PRIMORSKI DNEVNIK !• začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Uresničujejo se vse napovedi zadnjih anket med javnim mnenjem V prvih projekcijah Ronald Reagan prepričljivo vodi pred Mondalom Višja udeležba kot je običaj za ZDA - Demokrati v skrbeh za Kongres NEW YORK — Amerika je vso noč na, televizijskih ekranih sledila ures-bicevanju zadnjih anket med javnim jbnenjern, ki so predsedniku Ronaldu pagami zagotavljale gotovo zmago, ^fve projekcije potrjujejo to prepri-canje, kljub temu, da so bili tokrat pri napovedih dosti bolj previdni kot pred štirimi leti, saj je bil takrat Carterjev poraz še bolj pekoč, ker se niso volitev na pacifiški obali u-deležili številni njegovi pristaši, ker je bilo po podatkih z vzhoda že jasno, da je zmagovalec Ronald Reagan. Prav zato niso bile sinoči še znane v razsežnosti Reaganove zmage, kljub temu da je iz projekcij precej razvid no, da je Reagan potolkel marsikateri zgodovinski rekord, saj je na Zahodu prejel in tudi presegel 60 odstotkov glasov. Vsekakor pa so Američani tokrat številneje opravili svojo državljansko dolžnost. Po zadnjih podatkih se je volitev udeležilo kakih 52 odstotkov volilnih upravičencev, kar je za evropske razmere porazna udeležba, za ameriške pa skoraj enkratna, saj je pri njih glasovanje le pravica, ne pa dolžnost. Nič čudnega torej, da marsikdo v svetu upravičeno trdi, kako vlada najmočnejši državi in pogojuje usodo sveta človek, ki ga je izbrala le manjšina njegovih državljanov. Previdnost raznih ustanov za proučevanje javnega mnenja je bila tokrat vsekakor upravičena, saj bi prehitro razbobnanje Reaganove zmage negativno vplivalo na rezultate volitev za obnovo predstavniškega doma in tretjine senata. Dem'okrati so glede teh izidov izredno zaskrbljeni. Bojijo se, da je Reaganov efekt negativno vplival tudi na te volitve in da je predsedniku uspela enkratna poteza izvolitve in zmage v kongresu. Rezultati teh volitev pa bodo po vsej verjetnosti znani šele drevi. Iz dosedanjih predvidevanj bi morali republikanci le nekoliko izboljšati svoj položaj, a demokrati bi morali skoraj gotovo ohraniti večino v predstavniškem domu. Seveda pa ima sedaj Reagan precej več možnosti, da v kongresu zbriše strankarsko pripadnost in združi vse konservativne sile demokratske in republikanske stranke pri uresničitvi svoje zamisli o zgodovinski obuditvi kapitalizma in liberalizma na vseh področjih Povsem drugače sprejemajo Reaganovo zmago v svetu, ameriški zavezniki so po sili razmer zadovoljni. Vzhod pa se je kot kaže sprijaznil z nadaljnjimi štirimi leti Reaganovega predsedovanja. Na včerajšnji slavnosti ob obletnici oktobrske revolucije pa je sovjetski zunanji minister Gromiko jasno povedal, da se bo morala nova ameriška administracija pošteno potruditi, da ponovno ustvari vzdušje medsebojnega zaupanja, ki ga je porušila prejšnja administracija. Sinhrotron v Trstu: še nič odločenega BRUSELJ — Vse kaže, da so bile Tresti o že odločeni umestitvi evropskega sinhrotrona v francoskem Grenoblu preuranjene. Po včerajšnjem sestanku ministrov za znanstveno raziskovanje EGS je namreč italijanski minister Granelli izjavil, da bodo o sedežu sinhrotrona odločale soglasno vlade 9 članic EGS (pri načrtu sodelujejo tudi nekatere druge evropske države) in da je do tedaj dogovor med Francijo in Zahodno Nemčijo o Grenoblu tolmačiti zgolj kot kandidaturo, e-nakovredno vsem drugim. Odločitev naj bi sprejeli 19. decembra, ko se bodo ministri spet sestali, da določijo tudi sredstva za skupne raziskovalne programe EGS do leta 1987. Granelli je poudaril, da Italija vztraja na kandidaturi Trsta, za kar je država pripravljena prispevati polovico gradbenih stroškov, dežela Furlanija - Julijska krajina pa 15 milijard lir in zemljišče. Minister je tudi naglasil velik pomen umestitve evropskega sinhrotrona v Trstu, ker je že sedež Mednarodnega centra za teoretsko fiziko in ker bi sinhrotron spodbujal sodelovanje z neuvrščenimi državami, upoštevajoč da je Jugoslavija soudeležena pri načrtu, čeprav le kot opazovalka. Po včerajšnjem srečanju De Mich e l is • .s / n d i k a l i Večje možnosti za uresničitev reforme pokojninskega sistema Visentini grozi z vladno krizo SPET RAZDOR V VEČINI GLEDE DAVČNE REFORME RIM — Vlsenlinijev davčni paket je demokratov, da bi mogli izvajati po-v krizi : razprava v senatu se še ni dobno obstrukcijo. d — Dogovora med vlado in sinuati o reformi pokojnin še ni, ven-ar h® predstavlja sinočnje srečanje ® ministrstvu za delo, kjer je mi-ster De Mic beli s sprejel predstav-™ke enotne sindikalne zveze CGIL -vohu (delegacijo sindikatov je °ml Luciano Lama) pomemben na-dogo ‘n ver^° osnovo za dosego _ Michelis je namreč ob začetku ■ Stanka seznanil predstavnike sindi-ta s spremembami, ki jih je vne-sk' V SV0-* P™>tni predlog o pokojnin-va ^orm’- Prva sprememba zade-ie KS ar°st za upokojitev : medtem ko mio predvideno, da bo upokojitev Mi z,na1. PD 65. letu starosti, sedaj De Dri ra Prelaga možnost upokojitve W. letu starosti in predvideva po-n<1 spodbude in olajšave, kot je ti , Primer skrajšan delovni čas za tuir ’ k* bi delali do 65. leta. Nov je Zq, način obračunavanja pokojnin c h,, v 01-0 naJ bi, po novem De Mi-u bsovem predlogu, upoštevali naj-soonejših pet let v zadnjem deset- letju delovne dobe. Kriterij za prehod od starega na nov normativ pa ostaja nespremenjen. Nova določila bodo veljala za vse uslužbence, ki nimajo še 15 let plačanih prispevkov. Seveda bo to določilo začelo veljati šele, ko bo zakon odobren. Na sinočnjem srečanju so govorili tudi o tistih, ki so že upokojeni. Vsota tisoč milijard lir, ki jo določa o-snutek finančnega zakona za leto 1985 je namreč preskromna in z njo ne bo mogoče rešiti vseh problemov. Tako so prav včeraj v poslanski zbornici, kjer teče razprava o finančnem zakonu in o državnem proračunu, sklepali o zvišanju te postavke, ki naj bi na rasla za 600 ali celo za tisoč milijard lir. Vsekakor pa sindikalni predstavniki včeraj, kot že rečeno, še niso odgovorili De Michelisu. O novem predlogu ministra za delo bodo namreč razpravljala tajništva vseh treh sindikalnih organizacij, ki bodo ministru po sredo va la odgovor prihodnji teden. Ni izključeno, da bi do odgovora, ki naj bi bil kot vse kaže, pozitiven, prišlo že v ponedeljek, kar bi pomenilo, da De Michelis lahko predloži osnutek pokojninske reforme vladi že na seji, ki bo prihodnji teden. Namen, da do tega pride, je na svoji včerajšnji seji potrdilo tudi vodstvo socialistične stranke, ki je izrazilo željo, da bi bih dani pogoji, da vlada v najkrajšem možnem času predloži parlamentu besedilo pokojnin ske reforme, končala, a vse kaže na dramatičen zaključek. Večina je pokazala ponovno globok razdor med KD, PLI, PSDI in republikanskim ministrom, zaradi česar je sklenila odložiti začetek skupščinske razprave od 9. na 13. t. m. Finančni minister je dobesedno komentiral: »Moram spoštovati nekatere roke, po katerih pride vladna kriza.« Visentini jeva živčna reakcija je sledila grmadi popravkov, ki so jo predložili demokristjani v senatni finančni komisiji in napovedi social- KPI se za sedaj zadovoljuje z izkoriščanjem protislovij v večini, čemur prilagaja parlamentarno taktiko. Včeraj zjutraj je Ochctto izjavil, da se KPI ne bo odpovedala svojemu boju s spremilijevalnimi predlogi, kar naj bi pomenilo, da bi ne podprla do kraja Visentinijevega paketa, pa čeprav bi zato propadel, ker ne mara vmešavanja v spore med vladnimi strankami. Popoldne pa so senatorji KPI umaknili mnogo vloženih popravkov, češ »v tem boju bomo videli, kdo je za davčno reformo in kdo proti«. Medtem je podpredsednik vlade For-lani najavil, da bo prišlo do vrha večine, toda zadnji teden meseca, ko bosta že rešena vprašanje davkov in afera Andreotti - Giudice. Toda videti bo treba, če bo tedaj še obstajala večina, kajti vzdušje se stalno spreminja, od včeraj pa je začela za pet-strankarsko koalicijo pihati prav nevarna sapa. R. G. Kremelj proslavil revolucijo MOSKVA — Najvišji sovjetski voditelji so se včeraj pod vodstvom Konstantinu Černjcnka zbrali v Kremlju na tradicionalno proslavo obletnice oktobrske revolucije iz leta 1917. Slavnostni govor je imel zunanji minister Andrej Gromiko, ki je svoje izvajanje posvetil predvsem mednarodni politiki in še zlasti odnosom med Sovjetsko zvezo in ZDA. Opazna je bila odsotnost obrambnega ministra Dmitrija Ustinova, ki je imel pred dnevi 76 let in je verjetno bolan, saj ga ni bilo v javnosti od 27. septembra. Njegova prisotnost je pa skoraj obvezna na današnji vojaški paradi na Rdečem trgu, ki je tradicionalno množičen ljudski izraz oktobrskih slovesnosti. CK PZDP pozitivno ocenil ^omikano zrelost« Poljske delanf k^^A , — Politični urad CK Poljske združene Ze]s, ske Partije je predlagal prvemu sekretarju Jaru-v memu' da osebno preveri organizacijsko delo partije služ^rstvu za notranje zadeve. Ta sklep nedvomno in ,za odpravo govoric o razhajanjih v vodstvu PZDP be n’*1'-'!6 P^^aj generala Jaruzelskega, ki je bržko stahr11 .umor patra Popieluszka že res kot poskus de-n 'Nacije celotne poljske družbe, a v prvi vrsti kot snrl.1l-.^jkolj ortodoksnih partijskih kadrov na njegovo vljivo politiko do Cerkve. n,enIav zato CK PZDP hvali poljsko družbo zaradi »omikane zrelosti in čuta odgovornosti«. zitivn-nCra* Jaruzelski je torej zadovoljen s še kar pošlo v1"1 razvoiem dogodkov. Najraje bi videl, da bi vse narnaPoz?^0, a. napoved, da bo 22. in 23. novembra ple-rvj0 j ®®ia poljske škofovske konference in da bo pred ta 7„rcdna seia generalnega sveta poljskega episkopa-stàvi | Ovornp dokazuje, da mu bo poljska Cerkev pred-renriU ?VOJ račun. Poljski prim as Glemp bo po konfe-°dpotoval v Rim in se sestal s papežem Biasutti: da zaščitnemu zakonu vendar še pod nekaterimi vprašaji NA 4. STRANI Intervju s predsednikom DSP Tonetom Partljičem o literaturi v slovenski družbi NA 9. STRANI Italijanom lažje kot Jugoslovanom uvrstijo najmanj nalogo pa bodo Danes bo na evropskih nogometnih igriščih zopet živo. Igrali bodo namreč povratna srečanja drugega kola v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih. V konkurenci bodo tudi štiri italijanska in tri jugoslovanska moštva. Glede na nastope v prvih tekmah imajo Italijani možnost, da tri ekipe v nadaljnje kolo, pred težjo jugoslovanski predstavniki. V pokalu prvakov je Juventus, ki je doma zmagal . z 2:0, favorit proti Blaževičevemu Grasshopersu. Lepe možnosti za napredovanje ima tudi Roma v pokalu pokalnih prvakov proti Wrexhamu, Inter (doma 3:0) je praktično že kvalificiran v pokalu UEFA na račun Glasgow Rangersa, slabo pa se piše Fiorentini (v prvi tekmi doma le 1:1) v gosteh proti Anderlechtu. Od treh jugoslovanskih predstavnikov v pokalu UEFA (Partizan, Ri jeka in Željezničar) imajo največ možnosti za uvrstitev v nadaljnje kolo Sarajevčani. Sodna poziva sinovoma Ciancimina PALERMO — Po aretaciji Vita Ciancimina so palermski sodniki poslali včeraj sodna poziva tudi sinovoma bivšega palermskega župana Sergiu in Giovanniju Cianclminu. Obtožujejo ju, da sta sodelovala pri ustvarjanju kapitala v tujini. V bistvu naj bi po očetovem nalogu ponesla v Kanado 2 milijona in 300 tisoč dolarjev Krog okoli Cianciminovih se torej postopoma zapira. Palermski sodniki pa so včeraj začeli postopek tudi proti še večjima finančnima kalibroma sicilske družbene smetane, proti Sal-vovim. Včeraj so zaslišali le finančnika Nina Salva, v prihodnjih dneh pa bodo zaslišali še bratranca Ignazia. Obema grozi kot »družbeno nevarnima elementoma« konfinacija. Salvori so imeli do nedavnega v zakupu izterjevanje davkov na Siciliji, ustvarili so si obenem ogromen finančni imperij. Sodstvo pa jih že dalj časa sumi, da so tesno povezani z mafijskimi interesi. Sum se je sedaj konkretiziral na Nina in Ignazia. Proti obema imajo baje že konkretne dokaze, in sicer posnetke telefonskih pogovorov s predstavniki »cose nostre«. Po še nedokončnih rezultatih sandinisti prejeli 70 odstotkov glasov Sandinistična fronta še utrjuje svoj uspeh na predsedniških in parlamentarnih volitvah Nori predsednik Nikaragve Daniel Ortega (AP) MANAGUA — Sandinistična fronta za nacionalno osvoboditev Nikaragve še bolj utrjuje svoj uspeh na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah saj bo skoraj gotovo dosegla ali morda celo presegla 70 odstotkov vseh glasov. Po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na 37 odstotkov sedežev, imajo sandinisti že 67,83 odstotka, sledijo jim konservativni demokrati z 12,35 odstotka, neodvisna liberalna stranka je prejela 10,6 odstotka, medtem ko imajo za sedaj ljudski krščanski socialci le 5,53 odstotka. Pravi poraz pa beleži leva opozicija, saj so komunisti, socialisti in marksisti - leninisti ljudske akcije skupaj prejeli le 3,66 odstotka. Napovedi o nadaljnji utrditvi sandinistične fronte potrjuje dejstvo, da niso trenutno znani rezultati s podeželja, kjer imajo sandinisti splošno ljudsko podporo. Do sedaj so namreč znani predvsem rezultati večjih mest kjer je prisotnost klasičnih meščanskih strank precejšnja. V glavnem se politični opazovalci strinjajo, da sedanji rezultati odražajo dejansko stanje v državi, da ne bi prisotnost opozicijske^ koalicije »Coordinadora democratica« bistveno spremenilo razmerja med sandinisti in meščanskimi strankami. Za Washington pa je prav odsotnost Coordina-dore zgovoren dokaz o »volilni farsi« v Nikaragvi. S temi ocenami pa se ne strinjajo mednarodni opazovalci, ki so sledili volitvam v Nikaragvi. Po njihovem so sandinisti izpeljali volitve zgledno in v duhu demokracije, kar bi le redko zasledili v drugih latinskoameriških državah. Že sami rezultati dokazujejo, da niso sandinisti izrabili svojega položaja, da so hoteli pred svetom dokazati svojo privrženost demokraciji in svobodi. Po vsem sodeč pa bo Washington že poskrbel, da se bo Nikaragva do skrajnosti radikalizirala. Včerajšnji Washington Post je razkril načrt Reaganove administracije, kako bo z vsemi sredstvi diskreditirala nikaragovske volitve. Potem ko je Washing-tonu uspelo preprečiti uresničitev mirovnega načrta skupine Oontadora je sedaj že sprožil propagandno akcijo, da bi Nikaragvo prikazal kot del vzhodnega bloka. Koordinator sandinistične hunte 39-letni Daniel Ortega Saavedra, ki bo novi nikaragovski predsednik, je že napovedal, da bo v novi, demokratično izvoljeni vladi prostora za vse politične sile, vključno za opozicijo. Vsekakor pa razen ameriških večina opazovalcev navaja kot nesporen uspeh že samo udeležbo na volitvah v državi, ki jo napadajo kontrarevolucionarne sile. Predsinočnjim je na primer v spopadih s kontrarevolucionarji padel minister za telekomunikacije Enrique Schmidt. Pod obtožbo združevanja za odpravo socialistične oblasti V Beogradu začetek obravnave proti 6 iz jedra širše skupine BEOGRAD — Na okrožnem sodišču v Beogradu se ja začelo sojenje, na katerem se zagovarja šest ljudi, obtoženih »združevanja, katerega namen je protiustavna sprememba družbenopolitičnega sistema in odprava socialistične oblasti«. Gre za organizacijsko jedro širše skupine, ki se je sestajala po zasebnih hišah. Obtoženi so 55 letni Miodrag Milič, 38-letni Vladimir Mijanovič, 35-letni Dragomir Olujič, 23-letni Gordan Jovanovič, 38-letni Pavlisko Imsirovič in 37-letni Milan Nikolič. Vsi so iz Beograda. Polovica med obtoženimi je bivših študentov brez diplome in stalne zaposlitve, poleg pa so še študent, politolog in sociolog. Trije obtoženi so se morali že prej zagovarjati zaradi sovražne propagande in so bili obsojeni na različne zaporne kazni. Za sodni proces vlada precejšnje zanimanje tudi med tujimi novinarji. Za napeto ozračje je pred dnevi (še pred razpravo) poskrbel že eden izmed obtožencev, Gor- dan Jovanovič, ki je poskušal zbežati v Italijo, vendar so ga miličniki prestregli. Tudi sam začetek glavne o-bravnave obeta precej živahnosti, saj so že prvi dan ob toženi z raznimi pripombami in zahtevami obravnavo podaljšali za dodatno uro. Med drugim je Pavliska Imsirovič celo zahteval zamenjavo celotnega sodnega senata, kar se doslej v jugoslovanskih sodnih dvoranah ni velikokrat zgodilo. Imsirovič je svojo zahtevo utemeljeval z ugotovitvijo, da so vsi sodniki in sodniki - porotniki člani Zveze komunistov, pa »bodo po načelu demokratičnega centralizma pristranski pri sojenju«. Če bi ugodili Imsiroviču, bi postala brezpredmetna zahteva Miodraga Miliča, ki bi rad zamenjal le predsednika senata. Zameril se mu je, ker ni dovolil kopirati sodnih spisov o njihovi zadevi, s čimer mu je bila onemogočena z zakonom določena pravica do obrambe, (dd) Kronski govor v Londonu Angleška kraljica Elizabeta II. je včeraj prebrala kronski govor (program vlade, ki ga je napisala Thatcherjeva) med tradicionalno slovesnostjo ob odprtju zimskega zasedanja parlamenta, ki se je odvila z velikim pompom v Westminstru (Telefoto AP) Za avtonomije v Evropi Pristojni ministri 21 držav, ki so članice Evropskega sveta, so se včeraj sestali v Rimu pod predsedstvom Italijana Scalfara, da odobrijo dokument o avtonomnih pravicah krajevnih uprav, ki naj bi ga sprejeli v obliki večstranske konvencije med evropskimi državami (Telefoto AP) Po odstopu Jarpe in vseh čilskih ministrov Pinochet v zaostrenem ozračju pripravlja novo sestavo vlade SANTIAGO DE CHILE — Čilski samodržec Augusto Pinochet se v napetem in v marsikaterem oziru celo ključnem ozračju pripravlja na preosnovo vlade, ki je — kot smo poročali — po zgledu notranjega ministra Jarpe Reyesa, v celoti odstopila. Gre za najširšo preosnovo od začetkov diktature, general Pinochet pa ima pri njej povsem proste roke, zato je vsaka napoved o sestavi naslednje vlade preuranjena. Kljub temu pa o-pazovalci ne izključujejo možnosti, da bo general potrdil večino dosedanjih ministrov, vključno z Jarpo, ki pa bi se v tem primeru vrnil na ministrsko mesto z večjimi pooblastili od dosedanjih. Ta pooblastila opazovalci spravljajo v zvezo s Pinochetovo odločenostjo, da se učinkoviteje zoperstavi skrajni opoziciji, ki se je v zadnjih dneh izkazala z vrsto atentatov na policijske sile. Ne gre prezreti njegovih nedavnih groženj z obsednim stanjem, s katerim je pripravljen zadušiti še tiste redke individualne pravice, ki so Čilencem preostale in torej vzpostaviti trdne diktatorske razmere, kakršne so bile v veljavi neposredno po državnem udaru leta 1973. V koliki meri se bodo te grož- nje uresničile, bo videti potem, ko bo imenoval novo vlado oziroma novega notranjega ministra. Opozicija medtem napreduje na vseh frontah, na sindikalni, politični in vojaški. Pinochet je v sožalju ob smrti dveh policijskih agentov med nedeljskim napadom na vojašnico karabinerosov v predmestju Santiaga ostro napadel »skupine in organizacije, ki ščitijo napadalce« in poudaril »železno enotnost« karabinerosov in vojaških sil. Ni izključeno, da je s tem sporočilom želel opozoriti tudi čilsko Cerkev ,ki je bila večkrat deležna očitkov, da sodeluje z marksistično opozicijo. Predsednik čilske škofovske konference, škof Pinera, je tako sodelovanje odločno zanikal in izrazil veliko začudenje nad razlogi, ki jih je notranji minister Jarpa navedel za svoj odstop: ti naj bi bili ravno v domnevnem sožitju med katoliškimi škofi in voditelji čilske komunistične partije, kar da je prišlo do izraza na sestanku med predstavniki čilskega klera in begunci v Rimu-Pinera je zanikal politični značaj tega srečanja in izključil vsako možnost sporazuma med Cerkvijo in marksizmom, ki da sta nezdružljiva. Podpredsednik ZIS Zemljarič o načrtu gospodarske politike BEOGRAD — »Ključna vprašanja in cilji našega razvoja so povečanje deviznega priliva in izboljšanje našega položaja v mednarodni delitvi dela, zmanjšanje stopnje inflacije, pa tudi zaustavitev padanja realnih osebnih dohodkov. Pri teh vprašanjih bo,« je v včerajšnjem pogovoru z novinarji dejal podpredsednik ZIS Janez Zemljarič, »zvezna vlada odločno vztrajala.« V pogovoru, v katerem sta poleg Janeza Zemljariča sodelovala tudi zvezni sekretar za informacije Mitko Clov-ski in generalni direktor zveznega zavoda za družbeno načrtovanje Miloš Sindjič, so opozorili na nujnost, da splošne pogoje gospodarjenja za leto 1985 določijo najkasneje do konca leta. S tem bo omogočeno tudi sprejetje rešitev trajnega značaja do konca prvega četrtletja prihodnjega leta, s čimer bi gospodarstvo imelo dovolj časa, da se pripravi na njihovo uporabo. Načrt gospodarske politike za prihodnje leto so udeleženci včerajšnjega pogovora ocenili kot zelo ofenzivnega, (dd) Resolucija Pen centrov o grških diskriminacijah proti Makedoncem LONDON — Na konferenci delegatov Pen centrov iz vsega sveta, ki se je končala v Londonu, je bila na dnevnem redu tudi izjava Pen centra Hrvaške v zvezi z diskriminacijo makedonskega jezika in kulture, ki jo izva jajo grške oblasti in vlada te države. Svetovno srečanje pisateljev so obvestili tudi o sklepu atenske vlade, da bo šolanje na skopski univerzi prekinilo več sto grških študentov, in s poniževalnim ravnanjem s prebivalci Makedonije, ko so ti na grškem konzulatu v Skopju zaprosili za potna dovoljenja za obisk v Grčijo. Predsedstvo mednarodnih Pen centrov je predlagalo konferenci, da to izjavo preoblikujejo v posebno resola cijo. Resolucijo so soglasno podprli pisatelji iz vseh petih celin. Konferenca delegatov je nato še pooblastila svojega predsednika, znanega švedskega pisatelja Vesberger-ja, da sprejeto resolucijo pošlje grškemu ministrstvu za kulturo, generalnega sekretarja Aleksandra Blocka pa, da z njeno vsebino seznani grško združenje pisateljev. Zračna gusarja iz Severnega Jemena sla bila aretirana Iranci že po osmih urah rešili potnike preusmerjenega letala TEHERAN - Včeraj ob enih zjutraj je na mednarodnem letališču Me-hrabad blizu Teherana pristalo letalo saudskoarabske državne letalske družbe, ki sta ga med letom iz Džide v Rijad preusmerila zračna gusarja iz Severnega Jemena. Gre za letalo tipa »tristar«, ki vozi na redni progi London - Rijad in na katerem je bilo 117 potnikov ter 14 članov posadke. Osem ur pozneje, sicer nekaj pred deveto zjutraj po srednjeevropskem času, so iranski varuhi reda osvobodili vseh 131 oseb, prijeli oba gusarja in ju aretirali. Enega so ranili in odpeljali v bolnišnico. Preusmerjevalca sta, kot rečeno, iz Severnega Jemena, ki leži na jugu Arabskega polotoka ob Rdečem morju med Saudsko Arabijo in Južnim Jemenom. S svojim dejanjem sta P° poročanju uradne iranske tiskovne a' gencije Irna hotela opozoriti medna rodno javnost na to, da »Saudska A-rabija s svojo kulturo nadvladuje Severni Jemen«, poleg tega sta zahtevala pol milijona dolarjev. Po pristanku letala na teheranskem letališču sta gusarja zahtevala raZ' govor z iranskim notranjim mi m strom, oblasti pa so jima postavo kot pogoj za to izpustitev starejsm potnikov. Kmalu nato je enemu 0 potnikov postalo slabo zaradi sren napake in na poziv samih preusn^ jevalcev so ga z rešilcem odpeljan bolnišnico. Soglasen poziv mednarodnega mladinskega zborovanja v Kranjski gori Odpravite jedrsko orožje in zmanjšajte vojaško prisotnost v Srednji Evropi ! KRANJSKA GORA — V evropskih mirovnih Kihanjih je po množičnih protestih proti nameščanju jedrskega orožja nastopil čas premisleka. Spoznanje, da mora pacifistična kultura postaviti svoje protiprcdloge sedanjemu prevladujočemu militarizmu, je botrovalo iskanju novih oblik povezave med mirovnimi gibanji v raznih državah in iskanju priložnosti za kar se da Poglobljeno diskusijo o vprašanjih miru in sožitja v Evropi. Rezultat teh prizadevanj je srečanje mirovnih Ribanj srednjeevropskih držav, ki je bilo od četrtka do nedelje pri Kranjski gori, ob italijansko-jugoslovanski-avstrijski meji. številčnim in kvalificiranim zastopstvom iz teh treh držav so sc pridružili še predstavniki mirovnih gibanj roča, da bo danes, 7. t. m., ob 19. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20 srečanje članov in filatelistov za informacije, zamenjavo in novitete. Javna radijska oddaja RADIJSKA SREČANJA KOPER - TRST - LJUBLJANA - MARIBOR. Ob martinovanju vas vabimo v Sežano v športno dvorano v soboto, 10. t. m., ob 19. uri. Sodelujejo enologi vinskih kleti Sežana, Dobrovo, Koper, Vipava in zamejski vinogradniki, novinarji slovenskih radijskih postaj, Tone Kozlevčar, V ital Ahačič, Miha Dovžan, Vidi Vodopivec, Kabaret iz Trsta, Volodja Peer, duo Mozetič -Gustinčič, ansambel Vita Muženiča, voditelja Savina Remec in Mišo Zaletel. Pokrovitelj TIMAU Vina Kras Sežana. Vstop prost. mali oglasi PRODAM 2 bicikla primerna za otroke od 8. in 11. let. Telefonirati na št. 753-938 ob večernih urah. 21-LETNI PEK išče delo. Telefonirati na št. 228-701. URADNIK z znanjem slovenščine išče zaposlitev. Tel. 0481/78127. KUPIM malo rabljeni družinski pletilni stroj. Telefonirati na št. 743-988. UGODNO prodam motorno vodno črpalko za greznico na svojem vozičku. Telefonirati na št. 743-988. POUČUJEM violino. Tel. 910-140. KOKOŠJA FARMA Srečko Tomšič « Sovodenj prodaja perutnino za zakol-Telefon 0481/882-064. PRODAM vespo PE 200, letnik maj '83. 14.000 km. Telefonirati od 14. do lo-ure na št. 422-982. , ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. darovi in prispevkf\ V spomin na Alojza Veršo darujeta Just in Marija Segina 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Albina Periata danti® Viljem Sirk 25.000 lir za glasilo Delo in 25.000 lir za sekcijo VZPI-AN"1 Nabrežina. Zoro Tretjak daruje 15.000 lir za fda" silo KPI Delo. V spomin na Alfea Nico daruje Vera Sancin vd. Raffone 10.000 lir za KD I. Grbec. Namesto cvetja na grobova Janka n* Mirka Obada darujeta Danilo in Jeric Osi 30.000 lir za mladinski pevski zbo Glasbene matice. Namesto cvetja na grobova Franc® Miliča in Franca Godniča daruje Marija Ukmar 100.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Nina Urmek daruje družina Kriščak 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na strica Mirota daruje dru- žina Olimpia Susič 30.000 lir za vzd ževanje spomenika padlim v NOB n Opčinah. v Namesto cvetja na grob Stanka Ko mine da ruj t ta Darjo in Miranda 20. uu lir za JK čupa. K Namesto cvetja na grob Alberta Kr‘ lja daruje Nevja Žerjal 10.000 Ur 2 sklad M. čuk. ,e V počastitev spomina Alojza Ver» darujejo Danica (Bajta) 15.000 lir t Ladi in Stana (Bajta) 10.000 lir za Skup nost družina Opčine. «LINEA» ... LODEN «Salko» — najbolj znani lodnj na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. Ni vse v pretiranih razsežnostih Manjša kajutna jadrnica za smotrnejše dopuste V vseh teh letih smo v naši rubriki težili predvsem k rušenju določenih principov in konceptov v zvezi s turističnim pomorstvom kot najbolj dovršene oblike rekreacije in dopusto-yanja. Zavestno smo se torej obračali k takemu krogu bralcev, ki je komaj pričel spoznavati lepote nase obale, Id nima športnih vrhunskih am bici j, ki si ne more privoščiti razmetavanja s težko prisluženim denarjem. Danes bi torej v nekoliko bolj organski celoti skušah odgovoriti na osnovno vprašanje, ki si ga zastavlja vsakdo, ko se odloči za nakup plovila. Glede manjših čolnov in jadrnic za nekajurne potepe ni večjih težav, saj vsakdo dobro pozna svoje finančne zmogljivosti, prav zato se je večina nedeljskih kapitanov odločila predvsem za gumenjake. Neprimerno težji je odgovor, ko se iz nedeljskih prelevimo v dopustniške kapitane. ' V takem primeru mora plovilo zadostiti osnovnim pogojem daljšega bivanja, zagotoviti mora varno Plovbo in predstaviti smotrno investicijo. Kot prvo bi tu dokončno porušil mit velikih razsežnosti, ne toliko zaradi visokih cen tovrstnih plovil, tem-v°č iz enostavnega razloga, da bomo (meli z manjšim plovilom manj dela 'n seveda manj stroškov za vzdrževanja. Povsem razumljivo imam v mislih kajutne jadrnice od 5.50 mc-(ra pa tam do 8 metrov dolžine, težki izrivtii motorni čolni ali kajutni gli-®erji ne pridejo v poštev, saj imamo m opravka z visokimi nabavnimi cenami. Resnici na ljubo so tudi manjši6 kajutne jadrnice proporcionalno (mažje od njihovih večjih sestra, kar le za marsikoga neljubo presenečenje. Vsekakor pa se lahko do manj-se kajutne jadrnice še nekako dokopamo. Ko smo torej pripravljeni na tako naložbo, seveda če so tudi ostali dru finski člani ljubitelji morja, se bomo znašli v težavah glede najprimernejša modela. V naši rubriki smo le redkokdaj dajali prednost enemu o-jratu pred drugim, saj je važnejše aj plovilo nudi in ne njegovo več ah manj razširjeno ime. Kot prvo bi hotel tu dokončno odpraviti s prepričanjem, da bomo z cgatno kajutno jadrnico ubili dve ,,1 na en mali. Kdor je športnik, vaor si želi regat in lastne uveljavit-e> naj ne vlači svoje družine na cgatn(, kajutne jadrnice, saj ji bo agrenil marsikatero uro dopusta. Jamica naj bo torej potovalna brez cgatnih ambicij, pri večjih razsež-osUh lahko pristanemo na kompro- 'se, pri majhnih jadrnicah pa naj gradnja namenjena izključno dopustniškim potrebam. Ko smo torej odpravili s tem vpra-. njem, moramo avtomatično odgovo-tn * l13 Vprašanje, kakšna naj bo po-u a jadrnica manjših razsežnosti, tnif- n°.sem prepričan, da je mesto in lm jadrnicam na vlečni prikolici to n6i Pr*vezu- Teža mora biti za-«ativno nizka, da nam jadrnica ri '"Pbdm prevozom v določeni me-P nac*°mešča stanovanjsko prikolico, razumljivo je obvezna pre-na kobilica, balastna bi bila nam-iar> P°ysem nesmotrna. Vzdolž vse auske obale bomo v večjih in manjših marinah dobili dvigala in žerjave, ki nam bodo brez prehudih izdatkov splavili jadrnico. Premična kobilica nam bo obenem zagotovila, da bomo našli varen zaklon v vsakem pristanišču, kamor si balastne jadrnice zaradi ugreza ne upajo. Po kobilici si moramo biti na jasnem z bivalnim prostorom. Že večkrat smo kritizirali vprašljive itali janske izbire, ki skušajo v podkrovje na trpati čimveč pogradov, ki ladijsko notranjost spreminjajo v počitniške hišice. Dobršen de) poletnih križarjenj prebijemo na prostem v kok-pitu. Zato naj bo ta prostoren in udoben, v podkrovje gremo navadno le spat, da so skoraj odveč prostrani dnevni prostori in miniaturni pogradi. Postelja naj bo taka, da se res od počijemo po večurni plovbi, kopanju in sončenju, ne pa da se nam spanje spremeni v pravo moro. Kuhinjski resor je seveda obvezen, a nameščen mora biti tako, da nam kuha ne zasmradi cele kajute, zato je njegov prostor pred vhodom. Po možnosti naj ima kajuta premično streho, da bodo lahko naše boljše polovice kuhale zravnane. Prav tako je obvezno stranišče, po možnosti v ločenem, akustično izoliranem in dovolj udobnem prostoru. Povsem odveč je nabava klasičnega morskega stranišča, ki je vezano s skrbnim vzdrževanjem in nam po navadi odpove, ko ga najbolj potrebujemo, kemično stranišče je lažje, kar nam pride prav med cestnim prevozom, a kar je najpomemb nejše, nam nikoli ne odpove in omogoča rabo tudi ob privezu. Ob kuhinskem resorju je seveda obvezen manjši umivalnik, prav tako prav pride manjši hladilnik in seveda dovolj shramb in manjših prostorov, kamor bomo spravljali vso šaro, ki se nam nabere za dopust. Povsem razumljivo bomo skrbno izbrali jadralno opremo. Genovo in špi-naker prepustimo kar športnikom, za družinsko jadranje je že dovolj flok (prečka) s samodejnim navijanjem. Tudi glavno jadro ima lahko napravo za samodejno spuščanje in krajšanje, saj bo tako pri upravljanju zadostovala ena sama oseba. Z obema napravama imamo nešteto možnosti večanja in manjšanja površine jader, da nam zadostuje le še nevihtno za izjemne primere, a še to je v dobršni meri odveč. Kot zadnje naj še omenimo motor. Notranjega ali krmnega bomo izbrali glede na razsežnosti plovila, v vsakem primeru pa mora biti soliden in takšen, da nam omogoča tudi 12 urno neprekinjeno delovanje, saj je v naših krajih veter precej skop, da bomo motor kar pošteno rabili. Če torej na kratko povzamemo, kar smo do sedaj navedli, naj bo torej kajutna jadrnica manjših razsežnosti, da omogoča cestni prevoz, v podkrov-ju naj bo poskrbljeno predvsem za udobno spanje, saj bomo dobršen del dopusta preživeli na krovu. Prostrane dnevne sobe so torej odveč, raje naj bo stranišče udobno in kuhinja smotrna, jemo pa skoraj obvezno v kok-pitu, ki ga ob slabem vremenu prekrijemo s šotorko. S tako razporeditvijo bomo imeli dovolj prostora za najrazličnejšo opremo, od oblek in hrane pa do vrvi in sider. la pvn ^konvencionalne jadrnice »gigi« letošnje novosti obrata Durand De varno j j spominja na bretonska plovila in zadosti vsem zahtevam za hibo nr"1 (nw Plovbo dveh odraslih oseb in dveh oitrok, a ima kot edino dadi ***** *e*° (1-800 kilogramov), da je cestni prevoz nemogoč. Za-pristanp-'n°i Kriljencga dna in premične kobilice jo lahko strpamo v vsako ce. Jadrnica je dolga 5,98 metra, maksimalna širina pa znaša 2,44 m railioteievisijju ITALIJANSKA Prvi kanal 7.30 Dnevnik 1 Predsedniške volitve v ZDA 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik - 1 Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? opoldanski spektakel 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark: Človek in zemlja : ptiči 15.00 Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici - risanka 15.20 Un campione mille campioni oddaja o športu 15.30 šola in vzgoja: Obletnice: San Carlo Borromeo 16.00 Jackson Pive - risanka 16.25 Per favore, non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 La leggenda di Sleepy Hollovv 1. del 18.10 Dnevnik 1 - Kronike Sever k Uče Jug - Jug kliče Sever 18.40 Aubrey - risanka 18.50 Italia sera dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Professione: pericolo - TV film 21.20 I concerti di Sotto le steUe 22.05 Dnevnik 22.15 PoUtična tribuna 22.55 Gremo v kino 23.00 Športna sreda Ob koncu Dnevnik 1 Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? Ljubljana 8.45 in 10.35 TV v šoli: Poštni na biralnik, Kultura govora, Nadnacionalne družbe, Računalniki, Življenjske skupnosti, Vaterpo lo, O barvah 17.50 Teletekst 18.05 Poročila 18.10 Ciciban dober dan: Papir 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Antična srednjeveška naselja in mesta v Makedoniji: Prilep od sredine XII. do konca XIV. sto let j a - reportaža 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Film tedna: Junaki - ameriški film 21.40 Dnevnik II 21.50 Omizje Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 Novice 17.05 Zdravnik in otrok: Ko otrok moči posteljo in navajanje na nočno posodo 18.00 Smrt na Temzi - film 19.30 TV D - Stičišče CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Si riparla deU’uomo ombra 11.30 Help - glasbeno tekmovanje 12.10 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - TV nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.25 II mondo degU animali - dok. 17.00 Galactica - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 II gattopardo - film 24.00 Canale 5 News 01.00 La corda di sabbia - film RETEQUATTRO 8.30 Mary Tyler Moore - TV film 9.00 Desiderio di donna - film 11.15 Samba d'amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novela 14.50 Malesia - film 17.00 La regina dei miUe anni 17.30 Masters, i dominatori dell’uni- vpr spored mladinskih filmov, da najrazličnejših gostovanj niti ne omenjamo. Glavna teža bo vsekakor na posameznih premierah. V ta okvir padajo filmi Ljubezen (režiser Rajko Ranfl), Veselo gostovanje (f rance Štiglic), Varljivo poletje 68 (Goran Paskaljevič), V žrelu ^ndjenja (Rajko Grlič), Nobeno sonce (Jane Kavčič), Balkanski špijon (Božidar Nikolič in Dušan Kovačevič), Leta odločitve (Boštjan Vrho-vec), Ambasador (Fadil Hadžič) in Dediščina (Matjaž Klopčič). V tržaški likovni galeriji Tribbio Bogata Celibertijeva razstava Videmski likovni mojster — kipar, slikar in grafik — Giorgio Celiberii bi mogel reči, da je bilo letošnje leto zanj — tržaško leto. Letos spomladi se je predstavil v Trstu kot kipar dveh smeri: na Gradu sv. Justa je postavil več svojih v glavnem velikih bronov figura livnega značaja, in sicer razne konjske kompozicije ter ženske like, v središču mesta je na nekaterih trgih in ulicah postavil več svojih »stebrov«, to je visokih struktur v plastiki, v miramarskem parku pa je razstavil nekaj svojih skulptur v kamnu, skratka postavil je veliko del, ki jih je razmestil po tistih predelih mesta, po katerih se domači in tuji turisti med svojim obiskom Trsta najraje sprehodijo. In sedaj, ko se ob koncu turistične sezone tovrstna razstavnost zaključuje, je Celiberti odprl veliko in bogato razstavo v enem osrednjih tržaških razstavišč, v galeriji Tribbio. Tu je mojster dal na ogled ducat svojih temper ter nekaj manjših in sred- nje velikih bronov ter eno skulpturo v kamnu. Celibertijeve tempere, pa naj gre za prikaz zelo konkretnega motiva ali za kompozicije oziroma črteže, odražajo mojstrovo likovno bistvo, namreč to, da je Celiberti prvenstveno kipar, saj na primer njegov, rekli bi, stiliziran prikaz drevesa, ni skoraj nič drugega kot nekako plastično prikazana senca majhnih bronastih odlitkov, ki ponazarjajo visoka, topolu podobna drevesa. Na razstavi je tudi zanimiv odlitek ženske ter konja, ki je pri Celibertiju pogost motiv, kot je pri njem pogost motiv tudi ovca ali koza, skratka drobnica, ki jo zasledimo tudi v njegovih temperah. Kakor je bilo pričakovati, je odprtje njegove razstave v soboto, 3. novembra, privabilo v galerijo na Piazza Vecchia veliko občinstva, seveda domačih ljubiteljev umetnosti, pa tudi mojstrovih znancev iz bližnje Furlanije. Razstava bo trajala do 23. novembra. (Fre) TONE SVETINA Med nebom in peklom 288. G t,^usso )e bil v prijateljskih stikih s polkovnikom attinaro, ki je od Losanne izvedel, kaj vse se pri-avlj.a v Rimu. Kot vsi drugi je bil prepričan, da Se n| da nič storiti. b„.. ara,di nezaupanja v Rozalijo, ki je bila vsak dan n ] 1 trdna v svojem kljubovanju, sta se sestajala v gri?S°Vem stan°vanju. Tu jima je stregla žena, za-toe e>?a Indijanka, trenutno prestrašena spričo spre-j-,r mb' ki so ogrozile njeno željo po s tajnosti in do-IqaÌ’?* varnem življenju na meji. Spričo slabšanja po-flgj ■101 s*-a se še bolj zbližala. Tako sta vsak dan se-vzri P°zno v noč skupaj pri radiu in komentirala neirurljive vesti z bojišč. v j * . ajbolj bi bil vesel, če bi se Američani izkrcali n- Sel bi jim naproti s cvetjem in belimi zasta-So , *■“ >e menil polkovnik Russo. Torelli je z njim ^aPalske meje bi bile zagotovljene in se p “ilo treba otepati s komunisti, dobr ° °^aj na območju južne Primorske jima je bil §e .° Poznan. Karabinjerska obveščevalna mreža je te °vala' čeprav jim je VOS sproti pospravil agen-1 niso bili dobro prikriti. Mezgec, ki ga je četa Karla Masla dala ubiti in se je živ rešil iz groba, je bil najboljši obveščevalec karabinjerjev. Iz dna duše je želel, da bi vsi brkinski partizani izginili pod rušo. Kot dober poznavalec gozdov, steza in partizanskih javk je vzdrževal zvezo s tistimi agenti, do katerih karabinjerji niso mogli ali pa jih ni bilo v dolino, ker si niso upali. Imel je srečo. Preoblečen zdaj v pastirja, zdaj v drvarja ali odkupovalca. volne, se je z lažnimi dokumenti potikal po vaseh in navezoval stike z naivnimi ljudmi, ki jim niti na misel ni prišlo, da tega človeka vodi kot lutko na nitki polkovnik Russo. Z izginotjem brigadirja iz postojanke »Pod goro« in likvidacijo mlinarja, ki mu ni uspelo ujeti ali zastrupiti Karla Masla, se je raztrgala skoraj vsa dve desetletji tkalna in skrbno negovana mreža. Mezgec je poročal, da se je Trnovskem gozdu združila Gregorčičeva z Gradnikovo brigado in odšla v Ljubljansko pokrajino. Obe enoti sta v nenehnih bojih v severnem delu Julijske krajine izgubili mnogo ljudi. Kljub temu je združena enota štela okoli petsto mož in je bila dobro oborožena. Z njo je kot bataljonski poveljnik odhajal Karlo Maslo, strah in trepet italijanskih oboroženih sil od Postojne do Trsta. Nerazumljivo jim je bilo, zakaj komunisti koncentrirajo vso svojo elitno vojsko v Ljubljanski pokrajini, ki bo v primeru zavezniške zmage tako in tako pripadla Jugoslaviji in ne Julijski krajini, kjer so meje ne glede na potek vojne dvomljiva postavka. Na to vprašanje nista vedela pravega odgovora. Vesela sta bila, da so Karlo Maslo in mnogi drugi v bojih proslavljeni in med ljudmi poznani poveljniki uporniških skupin, ki bi lahko vodili vstajo v posameznih predelih, odsotni in vključeni v bojno enoto, kjer sta njihova moč in vpliv omejena. Mezgec je poročal, da se je iz Gradnikove brigade vrnil Lojze Maslo in da sta oba z Pavletom med aktivisti. Pa so mislili, da sta mrtva... »Dragi moj Torelli,« je dejal Russo, »pripravlja se kaos, na katerega mi nismo pripravljeni. Sreča je, da na našem področju ni partizanskih enot; s terenci, kurirji in drugo sodrgo pa bomo že opravili.« Vojake, ki so ponavadi ljudje brez samostojnega mišljenja, je najbolj peklilo to, da ni nobenih jasnih navodil, kaj storiti. Trhla stavba italijanske države, ki jo je povezoval orjaški birokratski stroj s papirnato logiko in navidezno močjo, se je začela majati. Razpokala je, niti povezav med odločilnimi silami so se trgale, bližala se je ura neizogibnega razpada, v katerega ni verjel nihče od prizadetih, dokler ni začel kazati tako jasnih znakov kot ciroza jeter v organizmu. Italijanski delavec in kmet ne bi dobila ničesar od zmage in tudi ničesar ne bi izgubila. Vojna je delo pridobitnikih, dobro stoječih slojev. Že zvečer 8. septembra so vojaški štabi dobili vest o popolni vojaški kapitulaciji. Torelli je jokal kakor otrok. Russo je govoril, da se bo ustrelil, vendar se ni, kot se ni nobeden od najbolj užaloščenih. Končati vojno in oditi domov — to je bila vodilna misel. V povratnih srečanjih drugega kola v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih Italijanom dokaj lažje kot Jugoslovanom Vse štiri enajsterice, ki zastopajo Italijo v evropskih pokalih, bodo v današnjih povratnih tekmah drugega kola igrale v gosteh. Z izjemo Fiorentine, imajo ostale tri (Roma, Juventus in Inter) lepe možnosti, da se prebijejo naprej. Juventus (pokal prvakov) bo proti švicarskemu G rasali oppersu branil prednost dveh golov, ki bi mu morali zadoščati, čeprav trener domačinov, Jugoslovan Blaževič, obljublja agresivno igro in pravi, da niso še izločeni. Isto prednost ima tudi Roma (pokal pokalnih prvakov) z razliko, da je nasprotnik še veliko skromnejši. Edino orožje Wrexhama sta znam otoški ponos in blatno igrišče (dežuje že teden dni). Prav na takem igrišču je izločil Porto. Tudi Inter (pokal UEFA) bi moral naprej, saj je že v prvi tekmi nasul škotskemu Glasgowu tri zadetke. Najtežje se torej piše Fiorentini. Težko je verjeti, da bi proti Anderlechtu (1:1) pripravila presenečenje, Jugoslavija ima svoje zastopnike le v pokalu UEFA. Ri jeka je doma pri- pravila prvovrstno presenečenje proti Real Madridu (3:1). Vprašanje je, če bo tudi v gosteh ponovila tako blestečo igro (v domačem prvenstvu je medtem doživela dva poraza) in če so Španci res tako slabi. Tudi ne gre pozabiti, da je Real še edino špansko moštvo na evropski sceni in zato morebitne »pomoči dobronamernih« sodnikov ne gre vnaprej izključiti. Pred skorajda brezupno nalogo je Partizan : potem ko je celo vodil z 2:1, mu je Queen’s Park zabil še pet zadetkov. Sarajevski Željezničar je doma proti švicarskemu Sionu zmagal le z 2:1 a je imel velikansko smolo, saj bi lahko nasprotnika odpravili z veliko večjo razliko, tako da lahko pričakujemo, da se uvrsti v osmine finala. DANES PO TV: 20.00 Grasshoppers - Juventus (TV 2); 23.30 Glasgow -Inter (posnetek TV 2); 22.30 Wrexham - Roma, Anderlecht - Fiorentina (posnetek TV 1); 21.10 Sion - Željezničar (posnetek Koper). Tako danes v treh POKAL PRVAKOV OSMINA FINALA • Austria Dunaj (Av.) — Dinamo Berlin (NDR) (3:3) O Dnjepr (SZ) — Levski Spartak Sofija (Bol.) (1:3) • Lynfield (Irska) — Panathinaikos Atene (Gr.) (1:2) O Lyngby Boldklub (Dan.) — Sparta Praga (ČSSR) (0:0) • Benfiea (Port.) — Liverpool (Angl.) (1:3) • Dinamo B. (Rom.) — Girondina Bordeaux (Fr.) (0:1) • Severen (Bel.) — Goteborg (Šve.) (0:1) O Grasshoppers (Švi.) — Juventus (It.) (0:2) POKAL POKALNIH PRVAKOV OSMINA FINALA • Metz (Fr.) — Dinamo Dresden (NDR) . (1:3) • Wisla Krakov (Polj.) — Fortuna Sittard (Niz.) (0:2) • Everton (Angl.) — Inter Bratislava (ČSSR) (1:0) • Hamrun S. (Malta) — Dinamo Moskva (SZ) (0:5) • Trakia Plovdiv (Bol.) — Bayern Munchen (ZRN) (1:4) • Wrexham (Wales) — Roma (It.) (0:2) O Celtic Glasgow (Škot.) — Rapid Dunaj (Av.) (1:3) • Servette Ženeva (Švi.) — Larissa (Gr.) (1:2) evropskih pokalih POKAL UEFA ŠESTNAJSTINA FINALA • Partizan (Jug.) — Queen’s P. Rangers (Angl.) (2:6) • Glasgow Rangers (Škotska) — Inter (It.) (0:3) • Kòln (ZRN) — Standard Liege (Bel.) (2:0) O Spartak Moskva (SZ) — Lokomotiv L. (NDR) (1:1) • Tottenham Hotspur (Angl.) — Bruges (Bel.) (1:2) • Dinamo Minsk (SZ) — Sporting Lizbona (Pori.) (0:2) • Bohemians P. (ČSSR) — Ajax Amsterdam (Niz.) (0:1) • Real Madrid (Šp.) — Ri jeka (Jug.) (1:3) © Videoton (Madž.) — Paris Saint Germ ain (Fr.) (4:2) • Widzev Lodž (Polj.) - Borussia (ZRN) (2:3) © Dundee United (Škotska) — Lask Lienz (Av.) (2:1) • Manchester U. (Angl.) — PSV Eindhoven (Niz.) (0:0) • Sion (Švi.) — Željezničar Sarajevo (Jug.) (1:2) • Olimpiakos Pirej (Gr.) — Univertitatea (Rom.) (0:1) • Anderlecht (Bel.) — Fiorentina (It.) (1:1) • CSKA Sofija (Bol.) — Hamburger (ZRN) (0:4) Po sinočnjih tekmah v košarkarskih pokalih Bosna izločena, Ciaocrem brez težav šport na primorskem Koper zadržal prvo mesto POKAL POKALNIH PRVAKOV Bosna — PAOK 84:82 (48:49) BOSNA: Vučevič 19 (5:9), Djurič 2 (2:2), Benaček 17 (3:4), Jojo, Lu-kenda, Primorac 12 (2:2), Mutapčič 6, Ilalovič 9 (5:5), Hadžič 11, Mitrovič 8. SARAJEVO — Kljub sinočnji zmagi je Bosna izločena iz nadaljnjega tekmovanja v pokalu pokalnih prvakov. Očitno so Sarajevčani podcenjevali nasprotnika, proti kateremu so v gosteh zgubili z minimalno razliko (84:88) in so računali, da bodo štiri koše razlike brez težav nadoknadili na domačem igrišču. Grški PAOK, katerega vodi Josip Gjergja, pa se ni pustil presenetiti. Tekma je bila vseskozi izenačena. Na koncu (v 39. min.) so Sarajevčani sicer imeli točki prednosti in bi lahko izkoristili dva napada, vendar so obakrat žogo izgubili in s tem tudi možnost uvrstitve v polfinalno skupino. Pri Samaranch odločno za Seul CIUDAD MEXICO — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch je na sestanku vsedržavnih olimpijskih odborov dejal, da bodo prihodnje olimpijske igre kljub vsem doslej izraženim dvomom vendarle v Seulu. Pripomnil je še, da ne bodo vzeli v poštev predloga, da bi bil stalni sedež iger v Grčiji, ker so igre »last vseh«. Madžarska pa zelo dvomi v Seul 1988 . .. BUDIMPEŠTA — Za Sovjetsko zvezo so včeraj tudi na Madžarskem izrazili vrsto dvomov glede izbire sedeža prihodnjih olimpijskih iger. Kot piše neuradno glasilo madžarske vlade Magyar Hirlap, Seul ni bila najboljša izbira, prav nasprotno, saj je gostih se je zlasti odlikoval Američan Warner (31 točk), ki je bil najboljši strelec tudi v prvi tekmi v Solunu (34), Murna je dosegel 15 in Katsoulis 14 točk. KORAČEV POKAL Ciaocrem — Panionios 84:75 (37:38) CIAOCREM: Boselli 9, Anchisi 12, Ganeva 12, Thompson 12, Vescovi 10, Devereaux 20, Sacchetti 4, Montasti 5, Prina. VARESE — Glede na veliko prednost iz prvega srečanja (24 točk), je Ciaocrem začel zelo lagodno, medtem ko so Grki pokazali izredno po žrtvovalnost in zagrizenost: prvi polčas so končali s točko prednosti ter si jih v 5. minuti drugega polčasa nabrali celo devet. Tedaj so se igralci iz Vareseja le prehudih ter nasprotnika prehiteli okrog 10. minute (59:58). Gostje pa niso popustili in zaostanek obdržali v sprejemljivih že sam po sebi vir konfliktov in nasprotij. Iskra — Atalanta v srednjeevropskem pokalu V okviru srednjeevropskega nogometnega pokala se bosta danes pomerila tudi novinec v 1. jugoslovanski ligi, Iskra iz Bugojna, in pa Atalanta. Dosedanja izida: Spartacus - Iskra 0:0, Atalanta - Banik 0:0. Temperamentni McEnroe prvi v Stockholmu STOCKHOLM — Temperamentni A-meričan John McEnroe, ki se je zopet »proslavil« s skrajno nešportnim obnašanjem, je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Stockholmu. V finalu je premagal Šveda Wilanderja s 6:2, 3:6, 6:2. mejah. S to zmago se je Ciaocrem uvrstil v četrtfinale Koracevega pokala. Košarkarski turnir Alpe Adria Videmski Australian drevi v Ljubljani LJUBLJANA — Drevi bo v Ljubljani prvo srečanje košarkarskega turnirja Alpe Adria med domačo Smelt Olimpijo in videmskim prvoligašem Australianom. Za to tekmo vlada v Ljubljani dokajšnje zanimanje, saj bodo ljubitelji košarke lahko preverili moč ljubljanskega drugoJigaša, ki se bori za prestop v prvo ligo, proti močnim Videmčanom, ki uvrščajo najboljšega strelca italijanskega prvenstva Dražena Dalipagiča in slavnega Swe-na Naterja, ki je še pred kratkim igral za Las Angeles Lakers. MLADINCI Olympia — Val 3:0 (15:5, 15:5, 15:7) OLYMPIA: Terpin, Košič, Cotič, Špacapan, Maraž, Batistič, Devetak, Bello in Fodveršič. VAL (Štandrež) : Cej, Vogič, Zavadlav, Prinčič, Pavlin, Mučič, Bo-škin, Kocjančič, Bastiani. V prvem povratnem kolu prvenstva mladincev na Goriškem je goriška O-lympia gladko osvojila slovenski derbi z Valom. S 'to zmago si je tudi Olympia utrdila drugo mesto na skupni lestvici. MLADINKE CUS — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:1, 15:4, 15:10) KONTOVEL : Štoka, Romilda in Sil- Športni vikend na Primorskem je bil tokrat ponovno povsem v znamenju ligaških bojev, če izvzamemo republiško in državno prvenstvo v dresurnem jahanju, ki je potekalo v Lipici. Tamkaj so jahači zaključili letošnjo izredno bogato sezono, ki je vrh gotovo doživela z nastopom na olimpijskih igrah. Olimpijci so tokrat glavno besedo (in preizkušene konje) prepustili mlajšim, tako da je naslov državnega prvaka osvojil Dušan Mezgec pred Fabrisom in Alojzom Lahom, ki je nastopil na enem od mlajših konj (Maestoso Thais), od katerih pričakuje lipiška kobilarna prodor v sam svetovni vrh. Med ligaškimi tekmovanji je slej-koprej v ospredju nogomet : visoke uvrstitve primorskih enajsteric (z izjemo Izole) privabljajo ob nogometna igrišča vedno več občinstva. Tako je bilo v nedeljo v Kopru, kjer nasprotnik iz Kranja sicer ni bil po- vana Daneu, Rupel, Ukmar, B rischia, Bukavec, Puntar, Prašelj, Garbini. V povratnem delu prvenstva Kon-tovelke niso ponovile dinamične igre, ki so jo proti CUS prikazale na Kon-tovelu. Tekma je bila razen v tretjem setu precej statična in edina pozitivna točka je bil zadovoljiv nastop mlajših igralk, ki so tokrat opravile svoj prvi prvenstveni nastop. (Maja Štoka) PRIJATELJSKA TEKMA Salonit Kanal — Naš prapor 3:1 (15:6, 15:7, 15:7, 12:15) NAš PRAPOR (Pevma, Osla v je, Štmaver) : D. Klanjšček, Komel, P. Klanjšček, Grionovero, Bevčar, F. Sošol, Černič, Mervič, M. Sošol, Mikluš. sebej zanimiv, toda vodilno mesto domače enajsterice na lestvici je bil zadosten razlog za množičen obisk gledalcev. Tudi tokrat jih varovanci trenerja Ferliča niso razočarali, saj so dosegli zmago s 3:0, zapravili pa so še vrsto ugodnih priložnosti. Po načrtih je šlo tudi Novogoričanom, ki so na gostovanju v Murski Soboti u-speli iztržiti dragoceno zmago, čeprav so zadnje četrt ure igrali brez izključenega Birse. Igralci Vozil so tako zadržali stik z vrhom lestvice, pomemben korak pri begu z dna pa je uspel Izolanom, ki so v Titovem Velenju dosegli neodločen izid in najverjetneje najavili boljšo prihodnost. Tudi v rokometnih prvenstvih se tekmovanje približuje jesenskemu zaključku. Vse primorske ekipe so na lestvici visoko uvrščene, kar posebej velja za žensko konkurenco. Po porazu v primorskem derbiju v Izoli so rokometašice Burje iz Škofij ponovno na vrhu razpredelnice: izolska Jeklo-tehna je namreč v derbiju kola v Škofji Loki visoko izgubila proti Al-plesu, Letigova in tovarišice pa so doma rekordno premagale Rudarja iz TrboveL (39:16). Na tem srečanju je Alenka Letig gotovo dosegla rekord republiške lige, saj je v mrežo gostujočih vratark natresla kar 23 zadetkov. Rokometašice ajdovskega Mlinotesta so tokrat nesrečno izgubile v Šentjerneju,, kljub porazu pa so o-hranile visoko četrto mesto. Primorski zastopniki v republiški košarkarski ligi so bili v drugem kolu le polovično uspešni : Kraški zidar je v gosteh uspel premagati Lokoin-vest iz Škofje Loke s 70:69, polni poraz pa je doživel Koper, ki je P? slabi igri doma klonil kranjskemu Triglavu s 77:87. Enak je bil tudi izkupiček namiznoteniških igralk Vrtojbe, ki so najprej premagale Lokomotivo iz Vinkovcev s 7:2, proti Jedinstvu iz Tuzle pa so doživele poraz z enakim rezultatom. Vrtojbanke so tako pred zadnjim kolom medrepubliške lige v sredini lestvice. MIRAN KLJUN kratke vesti - kratke vesti naše šesterke v raznih prvenstvih Krasovi rokometaši se vestno pripravljajo za krstni nastop v D ligi Treningi Krasovc rokometne ekipe so v polnem teku. Res nepričakovan je tolikšen obisk na treningih, kar pomeni, da je v zgoniški občini in okolici doslej primanjkovala taka športna panoga, kot je rokomet. Treningi so po začetnih težavah z umiki na sporedu sedaj trikrat tedensko v repenski telovadnici, in sicer ob ponedeljkih in sredah ob 20.30 in petkih od 18.30 do 20.30. Žal krasovci ne razpolagajo z rokometnim igriščem, na razpolago imajo le ena rokometna vrata, tako da vadijo v res neugodnem okolju. A kljub temu so fantje zelo disciplinirani in z njimi je trener Cotič zadovoljen. Brez dvoma bodo v prvih prvenstvenih srečanjih »rdeče-beli« pred izredno težko nalogo, saj doslej sploh še niso imeli možnosti stopiti na rokometno igrišče. V veliko oporo bo krasovcem odprto rokometno igrišče v Gabrovcu, ki ga bo pripravila vaška skupnost iz Gabrovca v sodelovanju s ŠK Kras. V soboto, 27. oktobra sta se dva Krasova odbornika udeležila v Mestrah sestanka roko- Krasov trener Miloš Cotič metne zveze treh Benečij, na katerem so se srečali predstavniki velike večine rokometnih društev, ki bodo letos nastopila v D ligi in skupno določili urnike in datume posameznih srečanj. Predstavnik sodnikov je seznanil prisotne z velikim problemom primanjkovanja sodnikov in zgodilo se bo lahko, da bo treba odigrati prvenstveno srečanje, v katerem bosta delila pravico predstavnika obeh nastopajočih ekip. V A skupini D lige, v kateri bosta nastopila poleg Krasa še nabrežinski Inter ter tržaški CUS, je svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedal tržaški Cividin, in bo tako skupno nastopilo kar devet ekip. Domače tekme bodo Goličevi varovanci igrali ob nedeljah ob 10. uri v nabrežinski telovadnici. Že v krstnem nastopu se bo Kras v nedeljo, 11. 11. ob 10. uri srečal v derbiju z Interjem iz Nabrežine. Za kratek intervju pa smo zaprosili Miloša Cotiča, trenerja Krasovih rokometašev. »Bi se predstavili našim bralcem?« »Z rokometom se ukvarjam od 12. leta, ko sem igral v šolski ekipi. Od takrat sem nekako zaprisežen v rokometu. Trenutno igram pri rokometnem klubu Sežana, ki se je po rehabilitaciji zadal cilj napredovanja v drugo republiško ligo.« »Kako je prišlo do prvih stikov s Krasovim vodstvom?«. »S Krasovim vodstvom sem se spoznal, še predno je preučevalo možnost ustanovitve rokometne sekcije, saj že več let pozorno spremljam življenje v zamejstvu, pa tudi veliko prijateljev sem spoznal med njimi, ' tudi neutrudne Krasove odbornike.« »Si pričakoval tolikšen odziv s stra ni Krasovih ljubiteljev rokometa?« »Začetni odziv je bil pričakovan, vendar sem bil prepričan, da bo število hitro upadlo, toda zaenkrat še ni in treninge obiskuje približno 30 rokometašev.« »Si bil kdaj na treningih v težavah?« »Prav veliko število igralcev predstavlja trenutno velik problem, saj imamo premalo časa na razpolago v repenski telovadnici in trenirajo istočasno članska ekipa in mladinci, tako da je težko izpeljati treninge. Vsekakor bo vse drugače v novi zgoniški telovadnici, zgleda pa, da bomo morali še precej časa počakati, da bo telovadnica v Zgoniku končno uporabna.« »Kaj meniš o igralcih, ki jih imo3 na razpolago, in na kakšno mesto naj bi se uvrstili ob koncu letošnjega prvenstva?« »Nekateri igralci že kar dobro ot>" vladajo rokometno tehniko. Tu mislim predvsem na osebno tehniko. Taktiko pa bi morali vaditi na rokometnem igrišču, ki pa ga trenutno nimamo na razpolago, tako da se bomo letos bolj privajali na tekmovanja v tej. za Kras novi športni disciplini.« , »Si optimistično razpoložen pre(l bližnjim prvenstvom?« »V D ligi ne poznamo niti ene e-kipe, prav tako doslej še nismo odigrali nobene prijateljske tekme m bi bilo vsako predvidevanje o nasi uvrstitvi v bodočem prvenstvu le u' gibanje.« »Kaj bi želel od Krasovih igralci in od letošnjega četrtoligaškega rokometnega prvenstva?« . »Od Krasovih igralcev bi želel >e to, da jim ne upade začetna zagnanost in prepričan sem, da so s P°" žrtvovalnim in trdim delom sposobni veliko doseči.« (Z. Skupek) ta teden ob odbojkarski mreži naši nogometaši v mladinskih ligah Plesničar: »Mladim največjo pozornost Lahko trdimo, da je odbojkarska sezona v polnem razmahu. Ta teden se bodo začela še deželna prvenstva, državne lige in mladinska prvenstva Pa so v polnem teku. Vzporedno s tekmovalnim teče s polno hitrostjo tudi organizacijski ustroj. Odbojkarska komisija, ki deluje v okviru teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško, je že izdelala svoj letni načrt dela, ki je izvleček vseh dosedanjih izkušenj na gardskem odbojkarskem Področju, hkrati pa vsebuje nekaj novih napotkov za nadaljnji kvalitetni in množični razvoj te panoge. Program komisije je šel v pretres tudi na seji teritorialnega odbora ZSŠDI, ki je pač obravnaval načrte vseh strokovnih komisij. V zvezi z delovanjem odbojkarske komisije smo se povezali z načelni- kom Ivanom Plesničarjem, ki je u-vodoma poudaril, da letošnji program dela posveča največ pozornosti mladinskemu področju (tečaji, priprave in drugo), saj je ravno naraščaj o-snova, na kateri graditi boljšo prihodnost. »V tej zvezi« je povedal Plesničar »nameravamo tudi letos prirediti in-terligo za petnajstletnike (goriška komisija je zadolžena za moške, tržaška za ženske) ter tudi turnir za miniodbojkarje. Na sporedu je tudi tradicionalni Turnir prijateljstva, katerega moški del bo letos v Gorici. Obenem se bomo kot odbojkarji vključili v proslavljanja 40-letnice o-svoboditve. Na vidiku imamo tudi skrb za razne skupne priprave naših moštev (na Bledu in drugod). kar je bistvenega pomena za njihov napredek. Priredili bomo tudi tečaj za igralce in trenerje začetnike po zgledu Banov. Zanemariti ne smemo niti izboljšanja stikov s pokrajinsko zvezo FIPAV in novogoriškimi odbojkarskimi krogi, izboljšati pa je treba sodelovanje s tržaško komisijo, da bi bolje koordinirali skupne pobude. Glede vzgajanja strokovnih kadrov se naša dejavnost ne bo omejila na prirejanje tečajev. Izvedli bomo vrsto predavanj, vrteli bomo strokovne filme in podobno. V načrtu pa je tudi sklicevanje raznih pokrajinskih reprezentanc ZSŠDI, zlasti mladinskih ter sodelovanje pri sklicevanju deželnih reprezentanc Združenja.« (I. Komel) Zanimiv maratonski tek obvestila ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK yabi svoje člane in prijatelje v nedeljo, D- t. m., na vzpon na Vremščico in na martinovanje, ki bo v gostilni Pri sta-rem gradu v Senožečah ob 16. uri. Od-hod « Bazovice ob 11. uri. ŠD BREG obvešča, da bo ob priliki gostovanja Zenske odbojkarske ekipe C-l lige v so-“°™i 10. t. m., priredilo avtobusni izlet \ Bologno. Informacije in vpisovanje v •Mlinski občinski telovadnici vsak dan P» 15. uri (telefon 228-272). Vabljeni! ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM rganizira vadbo košarke in miniba-sketa (letniki 1971 in mlajši), ki bo ®b torkih in petkih od 14.30 do 15.30 v clovadnici Kulturnega doma. Po kraških cestah bo v nedeljo, 11. novembra zanimiv maratonski tek, ki bo veljal kot deželno prvenstvo, ude leži li pa se ga bodo tudi nekateri boljši tekači iz Slovenije ter iz drugih dežel severne Italije. Start teka bo ob 9. uri na trgu v Nabrežini, proga pa bo speljana preko Križa do Božjega polja. Zaradi cestnih del pri Proseku so morali organizatorji letos bistveno spremeniti progo. Od Božjega polja boao tekači šli skozi Gabrovec in nato do Zgonika. Proga bo nato speljana skozi Rep-nič do Briščkov in do pokrajinske ceste za Opčine. Opčine bodo maratonci dosegli po 18 km teka. Podali se bodo nato še do Trebč, kjer bo na trgu pri spomeniku obrat in začetek povratnega dela maratona. Do Nabrežine bodo udeleženci pretekli skupno 42 km in 195 m. Tek prireja tržaški atletski klub Ma-vathon, ki si obeta udeležbo kakih 80 tekačev. Razgibanost proge od Božjega polja do Repniča obeta letos nekoliko napornejši tek. Za manj pogumne bo na razpolago tudi mali maraton, čigar proga bo šla od Nabrežine do Zgonika in nazaj. Organizatorji računajo, da bo tudi letos častni starter devinsko - nabre-žinski župan. (Bruno Križman) naši košarkarji v mladinskih prvenstvih ___ MLADINCI______________________ Polet — Bor 61:92 (38:40) POLET: Ilorvic, Granier 10, Per-Sl 16 (0:4), Fabčič 7 (1:2), Oberdan (1:2), Feri 13 (3:4), Gomizelj 4, badassi 2, Semen 8 (2:4), Costo vich. BOR; Pregare 22 (2:6), Krapež, ^°gan 26 (0:1), Vecchiet 6 (4:6), ^tootlak 10, Parisi, Kovačič 14 (0:1), nr,14 (2:2), Ivan in Boris Žerjal. r* *ON: Semen (30) PM: Polet 7:16, «^8:16: 3 točke: Jogan 2. Mladinski derbi je bil vreden tega aziva le v prvem polčasu, v na-toajevanju pa sta prišli do izraza f* telesna in taktična pripravlje-°st borovcev, ki so nadkriliii sicer Prizadevne openske košarkarje. ,®la se, da je Poletova ekipa Mcela s treningi šele pred slabim esecem, in da ji je zaradi tega manjkalo moči in kondicije v dru-delu tekme. V prvem polčasu-tek° a4lko gledali precej dopadljivo Km° med dvema enakovrednima p ^Protrnkoma, po odmoru pa je Popustil prav zaradi zgoraj navedenih vzrokov. , elo dobro je igral borovec Jogan, : , J® dosegel največ košev in se je V pZ'!* ^udi v ostalih elementih igre. v v meto vi h vrstah je zaenkrat naj-c Pokazal Persi. (Cancia) Scoglietto — Kontovel Electro-n'c shop B 48:55 (32:34) KONTEVEL ELECTRONIC SHOP: • pertot 7, Devetak 10, Sed-n,ak ki, Gruden 1, Košuta 2, David patl' Grilanc, Žbogar. uPrvenstvena tekma in prvi Flpa za drugo peterko Kontovela r„. .fkronic Shop. Kontovelci so nam-ki kujem igrišču osvojili obe toč-liiv pa k>i lahko storili na zanes-ivr6JS-1 naèm. saj so v 7. minuti dom ^ ,v°dili s 17:4. Takrat pa so nri>"vCm* 1 obrambe »mož-moža« in ir na consko obrambo, ki pa so Bil ,ntovelei le s težavo napadali. 1'antJe, k° težak trenutek za naše snr!a’-, so dopustili, da se jim na-iL,r:ilnik nevarno približa. Takrat je cu • postala izenačena in na kon-ki °dk°čilo tistih 7 točk prednosti, tak^°' S*- kih Kontovelci priborili ob d0u kgtì v drugem polčasu. Vsi so bil n- .igrali- najuspešnejši pa je usaj s 24 točkami. (Niko Pertot) kontovel Electronic Shop A "Barcolana 52:76 (23:35) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP nar,! pertot 8, Danieli 4, Komni Venier 4, Emili 22, Ban, Sta-l!,4' Piras, Caharija 10. bm ntovel°vi košarkarji so se do-p(K,, uPirali močnejši Barcolani še ki Pa je bil uspešen Emili, •le dosegel kar 22 točk. s’f;1.01 1 KOLA: Polet - Bor 61:92; s ietto - Kontovel Electronic Shop 48:55; Kontovel Electronic Shop A -BarcoLana 52:76; Ferroviario - Li-berta s 67:71. KADETI Inter Milje — Jadran Farce 54:84 (26:33) JADRAN FARGO: Štoka 2 (2:2), Uršič 2, Lippolis 11 (3:7), Korošec 30 (5:6), Pahor 2, Žetko 2, Kovačič 8 (0:1), Pertot 3 (3:4), Terčon 20 (4:5), Pieri 4. SODNIKA: Dell’Osto in Appolomo. PON: Uršič (37); PM: Jadran 18:31. Jadran Farco je kadetsko prvenstvo pričel na najboljši način. Igralci Kontovela, Bora, Sokola in Poleta, ki so se zelo vestno in požrtvo vaino pripravljali na to prvenstvo že od julija meseca, so v prvem kolu zanesljivo premagali favorizirano mo štvo miljskega Inter ja. V prvem polčasu so jadranovci i meli nemalo težav. Že v 12. min. se je namreč poškodoval standardni igralec Pieri, vseeno pa so naši košarkarji odtočno reagirali in tudi zasluženo zmagali. Za zmago zaslužijo vsi pohvalo, še posebno pa sta se izkazala Korošec in Ušaj. (M. Rasem) IZIDI 1. KOLA: Inter Milje - Jadran Farco 54:84; Barcolana - Inter 1904 38:56; Saba - Santos 63:76; Scoglictto prost. NARAŠČAJNIKI Libertas — Kontovel 75:79 (41:43) KONTOVEL: Kompare, Šik, Rupel 6, Gruden, Sedmak, Čebulec 18 (4:6), Cingerla 19 (7:10), Dolhar 6, Sterni 22 (2:11), Stanissa 8 (0:1). V drugi prvenstveni tekmi so Kon-tovelovi naraščajniki osvojili prvo prvenstveno zmago in sicer v gosteh proti solidnemu Libertasu. Sam rezultat priča o enakovredni igri, v kateri sta si peterki vseskozi izmenjavale v vodstvu.. Vseeno v ključnih trenutkih igre so si Kontovelci priborili osem točk prednosti. Domačinom je uspelo to razliko znižati na štiri točke. Več pa niso zmogli. Tudi tokrat se je v Kontovelovih vrstah posebno izkazal Peter Sterni, poleg njega pa so igrali vidnejšo vlogo še Cingerla in Čebulec. (M. Rupel) Bor — Ricreatori 41:102 (12:47) BOR: Tagliapietra, Orologio 6 (0:1), Lippolis 10 (0:1), Panjek 2 (0:4), Blaževič (0:1), Turek 2, Cecco 2, Birsa 19 (7:9). Tudi tokrat so Borovi naraščajniki doživeli visok poraz. Igrali so brez volje in borbenosti z izjemo Birse, ki je bil tudi najboljši strelec v naši ekipi. (B. Vascotto) SGT — Polet 134:36 (73:11) POLET: Kocman 21, škerk 7, So sič, Bogateč 2, Ciani 2, Berdon 2, Fonda, Sardoč. Proti premočnemu moštvu SGT in kljub dobri igri Kocmana polctovci niso mogli preprečiti visokega poraza. IZIDI 2. KOLA: Libertas - Kontovel 75:79; Bor - Ricreatori 41:102; SGT - Polet 134:36; Ferroviario - Inter Milje 81:28; Servolana - Don Bosco 81:118. LESTVICA: Don Bosco, SGT in Ricreatori 4; Kontovel, Santos in Ferroviario 2, Bor, Polet, Libertas, Servolana in Inter Milje 0. DEČKI Santos — Sokol 69:65 (51:48) SOKOL: Brumat 2, Škrk 17, Sosič, Grilanc, Pertot 12, Bogateč, Lesica, Paulina 24, Pizziga 10, Motta. PON: Brumat, Sosič, Paulina, Škrk, Bogateč. Kljub odsotnosti Šuligoja in Stanise bi lahko sokolovci zmagali z veliko razliko, le da bi bili boljši v o-brambi. Ko so v začetku dobro branili, so tudi vodili z 12:6, nato pa so na obrambo pozabili, zagrešili več osebnih napak in zmaga je šla po zlu. Prepričani pa smo, da bodo sokolovci že v prihodnji tekmi po kazali, kaj znajo. (Andrej Pangos) Bor — Don Bosco 39:88 (8:44) BOR: Bole, Tonel, Race, Krasna 15 (1:3), Gašperini 4 (0:2), Pertot 13 (1:5), Cupin 4 (2:4), Bajc 5 (1:3). Borovci so v prvem polčasu igrali zelo slabo, v nadaljevanju pa so si-opomogli in tudi 'zapustili dober vtis. Najboljši v Borovih vrstah je bil Krasila, ki je bil s 15 točkami tudi najboljši strelec našega moštva. (B. Vascotto) IZIDI 2. KOLA: Santos - Sokol 69:65; Bor - Don Bosco 39:88; Liertas RCT 69:91; Alabarda - Ferroviario 40:66. LESTVICA: Don Bosco, Ferroviario in RTC 4; Servolana in Santos 2; Sokol, Bor, Ancifap in Libertas 0. »PROPAGANDA« TURNIR S. SEBASTIANO SGT — Bor 70:46 (33:25) BOR: Arena 8, Pavlica 6 (0:2), Prelc 3 (1:2), Pregare, Bajc 4 (0:2), Ažman 7 (3:4), Jelerčič, Oberdan 18 (2:2), Doles, Legiša, Milone, Prešel j. V 4. kolu turnirja »S. Sebastiano« je Bor visoko izgubil proti SGT, ki sodi med favorite za končno zmago. Res je, da je SGT močna ekipa, vendar bi borovci lahko pokazali nekaj več predvsem v drugem pol času, ko je bilo treba nadoknaditi zaostanek. (L. Furlan) NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Sovodnje — Mariano 0:5 (0:3) SOVODNJE : Contin, Lakovič, Hmeljak, Černič, Lopresti, Tomšič, Lavrenčič, Frandolič, Černič, Argentin, Gulin. Sovodenjski naraščajniki so doživeli ponoven poraz, tako da so trenutno, skupaj z Italcantierijem, na zadnjem mestu razpredelnice brez točke. Očitno letos ekipi ne gre in to se pozna tudi v igri, ki jo fantje predvajajo. Igrajo namreč brez posebne odločnosti in se le malo poslužujejo nasvetov trenerjev, tako da so slabi rezultati skoraj neizbežni. (A.C.) NAJMLAJŠI SKUPINA A Breg — San Vito 1:6 (0:6) STRELEC ZA BREG: Hervat. BREG: Cottar, Sancin, Zahar, Hervat, Bevk, Starec, Slavec, Kraljič, Glavina, Mauri, Lovriha. (Barut, Lisjak, Vodopivec, Mahnič). Proti prvouvrščenemu moštvu San Vita je Breg visoko izgubil. Gostje *3 spretno izkoristili »burjo« in tako v prvem polčasu nasuli našim kar šest zadetkov. Brežani so v drugem polčasu bolje igrali in tudi dosegli zadetek, ki je obenem prvi v tem prvenstvu. Našim fantom pa bi svetovali, da bolj pazljivo in požrtvovalno igrajo. (M. Švara) IZIDI 7. KOLA: Breg - San Vito 1:6; Olimpia - Ponziana 0:4; Muggesana -Chiarbola 2:0; Campanelle - Fortitu-do 2:2; S. Luigi - Costalunga 4:1. LESTVICA: San Vito 13; San Luigi A 12; Muggesana 11; Fortitudo 9; Costalunga, Chiarbola, Campanelle in Ponziana 4; Olimpia 3; Breg 0. SKUPINA B Montebello — Kras 0:1 (0:0) STRELEC: Žagar v 54. min. KRAS: Kočevar, Tavčar, Kavalič, (Čeme), Leone, Lucijan Škabar, Fer-luga, Umek, Alan Škabar (Grgič), Žagar, Kalc, 12 Kralj, 15 Dragoni. Nadaljuje se vrsta uspešnih nastopov Krasove najmlajše ekipe. V nedeljo pa so s precejšnjo težavo odpravili Montebello. V prvem polčasu so »rdeče-beli« igrali precej slabo, v nadaljevanju pa so prepustili pobudo domačinom. Šele šest minut pred koncem tekme je Žagar z žogo pretekel več kot polovico i-grišča in dosegel toliko pričakovani zmagoviti gol. (B. Ravbar) IZIDI 7. KOLA: Montebcllo - Kras 0:1; Triestina - Scrvola 3:0; CGS -Opicina 0:1; S. Andrea - Portuale 1:7; S. Luigi B - Don Bosco 3:2. LESTVICA: Portuale in Triestina 13; Kras 11; Opicina 10; Montebello 7; San Luigi B 6; S. Andrea in CGS 3; Don Bosco in Sorvola 0. ZAČETNIKI SKUPINA A Breg — Ponziana 0:2 (0:2) BREG: Cah, Buzzi, Handler, R. Gombač, M. Gombač, Zupin, Grilanc, Ota, Komar, Alberti, Vižintin. (Gropazzi, Labiani). Burja je v prvem polčasu krepko zagodla našim. Gostje so namreč izkoristili sunke burje in tudi dosegli dva zadetka, , Zaman je bila nato požrtvovalnost Brežanov, da bi popravili izid. Kljub porazu pa moramo pohvaliti Bregove nogometaše za borbenost in požrtvovalnost, tudi zato, ker sta manjkala dva standardna igralca (Kozina in Tence), kar se je v ekipi poznalo. V Bregovih vrstah bi tokrat pohvalili vratarja Caha. (M. Švara) IZIDI 6. KOLA: Breg - Ponziana 0:2; S. Sergio - Domio 3:4; S. Luigi -Fortitudo 0:0; Zaule - San Vito 3:0. LESTVICA: San Luigi in Ponziana 10; Fortitudo, Domio in Zaule 6; Costalunga 5; Breg 3; San Vito in San Sergio 1. SKUPINA C IZIDI 6. KOLA: Campi Elisi - Trier stina 0:4; Supereaffè - Opicina 4:0; S. Andrea - CGŠ A 0:0; Portuale -Roianese 1:0; Primorje prosto. LESTVICA: Triestina in Portuale 9; CGS A 7; Campi Elisi, S. Andrea in Supereaffè 5; Opicina in Roianese 3; Primorje 2. NA GORIŠKEM Pieris — Mladost 5:0 MLADOST : Gergolet, Košič, A. Ger-golet, Zampar, Colja, A. Lakovič, D. Lakovič, Devetta, Pankert, Tomšič, Narduzzi, Spacal, Pelicon. Že od vsega začetka je bilo razvidno, da so domačini za razred boljši od Doberdobcev, ki so tokrat igrali precej živčno. K temu je brez dvoma prispevala enourna zakasnitev začetka srečanja ter predčasni odhod trenerja Uraniča, ki je imel druge obveznosti. Ob takem stanju so se mladi nogometaši čutili precej negotovi in so storili vrsto napak, tako da so jih domačini kaznovali s petimi zadetki. Naslednje srečanje bo Mladost igrala v Doberdobu (11. XI.) ob 10. uri proti Italcantieriju iz Tržiča. (M.P.) Farra — Juventina 1:1 (1:1) JUVENTINA: Stella, Volčič, Quinzi, Madon, Makuc, Bizaj, Nanut (Koršič), Zampa (Puja), Fabris, Sellan, Coletto. STRELEC ZA JUVENTINO: Bizaj. Dokaj slabo sojenje sodnika je Juventini odvzelo zmago na gostovanju v Fari, kjer so Brajnikovi varovanci s prikazano igro dokazali, da spadajo v sam vrh. Tokrat pa se je Štandrež-cem postavil nasproti sodnik, ki je z neumestnim žvižganjem precej oškodoval goste in domačinom dovolil precej grobo igro. Kljub polovičnemu uspehu pa je Juventina pokazala lep nogomet, kar lahko daje dobro upati na nadaljevanje prvenstva. CICIBANI SKUPINA C Breg — S. Andrea 2:2 (0:1) STRELCA ZA BREG: Handler in R. Gombač. BREG: Gigli Fano, Handler, Štrajn, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara. (Švab) Brežani so si v tem srečanju dejaiv sko zapravili točko. Imeli so namreč tolikšno število priložnosti za zadetek, da bi lahko brez večjih težav zmagali. Po drugi strani je nasprotnik spretno izkoristil svoji priložnosti in dosegel tudi dva zadetka. Brežani so svoja, sicer zelo lepa gola dosegli v zadnjih minutah. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Strajna. (M. Švara) Primorje — Muggesana 1:2 (0:1) PRIMORJE: Spadoni, Pahor (Husu), Savi, Sardoč, Štolfa (Gerbassi), Diegovič (Emili), Doljak (Vodopivec). STRELEC ZA PRIMORJE: v 36. min. Vodopivec Na domačih tleh so cicibani Primorja odigrali morda eno najboljših tekem v letošnjem prvenstvu, čeprav niso iztrgali točke. Neodločen izid bi bil brez dvoma pravilnejše plačilo za mlade Prosečane, ki so skozi celo srečanje bili enakovredni gostom, kateri so zmagali le zaradi banalnih napak proseškega vratarja. (H.V.) IZIDI 7. KOLA: Breg - S. Andrea 2:2; Primorje - Muggesana 1:2; CGS -Portuale 0:3; Costalunga - San Giovanni 12:0. LESTVICA: Supereaffè in Costalunga 10; Portuale 8; CGS 5; Breg, San Giovanni in S. Andrea 3; Muggesana 2; Primorje 0. NA GORIŠKEM Mladost — Vermegliano 1:2 MLADOST: A. Ferfolja, Frandolič, S. Ferfolja, Petean, Zampar, D. Gergolet, Aleš Ferfolja, P. Gergolet, Narduzzi, Ferletič, Lavrenčič. STRELEC ZA MLADOST: David Gergolet. Cicibani Mladosti so nezasluženo premagani zapustili doberdobsko igrišče. Ferfoljevi varovanci so namreč bili skozi celo tekmo enakovredni Vermeglianu, če že ne boljši. Tudi tokrat pa so imeli premalo sreče in niso z zadetki znali kronati svojih naporov. Naj povemo, da je domačo e-kipo oškodoval tudi sodnik, ki je v 2. m in uti pred koncem neupravičeno dosodil prosti strel za goste, ki so tako dosegli prednost in zmago. V naslednjem kolu bodo cicibani Mladosti počivali. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A Breg — Domio 7:2 (4:2) STRELCI ZA BREG: Lovriha 3. Punis 2, Bandi 2. BREG: Rapotec, Vimo, Mondo, Lovriha, Punis, Bandi Grilanc. (Grbec, Zeriali, Paoletti, Kuzmič). Po zelo lepi igri je Breg visoko in zasluženo zmagal. Brežani bi lahko zmagali z večjo razliko v zadetkih, sicer pa jih gre pohvaliti za borbenost, požrtvovalnost in tudi ka-kakovostno igro. Razveseljivo je tudi, da si je srečanje ogledalo veliko število občinstva. (M. Švara) IZIDI 7. KOLA: Breg - Domio 6:2; Giarizzole - Montebello 1:3; Inter SS -Fortitudo 6:0; S. Luigi - S. Giovanni 0:2; Sončim - Zaule 9:1. LESTVICA: Costalunga, Ponziana in Supereaffè 10; S. Giovanni in Soneini 8; Giarizzole 5; Breg in S. Luigi 4; Domio in Fortitudo 2; Zaule 1. Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ Številka 20 00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1.800 00 din. za organizacij in pod|et|0 mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poèmi tekoči račun za ltoll|o Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. viS 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm višina v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20 - IVA 18'-' Osmrtnice, zahvale m sožalja po formolo Oglasi iz dežele Furlanije Jurske krajine se noro čojo pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski «■. dnevnik TRST Ul. Montecchi 8 PP 559 Tel. (040| 794672 (4 linije) - The 480270 GORICA Drevored 24 meggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeie 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Seme« Izdaje L A ZTT fc*