—   2        —
Piani moli vodji ft. glavarstva v Plnji.
„Jugoslavija" je prlbbciia il$. avgusta Poslano 15 Ptujčanov g. pokrajinskemu namestniku   Ivanu   Hribarju.  V tem Poslanem
opozarjajo g. namestnika na vse očitke, ktere so priobčili „Straža", „Slov. Gospodar" in „Nova pravda" in zahtevajo disciplinarno preiskavo proti njemu.
Žalibože „Jugoslavija" ni priobčila imen onih petnajstih Ptujčanov, ki so podpisali Poslano. Zakaj očitki, ktere navajajo Ptuj-čani, so res, kakor pravi Poslano, tako ogromni, da napravijo uradnika nemogočega, ako se mu dokažejo. Hvaležni bi torej morali biti onim Ptujčanom, ki hočejo stvar razčistiti. Tega mnenja je bilo tudi državno pravdništvo v Ljubljani in poslalo takoj v uredništvo ^Jugoslavije" komisijo, ki naj izve ona imena. Ali uredništvo ni imelo več onega „Posla-nega" in se niti na eno ime ni moglo več spominjati. Dobri namen Poslanega se torej ne da doseči, ker se ne ve, kdo da toži.
Toda šalo na stran ! Gonjo zoper vodjo našega okrajnega glavarstva so začeli temni elementi, kterim ni do resnice in pravice, nego ki hočejo s krivičnimi obdolžitvami, z neosnovanim obrekovanjem in vednim napadanjem škodovati možu, o kterem vedo, da je neumorno delaven, da je njegovo delo pošteno in nesebično, ki pa se v svoji pravico-ljubnosti ne da zlorabljati v nečiste strankarske namene.
Začela se je ta gonja zoper našega vodjo javno v „Straži", kteri se je pridružila „Nova Pravda" in sedaj še ^Jugoslavija", saj „gliha vkup štriha" pravi pregovor. Oni „Ptujčani", ki se v svojem Poslanem zaletavajo v vodjo okrajnega glavarstva, so si s vesti, da je vsaka njihova beseda hudobno licemerstvo.
Ko bi bil g. vodja zakrivil le najmanjšo kako poneverbo, bi njegovi „prijatelji" planili po njej kakor pes po gladni kosti, saj s tem bi vodjo takoj uničili in jim bi ne bilo treba mesece in leta ga obrekovati in blatiti.
Razni očitki naj pa bi bili resnični, ker g. dr. Pirkmaier ni dosedaj niti najmanje reagiral nate ogromne očitke! Če so gospodje Ptujčani tako natančno poučeni o vseh napadih v „Straži" in „Novi Pravdi", je vendar nemogoče, da bi bili baš takrat spali, ko so isti listi naznanili, da je oproščen odgovorni urednik „Straže", ki ga je tožil g. dr. Pirkmaier. In česa se je tikala tista tožba in kako, da je bil Žebot oproščen? Žebot je bi) tožen, ker ni priobčil nekega popravka, oproščen pa je bil, ker je vodja tiskarne, prof. Jerovšek pod prisego izpovedal, da je sicer prejel Pirkmaierjev popravek, da pa se ne spominja več (po nekaj dneh ?) ali je popravek izročil g. Žebotu. Zato je začel g. vodja s povratnimi recepisi pošiljati popravke naravnost odgovornemu uredniku. Ali v zlob-nosti so svoje vrste ljudje nepreračunljivi. Ker isti urednik ne more več kakor pri Jerovšku-Žebotu priseči, da je popravek prejel, pa pozabil, ali ga je prejel, je najboljše, da popravka sploh ne sprejme. Tako je odšel n. pr. tak popravek s pošto že meseca maja na odgovornega urednika „Straže" VI. Pušenjaka, ali kadar ga pošta išče v Mariboru, da mu izroči priporočeni popravek, je g. poslanec v Beogradu, kadar ga pa išče pismo v Beogradu, ga zdavna nema više v Beogradu. Tako se že tri mesece iščeta odgovorni urednik in priporočeni popravek, pa se še nista našla. Naši o vseh pregreških dr. Pirkmaierja tako dobro in natančno poučeni „Ptujčani" pa sedaj javno zatrjujejo g. pokrajinskemu namestniku, da gospod doktor ni niti skuail braniti se.
Za moralo in pravico tako navdušeni gg. „Ptujčani" morajo biti pa tudi čudovito naivni možje. S svojim „Poslanim" si menda domišljajo, da so šele oni odkrili g. pokrajinskemu namestniku ogromne očitke o pone-verbih itd., ki jih očitajo resnicoljubni krščanski in narodno-socialni listi g. dr. Pirkmaierju. Ko bi se bili gg. „Ptujčani" potrudili pa vprašali najnavadnejšega uradnika kteregakoli urada v Ptuju ali drugje, bi bili zvedeli pretresljivo novico, da morajo uradi svojim višjim oblastem poročati v vsakem očitku, ki je na nje naperjen v kakem listu. Tako je tudi pokrajinska vlada v Ljubljani že davno poučena o vseh lopovskih očitkih v imenovanih listih in ji ni bilo treba čakati šele pobožnih
„Ptujčanov" v Jugoslaviji. Da so vsi ti očitki lopovski, bi bili Jugoslavijini Ptujčani lahko zvedeli tudi naravnost v Ptuju, kjer je znano, da je vlada odredila že meseca maja revizijo vsega poslovanja na okrajnem glavarstvu. Uspeh te revizije je bil pa naravnost uničujoč, pa ne za vodjo okrajnega glavarstva, nego za brezvestne katoliške in narodno socialne obrekovalce. Ker verni Ptujčani Jugoslavije očitajo novih poneverb itd. po tej preiskavi, je za vlado stvar že dognana, „Ptujčani" pa so s svojim „Poslanim" v Jugoslaviji nanizali k dosedanjim svojim delom še novo remek-delo.
V svoji veliki brigi za procvit naše države se bojeti „Ptujčani", da bi ljudstvo izgubilo zaupanje do državne uprave. Ako štejejo ti „vestni Ptujčani" med ono svoje ljudstvo temne elemente, ki Jle hujskajo druge proti oblastem, ki razdirajo pozitivno dalo, ki bi najrajše razbili našo Jugoslavijo, potem imajo čisto prav. Takim hujskajočim razdiralnim elementom ne more biti po volji uspešno delo našega okrajnega glavarja. Vprašajte pa pošteno, delavno ljudstvo v našem okraju! Ti se vedo dobro spominjati dobrot Gospodarskega urada, kterega duša je bila g. vodja. Vprašajte občinske predstojnike, vprašajte okrajne zaetope in slišali boste, koliko se trudi in koliko tudi doseže za svoje glavarstvo dr Pirkmaier.
Onih 15 Ptujčanov s svojim Poslanim naj bi si dobro prečitali, kar piše njihova „ Jugoslavija" na isti strani v drugem stolpcu spodaj o žrtvah § 104, kjer se tudi pravi, da ravno svoboda in prostost nalaga človeka dolžnosti do družbe. Pa tudi uredništvo „Ju-goslavije" samo naj bi se ravnalo po lastnem nasvetu na istem mestu, ko pravi, da objavlja take obravnave, da bodo ljudje vendar enkrat uvideli, da se je preobratni in popreobratni položaj popolnoma izpremenil in da živimo zopet v urejenih razmerah, kjer uživa vsak državljan", svobodo; priznati pa mora tudi dolžnosti svobode. Lepe so te besede v Ju-goslaviji! Kaj pa dela neodgovorno lastništvo Jugoslavije. Isto številko razdeljuje samo in jo razpošilja v mnogih izvodih po vsem ptujskem okraju gutovo ne, da bi ljudi poučevalo v gornjih svojih izvajanjih, nego s prozornim namenom, da s svojim Poslanim petnajstih Ptujčanov očitno hujska prebivalstvo proti oblastim. Jugoslavija na isti strani drugače uči negodela, obsoja s tem samo sebe, svoje delovanje in čo bo državna oblast tudi proti Jugoslaviji uporabila § 104, bo storila le, kar odobruje Jugoslavija sama. Prav se ji zgodi!