Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto.....-................. $3.00 Za pol leta____________________________1.75 Entered as second class matter at the Post Office Dept. OtSswa. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Let. 3 Št. 129. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, SEPTEMBER 19, 1945. Price 5c. Vol 3. No. 129. SLOV. PRIMORJE ,TRST IN ISTRA PRIPADA JUGOSLAVIJI OPRAVIČENE ZAHTEVE NARODOV JUGOSLAVIJE RESOLUCIJA OD LOUIS ODAMIČA HONORABLE JAMES F. BYRNES AMERICAN EMBASSY LONDON ENGLAND DISPATCH TODAYS NEWYORK HERALD TRIBUNE FROM LONDON CORRESPONDENT NED RNSSEL STATES YOU FAVOR YUGOSLAV CLAIM TO TRIESTE AND MAKING THAT CITY INTO OPEN PORT FOR ALL DANUBIAN COUNTIES MAY I EXPRESS PREVENT HOPE THIS REPORT CORRECT. MY CLOSE STUDY OF TRIESTE QUESTION EXTENDING TROUGH SEVERAL YEARS HAS LED ME TO CONCLUSION THAT TRANSFER OF TRIESTE TO YUGOSLAVIA FOR USE OF ITS ENTIRE HINTERLAND IS ESSENTIAL TO ANY KIND OF STABILITY IN SOUTHEASTERN. I UNDERSTAND THE EXCELLENT PAMPHLET ENTITLED TRIESTE BY A. J. P. TAYLOR OF OXFORD HAS BEEN MADE AVAILABLE TO YOU AND OTHER MEMBERS AMERICAN DELEGATION. I HAVE ONLY JUST READ THIS PAMPHLET AND FOUND IT EXTREMELY GOOD STATEMENT OF WHAT IS INVOLVED IN TRIESTE QUESTION. I HOPE VERY MUCH YOU WILL HAVE TIME TO READ IT. IT IS AN ABSOLUTE FACT THAT BETWEEN TWO WARS ITALY USED TRIESTE SOLELY FOR NEGATIVE PURPOSE OF PREVENTING FREE EGRESS OF CENTRAL AND SOUTH EUROPEAN TRADE INTO MEDITERRANEAN. ALSO PERSONALLY I CANNOT OVERLOOK THAT ITALY WAS AN AXIS COUNTRY WHEREAS YUGOSLAVIAS PROPORTIONATE SACRIFICE TO BRING ABOUT ALLIED VICTORY IS SECOND TO NO OTHER COUNTRYS. WITH ALL GOOD WISHES FOR SUCCESSFUL CONFERENCE ON WHICH SO MUCH DEPENDS RESPECTFULLY. LOUIS ADAMIC MILFORD, NEW JERSEY Vprašanje jugoslovanske-itali janske meje na dnevnem redu RESOLUCIJA 00 SANS. THE INJUSTICE CAUSED TO THE SLOVENIAN PEOPLE BY THE LONDON PACT OF 1915 MUET BE UNDONE. THE 650,000 YUGOSLAVS UNDER ITALY MUST BE REUNITED WITH THEIR MOTHER COUNTRY TOGETHER WITH THE LANDS THEY ARE OCCUPYING FOR THE PAST 1000 YEARS, THESE YUGOSLAVS — OUR FIRST AND BRAVEST ALLIES — CANNOT BE LEFT UNDER THE DOMINATION OF THE ITALIAN MINORITY WHICH INHUMANLY PERSECUTED THEM AND CONTRARY TO THE PRINCIPLES OF DEMOCRACY AND JUSTICE DENIED THEM THE RIHT TO USE THEIR OWN LANGUAGE, OWN SCOOLS AND THE PRIVILEGES OF A FREE PEOPLE.) THE TERRITORY EAST OF SOCHA RIVER SHOULD BE CEDED TO YUGOSLAVIA AS A UNIT, TO ITS LIBERATORS — THE YUGOSLAVS — EIGHT THOUSAND OF WHOM LAYED DOWN THEIR LIVES TO FREE THIS PART OF THEIR HOMELAND FROM THE GERMAN AND ITALIAN INVADERS. OUR GREAT PRESIDENT ROOSEVELT POMISED ALL FREEDOM - LOVING PEOPLES TROUGH THE ATLANTIC CHARTER THEIR RIHT TO LIBERTY, SELF - DETERMINATION, AND THE FOUR FREEDOMS. AMERICA CANNOT AT THIS LATE HOUR RETRACT THESE PROMISES TO YUGOSLAVS UNDER ITALY WITHOUTH IGNORING THE GREAT CAUSE FOR WICH OUR PRESIDENT DIED. AMERICA NEVER SUBSCRIBED TO THE UNJUST TREATY OF VERSAILIES, NOR TO LONDON PACT. SHE CANOOT SUBSCRIBE TO IT NOW. IN BEHALF OF ONE QUARTER OF MILLION OF THE SLOVENIAN AMERICANS WE FERVENTLY REQUEST THAT THE JUSTICE BE UPHELD AND THAT THE UNFORTUNATE VICTIMS OF THE FASCIST IMPERIALISM BE GRANTED THEIR RIGTH TO JOIN THEIR MOTHERLAND YUGOSLAVIA. ONE MILLION SEVEN HUNDRED THOUSAND YUGOSLAVS PERISHED IN THEIR STRUGGLE. FOR FREEDOM. NO GREATER TRAGEDY COULD OCCUR THAN IF THEIR SACRIFICE WERE IN VAIN. ITALY VIOLATED ALL THE LAWS OF HUMANITC BY ITS INHUMAN TREATMENT OF THE YUGOSLAV MAJORITY IN VENETIA GIULLA AND TRIEST. SHE LOST THE WAR AND MUST PAY THE PRICE OF TH VANQUISHED. THEREFORE VENETIA GIULIA, TRIEST AND THE TERRITORY EAST OF SOCHA MUST BE RETURNED, WHERE IT RIGHTFULLY BELONGS — TO YUGOSLAVIA. THIS IS THE WISH OF THE DEMOCRATIC FORCES IN THE TERRITORY INVOLVED AND THIS WISH OF TH AMERICANS OF YUGOSLAV DECENT. AMERICA MUST UPHOLD THE PRINCIPLES OF JUSTICE AND DEMOCRACY, AND REMAIN THE CHAMPION OF THE FOUR FREEDOMS. # SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL MIRKO G. KUHEL, SECRETARY. London, 16 sept. — Danes _je tukaj prispela jugoslovanska delegacija, kateri načeljcje podpredsednika Zvezne vlade, Edvard Kardelj. Delegacija se udeleži razprave gltdt vprašanja jugoslavi-je na dnevnem redu konference zunanjih ministrov Sovjetske Unije, Vel. Britanije, Amerike, Francije in Kitajske. Po zatrdilu poročil, jugoslovanska delegacija bo predložila konferenci odločne zahteve: 1 — Ratifikacijo jugoslovanske-italijanske meje, to je povrnitev vsega ozemlja Slovensko Primorje Istre in Trsta Jugoslaviji. 2 — Odplačitev za povzročeno škodo, ki jo je Italija prizadela z agresivno vojno na strani fašističnega osišča Jugoslaviji v znesku $1,500.000.000. Medtem je prispela tudi italijanska delegacija, kateri načeljuje vnanji minister italijanske vlade, Alcide de Gasperi, katera predloži konferenci nasproten načrt tkz. "Morganovo črto", približno pod sedanjo okupacijo del Slovenskega Primorja, Istro in Trst, po britski in američki vojni oblasti. Pridloži pa tudi, da Trst postane medna- Stavka delavcev v .j ' Windsorju in Detroitu Windsor, 17 sept. — Nad 10.000 delavcev vposlenih v Fordovi tovarni v tem mestu, je zastavkalo vsled dejstva, da kompanija ne prizna pogodbenega sporarzuma. Na stavko so izšli tudi delavci zaposleni v uradu iste kompanije in kakor kaže se bodo stavka razširila tudi po drugih tovarnah. Delavski poslanec provincijalne vladne zbornice, ter predsednik unijskega lokala 195 UAW-CIO, Alex Parent, dolži vlado premiera Drew-a za tako razmerje in zahteve izredno zasedanje vladne zbornice. V Detroitu je enako izšlo nad 55 tisoč delavcev na stavko. Kakor v Windsorju tako tudi v Detroitu, so delavci na piketu in odločni boriti se za svoje pravice. rodna luka. Posamezni krogi izražajo mnenja, da je omenjeno vprašanje precej kočljivo in bo vzelo nekaj dni predno pride do rešitve in soglasja med zunanjimi uradi petih svetovnih velesil. Kajti kot znano, Vel. Britanija in Amerika, se potegujeta za zahteve Italije, kar pomeni, da sta kar čez noč pozabile na številne žrtve pri invaziji EDVARD KARDELJ Sicilije in pozneje Italije. Dočim je Sovjetska Unija na strani opravičenih zahtev Jugoslavije. Toda na tem zasedanju enako pride v poštev razprava glede bivših italijanskih kolonij, katere po mnenju Amerike in Vel. Britanije, naj bi spadale pod mednarodno administracijo. MANIFESTACIJE PO CELI SLOVENIJI Beograd, 5 sept. — "Tanjug" poroča: "da se po celi Sloveniji prirejajo ljudski shodi, kateri manifestirajo zvestobo Titovi vladi v Beogradu in narodni vladi za Slovenijo". Premogarji izjavljajo: "Mi obsojamo kralja, voditelja izdajalcev našega naroda in vse reakci-onarje, kateri njim pomagajo. Mi zahtevamo, da se kralj postavi pred narodno sodišče in kazni po poločbi zakona, ki ga določa mednarodno sodišče za vojne zločince". Tako obsoja slovenski narod vse one elemente in pomagače, kateri so sodelovali z okupatorjem proti narodnega osvobojenja. ZLOČINSKO DELOVANJE ŠKOFA ROZMANA POROČILO DRŽAVNE KOMISIJE ZA U GOTOVITEV ZLOČINOV OKUPATORJA IN NJEGOVIH POMAGAČEV Belgrad, 17. julija. — Na podlagi gradiva, najdenega v italijanskih arhivih in v slovenskem tisku, ki potrdujejo pravilnost odloka o obstojanju zločinov, katere je izvršil okupator in njegovi domači pomagači, katerega je zbrala komisija federalne Slovenije za ugotovitev zločinov okupatorja in njegovih pomagačev, štev. 3580 z dne 1. julija 1945, je državna komisija ugotovila sledeče: Dr. Gregor Rožman je kot škof ljubljanske škofije za časa vojne odprto zavzemal stališče podpirati italijanski okupatorski fašizem, potem (po kapitulaciji Italije) pa Nemce. V ta namen je večkrat javno stopal pred svoje vernike in jih pozival, da se borijo v edinicah izdajalca generala Leona Rupnika proti slovenskemu narodu, ki se je dvignil z borbo proti okupatorju. Posebno napadalno je dr. Rožman nastopal ob času nemške okupacije Ljubljane, poskušajoč kot škof zlorabiti pobožne vernike in duhovščino, da se aktivno borijo ob strani sovražnika proti svojemu narodu in prelivajo bratsko kri. To je razvidno zlasti iz njegovih sledečih zločinskih aktivnosti: 1) Na podlagi spomenice ("pro — memori") izdane 17. februarja 1942, ki je bila najdena v arhivu italijanskega škofijskega komisarja za ljubljansko provinco, so Italijani napeli vse sile, da dosežejo razcep in razkol v slovenski osvobodilni fronti. Trdili so, da je treba ustanoviti v vrstah osvobodilne fronte neke vrste odbor za borbo proti sami osvobodilni fronti, ki naj bi tolmačil italijanskim oblastem želje prebivalstva ter da bi obenem to bil najboljši način za vladanje okupirane cone in za uničevanje partizanov, ki delajo italijanski vojski preglavice in težke izgube. Nadalje je v tej listini dosledno rečeno: "Sinoči — na neki seji pri škofu, koje namen je bil ustanoviti neke vrste odbor — so se v Ljubljani zbrali člani različnih bivših strank, škof prevzema vodstvo tega odbora." Na forumu (konferenci) so bili potrjeni nekateri pogoji, katere se postavljajo italijanskim oblastem kot pogoji za sodelovanje. Pod točko c) teh pogojev si želijo dobiti dovoljenje za neposredno borbo proti slovenskim partizanom, kajti okupatorska oblast se smatra za neveščo in nespodobno (za tako borbo). Na isti način je bilo na tej konferenci zaključeno, da se "prijavljajo bande italijanskim komandam." Na ta način je škof Rožman aktivno pomagal italijanskemu fašizmu. 2) Po poročilu italijanskega komisarja za varnostno policijo v Črnomlju z dne 16. marca 1942, se je ta izdajalska borba že pričela. Na ozemlju ".. se sedaj bori bela garda, ki jo tvorijo v glavnem bivši člani organizacije 'Slovenski Resolucija glede Trsta in Slovenskog Primorja Prime Minister MacKenzie King, Ottawa, Ontorio, Canada. Dear Sir: This convention of the League of Canadian Slovenes which was held 1 and 2 September, 1945 at Sudbury, Ont., join all the people of Canada, in greeting the complete victory achived by the United Nation over Germany and Japan. The entire world is recognizing the great fithing qualities of Canada's Armed Forces. Canada's manifold contribution in war materials and food supplies will long be remembered. We, as Canadian Slovenes, share the pride of all Canadian in our magnificent contribution in this gigantic struggle for the freedom of mankind. Canadian Slovenes have loyally supported our war efford. Many of our people joined the Canadian Armed Forces, while the others worked in war industry, helping in the battle of production. Now that victory is here, we shall continue just as energetically and loyally, to make our contribution towards peace and prosperity. This convention is firmly convinced that it is in the best interests of Canada and mankind, to completely uproot all remants of Nazi-fascist rule in Europe. For twenty-five years the Slovene people of Trieste and Slovene Litor-ral suffered under the Italian fa-cist rule. Now that the Nazis and fantje in dekleta". "Temu združenju (beli gardi)," — pravi komisar, "je načelu ljubljanski škof ter bivši ban Natlačen." Da bi oblasti ne bile napačno informirane ter da bi ne smatrale to "belo gardo" za sovražno zarotni organizem najerjen proti Italijanom, je komandantura po-sadnih čet dne 27. marca 1942, pod podpisom generalštabnega polkovnika De Martina, načelnika štaba pehotne divizije 'Isonzo", izdala pravomočni razpis štev. 08 — 1,064, v katerem je rečeno: "Prosi se, da izročite. . . kolikor se tiče te organizacije (bele garde), organa katoliške stranke, protikomunistične, da ona. . . presoja vsa teroristična dejanja ter stremu, da umiri sredno z ozira na kritično stanje, katerega so povzročili komunistični partizani". — Z drugimi besedami povedano, škofova in Rupnikova bela garda je za italijanske okupatorje nova zavezna vojska. 3) Za najznačilnejši dokaz škofovega izdajstva pa služi njegovo "Pastirsko pismo o nepoboljšanju brezbožnega komunizma" z dne 30. novembra 1942. V njem je ostro napadel ZSSR in vso osvobodilno borbo, predstavljajoč svoje izdajstvo, kot versko vprašanje ter zapisal: "Naša borba je versko v-prašanje." Izdajalski škof je hotel postaviti slovenski narod v službo okupatorja, postavljajoč ga pred dilemo: Katoličan ali komunist. Ta svoj namen je odprto (Dalje na 4 str.) fascist are defeated, the Slovene people rightfully are striving to regain their national and democratic liberty. It is for this reason that we urge the Canadian Government to support the just demand of the people of Trieste and Slovene Litorral for removal of fascist domination and for the union of Trieste and Slovene Litorral with the United Slovenia and democratic Federated Yugoslavia. This resolution has been adapted by the said convention at Sudbury the first day of September 1945. Presidents of the Convention Mr. Joseph Miketic Mr. George Matesic REZOLUGIJA TREH BRATSKIH ZVEZ Hon.Ernest Bevin, British Forgien Secretarq 10 Downig St. London, Anglija. Spoštovani gospod: Kakor predstavniki večine kanadskih Južnih Slovanov, organizirani v tri demokratske Zveze, mi apeliramo na Vas za Vašo pomoč upravičenim zahtevam predstavnikov Jugoslavije na sedanji konferenci zavezniških ministrov zunanjih zadev za pravično in pravilno rešenje vprašanja jugoslavensko-italjanske meje. Kakor kanadski rodoljubi se zavedamo da s tem najbolj služimo interesom trajnega miru, ako bodemo natančno spoštovali načela samoodredbe in svobode vseh narodov, katere so navedene v Atlantskem povelju in čarter-ju zedinjenih narodov. Da se omogoči našim bratom v Istri, Primorski in Trstu da se ponovno organsko zedinijo z svojo etnografsko in ekonomsko in zgodovinsko domovino Jugoslavijo, mi ne samo da stem izpolnjavamo našo sveto dolžnost napram našim junaškim zaveznikom, ampak s tem udarjamo nezlomljive temelje za varnost mira na Balkanu !n po celem svetu. Mi radi tega vljudno pričakujemo od Vas da zavzamete stališče v prilog pravilnega rešenja tega važnega vprašanja. Spoštovanjem Edvard Yardas, Nac. tajnik Saveza Kanadskih Hrvatov Vojin Grbic, Nac. tajnik Saveza Kanadskih Srba Jože Smrke, Nac. tajnik Zveze Kanadskih Slovencev čvrsto RESOLUCIJA ZDRUŽENEGA ODBORA Združeni Odbor južnoslovanskih Amerikancev je dne 10 septembra t.l. poslal sledečo brzojavko tajniku James F. Byrnes-u, predstavniku Združenih držav v London, kjer se vrši posvetovanje tajnikov zunanjih uradov Amerike, Rusije, Velike Britanije, Francije in Ktajske: "Predstavljajoč veliko večino od približno milijon Amerikancev jugoslovanskoga porekla in željni, iz stališča Združenih držav in Jugoslavije, da pravica in inteligentno državništvo končno premaga v vprašanju Trsta in ozemlja Istre in Slovenskega Primorja, si naš Odbor dovoljuje Vas prositi, da Združene države podprejo jugoslovanske zahteve za preureditev jugoslovansko-italijanske meje. Prosimo Vas in Vaše pomočnike, da prečitate brošuro "Trieste", katero je napisal Profesor A. J. Taylor iz Oxforda, izdal pa Jugoslovanski informacijski urad v Londonu. Brošura Vam je bila ali pa bo. na razpolago. To je objektivna, dobro premišljena in zelo pravična rasprava, ki zasluži Vaše pažnje. Njena razlaganja izvajajo iz želja za mir in pravico in gospodarski napredek vse okolice Trsta, v katerem je vključena ne samo Jugoslavija, ampak tudi druge dežele na jugu Srednje Evrope. Želimo poudariti, da se naš Odbor popolnoma strinja z Taylor-ovo tezo za pravilno rešitev vprašanja Trsta in da smatramo za zelo važno, da se Vi in Vaši pomočniki spoznate z njo! Z najboljšimi za uspešno konferenco, ostajam z velespošto vanjem. Zlatko Bolokovič, predsednik. VOLILNA KOMISIJA POTRDILA ŠTEVILO POSLANCEV FEDERALNIH ENOT SLOVENIJO BO ZASTOPALO 58 POSLANCEV V ZVEZNI FEDERATIVNI ZBORNICI Beograd — Belgrajski radio je naznanil na osnovi člena prvega in tretjega volilnega zakona število narodnih poslancev za Ustavno Skupčšino (Zvezno in narodno zbornico), katero je odobrila volilna komisija na svojem zasedanju dne 3 septembra, kakor sledi: 1 — V smislu odredbe člena 3, odloka 3 zakona o volitvah narodnih poslancev za Ustavno Skupščino, ki se bodo po sklepu začasne narodne Skupščine demokratske federativne Jugoslavije vršile dne 11 novembra 1945 za izvolitev 348 poslancev v Zvezno Ustavno Skupščino. 2 — število poslancev, katero bodo izvodile poedine federalne enote, odnosno volilna okrožja: Srbija na 3.503.925 prebivalstva, 87 poslancev; Hrvatska na 3,438.305 prebivalstva, 87 poslancev; Slovenija na 2,323.555 prebivalstva, 56 poslancev; Macedonija na 949,958 prebivalstva, 24 poslancev; črnagora na 360.044 prebivalstva, 9 poslancev; avtonomna pokrajina Vojvodina na 1,663.889 prebivalstva, 41 poslancev in avtonomna pokrajina Kosovo-Melohija (?) prebivalstva, (14) poslancev. Od celotnega števila poslancev, ki so odrejeni za poedine federalne oblasti, določi število poslancev v posameznih volilnih okrožjih, Zvezna komisija. Razdelitev poslancev federalnih enot, je izvršena napram števili prebivalstva poedinih federalnih enot, na osnovni ljudskega štetja 1931 leta. Pri tem je upoštevano 40.000 prebivalcev, za enega poslanca, a je obenem pri temu nastal znaten višek za Srbijo n. pr. 23 925; Hrvatsko 36,305; Slovenijo 24,298; Bosno Hercegovino 3,055; Macedonijo 29,958; črnogoro 44; Vojvodino 23,889; Kosovo in Meto-hijo, 36.064. Ta višek po določbi volilnega zakona, kateri določa na 40.000 prebivalcev enega poslanca, znaša skupaj 174.03 i prebivalcev, kar pomeni, da se izvoli še po enega poslanca v onih federalnih enotah, katere so imeli največje število viška prebivalstva, to je, Slovenijo 1, Hrvatsko 1, Kosovo in Mehotijo 1, Macedonijo 1 in Vojvodino 1 poslanec. Napram ljudskem štetju leta 1931, Jugoslavije je štela: 13,934,-038 prebivalcev in je napram temu številu tudi določeno število 348 poslancev za Ustavno Skupščino. t JI EDINOST" Published weekly at { 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, I by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Naše Slovensko Primorje, Trst in Istra .Kakor razvidno iz dnevnih poročil, minulo nedeljo dne 16 septembra, je prispela jugoslovanska delegacija v London, kjer se točasno vrši konferenca Sveta zunanjih ministrov zavezniških držav, Sovjetske Unije, Amerike,, Vel. Britanije, Francije in Kitajske. Delegaciji na čeljuje podpredsednik Zveze vlade nove svobodne federativne Jugoslavije, Edvardi Kardelj, katera predloži Svetu zunanjih ministrov ne zahteve v obliku zahtev, tembolj zgodovinsko poslanico narodov Jugoslavije in predvsem Slovencev in Hrvatov slovenskega Primorja, Tirsta in Istre, da se pri odločanju in rešitvi tega vprašanja spoštujejo le zgodovinske narodne pravice. Narodi Jugoslavije, kakor tuidi vsi pošteni rodoljubni izseljenci Ameriški in Kanadski Slovenci, Hrvati in Srbi, opravičeni pričakujejo od Sveta zunanjih ministrov pravično rešitev tega po mnenju svetovne reakcije in preživelih profašističnih elementov med Jugoslavijo in Italijo "spornega" vprašanja. Njegova pravična rešitev ne pomeni dati nekaj Jugoslaviji, kar ni njenega in do časa ni po zgodovinskem in narodnem dokazu opravičena, toida še manj pomeni odvzeti nekaj od Italije, kar njej pripada. Pomeni pa povrniti ozemlje resničnim dedičem, kateri žive na tem področju že stoletja, ker to je njihova zibel, je njihova last, je njihov narodni idom. To ozemlje z vsemi obrežnimi mesti, zaledjem in pokrajino pripada novi svobodni federativni Jugoslaviji — njeni telesni Matici — Zedinjeni svobodni federalni Sloveniji in Hrvatski. "Soča in tudi preko nje, so naše stare meje," se glasi davna povest. In te meje bomo tudi branili. Ko čitamo zgodovino o naši prelepi Slovenski Primorski, njeni centralni luki — Trstu, nam neposreidno odkriva tisočletno rano, katero ji je v prejšnih stoletjih in deloma tudi sedanjem stoletju prizadeval v svoji im-pirialistični politiki nemški in avstrijski impirializem, katera sta si hotela ne samo z silo meča ugrabiti to o-zemlje, mapak preko njega utrditi pot na Jadransko Morje in Srednji vzhod. Impirialistična politika Italije po prvi svetovni vojni, ko je dobila to ozemlje za nagrado z strani tedanjih zaveznikov v vojni proti Nemčiji in Avstriji, je na enak način šla za tem, da si utrdi oblast in odprto pot proti Donavi in Balkanu. V kolikor ni uspelo preslepiti ljudstva potom raznih trikov in prevar, Musolinijev fašistični režim se je poslužil nezaslišanih tortur, recinovega o-lja„ izgnanstva ter nasilnega izfnenjavanja imen in priimkov prebivalstva, mest in vasi. Interniranje, zapor in javno streljanje v hrbet narodne bojevnike samo zato, ker so se borili za svoje narodne pravice, je bilo na dnevnem redu. Prepoveidano je bilo rabiti slovenski jezik v šolah in celo pri cerkvenih obredih. Na ta način je Muso-lunijev fašistični režim v duhu impirialistične politike koloniziral tržaška mesta z italijanskim prebivalstvom, na katerega večino se danes sklicujejo preživeli italijanski fašistični elementi z namero, da zakrijejo in opravičijo svoja zločinska početja. In vendar kljub tako strašnemu početju italijanskemu fašizmu ni uspelo zadušiti narodne zavesti, naroda ne običaje in tudi besede. Narod v večini tako v mestih in predvsem na deželi, je zadržal svojo narodno zavest, svoj slovenski in hrvatski jezik, ter bil pripravljen boriti se za svojo posest — za svojo zemljo, To zavest je dokazal vse skozi sem od leta 1918, namreč od proglasa Labinske republike, katero so proglasili labinski rudarji, takoj po italijanski okupaciji. Slovenski Primorci na čelu z borbenimi voditelji, VlaJdimirom Gortanom in mnogimi drugimi, so od prvega dne italijanske okupacije krvaveli in se borili za svoje narodne pravice, čast in ponos svojega naroda. Po ljudskem štetju je dokazano, ¡da živi v Slovenskem Primorju, Tirstu in Istri okrog 700 in 800 tisoč Slovencev in Hrvatov, napram 300 tisoč italijanskih priseljencev in prisilno poitalijančenih Slovencev in Hrvatov, največ po mestih. To je torej tista "večina" o kateri so se razjokali preživeli italijanski profašistični elementi, preoblečeni v "demokratske ruhe", ter njim naklonjena svetovna reakcija. Jasno je torej že iz tega, da se italijanski profašistični elementi ter njim naklonjena svetovna reakcija ne potegujejo za pravice take "večine", tembolj za svoje impirialistične cilje. Poglavitno pod tako ali tako krinko vsidrati na enem ali drugem kraju desko oldskočnico na vratih nove federativne Jugoslavije z ene in druge strani, ohraniti stari razkrajajoči družabni reld v Italiji sami. Maršal Tito je na obtožbo maršala Aleksandra in zahtevo Vel. Britanije in Amerike, da, Jugoslavija umakne svoje čete iz po njej osvobojenega ozemlja, dejal naslednje: "Mi nismo okupirali tujega ozemlja in tujega nočemo, toda svojega ne damo." Zatem je odgovoril na drzna izzivanja posameznih elementov podpredsednik Zvezne vlade, Edvard Kardelj — "Slovensko Primorje, Trst in Istra, je odtrgano od nas v duhu impirialistične politike Italije po prvi svetovni vojni, ko Jugoslavija ni imela svojega zastopnika na mirovni konferenci." Odgovor maršala Tita in podpredsednika Zvezne vlade, Edvard KaUdelja, je jasen, da Jugoslavija opravičena na svoje ozemlje ne bo odstopila in se ne bo tudi udinjala neopravičenim zahtevam italijanskih preživelih fašističnih elementov. Tembolj pa vsled dejstva, Ida se je Italija borila na strani osišča proti Vel. Britanije. Ameriki in Zedinjenim Narodom, dasi se je jugoslovanska armada borila na strani zaveznikov proti fašističnega osišča. To je očiten dokaz, ne samo da nima pravice na zahtevo po tujem ozemlju, ampak spaida pod kazen sporazuma velikih treh. Vprašanje Slovenskega Primorja, Trsta in Istre, je na dnevnem redu pred Svetom zunanjih ministrov zavezniških držav. Ali bo Svet pravično rešil to vprašanje v duhu narodnih pravic in interesov svetovnega miru, pokaže bodočnost. Toda kakršna koli drugačna rešitev ne pomeni drugega, kakor ognjišče za ponovni svetovni požar. Fašistično domobranski teror nad Slovenci Od vasi Podbrezje je ostalo 7 bajt. 22 moških so tudi tu zaprli v 2 hiši in ju zažgali. Triindvajseti je zbežal, a nato na posledicah dobljenih strelov umrl. Kot žive plamenice so zgoreli ti ljudje, ki so kot ognjena vez fašizma, hitlerizma in slovenskega domo-branstva, plameneča potrditev njihove usodne skupnosti. Zgoreli skoraj vsi živi, ker so divjaki kar na slepo streljali množico in potem vse skupaj pometali v plamene. 61 letni Ivan šajna, 48 letni Anton Gustinčič, oče 7 otrok, 67 letni Anton Baša, oče 7 otrok, 16 letni Rudof Cuš, 44 letni Ivan Valenčič, oče 4 otrok", 59 letni Anton Barbo, oče 7 otrok, 58 letni Anton Barbo oče 7 otrok, 47 letni Josip Fabijančič, ki je moral skupno z Ivanom Logarjem iz Tomi-nja nositi municijo do vasi Hruš-če, kjer so oba ustrelili. 60 letni Jožef Mavrič, oče 7 otrok, 56 letni Plter šircelj, oče enega otroka, Jože Križman, oče 6 otrok in njegov sin Anton Križman, oče 6 o-trok ter tega sin Rudolf Križman, oče 1 otroka, 46 letni Ivan Zodelj, oče 8 otrok, ki je popolnoma zgorel, da ni ostalo po njem sledu, 47 letni Franc Cuš, 55 letni Jožef Prime, oče 1 otroka, 40 letni Anton Vičič, oče 5 otrok, 30 letni Rudolf Mavrič. Temu je uspelo pobegniti iz lope, ko je začela goreti. Dobil pa je iz mitraljeza 20 zadetkov in čez dve uri umrl. Svoji nevesti je še izpovedal, da so ljudi v to lopo zaprli in vanjo kar na slepo streljali, da so bili nekateri ubiti drugi samo ranjeni, nato pa so vrgli zažigalno bombo, da je vsa pogorela. Zgorel je 30 letni Anton Lakota, oče 4 otrok, 47 letni Peter Mr-šnik, oče 4 otrok, 47 letni Ivan Barbo, oče 8 otrok, 50 letni Fa-biančič Ivan, oče 8 otrok. V Lopi štev. 13 je zgorelo 16 oseb, ostali pa v nekem drugem hlevu. Med Podbrežami in Zajevšjem je mlin, ki mu pravijo po domače pri Lumpu. Drhal je vdrla v ta samoten mlin s prebivalci, odtujenimi vrvenju sveta. Tu je pač predolgo živela 80 letna mati. Vrgli so jo na tla, eden je poklek-nik na njo in jo zaklal z bodalom, za njo pa še 4 letno deklico. Mlin so zažgali in trupli vrgli v ogenj. Drugi dan so prišli s kamijo-nom v Tominje gasilci, takoj za njimi pa hitlerjevci in so jim zagrozili, da bodo streljali, če se ne poberejo. Ob tej priliki so opazili, da ni se vse pokončano. Zažgali so še ostale bajte v Pregarjih, drugi dan pa tudi v Podbregah preostalih 7 bajt. 19. V. je prispela v Brkine komisija. Vodil jo je izdajalec, nemški vohun in organizator domobrancev v Ilirski Bistrici, Alojz Gartner. Naloga komisije je bila, da ugotovi, ali se je kazenska akcija v redu izvršila." Ogledali so si vse in bili so zadovoljni. Pred menoj leže fotografije, ki jih je slikal eden izmed morilcev. Hotel je imeti za spomin grozotne slike poboja v Brkinih. Prva slika kaže gorečo hišo s streho v plamenih. Druga in tretja kaže nemške plenilce, kako stikajo po oblekah, odejah in drugih stvareh, smeta-nih iz hiš in jih odnašajo. Četrta kaže vojaka, kako z bak-ljo zažiga streho hiše, stoječ na pragu. Pred hišo ležita dve trupli, eno žensko, visoko razgaljeno, odkrtti nogi sta ena sama razmesarjena rana. Peta slika: Dve ubiti okrvavljeni ženski trupli sredi trga ali široke ceste. V ozadju stoji hiša. Mimo stopa vojak. Na eno teh trupel se vzpenja dve letno dete... KAZENSKA EKSPEDICIJA Hkrati so se podobne "kazenske ekspedicije" vršile tudi na več drugih krajih. 17. V. so Nemci so fašisti in u-staši požgali 2 vasi na hrvatski in eno na slovenski strani v o-kraju Katarina, Kotar — Kastav. Od vasi Lipa, ki je štela 300 ljudi, jih je ostalo samo 60. Ugotovitve še niso dokončane, dosedanje su-marno poročilo pravi, da so poklali in množično postrelili 260 ljudi in jih pometali v ogenj gorečih hiš. 22. in 23. V. so fašistične tolpe, pomešane s hitlerjevci, domobranci in civilnimi izdajalci iz Furla-nije in okolice Gorice navalile v Brda. Po svoji silovitosti, divjanju, ropajnju in požiganju je napad prekašal vse prejšnje. 22. V. so fašisti vdrli v vas Ce-rovo in ustrelili 10 ljudi, 6 moških in 4 ženske. Fotografija kaže, kako leže mrliči zravnani v vrsti takoj po umoru drug poleg drugega. Doslej poznamo ime Severina Forteja in njegove žene, ki sta padla med temi talci in pustila 5 nepreskrbljenih otrok. Odpeljali so 3 prebivalce, zažgali pa 6 hiš. V vasi Vipolže so divjaki ustrelili nekega njoža in ženo, ki sta poskusila pobegniti. V Gonjačah so ustrelili v čelo nekega kmeta, ki je delal na po-lju. V vseh južnih Brdih je bila povzročena ogromna materialna škoda, izropanih 35 hI vina, mnogo prašičev, kokoši, živil, perila, opreme itd. Nato so naši borci napadli nemške kamione med Slavčami in Pe-ternelom, jih popolnoma razbili in pobili posadko. Sovražnik je moral imeti okrog 160 mož izgub. Ali bo Trst jugoslovanski? Tajniki zunanjih uradov Amerike, Rusije, VelikeBritanije, Francije in Kitajske so se 10. septembra zbrali v Londonu k posvetovanju, da sestavijo mirovno pogodbo, katero bodo zavezniške sile predložile Italiji. V tej pogodbi bodo vključeni tudi pbgoji, pod kateremi bo Italija sprejeta med zavezniške združene narode. In med temi pogoji je tudi vprašanje Afrike, vprašanje gotovih otokov v Sredozemlju, vprašanje avstrijske Tirolske ter za Slovence in Jugoslavijo najvežnejše vprašanje — bodočnost Trsta in slovenskega Primorja. Ali bodo zavezniki upoštevali pravične zahteve Slovencev in vrnili Trst in vse slovenske pokrajine pod Italijo Sloveniji, kamor po vsej pravici spadajo ? To vprašanje bo rešeno te dni. Rešeno pa bo tudi vprašanje, če bodo zavezniške diplomatske sile tudi pošteno in iskreno izvajale obljube, ki so jih dale zasužnjenim narodom v Atlanski deklaraciji Roosevelta in Churchilla, v deklaraciji o "štirirh svobodšči-nah" in v drugih pomembnih izjavah o demokraciji, enakopravnosti in pravici do samoodločbe vsakega naroda, ki je šel v krva vo borbo proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu. V ameriškem tisku in po radiju se vodi zadnje časa silna propaganda proti "komunistični" Jugoslaviji, proti Bulgariji in drugim slovanskim državam. Proti SLOVANSKIM DRŽAVAM! Nasprotno pa čitamo in slišimo zelo simpatetične besede za Italijo, o njenih "velikih doprinosih" za zmago zaveznikov, o njeni borbi proti "rdečemu navalu" in pa o namigljajih, da morajo biti njeni mirovni pogoji zelo mili, če hočemo Italijo rešiti pred "bolševiz-mom", ki se bo baje gotovo raz-pasel po celem škornju, če bi ji zavezniki odvzeli njene kolonije in v prvi svetovni vojni pridobljene pokrajine. Strah pred tem bavbavom "bolševizmom" je fak-tično strah pred "slovanstvom", katerega je Anglija zastavljala z političnimi intrigami zadnjih sto let, Nemčija pa ž« več sto let z germanizacijo in končno Hitler z množičnim morjenjem slovanskega ljudstva. Stara rečenica pravi, da Italija vsako važno vojno izgubi, pri mirovni mizi pa vedno zmaga. Ali bo zmagala tudi v drugi svetovni vojni? Ali bodo slovanske zmage prezirane in slovanski doprinosi do skupne zmage ignorirani v korist britskih interesov, Trst in vse Slovensko Primorje sta neločljiv del Slovenije. To je nepobitno dejstvo. Avstrijska nakana, da ju ponemči in kasneje poitalijanči ter na ta način onemogoči razvoj slovanstva ob Jadranu, se je le delno posrečila. V-zlic posilne italijanizacije Sloven- cev in naseljevanja južnih Italijanov v Slovensko Primorje, je dve tretjini naroda ostalo slovenskega. Niti sovražni italijanski režimi niti Mussolinijem fašizem, ki je imel največ opore in razvoja pri tržaških nacionalistih, nista mogla tega narodnostnega sorazmerja prredrugačiti. To je bilo dokazano zlasti v osvobodilni borbi, v kateri so se tako hrabro in požrtvovalno pokazali ne samo slovenski Primorci, temveč tudi antifašistični Italijani, ki ne marajo več nazaj v staro Italijo. V-se antifašistične in demokratične sile v Trstu, Gorici, Istri in drugih delih Primorja, odločno odklanjajo pripadati Italiji in so o-petovano zahtevale, da spadajo pod demokratično federativno Jugoslavijo. če pomeni končana vojna zmago nad fašizmom in nacizmom, tedaj pomeni tudi zmago za zahteve antifašističnih in antina-cističnih narodnih množic. Trst je spadal pod Avstrijo skoraj 500 let predno je bila ustanovljena združena Italija pod sa-vojsko dinastijo. In na isti način je spadala pod Avstrijo tudi vsa ostala Slovenija, politično razdeljena v Koroško, štajersko, Kranjsko, Goriško in Trst z okolico. I-talijanski imperializem se je pohotno oziral na slovenske gozdove in planine, na dalmatinsko o-bal in njene biserne otoke v Jadranu, katerega je Italija 1915, ko je Avstriji in Nemčiji "prijateljsko" naklonjena Italija sprejela od Anglije podkupnino v obliki Slovenskega Primorja, Istre in Zadra ter napovedala vojno svoji severni sosedi Avstriji. To svojo podkupino je Italija hotela povečati leta 1941, ko je navalila na Jugoslavijo in si z Hitlerjem razdelila še tisti ostanek Slovenije, ki so jo zavezniki leta 1918 priključili kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S to svojo agresijo proti svojim bivšim zaveznikom je Italija izgubila vsako moralno pravico do slovenskih krajev, ki jih je odločil Londonski pakt. V svoji propagandi v prid Italije poudarjajo antislovanski elementi v Ameriki velike doprinose, ki jih je Italija storila za zavezniško stvar po kapitulacije meseca septembra 1943. Kaj so bili ti doprinosi, nihče ne rasjasni. Ena stvar je gotova, namreč, da so zavezniki prevzeli odgovornost za prehrano 45 milijonov Italijanov, ki so kar čez noč postali "anti-fašisti", medtem ko so prej 25 let slavili Mussolinija in njegove imperialistične zmage: V Etiopiji z bombami in plinom nad neoboro-ženim narodom, v Albaniji in Grčiji od domačih fašistov izmučenim ljudstvom in končno v Sloveniji, Istri in Dalmaciji z pobijanjem tisočev ljudi, požiganjem, o-pustošenjem in ropanjem stotin slovenskih in hrvaških vasi in mest, z umorom tisočev talcev in nedolžnih žrtev. Samo te "doprinose" Italije priznavajo miroljubni narodi samo na podlagi teh zločinskih dejanj mora biti Italija sojena. Kadar se razpravlja o poravnanju krivice, ki so jo zavezniki prve svetovne vojne, izključivši Ameriko, ki se je z Wilsonom načelu potegovala za demokratično in pravično rešitev primorskega vprašanja, — storili slovenskemu narodu s tem, da so eno tretjino njenega prebivalstva izročili Italiji in Avstriji, prihajajo vesti največkrat iz Londona, iz Rima, iz Washingtona, iz Pariza, malokrat pa od tam, kjer naj bi bila krivica poravnana. Nikoli še nismo čitali priporočila, da naj bi Primorci sami odločili, kam želijo po vojni spadati. Te dni čitamo vesti iz Londona, da prevladuje v tamošnjih krogih mnenje, da bo Trst postal mednarodna luka. V isti sapi pa je povedano, da se bodo Angleži na sedanjem zasedanju zunanjih ministrov potegovali za takozvano "Morganovo ali plavo črto" kot končno mejo med Italijo in Slovenijo. Ta plava črta se pričenja kake štiri milje pod Trstom in teče v loku mimo Trsta ob železniški progi proti Gorici, mimo Gorice do Soče in potem ob Soči do Bovca, nato pa severno proti stari korc*ki meji. Če bi ostale velesile podprle angleške zahteve, tedaj ni za Slovenijo izgubljen samo Trst, temveč tudi Tržič in Gorica ter vse ozemlje v tem trikotu. Od druge strani pa slišimo po radiju vest, da si hoče Anglija prilastiti izključno pravico do Trsta, ki naj bi postal Hong Kong številka 2 v njenem komercialnem in političnem imperiju. In tako dalje. . . Ko je Italija kapitulirala, se je šepetalo v ožjih krogih, da se je morala odpovedati T^stu in Primorju ter vseh drugih s silopri-laščenih. Pogoji so baje bili tako strogi, da jih zavezniki niso pustili v javnost in šelo celo danes, dve leti po italijanski kapitulaciji, štiri mesece po končani evropski vojni, mesec dni po zaključku japonske in svetovne vojne, ti pogoji niso bili objavljeni. Zakaj ne? Nekaj odgovora na to vprašanje leži v spremembi angleške in deloma tudi ameriške zunanje politike napram Jugoslaviji in vzhodni Evropi. Dokler je bil Tito edina borbena sila v Jugoslaviji, so bili zavezniki moralno obligirani podpirati ga, dasiravno so do poletja 1944 podpirali tudi Mihaj-loviča, ki se je boril z Nemci proti zaveznikom (to je — proti narodno osvobodilni vojski). Ko je pa Jugoslavija pokazala, da misli svoj program za demokratično federativno Jugoslavijo v vseh detajlih tudi izvajati, je pa naletela na odpor reakcije, ki je še ved- Takoj nato se je sovražnik znesel nad civilnim prebivalstvom. Pri gostilni Peternel v Št. Lovrencu je bilo ubitih oziroma živih vrženih v dseka Zveze v Toronto poleg dosedanje aktivnosti odseka, kateri se je udejstvoval v vseh kampanjah v teku vojne skupno z sobrati Hrvati in Srbi, priporoča, da smernice Zveze o-stanejo iste, da se dela za tesnejšo združitev med brati Hrvati in Srbi in sploh vsemi Slovenskimi narodnostmi ter kanadskem narodom v splošnem. Priporoča tudi, da se po treh mesecih neplačane članarine člana suspendira in po preteku šest mesecev avtomatično izključi, da se določi v pravilih Kvorum (zadostno število prisotnih članov z* seje) pet članov, da vsak član plača 50 centov enkrat na leto v konvenčni sklad za kritje konvenčnih stroškov, da se pri naših sejah uveljavi nagovor: tovariši in tovaršice in naposled, da se strogo vodi račun o razdornih elementih, kateri na skrivaj rušijo narodno edin-stvo in sejejo razdor in mržnjo. Poročilo odseka iz St. Catharines Naša naselbina je tudi precej velika in je obenem tudi dosta zanimanja za Zvezo Kanadskih Slovencev. Toda je še veliko rojakov, ki niso včlanjeni dasi nimajo ni-kakega nasprotstva, kar pomeni, ako se delo na pridobivanju novih članov nekoliko pospeši z strani Gl. odbora, odbora odseka in članstva, lahko dosežemo dober napredek. Razlog za bolj redke stike eden z drugem je ta, da so naši rojaki precej narazen eden od drugega. Naši rojaki tukaj se največ pečajo z sadjerejo in je potem takem samo ob sebi umevno, da nismo tako nagosto skupaj naseljeni kakor po drugih naselbinah. To nam povzroča nekoliko težkoče za naše redne sestanke. Z tem pa ni rečeno, da bi sorazmerno zaostajali za drugimi odseki Zveze. Naš odsek šteje 44 članov in 11 članic. To pa ne pomeni, da smo pri tem ostali, ampak da bomo delali v bodoče še z večjo vnemo v pridobivanju novih članov in članic, posebno pa v zbiranju pomoči našim bratom in sestram v stari domovini. Vsekakor prepričani smo, da odsek v St. Catharines ne bode zadnji v kakršnem koli oziru. Naš odsek želi obilo uspeha konvenciji in se nada, da izdela dobre načrte za bodoče delo. Poročilo odseka iz Windsorja Naš odsek prinaša tople bratske pozdrave tretji konvenciji in ji želi obilo uspeha. Tudi mi smo pripravljeni, da pomagamo in delamo za večji napredek naše Zveze, da pridobimo vsakega Slovenca in Slovenko v njene vrste, ker samo na ta način pridemo do večje sloge med nami samimi, kakor tudi med brati Hrvati in Srbi. Priporočamo, da se razpiše kampanja za 300 noyih članov v prihodnjih treh mesecih, poleg tega da se ustanovijo mladinski klubi kjer je zadostno število mladine. Dalje priporočamo, da se glavnega tajnika Zveze namesti stalno v glavnem uradu in da se mu na ta način da priložnost vsposobiti se z vsemi posli tajništva in organizacijo. Kakor vsi drugi odseki Zveze, tako je tudi naš odsek pomagal veliko za pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini poleg vseh drugih vrednostih del v tej deželi. Deloval pa bo tudi v bodoče in podpiral vse kar je dobrega za obstanek delavcev in delavk ter narodno edinstvo. Naše geslo je: "Naprej do popolne zmage nad zatiralci delovnega ljudstva." Poročila Mladinskih delegatov Miss Štefka Hočevar, delegatinja mladinskega kluba v Tim-minsu poroča, da so člani kluba večina v tamburaškem zboru in da aktivno sodelujejo v raznih prireditvah, kakor koncertih, za- bavah itd. Kaj pa je potrebno še za večji napredek Mladine je to, da bi se vstanovili mladinski klubi v vseh drugih naselbinah in na ta način res vstanovilo Mladinsko Federacijo, kakor na izboren način to priporoča resolucija, ki je bila podnešena bratski konvenciji Zveze Kanadskih Hrvatov in bo prečitana tudi najbrž na tej konvenciji. Mladina potrebuje pomoči za začetek, potem bo že sama skrbela za svoj napredek. Potrebno je združiti vso Mladino, ne glede če je slovenskih, hrvaških ali srbskih roditeljev, ker tako bo res zmožna delati za svoj napredek in tudi napredek splošnega gibanja. Miss Štela Gorše, delegatinja mladinskega kluba v Sudbury, je istega mnenja in priporoča, da bi se vstanovili mladinski klubi po vseh nasebinah. Naš Mladinski klub lepo napreduje, delamo združeno vsa slovenska, hrvatska in srbska mladina. Že to nam daja lep primer, da je mogoče vstano-viti mladinske klube tudi v drugih naselbinah. Priporočam konvenciji, da vzame to vprašanje resno v pretres in da pomaga v-stanoviti Mladinsko Federacijo. Poročila mladinskih delegatov se vzamejo na znanje, vprašanje Mladinske Federacije pride na razpravo pozneje. Ker so bila postavljena nekatera vprašanja v diskusiji glede tega, da konvencija urgira na kanadsko vlado zaradi redne pošte iz starega kraja, se pojasni, da so poštne zveze vzpostavljene kakor je bilo že poročano z strani poštnega urada. V kolikor se tiče pošiljanje osebnih paktov itd., se je zavzelo jugoslovansko poslaništvo v Ottwi in bo o tem poročano, kakor hitro bo mogoče poslati take pakete v stari kraj. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da je zadržek radi bolj redne pošte izven Jugoslavije in najbrž v Italiji, kjer imajo še precej oblasti preživeli profašistični elementi in kjer so našli prijazno zavetje narodni izdajalci. Do tega zaključka se pride tudi radi dejstva, da Jugoslavija dobiva daleč manj pomoči z strani UNRRE., kakor pa n. pr. Grčija, kjer so na oblasti profašistični in reakcionarni elementi. Tudi z lakoto se skuša igrati pritisk na ljudstvo posebno Slovenskem Primorju, da spremeni svoje stališče napram novi federativni demokratični Jugoslaviji pod vodstvom maršala Tita. Toda ljudstvo se dobro zaveda takih političnih špekulacij in drznih izpadov po prvi svetovni vojni in se ne bo dalo preslepiti v teh odločnih trenutkih glede svojih nacionalnih in demokratičnih pravic. Glede Slovenskega Primorja in Trsta, pojasni odbor za resolucije, da je sestavil resolucijo v tej zadevi in bo prečitana kadar pride na dnevni red odbor za resolucije in pozdrave. Vprašanje glede glavnega tajništva pride na razpravo pri volitvah glavnega in izvršnega odbora. Dočim vprašanje glede tkz. "prijateljev Jugoslavije" z sedežem v Montrealu, se vzame v razpravo na podlagi izjave z katero se skuša zamrzniti 600.000 dolarjev, kakor je določeno v kampanji Rdečega Križa v začetku tega leta. Po kratki diskusiji se pride do zaključka, da konvencija Zveze Kanadskih Slovencev najodločnej-še obsoja izjavo "prijateljev Ju- goslavije", katera je ne samo žalitev jugoslovanskih izseljencev ter kanadskega naroda v splošnem, tembolj drzna in neopravičena akcija sovražnikov nove federativne demokratične Jugoslavije. Temu sledi predlog, da se pošlje protestno resolucijo vladi v Ottawi in zahteva neposredno po sredovanje ter razpustitev omenjenega odbora v Montrealu. Z tem je zaključeno drugo za sedanje konvencije in določeno tretje zasedanje v nedeljo zjutraj dne 2 septembra ob 8 uri. Tretje zasedanje Konvencije Po dnevnem redu na vrsto pride poročilo odbora za pravila. Odbor za pravila je dodal nekoliko sugestij k posameznim točkam provizoričnih pravil, katere bo podal konvenciji v odobritev pri či-tanju teh točk. Preide se torej na čitanje provizoričnih pravil, katera so po daljši diskusiji sprejeta enoglasno (Pravila so priobčena na drugem mestu) z dodatkom odbora za pravila in v splošni diskusiji. Priporoča se, da se pravila čimprej tiskajo in sicer samo v slovenskem jeziku. Sprejeto enoglasno brez ugovora. S tem se zaključi tretje zasedanje konvencije z eno uro odmora za kosilo, katero so pripravile naše vzorne Sudburčanke v dvorani. ŽALOSNA VEST IZ GRAMBROQCKA Crambroock — Cenjeno uredništvo: Prosim za par vrstic prostora v Edinosti s katerim želim naznaniti javnost in vsem prijateljem širom Kanade, da je naš prijatelj Louis Zalar po dolgi 8 letni bolezni za srčno hibo umrl v tukajšni bolnišnici dn% 29 avgusta 1945. Pokojnik je bil rojen dne 2 aprila leta 1899 v Šent Vid-u, nad Cerknico. V Kanado je prišel dne 1 aprila 1927 in je delal prva leta pri Lumber and Tie kompani-ji, tukaj v okolici Crambroocka. Pokojnik je pokopan po katoliškem obredu na tukajšnem pokopališču dne 31 avgusta ob vdelež-bi veliko naših rojakov in prijateljev. V starem kraju zapušča ženo, dve hčere in sina. Tukajšni rojaki in prijatelji v njegov blag spomin izrekamo: "Lahka mu bodi tuja gruda"! John Kurre Četrto zasedanje konvencije Na četrtem zasedanju konvencije se preide na poročilo odbora za resolucije in pozdrave. Ta odbor izraža mnenje, da se preide na čitanje delovne resolucije, katera je precej obširna in vsebuje najvažnejšo zbirko o dosedanjem in tudi bodočem delu Zveze. Ker ni ugovora se preide na čitanje delovne resolucije, ki se glasi: Delovna resolucija Odbor za resolucije in pozdrave na podlagi podanih poročil Izvršnega Odbora, uredništva Edinosti, delegatov in delegatinj, je se stavil naslednjo resolucijo v odobritev tretji konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev. Dragi bratje in sestre: Glavno poročilo Izvršnega Odbora Zveze podaja v jasnih potezah pregled dosedanjega dela Zveze Kanadskih Slovencev na polju edinstva med kanadskimi Slovenci, Hrvati in Srbi, ter še enkrat potrjuje pravilnost njenih načel, katera so kronana s zmago svobodoljubnih in demokratičnih narodov nad smrtnim sovražnikom ljudskega napredka in sploh civilizacije — fašizmom. Koliko dobrega je storila Zveze v teku zadnjih treh letih in kako so se njeni odseki aktivno udejstvovali v vseh kampanjah za pomoč vojnim naporom naše nove domovine Kanade in preko nje Zedinjenim Narodom v splošnem, je razvidno iz doprinosa v denarni vsoti, kakor tudi moralni podpori proti fašistični propagandi. Ta delež je prispevala Zveza Kanadskih Slovencev skupno s sobratskimi Zvezami kanadskih Hrvatov in Srbov, delala pa je tudi sama posebno v kolikor se tiče njenega delokroga med kanadskimi Slovenci. Toda poročilo Izvršnega Odbora, uredništva Edinosti in delegatov v splošnem, nas obenem opozarja na dejstvo, da je treba toliko bolj in z večjo vnemo kot kdajkoli prej pospešiti narodno edinstvo, povečati vrste Zveze in strniti v-se mogoče sile z vsemi progresivni in demokratskimi gibanji v svrho obrambe trajnega in pravičnega miru v svetu — obrambe narodnih in socijalnih pravic, posebno sedaj, ko se nahajamo v dobi premostja iz vojne v miro-dobno življenje. Da bi to častno nalogo tem bolj častno in dostojno izvršili, je treba neposredno pristopiti k izvedbi: 1 — Graditi še močnejše edinstvo med Kanadskimi Slovenci, Hrvati, Srbi in vsemi drugimi demokratskimi skupinami kanadskega naroda v duhu načel mednarodnega sporazuma Zedinjenih Narodov. 2 — širiti vrste Zveze Kanadskih Slovencev, pridobiti ne manj 300 članov v dobi kampanje za novo članstvo. Kampanja naj se začne z dnem 1 oktobra in konča z dnem 31 decembra 1945. Vsak odsek naj si sam določi kvoto za novo članstvo in o tem čimprej sporoči na tajništvo Zveze. V dobi kampanje naj vsak odsek Zveze redno poroča o svojem uspehu potom Edinosti, kot najbolj pripravno sredstvo za zbuditi splošno zanimanje za Zvezo in aktivnost članstva. 3 — Da se v svrho kulturne izobrazbe prične prirejati po vseh odsekih predavanja in skupna či-tanja posebno v zimski sezoni, ko je mogoče poleg tega prirediti predstave, igre in druge kulturne in izobraževalne priredbe. Za tak pripraven materijal odseki se lahko obrnejo na glavno tajništvo, kakor tudi poučnih člankov v Edinosti. 4 — Da se vstanovi odseke Zveze v vseh onih naselbinah kjer je mogoče in ^ to svrho pošlje od časa do časa pripravnega govornika, kateri bi održal predavanje ali pa javni shod, ter na ta način pojasnil pravilno vlogo, načela in smernice Zveze. 9 5 — Ker so naše prvotne naloge vred z vsemi progresivnimi skupinami kanadskega naroda delati na polju narodnega edinstvrf, večje socijalne pravičnosti, izboljšanju življenskega standarta in stati na braniku skozi vojno dobo pridobljene pridobitve v-seh ozirih narodnega življenja in njegovih interesov, je potrebno obenem neposredno založiti vse sile tudi za pombč narodom Jugoslavije. Zato bo Zveza podpirala vse kampanje podvzete z strani Sveta Kanadskih Južnih Slovanov in tudi sama delala za večji uspeh mate-rijalne pomoči narodom svobodne demokratske federativne Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. 6 — Odločno in energično pobijati- nesramno obrekovanje sovražnikov nove svobodne demokratske federativne Jugoslavije, ter jim onemogočiti njihovo zlobno namero. 7 — Organizirati pri Zvezi Kanadskih Slovencev "Prosvetne Matico" in podpirati napredni tisk. 8 — Organizirati kampanjo E-dinosti skupno z uredništvom E-dinosti, katera začne kot navadno z dne 1 januarja in se konča z dne 28 februarja prihodnje leto. Uredništvo Edinosti pa naj pride v čim tesnejše stike z našimi sosednjimi rojaki v Združenih državah in apelira na njih, da si tudi oni določijo kvoto v bodoči kampanji posebno za nove naročnike. Po daljši debati na podlagi delovne resolucije, se pride še do sledečih zaključkov: 1 — Da se pošlje pozdrav in zahvalo odsekom kateri niso mogli bodisi vsled odaljenosti ali pa drugih vzrokov poslati svoje delegate. Toda priporoča se vsem, odsekom za bodočo konvencijo, da so dolžni poslati delegate ne glede na stroške in odaljenost. 2 — Da se pridobiva člane v Zvezo na lep in dostojen način, tako tudi poda potrebna pojasnila glede načel in smernic Zveze brez kakega razburjanja in izpadov. Pri vsem tem moramo pozabiti na predsodke in se sprijazniti z resničnostjo dobe in razmer v katerih živimo. Narodno edinstvo je sreča in blagor naroda! 3 — Denar ki se zbere za pomoč narodom Jugoslavije, je treba poslati preko Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, kot ustanove, katera je v direktni zvezi z tem delom, nikakor pa da se pošilja na svojo roko bodisi z strani Zveze ali pa odsekov. Ker tak način ustvarja samo razdor in sovraštvo med izseljenci in končna vodi v rušenje narodnega edinstva. 4 — Da Prosvetni Odbor v sporazumu z Izvršnim Odborom nabavi vse potrebno kar spada v delokrog "Prosvetne Matice", to je, nabavi poučne knjige, predstave, igre, pesmi, ter po mogočnosti umnoži in pošlje na odseke Zveze za vporabo proti malega odplačila. 5 — Glavni in Izvršni Odbor, da predvidi kje bi bilo mogoče v-stanoviti nov odsek Zveze in da se pomaga pri vstanovitvi takega odseka kolikor več mogoče. 6 — Glede kampanje Edinosti se razdeli kvoto za tiskovni sklad sorazmerno enako na vse večje naselbine po $300.00 kot Timmins, Kirkland Lake, St. Catharines, Toronto, Port Arthur, Sudbury in Windsor, dočim se razdeli na vse druge manjše naselbine nadaljnih $400.00, kar znaša skupno vsoto ki je potrebna za obstoj lista, $2,500.00. na leto. Z tem se zaključi debato na podlagi delovne resolucije, katero se v celoti sprejme z dodatkom zgoraj omenjenih šest točk, ter se preide na čitanje pozdravov tretji Konvenciji. Pozdrave so poslale sledeče organizacije in odseki. V imenu Glavnega Odbora in članstva Zveze Kanadskih Hrvatov, pozdravi osebno br. Vinko Grzetič. V kratkih toda zelo pomembnih besedah pravi, da bi bilo nemogoče doseči trem bratskim Zvezam takega uspeha brez tesne kooperacije in sodelovanja. Zasluga za tak uspeh gre torej našemu bratskemu sporazumu, katerega moramo še bolj utrditi in ga razviti do najvišje stopnje. V imenu Zveze Kanadskih Srbov odsek v Sudbury, je pozdravil Konvencijo, br. Živo Rajin, kateri je enako urgiral za tesno kooperacijo in bratsko slogo med kanadskimi Srbi, Hrvati in Slovenci. Zatem so čitani pozdravi od: Ujedinjenega Odbora južnoslo-vanskih Amerikancev, Louisa A-damiča, uredništva naprednega hrvatskega lista "Novosti", srbskega naprednega lista "Srpski Glasnik", od odsekov ZKS.: Kirkland Lake, Noranda, Port Arthur, Toronto in Windsor. V imenu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je pozdravil konvencijo gl. blagajnik br. Jože Petric. Pozdrav je poslal tudi naš dobro znani rojak, Matija Spoler iz San Francisco, Calif. USA. Nadalje je čitan brzojavni pozdrav od glavnega odbora Zveze Kandskih Srbov, ter od glavnega odbora Vzajemne Podporne-Zveze Bled. Toda konvencija je z ne malo navdušenosti in globokega sočutja napram našim bratom in sestram v stari domovini, pozdravila br-zojav od priljubljenega sina narodov Jugoslavije, maršala Josipa Broz Tito, podpredsednika Zvezne vlade, Edvarda Kardelja, predsednika prve slovenske narodne federalne vlade, Borisa Kidriča, glavnega odbora društva Ru-dečega Križa Jugoslavije in nam dobro znanega narodnega delavca, Nikole Kovačeviča, sedanji jugoslovanski poslanik v Sofiji, Bolgariji. Ti pozdravi so bili enoglasno in z navdušenostjo sprejeti ter istočasno zaključeno, da se pošlje poleg vsem omenjenim u-stanovam, pozdrav maršalu Titu, Edvardu Kardelju, predsedniku narodne federativne slovenske vlade, Borisu Kidriču, dr. Metodu Mikužu, Nikoli Kovačeviču, jugoslovanskemu ambasadorju v Washington«, Louisu Adamiču, Uje-dinjenemu Odboru južnoslovan-skih Amerikancev, SANS itd. Nadalje je zaključeno, da plača urednika Edinosti ostane kakor je določena po drugi konvenciji $30.00 na teden, dočim se zviša plačo glavnega tajnika iz 25 na $30.00 na teden, ter en teden plačanih počitnic po preteku enega leta. Konvencija odobri $30.00 uredniku Edinosti v svrho plačanih počitnic, kateri je skozi tri leta delal brez da bi bil imel početnico plačane, kakor jih imajo vsi drugi delavci v tovarnah. Na dnevni red pride volitev bodočega glavnega in izvršnega odbora. V Glavni in Izvršni Odbor Zveze, so izvoljeni kot sledi: Gl. Predsednik, Jože Miketič Gl. podpredsednik, Jože Petric Gl. tajnik, Jože Smrke Gl. blagajnik, Ludvik Troha Predsednik Prosvetnega Odbora in namestnik, gl. tajnika, Jože Sheryak. člani prosvetnega odbora: Matija Otoničar in Margareta Slak. • Nadzorni Odbor: Rajmond Ma-vrin, Peter Geršič in Valentin Ručigaj. V Izvršni Odbor Zveze kot član, je izvoljen urednik Edinosti, George Matešič. Z tem je izčrpan dnevni red tretje Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev v nedeljo dne 2 septembra ob 6 uri zvečer z pozdravnim nagovorom glavnega predsednika Zveze, Jožeta Miketiča, kateri povdarja, da so danes položeni dobri temelji naši Zvezi, ki bodo gotovo imeli povojni odziv od vsakega Slovenca in Slovenke, da se priključi Zvezi in postane njen aktivni član. Poudari tudi, da je za uspeh Konvencije največ odvisno od tega, da bodo njeni zaključki dejansko ustvarjeni v praktičnem smislu potrebe naše narodne progresivne demokratske kulturne organizacije. Z tem prepričanjem delegati in delegatinje vas pozdravljam in želim veliko uspeha v vašem delu, ko se povrnite k našim hrabrim postojankam, Zveze Kanadskih Slovencev. Konvencija se zaključi s petjem: "Hej Slovani". Zapisnikarja: Jože Smrke in Jože Sheryak. V Sudbury dne 1 in 2 setembra, 1945. Poročilo Izvršnega Odbora Zveze Kanadskh Slovencev Dragi bratje in sestre — tovariši in tovarišice! Dragi bratje in sestre! Na zadnji pol-letni seji Izvršnega Odbora, ki se je vršila takorekoč v predvečeru popolne in brezpogojne zmage nad oboroženimi silami nemškega fašizma v Evropi, ko je slavna in zmagovita Rdeča Armada drobila njegove kosti v poslednjem brlogu — Berlinu, se spojila z neumrljivo Narodno-o-svobodilno armado pod vodstvom slavnega sina jugoslovanskih narodov, maršala Tita, ko so zavezniške armade s zapada pritiskale k poslednjemu obračunu že na nemških tleh — je predvidel potrebo sklicati tretjo redno konven cijo. Izvršni Odbor je torej pravilno ocenil tedanje in točasne razmere. Kajti sedaj, ko je vojna končana, ko se nahajamo v dobi reševanja številnih narodnih, socijalnih in drugih vprašanj, predvsem pa delati za trajen in pravičen mir, večjo socijalno pravičnost, poravnanje napak storjenih po prvi svetovni vojni v narodnih in mednarodnih ozirih, je treba ne le smotreno pregledati naše dosedanje delo in na podlagi bogatih izkušenj ga proširiti ter povečati našo aktivnost v vsakem pogledu, ampak tudi za obrambo vseh onih opravičenih doseg, za katere so narodi v svetu in prevsem v Evropi, polagali svoja življenja in krvaveli ne malo polnih šest let. Vojna je končana! Fašistična o-borožena moč je strta! Nad Nemčijo, kakor tudi Japonsko, dve o-snovni oporišči svetovnega fašizma vlada moč pravice, ne po napovedi fašističnih morilcev, kateri so očitali Slovencem in sploh Slovanom, da niso sposobni vladati sami seboj, da so bolj pripravni za hlapce nemškim "nadnaravnim vitezom", kateri se bodo pasli po bogati Ukrajini slo-čnem Kavkazu, Belorusiji in Poljski, kateri da bodo uživali prirod-no lepoto naše prelepe slovenske dežele, bogati Hrvaški Srbiji, Čr-nigori itd. Ampak vlada roka pravice po napovedi edinstvene moči svobodoljubnih in demokratičnih narodov in predvsem junaških narodov velike in močne Sovjetske Unije. Povdariti pa je treba na tem mestu, da je vse to bilo edino mogoče doseči pod vodstvom velike Sovjetske Unije, Vel. Britanije, Združenih držav, Kanade in da — tudi Jugoslavije, ter ostalih Zedinjenih Narodov v tesnem sodelovanju in edinstveni akciji. Kakor je bila potrebna edinstvena koalicija Zedinjenih Narodov, poglavitno velikih svetovnih velesil v borbi proti fašizmu za popolno in brezpogojno zmago, je enako in tembolj potrebna sedaj za ohranitev trajnega in pravičnega miru. Ta koalicija temu, da so sovražniki mednarodnega sporazuma ter narodnega edinstva napovedali, da je nemogoča vsled svoje socijalne in ideološke razlike, namreč sodelovanje socijalistične države z kapitalističnimi državami, je srečno kljub vsem zaprekam in oviram priveslala mednarodni brod k zmagi nad oboroženimi silami svetovnega fašizma. Ta dejstva, če tudi po eni strani navdajajo s polno ponosa in navdušenja, da je naše dosedanje delo kronano z slavo zmage nad črnimi silami mraka in nazad-njaštva, če tudi vidimo ogromne pridobitve svobodoljubnih in demokratičnih narodov, posebno narodov Jugoslavije, nas po drugi strani ne sme preslepiti kakršni koli slavospev, da bi odnehali od naših neposrednih nalog na polju izgraditve še trdneje narodno e-dinstvo, okrepčati bratsko slogo in sporazum z vsemi in z vsakem, katere streme in so pripravni delati za narodni in mednarodni blagor po skončani vojni, trajen in pravičen mir. Fašistična oborožena moč je strta. Toda to nezadostuje! Njegove korenine niso uničene. Tu in tam poganjajo kali in se izražajo pod pretvezo "demokracije", "patriotizma", "humanitarnih zakonov, milosti in pomilnostitvi v različnih oblikah". In prav taki pojavi, nas še enkrat opominjajo, da se postavimo na branik z vsemi sredstvi in močmi onih potokov krvi, milijonov ljudskih žrtev, da bi vse to ne bilo zastonj in zopet se pripravljalo v zaledju vsega tega tretjo in še strašnejšo krvavo in uničevalno vojno. Narodno edinstvo v bistvu svojega pomena, je bilo tista odporna in zmagoslavna sila, katera je omogočila zmago nad oboroženo silo fašizma. Toda narodno edinstvo je enako neposredno opora za izgraditev povojnega sveta na podlagi načel organizacije Mednarodne Varnosti in konference velikih treh na Krimu in Potsda-mu. ( Narodom Evrope, je potreben ne samo mir, tembolj ekonomska pomoč za izgraditev vsega kar je vojna uničila. To pomoč potrebuje zlasti naša rojstna domovina. Poleg naše pomoči, ki smo jo dosedaj zbrali in katero bomo zbrali še v bodoče, je potrebna še daleč večja pomoč. Pomoč Kanade in Amerike, ker te dve države razpolagate z ogromnimi ekonomskim sredstvi, ki so potrebna narodom nove, svobodne demokratične federativne Jugoslavije — narodom Evrope. Naš delež k zmagi V naših dosedanjih pravilih, član 3, nam služi kot najmočnejše potrrdilo, da je Zveza vztrajno in odločno od svoje vstanovitve delala za zmago nad silami fašizma. Lahko rečemo, da naš delež vojnim naporom naše nove domovine Kanade in drugim Zedi-njenim Narodom z ozirom na našo maloštevilnost je bil ne samo obilen, ampak tudi dejstven v moralnem, materijalnem in političnem pogledu. Mi smo pomagali po svojih najboljših močeh vojne napore naše nove domovine Kanade, agitirali in delali za narodno edinstvo, za mir v industriji v teku vojne, volitve, "YES", vojne obvezne službe, kampanjo R-dečega Križa, kampanje za vojna posojila, hitrejšo proizvodnjo v industriji, otvoritev druge fronte v Evropi, kot najkrajšo pot k zmagi. itd. V vseh teh aktivnostih smo sodelovali in doprinašali naš delež. Naša Zveza je aktivno sodelovala v veliki kampanji za pomoč narodom Sovjetske Unije, v kateri smo skupno Slovenci, Hrvati in Srbi, 3000 po številu, doprinesli v-soto $37,456.95. Pozneje se je vršila druga kampanja v kateri smo zopet skupno zbrali $28,638. 73. Tudi ta vsota je bila vpo-rabljena za medikalne potreščine, katere smo poslali potom sovjetskih parnikov v Sovjetsko Unijo. Prispevali smo naš delež za darilo slavni partizanki Ljudmili Pavličenko, na čelu sovjetske mladinske delegacije. To darilo je stalo skupaj $734.00, namreč trije fotografski aparati na račun treh bratskih Zvez. Na njihov račun je kupljena tudi ambulanca v vrednosti $4,191.62, katero smo poslali kot dar slavni Rdeči Armadi. Sto in sto naših članov je ku-pavalo vojne bonde, dočim so odseki predvodili in aktivno sodelovali za uspeh vojnih posojil. Po-, samezni člani so kupovali bonde v znesku 500 in več dolarjev, kar pomeni, ako bi imeli vse tozadevne podatke na rokah, ta vsota bi res bila visoka in bi še potrdila naše patriotično delo v borbi proti fašizmu in vdanost naši novi domovini. Toda v vojnih naporih smo doprinesli tudi z tem, da smo se takoj v začetku, ko je bila razkrita podla zarota proti Osvobodilni borbi narodov Jugoslavije, na čelu katere so senčili narodni izdajalci, Rupnik, Rožman, Novak, Dra-že Mihajlovič, Nedič, Pavelič in mnogi drugi pasivni in aktivni izdajalci, ter režimski služabniki pred-aprilske Jugoslavije, odločno postavili na stran resničnih bojevnikov in bojevnic pod vodstvom maršala Tita. Na incijativo treh bratskih Zvez je bila podvzeta kampanja za zbiranje pomoči narodom svobodne Jugoslavije. V toku kampanje v kateri smo zbrali skupno z sobrati Hrvati in Srbi, ter drugimi svobodoljubnimi skupinami nad $200.000, je organiziran Svet Kanadskih Južnih Slovanov, kateri je do danes postal ne samo centralno središče tega plemenitega dela in splošne aktivnosti za pomoč narodom svobodne Jugoslavije, ampak se je pod njegovim vodstvom dosedaj zbralo preko četrt milijona v gotovini in preko 100 ton blaga. Danes, ko naštevamo naše rezultate od ustanovitve Zveze našega moralnega, materijalnega in političnega doprinosa za stvari zmage nad fašizmom, se moramo neposredno dotakniti tudi naših organizacijskih problemov. Svrha, cilj, napredek in nedostatki Vsak pošteno misleč Slovenec ali Slovenka, danes ne more trditi, da bi omenjene rezultate dosegli brez organizacije in brez našega zvestega lista — Edinosti. Ako bt bili prispevali tu in tam nekaj v koristne svrhe, bi to bilo delo posameznikov in posamezno požrtvovalnost. Ne bi bilo organizirano in ne bi moglo vsebovati tiste živhne enomiselnosti ter volje, narodne skupnosti, katera postane le na organizirani podlagi živa in delovna in je zmožna doseči ne samo uspeh, ampak tudi odpor. Ravno tako ne more trditi, da je nam Zveza nepotrebna, kajti rezultati našega dela odloč- no zavračajo tako zamisel, po drugi strani okrepčujejo nam voljo in vdanost delati za pravične stvari, katere zastopa naša narodno kulturna progresivna organizacija. Zveza danes šteje skupno 13 odsekov z okrog 450 članov in članic. Vstanovljena sta tudi dva mladinska odseka v Vancouver in Timminsu. Napredovali smo zadnje Konvencije za približno 100 članov in članic, kar je v primeru z številom naših izseljencev več kot premalo. Konvencija bo morala vsled tega zvrniti največ pozornosti, kako razširiti Zvezne vrste, povečati število članstva in ravno tako enomiselnost bratskega edinstva. V posameznih naselbinah so v-stanovljeni krožki demokratičnih žen, kjer naše marljive tovarišice zavzemajo skoraj vidno mesto. One so šivale kape in jopiče za Rdečo Armado, za Rdeči Križ, za narode v Jugoslaviji in so sedaj zaposlene zbiranjem obleke, plenic in drugih reči, za otroke in vojne sirote v stari domovini. Tako bi lahko naštevali ducate sijajnih primerov o delu naših odsekov ter članov in članic za časa vojne v raznih kampanjah in prireditvah. Vredno je omeniti delo naših odsekov v Oshawi, St. Catharines, Kirkland Lake, Sudbury, Vancouver, Port Arthur, Geraldton in drugih. Že po tem je jasno, da je bila glavna svrha in cilj Zveze in tudi ostane, delati na polju bratskega edinstva med kanadskimi Slovenci in skupno v bratskem sporazumu in slogi z kanadskimi Hrvati in Srbi in tudi z vsemi grupami in skupinami, katere delajo za narodni napredek in za trajen in pravičen mir. Mi moramo ta plemenita načela v bodoče še bolj oživeti in jih sedaj po zmagi nad sovražnikom svobode, okrepčati z vsemi najlepšimi kulturnimi vrlinami. Zbrati moramo vse kar je najlepšega v naši narodni kulturi kanadskega naroda, ter z tem doprinesti naš delež k kulturnemu in narodnemu napredku naše nove domovine Kanade. Naši nedostatki Nobenega dvoma ni, da nismo imeli nedostatkov za preteklo leto, da smo prepustili dragoceni čas in priložnost za splošni napredek, da se niso vršile naše seje tako kot bi se morale vršiti, da nismo redno plačevali svoje mesečne članarine, da nismo še bolj odločno pobijali lažnjiva o-brekovanja z strani onih, kateri se še sovražno ponašajo in ovirajo naše delo. Take in enake nedostatke smo imeli in je tembolj vredno se poglobiti v njih vzroke, da bi jih ob pravem času mogli odstraniti. Mi jih moramo odstraniti in jih bomo odstranili. Toda to ne pomeni, da bi se udali kakim obre-kovalcem ali pa onim, kateri ne vidijo, da jih doba prerašča in da je treba, da se čimprej mogoče zdramijo ter pogledajo okrog sebe pohod ljudskih množic naprej — v lepšo bodočnost. To pomeni, da bomo morali postaviti same sebe na višjo stopnjo kulturne in politične izobrazbe, ker edino na ta način nam bo mogoče odstraniti v bodoče napake, a pospešiti vrednostno delo. Bolj in bolj se bo treba poglobiti v naše domače razmere in pomagati kanadskemu narodu pri njegovih nalogah za večjo socijalno pravičnost, boljše delovne razmere, boljšo plač in vseh drugih zadevah, ki se tičejo povojne dobe. Na ta način nam bo enako mogoče nuditi daleč večjo moralno in materi-jalno podporo pri obnovi nove svobodne federativne Jugoslavije. Posebno nam bo mogoče odgovoriti na vsa druga vprašanja, katera trosi črna reakcija med narodom v svrho mržnje in razdora. In ravno pri tem nam pride v po-štev močna progresivna organizacija in močno napredno časopisje, za obrambo demokratičnih svobodščin, za naredek, delo, pošten zaslužek in kruh. Naša osnovna naloga je torej širiti vrste Zveze Kanadskih Slovencev in širiti delokrog lista E-dinosti. Utrjevati bratsko edinstvo med nami samimi, ker ako bomo složni in edinstveni, bomo z tem tudi lahko pomagali utrditi in ojačiti edinstvo med kanadskimi Hrvati, Srbi, ter kanadskem narodom v splošnem. Naše obveznosti napram naši novi domovini Kanadi, so prvotne, ker so tesno vezane z nalogami kanadskega naroda, mi jih ne moremo in jih ne smemo ločiti. Toda poleg tega je naša obveznost istočasno pomagati našemu trpečemu narodu v stari domovini. Mi mu moramo pomagati moralno, materijalno in tudi politično. Mi moramo to naše delo za pomoč našemu narodu tesno vs-kladiti v izgraditvi močnega edinstvenega pokreta v Kanadi. Kajti ako se dovoli nemoteno delovanje črne reakcije, raznih pojavov fašizma in sebičnih kapitalističnih krogov, kateri preže na razkroj narodnega in mednarodnega edinstva, pomoč narodom Jugoslavije bi v takem slučaju bila zelo mrhava in celo mogoče nikakršna. Rodoljubna zavest mora prevevati vse osebne, nacionalne, verske ali strankarske predsodke. Mi se moramo učiti na podlagi svetlega primera našega junaškega naroda, kako je treba delati, žrtvovati in biti zvest narodnim interesom. Ta primer mora zaživeti med nami, ker edino tako nam bo mogoče doseči res dober uspeh. Zato je naša sveta dolžnost pomagati našemu narodu pri obnovi njegove izmučene in trpče domovine. Popraviti bo treba nešteto domov,zgraditi nove, popraviti ceste, mostove, železnice, obnoviti živino rejo, nabaviti plug, motiko, sekiro — vse to potrebuje naš narod, da začne novo gospodarstvo na | podlagi že ustvarjenih načel narodnega edinstva in narodne enakopravnosti Slavni partizani in partizanske, matere, žene in dekleta in celo otroci, so ovekovečili ime našega naroda. Njegovo ime se danes izgovarja na shodih, z-borovanjih in drugih sestankih raznih narodnosti. Izgovarjajo ga s posebnim ponosom vsi pošteni rodoljubi in demokrati, vsak tisti, kateri resnično želi narodu dobro. Torej tudi mi, kot sinovi in hčere tega neumrljivega naroda, kateri je v potokih svoje krvi in krvi sobratskih narodov Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, prvikrat v svoji zgodovini se rešil suženjskega jarma in zdaj polaga prve granitne stebre svoji novi svobodni federativni Jugoslaviji — svobodni enakopravni federalni Sloveniji. Mi tukaj na tem mestu izjavljamo da se bomo borili vred z našem narodom za vse njegove pravice, namreč Zedinjeno Slovenijo, z vsemi njenimi deli. Izjavljamo tudi, da nas nevbo prav nič premotilo, vsa drzna obrekovanja in lažnjiva propaganda zoper narodno oblast v starem kraju, da bi ji ne nudili svojo pomoč in podporo. To nam narekuje naša narodna in delavska zavest, to nam nerekujejo klici iz grobov nesmrtnih talcev, tisoče in milijone ljudskih žrtev. To nam narekuje nova doba, ki se ustvarja za narode in človeštvo. Mi bomo delali neumorno in z vsemi silami, da se res ustvarijo načela organizacije Mednarodne Varnosti, katera so sprejeli kot svojo obveznost Ze-dinjeni Narodi, za trajen in pravičen mir, za narodne pravice, svobodo in demokracijo. K zaključku tega poročila, je potrebno zbrati njegovo jedro in si postaviti na dnevni red prav posebej točke po katerih bo treba v diskusiji dognati v sklad vse kar je najboljšega za bodoči načrt našega dela. Temu poročilu sledi poročilo uredništva Edinosti, katero bo enako velik doprinos za naš bodoči načrt. Sledila bodo poročila naših delegatov in delegatinj iz posameznih naselbin. Tudi njihova je želja podati obširno poročilo o dosedanjem delu, aktivnosti ter priporočilih ki so jih prinesli s seboj, da bi tako obogateli naš bodoči načrt za napredek naše Zveze in lista Edinosti. Ponovni apel v prid Primorja NOV GROB Tukaj je preminul John Mihe-lič, rojen dne 12 februarja 1903 v vasi Dol, občina Stari Trg. Podlegel je operaciji za želodec dne 16 septembra. Pogreb se je vršil po cerkvenem obredu dne 19 septembra na Mt. Plezant pokopališče. POJASNILO URED. Vsled preobilnega konvenčnega materijala, smo bili prisiljeni izpustiti: Roman "Ljubezen španskega častnika" in več drugih dopisov, kar pride vpoštev v prihodnji izdaji lista. ZLOČINSKO DELOVANJE ŠKOFA ROŽMANA (Iz 1 strani) izrazil v geslu: "Vsi kot eden — v boj 1" ter tako pozival vse katoličane v borbo proti vstaji slovenskega naroda. NA TA NAČIN JE ŠKOF ROŽMAN ZLORABIL VISOKO CERKVENO POZICIJO, DA BI NUDIL POLNO MORALNO IN OBr OROŽENO POMOČ SOVRAŽNIKU TER JE TAKO POSTAL IZDAJALEC. NARODNI SOVRAŽNI IN VOJNI ZLOČINEC. 4) To svojo borbo proti narodu je škof Rožman organiziral po gotovih duhovnikih tudi izven svoje škofije. Tako je Rožman 12. marca 1944 zapeljal drja. Albina Tkavca, kaplana iz Pregarja, dasi Tkavec ni spadal v njegovo škofijo, rekoč mu, da se je treba boriti proti narodni vstaji v Sloveniji, in ga je pripeljal v zvezo z izdajalcem Rupnikom z izgovorom, da je narodno osvobodilno gibanje protiversko. In tako ga je zapeljal, po lastnem priznanju drja. Tkavca, v aktivno borbo proti lastnemu narodu. 5) Po Božiču 1944 je dr. Rožman razposlal "Božično pismo domobrancem", v katerem je klical božji blagoslov na izrodke, ki se borijo v nemških uniformah, to je — na domobrance — ter jih poživljal, da se še nadalje borijo na strani sovražnika. Posebno pažnje jo dr. Rožman posvetil domobrancem, da jih oh-rabri in jim olajša teško vest, ker so nemški najemniki, nagovarjaj-joč jih, da se na to ni treba ozirati. To pismo, zaeno s poslanico glavnega domobranskega inšpektorja generala Leona Rupnika, je bilo priobčeno dne 28. decembra 1944 v številiki 11 lista "Slovensko domobranstvo". 6) Dr. Rožman je še celo-30. januarja 1945 v Ljubljani v družbi vojnega zločinca, generala SS-čet in policije Obergruppenfuherja Rosenerja, bivšega voditelja SS-čet in policije za VIII. nemško vojaško oblast, tega zverinskega ubijalca tisočev slovenskih talcev, prisostvoval pri defiliranju nano-vozaprisežnih domobrancev, odetih v nemško uniforme in najtih za borbo proti slovenskemu narodu in njegovim zaveznikom. S TEM JE DR. ROŽMAN šE TORONTO IN OKOLICA Svet Kanadskih Južnih Slovanov priredi v nedeljo dne 23 septembra koncert v Victory Theatre (vogal Spadina-Dundas St.). Začetek točno ob 1 uri popoldne. Vstopnina dobrovoljni prispevki. Na programu nastopi tambura-ški zbor "Tito", kator tudi nastopi več drugih pevcev in pevk, narodni plesalci, violinisti itd. Program je bogat in bo na zadovoljstvo udeležencev. Predsednik koncerta bo • tovariš George Matešič, urednik slovenskega naprednegalista — Edinost. Kot glavni govornik nastopi tovariš Stjepan Miošič, glavni tajnik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Čisti dohodek koncerta je namenjen za kupitev otročje bolnišnice v starem kraju, za katero je kampanja v teku širom Kanade. Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenske, sobrate Hrvate in Srbe, ter druge Slovane in Toronta in okolice, da se udeleže. Program koncerta kakor smo omenili je bogat in vsebuje razne narodne pesmi, narodne plese in tudi godbene akorde. Pridite ob času, da si zagotovite sedež. Prireditveni Odbor. ENKRAT POKAZAL SVOJO ODLOČNO NAMERO, DA MANIFESTIRA SVOJO VOLJO IN POLOŽI SVOJO ŠKOFOVSKO AVTORITETO V BORBO ZA FAŠIZEM PROTI NARODOM JUGOSLAVIJE, NJIHOVI NARODNO OSVOBODILNI VOJSKI IN NJIHOVIM ZAVEZNIKOM, IN CELO OB ČASU, KO JE NAJVEČJI DEL JUGOSLOVANSKEGA PODROČJA BIL ŽE OSVOBOJEN IN KO JE NEMČIJA ŽE SAMA IZDIHAVALA, NEOD-KLANJAJOč NITI JAVNO NASTOPATI IN SE SLIKATI V ČASOPISIH RAMA OB RAMI Z ZLOGLASNIM SS-OVCEM RO-SENERJEM, KI JE CELA LETA VPRIZARJAL TEROR NAD SLOVENSKIM PREBIVALSKIM IN PODPISAL ŠTEVILNE PROGLASE O STRELJANJU SLOVENSKIH TALCEV. Zavedajoč se vseh teh zločinov proti svojemu narodu, je škof dr. Gregor Rožman pobegnil iz Ljubljane skupaj s sovražnikom. Na podlagi vsega tega državna komisija ugotavlja, da je škof dr. Gregor Rožman aktivno pomagal okupatorju, razdvojeval in organiziral gotove Slovence za bratomorno vojno proti lastnemu narodu ter je tako kot vojni zločinec sokriv vrsto masovnih uboj-stev, ropanja, požiganja in drugih zločinskih činov, katere so izvršili Rupnikovi "domobranci" in slovenska " Bela garda". V Belgradu, 11. julija 1945. Državni komisija za ugotov-ljenje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev Predsednik komisije Dr. Nedelj kovič, s. r. profesor univerze. Za tajnika komisije Državna komisija za ugotov-Dr. Milan Bartoš Ob pisanju te kolone še ne vemo, kako bo rešeno vprašanje Slovenskega Primorja, Gorice in Trsta. Pravična odločitev v prid Slovenije in Jugoslavije ne bo vitalnega pomena samo za Slovenijo in Jugoslavijo, marveč za vso centralno Evropo in Podonavje. Za Italijo Trst ne pomeni ničesar, kajti kot pristanišče ne more služiti Italiji; večjega pomena ji je tržaško zaledje, ki pa je izključno slovensko in bi po vseh božjih in človeških postavah morala spadati Sloveniji. Italijanski imperialisti, med njimi tudi liberalci in progresivci, si nikakor ne morejo zamišljati Italije brez Trsta in posrednega zaledja, dasiravno so že nehali opuščati svoje zahteve po Istri, Reki in Zadru. Da bi Italiji ohranili Trst in Gorico, so se oprijeli popolnoma nove nakane, s katero hočejo vplivati na zavezniško velesile, da se to vprašanje reši v smislu principov "demokracije". Italija, ki je celih 25 let vihtela svoj imperialistični bič nad našimi Primorci in se je leta 1941 polastila še druge tretjine zatirane in preganjane Slovenije z ognjem in mečem, se sedaj opira na "demokracijo in pravičnos"! Kakšna ironija! Slovenci se dobro zavedajo (in tako tudi Italijani), da bo primorsko vprašanje pravično rešeno le, če se vzame vse prepirno ozemlje kot celota, to je da velja za Istro, Reko, Trst, Gorico in Beneško Slovenijo eno in isto merilo ter ena in ista rešitev. Izročiti polovico primorskih Jugoslovanov Jugoslaviji nikakor ne pomeni, da bi to predstavljalo rešitev perečega problema. Ampak italijanski diplomati računajo na to. Pripravljeni so izročiti glavni del jugoslovanskega prebivalstva Jugoslaviji, ostali del pa bi tvoril le manjšino v prebivalstvu, kajti če preštejemo italijansko govoreče Trža-čane in Goričane in primerjano njihovo število z zavednimi Slovenci v ozemlju trikota Trst-Go-rica - Tržič, tedaj bodo številke pokazale, da so Slovenci v manjšini. Bilo bi torej " demokratično ", da ta "večina" odloči, kam naj spada Trst, Gorica in Tržič. Tega trika se znajo italijanski propagandis-ti oprijeti, zavezniki pa na njega nasesti. To bi bila politična koluzija, naperjena, da izkoristi demokracijo in justico v prid italijanskega ire-dentizma in imperializma. To bi bilo norčevanje z Atlantsko deklaracijo in posmehovanje principom štirih svobodščin. To bi bila zmaga nacifašizma nad vsemi zavezniki, ki bi nasedli tej potegavščini. To bi bila zmaga Hitlerja in Mussolinija! SANSov tajnik je v imenu organizacije poslal državnemu tajniku Byrnesu v London sledečo brzojavko, v kateri se apelira na a-meriško delegacijo za pravično rešitev primorskega vprašanja. SANS predložil državnemu de-partmentu ter zunanjim minister-stvom Sovjetske Zveze, Britanije Francije in Kitajske že avgusta meseca. Isto spomenico si je o-svojilo tudi Narodno vječe ameriških Hrvatov in poslalo na pristojna mesta, kakor tudi Združeni odbor Amerikancev južnoslovenske-ka porekla. Združeni odbor je obenem posvetil obsežni del tekoče številke svojega buletina o tržaškemu vprašanju ter v 30,000 izvodih natisnil brošurico z naslovom TRIESTE, katero je spisal velik slovenski prijatelj profesor A. J. P. .Taylor, docent angleške univerze v Oxfordu. SANSov častni predsednik je poskrbel, da so člani ameriške delegacije prejeli iztise te brošure še pred začetkom konference zunanjih ministrov. Ta brošurica se izčrpno peča z vsemi panogami primorskega v-prašanja in prepričevalno dokazuje, da leži srečna bodočnost Trsta v faktorju, če bo pripadal Jugoslaviji. Podobne brzojave so poslale našemu državnemu tajniku v London tudi druge organizacije, med njimi še obširnejši telegram Slovenska narodna podpora jednota. Razume se, da je vložila pri zunanjih ministerstvih omenjenih petih velesil svojo spomenico tudi jugoslovanska vlada ter obenem odposlala v Londonu posebno komisijo, kateri načeljuje ge-vanski podminister za zunanje zadeve in bivši načelnik Titove vo-ješke misije v Londonu. Ta de- NAZNANILO NAROČNIKOM EDINOSTI Naročnikom Edinosti v Vancou-verju in okolici naznanjamo tem potom, da lahko ponovijo svojo naročnino na Edinost ob vsaki priliki, na 795 Keefer St., Vancouver (John in Ana Zitko). Odbor ZKS. legacija je neuradnega značaja in ne bo prisostvovala na sejah zunanjih ministrov. Vsekakor pa se pričakuje, da bo Jugoslavija uradno pozvana na posvetovanje glede jugoslovansko - italijanskih mej, kot je predvideno v pot-sdamski deklaraciji. Propaganda v prid Italije v Ameriki Medtem pa se razvija v ameriških listih in po radiju dobro zamišljena propaganda, ki je v-smerjena, da prikaže Italijo pred ameriško javnost kot "ubogo revo", ki je toliko pretrpela pod diktaturo fašizma in ki se je "tako hrabro" borila v prvi svetovni vojni, pri zeleni mizi pa je bila "goljufana". V tem prav-cu zliva potoke solza namazani H. V. Kaltenborn, ki je pred nekaj dnevi dejal, da sta Francija in Anglija obljubili Italiji tudi nekaj nemških kolonij v Afriki, po končani vojni pa sta vse sami pograbili in pustili ubogo Italijo na cedilu. To "krivico" je baje treba popraviti sedaj. Tale Kaltenborn ima posebno piko na Titovo Jugoslavijo ter Sovjetsko zvezo. Bil je prvi, ki je Tita obtožil, da ne izpolnuje zaključke jaltske konference in kasnejšega sporazuma med jugoslovansko londonsko in terensko vlado. To je bila politična propaganda koluzi-je in sofizma, za katero se je skrival načrt svetovne reakcije, da med zavezniki diskreditira o-tvoritev prograrma narodno-osvo-bodilne fronte in mu nadene "komunistični značaj". Taka hudobna propaganda se bo nadaljewala, dokler obstaja le iskrica upanja med ubeglo reakcijo, da je morda še mogoče preprečiti preporod Nove Jugosl. in Nove Evrope. Najlažji način za tiskreditiranje Titove vlade med polovičarji in drugimi Tomaži pa bi bil, če bi njegova vlada ne dobila Trsta in Slovenskega Primorja. Druga važna oseba, ki vliva strup v zdravila naših Primorcev, je bivši državni podtajnik Sum-ner Welles, ki ponovno raztresava svojo nevednost in se opira na italijansko statistiko, ko propagira, da mora zapdni del Primorske spadati Italiji, Trst pa naj bi postal "prosta luka" pod italijansko zastavo. Ogreva se za "Morganovo ali plavo črto". Vse Primorje naziva "istrski polotok" ter pravi: "The greater part of the peninsula, however, is inhabi-ted by Italianate peoples and should remain Italian". Primorci, ali se strinjate, da je večina doma "poitalijančena" in mora v-sled tega spadati pod Italijo? Ni nam znano, kaj je uradno stališče Amerike glede tega vprašanja. Najbrž je le reklama neklo-njeno Jugoslaviji. Srečla pa je v-seeno, da Amerike na tej konferenci ne zastopa g. Welles, sicer bi jugoslavija vlekla še bolj ta kratko. Vabilo na zabavo in sejo Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury, priredi vinsko trgatev v nedeljo dne 7 oktobra na 322 Bessie St. Ker je to prva zabava in tudi v sezoni vinske trgatve, vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, brate Hrvate in Srbe, kakor tudi druge narodnosti iz Sudbury in okolice, da se udeležite zabave v obilnem številu. Začetek ob 8 uri zvečer. Za dobro postrežbo vam jamči: Odbor. Vsled zgoraj naznanjene zabave, se bo redna mesečna seja odseka ZKS. vršila dne 7 oktobra ob 10 uri dopoldne. Zato se naproša vse člane in članice, da pridejo na sejo in tudi tiste, katere so zaostali z članarino, ker sami veste, da je težko blagajniku ali tajniku hoditi naokrog in pobirati članarino od vsakega posebej.* Zveza Kanadskih Slovencev ni samo enega tembolj organizacija nas vseh skupaj. Zato je naša dolžnost, da vsak svoje izpolni napram svoji organizaciji. Torej še enkrat se naproša člane in članice, da se udeležujete mesečnih sej, kjer z tem bodete koristili tako organizaciji, kakor tudi samemu sebi. J. Nemanič, tajnik. NAZNANILO St.Catharines — Vljudno se naznanja članstvu odseka Z.K. Slovencev,da se bo vršila naša prihodnja seja dne 30 sept., to je zadnjo nedeljo v mesecu pri dobro poznanem rojaku John Kumpu v Jordanu. Vabljeni ste vsi člani in članice, da se udeležite te važne seje v polnem številu. - > Lokalni tajnik.