V AVSTRIJI STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. marca 2007 • Leto XVII, št. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v Porabju »POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE SE VENDARLE IZBOLJŠUJE, TODA PO NAŠEM MNENJU PREPOČASI« V okviru dvodnevnega obiska Sicer pa je vodja slovenske dip vlade R Slovenije v Prekmurju lomacije odnose med dvema je minister za zunanje zadeve državama ocenil za dobre, Dimitrij Rupel 21. februarja politična infrastruktura je po obiskal Slovensko Porabje. stavljena, politiki se pogosto Mejo je prestopil na mejnem srečujejo. Omenil je tudi obisk prehodu Martinje-Gornji Se madžarskega premierja Fe nik, pred tem se je ustavil na renca Gyurcsánya na proslavi sedežu Krajinskega parka ob prevzemu evra kakor tudi Goričko pri Gradu. Obiskal skupno sejo obeh vlad, ki bo je Dvojezično osnovno šolo predvidoma v mesecu oktob- Jožefa Košiča na Gornjem Se ru na območjih, kjer živita niku, ki je bila pred kratkim manjšini. Napovedal je še, da obnovljena. Za obnovo šole je se bo v kratkem srečal tudi z madžasko šolsko ministrstvo madžarsko zunanjo ministri namenilo 60 milijonov forin co Kingo Göncz. tov. Dimitrij Rupel se je na šoli Pred obiskom Slovenskega srečal z vodstvom šole in Dr kulturnega in informativnega žavne slovenske samouprave, centra si je zunanji minister ki so ga na kratko seznanili Dimitrij Rupel ogledal tudi s položajem šole. Čeprav je termalno kopališče, ki ga je izrazil veselje, da je prišlo do zgradila monoštrska občina, obnovitve šole, meni, da so investicija je stala približno tri perspektive slabe, predvsem milijarde forintov. Pri termal zaradi nizkega števila otrok. Jože Hirnök je izpostavil ne-Mukič je predstavil položaj skovni konferenci, ki je pote nem kopališču ga je počakal Dimitrij Rupel se je v Mono-dosledno izvajanje sporazu-slovenskega radia, ki se po kala v Slovenskem kulturnem župan mesta Monošter, ki je štru na generalnem konzulatu ma o zagotavljanju posebnih ureditvi tehničnih pogojev in informativnem centru, ministra seznanil tudi z na sestal s predstavniki Porabskih pravic slovenski narodnostni (slišnost) sooča z novimi te-poudaril, da je manjšinski črti avstrijske strani, namreč Slovencev, med drugim s pred-manjšini na Madžarskem in žavami, in sicer s pridobitvijo sporazum jasen in dober. da želijo nekaj sto metrov od sednikom Zveze Slovencev na madžarski narodni skupnosti frekvence, ki je pa povezana »Slovenija precej izdatneje termalne riviere na avstrijski Madžarskem Jožetom Hirnö-v Sloveniji, ki je bil podpisan tudi s širitvijo programa. Po podpira slovensko manjšino strani Industrijskega parka kom, predsednikom Državne leta 1992 na Ptuju. Opozoril razpisu frekvence se namreč na Madžarskem kot mad Monošter-Heiligenkreutz zgra slovenske samouprave Mar-je tudi na nesistematično in lahko zgodi, da se neizko-žarska država, kar bi bilo diti sežigalnico odpadkov. Vod tinom Ropošem, s poslovnim preskromno financiranje s riščen del frekvence podeli potrebno spremeniti. To je v ja slovenske diplomacije je na direktorjem in glavnim ured-strani Madžarske. Martin Ro-drugemu radiu. Tako širitev nasprotju s sporazumom.« novinarsko vprašanje v zvezi nikom Radia Monošter Fran-poš je ministra med drugim programa kot tudi pridobitev Kar se tiče zastopanosti oziro z načrtovano gradnjo sežigal cekom Mukičem ter glavno seznanil s tem, da manjšine frekvence sta povezani tudi s ma nezastopanosti slovenske nice odgovoril, da je pri takih urednico časopisa Porabje Ma-na Madžarskem, med njimi finančnimi sredstvi. manjšine v madžarskem par investicijah praksa, da morajo rijano Sukič. Na pogovorih sta tudi slovenska, nimajo svojih Marijana Sukič je na kratko go-lamentu pa je bil njegov odgo biti v odločitve vključene tudi sodelovala tudi veleposlanik R zastopnikov v madžarskem vorila o načrtih uredništva, ki vor kratek: »Moje stališče je, sosednje države. Slovenije v Budimpešti Ladis-parlamentu, čeprav je to za-želi razširiti obseg časopisa ter da je potrebno vršiti pritisk, M. Sukič lav Lipič in generalni konzul R pisano tudi v manjšinskem zaposliti tudi novo delovno silo. da bo do takšne ureditve v Foto: Silva Eöry Slovenije Marko Sotlar. zakonu iz leta 1993. Francek Dimitrij Rupel je tudi na ti-resnici tudi prišlo.« 2 Pogovor z generalnim konzulom Markom Sotlarjem ob odhodu iz Monoštra »UPAM, DA MI JE USPELO MANJŠINI DOPOVEDATI, DA MORA BITI BOLJ SAMOZAVESTNA…« 15. februarja se je tudi uradno poslovil generalni konzul R Slovenije v Monoštru Marko Sotlar, ki je to funkcijo opravljal tri leta in pol. Zaradi drugih delovnih obveznosti ga je vlada odpoklicala približno pol leta pred iztekom mandata. Pred odhodom smo se pogovarjali o opravljenem delu, o njegovih pogledih na sedanjost in prihodnost Porabskih Slovencev. • Pred štirimi leti ste prišli v Porabje iz okolja, ki je polno idej in izzivov. V Porabju je situacija prav obratna. Takrat ste povedali, da vas je privlačilo med drugim tudi to, da bo tu več časa premisliti določene stvari in jih tudi napisati. »Seveda vztrajam na tej izjavi, ker je vse potekalo po pričakovanjih. Res pa je, da nisem pričakoval, da bo na področju manjšine prišlo do tolikšnih problemov, kot je prišlo v prvi fazi. Ko sem se resno začel ukvarjati z določili Sporazuma, ko sem pregledal vse zapisnike preteklih sej mešane komisije, sem zelo hitro ugotovil, da so sklepi in priporočila v preteklih letih ostajali le mrtva črka na papirju.« • Po vašem mnenju ima slovenska manjšina na Madžarskem pravno najbolj urejen položaj od vseh zamejcev. »Sporazum o posebnih pravicah obeh manjšin (slovenske in madžarske), ki je bil podpisan l. 1992, je edini tovrstni sporazum, ki ga je Slovenija do zdaj sploh sklenila s katerokoli od sosednjih držav. To je mednarodna pogodba, ki določa obseg in nivo manjšinskih pravic naši manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji, in še danes presega določene evropske standarde manjšinske zaščite. Problem je v tem, da se slovenska manjšna ni zavedala v zadostni meri, kaj pomeni ta mednarodna pogodba z vidika hierarhije pravnih aktov. Manjšina ima v celoti v rokah pravno podlago za uresničevanje svojih pravic in interesov. Ta pogodba ne vsebuje le določila o razvijanju jezika, kulture itd., temveč ima dobesedno preroška določila o tem, kako bo vsaka država na svojem ozemlju skrbela tudi za ohranjanje oz. razvijanje socialnega in ekonomskega položaja manjšine, da ne bi prihajalo do izseljevanja manjšin z avtohtonega območja na eni in drugi strani meje. Menim, da se je naša skupnost tega v preteklih letih premalo zavedala, predvsem pa premalo vztrajala pri določenih projektih, se premalo sklicevala na to, kaj je dolžna madžarska država narediti za njo. Ta pogodba namreč določa tudi pozitivno diskriminacijo.« •Včasuvašegamandata je bil v Sloveniji sprejet Zakon o Slovencih v zamejstvuinposvetu. »Že pred sprejetjem zakona je v Sloveniji obstajalo približno 27 notranjih predpisov, ki so se posredno ali neposredno nanašali na položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu. Zakon je pravzaprav zbir teh pravnih aktov, ki pa po svoje sistemsko ureja ta odnos. Slovenci v zamejstvu tvorijo enotni kulturni prostor z matično državo in v tej smeri mora matična država razvijati odnose z njimi na vseh področjih, bodisi na področju kulture, znanosti, izobraževanja, gospodarstva itd. Upam si trditi, da vlada v tem trenutku to tudi v veliki meri uresničuje. Tudi v vse dokumente o trajnostnem razvoju Slovenije, o regionalnem razvoju so vključeni Slovenci v zamejstvu. Slovenija ne samo da v čedalje večji meri skrbi za madžarsko narodno skupnost (poglejmo le projekte, ki so bili izvedeni od leta 2004), v večji meri skrbi tudi za Slovence v Porabju. Nenazadnje je v zadnjem letu – po mojem mnenju – za 30-40 odstotkov zrasla finančna podpora iz Slovenije. Tudi to kaže, da bo matična država še naprej razvijala skrb za Slovence v Porabju. Vprašanje je, kaj bi bilo brez trajne in organizirane pomoči Slovenije s to našo manjšino.« • Kako vidite položaj Porabskih Slovencev? Za marsikaj si je krivatudisamamanjšina… »To je zelo zahtevno vprašanje, osredotočil bi se na dve ključni vprašanji. Prvo je ohranjanje jezika v tem prostoru, drugo je krepitev specifične ekonomske osnove te manjšine. Ti dve točki sta v veliki meri odvisni od same manjšine, predvsem zaradi tega, kar sem povedal v uvodu pogovora. Porabski Slovenci imajo izjemno dobro pravno podlago za to, da uresničujejo svoje pravice. Morali pa bi v večji meri biti odvisni od samoiniciativnosti in last-ne pameti. Dobro vemo, da je kontekst skrbi za manjšine tudi sestavni del bilateralnih odnosov med državama, toda matična država ne more za vsako malenkost intervenirati pri sosednji državi. Zaskrbljujoče pa je to, da slovenski jezik na tem območju praktično izumira. Na eni strani je prav vstop obeh držav v EU 1. maja 2004 prinesel številne nove prednosti in izzive, kar se tiče potencialnih možnosti razvoja, po drugi strani pa prav odpiranje tega prostora in prihod drugih prevladujočih jezikov še dodatno povzročata izumiranje tradi cionalnega slovenskega jezika, ki je bil nekoč prevladujoč na območju Porabja. Drugi problem, ki se mi zdi pomemben, je na strani manjšine. Gre za neke vrste vda nost v usodo, pri čemer marsikdo ni pripravljen storiti ničesar za to, da bi se situacija spremeni la. Tipičen primer je šola v Števanovcih, ki se že nekaj let ubada z vedno manjšim številom otrok, vedno večjimi vzdrževal nimi stroški, nihče pa ni pripravljen storiti enake poteze, kot je bila storje na pred kratkim na gor njeseniški osnovni šoli, ki se je iz narodnostne preoblikovala v dvojezično. Tretji problem v zvezi z jezikom pa je sistemske narave. Namreč slovenski jezik kot jezik komunikacije je po madžarski zakonodaji nekako rezerviran le za manjšino v tem prostoru. Gre za t. i. enostransko izolirano dvojezičnost. V Sloveniji je že po ustavi določeno, da je na območjih, kjer avtohtono živi madžarska skupnost, uradni jezik poleg slovenskega tudi madžarski. Če se vrnem na šole. Torej če bi se dvojezičnost zgodila tudi na števanovski šoli, bi imel ta problem popolnoma drugačno konotacijo. Ne bi bil več problem sistemske ureditve šolstva na Madžarskem, ampak problem manjšine, ker tukaj gre za dvojezičnost, ne gre več za neko šolo v morju šol na Madžarskem, ki jih zapirajo zaradi takih in drugačnih težav. Ravno v tem je največji problem, torej v zavedanju določenih predstavnikov manjšine, da vi ne sodite v sivo povprečje šol. To vam omogoča Sporazum. Moram pa omeniti tudi pozitivne premike. V zadnjem obdobju se je s strani madžarskih pristojnih organov marsikaj premaknilo v odnosu do slovenske manjšine: gornjeseniška šola se je preoblikovala v dvojezično, dobila je sredstva za obnovo, na Gornjem Seniku stojijo nove dvjezične oznake ulic, Radio Monošter je dobil pretvornik in frekvenco, ki omogoča slišnost radia po vsem Porabju, časopis Porabje se je preoblikoval iz štirinajstdnevnika v tednik…« • Še dve kratki vprašanji. Kaj si štejete za največji uspeh vašega poslanstva v Monoštru? »Jaz si kakšnih posebnih uspehov za svoje delo ne bi lastil. Vse, kar smo naredili, smo naredili skupaj z manjšino. Upam pa, da mi je uspelo v tem času, če drugega ne, manjšini dopovedati, da je treba biti bolj samozavesten, kajti za manjšino je vsak novi dan novi izziv. Če sem uspel nekoliko dvigniti njeno samozavest, mislim, da sem naredil ogromno. Moramo seveda vedeti, da ta manjšina na tem prostoru stoletja ni bila priznana, in se je njen status normativno začel urejati šele po osamosvojitvi Slovenije.« • In največje razočaranje? »Težko bi govoril o razočaranjih. Prav obratno. Šel sem sem z neko predpostavko, da se moram pripraviti na drugačno okolje, kot sem ga bil navajen. Očitno sem se dobro pripravil. Navdušen sem nad ljudmi, ki tu živijo. Redkokje najdeš tako poštene in tako dobre ljudi, ki bi praktično dali vse od sebe, samo da bi tisti, ki jih pride obiskat, bil zadovoljen. Predvsem si pa želim, da bi ta manjšina začela živeti z bistveno večjo mero samozavesti.« M. Sukič Porabje, 1. marca 2007 3 Slovensko društvo v Budimpešti za slovenski kulturni praznik PREŠEREN, SLOVENSKA PESEM, SLOVENSKA BESEDA IN SPROŠČENO DRUŽENJE Slovensko društvo v Budimpešti je na slovenskem veleposlaništvu pripravilo slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prireditev je uspela v vseh pogledih: bila je zelo dobro obiskana, slišali smo Prešernu in slovenstvu prijazen govor predsednice društva Irene Pavlič in poslušali porabske in slovenske ljudske pesmi, ki jih je pel mešani komorni zbor Zveze Slovencev iz Monoštra pod vodstvom Tomaža Kuharja. Izkazal se je gostitelj, slovenski veleposlanik Ladislav Lipič s soprogo – z eno besedo, nepozabni slovenski dogodek v prestolnici Budimpešti. Program je bil ravno primerno dolg, kajti po uradnem delu je bilo toliko sproščenih pogovorov, kot da se do sobote, 17. februarja, obiskovalci drug z drugim že dolgo dolgo niso srečali, zato so si imeli toliko za povedati, da sta mini-li vsaj dve uri kramljanja. Tako porabskih Slovencev, ki so se preselili v Budimpešto, kot gospodarskih in drugih slovenskih predstavnikov v glavnem mestu. Za posebnega gosta lahko štejemo Marka Voljča, nekdanjega predsednika Ljubljanske banke, zdaj direktorja belgijske banke KBC v Budimpešti in omenim stalnega obiskovalca kulturnih Zbrane, ki so do zadnjega kotička napolniliprireditveniprostor na veleposlaništvu, je pozdravil veleposlanik Ladislav Lipič, pesnika Franceta Prešerna, po katerem imamo slovenski kulturni praznik, je predstavila predsednica Slovenskega dru- Komorni pevski zbor ZS z gostitelji: veleposlanikom Ladislavom Lipičem in soprogo, z vojaškim atašejem Ljubomirom Dražnikom in soprogo, članico društva Agi Kállay ter predsednico slovenskega društva Ireno Pavlič prireditev, slovenskega lektorja štva Irena Pavlič. Povedala je: na univerzi Loránd Eötvös Mla-»Spomnimo se nazaj na leto dena Pavičiča. 2000. Decembra smo imeli Prešernovo proslavo. Takrat je pri nas prvič pel moški zbor iz Kranja. Bilo je Prešernovo leto, posvečeno 200-letnici njegovega rojstva (rojen 3. decembra 1800, umrl 8. februarja 1849). Člani slovenskega društva smo ponosni, da smo potovali na Gorenjsko, tudi v Prešernovo rojstno vas Vrbo. Tu se je rodil France Prešeren v kmečki družini kot osmi otrok. Ogledali smo si Prešernovo rojstno hišo, v kateri je urejen muzej, pa tudi cerkev svetega Marka in pesnikov spomenik. Obiskali smo tudi Kranj, kjer smo si ogledali Prešernov gaj, kjer je pesnik pokopan. Ganjeni smo poslušali petje Zdravljice, ne kot himno jo je zapel domači moški zbor Maj. Veter revolucije je zavel tudi čez deželo Kranjsko. Dogajanje je France Prešeren pozdravil z eno najlepših pesmi – Zdravljico. Pravijo, da je Prešeren Slovencem to, kar je Petőfi Madžarom. Zato, ker Prešernova in Petőfijeva poezija odsevata usodo svojih narodov.« Kot rečeno, z uradnim delom proslave druženja ni bilo konec, ampak se je dodobra začelo in nadaljevalo v zgodnji večer. Glede na dober obisk je veleposlanik Ladislav Lipič ponudil Slovenskemu društvu možnost, da skupaj organizirajo prireditev, na katero pričakujejo večji obisk, v večji dvorani v mestu. Nekaj podobnega, kot je bilo ob 15. obletnici Slovenskega društva. Letošnje prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika so mimo in bile so nadvse uspešne, tako v Monoštru kot na Gornjem Seniku in v Budimpešti. Franceta Prešerna in slovenski kulturni praznik so počastili tudi študenti slovenskega jezika in književnosti na fakulteti Loránd Eötvös, je povedal Mladen Pavičič, ki že petnajst let živi v madžarskem glavnem mestu. Ernest Ružič Püšpekija v Murskoj Soboti je za 85. rojstni den vödala edne kuste knige o živlenji in deli gospauda mariborskoga püšpeka dr. Jožefa Smeja. Monografijo je vküppostavo Drago Sobočan. Knige so najoprvim nutpokazali na rojstni den, 15. februara, v Maribori. V soboto, 17. februara v Murskoj Soboti, gde so 21 lejt slüžbovali. V nedelo, 18. pa v rojstnoj Po predstavitvi so g. Smej eno vöro podpišüvali vesi Bogojini. V knigaj je dvajsti poglavij s postajališčami živle-tistom so se prejkspisali na teonja gospauda püšpeka Smeja. logijo v Maribor. Po enom leti Naraudili so se v Bogojini, tam so, zavolo drüge bojne, mogli v so ojdli v osnovno šaulo, v gim-Somboteu titi in tam skončati nazijo pa v Murskoj Soboti. V teologijo. Za dühovnika so bili Ljubljani so se začnili včiti naj-posvečeni 8. decembra 1944. prve za padara (en mejsec), po leta v Somboteli. V bojinski lejtaj so se navčili vogrski. Vogrsko rejč od tistoga mau nücajo pri svojom znanstvenom deli. Radi gučijo tö, če majo priliko. Dosta raziskujejo v sombotelskom županijskom in püšpekovom arhivi. Gospaud Smej so bili kaplan v vesi Dokležovje, Dobrovnik in Turnišče. Sodak so bili v Zagrebi. Od 1948. do 1969. leta so slüžbovali v Murskoj Soboti. Od tistoga mau so pa v Maribori. 1983. leta so ji papa Janez Pavel II. imenüvali za püšpeka. Prauti konci knige, štere majo 800 strani, se spominajo ništeri lidgé na srečanje s püšpekom dr. Jožefom Smejom. Najoprvim kardinal dr. Franc Rode, šteri so zdaj v Rimi, po tistim slovenski püšpecke in drügi lidge, šteri so z gospaudom Smejom vküper kaj delali ali gder bili. Na konci knige je vküpspisano vse tisto, ka so gospaud Smej v svojom žitki napisali v novinaj, knigaj ali cejle knige. Vsevküper ji je skor 500. V Murskoj Soboti so knige predstavili v kinodvorani, štera je sploj puna bila. Na začetki dnevnika (napló), ka so pisali cejlo živlenje. Na prireditvi je spejvo pevski zbor cerkve (stolnice) sv. Nikolaja tri pesmi. Za tretjo pesem so napisali reči V Soboti je 85 mladi prineslo na oder 85 rauž je 85 mladi pojbov pa dejkeu prineslo na oder 85 rdeči rauž v tri veuke piskrene vaze. S tem so Sobočanci pozdravlali svojga gospauda. Po tistom so kejpe kazali iz njinoga živlenja, vmejs so pa goršteli iz in melodijo gospaud Smej. Po predstavitvi so odavali knige, gospaud Smej so pa eno vöro podpišüvali. Knigo o püšpeki Smeji odavajo v Kleklovi knigarni v Murskoj Soboti. Tekst in fotografiji: Marija Kozar Porabje, 1. marca 2007 4 Živlenjske zgodbe (2) 1942. LETA JE TOČA VSE TAVDARILA je tista bila naša rojstna hiša. Babica so sami ostali, gda so dejdeka zgübili. Naša mati so etak pravli: Ona so moja mati, ne njamo ji samé na njine stare dni. Oča so si delo ziskali, v gospočko gauško so lejs sejkat ojdli z enim padašom. Tau je tö preveč težko delo bilau, ka je vse z rokami trbelo delati. Lejs podirati, žago vlačiti, k tauma je trbelo žlak pa mauč vcuj. Oča so te ešče mladi bili pa delavni človek. So se nikše žmečave nej postrašili. Eden straj so meli. Zatok, ka so oni tistoga tala bili, steri je po prvi bojni k Jugoslaviji slišo, so vogrski žandarge vsigdar prišli kaj spitavat, steli so, naj oče špijan baudejo pa kakšne glase od tistec nosijo. Dapa oče so etak pravli: Jas sam Živlenjsko zgodbo svoje familije pripovejdajo tetica Zavcova Mariška (Császár Ferencné) iz Sakalauvec, steri so se narodili 1928. leta. eden srmacki človek, mam držino, steroj trbej krü slüžiti, pa neštjem nikšo delo meti s politikov, ištjite si drugoga. Tau je par lejt trpalo, pa gda so vidli, ka je ne morejo nanjé vzeti, te so več nej prišli. Te so se mati tö pomirili, ka so vsigdar bojaznost meli, ka je gnauk samo kama taodženejo. 1936. leta se je naraudo najmlajši brat, dapa na žalost je samo tri tjedne živo. Gospaudni Baug je ovak zračuno pa ga je k sebi vzejo. Vsi smo ga s srca žalüvali. Če bi živo, zdaj bi že 70 lejt star bijo. Gda so oče na gateri delali, so mati pejnaze vtjüpprišparali pa te so začnili kučo popravlati. Nauva okna pa dvera so dali naredti, iz tjünje so gniš tje dali tavö ličiti, ižo pa tjünjo so popodivali pa na uvi špajet so dali naredti s tablicami. Edno telico so tjüpi li pa so go skrmili, za dvej pa pau lejta je že skotila teličko. Potistim za dvej leta so že prež meli. Po malek, pomalek smo goravertivali. Dapa tau je pre vnaugo dela pa mantranja za sebov potegnilo. Istina, ka dokeč je človek mladi pa zdravi, se ma nika ne vnauža. Starištje so bogaboječi bili, pa so nas mlajše tö tak včili. Vsigdar so nam pravli, naj se z Boga nigdar ne spozabimo, naj verni baudemo. Kumaj sam bila 12 lejt stara, starejša sestra pa 14, najstarejša pa 16, smo že vse v gauško ojdle oči pomagat lejs žagat. Jas sam štja slaba bila pa sam štjüfke brala. Veseli smo bili, ka smo starišom leko na pomauč bili. Gda sam vö iz šaule prišla, sam v Varaš ojdla majter nosit. Pejški iz Sakalauvec, tau je na den 13 kilometrov bilau. Brat se je za zidare včiu. On je te že inaš (vajenec) bijo. Gdej smo delo najšli, ta smo šli. Nej se je štelo, kakšno delo, samo naj pejneze prislüžimo. Grünt smo z arende goravzeli, ka smo svojoga pravoga grünta nej meli, prež smo meli. Dvej lejpe krave, stere so dobro dojile tö. Mati so nam doma žmaučau (maslo) pa škipke (skuta) redli. Na grünti smo telko pripauvali, ka je nam na svoj stran trbelo. Marej krmo, svinjam pa krunče pa repo. Glejve smo tö dali naredti pa smo vsikšo leto dvej svinjé skrmili. 1942. leto je strašno leto bilau. Takšen lejpi pauv smo čakali, sildje je tak lejpo bilau, ka je drago bilau gledati. Eden den pred žetvov so se takšne grde, črne blačine tiskale prejk s štajerski (Avstrije) plamin, ka je strašno bilau gledati. Po tistim so pa takšne svejkle gratale. Lüstvo je vse venej bilau po potaj, vsakši človek je gledo, ka de se zgodilo. Prišlo je takšno treskanje pa bliskanje, ka se je vse zemla trausila. Po tistom pa takšna toča, ka je vse vtjüpzmlatila. Iz tistoga lejpoga pauva je samo pozderje ostalo. S starejšo sestrov sva obedvej na Vogrsko šle na žetvo, ka tam nej bilau toče. Prislüžile sva telko sildje, ka je do nauvoga pauva dojšlo cejloj držini. Te sam 14 lejt stara bila.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič 5 MONOŠTER: STORILI BODO VSE, DA NE BO SEŽIGALNICE V AVSTRIJI Avstrija pogosto igra dvojno igro, kar se tiče varovanja narave oziroma odnosa do oko lja. Sočasno, ko se zavzema za odstranjevanje nevarnih objektov v sosednjih državah, denimo jedrske elektrarne v Krškem v Sloveniji, je pripravljena prepeljati onesnažene odpadke na obrobje svojega ozemlja, v neposredno bližino meje z Madžarsko. Tak primer je zemlja, ki so jo na Dunaju izkopali ob gradnji podzemne železnice in jo prepeljali na južno Gradiščansko. Mnogo hujša in trajno nevarna zadeva je napovedana gradnja sežigalnice odpadkov v industrijskem parku Heiligenkreutz, v neposredni bližini Monoštra, kjer se že kadi iz elektrarne na lesne odpadke in kjer Rabo in Lapincs onesnažuje usnjarna. Zato lahko razumemo zaskrbljenost župana Tiborja Viniczayja in madžarskih naravovarstvenikov ob informaciji, da bodo začeli leta 2009 graditi v neposredni bližini meje sežigalnico odpadkov z letno zmogljivostjo 200 tisoč ton ali, v ilustracijo, toliko, kot se jih nabere v pol leta v dvomilijonski Budimpešti. Investitorji sicer zagotavljajo najmodernejšo tehnologijo predelave, vendar se običajno, ko sežiganilnice začnejo delati, pokaže, kako velika je razlika med teorijo in prakso, da tudi iz najsodobnejših naprav uhaja v ozračje precej smradu trebno razlagati nikomur, ki in še česa. Kako neprijetno bi želi vedeti, o čem je beseda. bilo to za monoštrsko Termal-Na pogovoru pod naslovom Sežigalnica odpadkov ali bioturizem, na katerega je župan Tibor Viniczay povabil tudi naravovarstvenike iz sosednje Gradiščanske (Burgenlanda) in Slovenije (od koder je prišla le strokovna sodelavka Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik) so se argumentirano zavzeli zoper gradnjo in sprejeli takoimenovano Monoštrsko izjavo. (Objavljamo jo v okvirju). Sežigalnica bi bila na robu avstrijskega krajinskega parka Raab, bila kakih 10 kilometrov oddaljena od MONOŠTRSKA IZJAVA, ki so jo 14. februarja 2007 soglasno sprejeli udeleženci konference z naslovom „Sežigalnica odpadkov ali bioturizem” „Podpisani se s skupno voljo in soglasno obračamo na vlado Republike Avstrije ter na vodstvo dežele Gradiščanske (Burgenland) s prošnjo, da naj ne podpreta investicije načrtovane gradnje sežigalnice odpadkov na avstrijski strani Industrijskega parka (industrijske cone) Heiligenkreuz-Monošter, kajti le-ta bo škodovala prihodnosti naravovarstvenih območij ob tromeji Madžarske, Slovenije in Avstrije, oziroma ogrožala prihodnost tukajšnjih ljudi, ki temelji na neokrnjeni naravi in zdraviliškem turizmu. Nadalje prosimo vlado R Avstrije, da naj s svojim zgledom vpliva na dejavnike, ki povzročajo onesnaževanje rek Rabe in Lapincsa.” no zdravilišče, oddaljeno od krajinskega parka Goričko in predvidene sežiganile manj tik ob naravnem parku Fertő kot kilometer, verjetno ni po-– Hanság. Torej ob prostoru, ki naj bi bil zaščiten pred takšnim ali drugačnim onesnaževanjem in namenjen prijaznemu turizmu in zdravemu življenju. In če je tehnologija tako moderna, potem je upravičeno vprašanje, zakaj sežigalnice ne postavijo na prvotni predvideni lokaciji ob Železnem/Eisenstadtu ali kar na Dunaju, ampak so jo prestavili na obrobje zvezne dežele Gradiščanske. Po načelu, če že mora smrdeti, naj smrdi doma čim manj in toliko več sosedom. V razpravi se je pokazalo, da Dunaj ni posredoval informacij na južno Gradiščansko, kajti celo župan Modinec/Mogersdorfa je povedal, da nima podatkov o gradnji sežigalnice, kaj še da bi ga kdo vprašal za mnenje. Do takrat, ko je bil pogovor, Avstrija o nameravani gradnji ni seznanila Madžarske, čeprav jo k temu zavezuje članstvo v Evropski uniji in sodelovanje v okviru podonavskih držav. Pa tudi tolikokrat omenjani dobri dobrososedski odnosi, izraženi tudi na skupnem zasedanju avstrijske in madžarske vlade lani na Dunaju. V petek pa je firma Begas svoje načrte prek avstrijskega veleposlaništva v Budimpešti sporočila madžarskemu ministrstvu za okolje in prostor. Morda zaradi velikega medijskega odmeva, ki je sledil konferenci oziroma pogovoru v Monoštru. Zdaj je na potezi tudi vlada v Budimpešti. Mestna občina Monošter, predstavniki narodnega parka Fertő – Hanság, in drugi udeleženci so povabili k sodelovanju v protestnih akcijah zoper gradnjo sežigalnice tudi sosednje slovenske in avstrijske občine in naravovarstvenike. Večji protestni shod napovedujejo za 17. marec na mednarodnem mejnem prehodu Rábafüzes – Heiligenkreutz. Ernest Ružič Porabje, 1. marca 2007 6 Lendava PRVA ŠTEVILKA REVIJE LINDUA Eden izmed udeležencev novinarske konference po predstavitvi prve številke multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije LINDUA je rahlo resignirano pripomnil: »V Sóboti se o táki reviji zgolj pogovarjamo, tu so jo natisnili.« Res, prva številka nove revije – založnica je občina Lendava – prinaša številne prispevke in reprodukcije na zavidljivo visoki ravni in je na ta način prestopila ozek, lokalni okvir ter se umestila v širši slovenski in obmejni kulturni prostor. Čeprav ne želim biti krivičen do zavzetega in zagnanega uredništva – glavni urednik Štefan Huzjan ter odgovorni urednici Olga Paušič in dr. Judit Zágorec Csuka – sem nekoliko v dvomih, ali bo mogoče štirikrat letno s tako zanimivo vsebino napolniti revijo skoraj sto trideset strani velikega formata. S financiranjem verjetno ne bo težav, kajti iz občinskega proračuna revije v nakladi 700 izvodov nedvomno ne bo težko plačevati. Kar se tiče prve številke, čestitke uredništvu! Glavni urednik, likovni pedagog Štefan Huzjan v Uvodniku poudarja, »da je naše mesto z okolico kot akvarel, prelivajoče se, multikulturno. Ta multikulturnost je izvirna, dragocena in pozitivna, če je sprejeta kot enakovredna duhovna vrednota. Takim vrednotam je treba prisluhniti, jih čislati, negovati, spoštovati ... se jim tudi pridružiti.« Prve strani revije so posvečene akademskemu kiparju Ferencu Királyu ob njegovi 70-letnici rojstva. Doma, predvsem pa v svetu priznanega umetnika predstavlja Rajko Stupar. Za kiparjem ponovimo nadvse zanimivo izjavo: »Mislim, da Bogu ni žal, da me je obdaril s smislom za oblikovanje. Mislim, da sem srečen človek. Iz moje egoistične ambicije, da bi kaj naredil, se izrazil, je res marsikaj nastalo in veliko sem dosegel. Če odslej ničesar več ne bom ustvaril, je bilo opravljenega že dovolj. Pomembno je, da sem dobil priložnost in jo tudi izkoristil.« Dr. Elizabeta Bernjak objavlja razpravo na temo Vprašanja funkcionalne dvojezičnosti manjšinskih skupnosti ob slovensko-madžarski meji. Zanimiv in izzivalen je tekst Tanje Šimonka: Živimo v mestu, toda ali smo res tudi meščani? Dr. Judit Zágorec Csuka piše o Postmodernih vplivih poezije Józsefa Attile na pesnike madžarske narodnosti v Prekmurju; župan mag. Anton Balažek razlaga novo paradigmo razvoja – priložnost za občino Lendava. Mag. Štefan Šömen analizira razvojni zaostanek Pomurja, medtem ko Silvija Hardi posega v gospodarstvo v Dolnji Lendavi v letih 1906 in 1912 v luči Dolnjelendavskega vestnika/Alsólendvai híradó; Zoltán Kepe Lendvai pa je objavil študijo o hetiški madžarski družini (v okolici Lendave). Naslednje strani so v znamenju poezije v madžarskem, slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku avtorjev Lajosa Benceja, Olge Paušič, Suzanne Király Moss, Velimirja Turka, Sebastiana Korena, Daniela Balažeka, Martina Kramarja, Árpáda Fodorja, Alberta Halásza, Józsefa Varge, Jánosa Völfyija, Jánosa Toplaka Czimmermanna, Judit Zágorec Csuka in Ane Matjašec. Prozo objavljajo: Olga Paušič, Štefan Huzjan, Gabriella Utroša Bence, Sebastian Koren in Štefan Kardoš. Sicer pa so v reviji še pesmi in proza mladih avtorjev, ocene knjig, nekaj strokovnih članov in likovnih reprodukcij. Peter Orban je poskrbel za prijetno podobo revije Lindua. eR PRVI KARAŽEN FAŠENEK PORABSKI PENZIONISTOV Predsedstvo (elnökség) Drüštva porabski slovenski penzionistov s predsednico Micko Svetec se je letos za štiri vekše programe zgoučalo. Tau so: fašenski karneval z balom v februari, endnevni izlet (ki- rándulás) v Sárvár v juniuša, v septembra piknik s tekmovanjem v küjanji na Dolejnjom Seniki pa slobaud od staroga leta vküper z občnim zborom. Edenajst lejt staro Drüštvo porabski slovenski penzionistov je letos melo oprvin svojo srečanje na fašensko nedelo, 18. februara. Fašenek, steri je puno norije, veselge, karažnosti, ne more minauti brezi plesanja. Zatau so si pozvali penzionisti muzikanta Ludviga Nemca iz Krplivnika, steri njim prejk pau dneva igro redno na volo. Fašenski karneval pa bal so oprli plesalci folklorne skupine Drüštva penzionistov iz Ljutomera. Plesalci v šestdeseti-sedemde seti lejtaj so se veselo vrtili, žlakoma, ritmično zaplesali indašnje slovenske plese, med tejm, ka so oči s svojga para dola nej vzeli, kak najbola zalüblena mladina. Predsednica drüštva Micka Svetec je zvöjn domanji penzionistov posaba pozdravila goste, steri so nej samo obečali, liki prišli tü, predstavnike Drüštva upokojencev Murska Sobote pa Moravskih Toplic, sledkar ške predsednika Slovenske zveze Jožeta Hirnöka. Fašenek je prej nej fašenek brezi toga, ka bi se lidgé nota opravili, skrili za kašne maske. Penzionisti so se dobro znajšli, meli so indašnje pa na nauvo vözmislene, zanimive, aktualne figure, kak stara püklava babica, ciganjica, vrag, bohoc, elegantna stara gospa, prometnik (forgalmista), velka familija, stera se je z velkimi pöjnkli prejkskvatejrala na Švedsko, dekline... Med vsejmi je ena moška maska brigala vsakšoga najbola, bila je nejma pa v kašnoj skrivnosti se je nota postavila, v tašnoj skrivnosti je minaula tü. Ka si je zaslüžo za tau? Masko pa duge vlase doj pa že kak mlada ženska hajt, nut v avto pa lepau domau. Za volanom že mirno sejdla pa se sama sebi fejs radöjvala, kak so leko naigri na njau v Lipi, kak go že iškejo. Samo ka v tej lejpi minutaj so go gnauk samo stavili policaji. Vredi, depa pravice so go tü prosili, stere je mejla zajek v avtoni. Gda so policaji zaglednili v norčastom moškom gvanti mlado žensko z vözobrnjenimi škornji, na pleči z velko pütov, v licaj rdečo kak pekova rit, si zmislite, ka je üšla skaus „una” pa srmacke krmedinski policaji. Ali penzionisti so med tejm do večera plesali, sprauti malo namakali gounte, koštavali dobraute, se veselili, radüvali eden drügomi. Bili so vsi srečni, zadovolni pa veseli. Tau smo steli zadobiti s tej dnevom tak prejdnji drüštva kak na Slovenski zvezi. Pred slobaudom se je predsednica Micka Svetec vsakšomi trno lepau zavalila za lejpi den, posaba gostom, folkloris- tom, domanji lidam, steri so se nut naravnali pa slovenčarskim ženskam, stere so z dobre vole spekle prejk petstau fajnski kroflinov. Klara Fodor Porabje, 1. marca 2007 7 pribljubljena hišna ži val. Kot zakleta sovražnica miši je svojčas zasedala pomembnejše mesto kot danes. Takrat je bilo zlasti po kmečkih domovih toliko miši, da si jih je lahko grdo privoščila: če torej rečemo, da se kdo s kom igra kot mačka z miško, pomeni, da z njim počne, kar hoče. Kar mačka rodi, miši lovi ali: kar nam je prirojeno, nam kroji usodo. Kdor nenehno prenaša stvari z enega na drug konec, jih prenaša kakor mačka mlade. Vsaka ženska si želi biti gibka in prožna kot mačka. Tako kot ljudje, ki veliko govorijo, baje malo naredijo, tako tudi mačka, Prispodobe o živalih MAČKA, MAČEK ki mijavka, ne lovi li kot miši. Kdor hodi kot KARNEVAL V organizaciji dijaške samou-koncu sta nastopili skupini. prave Porabje je v torek, 20. feb-Videli smo veliko zanimivih ruarja, potekal tradicionalni mask. Tudi dvorana je bila pustni program na DOŠ Jožefa polna. Žirija in publika je za Košiča na Gornjem Seniku. najbolj domiselni produkciji mačka okrog vrele kaše, je neodločen in omahljiv. Mačje solze ali mačji kašelj – to je malenkost, ki ni vredna omembe. Če smo pametni, nikoli ne sprejmemo mačka v žaklju: podtaknjene reči nas lahko veliko stanejo. Če mački stopiš na rep, zacvili – tako kot človek, ki je ogrožen. Nekateri ljudje so že navsezgodaj sitni kot breja mačka, drugi so ves čas priliznjeni kot mačka, obstajajo pa tudi taki, ki so zadovoljni kot mačka na peči – in slednjim je dobro na svetu. Stari maček je izkušen, zvit moški, ki ni nujno star po letih. Kdor hodi naokose drži zelo kilavo. Če se kdo smeje na vsa usta, rečemo, da se reži kot 2007 ocenila dve skupini, Gornjeseniške ljudske godce in Atomik harmonik. In ker je bila produkcija v slovenščini, so nastopajoči dobili izredno nagrado. Po kosilu je bilo žrebanje. Vsaka srečka je zadela. Na prošnjo učencev je dan zaključil disko. Radi bi se zahvalili za finančno podporo Državni slovenski samoupravi, gospodu Martinu Ropošu in podjetju Brian & Brian, gospodu Gaborju Ropošu, gornjeseniškemu županu. Organizatorji VELKA TORTA ZA ROJSTNI DEN Vidte, vidte kak čas leti. Nej tak dugo nazaj so staupile naše no-vine že v 17. leto. Ranč na valentinovo (14. februar) 1991. leta je vöprišla naša prva številka. V tom časi, gda je dosti dela, bi skurok pozabili na rojstni den. Dapa nejso nas pozabili nekdanešnji sodelavci v naši prvi tiskarni, v Solidarnosti. Gospaud Kovač pa Šiftar sta se gnauk samo notrapostavila s tau velko tortov, stera je na kejpi. Kuman smo go pogejli, pa so nam pomagali drugi sodelavci v Slovenskom kulturnom in informativnom centri tö. Hvala njima. MESARIJA V SLOVENSKOM DAUMI V Slovenskom daumi v Monoštri so letos tö pripravili tradicionalno mesarijo. Svinjo, stero so küpili v Slovenski vesi, je goraopravo mesar Feri Šteimetz z Gorenjoga Senika s svojimi pomočniki. Küjarge v künji so pa pripravili gesti kak gnauksvejta, najprva spekli krv, potistin naredli pražene djetre, küjali kapüsto, pekli mesau. Pripravile so se hurke tö, tak ka so gostje večer dobili prave koline. Pa eške bujta repa je bila. Foto: B. Fábián Porabje, 1. marca 2007 PETEK, 02.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.50 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PASJA IZOBRAZBA, 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 SUPERSTRUKTURE, AM. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KULTURNI PREGLED, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 SUPERSTRUKTURE, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL PETEK, 02.03.2007, II. SPORED TVS 6.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 8.40 SLOVENSKI VENČEK, 9.30 LABIRINT, 10.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 11.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 12.35 FRASIER, AM. HUM. NAN., 13.00 ŠTUDENTSKA, 13.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 14.15 SV V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.30 ZDAJ!, 15.55 LESTVICA NA DRUGEM, 16.40 EP V ATLETIKI V DVORANI, 20.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 20.50 SLOVENIJA V CAMERI OBSCURI 2. DEL: RELIGIJA, DRUŽINA IN DELO, DOK. FILM, 21.45 TU, HRVAŠKI FILM, 23.10 SAN REMO, POSNETEK ČETRTEGA VEČERA FESTIVALA, 2.25 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 4.40 INFOKANAL SOBOTA, 03.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.05 TEDNIK, 13.10 UMKO, 14.00 OBISK V AKVARIJU, 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 ČRNI TULIPAN, FRANC. FILM, 21.30 HRI-BAR, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 POD RUŠO, AM. NAD., 0.05 MESTO NASILJA, IT. FILM, 1.50 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL SOBOTA, 03.03.2007, II. SPORED TVS 5.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 9.10 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 12.05 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.50 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.55 EP V ATLETIKI V DVORANI, 17.30 ŠTUDENTSKA, 17.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.15 SONCE IN SENCE, IT.-ANG. FILM, 20.00 TEKMA LEGEND V ALPSKEM SMUČANJU, 21.45 SAN REMO, POSNETEK ZAKLJUČNEGA VEČERA FESTIVALA, 1.00 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD., 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 04.03.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 ROŽNIK, IT. FILM, 0.55 DNEVNIK, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 04.03.2007, II. SPORED TVS 5.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 LYNX MAGAZIN, 9.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.50 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.00 EP V ATLETIKI V DVORANI, 17.55 KOŠARKA, LIGA NLB, UNION OLIMPIJA - CRVENA ZVEZDA, 20.00 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 21.00 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 ŠTIRJE CESARJI IN SLAVČEK, FRANC. DOK. ODD. O BALETU, 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.03.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, AM. DOK. SER., 11.55 ISKANJE POPOLNEGA MESTA, PORTRET EDVARDA RAVNIKARJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OBLAKI SO PONORELI, RIS., 16.10 SEJALCI SVETLOBE: GOVOREČA TIŠINA, OTR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: SPOMIN, 16.35 BINE: PRAVLJICA, LUTK.-IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 GLASBA LJUBEZNI - ROBERT IN CLARA SCHUMANN, FRANC.-NEMŠ. NAN., 0.30 SUROVA NARAVA, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 11.45 VRTILJAK, 13.45 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, DRUŽ. NAD., 19.30 MI ZNAMO, IZOBR. ODD. ZA MLADE, 20.00 SPOPAD BOJNIH LADIJ PRI JUTLANDIJI, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 23.20 ČUDEŽNI DEČKI, AM. FILM, 1.05 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.35 INFOKANAL TOREK, 06.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 IZVIR(N)I, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.05 AFNA FRIKI: POMORSTVO, POUČNA ODD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ZGODBA O PTIČIH, DOK. ODD., 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 HERMAN NOORDUNG POTOČNIK, DOK. ODD., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 PISAVE, 23.15 DOLGOPRSTNICA, ANG. NAD., 0.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.30 DNEVNIK, 1.10 INFOKANAL TOREK, 06.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 STUDIO CITY, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 20.00 CITADELA, IT. NAD., 21.35 NORA LJUBEZEN, ŠPANSKI FILM, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠKA NAD., 1.30 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, POSNETEK NADALJEVANJA, 3.55 INFOKANAL Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na KONCERT VLADA KRESLINA IN ETNOPLOČ TRIA, ki bo v petek, 2. marca 2007, ob 19.00 uri v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Avtobus bo odpeljal z Gornjega Senika in z Verice ob 18.15 uri. A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt VLADO KRESLIN ÉS AZ ETNOPLOČ TRIO koncertjére, melyre 2007. március 2-án, pénteken, 19.00 órakor kerül sor Szentgotthárdon a Szlovén Kulturális és Információs Központban. Autobusz indul 18.15 órakor Felsőszölnökről és Kétvölgyről ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB