življenjskih pojavih današnjega časa. Mislimo, do smo s to novostjo stopili na naši poti za dobršen korak navzgor. Nič manj zanimanja ni zbudila naša peta novost — nova stran, ki smo jo posvetili perečim problemom našega časa Na tej strani prinašamo izbrana poročila o vseh pomembnih dogodkih na polju znanosti, politike, gospodarstva in književnosti; tudi ta novost je pri naših bralcih našla toplo priznanje. .Tednik' je šel pa še dalie. Hotel je odpraviti vse, kar je bilo le količkaj okorelo in rnorda še nekoliko zastarelo; preuredil je .Kroniko pieteklega tedna' Kroniko smo postopno praktično preuredili in izpopolnili in našim bralcem zdaj ni treha več iskati tega tu, onega tam; vsak dogodek ima namreč posihmal svoj določeni predal. Preurejena tedenska kronika je ena izmed najpraktičnejših trajnih .Tednikovih' novosti, saj bodo vsi tisti naši bralci, ki nimajo priložnosti, da bi citati vsakdanje novice po dnevnikih dobili z njo sicer kratek, pa vendar izčrpen pregled tedenskih dogodkov. V svoji osmi novosti ie .Družinski tednik' skušal poskrbeti za tiste, ki morda nimajo zmerom pri roki debelih in dragih leksikonov. .Tednikov tedenski leksikon' je priročni Razgled po svetu Amerika se boji laponske? Za obrambo ]e sicer dovolj močna, za napad pa prešibka. Odločitev španske vojne pri Teruelu? — Po porazu romunske vlade 4 igralci svetovnopolitičnih dram V LETU GOSPODOVEM 1937 V Ljubljani, 29. decembra. Veliko grmenja, malo dežja, pravi naš pregovor. Amerika se že ves čas japonsko-kitajske vojne zaradi slehernega incidenta vsaja nad Japonsko — kadar bi bilo treba zares kaj ukreniti, pa vselej odneha. Zakaj se Angleži ne upajo odločno nastopiti proti Japoncem, smo že v božični številki obrazložili. Pri. tej priložnosti smo na kratko ugotovili, da tudi Združene države niso pripravljene na takšen spopad v kitajskih vodah. Danes si bomo nekoliko pobliže ogledali možnosti, ki bi se odpirale Ameriki, če bi hotela z orožjem v roki braniti svoje pravice na Kitajskem. Amerika ne mara Japoncev, to je že stara stvar, še preden se je tokijskim imperialistom le sanjalo o zavojevanju Kitajske, so Američani izdali zakon o prepovedi japonskega priseljevanja na ameri- km oddaljeno od svojih pristanišč. Pomorski strokovnjaki sodijo, da bi USA lahko imela trikrat tolikšno vojno mornarico in letalstvo, kakor ga ima danes, pa bi napad na japonsko brodovje v japonskih vodah kljub temu pomenil zanjo toliko kakor samomor. Druga bi bila, če bi se Japonci iz objestnosti upali na sredo Tihega oceana, bodisi da napadejo Filipine, bodisi zgolj zato, da bi Američane izzivali. V tem — skrajno neverjetnem — primeru bi bili obe brodovji približno enako oddaljeni od svojih oporišč; tedaj šele bi prišla do prave veljave silna ameriška premoč. V takšnem primeru ne bi seveda noben pomorski strokovnjak stavil niti počenega groša na japonsko zmago. če torej Američani tu pa tam govore, da bodo nastopili proti Japoncem z gospodarskim pritiskom, Saragoss* V'alladolid A- Ul' Gitafe Tatavera L ... 10.5. Z 7. Cordol>s^WKKSim,M!mm K bojem pri Teruelu: puščice označujejo dva izmed možnih treh nacionalističnih napadov. Tretji napad bi utegnil veljati Almeriji in Cartageni. ška tla. Resda so ta zakon narekovale v prvi vrsti gospodarske okoliščine, toda v ozadju je bila prirojena mržnja proti vsemu, kar diši po rumenokožcu. Sedanja vojna na Daljnem Vzhodu bi bila torej najlepša priložnost za Američane, da dado duška temu svojemu sovraštvu. Toda vse kaže, da Američani danes ne samo ne m o-re jo tvegati vojne proti Japoncem, temveč je tudi čustveno n o-čejo. Nastane vprašanje: ali bi se Washington m ogel spustiti v takšen riziko, če bi se hotel? če hočemo na to odgovoriti, si moramo posebej ogledati napadalno vojno in posebej obrambno. Ameriška mornarica, posebno pa letalstvo, sta nedvomno mnogo močnejši od japonskih. Toda napasti Japonsko bi se reklo, poslati mornarico in letala čez neizmerni Tihomorski ocean, tod pa nimajo Združene države nobenega pravega oporišča razen Havajskih otokov. Ameriško brodovje bi le z veliko težavo vznemirjalo japonsko trgovino ob kitajski oblali, izpod-rezati bi je pa sploh ne moglo. Nasprotno bi pa japonske vojne ladje uspešno napadale ameriško brodovje, ker.bi bilo več ko 11.000 in zmerom novi leksikon, ki si prizadeva zudelavaii vrzeli na vseh mogočih poljih. Zadnji dve naši novosti bosta za-ključili zanimivo vrslo naših letošnjih trajnih novosti. Naša enajsta novost — .Politični teden' — bo poskrbel, da bomo vsak teden vsaj na kratko poučeni o političnem življenju doma in na tujem 12 .Tedmkova' novost — razveselili se ie bodo vsi ljubitelji naše materinščine — je pa nova rubrika , 7. a čistost našega j e z i k n‘. V tej rubriki bomo skušali celiti večje in manjše rane in praske, ki žal tako pogosto kvarijo lice naši lepi slovenščini. Razen teh sedmih trajnih novosti, ki so tudi pošteno preduigačile lice je vzrok temu njihova zavest, da ne morejo brez veleresnega rizika prenesti pomorskih operacij v ja ponsks ali kitajske vode. Ob pod pori britanske vejne mornarice in njenih oporišč v Singapuru in Hongkongu bi bilo sicer njihovo upanje v zmago nekoliko boljše, a le nekoliko; Japonci bi bili še zmerom premočni za združene pomorske sile obeh anglosaških držav. Ofenzivno bi Amerika zadela Japonce v živec le z blokado iz daljave — v ta namen bi ji pa morale učinkovito pomagati tudi vse druge evropske države, ki imajo! sveje interese v kitajskih vodah. Dejansko je ameriška mornarica! močna le v defenzivi, tu pa tako, da je skoraj ni vrzeli v njenem obrambnem sistemu. Ameriške pomorske meje tečejo v trikotniku Aljaska—Havajski otoki—Panamski prekop. Filipine, Guam in druge manjše otoke bi Združene države brez pomišljanja žrtvovale, če bi jih Japonci iznenada napadli. Toda z zavzetjem teh prednjih točk bi Japonci skoraj nič ne pridobili. Havajsko otočje je najmogočnejša utrdba na svetu, utrdba ki ji niti največji drednoti ne pridejo do živega. Na severu, kakšnih 3000 km od Havaja, leži otok našega lista — menimo, da ne na slabše — smo priobčili še pet zanimivih in zabavnih novosti, v obliki raznih nagradnih in gospodinjskih tekmovanj, kakršnih — upamo vsai — doslei po naših listih še nismo bili vajeni. Sami lahko najbolje vidite, da se .Družinski tednik' res pošteno trudi, da bi čim bolj dvignil svoj ugled v očeh svojih znancev, prijatehev m bralcev. Prepričan je, da ie svoj namen tudi dosegel. V Novo leto stopa z veselo zavestjo izpolnjene dolžnosti in s kopico novih načrtov. Vsem svojim prijatcljems bralcem in znancem pa kliče: »Veselo Novo leto, in pripeljite v našo sredo še svoje znanec in prijatelje, da bo prihodnje leto naša družina še večja!" Uredništvo. Unalaska, na konici Aleutov, čeprav še ni utrjen, obvladuje kljub temu s svojim pristaniščem ves severni Pacifik; še nedavni pomorski manevri so pokazali, da kombinirana zveza vodnih letal in vojnih ladij med Unalasko in Hava-jem brezhibno funkcionira. Tretji vogal trikotnika je Panamski prekop, takisto veleutrjena točka z mogočnim letalskim oporiščem. Pri tej priložnosti velja poudariti, da je ameriško letalstvo neizpodbitno najmogočnejše in najbolj izurjeno na svetu, medtem ko se japonsko ne more ponašati niti s povprečno kvaliteto. Načrti ameriške obrambe so seveda tajni, toda za vsakega strokovnjaka je jasno, da bodo Američani pri japonskem napadu držali trikotnik Aljaska—Ha vaj— Panama z osiščem v Pearl-Kar-borju. Ne smemo pozabiti, da je Havaj še zmerom svojih 3000 km oddaljen od San-Francisea. Sovražno brodovje, ki bi se upalo vdreti v ta trikotnik, bi imelo malo upanja, da bi celo prišlo iz njega. Skratka: i Američani i Japonci bi tvegali glavo, če bi skušali drug drugega napasti. Brez posebne škode bi tvegali le kakšen polet bombnikov, to bi bilo pa tudi vse. Po drugi strani bi se pa obe dTŽavi najbrže zmagovito branili tudi pred združenim brodovjem več držav. Prava prednost Američanov je le v tem, da lahko izvedejo blokado Japonske, a še to samo s podporo evropskih držav. (Podatki po članku newyorškega dopisnika »Paris-Soira«, Jaequesa Fran-salesa.) Bitka za Teruel se je razvila v mnogo večjo vojaško operacijo, kakor je bilo prvotno pričakovati. V prvem zaletu so republikanci odrezali mesto od nacionalističnega zaledja, v drugem so z velikimi žrtvami zavzeli večji del mesta, v pravkaršnji tretji etapi morajo pa braniti osvojeno ozemlje pred ogorčenimi Franco vimi protinapadi. Glavni uspeh, ki so ga republikanci izvojevaii z napadom na Teruel, ni samo moralnega značaja; mnogo važnejše je da so preprečili že dolgo napovedano veliko ofenzivo nacionalistov na Madrid. Ta uspeh še ni do končen; ako se Francova protiofenziva pri Teruelu z velikim ob-koljevalnim manevrom posreči, bo ne samo padla prvotna republikanska zmaga v vodo, ampak se utegne celo spremeniti v katastrofo, kajti, kaj lahko bi se zgodilo, da francovci potisnejo republikance v morje in odtrgajo Katalonijo od Valencije. Za zdaj seveda stvari še niso tako daleč dozorele. Za zdaj drži le to, da so republikanci z zmago pri Teruelu zmedli nacionaliste. Kakor že večkrat v tej držav ljanski vojni, je Franco tudi letošnjo zimo — po zmagi v Astu-riji — s svojim obotavljanjem zamudil pravi trenutek za odločilni napad. Nacionalistični generalni štab se ni znal ali mogel o pravem času odločiti za eno izmed treh možnosti: 1. za napad na južni fronti proti Almeriji in Cartageni, obema velikima sredozemskima pristaniščema republikanske Španije; 2. za napad na Guadalajaro in Madrid; 3. za napad na aragonski fronti (Teruel) v smeri na sredozemsko obal. Napad na jugu bi skrajšal obal, ki jo mora blokirati Francova vojna mornarica, hkratu bi pa iztrgal republikancem dve njihovi najvažnejši luki. Odločilen tak uspeh sicer ne bi bil. nedvomno bi pa pomagal skrajšati vojno in povečal nacionalistične nade v končno zmago. Uspešen napad na Madrid, španski »Verdun«, takisto ne bi bil odločilnega pomena, pač bi pa zelo r r Chautcmps in Del!)as, junaka decembrskega londonskega sestanka z angleškimi državniki. (»etuliu Vargas, predsednik brazilske republike, najmlajši v družini diktatorjev. Ul r vi j i Maksim Litvinov, ruski zunanji minister in edini iz Lenjinove stare garde, ki mu je Staljin doslej prizanesel, čeprav so ga senza-cijski listi letos že nekajkrat pokopali. dvignih moralo Francovih vojakov in nacionalističnega zaledja. Tudi bi v Evropi, posebno pa na Angleškem, odplavil še poslednje republikanske adute za njihovo končno zmago. Najnevarnejši za republikance bi bil Francov uspeh na aragon-skem bojišču. S presekanjem zveze med Katalonijo in Valeneijo bi omogočil bližnji padec Madrida, morda celo brez boja, in prisilil Katalonijo na kolena. S tem bi bila kajpak tudi usoda valencijske Španije zapečatena. Toda napad v Aragoniji bi pomenil za Franca tudi velik riziko: če bi uspel, bi sicer odločil vojno, če bi se izjalovil, bi pa utegnil roditi pravo katastrofo za napadalca. Vsekako bi ta napad terjal med vsemi tremi največ žrtev, kajti republikanci so se v teruelsklh gorah silno utrdili, vrhu tega pa brani te postojanke elita njihove vojske. Morda nam že prihodnji teden prinese kos odločitve — v tej ali oni smeri. Observer * Zaradi obilice aktualnejšega gradiva smo morali v prejšnji številki obljubljeni članek o Ludendorllu odložiti do prihodnjič. Veliko uspehov, veliko zdravja, sreče in zadovoljstva želita vsem naročnikom, bralcem, inserentom in prodajalcem »Družinskega tednika« v letu 1938 uredništvo in uprava. \ TEKAM SUHO ZIMO imamo le-I y tos. Od severa sem brije oster veter. Po cestah srečavamo ljudi z rdečimi nosovi in zariplimi obrazi. Kadar zapiha veter ostreje, se s cest dvignejo celi oblaki prahu. Hujše skoraj ko poleti. Kdo bo pa požiral takšen prahi In da bi rešila ljudi pred to nadlego, je mestna občina ljubljanska sklenila, da bo odslej zaradi prevelikega prahu ceste škropila. Ondan smo videli, kako so sredi zime po ljubljanskih ulicah ropotali škropilni avtomobili. Prah se je za trenutek res polegel, toda namesto njega je nastala poledica, saj je v takšnem nazarenskem mrazu voda sproti zmrznila. Po Šelenburgovi ulici je privozil voznik, za njim drugi, tretji. Škropilni avtomobil je bil pravkar izginil za vogalom. In glej! Komaj so konji dobro stopili na poškropljena tla, že jim je začelo drčati. Prvemu vozniku so konji neprestano padali. Električna cestna železnica je morala usta-viti in je imela najbrže lepo število minut zamude. Avtomobilisti so nestrpno trobili. Nežne damice so se nejevoljno presedale na sedežih. Kolesarji so morali iti peš in pešci so se radovedno ozirali in se v gručah ustavljali na obeli pločnikih. Neki dami se je silno mudilo na postajo. Niso je hoteli spustiti naprej. Morala se je prepirati in nazadnje je revica skoraj že jokala, potem je pa začela sunkovito otepati okoli sebe s komolci, da se je prerinila iz gneče. Bog ve, ali je sploh prišla še o pravem času na vlak! Vozniki so preklinjali in tepli konje, uboge nedolžne živali so bile pa neprestano na kolenih. Počasi so vozniki živali le spravili naprej in ko so zavili v še nepoškr opij eno Prešernovo ulico, so si oddahnili vsi: vozniki, avtomobilisti, kolesarji in pešci, najbolj pa sprevodniki električne cestne železnice kajti njihova nestrpnost je bila menda največja. Kronistka Kronika preteklega tedna zlati zaklad, je izjavil v senatni proračunski razpravi finančni minister Bonnet. Dodal je, da se francoske denarne razmere popravljajo in da je frank zdrav. — Frank Kellogg, bivši ameriški zunanji minister in skupaj z Briandom oče po njima imenovanega pakta, ki obsoja vojno kot pripomoček za dosego političnih ciljev, je umrl, star 81 let, — V Paragvaju so hoteli komunisti izvršiti državni prevrat, a se jim je izjalovilo. — španski republikanci so zavzeli Teruel, vendar ga le s težavo branijo pred srditim nacionalističnim protinapadom. — Pri romunskih volitvah Tatarescova vlada ni izvojevala odločilne zmage in je morala odstopiti. — Vojvodinja Wind-sorska, žena bivšega angleškega kralja Edvarda VIII., pričakuje otroka. — Staljin še zmerom »čisti«. Po pariškem »Matinu« so od 159 delegatov, izvoljenih svoj čas v osrednje vodstvo ruske komunistične stranke, svobodni le še štirje, vsi drugi so zaprti ali pa umrčeni. — General Doihara, glavni krivec japonsko-kitajskih vojn, imenovan japonski »Lawrence«, je te dni padel na kitajskem bojišču... če smemo verjeti japonskemu uradnemu poročilu. — V prestolni besedi ob otvoritvi zasedanja japonskega državnega zbora na Štefanovo je mikado dejal, da dobi japonsko vojaštvo vse bitke, zato raste njegov vojaški ugled doma in na tujem. — Kitajci poročajo, da so njihovi četaši zavzeli ob meji med pokrajinama Hopesem in šantungom mesta Jančan, Jansin in Lolin. Naša 11. novost: Psliiitm teden Naša KRONIKA PRETEKLEGA TEDNA se je zadnje tedne sicer lepo razvila, toda popolna še zdaleč ni. Tega se uredništvo Družinskeg a tednika prav dobro zaveda, zato si od tedna do tedna bolj prizadeva, da to rubriko čim bolj izpopolni. Nov mejnik na poti do končnega cilja je POLITIČNI TEDEN — naša 11. letošnja novost — ki bo poslej stalno izhajal na tem mestu. Doma Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je prejšnji torek podal v finančnem odboru narodne skupščine poročilo o zunanji politiki Jugoslavije. Dejal je, da se ni zadnje čase v jugoslovanski zunanji politiki zgodilo nič novega, »še nikoli niso narodi na Balkanu, v donavski kotlini in ob Jadranu živeli v tako varnem miru kakor danes; če se danes zbirajo na mednarodnih obzorjih temni oblaki, so ti oblaki samo zunaj Jugoslavije.« Podrobnejše poročilo si je predsednik vlade pridržal za plenum narodne skupščine. — Našo novo torpedov-ko »Beograd« so pretekli četrtek slavnostno spustili v morje v Nantesu na Francoskem. Slovesnosti je botrovala Avgusta Stojadinovičeva, žena predsednika vlade in zunanjega ministra. V kratkem dobimo še dve takšni tor-pedovki, »Zagreb« in »Ljubljano«; grade ju v Splitu. — Mariborski tednik »Neodvisnost« je pred mesecem dni prenehal izhajati. V »Jutru« beremo, da bo list prevzel nov konzorcij in da ga bo že za Novo leto spet oživil. — »Orač« se imenuje mesečnik, ki ga je začela izdajati Kmečka zveza v Ljubljani. V uvodniku prve številke pravi Janez Brodar, nekdanji poslanec bivše SLS, da bo list nepolitičen. — Obvezne strelske vaje za športno in sokolsko mladino bo predpisal nov zakon, ki ga v kratkem dobimo. — Francija postane 1. januarja 1938 za naše trgovce klirinška država, t. j. uvozniki bodo morali za uvoz blaga in za njega plačevanje imeti dovoljenje naše Narodne banke. Drame in Iragediie d Zaradi bede se je v bolnišnici obesil 621e(.ni berač Ivan Vapanek iz Veliškovcev pri Osijeku. Mož je bil svoje čase bogat in ugleden mizar, toda družinski prepiri so ga spravili na beraško palico. d Sina je prisilil, da se je naslonil k zidu, potem ga je pa ustrelil Anton Bunjevac iz Osijeka. Sin se je bil postavil za mater, ker jo je oče zmerom pretepal, oče je pa v jezi zgrabil za puško in Ilijo ustrelil. Ondan so brez-srčneža prijeli. d Z enim samim zamahom s sekiro je Hamid Karahodžič iz Jevadžije pri Doboju odsekal glavo prepirljivcu Marku Jurkoviču. Jurkovič se je šele pred kratkim vrnil iz ječe, kjer je več let sedel zaradi uboja nekega slepca. d Ker niso hoteli plačati pol litra krvi, je morala zaradi hudih ran in prevelike izgube krvi umreti Danica Močevičeva iz Sarajeva. Danico je bil mož pred kratkim lOkrat nevarno zabodel z nožem in zdravniki so vse dotlej čakali, da bodo ženini sorodniki plačali pol litra krvi za transfuzijo. Ker se pa za to nihče ni zmenil, je nesrečna žena ondan izdihnila. d Na slavi je ubil zaljubljeni krojač Branko Bugarski iz Bačkega Petrovega sela Pavo Topalskovo, ženo svojega najboljšega prijatelja. Mož se je bil v prijateljevo ženo zaljubil do ušes in ker je vedel, da nikoli ne bo mogel z njo živeti, je hotel obema narediti konec. Pava se je takoj mrtva zgrudila na tla, Branko je pa nevarno ranjen obležal zraven nje. V žepu njegovega suknjiča so našli poslovilno pismo, kjer pravi, da je imel vsega dovolj, le ljubezni premalo. Nesreče č Pod hlodi je dohitela smrt 58- letnega viničarja Franca Lesjaka iz Peker pri Mariboru. Mož je pomagal pri nakladanju, po nesreči so se pa hlodi prevrnili nanj in mu strli prsni koš. Moža so z nevarnimi notranjimi poškodbami takoj prepeljali v bolnišnico, toda kljub vsemu zdravniškemu prizadevanju je kmalu nato podlegel. č Pri pečici z žarečim ogljem je zaspal v Rožni dolini pri Ljubljani 24-letni hlapec Anton Murgelj z Dolnjega vrha pri Prečni na Dolenjskem. Fant se je po napornem delu hotel malo ogreti, toda po nesreči je zaspal in se z ogljikovim monoksidom zastrupil. č Vreča zagorske pošte z 12.000 dinarji je med prevozom na postajo izginila. Domnevajo, da Je najbrže padla s slabo naloženega voza in si j'o je spotoma kdo prilastil. Preiskava bo dognala, kdo je vrečo pobral in si denar prisvojil. č Do tal je pogorela tovarna lepenke na Prevaljah. Gasilci so z vso vnemo gasili in komaj proti večeru se jim je posrečilo požar toliko omejiti, da se ni razširil na stanovanjske hiše in skladišča. č Ni mogel preboleti sinove smrti upokojeni glavni ravnatelj Mestne hranilnice v Sarajevu Gavro Trifunovič iz Tuzle. Pred kratkim mu je bil umrl Kletni sin Nenad in odtlej je bil mož silno potrt. Neprestano je hodil na njegov grob jokat. Ondan ga je zaradi prevelike žalosti zadela na grobu kap. č Raztopino kamene sode je zamenjal za vodo 71etni Vitomir Gajič iz Vlačke pri Stratagu (Srbija). Fant je v silni žeji zgrabil za posodo, toda po nesreči je bila v vodi že raztopljena soda. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. č V pijanosti je padel v vodo Vaso Aleksič iz Visokega (Bosna). Mož se je bil s svojim tovarišem tako napil, da je vso pot proti domu padal. Ko je moral po poti tik visoko narasle reke Bosne, se je spotaknil in strmoglavil v vodo. Preiskava bo pokazala, ali ni njegove smrti mogoče zakrivil njegov tovariš. č 1200 plenic je zgorelo na podstrešju v sušilnici državne otroške bolnišnice v Ljubljani. Peč v sušilnici je namreč slaba in je skočila iskra na suho plenico. Na mah je bilo vse podstrešje v plamenu. Požar so po dveh urah napornega gašenja pogasili. Razen plenic je pogorelo še nekaj drugega perila, tako da je škode več ko 15.000 dinarjev. č Dva jamska vozička sta s takšno silo stisnila 351etnega rudarja Karla Srebotnika v rudniku Zabukovici pri Celju, da sta mu zdrobila prsni koš. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. č Do smrti se je opekla 41etna kurjačeva hčerka Marija Zoretova iz Br-nice pri Hrastniku. Dekletce je prišlo preblizu peči, vnela se ji je obleka in konje in jih potem prodajal dalje. Ondan so ga orožniki zalotili skupaj z. njegovim bratom. Cigan bi jim bil; najbrže ušel, če si ne bi orožniki pri; nekem kmetu izposodili konja in voza; in ga dohiteli. Dolenjsko ljudstvo si; bo za nekaj časa oddahnilo. p 1500 dinarjev vredno tehtnico je; nekdo ukradel iz drvarnice v Lekar-; niški ulici v Mariboru. Tehtnica je; bila last Nabavljalne zadruge državnih; nameščencev. p Nevarnega tatu Lenarta iz Krope; so prijeli orožniki. Pri hišni preiskavi; so našli pri njem v postelji vse polno; nakradenih predmetov. Vse vlome je; fant priznal. RlaS napredek n šolo za preproge bodo v kratkem« zgradili v Sjenici pri Prijepolju. Dr-< žava je prispevala zanjo 130.000 din.« n 3 in pol milijona dinarjev je sta-! la palača Borze dela v Mostarju.; Zgradbo bodo posvetili sredi januarja.! Mevsakdanjosdi * Pes je poginil na grobu svojega gospodarja, mizarja Jovana Ajda iz Horgoše pri Stari Kanjiži. Ko je zve- j politiki jn diplomaciji. sta žival videla, da so grobarji grob; njenega gospodarja čisto zasuli, jej &kwub je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol £ Vrhu tega deluje milo in ftbrez bolečin. Zato uživajo j odrasli in otroci radi Darmol čas ^isssa IDarmol dobite v vsaki lekarni GLASOVI CAS0PISIA. domačega in tnšega PO ROMUNSKIH VOLITVAH DIMINEATA, Bukarešta (neodvisen, najbolje informirani romunski list): Za stranke, ki so za ustavno parlamentarno vladavino, je glasovalo 1,700.000 volilcev, za stranke, ki se zavzemajo za diktaturo, pa samo G90.000. JUTRO, Ljubljana: Prvič po vojni se je zgodilo da parlamentarne volitve v Romuniji niso prinesle vladi zmage. Tudi v ostalih balkanskih državah še ni bilo takšnega primera. FRANCOZI O LUDENDORFFU TEMPS, Pariz (najuglednejši francoski list; konservativen, antisociali-stičen): Pokojnik je pri vsaki priložnosti kazal neizmeren napuh, zato se je tudi čutil poklicanega, odločevati v začela žalostno zavijati, nekaj ur nato je pa poginila. * Tik pred pogrebom je oživela Mara Ivezičeva iz Bitolja. Žena je ondan umrla in ko so jo hoteli pokopati, se je iznenada začela premikati. Zdravnik je takoj ukazal zakuriti sobo, da bi se truplo ogrelo. Dan pozneje ECHO de PARIŠ (katoliško-nacio-nalističen): Erich Ludendorff je imel ;tri malike: svojo nemško domovino, ■armado, ki ji je služila, in samega ; sebe. (General Ducliene.) :PO UREDITVI AFERE Z AMERI-; SKO TOPNICARKO »PANAY« NIČI-NIČI, Tokio: Ureditev inci- L)U, uit Ul oc iiupiu ugiciu. i-ja.il I1CJC^ -' —- ««««-« je Mara zares umrla. Bolehala je za j Jen ta s topničarko »Panay« bo po- srčno napako. * Pečenega ovna in 6 kg kruha je pojedel Kletni Sreten Pavlovič iz Ose-čanov pri Sarajevu na slavi svojih sorodnikov. Domači so se tolikšni požrešnosti mladega fanta silno čudili. * 10 mesecev se ni ne strigel ne bril športnik Lazar Mršič iz Vlastinca (Srbija). Fanta je bila športna zveza kaznovala s prepovedjo igranja. Ko pozori ŠIVALNI STROJI naprodaji 42 popolnoma novih, pogrezliivih, prvovrstnih znamk (konkurznega nakupa) po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET" (nasproti Križanske cerkve) Rabljeni od din 200’— naprej Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuie po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. I i p O I 1 u j a vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneie Alojzij PLANINŠEK Na tujem Ameriška vlada se je zadovoljila z japonskim opravičilom petopitve »Pa-haya«, čeprav izjavlja v noti na japonsko vlado, da je prepričana, da se ^RO. A G. BA NCN I Ii POSLOV japonski letalci niso zmotili, ampak so torpedovko s premislekom napadli. — Tsinan, glavno me to pokrajine šan-tung, so Japonci osvojili, prav tako pristanišče Hangčov. — Za 10 milijard frankov je od julija poskočil francoski L J U B LJ A N A Beethovnova ul. 14 L nadatr. Tei. 35-10 v hipu je bila v plamenih. Čeprav so domači ogenj takoj udušili in so otroka nemudoma odpeljali v bolnišnico, je mala Marija še isti dan podlegla opeklinam. č Po nesreči je ustrelil sošolca Kletnega Erika Tagelaua iz Maribora Kletni Viljem. Fantič je za šalo naperil samokres proti tovarišu in sprožil. Samokres je bil nabit in nesrečni Erik se je zgrudil v mlaki krvi. č Cc se otroci igrajo z orožjem, pride pogosto do nesreč. Ondan so se trije fantiči iz Male Kanjiže pri Murski Soboti igrali z očetovimi samokresi in so pri tem po nesreči obstrelili 10-letnega Josipa Lazarja. Dečka so takoj prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, toda tu je kmalu nato izdihnil. č Ko sta se vračala z vinom in žganjem proti domu, sta zašla v snežne zamete Sava Simovič in Jorgan Roga-novič iz Konavelj pri Kotoru. Roga-novič je ves izmučen prišel do doma, Simonovič je pa v snegu zmeznil. Ko so ga kmetje prišli reševat, so ga našli že mrtvega. č V snežnih metežih je izginil tihotapec tobaka Boža Juka iz Služnja pri Mostarju. Z njim so bili še štirje drugi tihotapci in te so orožniki naspol zmrzle našli v snegu. Božo so dolgo iskali vsepovsod, toda doslej brez uspeha. Po LriviEi po mu je te dni zveza kazen spregledala, je Lazar brž odhitel k brivcu in si ostrigel lase in dolgo brado. spešila konec maršala čangkajška, ker bo sprevidel, da je jalov sleherni nadaljnji odpor brez pomoči Velike Britanije in USA. OEUVRE, Pariz (glasilo vladnih radikalov): Vzrok japonskemu prodiranju na Južno Kitajsko namesto globlje v Srednji Kitaj je okoliščina, da je Tokio oddaljen od Vladivostoka samo štiri ure. Japonska se nikdar ne bo odrekla svojem načrtom proti Rusiji, le strateški položaj se ji danes še ne zdi ugoden, zato je sklenila najprej osvojiti Južno Kitajsko in pridobiti časa za ureditev in konsolidacijo zavojevanih pokrajin, nato še-, le bi se z vso silo vrgla na svojo J smrtno sovražnico Rusijo. | NASLOVI člankov japonskih listov ob izročitvi britanske note zaradi incidentov v Hongkongu: Ne bojimo se Anglije! — Anglija se razburja! — Anglija spet blufira kakor za abesinske afere. Osebne ^esli t delbos tudi v berlin? ..." IV, , .. J Jule s SAUERWEIN v izjavi po- o Poročili so se: V S1 o v e n s k i h* rogeval(,a planskega neodvisno libe-Konjicah: banovinski zdravniki rainega iista a Z-E ST A: Po zaneslji- Ludvik Schwarz iz Loč pri Poljčanah in stud. pharm. Olga Prusova iz Slov. Konjic. — V Ljubljani: Anica Pučnikova in inž. Rihard Pompe; Drago CimperŠek, dipl. rer. mercant. iz Jarš, doma iz Sevnice, in Vera Ravnikarjeva iz Ljubljane. — Novo-poročencem naše iskrene čestitke! t Umrli so: V Celju: 461etna zasebnica Alojzija žerdonerjeva, roj. Lebarjeva; 391etni rudar Ivan Sorlič. — V Ljubljani: Antonija Kraljičeva roj. 8chwentnerjeva, vdova po pečar-skem mojstru; dr. Viktor Ahahzizh, odvetnik in deželnosodni svetnik v po- vih informacijah lahko povem, da pojde francoski zunanji minister Delbos takoj po januarskem zasedanju sveta ZN uradno v Berlin. [Ju-les Sauertvein je eden izmed najuglednejših francoskih časnikarjev; spremljal je Delbosa na njegovem nedavnem potovanju po Srednji Evropi.] TERUEL OEUVRE, Pariz (glasilo vladnih radikalov): General Queipo de Liano trdi, da Teruel ne bo padel. Natanko tako je general napovedal padec Madrida. -ANGLIJA—PALESTINA p 30.000 dinarjev je ukradla Ljubica Sičeva iz Sente svoji prijateljici Ve-linki Vesičevi iz Vršca. Velinko je Ljubica pogostila, jo prenočila in ji pokazala ves svoj prihranek. V zahvalo za gostoljubnost je Ljubica svojo prijateljico okradla in z denarjem pobegnila, toda orožniki so jo v Uljmu prijeli in jo oddali v zapor. Pri njej so našli še ves denar; izročili so ga lastnici. p 14 vreč najboljšega rezanega tobaka so našli orožniki iz. Ljubuškega v luksuznem avtomobilu Zutalije Jerka iz Zagreba. Mož je prevažal tobak za tihotapca Ivana Poluniča iz Goric. Tihotapljenega tobaka je bilo 250 kg. p Za lažnivo pričanje sta dobila 6 mesecev zapora Toša Dokič in Boža Petrovič iz Novega Sada, ker sta v ločitvenem procesu po krivem pričala proti Smilji Stanojevičevi iz Novega Sada. Kazen je tako nizka zato, ker moža na pričevanje nista prisegla. p Tatinskega cigana so spravili za zapahe orožniki iz Stične na Dolenjskem. Cigan Nikolič je bil že lansko 1 leto ukradel kmetom na Dolenjskem Razno koju; Leon Ozimič, davčni kontrolor v pokoju; Jože Levstek, davčni upra-J itatTTA. vitelj v pokoju; Marija Skrabčeva, J roj. Pollackova. — V Mariboru:? TIMES, London (najuglednejši an-63Ietni zasebnik Ivan Fatur; Pepca* gleški list; konservativen in neodvi-Ranzingerjeva, roj. Janova, vdova poj sen): Italijanska radijska postaja v rudniškem tajniku. — V N o v e m J Bari ju razglaša dan za dnem, da brini e s t u : 881etni Ignac Pegan, bivši J tanski imperij razpada in a tudi razna druge modne potret)-ščine, patentne zadrge, gumbe, zaponke itd. Tudi te modne malenkosti so za veleindustrijo dobičkanosne. Izračunali so, da potrebuje vsaka ženska na leto povprečno 89 modnih potrebščin, ki jih izdela ameriška veleindustrija. Čudno maščevanje n.š. i. Pariz, decembra. Zdravnik dr. l..ebour se z nekim svojim poklicnim tovarišem nikakor ni mogel razumeti. Sicer sta se možaka vselej spravila, potlej sta se pa spet pričela na vse kriplje prepirati. Nesporazumov in besed ni hotelo biti ne konca ne kraja. Pred kratkim sta se prepirljivca srečala v neki večji družbi. Beseda je dala besedo in koj je vzplamtel hud prepir. Po tem prepiru se tovariša ni-; sta hotela več spraviti in dr. Lebour je pričel kovati načrte za pripravno maščevanje. Lepega dne se je vendar domislil nečesa primernega; kot zdravnik je vedel, da na mačke špajka (bal-drian) prav tako učinkuje kakor mamilo. Živali postanejo vesele in bojevite; zdravnik Lebour je torej nakupil špajke in jo je potaknil po vrtu svojega nasprotnika. Mačke so se je najedle in kmalu se je pokazal učinek. Noč za nočjo je v nasprotnikovem vrtu prirejala cela armada starih in mladih mačk nič kaj ubrane koncerte. To je bilo pa stanovalcu vrtne vile vendarle preveč, šel je na sodišče in ovadil svojega dolgoletnega nasprotnika, kajti uganil je, odkod izvirajo otožni mačji spevi. Na sodišču je dr. Lebour vse priznal; povedal je, da se je hotel tako maščevati svojemu tovarišu za razne žalitve, ki jih je moral pri njem požreti^ .Sodišče^ pa_za_ ta M n n mn šwva -nje ni imelo smisla in je maščevalnega zdravnika kaznovalo z občutno globo. Šest tednov bosta siamska dvojčka n č. d. Newyork, decembra. Operacija plastične kirurgije bo te dni spremenila nekega lGletnega dečka in 13-letno dekletce za nekaj tednov v prava siamska dvojčka. Clara Howardova se je nedavno tako strašno opekla, da z navadnim cepljenjem pač ne bo mogoče ozdraviti njenega kožnega tkiva. Dekletce ima ožgani obe roki vse do bokov in vso brado do vratu, 161etni John Bonner je Clarin bratranec. Operacijo bodo izvršili tako, da bodo iz Johnovih bokov izrezali kos mesa v obliki cevi in ko bo kri pričela krožiti po tej umetni cevi, bodo vcepili to meso na Clarine boke. Oba otroka bodo torej združili kakor prava Veliko Tcdnifcovo nagradno iefemovau/e V božični številki .Družinskega tednika' smo prinesli podroben popis našega novega nagradnega tekmovanja. Vse pogoje boste torej našli v omenjeni številki, kupone bomo pa natisnili v vsaki številki, tako dolgo, dokler bo tekmovanje trajalo. Ker mora vsakdo imeti vse kupone, priporočamo, da list hranite in da si ga vnaprej zagotovite pri svojem stalnem prodajalcu. Nagrade za naše tekmovanje so tele: 1. nagrada: 500 dinarjev v gotovini. 2. nagrada: kompleten Jedilni servis za Sest oseb, izdelan it prvovrstnega inozemskega porcelana in obrobljen z zlatim robom (26 kosov). — Servis je podurila za na3e naročnike trgovska hiša Kastner in Ohler v Zagrebu. Vrednost 350 din. 3. nagrada: vrtna garnitura iz dveh foteljev in mize. Vse izdelano iz najboljšega lesa. Vrednost 360 din. — Garnituro je načini čita-teljem podarila tovarna stolov in parketov Remec & Co. y Kamniku. 5. nagrada: 50 rezil za britje »Victoria Rxtra‘, vrednost 160 din. Podarila jih je naSim čitateljem tvrdka .Ostrica*, trgovina s finim jeklenim blagom in brusilnioa v Zagrebu, liica 38 6. nagrada: kompleten pribor za britje * britvijo, jermenom za brufienje rezila, milom, galunom in čopičem. Vse v lepi, lakirani le* seni skrinjici. Vrednost 150 din. — Pribor za britje je naSim čitateljem podarila tvrdka .Ostrica4, trgovina s finim jeklenim blagom in brusilnlca v Zagrebu, Iliča br. 38. 5. nagrada: platnena jedilna garnitura za Rest oseb v velikosti 140X140 cm, ažurirona, s Šestimi namiznimi prtiči v velikosti 55X55 centimetrov Vrednost 140 din. NaSim kitate-ljem jo je podarila trgovska hiša Kastner in Ohler v Zagrbu. 10. nagrada: kompleten pribor za britje s pripravo .Gillette* s tremi britvicami^ čopičem in milom, vse v lepi, leseni fiatulji z ogledalom. Vrednost 100 din. — Brivski pribor je našim čitateljem podarila tvrdka ,Ostrica*, trgovina s finim jeklenim blagom in brusilnica v Zagrebu, Uica 38. 11. do 16. nagrada (5 nagrad): Zbirka Sl- siamska dvojčka, kajti imela bosta tudi isti krvni obtok. Upajo, da bodo s to operacijo oživili mrtvo Clarino tkivo. To prisiljeno stanje bo trajalo šest tednov, potem bodo pa otroka spet ločili. Clara in John sta črnca in čeprav sta bratranec in sestrična, se še ne poznata. Operacijo bodo izvršili v Washingtonu. (»Paris-Soir«) Balada o izgubljenem sinu n p. k. Budimpešta, decembra. Po dvajsetletnem vojnem ujetništvu se je pred kratkim vrnil neki Johann Kro-bath v svoj rojstni kraj Regede ob madžarsko-jugoslovanski meji; ni se pa maral takoj vrniti k svojim staršem, ker se je bal, da bi jih utegnila zaradi njegovega nenadnega prttioda zadeti kap. šel je najprej k svojim prijateljem in jim je povedal, da bo potrkal pri svojih starših kot neznan popotnik in da jih bo poprosil za prenočišče. Sele zjutraj se jim bo dal spoznati. Krobath je res poprosil pri svojih starših za prenočišče; starca sta ga kaj neprijazno sprejela, nazadnje sta mu pa le dovolila, da bo prespal noč pod njuno streho. Ubogi sin se je komaj premagoval, da se ni izdal, toda ljubezen do staršev ga je bodrila, da je sklenil počakati do drugega jutra. Drugo jutro so prišli prijatelji obiskat Krobatha in tedaj so z grozo ugotovili, da sta stara dva svojega gosta umorila. Ko sta zakonca zvedela, da sta ubila svojega lastnega sina, sta omedlela. Orožniki so dognali, da sta stara dva sina tudi oropala, m so zakonca takoj aretirali in odgnali v zapor. (»Prager Tagblatt«) stomovih preparatov za nego zob: ustna votla Sistoli), higienska zobna fiCetka Sistom, radioaktivna zobna pasta Sistom, antiseptična zobna pasta Sistom in medikamentozna zobna pasta Sistom. Vsaka nagrada v vrednosti 102 din. — Skupaj 510 din. ■17. nagrada: fotografski aparat ,Agfa* Ca-det, vrednost 75 din. Podarila ga je našim čitateljem Specialna foto-trgovina in parfumerija .loško Smuč, Ljubljana, Selenburgova 6. 18. nagrada: tri frotirke z modernim pisanim robom v velikosti 48X115 cm in frotirasta vrečica za umivanje. Skupna vrednost 63V.0 dinarjev. Darovala trgovska hiža Kastner in Ohler, Zagreb. 3 nadaljnja nagrade: vseletna naročnina na .Družinski tednik* v vrednosti po 80 din. 3 nagrade: polletna naročnina na ,Družinski tednik* v vrednosti po 4« din. Kaj Je »isjatpeTi l« Že 50 let proizvaja »ftatjesi« zdra* vila. Od tega časa vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je »73ayet« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. Med mnogimi neogibno potrebnimi zdraviti, ti so raznesfa sfavo firme « « je tud! Aspirin kor popularen preparat prot! revmatizmu, prehfajenju in bofečini. Aspirin /> zadnjih 40 fet v obfiti taBCet naj Bo fj razširjeno tdravifo na svetu. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJA! Otflas ic registriran pod Sp. br. 751 od 17 avgusta 1917 .avtentično tolmačenje* ,koloseki‘ in druge jezikovne cvetke Naša 12. novost: Za čistost našega jezika 'Nase nove nagrade Tvrdka Bat’a prispeva k našemu nagradnemu tekmovanju svoje nainovejše modele Vesela in prijetna dolžnost nam je sporočiti našim čitateljem, da je naša znana tvrdka Batfa podarila za liaše nagradno tekmovanje več novih, praktičnih in izbranih daril. Med naša najlepša in najkoristnejša darila bomo nedvomno lahko prišteli: 1. Na okvir šivane, lakaste ali boks, črne ali rjave moške čevlje, najnovejši model za 169 din. Srečni nagrajenec si jih bo lahko izbral po svojem osebnem okusu. 2. Najfinejše ženske čevlje iz semiša, izdelane po najnovejšem modelu, udobne in elegantne za din 149. 3. Ljubke in elegantne ženske čevlje iz najfinejšega laka za 129 din. SreCno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadalje POHIŠTVO MALENŠEK Ljubljana, CalovSka C« 258 (tramvajska postaja „Pri slepem Janezu*) Pod gornjim naslovom■ uvajamo danes 12. in poslednjo letošnjo novost. Z zadoščenjem jo uvajamo: saj nam je potrdilo, da smo do pičice izpolnili svojo obljubo v letošnji novoletni številki, ko smo napovedali 12 novosti za zboljšanje in izpopolnitev našega tednika. Hkratu imamo pa prijetno zavest, da bomo poslej tudi mi po svojih skromnih močeh pomagali zdraviti rano, ki se povojna leta čedalje bolj mri med nami, ne samo med preprostim ljudstvom, ampak še mnogo bolj med izobraženstvom: neslovensko izražanje v pisavi, tiskani in govorjeni besedi. »Družinski tednik« si domišlja, da se med vsemi slovenskimi dnevniki in tedniki najuspešneje trudi za čistost naše tiskane materinščine; da je na pravi poti, mu je dokaz že lepa vrsta pohval in priznanj, ki jih je dobil iz krogov naših najboljših jezikoslovcev. Toda njegovo prizadevanje je doslej veljalo samo domači porabi v listu samem, a to je za ozdravitev naše povojne jezikovne ‘rane premalo. To spoznanje je na-> šem n uredništvu narekovalo 'uvedbo •posebne jezikovne rubrike. : ZA ČISTOST NAŠEGA JEZIKA • bomo priobčevali po potrebi in po • prostoru, ki nam bo na razpolago, 'najmanj pa enkrat do dvakrat na ' mesec. 4. Prijetne, udobne ženske copatke z visoko peto, ali pa tople nizke copate brez pete. Copate in čevlje si bodo nagrajenci lahko izbrali po svojem okusu. Mislimo, da bodo naši čitatelji zelo veseli tega darila, posebno ker je tako lepo, praktično in koristno. Kupon sotni nastanek po nemščini (oči-viden: augen-schcin- lieh), pa se boste brez prigovarjanj* odločili za krajšo, smiselnejšo in duhu slovenščine mnogo bolj ustreza« jočo besedo očiten. naliči dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din y>Aber geh doch...« Dovolite, da se še jaz oglasim v vašem »zrcalu«. Ponovno sem opazovala, kako naše dame rade nemškutarijo, in sicer v vseh javnih prostorih in še kako ponosno! Na večer pred Miklavžem sem se vračala s tramvajem domov. Pri »Figovcu« vstopi mati s hčerko kakšnih 16 let. Dama zagleda neko drugo damo in začne se tako glasen nemški pogovor da so vsi prisotni lahko sledili njunemu pomenku. Druga dama izstopi in gospa mama se^volne, Bianca Capello bi te ljubila!« začne pogovarjati s hčerko — seveda po nemško... Deklica je bila v vidni zadregi in je gospe mami odgovarjala po slovensko. Gospa mama se pa za to ni zmenila in je junaško dalje sekala po nemško. Gospa je prva izstopila in deklica ji je zaklicala: »Mama, počakaj vendar/« »Aber geh doch!* ji je jezno odvrnila gospa mama. Če to ni zakrknjenost... O neki drugi dami, katere mož uživa velik ugled, bi lahko povedala, da je rojena Ljubljančanka, pa se sramuje naše materinščine in ne hodi ne v opero, ne v dramo, ker bi na njena ušesa donela barbarska slovenščina; zato pa hodi vedno v kino, kjer lahko čuje svojo milo nemščino. Takšne dame bi bile vredne dobre šole! Opazovalka Bitka na ljubljanskem trgu Na ljubljanskem trgu se je pred kratkim odigralo tole: Neka dama je kupila precej jajc. Ko jih je hotela plačati, sta prišli z branjevko v računu nekaj navzkriž in zato je nastalo vpitje na obeh* straneh. Zdajci je dama zgrabila? jajca in jih drugo za drugim zine-* tala branjevki v obraz, da je po-j kalo in brizgalo okoli. Branjevka jej vsa sluzasta in rumena pobirala z♦ obema rokama jajčno brozgo z obra-f za in jo metala dami v glavo. Bitka ?---------;---------— ------—;----------- je bila precej huda in radovedneževi11.11 prebitek zanimive snovi za oprav-ni manjkalo. Seveda sta razjarjeni; ^Janje- Vodilna država Italije, lagnnska ženski podkrepili bombardiranje s J republika Benetke, je Bianco kot iz- prav krepkimi izrazi. z dajalko dolžnosti in zvestobe izobčila Naposled se je stražniku posrečilosvojega meščanstva. Za glavo mla-ustaviti boj. Premirje je pa najbrže« dega Pietra Bonaventurija so pa raz- napravila šele višja oblast. ♦ pisali visoko nagrado. , * Dva tisoč zlatnikov m 6pravil tisti, tki bi priskrbel ponosni lagunski re- Komaj hodi, pa že fcarfi\.Jpu“ik‘ krvav® '?d,oš,če"ie- Liudi® 80 J }radovedno ugibala, kdo bo posegel po Ko sem se pred kratkim vračala?krvavem denarju, Pietrov rojak iz po-proti večeru domov, sta šla pred me-thlepa do denarju ali pa iz maščeva- MEDICE] ČE V A LJUBICA Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike 3. nadaljevanje Pietro Bonaventuri je izbral kaj ; primeren trenutek za svojo izpoved. [Menda mu ne bo težko pripraviti k ; razumevanju in odpuščanju ženo, ki »trepeta pred zasledovalci, ki nosi pod | svojim srcem njegovega otroka m se ►vsa ljubeča predaja čudovitim sanjam >o bodočnosti. Njen Pietro torej ni nečak bogatega [Salviatija, vendar je pa potomec ene ; najstarejših florentinskih plemiških ; rodbin. Kaj ji mar, da je bil v Be-[ Betkah le neznaten bančni uradnik! J Nič, prav nič, kajti ona, Bianca, ga ; ljubi in nosi pod svojim srcem nje-Jgovega otroka! »In čeprav bi bil pastorek najnižje-[ga delavca, najneznatnejšega česalca se je vsa srečna nasmehljala lepa Benečanka. Tedaj se je pa Florentinec ponosno potrkal na prsi: »Ne dovolim ti, da tako govoriš, Bianca mia! Grb Bona-venturijev ima koničast meč sredi srebrnega polja. Mi smo bojeviti in viteški plemiči starega kova!« Bianca se je prisrčno zasmejala njegovemu ponosu, toda ko je opazila moževo užaljeno obličje, se je takoj zresnila in skromno odvrnila: »Saj imamo tudi mi Cappelli v svojem grbu samo klobuk. Bili smo najbrže še neznatni klobučarji, ko so se tvoji junaški predniki že borili proti Saracenom.« Tako je mlada žena spretno popravila svojo napako in mir je bil sklenjen. Pietro Bonaventuri in njegova žena Bianca Cappello sta naposled srečno prispela v Florenco. Tiho sta se vselila v pusto, enonadstropno hišo mestnega notarja Bonaventurija. Hiša je stala na malem trgu Svetega Marka. Vsaj po imenu je ta trg Bianco spominjal na drug, večji Markov trg, na prekrasno središče razkošnih Benetk. Florenca, prestolnica medicejekih vojvod ob Arnu, je imela za nekaj časa hiši na malem Markovem trgu je imela tako dovolj dela, saj niti v kuhinji ni bilo dekle, da bi pomagala pri kuhi. Dober teden dni po svojem prihodu sta se morala Pietro Pasquino Romu-lus Bonaventuri in Bianca Capello-Mo-rosini še enkrat po starem obredu v cerkvi poročiti, kajti starima dvema romantika plapolajočih sveč v beneški plemiški hiši ni bila nič kaj po godu. Prvo srečanje s Francescom V palači Medicejčev, v Florenci, Bianchine zadeve niso nič več mogli meni nič tebi nič prezreti. Stvar je postajala vsak dan bolj zamotana in napeta; florentinski poslanik na beneškem dvoru je svojemu gospodarju pričel očitati, da je vse preveč skromen in potrpežljiv. Vojvoda Cosimo se je torej za nekaj časa otresel svojih ljubezenskih vezi, ki 6e jim je predajal tako strastno, da jih je preklinjal le z nekaj kratkimi uricami; te je preživel v svojem skrivnem laboratoriju, kjer je kuhal razne Princ se je priklonil. Njemu so bile takšne zadeve od sile zoprne. Rad se je kazal javnosti v lepih oblekah, kajti to je ustrezalo njegovi nečimrnosti in njegovemu bodočemu položaju; tega se je na Španskem, v domovini svoje pokojne matere, res dobro naučil. »Poslali bomo našemu poslaniku v Benetkah zapečaten ukaz,« je nadaljeval vojvoda Cosimo. »Naš državljan ni ničesar zakrivil, razen če v Benetkah vadijo zločinstvo v tem, da si Florentinec. Izvrstna misel,« je vzkliknil, »to bomo napisali.« Obrnil se je k tajnikom in jim v pretrganih stavkih narekoval pismo. Naposled je vzel svoj vojvodski pečat in ga z vso močjo pritisnil v rdeči pečatni vosek, potlej pa h koncu pisma, ki ga je pravkar narekoval. »Ali ste me zaradi tega posveta poklicali le-sem, visokost? Zaradi neke Bianche Capello si Medicejči menda ne bodo delali skrbi!« je menil princ. Vojvodo je ta pripomba zbodla. Prej ali slej je nameraval regentstvo izročiti svojemu sinu, kajti močno ga je skrivnostne in čudne vode in pijače, i niučil protin. Ako bodo pa temu sinu Zdaj je bil pa na kocki iigled ponosne ' '' *’“ J ~A Florence in hkrati z niim seveda tudi čast njenih vladarjev, Medicejčev. Vojvoda Cosimo je poslal k svojemu starejšemu sinu Francescu — stanoval je v palači Pitti — zvestega slugo s prošnjo, naj Francesco takoj pride k posvetu v staro palačo. Sluga je našel prestolonaslednika v majhnem laboratoriju, ki je bil za čudo podoben očetovemu. Ako bi v stari, suženjsko vdani slugovi glavi tičalo kaj več ko slepa pokorščina, bi se menda stari možak nemalo čudil početju svojih dveh gospodarjev. Dva največja gospoda florentinske države, pa ti kuhata, precejata in prelivata brezbarvne, skrivnostno dišeče in smrdeče vode v obokanih prostorih, polnih jedkega vonja po kislinah in kemikalijah! Prav kakor bi se učila svojega čudnega dela pri alkimistih, črnošoleih in čarovnikih. Prav kakor vse zadeve, ki se tičejo države, odveč in zoprne, kaj bo potlej dejala Florenca? Ali ne bo pričelo gospostvo Medicejčev hirati? Ko bi Je hotel lahkomiselni Fran-cesoo vsaj nekoliko posnemati svojega mlajšega brata, mladega kardinala Ferdinanda! Svoj kratki kardinalski škrlatnordeči plašč z rdečim klobukom ima komaj nekaj mesecev, pa je kljub temu eden prvih, uglednih diplomatov. Moral se bo torej podvizati e poroko dona Francesca s Habsburžanko, Ivano Avstrijsko, z dunajskega dvora. Ko bo Francesco imel ženo, ki mu jo določa politika, mu bodo pač tudi druge, nepotrebne želje kmalu prešle. Nekaj trenutkov je vojvoda zamišljeno strmel predse. »Morda bom celo poravnal svoj davni dolg,« je potlej znova povzel. »Neki služabnik v Capellovj hiši me je nekoč potegnil iz prekopa in mi. tako i /M XbtemaS noj dva nedorasla otroka. Enemu je J bilo okrog osem let, drugemu pa komaj štiri leta. Nekaj časa sem ju J opazovala. Tedaj sta se ustavila in] si prižgala cigarete. Tako majhni otroci, pa že po-1 kvarjeni, sem si mislila, komaj za-j čnejo hoditi, pa že kadijo! nja beneški državljan... Pohajkovalec Pietro pri gospeh in gospodičnah svojega rojstnega mesta ni bil posebno v časti, čeprav je bil čeden in lepo rasel mladenič in čeprav je veljal za najboljšega in najspret-nejšega mečevalca v vsej Toskani. Kar se pa tiče Bianohe, ki je tako Kako dandanes starši malo pazijo? uspešno mešala moškim 6rca in glave ;— ta ubežnica, pritepenka in spogledljivka naj se le poskusi vriniti v flo-; rent insko plemstvo! Pokoriti se mora >za svoj greh in tiho prenašati ele-; lierno kazen. Bianca sama ni imela nikakšnih visokoletečih ciljev. V Bonaventurijevi na svoje otroke! Opisani prizor, ki; sem ga videla na lastne oči, mi je; dal misliti. M. E.; Kaj vse lahko vidiš in doživiš Ker pač vedno čitam kaj zanimi-^-vega v rubriki »Zrcalo naših dni«,J kar naj bo v pouk marsikomu, tudi? jaz ne bom zamolčala, kaj sem vi-j dela pred kratkim v Ozlju na postaji, j Bila sem namreč ondan v Ozlju pol opravkih. Ko tako sedim na postaji J in čakam na odhod vlaka, pride v \ čakalnico eleganten par s tri do štiri-J na jerasj jn z napetim obrazom pri letno deklico. Krika 111 vika vseh treh|sjuj]Res je gospod doktor,« je odvrnil elegantna dama. Menda je tudi tol viorfyan »Poslušaj,« je povzel slepec, »danes naj v stari beneški vazi cveto temno-_ rdeče vrtnice. Postavi jo na Lizino ? mizo poleg male skrinjice s safirnim ♦ vp5 tisti Ipni nnkit moie »Zrcalo naših dni«. Ena izmed prisotnih Današnja dekleta x 6 i obeskom. Saj veš, tisti lepi nakit moje Na neki razstavi ženskih ročnih? matere. Danes je pet let, odkar je del sem slišala, da je mlado dekle* Liza moja žejia.« zelo posmehljivo govorilo o ročnem! »Da,« je spet odvrnil Morgan, delu. Prisluhnila sem in slišala, ko J Potem je obotavljaje se dodal: je reklo svoji tovarišici: »Jaz naj bij »Gospod Beileben je že deset dni si kdaj kaj šivala, ali delala kakšno} tu, čeprav je sprva hotel ostati samo ročno delo? Saj nisem neumna, rajši J tri dni.« se grem pozimi smučat, poleti pat Ker ni dobil odgovora, je odšel slu- kopat.« }ga nazaj v hišo. Stari gospod je dolgo . ... _ . Prav je, da je mladina vneta za} tiho sedel. Spominjal' se je preteklo-1 korak. Hans Beileben je spregovoril šport, saj je do neke meje koristen,}sti. Tedaj je bil sam svoj, bil je svež' nekaj obveznih besed. usoda je vnovič oživela. Po nesrečnem I dega moža, ki se je pogovarjal z nje-naključju je bil izgubil vid in potem nim možem. Hans je znal z besedami je živel tu v lepi stari hiši, proč od I kar predobro slikati bleščeče, pisano rPrwI.» anrvi an \ Kilo Kurvflllt. aliU0 HnirrIVi kraiAV sveta. Toda ni bil sam, saj je bila ven dar Liza z njim. Mislil je, da je utelešena ponosna mladost in lepota. Ko se je zavzel zanjo, je bila čisto sama im obubožana. In postala mu je sreča in vsebina njegovega življenja. Ko se je potem, ko ga. je zadela težka bolezen. z njo poročil, je storil to samo zato, da bi poskrbel za njeno bodočnost. Takrat je mislil, da bo moral umreti. Toda še zmerom živi, živi ob njeni strani in vendar ji je tako daleč. Slepec je vstal in se pritipal do ograja. V njem je divjal strahovit nemir kakor pritajena vročina. Tak nemir ga je obhajal pogosto, odkar je bil mladi Beileben pri njem. Zdajci so se zare6 zaslišali koraki. Zdelo se mu je, da vidi, kako se je Lizin mladi obraz dvignil iz teme. »Tu sem,« je rekla. Slišalo se je, kakor bi zadrževala dih. Za njo je prišel drug. počasnejši vendar je dobro, če zna mlado dekle} in zdrav in videl je. In z njim je bil obračati tudi šivanko, da si kot bo-} zmerom njegov edini prijatelj, nori doča žena in mati pomaga s šiva-J konjeniški stotnik lleileben, oče mo-njem, ki je tako potrebna v vsakem}ža, ki je zdaj njegov gost. Pred njim gospodinjstvu. M. N. }je vstali druga slika. Njegova lastna Potlej so v troje sedeli za mizo. Luč je padala na rdeče vrtnice, safirji so se iskrili. Liza je rekla samo nekaj besed zahvale. Zdaj je tiho sedela tu pri mizi in poslušala globoki glas mla- barvane slike iz drugih krajev. Meinhart je prijel ženo za roko in jo močno stisnil čutil je viharni utrip njene krvi. V tistem globokem moškem glasu in v tej roki se je pretakalo isto hrepenenje po življenju in po 6reči. »Truden sem,« je dejal Meinhart. »Grem malo v sobo.« Takoj nato je že odšel z Morganom. Nad obema mladima človekoma je ležala moreča tišina. Prvi se je zbral Hans. »Liza,« je tiho rekel. »Ali ni sladka ta igra, ki io tvegava?« »Igra?« je ponovila za njim. »Meni je več.« Potegnil jo je k sebi. Prevzela ga je strast. Toda Liza se je nagnila nazaj. »Ne,« je rekla z zadržanim dihom, »ne maram! Ne maram laži in skrivne sreče. Stari mož je bil zmerom dober z menoj in vendar nočem ostati pri njem. Jutri bom govorila z njim. Vrnil mi bo prostost in potem pridem k tebi.« Tega Hans ni hotel. Najmanj pa zdaj. Nemara pozneje. Hotel je izkoristiti ure. ki se mu ponujajo. In šepetal ji je vroče besede o veliki pravici in moči mladih ljudi. Toda mlada Liza teh besed ni prav razumela. »Ljubim te,« je zmerom ponavljala, »in k tebi pridem. Toda poprej mora biti vse razčiščeno.« Te besede so še zmerom odmevale v Hansovih ušesih, ko je bil že zdavnaj spet v svoji sobi. Svoj položaj je bil jasno premislil. Misel na trdno zvezo mu je bila tuja. Preneumno je gospodaril. Moral je računati, natanko računati. Ko se je zasvitalo jutro, si je brž pripravil kovčege in napisal nekaj bežnih zahvalnih vrstic. Hotel je proč, še preden bi Liza govorila s starim. Toda ostal je še, kajti ko je vzšlo sonce, je usoda potegnila novo nepričakovano potezo na šahovnici njegovega življenja. Starega doktorja Mein-harta je ponoči zadela srčna kap. Liza mu ni mogla povedati tega, kar je hotela. Ko je globoko pretresena odhajala od mrtveca, da bi se vrnila v svojo sobo, je skozi odprta vrata zagledal? Hansov kovčeg. Zraven njega je ležalo pismo. Ne da bi bila kaj slutila, ga je vzela v '•oko. In zdaj sta si spet sedela sama nasproti. Pogrebne svečanosti 60 bile pri kraju, Hans Beileben je moral zdaj zares odpotovati. Toda prej je še hotel svojo usodo pripeljati na pravi tir. Liza je bila edina dedična velikega premoženja, ki ga je bii zapustil doktor Meinhart. Nobena zapreka ni več nasprotovala njuni zvezi. Kinalu se bo spet vrnil in si ustvaril svojo srečo. Da bo ta žena zares postala njegova sreča, o tem ni zdaj dvomil niti trenutek več. Ali ni bil že vse to in še mnogo drugega rekel bledi ženi, ki mu zdaj tako tiho sedi nasproti? Zakaj ničesar ne odgovori? Negotovost je vstala v njem. »Liza,« jo je strastno vprašal, »kdaj smem priti?« Hitro je vstala. Stala je pred njim v vsej svoji mladostni lepoti, iznenada polna življenja odločnosti in volje. »Ni treba nikoli več priti,« je vzkliknila vsa iz sebe, »ne ljubim te več. Na skrivaj si hotel oditi, z nekaj hladnimi poslovilnimi vrsticami. Tako prebrisan si, da me kar mrazi. Meni se pa hoče usodp, ljubezni, življenja samega.« Predobro je poznal ženske in spoznal je, da te zaigrat Ta mlada ženska, ki je s hrepenečimi očmi gledala v svet, se mu je izmuznila. Bila je igra, siadka, zapeljivo, toda zdaj je konec, konec za zmerom (r s. i.) REŠITEV BOŽIČNE KRIŽANKE Vodoravno, po vrsti: 1. koločep, jesen, salomon — 2. oniks, okameneia, atene — 3. mara, iva, one, elf, otep — 4. ima, siovenjgradec, ago — 5. so, prodana, agronom, am — 6. a, or, n, o, et, u — 7. ramona, letnik — 8. beta, slad — 9. toledo, etiien — 10. r, oz, p, 1, ko, e — 11. ov, ametist, množina, km — 12. srd, aristokracija; kri — 13. karo, ara, piš, eva, urar — 14. ožina, argonavti, prave — 15. kamerun, olovo, marijan. Rebus: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE. Vsi potrebujemo razvedrila, posebno v današnjih dneh, ko zahtevajo razmere, da smo ceh ljudje. Po napornem dnevnem delu vam nudi prijetno razvedrilo »Družinski tednik«. Če ga še niste čitali in ga torej ne poznate, nam pišite, da vam pošljemo popolnoma zastonj eno številko na ogled! »Družinski tednik« naj postane tudi vaš tednik! Tednik, ki vas bo zabaval, razvedril in spravil v dobro vol]o! PASTA t,A ZOBE Po orip°r®^llu “SSK. ovsoA- ZNovo leto z novimi načrti! 7>Te obleke ne bom več nosila, ta-%o nemoderna je in stara!« si že rekla ta ali oni dan in si jo nejevoljna odložila v omaro. Prav tako si naredila s starimi čevlji, klobuki, noga--"vicami in rokavicami, spravila si jih na dno stare omare, ali si jih pa — če si socialno razgibana -— podarila prvemu revežu, ki te je poprosil zanje. , .. , Kaj pa tvoje stare navade, tiste navade namreč, ki so kar potrebne, da bi jih včasifi nekoliko prenovila. s>Kam neki spet meri?«, bos morda dejala. Takoj ti bom pojasnila svoje nenavadno vprašanje. Ko sem bila še majhna, ko me je mama z a večje in manjše grehe še bolj ali manj izdatno pobožala po najobčutljivejšem delu otroškega telesa, sem se malo zacmerila in mojega kesanja je bilo s tem konec. Kazen sem že dotrpela, zdelo se mi je torej čisto dobro in prav, da sem ostala še posihmal takšna, kakršna 'isem bila do tepeža. Vest me ni prav ■nič pekla in čeprav sem šla vsak teden k spovedi, nisem vedela, kakšne grehe naj bi povedala strogemu spovedniku. Zdaj, ko sem večja in zrelejša, vidim, kako napak bi bilo tako lahkomiselno in nebrižno pozabljati na svoje napake in navade. Morda misliš, da sem do tega sklepa prišla po čudovitih potih samozatajevanja in dobrote? Kaj še! Življenje me je naučilo, da samo navznoter čisto zdrav in kremenit človek doseže svoj cilj — in jaz hočem doseči svoj cilj! V današnjem življenju se mora 'človek opirati samo nase, kajti nikoli ne more biti čisto prepričan, da mu bodo drugi —- čeprav so njegovi najbližji — res pomagali v boju z vsakdanjimi neprijetnostmi in težavami. Dandanes ima vsakdo sam s seboj dosti dela in skrbi in le malo je ljudi, ki bi jim bilo razen lastne sreče še česa drugega mar. Lepo, hvalevredno in plemenito je, ako se lahko zaneseš na svojo pamet, na svoje srce in na svojo voljo. Slabo bi pa bilo, ko bi to bilo samo lepo in dobro, kajti danes mora biti to tudi koristno in praktično. Mislim, da si je vsaka izmed vas, zavedno ali podzavedno v življenju zastavila neki cilj. Morda je ta cilj čisto drugačen kakor moj, toda cilj je. Morda si ti, mati, želiš, da bo tvoj otrok nekoč zaživel boljše in lepše življenje, kakor ga zdaj živiš ti; morda si ti, žena, prizadevaš, da bi svojega moža spet spravila na pravo in dobro pot? O, koliko je ovinkov in hribov na poti življenja, ki si jih želimo prehoditi! Prehodili jih bomo pa samo, ako bomo močni, močnejši od drugih in odpornejši. Najprej se moraš odločiti, da boš to moč črpala iz sebe, iz svojega srca in iz svoje pameti. To ni težko; če dvomiš vase, pomisli na svoje uspehe v življenju in čeprav jih je mogoče zelo, zelo malo, bodi vseeno ponosna nanje, saj ti bodo prva dobra podlaga za napredovanje. Potlej pomisli, ali si v kakšno določeno smer posebno občutljiva in ranljiva, in to občutljivo mesto v svojem srcu si najprej ,na piko‘ vzemi. Teoretično se to nekam čudno sliši, toda takoj ti praktično pojasnim: ako si na primer razburljiva, se zavzemi in skleni, da se boš prav razburjenja in jezic pričela izogibati. Ako te hitro oblijejo solze, se odloči, da boš to svojo napako — kajti napaka je nedvomno — skušala popraviti in odpraviti. Skoraj vsak človek ima poleg svojih vsakdanjih napak in razvad še kakšno posebno vkoreninjeno razvado, in to je treba najprej odpraviti, ako hočeš stopiti na pot napredovanja! Ko boš ugotovila, da si se v tej prvi točki vsaj nekoliko poboljšala, se ti bosta ponos in samozavest pošteno dvignila. Druga točka naj bo: prilagoditev vsakdanjemu delu, danim okoliščinam, ali pa prilagoditev poti, ki drži do cilja. Takole mislim: ako je tvoj cilj vzgojiti dobre in poštene otroke, prični pri sebi, potlej šele pri otrocih. Skušaj se prilagoditi njihovim razvadam in navadam, prični jih neopazno spodbujati, pridobi si njihovo zaupanje, bodi morda celo sama nekoliko razigrana, kajti le materi-tovarišici otroci zaupajo in le njo brezpogojno ubogajo. Ako je tvoj cilj napredovanje v službi, v študiju, potlej . moraš najprej odkrito in brez ovinkov pogledati v oči pogojem, ki ti bodo do tega napredovanja pripomogli. Do napredovanja v službi ti bo najbrže pripomoglo delo, in sicer tisto delo, ki je pri tvoji službi naj■ bolj primerno in upoštevano. Kar praktično vzemimo: recimo, da prodajalka; navadi se prijazno go, voriti z ljudmi, skušaj si pridobiti njihovo zaupanje, premisli, po kateri poti prodaš kolikor mogoče dosti blaga, in kmalu se boš prikupila svojemu gospodarju, in ne po krivem! Dobro je tudi, če se zanimaš razen za svoje delo še za kaj drugega! Dobra prodajalka se bo naučila vsaj enega tujega jezika, govorila bo pravilno in lepo materinščino, seznanila se bo z vsemi pravili bon-tona in tudi pravil o ureditvi izložb ne bo čisto prezrla. Ako bo gospodar opazil, da se njegova uslužbenka na marsikaj razume, bo njena cena v njegovih očeh poskočila! Mnogo je poklicev in težko mi je za vsakega posebej svetovati, s katere strani ga je treba gledati, da ga vzljubimo in da v njem napredujemo. Eno prvih in 'najvažnejših pravil je pa: izberi si svoji osebnosti, svojim zmožnostim primeren poklic, kajti samo v njem boš res lahko dobro uspevala in napredovala. Vsakega dela se je treba lotiti s prave strani, le potlej je možno smotrno napredovanje. V službi, v delu, doma: povsod si uredi tako, da te bodo potrebovali, prav tebe in nobene druge!' To boš dosegla samo tedaj, ako boš znatno boljša od drugih, zmožnejša, delavne j ša, bistrejša in iznajdljivejša. K napredovanju spada kajpak tudi dobršna merica častihlepja, a častihlepje je upravičeno le tedaj, ako je v zvezi s točnimi in natančnimi načrti, ki ne plavajo kakor zlati gradovi v oblakih, temveč imajo trdne temelje v delu in v resničnosti. Naredi si zdaj, ob vstopu v novo leto točen načrt za novo delo, za napredovanje; to bo zdaj samo zabavno in zanimivo, v teku leta morda nekoliko manj, ob obletnici tvojega sklepa pa neprimerno bolj kakor v začetku. Premisli, kje je tudi zate odprta pot v boljše, srečnejše, udobnejše, lepše življenje, in pretehtaj pogoje, ki te po tej poti utegnejo pripeljati do cilja! Potem pa pljuni v roke, stisni zobe in prični pametno in po načrtu delati — plačilo ti ne bo ušlo! Učiteljica sreče l/ačft meda — v i/ašiU zv&zdaU Že stari Egipčani so iskali v zvezdah | usmerjena na preveč različne strani pojasnila za svojo usodo in egipčanski 5" An lmriatnni faraon je svojim zvezdosloveem prav tako zaupal, kakor svojim svetovalcem in svojemu zdravniku. Ali je potlej čudno, da se tudi moderni človek večkrat obrne do zvezd, da se resno zanima za astrologijo in da ji pogosto tudi verjame? Morda je naša usoda resnično in bolj kakor slutimo, zapisana v teli drobnih, svetlih točkah na s tremi beljaki in daj testo v kipni-kovo obliko, dobro omaščeno s t... nim maslom in posuto z drobtinicami. Peci kipnik pri srednji toploti kakšne V« ure. ** Umetna majoneza: Ob mešanju skuhaj Vi 1 mleka, nekaj soli, zvrhano kavno žličko moke, daj zmes v porcelanasto skledo, podmeti z 2—3 rumenjakoma, eno kavno žličko gorčice, zdrobljenim poprom in nekaj kisa. Ako dodaš še nekaj kapljic angleške omake in limonovega soka, boš majonezin okus znatno zboljšala. *** Žafranova omaka: ščepec žafrana dobro pokuhaj v >/a 1 vode, nato pa pripravi svetlo obaro iz presnega masla, 4 dkg moke, zalij vse to z žafranovo vodo in začini s ščepcem soli. (Žafran je zelo izdaten.) Gorčični zrezki: Stolči ln očisti goveje zrezke, jih po obeh straneh povaljaj v moki, hitro opeci na vroči masti, jih po eni strani namaži z gorčico, potem jih pa ob prilivanju goveje juhe do mehkega duši; h koncu pridaj še nekaj kisle smetane, ki si jo poprej vmešala z eno je, se navadno združi več strank v volilno koalicijo. Tako se je zgodilo tudi pri pravkaršnjih romunskih volitvah. Vse stranke, ki dobe manj ko 2"/o oddanih glasov, odidejo iz volitev praznih rok, t. j. brez mandata. Če si pa nobena lista ne pribori 40°/o oddanih glasov, se mandati raz- I I dele zgolj po proporcu; v takšnem I! primeru je kajpada križ pri sestavi II nove vlade, ker nima nobena stranka lisama zase večine v parlamentu. Tedaj se skušajo posamezne stranke sporazumeti za sestavo koalicijske vlade. Hu mor ■T:::::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::::::;:::::::::::«:::: Pri fotografu Fotograf vpraša Julko po njenih željah. Julki se o fotografiranju niti ne sanja. »Prelistajte tale album,« pravi fotograf in ji pomoli knjigo z raznovrstnimi fotografijami, s portreti v vseh mogočih pozah. »Le izberite si, kar vam ugaja.« Julka lista in lista. »Kakšno sliko bi torej radi imeli, gospodična?« jo naposled že nekolika nestrpno vpraša fotograf. »Prav za prav,« jeclja v zadregi Julka, »prav za prav sem hotela imeti sliko, ki bi bila jaz na njej...« Nepričakovan učinek Ona: »Šivilja mi je rekla, da mi n« naredi obleke prej, dokler ji ne plačaš lanskega plašča! I On; »Izvrstno! Takoj ji bom pisal lin se ji bom iskreno zahvalil!« Hrepenenje Gospa se je pravkar vrnila s smučarskega oddiha in vsa radovedna vprašuje služkinjo: »Micka, ali je gospod kaj hudo hrepenel po meni?« »O tisto pa, tisto,« se odreže Mickat »Zadnje dni je kar venomer vzdihoval,« PO TRNJEVI POTI Po nemškem izvirniku priredila K. K. 19. nadaljevanje Na vsa mogoča tetina vprašanja Je odgovarjal prijazno in. potrpežljivo in ji je v eni uri že četrtič pripovedoval, kako jo je bil izkupil. Hvalil je krape in rensko vino in je sestri dejal, da je postala lepa, velika in čisto prava Rimljanka. Pristal je, da bo stanoval pri Krautner ju, ker se je spomnil, da zgoraj seveda Mirko stanuje s svojo mlado ženko; vljudno je poslušal navdušeno opisovanje malčka, ki ga je teta omenila v svojem srčnem veselju. »In v glavnem, Fricko,« je zaključila, »tu gori stanujejo srečni ljudje. Tako kakor se razumeta ta dva, se dva zakonca redko kdaj razumeta, in še danes, ko sta poročena že tri leta, sta videti še prav tako zaljubljena kakor na svoj zaročni dan.« Mladi mož si je še enkrat postregel z ribo. »Od srca me veseli,« je menil suhoparno. Julija se ga pri teh besedah m upala pogledati. »Jutri se pa zgoraj kaj oglasi,« je nadaljevala teta Frida, »in pri teti Minki tudi. Potem boš lahko videl, kako mladost cvete in starost odmira. Da, ljubi moj, veliko pozneje ne bi bil smel priti, če bi me še hotel živo videti.« In stari dami so privrele na oči solze, ki si jih z ubogimi nemočnimi rokami ni mogla obrisati. »V posteljo moraš,« je nazadnje menila Julija. »Ne še tako hitro, saj še ne bom mogla zaspati,« je prosila teta. »Daj, prinesi jabolk in orehov, Julija, da bo spet tako ko takrat, ko sta bila še otroka.« Poslušno je Julija prinesla za-žrteno in Fricko je spet začel kramljati. Potlej je na lepem umolknil in v obraz mu je zaplala temna rdečica. Zgoraj je nekdo igral klavir. »To igra Zinka,« je ponosno rekla stara dama. »Otročičku igra.« Julijin plašni pogled je obvisel na njegovem obrazu. Od zgoraj so doneli otožni zvoki. BUaJ* vsu-ijaoija. pesmi ,Popotnik'. »To je najljubša Mirkova pesem,« je glasno pripomnila Julija in jela ropotaje pospravljati krožnike. Stara- gospa je vsa srečna tiho prednašala besede pesmi, zraven je pa božala Fricka po roki. »Malo drugačen si, Fricko, ko takrat, ko si odhajal. Zalši si, tako zal skoraj, kakor je bil tvoj oče.« Zdajci je vstal, kajti od zgoraj se je zaslišal Faustov valček. »Dobro spi,« je rekel, »vsi smo trudni. Razen tega nisem danes najboljše volje. Jutri povem kaj več. Julija, pomagaj mi ogrniti plašč. Tako, lahko noč! Pot pa še poznam. »Ne, s teboj pojdem,« je pristopila Julija. In tako sta skupaj stopala po zasneženi poti. »Tu nekje morajo biti vrata,« je zamrmral. In ko se je s silo hotel otresti spominov, je glasno rekel: »Stara teta je pa zares slaba. O, gospod Krautner! Pozdravljeni! Veseli me, da ste mi gostoljubno odprli svoj dom! Kako je kaj z vami?« Julija, ki se je pri njunem pozdravu hlastno obrnila, je še slišala, kako je stari gospod dejal: »Dobro došli, gospod poročnik! No, kako je? Ali ste si, kakor sem vam bil pri slovesu velel, vtepli v svojo veseljaško glavo kaj solidnosti? Da? No, to me veseli. Vstopite in počutite se kakor doma.« Ko se je vrnila, je bila godba zgoraj že utihnila. Na hodniku je srečala doktorja, ki je pravkar stopil iz delovne sobe. »Povej mi, Julija,« jo je vprašal, »ali sem se motil, ali je Zinka zares igrala?« »Da, igrala je.« »Čudno!« je zamrmral. Potlej se je še enkrat obrnil. »Ali je brat srečno prispel?« »Da!« je rekla kratko in izginila. Gori v budoarju je našel doktor svojo ženo, ko je razburjeno hodila sem in tja. »Ravno prav si prišel.« je rekla. »Tako strašen občutek me je moril. Najbrže je temu kriv veter.« »O, ti šemica!« jo je podražil. »Zunaj je vendar mirno. Samo sneg naletava v zelo velikih kosmih, da se boš o Božiču lahko vozila s sanmi. Sicer pa, ali si Afričana kaj videla?« »Afričana? Ne. Kaj naj bi pa z njim?« je hlastno odvrnila. »No, nikar se ne jezi! Saj ni bilo v mojem vprašanju nikakšne žalitve, dušica!« »Saj tega nisem niti mislila!« »No, torej! Veseli me pa vse-kako, dušica, da si po dolgem času spet igrala klavir.« Zinka mu ni odgovorila... XVI Stara ljubezen ne zarjavi Mladi častnik je bil doma že tri tedne. Živel je ko princ, kakor je dobrovoljno dejal doktor Roettger svoji mladi ženki. Sovraštvo med nekdanjima otroškima tovarišema je na videz popolnoma skopnelo. Čeprav se nista ravno »požirala« od naklonjenosti, je namesto prejšnje ledeno-sti stopilo obojestransko spoštovanje. častnikova nekdanja prevzetnost se je umaknila ljubeznivi skromnosti, Mirkova robatost pa nežnosti, ki se je zdelo, da ima svoj vzrok v družinski sreči in tako se je gori pri doktorju rada zbirala pri čaju vsa družina. Prijetno so kramljali in Fricko je imel zmerom glavno besedo. Ob nedeljah so v Krautnerjevi vili pripravili slavnostno kosilo in celo gospa Minka si je takrat privoščila telečjo gnjat. Božični prazniki so minili. Zgoraj v jedilnici mladih zakoncev se je zbrala vsa družina, obdarjena z bogatimi darovi; otroški glasek, njegovo veselo vriskanje in iztezanje ročic proti razsvetljenemu božičnemu drevescu, je božično razpoloženje še poživilo. Juliji se je odvalil težek kamen s prs. Dihala je prosteje. Videti je bilo. da se je rana, ki jo je lepa plavolasa gospodinja prizadejala njenemu bratu, že popolnoma zacelila. In Zinka?? Da, Zinka ni imela oči in ušes za nikogar drugega ko za svojega moža. Niti enkrat ni mogla zapaziti, da bi Fricko in Zinka izmenjala vsaj en sam skriven pogled, ki bi bil med obema površnima znancema ali sorodnikoma izdajal kakšno zaupnost. Oba sta kazala obojestransko prijateljsko spoštovanje in sta se pogovarjala, Kakur rta ne Dl bila Zinka svoje lepe plavolase glave nikoli ne položila na njegove prsi, kakor da ne bi Fricko nikoli poljubljal njenih rožnatih usten in kakor da ne bi ona za njim nikoli potočila niti ene grenke solze. Julija je bila vesela, toda čudila se je temu kakor nečemu nepojmljivemu. Ali mu res ni nič več hudo? Počasi je prišel veseli predpust. Zinka je sedela z najnovejšim modnim časopisom v roki. Poročnik ji je bil risal obleko neke švedske kmetice, ki se mu je zdela lepa in kakor ustvarjena za njeno plavolaso lepoto. Po kosilu sta ostala sama v jedilnici. Gospod Krautner in častnik sta namreč obedovala pri mladih zakoncih. Mirka so bili klicali k bolnikom, stari gospod je pa odšel domov, da bi po kosilu lahko mimo zadremal. Miza je bila samo naspol pospravljena. Skodelice za kompot, kozarci za vino in posoda za sadje so bili še na da- mastnem prtu. Pred njim so bile naspol prazne skodelice črne kave, nad njima so pa plavali lahni modri oblački cigaretnega dima. Zrak je bil topel in je žehtel po tobaku, oranžah in kavi. V kaminu je gorel ogenj in je metal svoj žar na parketna tla prav do smirenske preproge pod težko orehovo mizo. Medla januarska svetloba je izdajala sobo v njeni mračni zaupnosti. Ogenj v kaminu je prasketal in ura je enakomerno tiktakala. Mlada žena je listala po časopisu in svinčnik v častnikovih rokah je hlastno drsel po papirju. Oba sta molčala. Prvič sta bila čisto sama. Zdajci se je Zinka z rokami uprla ob mizo in strmo pogledala Fricka. »Tako,« je rekel mlad mož kolikor mogoče ravnodušno, toda svojega notranjega razburjenja le ni mogel skriti, kajti glas se mu je tresel. »Tako, in zdaj si mislite zraven še barve. ŽiVo pisano vezenje, prekrasno modrino života in tako boste imeli približno predstavo. To nošo sem videl na nekem švedskem parniku. Kapitan je imel s seboj svojo mlado ženo, lepo plavolasko, prav kakor ste vi, Zinka.« Zinka se je zdajci sunkovito vzravnala in v obraz ji je planila temna rdečica. Potem je spet zavladala globoka tišina. Nazadnje je Zinka vstala in šla molče h kaminu, vzela grebljico in jela grebsti po žerjavici. Fricko jo V 24 URJIH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. £krobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suM. monga in lika domače perilo Parno čisli posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA je spremljal z očmi; morala je čutiti njegov pogled, kajti obrnila se je. »Ali ne bi šla malo na drsališče?« je hlastno vprašala. »Kakor ukazujete.« Tedaj je Zinka stopila k oknu, da bi pogledala na toplomer in videla, kakšno je nebo. Fricko je vstal in stopil za njo. Tako sta stala tesno drug zraven drugega, skoraj skrita za barvastimi zavesami. Skozi malo okno je lila v sobo zelenkasta luč. »Kolikokrat sem stal tukaj,« je rekel tiho, »s knjigo v roki, in iznad nje gledal na dvorišče, in ne-ugnancu mi je bilo žal vsake minute, ki sem jo moral prebiti tu v sobi. In potem, pozneje... Spet stojim tukaj,« in iztegnil je roko proti novemu okencu. »Kaj bi se spominjali!« je rekla na glas, skoraj ukazovalno. »Ali naj jih torej zatreva?« »Da!« je odvrnila nekam obotavljaje se. Iznenada se je s svojim lepim obrazom obrnila čisto k njemu. Lica so ji gorela ko škrlat. »Samo nekaj mi recite,« je rekla komaj slišno, »recite, da ste mi oprostili!« »Ne, nisem!« »Ne?« »Ne! In vam tudi rukoli ne bom!« Gledala sta se, potem je pa Zinka pobesila oči. Tresla se je in morala se je z roko oprijeti za klop, da se je oprla. »Kako naj oprostim nekomu, ki mi je uničil življenjsko srečo?« je trpko nadaljeval. Takoj nato se je za njegovo vitko postavo ze zgrnila zavesa. Zinka je slišala, kako je šel po sobi, slišala je, kako je odprl vrata in jih zaprl. Stala je kakor omamljena. Dolgo potem je vstopila.sobarica. »Gospa?« S težavo je vstala. »Kaj želite?« »Gospod poročnik vas pričakuje, da pojdete na drsališče.« Segla si je z roko po čelu. »Recite mu, da mi je žal, ker ne morem iti. Pozno je že in glava me boli. Ne, tega rajši ne recite!« Potlej je odšla v otroško sobico, toda sinko je bil spodaj pri stari materi. Odšla je po stopnicah, tiho sedla v naslanjač pri peči in opazovala taščino igračkanje z vnučkom. »No, Zinka, kako se ti zdi poročnik?« jo je na lepem vprašala tašča. »Kako? Zakaj?« »V Berlin so ga poklicali, da bo cesarju poročal o bitki. Napredoval je, kaj?« »Kdo ti je to povedal?« je hlastno vprašala. »Mirko. Fricko je namreč prav takrat, ko si mu ti sporočila, da ne maraš iti z njim na drsališče, dobil pismo. Drevi že odpotuje.« Zinka je molčala in obraz ji je zalila temna rdečica. »Gospodje pri ,Golobu* so mu snoči na vso moč prigovarjali, naj o svojih doživetjih in dejanjih v koloniji priredi predavanje,« je nadaljevala gospa Minka. »Mislim, da je obljubil za prihodnji teden. Andersheimci se bodo kar stepli za prostore, kajti .Afričan* je zdaj v modi.« Julija, ki je pravkar šla v Kraut-nerjevo vilo, da bi Fricku pomagala pripraviti kovčege, je nekaj minut pozneje srečala gospo Znko v veži. »Kam pa?« jo je vprašala mlada gospa. »K Fricku.« »Počakaj, s teboj pojdem. To se pravi, k očetu grem.« Zgoraj je Zinka takoj odšla v očetovo sobo, Julija pa v bratovo. V preprosti gospodarjevi sobi je plaval v zraku oblakov dim. Stari mož je sedel v naslanjaču in kadil pipo. Njemu nasproti je s smotko v ustih sedel njegov zet. Na robu mize je sedel častnik in je med vitkimi prsti držal cigareto. Oče in mož sta mlado ženo prijazno pozdravila in Fricko se je hitro vzravnal iz svojega malomarnega sedenja. »Ali je Julija nemara tudi prišla?« je vprašal. »Da,« je odvrnila Zinka »Pripravila ti bo kovčege.« »Lepo.« Zinka je stopila za očetov stol. Sesti ni marala. Samo videla bi rada, je dejala, kako je očetu, češ da je bil pri koslu nekam bled. »Zato si prišla?« je smeje se * Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega s rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte! vzkliknil stari gospod. »Zdrav sem ko riba v vodi.« Vstal je in stopil pred zrcalo. »Malo se moram pa res pogledati. Včasih se človeka kaj prime, da še sam ne ve kako,« je zamrmral. »Nikar, oče, nikar se ne šali!« je vzkliknil doktor. »Saj si videti kakor samo zdravje.« »Da, to bo res, Mirko,« je odvrnil in je spet nekam nerodno sedel nazaj na stol. »Saj res. Vidiš! Predvčerajšnjim sem srečal gospo Norbanovo. Sedela je na vozu kakor zdravje samo. In danes leži na mrtvaškem odru.« »Gospa Norbanova?« je vzkliknila Zinka. »Pa mi nisi nič pravil o tem, Mirko!« »Saj sam šele prvič slišim.« »Ni mogoče! Saj si bil vendar njen zdravnik!« Počasi je potegnil dim iz smotke. »Kakor je videti, ne več,« je potem mirno dodal. Mlada gospa je iznenada zardela. (Dalje prihodnjič) Deseti brat Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu V sedanji čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob VIII. Srečno f Novo leto! Zaradi izredno velikega števila svojih prijateljic in prijateljev Vam morem samo na ta način vsem skupaj želeti Srečno Novo leto. Kakor v preteklem letu bom ostala tudi v letu 1938. na straži, da Vam ohranim kožo zdravo, svežo in močno. Zato napijam na Vaše zdravje in ... na Vašo zdravo kožo. Ko se je tisto jutro v koci prebudil Dražarjev France, se mu po Francki je stožilo: »Brez Francke«, vzdihnil je, »ne gre! Da bi samo zaradi muhe, ki avtor v glavi jo ima, še dalje trpel take muke? Ne, naj se rajši.sam trapa. Tja k župniku me iti miče, da naju ta predpust okliče.« IX. In kar je rekel, to je storil. Najprej je h Krivcu šel vesel, 1 je dolgo s Francko tam govoril, v župnišče jo s seboj je vzel Na vrtu farovškem za mizo prebiral župnik je brevir in zatopljen pobožno v knjigo je angelski užival mir. Ko pa prišla sta naša znanca, bilo je konec tega spanca. X. Ko mladi Dražar je povedai po vrsti vse, kako in kaj, ju župnik v sobo je povabil, razložil jima marsikaj. Ko je bilo vse to končano, se je poslovil mladi par po polju šel je razigrano, veselo kakor še nikdar. In sraka z veje opazuje, kako na kmetih se kušuje. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Kaj pa je tebe treba bilo ... Nezakonska mati. I. Ko stari Kaves je izvedel, da Marjan mu je avto zbil, ga je pretresel avtov konec, na sina se je pa jezil. A vendar nežnosti očetne so mu razgibale sreč, da k sinu v bolnico ljubljansko prišel naslednjega je dne. Da dečko bi se prej pozdravil, ga je lep6 domov odpravil. II. Počasi Kvasove so rane, od divjih športnih nog zadane, celile se brez bolečin, ker ga krepil je »energin«. A šlo je vendar le počasi, nam pa živeti se mudi, mudi se nam nov svet orati, svet boljših, vrednejših ljudi". Ker pa vse rane čas zaliže, zato so sneli mu obliže. Radio Ljubljana od 30. decembra 1937. do 5. januarja 1938. ČETRTEK, 30. DECEMBRA. 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.20: Koncert radijskega orkestra ■ 14.15: Vreme, borza ■ 18.00: Pester spored ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni količek ■ 20.00: Večer lahke glasbe ■ 22.00: Ča«, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. čila, spored H 22.15: Prenos plesne glasbe iz »Emone« H Konec ob 23. uri. TOREK, 4. JANUARJA 11.00: Petrčkove poslednje sanje ■ 12.00: Koncertni plesi ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.20 Koncert radijskega orkestra ■ 14.15: Vreme, borza ■ 18.00: Kvartet pihal ■ 18.40: Krščanstvo in nacionalizem ■ 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.30: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Dunajska rapsodija ® 20.20: Čarovnica ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Valček za valčkom B Konec ob 23. viri. SREDA. 5. JANUARJA 12.00: Citre, balalaljke in mandoline ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, s;x>red, obvestila B 13.20: Orgelski koncert B 14.15: Vreme, borza B 18.00: Ljubimo domačo knjigo 8 18.20: K tretjemu božičnemu večeru B 18.40: Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije B 19,00: čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zvonjenje B 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V T odmoru: Glasbeno predavanje, v II odmoru: Čas. vreme, poročila. spored 8 Konec ob ‘23. uri. PETEK, 31. DECEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.20: Plošče B 14.15: Vreme, borza B 18.00: Zvonjenje B 18.05: Radijski Šramel B 18.25: Prenos iz frančiškanske cerkve B 18.35: Radijski Šramel B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče B 20.00: Mili gest B 20.45: Kmečki trio B 21.30: Silvestrovanje radijske postaje B Konec ob 1 uri. Za večerno družbo Vara izborno služijo ovl elegantni in lepi diitin Čeveljčki. Diftln ze materija! ki popolno nadomeščava semiš in antilop, poleg tega je zelo trajen. Poskusite fn par. SOBOTA. 1. JANUARJA 8.40: Verski govor 9 9.00: Čas. spored B 9.05: Kvartet pozavn 8 9.30: Plošče K lO.CO: Prenos .cerkvene glasbe iz stolnice B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert Fanike Brandlove iti radijskega orkestra M 13.00: Čas, spored. obvestila B 13.20: Plošče B 16.00: Nastop litijskih fantov 50 17.40: Plošče « 18.00: 'Adamičevi fantje a 19.00: Čas, vreme, poročil?. spored, obvestila S 19.30: Nac. ura B 19.50: Radiopro-»ram B3 20.09: Zunanja politika B ■‘0.30: Prvi večer muz. komedijantov B 22.00: Čas. vreme, poročila, spored B 2215: Lahka glasba ® Konec ob 23. uri. Anekdota Nejeverni Tomaž Pri francoski Akademiji so nekoč priredili denarno zbirko. Naposled je manjkalo še šest frankov ali en loui-dor. Seveda so brž osumili nekega člana, znanega po izredni skoposti, da ni prispeval k zbirki, Toda skopuh je vneto zatrjeval, da je svoj prispevek plačal. »Tega sicer nisem videl,« je menil prireditelj zbirke, »pa vseeno verjamem.« Fontenelie. slavni francoski književnik, je nr.posled prerekanje zapečr.til z zlobno opombo: »No, .jaz jm sicer videl, pa vseeno ne verjamem!« Zelo elegantni čevlji za ples. 7.spon>,'l preko rista in H\>a ?rno bela Kombinacija dajejo Vašim no^am poseben šik, V njih boste imeli dvojno zadovoljstvi pri plesu NEDELJA 2. JANUARJA 8.00: Vesel nedeljski pozdrav 669.00: Čas, poročila, spored B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trno-vske cerkve IS 9.45: Versko predavanje IS 10.00: Koncert Radijskega orkestra H 11.00: Otroška ura ® 11.30: Koncert B 13.00: čas, vreme, spored, obvestila B 13.20: Plošče po željah B 16.00: Koncert pevskega krožka Vič B 17.00: Kmetijska ura E 17.30: Plošče B 18.30: Plošče B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura S 19.50: Slovenska ura C 20.30: Koncert B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.30: Našim izseljencem B Konec ob 23.30. IMG V n E Jsl GOSPOD srt.injiii kt. osamljen in razočaran, bi se pof-nti! posebno srečnega, če bi otel iz enaiccpa položaja piikupno, živ -ljenja polno značajtic damo s t*'rn, da bi mogel ob brezpogojni diskreciji sklenili z njo trajno lepo zaupi o prijateljstvo. Samo resne obširne ponudbe $ Fliko, ki se pori častno besedo vrne, v G dneh na upravo pod »Novo življenje«. Polsvet Izključen? Beli elegantni atlas čevlji za ples. Vsaka dama more imeti k s voj j toaleti čeveljčke v isti barvi kakor je njena toaleta. S specialno barvo barvamo te čeveljčke na rdeče, roza zeleno, plavo, rumeno in t. d PONEDELJEK, 3. JANUARJA 12.00: Ruske plošče B 12.45: Vreme, .loročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.20: Odlomki iz zvočnih filmov B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: iJoljske plošče B 18.40: Kulturni spomeniki Gorenjske B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Koncert radijskega orkestra B 20.50: Plošče B 21.00: Ura Mozartove komorne glasbe M 22.00: Čas, vreme, poro- IZPRASAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 .■•lika i;b'.ra vsakovrstni! nsofmvov, Kneuvaimi: stele, rtalinoq!rttov. ipplotmov, barometrov, farattrmcipctn v, nygromeirov . i. d. Ramovrslnc ute, ilatnina p srebrnina. Ceniki breiDiaCu« Elegantni damski čeveljčki iz finesa laka s solidnim okrasom. Vaše noge lnulo v teli čevljiti izjjleiMle dovršeno elegantno. Plačajte naročnino! Razglednice in vožesia za Božžč, Novo leto in za £od, kakor tudi vse pisarniške in šolske potrebščine Vam nudi najugodnej e „Nerkur“ trgovina « papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami VLADIMIR JAGARfC ZAGREB, JELAČIČEV TRG 15. TEUEF. 31-64 .Najconeio ste postreženi b KURIVOM pri tvrdki RUPOLF VE8,gg3»€ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem Vsaka elegantna fn praktična gospodinja pozna vrline naših nogavic »Prince/a«. katere so tanke, trpežne pa poceni. ugodnega nakupa Huberfus perilo — obleke — za šolarle Presker Sv. Petra c. 14 Fine nogavice Iz flora v raznih vzorcih In barvah. Ce kupite en par, piiaefe 6e po di'UKej»a, ker ste bili z njim zadovoljni. *Na§ ponos« elt-ganlnl na rom šivenl lakasti čevlji za gospodje. Za ples k smokimru in fraku najp ikiadnejši so. Fina izdelava i soliden okras jamčijo za njihovo e^ganco. Knjižna založba tiskarne Merkur <. * v Ljubljani, Gregoričeva ulica 23a opozarja na naslednic knjige svoje zalozbe Dr. I. Matko - PERKUSIJA IN AVSKULTAC1JA .... 120- Dr. Vidmar M - MOJ POGLED NA SVET.....................100- Dr. Vidmar M. — OSLOVSKI MOST............................. 100'— . Claude Anat — AR1JANA, roman, vezano 30'— Conan Doyla — POZNA OS VETA, roman, vezano ..... 24’— Gabršček A. — GORIŠKI SLOVENCI 1 del............* . 80— | Krefft — V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24'— j Rehar R. — PESMI 0 KRALJEVIČU MARKU, broširano . . 20 — Rehar R. — POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12 — Špicar J. — MARTIN NAPUHEK, igra, broš..................10 — Vachek E - KRI NE KLIČE PO MAŠČEVANJU, broš. . . 48;- vez. . . 54 — Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi iz šestih knjig, bro5. 230 — vez. . . 320 — Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK — Beecher-Stovve: KOCA STRICA TOMA — Goethe: EGMONT — Horatius Elaccus: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15’—, vezan 20— | Na V9e gornje cene-dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglae v »Družinskem tedniku«, 20odstolni popust. GOSPODINJE, zakaj se mi ne javljate? Imate ščurlce v kuhinji in shrambi in ne veste, da se jih tako lahko in poceni z domačim sredstvom uniči 1 Ne prodam Vam nobenega preparata! Imate vse doma I Enkrat za vselej! MiLAN VRABIČ, PTUJ 33 zdravilni čaj v plombiranih paketih po Din 20 - in Din 12- Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.