■mHmmmiimMmimmmmmmMmMmmmm Naši begunci se vračajo .... ž 1111 m 1111 m 1111111111111 m 11111 n u 11 m i m 11 miimiim ■ i minil niMiniM i mimii m iimim i i mu i m i mu iim i i:n h iimiiiiimiiiiimimimiiimiiimimiiim l i ri čn i i | TISKALA, IZDALA IN ZALOŽILA ,,NARODNA TISKARNA" V GORICI, ULICA VETTURINI ŠT. 9 § ===== 1919. -- lil 11111 1111J 1.11111III11II lil IIII lil II11IIIIIIIIIIIIII111 lil IIII lil II1111IIIII1111111III11 lili 11II 1:11111 lil lll.llll ll'1'llll lili I! 1III lili III Mil I l!l! M 111II i in ii 111 s 1111 m 111 < 11 i 11 m 1111111111 in 11 in: 11 mi iiiii ni lil iniiiiililiiiiil lliiiiiMii 1111 mi i mi niiMiri iiiii 11 m 111 ni i,i.ri lini; i n n yi 11 mi 111 ii'i i iiVi ■ <3ž> iSž> <3Č> <3č> <3£> MANUFAKTURNA TRGOVINA TEOD. HRIBAR = GORICA = Corso Verdi Št. 32 (V hiši »Centralne Posojilnice".) »CENTRALNA POSOJILNICA" == Gorica ===== Corso Verdi 32, I. nadstr. posluje redno vsaki dan od 8. do 12. in od 3. do 5. ure pop. Ob sobotah popoludne, ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi štev. 32, I. nadstr., uraduje vsak delavnik od 8. do 13. in od 3. do 5. popoludne. Ob sobotah in pred prazniki pop, ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Gorici Corso Verdi („Trgovski Dom") Obrestuje vloge na knjižice po 872%, na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. KOLEDAR ZA PRESTOPNO LETO = 1920 = Uredil Dr. A. PAVLICA. / : \ i 25094 /mo -j TISKALA, IZDALA IN ZALOŽILA .NARODNA TISKARNA" V GORICI, ULICA VETTURINI ŠT. 9 („S. GREGORČIČEV DOM'.) - i.f Mrki solnca in meseca v letu 1920. Leta 1920. bodeta .solnce in mesec dvakrat mrknila. V naših krajih bodo oba mrka meseca in zadnji mrk solnca le deloma vidni. 1. Prvi mrk meseca bo dne 3. maja od 2. ure 15 min. do 3. ure 27 min, zjutraj. Videti ga bo po celi Evropi, po južno-zahodni Aziji in na Tihem morju. 2. P r v i s o 1 n č n i m r k pa bo dne 18. maja od 5. ure 17 min. zjutraj do 9. ure 13 min. dopoludne. Ta mrk pa bo pri nas neviden, videti ga bo samo v južnem delu Indijskega morja in v Avstraliji. 3. Drugi mrk meseca bo dne 27. oktobra] in sicer popolen mrk, ki bo trajal od 2. ure 29 min. do 3. ure 54 min. popoludne. Videti ga bo v naših krajih samo deloma. 4 Drugi solnčni mrk bo dne 10. no-| vembra ob 2. uri 47 min. popoludne do 6. ure 57 min. zvečer. Pri nas ga bo videti le delom? malo pred solnčnim zahodom. —'SVflS*— Prestopno leto 1920 ima 366 dni (med temi 65 nedelj in praznikov po starem štetju) ter se začne1 s četrtkom in konča s petkom. Začetek leta 1920. Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo. Godovinsko število. Zlato število ... 2 Epakta ali kazalo meseca X Solnčni krog ... 25 Rimsko število Nedeljska črka 3 D, C Letni časi. Pomlad se začne 20. marca ob 11. uri po noči. Poletje se začne 21. junija ob 7. uri zvečer. Jesen se začne 23. sept. ob 9. uri dopoludne. Zima se začne 22. dec. ob 4. uri zjutraj. Premakljivi prazniki. Ime Jezusovo 4. januarja. Septuagesima 1. febr. Pepelnica 13. februarja. Mar. Dev.7 žal. 26. marca. Velika noč 4. aprila. Križev teden 10., 11. in 12. maja. Vneb. Kristusov 13. maja. Bink. nedelja 23. maja. Sv. Trojica 30. maja. Sv. Rešnje Telo 3. junija. Srce Jezusovo 11. junija Ime Marijino 12. sept. Angeli varihi 2. oktobra. Rožnega venca 7. oktobra, l.adv. nedelja 28. novem Znamenja za krajce meseca. Mlaj . . Prvi krajec @ Ščep ali polni mesec. (SI Zadnji krajec . . . £ Kvatrni in drugi posti. I. kvatre, spomladanske ali postne 25., 27. in 28. febr II. „ letne ali binkoštne 26., 28. in 29. maja III. „ jesenske 15., 17. in 18. septembra IV. „ pozimske ali adventne 15., 17. in 18. dec Kvatrni in drugi posti so s križcem (f) zaznamovani Ključ, s katerim vreme za celo leto naprej vsakdo lahko izvč, ako le vč, kdaj se mesec izpremeni, to je ob kateri uri nastopi prvi krajec 3, ščep zadnji krajec £ in mlaj ®. — Ta ključ je napravil veleučeni slavni zvezdoslovec J. W. Heršelj, in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbol zanesljivega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Oburi || Poletu Po zimi Ob uri Po letu Po zimi od 12^2 popoldne| veliko dežja sneg in dež od 12 -2 po noči lepo mrzlo, če ni jugozap. od 2—4 popoldne [ spremenljivo lepo in prijetno od 2 —4 zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4 - 6 popoldne ] lepo lepo od 4-6 zjutraj od 6—10 dopoldne dež sneg in vihar od 6 — 10 zvečer | lepo pri »ev. ali zap., dež pri jagu ali jujozap. dež in sneg pri jugu ali zapadniku spremenljivo dež pri severozap., sneg pri vzhodniku od 10—12 po noči lepo lepo od 10—12 opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. leto in zimo; za leto velja čas od 15. april; do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. I JAITOR Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Četrtek Tlovo leto. Obrez. Gospodovo 2 Petek Makarij, opat; Martinijan, škof. 3 Sobota Genovefa, dev. ; Salvator, spozn. 4 5 6 7 8 9 10 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ko je bil Herod umrl. Mat. 2, 19 23 Tledelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Osmini N. L. Ime Jezusa. Telesfor, p. m.; Simeon Stolpn. 5v. Trije kralji, f^azgl. Gosp. Valentin škof; Lucijan mučen. Severin, opat; Erhard, škof. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel I., papež; Agato papež. Dvanajstletni Jezus v templu. Luk. 2, 42-52. 11 Nedelja 12 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl. Gosp. Higin, pap. m. Arkadij, mučenec; Ernest škof. Veronika, dev.; Bogom; Hilar. šk. C Feliks iz Nole, spoznavavec. Pavel, pušč.; Maver, op.; Romed. Marcel, papež; Ticijan, škof. Anton, puščavnik: Sulpicij, škof. O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2, 1 —11. Tledelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusa. Kanut, kralj'; Agricij, škof. Pabijan in Boštjan; Majnrad, op. Neža, devica"mučenica ® Vincencij, muč.; Anastazij, muč. Zaroka Mar. Dev.; Emerencijana. Timotej, škof; Babila, mučenica. Jezus ozdravi gobavega. Mat. 1—13. Tledelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razql. Gosp. Izpreobr. Pavla. Polikarp, škof muč.; Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkveni učenik. Karol V.; Julijan, šk.; Marjeta, d. 3 Frančišek Sal., šk.; Konštantin, m. Martina, dev.; Janez. škof. Peter Nol., spozn ; Marcela, vd. Zapisnik. Ptmenllivi Makarij jasen ali m«gl»n, nazaaija enako jese« ; uneVI . 0 sv_ viucenciju solnce sije, se v jeseni kruha in Tiua užije ; Spreobrnitev Pavla jasno vreme obtta sador lepo breme. _ lzpremeni*meieca. Ščep dne 5. ob 10. uri zv. Zad. kr.dne 13. ob l.po noči. Mlaj dne 21. ob 6. uri zj. Prvi kr. dne 28. ob 5. uri pop. Nebeiko znamenje. Solnce |stopi v znamenje vodnjarja dne 21. ob 9. uri dopoldne. Dan zraste za 1 uro 1 min. Dan je dolg S ur 22 min. do 9 ur 23 min. Dnevi 8 9 10 11 12 13 14 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Godovi in nedeljski evangeliji O delavcih v vini gradu. Mat. 20, 1—16. 1 nedelja 2 Pondeljek 3 Torek 4 Sreda 5 Četrtek 6 Petek 7 Sobota 1. predpepeln. Ignacij, šk. m. Svečnica. Dar. Gospodovo. Blaž, škof; Oskar, škof. Andrej Kor., šk.; Veronika, dev. Agata, devica mučenica. Doroteja, dev. muč.; Tit, škof. Romuald, opat; Rihard, kralj. Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8, 4—15. Heclelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpepeln. Janez Mat., spozn. Ciril, škof; Apolonija, dev. muč. Šolastika, dev.; Viljem, pušč. Adolf, škof; Deziderij. C Humbelina, dev.; Evlalija, muč. Katarina cd Riči, dev.; Jordan, sp. Valentin, muč.; Zojil, spoznavalec. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18, 31—43. 15 Hedelja 16 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3 predpepeln. Favstin in Jovita. Julijana, dev.; Onezim, spoznav. Pust. Donat in tov.; Konštancija. f Pepelnica. Simeon, škof. Julijan, sp.; Konrad, spoznav. © Elevterij, škof; Evharij, škof. Maksimilijan, šk.; Eleonora, kralj. Hudobni duh skuša Jezusa. Mat. 4, 1—11. nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. postna- Stol sv. Petra v Antijoh. Peter Damijan, šk ; Marjeta Korton. Prestfpni dan. f Kvatre. Matija, ap.; Modest šk. Valburga, opat.; Viktorin, m. f Kvatre. Porfirij, škof. 3 f Kvatre. Leander, škof. Zapisnik. Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17, 1—9. 29 nedelja 2. postna. Rajmund, sp.; Roman, sp. Pomenljivi Če se svečnica jasno zdani, dnevi' zima še dolgo trpi. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. Izpremeni meseca. @ Ščep dne 4. ob 10. predpoldne. Zadnji krajec dne 11. ob 10. zv. @ Mlaj dne 19. ob 11. zvečer. 3) Prvi kraj. dne 27. ob 1. po noči. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje rib dne 19. ob 11. uri po noči. Dan zraste za 1 uro 28 min. Dan je dolg 9 ur 26 min. do 10 ur 54 m. MJ\ REC 12 Dnevi 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Jezus izžene Albin, škof; Hadrijan, papež. Simplicij, papež; Karol blaženi. Kunigunda, cesarica; Andrej, m. Kazimir, spoz.; Lucij I., papež. ® Agapeta s tov,, muč.; Evzebij, sp. Fridolin, op.; Viktorin; Katarina B. hudiča iz mutca. Luk. 11, 14—28. _ lledelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Tomaž Akv.; c. učenik. Janez od Boga, spoznavavec. Frančiška Rim.; Pacijan, škof. 40 mučencev; Kaj in Aleksander. Heraklij, muč.; Cozim, mučenec. Gregor I., p.; Teofanez, opat. C Rozina, vdova; Evfrazija, devica. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1—15. Fledelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna (sredp ). Matilda, kr. Longin, m.; Klemen Hofbauer. Hilarij in Tacijan, m.; Heribert škof. Patricij, škof; Jedert, devica. Ciril Jeruzalemski, šk.; Edvard. Jožef, ženin {)ew. TOarije. Feliks in tovariši; Niketas, škof. < Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8, 46—59. nedelja Pondeljek Torek Sreda v Četrtek Petek Sobota 5. postna (tiha). Benedikt, opat. Božja glava; Trnjeva krona. Viktorin, muč.; Miklavž, muč. Gabrijel, nadangel. Oznanjenje Marije Device. De v. Mar. 7 žalosti. Emanuel. Rupert, šk.; Janez Dam., spozn. 3 Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21, 1—9. nedelja Pondeljek Torek Sreda 6. postna (cvet). Janez Kap., sp. Ciril, škof, mučenec; Jona, muč. Angela F., vdova; Amadej spozn. Modest, šk.; Gvidon, sp.; Balbina. Zapisnik. Pomenljivi Mo6a v tihi nedelji, se žetve nikar ne veseli! dnevi: Sv- j0žef !ep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če so ob Rupertu lepi dni, se seno lahko suši. Izpremeni meseca. (g) Ščep dne 4. ob 10. zvečer, (f; Zadnji krajec dne 12. ob 7. zv. © Mlaj dne 20. ob 12. opoldne. 3) Prvi krajec dne 27. ob 8 pred p. Deželni patron 19. Sv. Jožef na Primorskem, patrona mesta Gorice. 16. Sv. Hilarij in Tacijan in. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje ovna dne 20. ob 11. uri po noči. Začetek spom. Noč in dan sta enako dolga. Dan zraste za 1 uro 44 min. Dan je dola 10 ur 56 min do 12 ur 40 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 Četrtek Petek Sobota f Veliki četrtek. Hugon, šk. f Veliki petek. Frančišek Pavi. f Velika sobota. Abundij, šk. © Jezus vstane od mrtvih. Mark. 16, 1—7. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč. Vstajenje Gosp. Velik. pond. Vincencij F., spozn. Sikst, papež; Celestin, papež. Herman, spozn.; Eberhard, pušč. Albert, škof; Dionizij, mučenec. Marija Kleofa; Demeter, mučenec. Ezekijel, prerok; Mehtilda, devica. 15 Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20, 19—31. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. povelik. (bela). Leon I., pao. C Zeuon, šk., mučenec; Saba, muč. Hermenegild, mučenec; Ida, dev. Justin, mučen ; Tiburcij, mučen. Helena, kralj.; Anastazija, dev. Turibij, škof; Kalist, mučenec. Anicet, pap., muč.; Rudolf, muč. Jezus, dobri pastir. Jan. 10, 11 16. 18 Nedelja 19 Pondeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota 2. povelik. Apolonij, muč. ® Leo IX., papež; Ema, vdova. Marcelin, škof; Neža, devica. Varstvo sv. Jožefa ; Anzelm, šk. Soter in Kaj, papeža, mučenca, Adalbert (Vojteh), šk.; Viljem, sp. Jurij, mučenec; Fidelis, muč. Zapisnik. HPRIL 17 Jezus napove svoj odhod. Jan. 16, 16—22. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 3. povelik. Marko, evangelist. 3 Klet, papež; Marcelin, papež. Peregrin, duhovnik; Anastazij, p. Pavel od sv. križa; Vital, muč. Peter, m.; Robert, op.; Antonija. Katarina Sij. dev.; Marijan, m. Pomenljivi dnevi: 0 sv. Jurji naj se vrana v setvi skrije. 0 sv. Jurji še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane. Izpremeni meseca. (§) Ščep dne 3. ob 12. opoludne. Zadnji krajec dne 11. ob 2. pop. ® Mlaj dne 18. ob 11. po noči. 2 Prvi krajec dne 25. ob 2. pop. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 11. uri dopoldne. Dan zraste za 1 uro 37 min. Dan je dolg 12 ur 44 min. do 14 ur 21 m. Dnevi 1 Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Filip in Jakob, apostola. 18 Jezus obljubi učencem Sv. Duha. Jan. 16, 5—14 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4 povelik. Atanazij, šk.; Sekund. Najdba sv. križa. Aleks., p. <Ž> Florijan (Cvetko), m.; Monika, vd. Pij V., papež; Irenej, škof. Janez Ev. pred latinskimi vrati. Stanislav, škof, muč.; Gizela, kr. Prikazen Mihaela nadangela. 19 Jezus uči o moči molitve. Jan. 16, 23—30. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. povelik. Gregor Nac., šk., c. u. Antonin, šk.; Izidor; Gordijan i g Mamert, šk; Gandolf, opat. > >n C Pankracij, m.; Nerej, muč. J £ Krist. vnebohod. Servacij, škof. Bonifacij, muč.; Viktor in Kor. Zofija, mučenka; Hilarij. spozn. 20 Jezus govori o pričevanju Šv. Duha. Jan. 15, 16-27. 16, 1-4. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Janez Nep, mučenec. Paškal, spoznavavec; Maksima, d. Feliks, spozn.; Venancij, muč. ® Celestin, papež; Ivo, spoznav. Bernard, sp.; Bazila, dev. muč. Valens, mučenec; Feliks, spokorn. f Helena, devica; Julija, devica. 21 Jezus govori o Sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14, 23— 31. 23 Nedelja 24 Pondeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 22 Meni je Binkošti. Prihod Sv. Duha. Binkošt. pond. Marija D., p. kr. ® Gregor VII., papež; Urban, papež, -j- Kvatre. Filip Neri, spoznav. Magdalena Pac., d.; Beda, c. uč. f Kvatre. Avguštin, škof. f Kvatre Maksim, šk.; Teodozija. dana vsa oblast. Mat. 28, 18—20. 30 31 Nedelja 1. pobink. Sv. Trojica. Pondeljek Angela, dev.; Kancijan in tov., m. Zapisnik. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 22. ob 5. zvečer. Dan zraste za 1 uro 16 min. Dan je dolg 14 ur 24 m. do 15 ur 40 m. Pomenljivi dnevi: Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori. Brez dežja Pankrac in Urban, dobre trgatve up je dan. Izpremeni meseca. @ Ščep dne 3. ob 3. zjutraj. (£ Zadnji krajec dne 11. ob 7. zj. © Mlaj dne 18. ob 7. zjutraj. Prvi krajec dne 24. ob 10. zv. Dnevi God o vi i n n ed el j s k i evangeliji 1 Torek Juvencij, muč.; Gracijan, muč. ® 2 Sreda Marcelin, muč.; Erazem, šk , m. 3 Četrtek Sv. f^ešnje Celo. KJotilda, kr. 4 Petek Frančišek Kar., spozn.; Kvirin, šk. 3 Sobota Bonifacij, šk.; Valerija; Dorotej, m. 23 Prilika o veliki večerji. Luk. 14, 16—24 t) Tledelja 2. pobink. Norbert, šk ; Bertrand. 7 Pondeljek Robert, opat; Sabinijan, mučen. 8 Torek Medard, škof; Maksim, škof. 9 Sreda Primož in Felicijan, muč. £ 10 Četrtek Marjeta, kraljica; Mavrin, muč. 11 Petek Srce Jezusovo, Barnaba, apost. 12 Sobota Janez Fak., spozn.; Flora, dev. 24 Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15, 1—10. 13 Tledelja 3. pobink. Anton Pad., spozn. 14 Pondeljek Bazilij, škof; Elizej, prerok. 15 Torek Vid, m.; Modest in Krescencija. 16 Sreda Franc Reg, sp.; Beno, škof. ® 17 Četrtek Adolf, škof; Lavra, nuna. 18 Petek Feliks in Fort.; Marka in Marcelin. 19 Sobota Gervazij in Prot.; Julijana Falk. 25 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5, 1— 20 Tledelja 4. pobink. Silverij, papež. 21 Pondeljek Alojzij (Vekoslav), sp.; Alban, m. 22 Torek Ahacij, mučenec; Pavlin, škof. 23 Sreda Eberhard, škof; Cenon, sp. 3 24 Četrtek Janez Krstnik (rojstvo). Kres 25 Petek Viljem, opat; Prosper, škof. 26 Sobota Janez in Pavel, muč.; Vigilij, škof. 26 0 farizejski pravičnosti. Mat. 5, 20—24. 27 Tledelja 5. pobink. Hema, vd.; Ladislav. 28 Pondeljek f Leon II., papež; Irenej, spozn. 29 Zorek Peter in Pavel, apostola. 30 Sreda Spomin sv. Pavla, ap ; Lucina. Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Kakor se M' dard zdani, vreme 40 dni trp. Sv. Viri dtžja ne daj, da bo lepe žetve kaj ! Izpremeni meseca. @ ščep dne 1. ob 6. zvičer. fc Zadnji krajec dne 9. ob 8. © Mlaj dne 16. ob 3. pop. 2) Prvi krajec dne 23. ob 8 Deželni patroni. 19. Nazarij v Istri. — 24, Janez Krstnik v Slavoniji. - 26. Vigilij v šk. trident. - 27. Ladislav na Sedmograškem. Nebeško 2namenje. Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 7. zvečer. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan zraste do dne 22. za 19 mia. in se zopet skr6i do kosca meseca za 3 min. Dan je dolg 15 ur 42 min. do 1» ur 53 mia. 27 28 29 30 Dnevi 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Teobald, p.; Julij; Pambo, op. ® Obiskovanje Mar. Dev.; Oton, šk. Helijodor, šk.; Bertram ; Irenej. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1—9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Urh, škof; Berta, d. Ciril in Metod, škofa; Domicij. Izaija, prerok; Dominika, muč. Vilibald, šk.; Pulherija, kraljica. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. Anatolija, dev.; Veronika Jul., d. C Amalija, devica; Ftlicita, dev. U lažnivih prerokih. Mat. 7, 15—21 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobink. Pij I., pap.; Peter F. Mohor in Fortunat, mučenca. Marjeta, dev. muč.; Anaklet, pap. Bonaventura, škof; Just, mučenfc Henrik I., cesar; Vladimir, kralj. © Škapul. Devica Marija Karmelska. Aleš, spozn.; Generoz, mučenec. O krivičnem hišniku. Luk. 16, 1—9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobink. Kamil Lel., spoznav. Vincencij Pavi., sp ; Makrina, d. Marjeta, d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. Danijel, prer.; Olga; Prakseda, d. Marija Magdal., sp.; Teofil, m. 3> Apolinar, šk. in uč ; Liborij, šk. Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jezus se joka nad Jeruzalemom. Luk. 18, 9 14. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobink. Jakob, apostol. Ana, mati Mar. Dev.; Valens, m. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, papež; Viktor, mučenec. Marta, d.; Beatrika, d.; Olaf, kr. Abdon in Senen, m.; Julita, m. ® Ignacij Lojol, spoznavavec._ Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. O sv. Marjeti naj dežja ne bo, ne bi se ga veselil nikdo. Izpremeni meseca. Ščep dne 1. ob 10 dopoldne. Zadnji krajec dne 9. ob 6. zj. Mlaj dne 15. ob 9. zvečer. Prvi krajec dne 22. ob 8. zv. Ščep dne 30. ob 12. po noči. Nebeška znamenje. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 6. zjut. Začetek pasjih dni. Dan se skrči za 54 min. Dan je dolg 15 ur 57 minut do 15 02 minut. Dnevi 31 32 33 34 35 Godovi in nedeljski evangeliji 8 9 10 1 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 O farizeju 111 cestninarju. Luk. 18, 9—14. nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobink. Vezi Petra, apostola. Po rc i j un k ula. Alfonz Ligv., šk. Najdba sv. Štefana; Lidija, vd. Dominik, spoznav.; Agabij, škof. Marija Dev. snežna ; Ožbolt, kr. Gospodova izpremenitev. Kajetan, spok.; Donat, šk. muč. C Jezu« ozdravi gluhonemega. Mark. 7, 31—37. nedelja Pondeljek Torek Sreda Četi tek Petek Sobota 11 pobink. Cirijak, Larg in Smar. Roman, muč ; Emigidij, šk.; Afra, m. Lavrencij, muč.; Hugon, škof. Tiburcij, muč.; Suzana, devica. Klara, devica; Hilarija, muč. Hipolit in Kasijan. m.; Radegunda. f Evzebij. spozn* Anastazija, d. @ O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10, 23-27 nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobink Vel. gosp \?n. M. D Rok, spoznavavec ; Hijacint, spozn. Liberat, mučenec; Sibila, devica. Joahim, oče Mar. D.; Helena, kr. Ludovik Toled., škof; Julij, muč. Bernard, opat; Štefan, kralj. Ivana Frančiška, vd.; Adolf, sp. S Jezus ozdravi deset gobavih. Luk. 17, 11 19. nedelja 13. pobink. Timotej, mučenec. Pondeljek Filip Ben., spoznav.; Cahej, spozn. Torek Jernej, apostol; Ptolemej, škof. Sreda Ludovik, spozn.; Patricija, devica. Četrtek Cefirin I., pap.; Samuel, mučenec. Petek Jožef K.( sp.; Natalija; Gebhard. Sobota | Avguštin, škof; Hermes, mučen. O božji previdnosti. Mat. 6, 24 -33. nedelja Pondeljek Torek 14. pobink. Obglavljenje Jan. Kr. @ Roza Liman«ka, dev.; Feliks, m. Rajmund, spozn.; lzabela, devica. Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Ob Lovrencu in Jerneju lepih dni, se vsakdo jeseni lahko veseli. Kakor vreme da Kasijan, bo ostalo še marsikateri dan. Izpremeni meseca. C Zadnji krajec d. 7. ob 2. pop. © Mlaj dne 14. ob 5. zjutraj. 3 Prvi krajec dne 21. ob 12. op. (g) Ščep dne 29. ob 2. popoldne. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 12. opold. Koiipc pasjih dni. Dan se skrči za 1 uro 33 min. Dan je dolg 15 ur 1 min. do 13 ur 28 m. SEPTEMBER KIMAVEC 36 38 Dnevi 5 6 7 8 9 10 11_ 37 12 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 39 Sreda Četrtelc Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Egid, opat; Verena. devica muč. Štefan, kralj; Antonin, mučenec. Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja. Rozalija, devica; Ida,.kraljica. Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7, 11 -16. 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. Lavrencij Just., šk. C Hermogen, muč.; Pelagij, muč. Bronislava, nuna; Albin, škof. Tnala gospojnica. Rojst. M. D. Korbinijan, škof; Gorgonij, muč. Nikolaj Toled., sp; Pulherija, dev. Prot in Hijacint, mučenca. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14, 1 —11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobink. Ime Marijino. © Viigilij, mučenec; Notburga. dev. Povišanje križa. Maternij, šk. f Kvatre. Marija 7 žalosti. Ljudmila, vd ; Karmelij in Cipr. f Kvatre. Lambert, škof, muč. f Kvatre. Jožef Kup., sp.; Tomaž. O največji zapovedi. Mat. 22, 34—46 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobink. Januarij, mučenec. Evstahij, muč.; Suzana, muč. 3 Matej, apostol; Mavra, devica. Mavricij in tov., muč.; Emeran, šk. Tekla, dev., muč; Lin, papež. Marija Dev. reš. ujetn.; Gerhard, šk. Kleofa. spoznav.; Firmin. škof Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9, 1- Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek 16. pobink. Ciprijan in Justina. Kozina in Damijan, mučenca. Vaclav, kralj; Marcijal, muč. <1 Mihael, nadangel; Evtihij, muč. Hieronim, sp., c. uč; Honorij, šk. Zapisnik. j 2 Pomenljivi dnevi: Če Ilij mine lepega dne, se lepa jesen upati sme. Kakor se je vreme na Gospojnico ska-zalo, — štiri tedne bo naprej ostalo. Izpremeni meseca. Zadnji krajec dne 5. ob 8. zr. Mlaj dne 12. ob 2. popoldne. Prvi krajec dne 20. ob 6. zj. Ščep dne 28. ob 3 zjutraj. Deželni patroni:28. Vaclav na Češkem. — 29. Mihael v Galiciji. — 30. Jeronim v Dalmaciji. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 9. dopoldne. Začetek jeseni. Noč in dan enako dolga. Dan se skrči za 1 uro 42 min. Dan je dolg 13 ur 25 min. do 11 ur 43 m. OKTOBER VinOTOl^ D n o v i 40 42 44 Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Remigij, škof; Areta, mučenica. Angeli vari hi. Leodegar, škof. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat 22, 1 —14. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobink. Rož. venca. Kandid, m. Frančišek Seraf., sp.; Edvin, kralj. Placid in tov., m.; Gala, vdova. C Bruno, spozn.; Fida, dev. muč. Rožnega venca; Justina, dev. Brigita, vdova; Simeon, spoznav. Dionizij, šk. muč; Abraham, patr. 41 Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4, 46—53. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pobink. Frančišek Borg., sp. Nikazij, škof; Firmin, škof. Maksimilijan, šk. m.; Serafin. Edvard, kralj; Koloman, muč. Kalist, papež; Domicijan, škof. Terezija, dev.; Brunon, škof. Gal, opat; Maksima, devica. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18, 23—35. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondeljek Tcrek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Hedvika, kraljica. Luka, evangelist; Just, mučenec. Peter Alk., spozn.; Etbin, opat. Janez Kancij., sp ; Felicijan, m. C Uršula, devica; Hilarijon, opat. Kordula, dev. m.; Marija Šaloma. Severin, škof; Janez Kapist, sp. 43 Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22, 15—21. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobink. Rafael, nadangel. Krisant in Krišpin, m.; Bonifacij, p. Evarist, p. m ; Lucijan in Marcel. Frumencij. škof; Sabina, muč. © Simon in Juda, ap.; Fidelij, muč. Narcis, škof; Hijacint, muč. f Klavdij, muč.; Marcel, muč. Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9, 18—26. 31 Nedelja 23. pobink. Volbenk, šk.; Lucija. Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Kakor je sv. Uršula pričela, bo zima vsa izpela. Sv. Gal deževen ali suh prihodnjega poletja ovaduh. Izpremeni meseca. (f; Zadnji krajec dne 5. ob 2. zj. @ Mlaj dne 12. ob 2. zjutraj. 3 Prvi krajec dne 20. ob 2 zj. (gl Ščep dne 27. ob 3. popoldne. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 6. zvečer Dan se skrči za 1 uro 40 minut. Dan je dolg 11 ur 40 m. do 10 ur 0 m. Dnevi Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji God vseh svetnikov. Vseh vernih duš. Just, muč. Viktorin, šk.; Hubert, šk.; Ida. C Karol Boromej, šk.; Modesta, dev. Caharija, oče Jan. Krst; Vitalij. Lenart, opat; Sever, škof. 45 O dobrem semenu. Mat. 13, 24—30. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink. Prosdocim, škof. Bogomir, škof; Deodat, mučenec. Božidar (Teodor), m.; Orest, muč. Andrej Avel., sp.; Trifon, muč. © Martin, škof; Mena, mučenec. Martin, pap., muč.; Livin, šk., m. Stanislav Kostka. sp.; Didak, spoz. 46 0 gorčičnem zrnu. Mat. 13, 31—35. Nedelja Pondeljek Torek Sreda etrtek Petek Sobota 25. pobink. Varstvo Mar. Leopold, vojv., spozn.; Jedert, dev. Edmund, škof; Otmar, opat. Gregorij, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, sp.; Hilda. 3 Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. muč. Feliks Val., spozn.; Edmund, kr. 47 O grozoti razdejanja. Mat. 24, 15—35. 21 22 M ' 25 26 27 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobink. Darovanje Mar. D. Cecilija, dev'., muč.; Maver, muč. Klemen, pap. muč.; Felicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon, m. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. Konrad, škof; Silvester, opat. CD Virgil, škof; Ahacij, škof. 48 O poslednji sodbi. Luk. 21, 25—33. 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek 1. advent. Eberhard, škof. Saturnin, muč.; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, devica. Zapisnik. / a- c^jbr- /£ 5 f H fvu C^^--JQ ob 'Ti v g Pomenljivi dnevi: Prvega tedna v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas. Božič zeleni se za Velikonoč zameni. Ipremeni meseca. C Zadnji krajec dne 2. ob 6. zveč. @ Mlaj dne 10. ob 11. predpold. 3> Prvi krajec dne 18. ob 4. pop. (g) Sčep dne 25. ob 2. popoldne. Deželiii patron. 14. Spiridijon v Dalmaciji. Nebeško znamenje. Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 4. uri zjut. Začetek zime. Najkrajši dnn in najdaljša noč. Dan se skrči do dne 21. za 22 min. in zopet zraste do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 8 ur Sli min. do 8 ur 20 min. Pri znamenju. IIS1 fggg I. Izpod skale tam ob gozdu mal studenček žubori, svetega Antona slika v znamenju nad njim stoji. Pa zahaja tja dekletce vsako jutro po vodo, in pred znamenjem k svetniku vsakrat moli tam srčno. Bil od nekdaj že dekletom ljub in drag je ta svetnik, v tugah in izgubah težkih bil jim zvest je priprošnjik. Izpod skale tam ob gozdu mal studenček žubori, svetega Antona slika v znamenju nad njim stoji. II. Zaročilo se dekletce z mladim fantom je z vasi, priča temu prstan zlat je, ki na prstu ji blišči. Lica rožna, obraz krasni vnema ji ljubezni žar, in ta prstan, o, ta prstan, ki ga je prejela v dar! Ali kaj, da v lica rožna dekle obledelo je? kaj, da dekle prej veselo v srcu otožnelo je? S prsta ji obroček mali padel je, sam Bog ve kdaj, izgubila prstan zlat je, kje naj išče ga sedaj? III. Izpod skale tam ob gozdu mal studenček žubori, svetega Antona slika v znamenju nad njim stoji. Pa pred sliko tam dekletce žalostno kleči na tleh, in k svetniku roke vije v prošnjah se topeč le-teh; »Cuj me, ki si večkrat čul me, čuj me, sveti moj Anton, daj, naj zlati prstan najdem, ki ga je podaril on . . .« Večkrat tam dekle molilo, večkrat tam prosilo je, in zastonj ni tam prosilo, prstan zlat dobilo je. IV. Prva je ljubav cvetela, cvet rodila je in sad, bil je sad grenak in trpek, sad prevaranih je nad . .'. Prej se dekle je smejalo, zdaj se nič več ne smeji, pelo je poprej veselo, zdaj se v žalosti topi. Nje srce najlepših cvetek bil duhteč je, krasen vrt, zdaj v nje srcu cvet najlepši, cvet nedolžnosti je strt... Sama, tožna v prošla leta, v prošle se ozira dni, in v srce obup ji sili, solza sili ji v oči. V. Izpod skale tam ob gozdu mal studenček žubori, svetega Antona slika v znamenju nad njim stoji. Pa pred sliko tam dekletce s solzami kleči v očeh, in k svetniku roke vije, vije v srčnih se boleh. Bil od nekdaj že dekletom ljub in drag je ta svetnik, v tugah in izgubah težkih bil jim zvest je priprošnjik. Zdaj pa izpod vznožja valčki žalostno mu žubore: Zgubljen prstan se še najde, Zgubljena nedolžnost — ne! Ciril Strahota. Dva prstana. Igrokaz v treh dejanjih. II_II cU - bi [; B s •j/. • ICeiU^ 2-t'i | ^ , Dejanje se godi ob svetovni vojski 1. 1918. OSEBE: Oče Poljanec, premožen kmet. Mati Poljančevka, njegova žena. Lovrenc, njiju sin. Stric Janez, Teta Neža. Stari Pristov, posestnik na Pristavi. Stara Pristovka, njegova žena. Anica, njiju hči. Njfstara mati. } Begunki z Goriške«a-Jože, pismonoša. Berač Andrejček. PRVO DEJANJE. V hiši na Pristavi. 1. PRIZOR. Stari Pristov in stara Pristovka. Stari Pristov (sloneč ob oknu s pipo v roki): Jaz sem vedno pravil, da beguncev ne v hišo, pa me niste hoteli poslušati. Stara Pristovka (šivaje pri oknu): Moj Bog, kdo bi si bil mogel kaj takega misliti! Stari Pristov (stopajoč po sobi): Skrajni čas je, da jih odslovimo. Sedaj imamo lepo priložnost, ker imajo bolezen v hiši in mi potrebujemo prostorov za žito. Stara Pristovka: Stori, kar hočeš. Stari Pristov (ustavivši se pred njo): Sedaj naj storim, kar hočem, ko je že skoraj prepozno! Lovrenc je že ob zadnjem dopustu več zahajal k njim ko k nam. Po tvoji krivdi bo Anica obsedela. Kakšna sramota bo to! Vsa občina ve, da je mislil Lovrenc pred vojsko na našo Anico, sedaj pa naj bi se vse podrlo in to radi teh beguncev — pohajačev. Stara Pristovka: Lovrenc je zahajal k njim bolj radi očeta Lucijinega, ker sta bila tovariša in sta skupaj prišla na dopust. Stari Pristov: Kaj še! Ali nisi slišala Jožeta, ki je pravil, da je Poljančevka vsa neumna za te begunce, da prihajajo pisma od Lovrcnca na Lucijo in da se nekaj snuje. In zakaj mu je nje oče ob smrti v Galiciji izročil poročni prstan v dar? Takih reči ne dajejo brez namena? Stara Pristovka: Saj je Lovrenc tudi Anici vedno pisaril, da mu ni hotela več niti odgovarjati. Stari Pristov: Obe ste prevzetnici! Ti jej daješ potuho, a vedi, da si prav ti kriva, da sem vzel begunce pod streho. Ko bi jih ne bili mi sprejeli, bi bili takrat šli naprej v drug kraj. Stara Pristovka: Naj bo, kakor hoče! Stari Pristov: To pa ni tako! Mi moramo vendar gledati, da združimo lepo Poljančevo posestvo, ki meji na naše. Z begunci pa bo kratka pravda: že danes morajo iz hiše! (Anica vstopi). 2. PRIZOR. Prejšnja in Anica. Stara Pristovka: Kaj porečejo ljudje? Stari Pristov: Kaj meni mar drugi? Še dane« morajo od nas. Beguncev nočem več v hiši. Anica (prevzetno): Le mi naj bi imeli te ljudi v hiši! Stara Pristovka (gledaje skozi okno): Moj Bog, molčite, ker gredo k nam! (Stari Pristov hodi po sobi). Lucija gre in nje stara mati. Pojdi ti, Anica, v kuhinjo. Anica: Naj le gredo! Kdo se Jih ka] boji? (Odide.) Stari Pristov: Danes bo konec tem rečem! Stara Pristovka: Molči! (Za nekoliko časa se zasliši trkanje na vratih.) Stari Pristov: Naprej! 3. PRIZOR. Prejšnja in Lucija ter nje stara mati, ki liodi že nekolito sključeno. Lucija (vstopi v sobo). Dober dan! Stari Pristov: Bog daj, Lucija. Lucija: Lepo prosimo, oče Pristov, imejte z nami vsaj še par dni potrpljenja. Mama je tako slaba, da je kar ne moremo prenašati, ker se bojimo, da bi nam na poti umrla. (Joče.) Stari Pristov: Imeli smo dovolj potrpljenja. Mi potrebujemo prostorov za žitnico. Lucija: Morda dobimo v kratkem pri Poljan-čevih stanovanje, kakor so nam obljubili. Stari Pristov: Dobite kjer-koli, ker mi potrebujemo prostorov. Stara mati: Vsaj par dni imejte še potrpljenje. Radi bi, da bi jo danes prevideli, ker je slaba. Stari Pristov: Po par dneh bi spet prosili za par dni. Lucija: Ne moremo nikjer tako naglo dobiti stanovanja. Mati Poljančevka nam je obljubila, da bo skušala pripraviti morda že danes eno sobo v stari hiši. Rekla je, da nam bo to naznanila, pa do sedaj ni še nič sporočila in sitni ne maramo biti. Potrpite le še par dni. Stari Pristov: Beračev ne mara nihče. Rekel sem, da potrebujemo prostorov za žitnico. (Berač Andrejček vstopi.) 4. PRIZOR. Prejšnji in berač Andrejček. Berač Andrejček (vstopivši v sobo ob palici): Bog daj dober dan! Stari Pristov: Tu je spet eden! Berač Andrejček: Blagor mu, ki tega ne potrebuje. Stari Pristov: Sami pohajači ste! Berač Andrejček: Takega pohajanja bi ne privoščil nikomur. Glejte mojo nogo! V Bosni je bila prestreljena. Stara Pristovka: Vi ste vedno na vratih in kažete tisto svojo nogo. Berač Andrejček: Pol leta, vem, da nisem bil pri vas. Stari Pristov: Andrejček, glejte, da se mi spravite iz hiše. Berač Andrejček: Saj pojdem, saj pojdem. (Začne odpravljati se.) Stari Pristov: Le pohajali bi radi in jedli brez dela! Berač Andrejček (na vratih): Ej, gorje ubogim, gorje ubogim! (Odide.) Lucija (jokaje): Vsaj še malo potrpite! Daleč je ne moremo nositi in morda dobimo stanovanje pri Poljančevih. Stari Pristov: Dovolj sem čakal. Zal, da sem še predolgo čakal. Od beguncev imamo samo ne- Po vojski: Cerkev v Št. Andrežu pri Gorici. hvaležnosti. (Nekdo potrka.) Naprej! (Mati Poljančevka vstopi.) 5. PRIZOR. Prejšnji in mati Poljančevka. Mati Poljančevka: Dober dan! Stari Pristov (prijazno): Bog ga daj, mati Poljančevka! Kaj novega? Mati Poljančevka (proti stari Pristovki): Dober dan, mati! Stara Pristovka: Bog daj, Bog daj! Mat! Pollančevka (proti Luciji): Zdelo se ml le, da najdem ti dve tukaj. (Prijemši Lucijo za roko.) Iskala sem vaju doma. Mama so povedali, da ste tu. Hotela sem vam sporočiti, kakor sem obljubila, da bo ena soba v naši stari hiši že danes prazna in da pridete lahko že nocoj k nam. Potem bomo izpraznili še drugo sobo. Lucija: To bo za nas dovolj, da nam le mame ne bo treba daleč prenašati. Mati Poljančevka: Kar z menoj pojdite! Tu nimajo prostora, ker rabijo sami. Stari Prlstov: Mi pa že ne moremo, ker potrebujemo prostorov za žitnico. Prav res ne moremo. Lucija: Prav radi bi videli seveda, da bi je nikamor ne prenašali, če pa ni mogoče... Stari Prlstov: Nam res ni več mogoče. Stara mati: Dobro je že, da nam je ne bo treba nositi daleč. Mati Poljančevka: Prav danes smo dobili pismo od Lovrenca, ki nam piše v njem, da bi rad videl, ko bi vas sprejeli mi v staro stanovanje. Lucija In stara mati (proti staremu Pristovu): Lepa hvala za dobroto, ki ste nam jo izkazovali do sedaj. Z Bogom! Stari Prlstov: Z Bogom, z Bogom! (Odidejo. Proti ženi in bolj tiho) Ali si slišala? Danes so dobili pismo. Bomo videli, kaj nam pove Jože o tem pismu. Iz hiše pa morajo takoj! Stara Prlstovka: Naj bo, kakor hoče! Stari Prlstov: Sedaj govoriš tako, ko je že skoraj prepozno. (Jezno in na glas.) Tvoja trma je vsega tega kriva. Stara Prlstovka: Jaz se nič ne mešam. Mene pustite pri miru. Stari Pristov: Saj vem, da ti ni nič mar! Mar ti bo, če ti dam par klofut! Stara Prlstovka (stopivši naprej): Pa daj mi jih! (Anica vstopi.) 6. PRIZOR. Prejšnja In Anica. Anica: Moj Bog, kaj kričita? Vajino kričanje se sliši do ceste, da se že ljudje ustavljajo. Po v Hkrati nam naznanja, da upa, da bo prišel za dva meseca domov. Kar pojdimo! (Prime Lucijo in staro mater za roko.) Upamo, da boste pri nas zadovoljni. (Proti staremu Pristovu in stari Pristovki:) Z Bogom pri vas! Stari Prlstov: Z Bogom, mati Poljančevka! Stara Pristovka (vstane): Z Bogom, z Bo-som! .................j i: Kanal. Stari Prlstov: Obema bom dal par klofut, pa se ne bodo več ustavljali. (Anica začne na glas jokati.) Stara Pristovka: Kaj bi se toliko jezil, saj Lovrenc ni tako neumen, da bi vzel Lucijo sedaj, ko jej je umrl oče v vojski in je tudi mati na zadnjem koncu. Stari Pristov: Ti razumeš Lovrenca! Ali nisi slišala o pismu? In kaj pomenja tisti poročni pr- stan, ki mu ga je izročil nie umirajoči oče? Anica (jokaje na glas): Kaj se zmerom za to preganjata? Kaj meni mar Lovrenc? Stari Pristov: Ti si norica bila in boš! Ali veš, kako lepo je premoženje Poljančevo? Anica: Mene je že sram, da se vedno o tem prepirate! Za Lovrencem se ne bom jokala! Stari Pristov: Molči, norica! Anica: Če sem norica, pa naj bom! (Začne odhajati.) Stari Pristov: Le dobro si zapomni, norica, da take priložnosti ne bo več! Anica (za odrom.) Če sem norica, pa naj bom! Stari Pristov (proti ženi): In tej norici daješ ti še potuho? Stara Pristovka: Saj bodo Anico še drugi snubili, če bi je tudi Lovrenc ne hotel. Stari Pristov: Morda kaki pisarji, ki imajo prazne žepe, ki naj bi jih jaz napolnil! Stara Pristovka: Punci se zdi fant okorn. Starl Pristov: Okorn? Oklofutal bom obe, pa ne bo več okorn. To je lep fant in raven ko smreka! Stara Pristovka: Ti se preveč jeziš. Jaz ne morem tega več poslušati. (Odide z obleko v roki.) Stari Pristov: Kar obe bom oklofutal! (hodeč po sobi). Te begunce bi bil moral že davno zapoditi. Ali je potrebno, da imamo sedaj te skrbi? Želel sem, da bi se Lovrenc kmalu vrnil, a sedaj, ko ima priti, bi skoraj želel, naj ne pride. Najbolj me skrbi tisti prstan. Tu mora biti kaka skrivnost... Res je, stari Poljanec je za našo Anico... in obljubo je tudi storil, da bo dal ob Lovrenčevi poroki lep dar Materi b. svetogorski... in domenila sva se tudi, da bom jaz k temu kaj dodal... Jaz mislim, da se to ne da razdreti, zlasti ko ve že ccla vas. Bomo videli. (Nekdo trka.) Naprej! 7. PRIZOR. Prejšnji in pismonoša Jože. Jože (tiho in skrivnostno): Dober dan! Stari Pristov (veselo): Dober dan, Jože! Jože: Povedati vam imam nekaj novega. Po-fjančevi so spet dobili pismo. Poljančevka je bila vsa iz sebe, ko ga je prebrala. Stari Pristov: Da je dobila pismo od Lovrenca, že vem. Kaj je bilo v pismu? Jože: Saj vam vedno pravim, da se tu nekaj plete. Lovrenc jim v pismu priporoča, naj skrbijo za Lucijo in za nje bolno mater. Pravi, da se v par mesecih vrne in da se bodo takrat izpolnile materine želje. Ali ste razumeli? Ali veste, kakšne želje ima Poljančevka? Ta ženska je vsa neumna za bcgunce. Stari Pristov: Poljanec ne bo tako neumen?! Jože: Poljanec je mehak. Saj veš, kako ga maličijo s tisto slovenščino. Sedaj so spet poslali Poljančevki pole, da se bomo podpisovali. Poljančevka je dobila dekleta, ki nabirajo podpise. Stari Pristov: Neumnosti! (Si popravlja pipo.) Jože: Poljančevka je vsa vneta za te reči in Lucija in nje bolna mati tudi. Včasih so take reči bolj merodajne ko vse drugo. Stari Pristov: Nje mati naj bi rajši skrbela za zdravje. Kakor slišim, je pri koncu. Jože: Slaba je res. Mislim, da jej bom kmalu pisal mrtvaški list. O. župnik je že rekel, da jo bo moral prevideti. Stari Pristov: Ali zahaja g. župnik k njim? Jože: Pa še kako! Lucijo stavi v zgled vsem našim dekletom. Tista punca je res prikupna. To se mora priznati. Stari Pristov: Veš kaj? Pojdi še danes k Po-Ijancu in skušaj ž njim govoriti o tej stvari in če mogoče preprečiti, da bi jih ne vzeli v hišo. Imeli bodo v kratkem smrt v hiši, ako jih vzamejo. Jaz sem jih odslovil. Skednja potrebujem sam. Jože: Opravil bom težko kaj, ker je Poljančevka za to in kar ta reče, je ko pribito, zlasti še, čg tako želi Lovrenc, ki je njen ljubljenček. Zdi se sicer skoraj neverjetno, da bi tak posestnik vzel begunko za ženo, a ljudje si po občini že vsi šepečejo o tistem prstanu, ki mu ga je nje umirajoči oče dal na bojnem polju. (Stara Pristovka in Anica vstopite.) 8. PRIZOR. Prejšnja, stara Pristovka in Anica. Anica (vsa objokana): Kaj se vedno o tem preganjate, da ve o tem že cela vas in da me je že sram iti v cerkev. Stara Pristovka: Jaz pravim, da pustimo begunce za sedaj v hiši, ker bodo sicer ljudje še več govorili. Stari Pristov: Obe bom oklofutal, potem bo še večji mir v hiši. Stara Pristovka: Punco je takega govorjenja sram. Ona pravi, da ni Lovrenca nikoli prosila. Anica (jokaj®): Kedaj sem ga jaz prosila? Stari Pristov: Ali ne pravim, da moram obe oklofutati? (Stopi naprej in jim pomeri z roko. Vmes se postavi Jože.) Jože: Hoho! Tega pa že ne! Saj se bo vse popravilo. (Stari Pristov odstopi in si začne popravljati pipo.) Stari Pristov (jezno): Zaslužili bi, da bi ju dobro oklofutal. Jože: Saj se bo še vse poravnalo. Stari Pristov (potegovaje naglo iz pipe): V svoji hiši sem jaz gospodar! Bomo videli, ali bosta molčali. (Odide jezno.) Jože (proti Anici in bolj tiho): Saj se bo morda še vse poravnalo. Ko pride Lovrenc, bo vse drugači. Le pogumna bodi! (Jej poda roko. Proti materi:) Z Bogom, mati! Teči moram za očetom, ker se morava še nekaj pomeniti. (Jej poda roko in odide naglo za starim Pristovom.) Anica (vsedši se na stolico in zamahnivši z rutico po mizi): To imamo sedaj za plačilo od teh nesramnih beguncev! Koliko skrbi in žalosti mora človek trpeti za dobroto, ki jo izkaže! (Nasloni glavo na mizo in začne na glas jokati.) Zavesa pade. DRUGO DEJANJE. Preprosta soba begunske družine. Večer. 1. PRIZOR. Lucija in n]e stara mati. Lucija (ob šivalnem stroju in gledaje skozi okno): Koliko ljudi je bilo danes pred Poljančevi-mi! Srečni tisti, ki so se vrnili iz vojne. (Vsedši Stara mati: Lucija, ne jokaj vedno! Ali misliš, da smo samo mi nesrečni? Lucija: Kako je bil še vesel, ko je bil na dopustu z Lovrencem! Stara mati: Kaj pomaga sedaj jokati? Lucija, pospravi nekoliko po sobi, ker bo mati Poljančev-ka še nocoj privedla Lovrenca k nam, kakor je obljubila včeraj. (Lucija vstane in začne pospravljati.) Lucija: Lahko so veseli v tistih družinah, kjer so se vrnili očetje in sjnovi! (Gleda skozi okno.) Stara mati: Vojska je ko sreča: Temu je mila, onemu nemila. Tu je žalost, tam veselje. Lucija: Nocoj bomo izvedeli bolj natančno, kaj je ata govoril in naročil ob smrtni uri. (Gleda skozi okno.) Stara mati: Da boš še bolj jokala, kakor do Pozabljeni mrtvec. sedaj! Saj se moraš kamenu smiliti, če si boš to vedno gonila k srcu! Vse moramo pozabiti! Lucija: Ah, saj je bil ljubi ata vreden teh solz! Zdi se mi, kakor da bi bil danes njegov pogreb. Stara mati: Človek mora biti pogumen, ko ni druge pomoči! Lucija (gledaje skozi okno): Mislim, da gresta sedaj. Da, mati je in Lovrenc! Kako so srečni! Stara mati (vstane): Bog mu poplačaj, kar je za nas dobrega storil. Ko ne bi bil pisal starišem, ne vem, kako bi bili preživeli v tej draginji. (Gre k oknu.) Z bojišča ob Soči: se k šivalnemu stroju): Drugi prihajajo, mi pa zastonj čakamo na ljubega ateja. Stara mati (sedeč na stolu in pletoč): Volja božja se je zgodila! Lucija: Oh, kako smo mi nesrečni! Vojska nam je vzela ateja, a mama je umrla od žalosti, (Joče, naslonivšj glavo na šivalni stroj.) Stara mati: Ta svet je res solzna dolina, pa vdati se moramo v voljo božjo. Lucija: Saj sem se že stokrat vdala v voljo božjo, pa danes se mi obnavlja žalostni spomin na ubogega ateja, ki je tako žalostno končal v ne-srečnj Galiciji. (Joče.) Mi ga zastonj čakamo. Lucija: Njemu se moramo še posebe zahvaliti. (Gledaje skozi okno): Prav on je in mati! Takoj sem ga spoznala! Stara mati: Take ženske, kakor je Poljančevka, treba z lučjo iskati. Bog jej poplačaj stotero! Lucija (gledaje skozi okno): Kmalu bodo tu. (Stopivši k vratom in odprši jih): Že prihajajo! Dobro došli! (Stara mati gre proti vratom.) 2. PRIZOR. Prejšnji, mati Poljančevka in Lovrenc. Mati Poljančevka (pred vratmi): Dober dan! Lucija: Bog daj! Mati Poljančevka: Lovrenca sem vam privedla. (Vstopita.) Lucija: Saj ga cel dan Dričakuieve. Bog te sprejmi, Lovrenc! Stara mati (jokaje): Samo tebi se moramo zahvaliti, da smo pribežali sem in da nam je bilo tukaj tako dobro. Tvoja mamica je za nas skrbela, kakor za svoje. Bog jej poplačaj! Lo-vrenc: Jaz sem videl bedo ubogih beguncev v Galiciji, zato sva z rajnkim Matevžem, vašim sinom, brž odločila, ko je nastala vojska z Italijo, da se podajte sem v mojo rojstno vas. Na-svetoval sem vam Pristavo, kjer imajo mnogo prostora in kjer sem bil dobro znan. Lucija: Na Pristavi nam je bilo dobro, a mama je bila od tistega časa, kar sta bila z atom na dopustu, vedno slabši. Domači so se bali, da bi tam umrla. Zato smo morali proč. Lovrenc: Vem že vse! Na Pristavi mislijo, da ne bodo nikoli umrli. Lucija: Mama je potem kmalu tukaj umrla. Po vojski: Gradišče nad Renčami. Lovrenc (podajajoč roko Luciji): Bog s teboj, Lucija! Kako je kaj? Lucija: Kakor ubogim beguncem! Lovrenc (proti stari materi): Kako je kaj, mati? (Jej poda roko.) Bog z vami! Stara mati (držeč ga za roko): Bog te blagoslovi, Lovrenc in te ohrani tudi za naprej vseh nesreč! Lucija (proti Lovrencu): Mama pa je umrla, kakor veš. Ko si bil z atom na dopustu, je bila še vesela. Lovrenc: Kaj hočemo? Hudi časi! Stara mati (držeč ga še vedno za roko): Bog ti poplačaj, preljubi Lovrenc, za vse, kar si storil mojemu nesrečnemu sinu, očetu Lucije! (Joče.) Lovrenc: To je bilo res žalostno, pa vse morama pozabiti! Bila je žalostna, ko si sporočil o smrti očetovi. (Joče.) Mati Poljančevka (prijemši Lucijo za roko): Moj Bog, saj moramo vse pozabiti! Stara Mati: Jaz pravim tudi, da se moramo vdati v voljo božjo. Lovrenc: Lucija, Bog te tolaži! Lucija: Ali je ata kaj posebnega naročil ob smrtni uri? Lovrenc: Opisal sem vam že v pismu vse natančno. Zadet je bil v pljuča blizu Lvova in je težko govoril. Na prsih je bil ves krvav. Bila sva skoraj vedno skupaj. Ko sem videl, da je slab, sem ga zanesel nekoliko v ozadje, kjer je prejel svete sakramente. Duhovnik, ki mu je podelil sv. por slednje olje, je bil s Primorskega, ki ga je Matevž dobro poznal. To mu je bilo v veliko tolažbo v zadnji uri. Ko je spoznal, da Se triu bliža konec, je še enkrat zbral vse moči, me prijel za roko in mi rekel: O nesrečna vojska! Lovrenc, prosim te v imenu Matere božje svetogorske, poskrbi kaj za mojo bolehno ženko, za staro mater in Lucijo, ako se vrneš zdrav iz vojske«. Ko sem mu to obljubil, je snel p r s t a n in mi ga izročil v dar, kakor sem vam že pisal. (Poišče prstan in ga pokaže.) Lucija: Oh, res, to je njegov prstan. (Ga poljubi.) Prav takega je imela pokojna mama. (Joče.) Lovrenc: Pa ne jokaj, ker drugače ne bom nič več pravil! Mati Poljančevka (otiraje si solze): Vse moramo potrpeti! Lovrenc: Ta prstan bom imel za spomin na moža, ki sem ga ljubil ne-le kot zvestega tovariša, ampak kot očeta! Stara mati (jokaje): Tisti poročni prstan, kakor tudi prstan njegove žene, jima je kupil ob poroki moj pokojni brat, ki je bil župnik. Oba skupaj staneta tisoč kron. Pokaži, Lucija, prstan, ki ti ga je izročila pokojna mama ob smrtni postelji. (Lucija gre k skrinji in poišče prstan.) Lucija (iskaje po skrinji): Oba sta enaka. V obeh je dragocen kamen. (Prinese škatlico, in odpre in pokaže prstan. Vsi ga ogledujejo.) Stara mati: Oba sta popolnoma enaka! Mati Poljančevka: Res, popolnoma enaka! Lovrenc: Ko mi je Matevž izročil prstan, je izgovoril samo še te-le besede: »Lovrenc, pozdravi doma in Lucija naj skrbi za svojo bolehno mamo!« Kmalu potem je izdihnil. Lucija (jokaje): Jaz sem že skrbela za mamo po noči in po dnevu, pa mama je bila vsaki dan bolj slaba. Lovrenc: Pokopal sem ga blizu Lvova na neki senožeti ob mali topoli, na katero sem nabil napis. Še danes bi našel tisti prostor. Ako nam Bog da zdravje, pojdemo še kdaj z Lucijo tja. Lucija: Prav rada bi pokleknila na grob dobrega očeta. Mati Poljančevka: To Se bo lahko še zgodilo! Lovrenc: Podoba svetogorske Matere Božje in rožni venec, ki ju je imel pri sebi, sta šla ž njim v grob. Drugo sem vam pa domov poslal. Stara mati: Vse smo prijeli, pa tudi porabili v tej strašni draginji. Ko bi tvoje mamice ne bilo, bi bili morali stradati, ker se ni moglo niti za denar nič dobiti. Mati Poljančevka: Res, hude čase smo prestali. Lovrenc: Hvala Bogu, da je vse prešlo! Naj bo vse pozabljeno! Stara mati: Res, Bogu hvala, da ni bilo še slabši. Lovrenc: Ta prstan pa, ki mi ga je izročil pokojni Matevž, bo moj. (Proti materi:) Poslušajte mamica! Ta-le prstanček (kaže prstan proti materi) bo meni nevesta nateknila, ko se bom poročil. Mati Poljančevka: Potrebno bi že bilo, da bi se to kmalu zgodilo, ker je naši hiši res potrebna mlada in pridna ženska. Jaz že ne morem več vsega opravljati. Lovrenc (veselo): Mamica, čas ni več daleč! Boste videli, da vam privedem še letos nevesto v hišo. Mati Poljančevka: Bomo videli! Lovrenc (veselo): Mamica, še letos bo to! Mati Poljančevka: Pa le s Pristave gospodične ne, ker bi jej morala še jaz na stare dni streči! Lovrenc (veselo): Mamica, tako pridna bo, ko je Lucija! Mati Poljančevka (oklenivši se Lucije): Lucija je že pridno dekle in jaz bi jo najrajši imela v hiši! Lovrenc (veselo): No, Lucija, ako si ti zadovoljna, je pa lahko brž skleneno. (Proti stari materi): Kaj pravite vi, mati, na to? Stara mati: Zakaj ne, ako je volja božja? — Pridna naj bo in pokorna, kakor do zdaj, pa bo srečna! Lovrenc: No, Lucija, govori, saj si mi bila že skoraj obljubila! Še prstanov nama ne bo treba kupovati, ker imava že vsak svojega! Mati Poljančevka (prijemši Lovrenca in Lucijo za roko): To pa je izvrstna misel! O tem sem že sama premišljevala. Še prstanov ne bo treba kupovati! Čujte, to se bo dalo še porabiti! (Premišljuje.) Naš oče bi radi imeli v hišo gospodično s Pristave in bi radi videli, da bi naša hiša dobila za doto lep gozd za Pristavo. Še včeraj je bil pismonoša Jože, ki ga stari Pristov pošilja, pri našem očetu zavoljo Anice, a jaz sem temu nasprotna. Lovrenc: Jaz pa še bolj! Pismonoša naj le ostane doma! Dokler je v meni kaj poštene krvi, se to ne bo zgodilo nikdar. Lucija, govori! Sedaj imaš ti besedo. Mati Poljančevka (oklepaje se Lucije): Nekaj si mi bila že obljubila, pa povej mi sedaj odkritosrčno in za trdno: Ali hočeš biti naša? Nič se ne boj za staro mater, ker mati bodo tudi naši in ti boš lahko skrbela zanje,kakor do sedaj. Tudi našega očeta se ne boj! Sedaj jim maliči glavo obhodnik Jože, a bo kmalu drugači. Zato bom že jaz skrbela in vam bom kmalu povedala, kako mislim. Lovrenc: Obljuba, ki sem jo storil tvojemu umirajočemu očetu bi bila tako najlepše izvršena! Mati Poljančevka: Tvoj oče in tvoja mati bi bili gotovo tega veseli, ko bi bili tukaj. Lucija: Volje božje se jaz ne branim, a povejte, kako naj se odločim, da bi tu ostala. Lucija (oklenivši se stare matere): Vi, mati, odločite mojo srečo! Svetujte mi v tem trenotku! Stara mati: Lucija, bodi pridna in pokorna, kakor do sedaj ter spoštuj stariše, katere boš dobila, kakor si spoštovala svojo pokojno mamico in pokojnega očeta, pa boš imela blagoslov božji. Lucija: Pa domov ne pojdemo več in to je tako težko. Lovrenc: Vsako leto pojdemo lahko v domači kraj. Lucija: Lovrenc, ljubezen do tebe, ki sem jo obljubila tvoji mamici, ki si jej zadnjič pisal, hra- da jej bodo poklonili dar, ki ga bo Lovrenc določil, ako se vrne zdrav iz vojske. Ta dar bodi cena za prstana, ki ju ne bo treba kupovati — in stvar je odpravljena! Lovrenc: Izvrstna misel! Mati Poljančevka: To bo takoj omečilo njegovo srce. Svetogorska Mati božja nam bo pomagala. Lovrenc: Izvrstna misel! Mati Poljančevka: Za to obljubo ve tudi teta Neža, ki je bila z nami v Ljubljani in stric Janez. (Proti Lovrencu:) Ko bo lepa priložnost in ti jaz Stara mati: Ona misli vedno na dom In upa, da bo kmalu dovoljeno, kakor drugim, vrniti se na domače posestvo, ki je je oče tako cenil. Lovrenc: Za premoženje bomo že skrbeli. Lahko pojdemo vsako leto na sv. Goro in ob tej priložnosti borna obiskali domači kraj, ki ti je tako pri srcu. Lucija (proti Lovrencu): Jaz bi se ne mogla odločiti, da bi šla v hišo proti volji tvojega očeta. Mati Poljančevka: To je lepo, da si odkritosrčen otrok. Povem ti pa, da ti ni treba za to nič skrbeti. To skrb prevzamem jaz. Oče, ki jih vedno maliči obhodnik Jože, bi sicer radi imeli lepi gozd za Pristavo in so zato še nekoliko trdi, a boš videla, kako bodo kmalu voljni kot olje. Lucija, le meni sedaj odkritosrčno povej, ali hočeš biti naša? nim čisto. Ako mora tako biti, naj se zgodi volja božja. Mati Poljančevka: To je volja božja! (Prijem-ši jo za roko): Lucija bo naša in mi je ne damo nikomur več. Lovrenc (podajajoč Luciji roko): Tvoja sreča Lucija, bodi moja do smrti! Težko trpljenje treh let bodi s tem pozabljeno! Vi, mati, pa poskrbite, da se oče potolažijo, da pozabijo Pristavo in da bo prihod Lucije v našo hišo tudi njim v veselje. Mati Poljančevka (oklepaje se Lucije): To stvar bomo prav lahko uredili (Prijemši oba za roko): Jaz vam bom sedaj povedala nekaj, kar nam bo takoj odprlo pot do očetovega srca. Stvar je ta-le: Oče so obljubili, ko smo bili zadnjič v Ljubljani pred podobo svetogorske Matere božje, Po vojski: Podgora pri Gorici. Zadaj hrib Kalvarija. porečem, boš zahteval cčnO ža prstana v dar Materi božji. Če se bodo še kaj ustavljali, pokličemo še teto Nežo in strica Janeza, ki prav dobro poznata tistega oderuha na Pristavi. Stric Janez je poštenjak in nasprotnik tem oderuhom. Lovrenc (držeč Lucijo za roko): Čudovito naključje! Tvojemu umirajočemu očetu sem moral v imenu svetogorske Matere božje obljubiti, da bom skrbel za te in sedaj mi daje obljuba mojega očeta, ki jo je storil svetogorski Materi božji priliko izpolniti obljubo na tako lep način! mamica (se je oklene) bodo naši in iaz bom vesela, da bom imela spet mamico v hiši. Stara mati: Bog vam povrni obilo, kar ste storili meni in Luciji. Mati Poljančevka (proti Lovrencu in Luciji, ki se pogovarjata): Povem vama pa, da ne bomo s to rečjo nič odlašali, ker jaz potrebujem Lucije v hiši. Lucija: Jaz pa že težko čakam, da vam bom mogla za vse dobrote vsaj kaj malega povrniti. Mati Poljančevka: Upam, da bomo vsi zado- Mati Poljančevka: Mislim, da poide vse gladko. Prstana denita skupaj v škatlico, kakor sta bila skupaj, ko sta bila nova. Lucija (prijemši prstan od Lovrenca in polagajoč ga v škatlico): V imenu božjem! Lovrenc: Prstana tvojih starišev naj zvežeta srečno tudi naju do smrti. Mati Poljančevka: Pa ne-le Lucija, tudi stara voljni. Sedaj pa morava z Lovrencem domov, ker naju oče gotovo že nestrpno čakajo. Z Bogom torej pri vas! (Poda stari materi in Luciji roko.) Stara mati in Lucija (podajajoč roko): Z Bogom! Z Bogom! Lovrenc: Z Bogom, mati! (Poda stari materi roko.) Po vojski: Št. Ferjan pri Gorici. Stara mati: Bor te ohrani, moj dragi Lov-1 ene! Lovrenc: Zdrava, Lucija! (Jo prime za roko. Stara mati spremi mater Poljančevko skozi vrata, da ostaneta Lucija in Lovrenc sama.) Lucija (prijemši ga z obema rokama): Bog s teboj, Lovrenc in hvala ti lepa za vse, kar si dobrega storil meni, mojim starišem in stari materi! Lovrenc (držeč jo z obema rokama): Ali si zadovoljna, da se je izpolnila želja tvojega dobrega očeta? Rog! Na veselo in srečno svidenje v hiši mojega očeta! (Se prisrčno poslovita.) Zavesa pade. TRETJE DEJANJE. Soba pri Poljančevih. 1. PRIZOR. Oče Poljanec, Lovrenc in pismonoša Jože. Jože (stoječ z nekaj papirji v roki nasproti očetu Poljancu): To se da vse še poravnati, ako le Lovrenc hoče. Lovrenc, odloči se! Po vojski: Lucija: Da res, moj oče je bil dober. Kaj bi jaz dala, da bi ga mogla še enkrat videti! Lovrenc: Lucija, volja Božja je bila taka! Lucija: In mama je umrla tudi le od žalosti! Lovrenc: Lucija, vse treba pozabiti! Lucija: Kako je želela, da bi še enkrat videla dom. (Joče otiraje si solze.) Lovrenc: Lucija, ne jokaj, saj so mama gotovo v nebesih. Lucija: Nas je vojska najbolj zadela. Lovrenc: Lucija, pogumna bodi! Več ali manj smo v tej bratomorni vojski vsi trpeli, a krivci bodo dobili kazen. Upam za trdno, da se najina sreča začne v svobodni domovini. Tolaži naj te Tolmin. Lovrenc (ki stoječ popravlja orodje): Kar vi mislite, se ne more zgoditi. Oče Poljanec (sloneč pri oknu in jezno). To bi se prav lahko zgodilo, ako bi količkaj dobro hotel sebi in meni. Jože: Oče Pristov bi bil prav zadovoljen in Anica tudi. Lovrenc: To je nemogoče. Naj se 2godi karkoli! Oče Poljanec (jezno): Ti mi boš naredil še žalostne dni. Jože: Saj se ni treba jeziti, ker je najboljše, da se vsakdo v tej reči odloči po svoji volji. Jaz menim le, da bi bilo to delo dobro. Obe premoženji bi bili v naši občini nekaj Krasnega. Oče Poljanec (jezno): to pravim tudi jaz, a govorim gluhim ušesom. Jože: Na Pristavi so dobri ljudje, !e poznati jih je treba. Ni vse tako res, kakor jih nekateri obrekujejo. Žalostni so, da ne pride Lovrenc nikoli k njim, da bi se pogovorili. Oče Pristov mi je še včeraj rekel, da če se ta reč poravna, vama kupi take prstane, kakršnih ni nosil še nihče v naši fari. Lovrenc: To se ne da več poravnati, Jože, prosim te, reci jim, da je nemogoče. Oče Poljanec: Nemogoče je, ker si trmast. — Tako plačujejo otroci svojim starišem. Jože: Vse je mogoče. Upam, da se bo vse še poravnalo. Lovrenc, prepričan sem, da boš dru-gači govoril, ko pridem prihodnjič. Z Bogom! (Mu poda roko.) Lovrenc: Ne bo nič! To se ne bo nikoli zgodilo! Jože: Bo! (Strese roko Lovrencu.) Z Bogom, oče Poljanec! (Poda očetu roko.) Poljanec: Z Bogom! Bog daj kmalu boljših časov naši hiši. Jože: Z Bogom! (Odide). Oče Poljanec (ki sede k mizi): Lahko bi se bil že davno premislil! Ali ne vidiš, da potrebujemo v hiši pomoči? Lovrenc: Jaz nisem nič kriv! Oče Poljanec: Tvoja trma je kriva! Lovrenc: Za Pristavo bi se jaz ne mogel nikoli odločiti. Oče Poljanec: Zato se boš še kesal. (Mati Poljančevka vstopi s posodo v roki.) Prav lahko bi poslušal v tem svojega očeta, ki ti dobro hoče. Pojdi na Pristavo in povabi Anico in stariše za nedeljo na malo južino, da se pogovorimo. Lovrenc: Oče, tega ne storim nikoli! 2. PRIZOR. Prejšnja in mati Poljančevka. Mati Poljančevka (vsedši se h kolovratu): Vi dva bi se rada samo prerekovala, a jaz ne morem več sama opravljati vseh del, ker je gospodinjstvo veliko. Mi moramo dobiti v hišo mlado in pridno gospodinjo in sicer treba to hitro odločiti. Oče Poljanec (ki vstane in gre k oknu): Saj pravim tudi jaz tako! Na Pristavi ga čakajo. Jože je povedal, kako bi radi videli, da bi prišel kdaj k njim. Lovrenc: Tega pa že ne! Jože si brusi pete zastonj! Rajši grem od hiše, kakor da bi moral imeti ženo s Pristave! Oče Poljanec: Ti boš mene in vso našo hišo onesrečii in osramotil. Lovrenc: Oče! Za ves svet je nočem imeti žene s Pristave. Ti so grdo ravnali z našimi rojaki. — Oče Poljanec: Kaj vedno to ponavljaš? Lovrenc: Jaz vem, kakšno gorje je bežati pred sovražnikom od doma, ker sem se svojimi očmi videl bedo na Poljskem in sem se svojimi ušesi slišal, kako je ljudstvo jokalo, ko je moralo vse zapustiti in bežati. Ta velika nesreča je zadela tudi naše brate na Primorskem. Proklet bodi, kdor goni te trpine od hiše. Na Pristavi niso imeli nobenega usmiljenja ž njimi, čeprav sem jim jaz pisal. Oče Poljanec: Saj smo mi potem poskrbeli zanje! Lovrenc: Lahko pa bi bili tudi oni! Bali so se smrti v bližini, kakor da oni ne bodo nikdar umrli! (Se odpravlja iz sobe.) Oče Poljanec: Pomisli, Lovrenc, kako lep gozd je nad Pristavo, ki ga bo Anica podedovala. Lovrenc: Mi smo v vojski izpostavljali svoje življenje, a ti niso trpeli niti ubogih beguncev, ki so naši bratje. Oče Poljanec: To res ni bilo lepo, a pomisli, da Anica ni kriva. Lovrenc: Prevzetnice ne bi maral nikoli. Še berači jo proklinjajo. Ali ste slišali včeraj Andrej-čka? In tako naj bi bilo v naši hiši? Rajši grem takoj od doma! Oče Poljanec (ki sede k mizi): Ubogaj me, Lovrenc! Premoženje, ki je prinese Anica, je krasno. Lovrenc: Oče, pozabite to! Dokler bo v meni kaj poštenja, se to ne bo zgodilo. (Hoče oditi z orodjem v roki.) Mati Poljančevka (vstane in prime Lovrenca za roko): Nikamor! Jaz hočem, da se ta stvar konča. (Proti očetu:) Ali naj bo tako v naši hiši? Pusti fanta, naj si izvoli dobro dekle po svojem srcu! Nikdar ni dobro vezati trnja! Oče Poljanec: Ti se vedno poteguješ zanj! Mati Poljančevka: Jaz se ne potegujem, a dobro je, da ne silimo otrok v zakon, ki ga ne marajo. Ali si nisi ti prosto izbiral? Zakaj ne privoščiš tega fantu? Oče Poljanec: Pomisli, da nima naše posestvo pravega gozda! (Proti Lovrencu:) Bodi pameten, Lovrenc! Naša hiša bo srečna, ako le ti hočeš. Na Pristavi poprašujejo po tebi, kakor je rekel še danes Jože. Ako se to zgodi, ponesemo Materi božji svetogorski dar, ki ga boš ti določil, kakor sem bil obljubil v Ljubljani. Mati Poljančevka (spustivši Lovrenca in sto-pivši pred očeta): Kaj sedaj še-le hočeš to obljubo izpolniti? Ali je to lepo, da toliko časa odlašaš? Oče Poljanec: Saj bi jaz rad videl, da bi se Lovrenc hotel odločiti. Mati Poljančevka: Meni se pa zdi, da se ti ne moreš odločiti. Ali je to hvaležnost, da nam je ljubi Bog ohranil v vojski Lovrenca? Oče Poljanec: Jaz nisem nič kriv. Mati Poijančevka (prijemši Lovrenca za roko in vedoč ga pred očeta): Povej torej, Lovrenc, kako si se odločil in potem mir v tej hiši! Teh prepirov ne bom več poslušala. Lovrenc (slovesno): Povedal sem vam že, da me veže sveta obljuba, ki sem jo storil svojemu umirajočemu tovarišu na bojnem polju: Sprejmite Lucijo v hišo za svojo hčerko. Ako ste res obljubili Materi božji svetogorski dar, ki naj bi ga jaz določil, naj bo ta dar cena za prstana, ki ju ne bo treba kupovati, ker ju že imava od pokojnih sta-rišev. Prstana sta stala tisoč kron in to ponesemo v dar Materi božji. Oče Poljanec (prijemši se za glavo in hiteč k oknu): Tako si jo torej dobro premislil, da bi ubogega očeta pridobil! Ali naj pride res begunka v našo hišo? Ali se res ne moreš spametiti? Misliš, da bi jaz ne privolil rad, ko bi vedel, da je to za te dobro. Lovrenc: Oče, zame je to dobro! Oče Poljanec: Pomisli, kaj porečejo ljudje, ko izvedo, da pride begunka v našo hišo! Mati Poljančevka (spustivši Lovrenca): 2e vidim, da ni drugega, ko prepir. (Proti očetu:) Veš kaj, Lucija je prav dobro in pridno dekle, da jej ne more nihče česa očitati. Boljša je gotovo, ko tista Anica, ki ti jo hodi Jože priporočat in ponujat. Jaz bi pa Anice ne marala v hišo. Oče Poljanec: Moj Bog, kaj sem dočakal! Ali ni Anica dobro in pridno dekle? Mati Poljančevka: Ti ne poznaš še Anice. Po-prašaj teto Nežo, ako hočeš izvedeti, kaj je Anica? Prav rada bi videla, da bi bila sedaj teta Neža tukaj. In stric Janez ve o njej še več. Te poslušaj, ne pa tistega neumnega pismonoše, ki ga plačuje stari Pristov. Oče Poljanec: Pomisli, kako premoženje bi dobili z Anico. Mati Poljančevka: Premoženje je že, a dekle ni za našo hišo. Prav rada bi videla, da bi prišla sedaj k nam teta Neža, da bi ti vse povedala. (Proti Lovrencu:) Pojdi Lovrenc in pokliči jo. (Proti očetu:) Če nočeš meni verovati, veruj njej! Oče Poljanec: Že vidim, da sta jo skupaj premislila. (Lovrenc odide.) Vem že dolgo, da daješ ti Lovrencu potuho. Mati Poljančevka: Jaz mu ne dajem potuhe, a bi rada videla, da bi ti fantu ne jemal veselja in poguma. Pusti, naj si izvoli po svoji volji! Ali si nisi ti volil po svojem srcu? Oče Poljanec: Moj Bog, kakšno sramoto je učakala naša hiša! Mati Poljančevka: Kakšno sramoto? To ti za-biva v glavo Jože, ki ga jaz prav nič ne maram v hišo. Oče Poljanec: Kako se bodo ljudje smejali, ko izvedo, da dobimo begunko za nevesto, ko bi lahko dobili lepo Pristavo za dediščino. Mati Poljančevka: Veš kaj, Lucija je tako pridna, pokorna in pobožna punca, da jo cela fara hvali. Ali si videl, kako je skrbela za pokojno mamo in kak pogreb je imela ta? Oče Poljanec: Ali ne uvidiš, kakšna sramota bo to za naju oba? Mati Poljančevka: Jaz ne vidim v tem nobo-ne sramote. Sramota bo, ako Lovrenc odide od hiše. Ti si ž njim pretrd in bi ne bilo nobeno čudo, ko bi se fant naveličal in te zapustil. ■ Oče Poljanec: Moj Bog! Upal sem vedno, da se premisli. Kaj porečejo ljudje? Mati Poljančevka: Kaj porečejo ljudje? Saj pravijo že sedaj, da si je Lovrenc izbral pridno in pametno dekle. Tudi gospod župnik je rekel, da bo Lovrenc srečen. Oče Poljanec: Gospod župnik gleda samo na osebo, kaj pa premoženje? Mati Poljančevka: To je, kar pravim jaz vedno! Za našo hišo ne bo to nobena sramota, ampak čast. Pomisli pa, kaj bo z našim premoženjema ako naju Lovrenc zapusti? Oče Poljanec: Ti ga vedno zagovarjaš! Mati Poljančevka: Moj Bog, kdo bi ga ne zagovarjal? Ali ne vidiš, kako se cele dni ubiva in ubiva? Nobenega veselja si ne privošči, niti ob nedeljah! Oče Poljanec: Saj sem ga večkrat pošiljal, naj gre včasih od doma, naj obišče Pristavo in naj se razvedri! Mati Poljančevka: Ce pa ni to zanj nobeno razvedrilo?! Pomisli tudi na svojo obljubo, ki bi jo bil moral iz hvaležnosti do Boga že davno izvršiti! Oče Poljanec: Saj jaz vedno mislim na to in sem upal, da ponesemo dar Materi božji ob njegovi poroki z Anico. Tudi na Pristavi so obljubili, da bodo nekaj dodali, ako se to srečno izvrši. Mati Poljančevka: Ti boš s to rečjo toliko časa odlašal, dokler te Lovrenc ne pusti samega v hiši! Ali misliš, da je Lucija tako uboga? Na Goriškem imajo lepo premoženje in Lovrenc se že odpravlja tja! 2. PRIZOR. Prejšnja in teta Neža. Teta Neža: Dober dan! Oče Poljanec: Bog daj, Neža! Teta Neža: Kaj ste naredili Lovrencu, da je tako zamišljen in žalosten? Oče Poljanec: Ti ne veš, kaj se je sedaj ufni-slil?! Teta Neža: Kaj? Oče Poljanec: Ti si bila z nami v Ljubljani, ko sem jaz obljubil dar Materi božji, ki naj ga Lovrenc določi, ako se vrne zdrav iz vojske. In veš, kaj hoče sedaj? Poročiti hoče Lucijo in tisti dar da naj bo cena za prstana, ki da ju že imata od pokojnih starišev! Teta Neža: Jaz se ne maram vtikati v tc reči, a rečem le, da cela občina hvali Lovrenca, da si je izbral modro, pridno in pobožno punco in da je take punce nima naša {ara! Mati Poljančevka: Saj pravim tudi jaz tako. Cemu žaliti fanta? Lahko nama naredi še kako nevšečnost, da odide od hiše in potem, kdo bo skrbel za premoženje? Jaz sem stara in li si tudi star! In obljubo, ki si jo storil, moraš izpolniti! Oče Poljanec: Vse matere ste enake! Če le morete, potegnete se sinom proti očetu. Povej mi Neža, ali ni Anica dobra punca? In kako dediščino bo imela! (Sede k mizi.) Mati Poljančevka: Kaj se hočeš več ustavljati, saj je fant že popolnoma zbegan. Še od hiše nam bo ubežal. Teta Neža: Lovrenc se mi je zdel seJaj, ko sem ga srečala na poti, tako zamišljen, da se prav res bojim zanj. Mati Poljančevka: Boste videli, da nam bo odšel od hiše, potem bo lepa. Teta Neža: To bi bilo res hudo. (Proti materi Poljančevki:) Pojdi, pojdi ponj! Večkrat je od enega trenotka odvisna sreča in zadovoljnost celega življenja! •Mati Poljančevka: To je, kar moramo otrokom želeti: srečo in zadovoljnost! Kaj pomaga bo-gatija, ako niso srečni. Če bodo imeli veselje in Z bojišča ob Soči: Padli vojaki. Teta Neža: Veruj mi, da bi je ne hotela imeti v hišo, če bi mi celo vrečo zlatega Jenarja prinesla. Ta prevzetnica, ki se za hrbtom vsem iada posmehuje, je kriva, da so zapodili Lucijo z bolehno materjo s Pristave, češ, mati bi utegnila umreti in 'potem bi imeli mrliča v bližini. Govorila je, da bi jo bilo strah. Le sprejmi jo, pa boš moral umreti zunaj svoje hiše! Mati Poljančevka: Pa še klobuk si nastavlja! Jaz bi jej morala kajpada streči! Teta Neža: Lovrenc ima že prav, da je ne mara. On je moder mladenič, da si lahko ponosen nanj. , Mati Poljančevka: Če ga boš vedno le trdo obdeloval, nama še odide od ootna. Oče Poljanec: Je pač l.c tako! Mati je vodno na strani sina. 2 njo potegnejo še druse ženske, da se je zastonj ustavljati. bodo pridni, si bodo lahko pridobili dva taka gozda, kakor je Pristava. Oče Poljanec (ki vstane in gre k oknu): Veš kaj? Če nočete mene poslušati, pa pojdi ponj in naj stori po svoji pameti! Kakor si kdo postelje, tako bo spal! Teta Neža: Najbolje je, da greš ponj. Skoraj gotovo je šel k Luciji na dom. Mati Poljančevka (proti očetu): To bom storila, a povem ti, da mora biti temu konec! (Se začne napravljati.) Oba ti pripeljem sem, potem se pogovorite, da bo v naši hiši mir. Oče Poljanec: Jaz bom molčal, ti glej! Ženske ste vse enake. Mati Poljančevka (napravljaje se): Včasih je pa vendar dobro, da nas moški poslušate. 'Teta Neža: Kar zadovoljen bodi! Pomisli tudi, da te obljuba veže. Ako Lovrenc tako hoče, moraš to storiti. če se le zmisliin na gozd za Pristavo, ki bi ga tako zelo potrebovali. Teta Neža: Kaj gozd?! Oče Poljanec: Tebi je lahko tako govoriti, ko ti ni nič mar. Teta Neža: Nikar si ne misli, da je Lucija tako uboga, kakor se zdi. Slišala sem, da imajo doma lepo premoženje. Sedaj so pač živeli v ubo-' štvu, a doma so precej premožni. Oče Poljanec: Kaj hočemo početi s premoženjem na tujem? Teta Neža: Prodali boste lahko in kupili gozd, ako ga hočeš imeti. Oče Poljanec: Takega gozda ne dobimo več in, kar je največ, gozd je zraven našega posestva, Vse bi imeli skupaj in blizu doma. Punca je res pridna in dobra, a ta poroka se mi zdi neumna. Teta Neža: Ne neumna, ampak pametna in zelo pametna! Na ta način se kar dve obljubi opravite, tvoja in Lovrenčeva, ker je tudi on obljubil njenemu umirajočemu očetu, da bo skrbel za njegovo družino, ako mu Bog da milost, da se vrne zdrav domov. S to poroko se tudi ta obljuba opravi. Drugači so te obljube človeku vedno v zadrgo. Oče Poljanec: Vse to bi se dalo tudi drugači izvršiti, pa naj bo volja božja! Teta Neža: Prav volja božja je to. Tudi gospod župnik je tega mnenja. Oče Poljanec: Volji božji se jaz ne upiram, a Mati Poljančevka: Tako je! Hvali Boga, da je prišel zdrav iz vojske. Koliko družin je postalo radi te vojske nesrečnih! Oče Poljanec: Obljubo bi še lepši izpolnili, ko bi Lovrenc vzel Anico. Teta Neža: Molči o Anici! Vojska je drugači obrnila in kar tih bodi! Mati Poljančevka: Anici naj bi jaz še stregla! Teta Neža: Anica ni za vašo hišo. Mati Poljančevka (odhajaje): Oba ti privedem in potem mora biti konec vsem prepirom. (Odide.) Oče Poljanec (ki sede k mizi): Srce me boli, Teta Neža: Vesel bodi, da ne boš imel nič opraviti sš starim Pristovom, ki je oderuh. Le nikar ne poslušaj Jožeta, ki ti ga pošilja Pristov! Lovrenc je moder. Oče Poljanec: Naj bo v božjem imenu, saj vem, da ne opravim nič, če še toliko prigovarjam. Teta Neža: Današnji dan ti bo v srečo. Spominjal se boš mojih besedi. Takega modrega in pobožnega dekleta si lahko vesel. Kar lepo jo sprejmi, če jo mati res privede. . (Pogleda skozi okno.) Oče Poljanec: Saj jaz nimam nič proti njej. Cerkev v Kostanjevici na Krasu, ko je bil zvonik že razrušen dne 9. junija 1915. sem mislil, da bi bilo za našo hišo bolje, ko bi prišla Anica. Teta Neža: Če je Lovrenc ne mara? Oče Poijanec: Pred vojsko je bil ž njo zadovoljen. Teta Neža: Vojska je marsikaj premenila. To ie tebi le v srečo! Pusti Pristovce v miru, saj jih pozna cela srenja! (Pogleda skozi okno.) 3. PRIZOR. Prejšnja In stric Janez. Stric Janez (nesoč v roki steklenico): Dober dan! Danes bo tej hiši veselje došlo! Poljančevka je vsa vesela. Rad bi bil tudi jaz deležen. Oče Poijanec: Lahko bi bilo drugači, pa naj bo z Bogom! Stric Janez: Vesel bodi, ker je Lucija najboljše dekle! Oče Poijanec: Kaj pa Pristava? Stric Janez: Pusti sitnega Pristova! Teta Neža: Anica ni za tvojo hišo! Stric Janez (sede k očetu Poljancu): Take punce, kakor jo dobiš ti v hišo, ni v naši fari. To ti zagotovim. Zato pa se bomo danes veselili in pili (Kaže steklenico, ki jo je prinesel.) na zdravje taki mladini, v kateri je naša bodočnost, očka Poijanec (Potrka ga po ramenih.)! Prinesel sem svojega najboljšega Dolenjca, ti pa daj svojega s Primskovega brega, da proslavimo ta lepi dogodek! Teta Neža: Takega fanta, kakor je Lovrenc, treba iskati v treh farah. (Gleda skozi okno.) Stric Janez: In punce tudi! Oče Poijanec: Misliš? Stric Janez: Jaz pravim, da zna mati Poljančevka dobro Izbirati. Vesel bodi! Oče Poijanec: Meni se tudi zdi, da sta jo z Lovrencem skupaj skuhala! Stric Janez: Pa dobro sta jo skuhala! Oče Poijanec: Naj bo vse v božjem imenu! Kakor si kdo postelje, tako bo spal. Teta Neža (gledaje skozi okno): Sedaj gredo. Oba sta, Lucija in Lovrenc, pa še stara mati ž njima! (Odpre vrata in se postavi na vrata.) Dobro došli! Tako je prav! 4. PRIZOR. Prejšnji, mati Poljančevka, ki vede Lucijo In Lovrenca za roko In stara mati. Mati Poljančevka (še za vratmi): Sedaj sem privedla oba! Stric Janez (vstane in zakliče): Zivio! Mati Poljančevka: Dober dan, Janez! Prav je, da si prišel tudi ti! Kaj praviš, ali ni čas, da to stvar končamo? Stric Janez: Tako je! Mati Poljančevka (vodeč Lucijo in Lovrenca pred očeta, ki vstane od mize in se smehlja): Tu sta sedaj oba! Lucija bo naša in jaz sem tega vesela. Sprejmi jo tudi ti, ker te veže tako obljuba, ki si jo storil Materi božji. Lovrenc: Sprejmite jo, oče, za svojo! Prstana, ki sta zvezala njene rajnke stariše, naj zvežeta tudi naju! Ceno za prstana bomo izročili Materi božji v dar. Oče Poijanec: Lovrenc, sin moj, ti veš, da te ljubim in da ti želim sreče. Če si se res tako odločil in je to tvoj trden sklep, naj se zgodi volja Božja! Lovrenc: Oče, to je moj trden sklep! Sprejmite jo za svojo! Oče Poijanec (ki stopi nap-ej smehljaje seV Bog te blagoslovi, Lucija, pod našo streho! (Jej poda roko.) Prečudne so Božje poti in volja Božja je najboljša. (Jo prime z obema rokama za roko.) Lucija (ki poljubi očetu roko): Če je to res volja Božja, sem jaz danes srečna, ker sem dobila spet očeta, - ki sem ga izgubila v tej nesrečni vojski in svojo ljubo mamico, ki mi je prezgodaj umrla. Mati Poljančevka (prijemši jo za roko): Mi te sprejmemo kot svojo ljubo hčerko. Nič ne žaluj! Teta Neža: Lucija, vesela in pogumna bodi. ker ti je Bog dal srečo, da si dobila spet stariše. Luci'a: Saj sem vesela. Svojega dobrega očeta in svoje dobre mamice, ki sta tako nesrečno končala to življenje, ne morem pozabiti. (Otiraje si solze.) Teta Neža: Ne jokaj, ker sta oba v nebesih. Mati Poljančevka: Vse mora človek potrpeti. Volja Božja se je zgodila. Stric Janez: Sedaj pa ne bomo jokali, ko se tej hiši odpira novo življenje in nova sreča! Oče Poijanec (držeč Lucijo še vedno za roko): Otroka moja! Izročam vama blagoslov, ki sem ga jaz prejel od svojih starišev. Voščim vama, da bi mogla v zdravju, veselju in milosti Božji dočakati visoko starost in videti srečo svoje družine in svojeea imetja. Mati Poljančevka (položivši roko na Lucijino rame): Bog daj blagoslov, da bi bila ta stvar, ki smo jo danes dokončali, srečna! Stara mati: Bog naj usliši naše želje in prošnje in naj podeli svojo srečo. (Lovrenc in Lucija poljubita stariše in staro mater. Teta Neža poljubi Lucijo.) Teta Neža (podajaje Lovrencu roko): Bog s teboj, dragi moj Lovrenc! Stric Janez: Tako je lepo! Otroci morajo dobiti od starišev svoj blagoslov, kajti zapisano je. da blagoslov starišev otrokom hiše utrjuje. Bog vaju živi in blagoslovi, Lovrenc in Lucija! (Poda obema roko.) Mati Poljančevka: Pred altarjem pa naj mili Bog potrdi to, kar smo vama danes iz srca voščili. Stric Janez: Sedaj pa se hočemo poveseliti! Mati Poljančevka, le urno čase na mizo, da na-pijemo na zdravje mlademu paru ob tej lepi priložnosti njiju zaroke. Mati Poljančevka: To pa že! (Teče po čaše. Vsi stopijo okolu mize.) Stric Janez: Draga zaročenca! Nesrečna svetovna vojska, ki nam je prinesla marsikaj slabega, nas je naučila ljubiti brate. Pokazala nam je, kako bi morali biti vsi naši ljubi rojaki mej seboj bratje in sestre v ljubezni in trdni složnosti. (Mati Poljančevka prinese na mizo čaše, ki jih teta Neža nalije.) Ta ljubezen in složnost v našem ljudstvu, ki je bila edini lepi pojav v tej divji in bratomorni vojski, je gotovo znamenje, da poštenje našega ljudstva ne bo propadlo. Blagoslovljeni tisti, ki so v tej veliki nesreči skazovali ljubezen svojim trpečim bratom. Lovrenc! Ti si dal mladini in vsem nam lep zgled, ki naj kaže še poznim potomcem, kako moramo v dejanju ljubiti brate. Zato pa te je Bog balgoslovil in ti je svetogorska Mati božja naklonila dragocena prstana, ki te bcsta zvezala z dobro družico, ki naj jo Bog ohrani mnogo let. Veseleč se vajine sreče in sreče vajinih starišev kličem: Na mnoga leta v zdravju, v veselju in milosti božji! (Dvigne čašo. 2 njim jo dvignejo tudi drugi.) Naj bi nam nebesa poslala mnogo take mladine, navdušene za vero in za blagor našega ljudstva! Na mnoga leta! Zivio! (Udarijo s čašami kličoč si: 2ivio! Na mnoga leta!) Mati Poljančevka: Na zdravje stari materi (Klici: Zivio! Na zdravje!) Stric Janez: Na zdravje vsem našim trpečim beguncem! Naj bi se vsi srečno vrnili v lepo domačijo! (Klici: 2ivio! Zivio!) Zavesa pade. Dr. Egidij. Pesen o lešnikih. Vse lešnike na svetu v en kup bi rad nabral, iu tebi, drago dete, za god jih daroval. Njih jedrca naj srca goreča bi bila, ki tebe, drago dete, naj bi ljubila vsa! Luščine njih naj bili demanti bi svetli, ki tebe, drago dete, naj bi krasili vsi! Rad takih bi na svetu ti lešnikov nabral, in tebi, drago dete, za god jih daroval! Ciril Strahota. Pa si tui ti za-nerila, ker ?e:n ti rekel: dete, češ, da doraslo si dekle, in da več nisi dete. Da veš ! Nc vem, če sem te prav u uči. a čuj, in se nc čudi: (iorjč ti, če si le deklč in ne vei dete tudi! Ciril Strahota. Da, večnost je T O molči! Nor je tvoj nazor, da večnost je le prazna iraza, brez trdnosti in brez dokaza. Le vse poglej, in sam povej, li ni ti vse prostranstvo širno premajhno za srce nemirno? Ko vse dobil in vse si vžil, srce ti le naprej po novih brez konca hrepeni svetovih.' In čut ie-ta brez vseh meja, če bil bi brez podlage, prazen, ne bil bi le obupen, blazen...?! Da! — Onstran mej sveta naprej še drug se svet, brezkončen širi, kjer v vek se ti sreč umiri..! Ciril Strahota. f Rev. Andrej Smrekar, župnik v Collinwoodu, Ohio, odlični in edini slovenski pesnik v Ameriki. Dne 9. septembra 1913 ravno 5 minut pred pol 12. uro po noči je izdihnil blago dušo v Collinwoodu, O. naš tolminski rojak preč. g. Andrej Smrekar. V postelji je bil samo dva dobra dni: 7. septembra je legel, 9. je bil že mrtev. Kakor sporoča sestra, ki je bila zadnja leta pri pokojniku, bolehal je že več let in mnogo, a vdano trpel. Potožil pa ni o tem nikomur, ne sestri ne drugim, ampak prikrival bolečine, dokler je mogel. — Pogreba se je udeležilo 19 duhovnikov in na tisoče slovenskega in drugega ljudstva. Njegova sestra Nana piše o tem prav lepo v pismu od 27. sept. 1913: »Ako so ga v nebesih s tako trumo vsprejeli, kakor so se tukaj od njega poslovili, potem lahko rečem, da je srečen.« — Vedno je želel biti pokopan v rodni zemlji, a prišlo je drugače: »Tuje te zemlje pokriva odeja v grobu tihotnem, naš bralec Andrej.« — Pokojnik je bil rojen dne 29. novembra 1K68 na Kneži h. št. 19 v župniji Podmelec na Tolminskem, po domače »pri Andercu«. Oče France in mati Marijana roj. Božič sta imela posestvo in vaško gostilno na Kneži. Mati je umrla že 1. nov. If??l4 t. j., ko je bil pok. Andrej še-le 16 let star, oče pa še živi in je še zdrav in čvrst. Imel je Andrej še sedem bratov in sester, izmed katerih živita sedaj samo še sestra Nana (Marijanica) in brat Ivan, ki se je poročil na Kneži iz hiše. Brat France, ki je bil gospodar na domačiji, je pa ravno sedem dni po Andrejevi smrti tako nesrečno padel na stezi, da si je prebil sence in ostal kar na mestu mrtev. V šolo je hodil pok. Andrej par let doma v Podmelcu. Ko je bil 10 let star, ga je dal oče v šolo v Tolmin, kjer je bil dve leti. Ko ga je hotel nato oče vzeti domov, pregovorila sta ga pok. g. prelat v Tolminu, Josip Kragelj, in pok. nadučitelj in cerkveni skladatelj Danilo Fajgelj, da je peljal nadarjenega dečka v Gorico na vadnico. Oče se je dal prav težko pregovoriti k temu, ker ni imel sredstev, da bi sina vzdržaval; a nazadnje je vendar-Ie šlo, ker je Andrej bil potrpežljiv in vztrajen. Nekaj časa je stanoval v Gorici pri šolskem slugi, zadnja leta pa pod Kostanjevico. Stanovanje je imel uborno do skrajnosti. Šaljivec, kakor je bil, je povabil nekoč pok. sošolca, Štefana Preglja, naj ga vendar enkrat obišče v njegovi »vili« pod Kostanjevico. Ta mu ustreže. Smrekar ga sprejme s šegavim nasmehom in ga vodi slovesno po lesenem hodniku, ki se je gugal pod nogami kakor ladiia. Manjkalo je na njem toliko de-sek, da je moraf Pregelj s svetim strahom in »grevengo« v srcu paziti, da ni padel skozi. Nazadnje sta prišla v Smrekarjevo delavnico, to se pravi v kuhinjo, ki je bila ob enem knjižnica in pisarna. Kako to? — Knjižnico je itnel Smrekar kar pod ognjiščem. Sestajala je iz večjih ali manjših delov raznih šolskih knjig, v katerih je pa bil vsak list za-se. To so bili kakor smo mi to imenovali v študentovskem jeziku — Smrekarievi bankovci. — Za pisalno mizo mu ie služilo ognjišče. Tu je pesnikoval in izdeloval svoje naloge, — in tu je stara gospodinja kuhala svojo prozo. Kakšna je bila spalnica, o lam ni vedel Pregelj ničesar povedati. Jedel je naš Andrej povsod, kjer so mu kai dali, drugače je pa znal biti tudi velik umetnik v stradanju. Pod Kostanjevico je deloval in spal, na solkanski cesti večerjal, doli kje pri kapucinih pa kosil. Tako je bil revež cel dan na »rajži«. -— Kadar ie imel par šestič ali kakšne »pašte« (sladči-ce), ki jih je dobil od dobrotnikov kot ostanek od obilnega obeda, je takoj zbral okoli sebe še par sošolcev, da so te dobrote po bratovsko delili in povžili. Bil je res pesnik po Vodnikovem kopitu: »Ni žvenka, ne cvenka, pa bati se nič; živi se brez plenka o petju ko ptič.« Njegov gospodarski program je imel samo dve točki: 1. vse dati; — 2. nič imeti. Na gimnaziji se je med šolskim poukom njegov duh navadno sprehajal po Parnasu, njegov svinčnik pa po kakem koščku papirja, katerega je nazadnje vselej lepo shranil v znotranji žep svojega oguljenega jopiča. Le redkokedaj nam je kako pesem pokazal in prebral, priobčil menda ni tačas nobene, dasi bi bila gotovo marsikatera godna za tisek. Od Smrekarja je prešel ta pesniški tok (fluid) tudi na druge bližnje tovariše v šoli. Ta in oni se je z večjo ali manjšo srečo metal in davil s poezijo; eden izmed teh pa mi je ostal v spominu za vedno radi dveh stihov, ki sta menda njegova dvojčka-edinca in se glasita: »Je bil enkrat en mož, k' je imel polhen koš...« Do 6. gimnazijskega razreda je Smrekar ostal v Gorici, potem je pa odšel v Novo mesto in od tam v večji družbi tovarišev Kranjcev v Ameriko v bogoslovje. Iz Amerike je dopisoval le še svojim domačim, tem pa pogostoma in zares ljubeznivo in preprosto; svojim sošolcem pa prav malo. V pismih na svoje domače se jih je pa spominjal. — Tako je potekal čas nam tukaj, njemu pa v Ameriki. L. 1897, torej 29 let star, je pel tam novo mašo. O njegovem dušnopastirskem službovanju sporoča nam I. M.Trunk v znani knjigi: »Amerika in Amerikanci« to-le: »Nato (potem, ko je bil posvečen v mašnika) se je podal v škofijo Duluth ter sedem mesecev služil kot duhovni pomočnik pr> č. g. Josipu Buh-u v naselbini Tover, Minn. Od tam je bil za dve leti poslan na Elij za župnika cerkve sv. Antona. Potem je skoro tri leta župhi-koval na Toweru, odkoder je oskrboval tudi misijonsko postajo Mesaba. Koncem leta 1903 je bil postavljen za duhovnega oskrbnika katoliške bolnice sv. Antona v mestu Bemidji, Minn. Tam ni ostal dolgo ker ie še isto leto prevzel žunnijo sv. Antona v Duluthu. Leta 1905 je zapustil Minnesoto in se podal na vzhod v državo Ohio, kjer je najprej nekaj časa deloval v slovenski fari sv. Lav-rencija, potem pa sv. Vida v Clevelandu. L. 1908 je prevzel župnijo Collinuood, O. Rev,- Smrekar je znan tudi kot pesnik in pisatelj.« Prozaična Amerika s svojim lovom za dolarji ni zamorila Smrekarju pesniškega duha in poleta ter veselja do pisateljevanja. List »Amerikanski Slovenec« ga imenuje naravnost odličnega in edinega slovenskega pesnika v Ameriki. Spremljala ga je kot pesnika pa tudi sreča prav po Prešernovem receptu: »Pevcu vedno sreča laže!« — »Amer. Slov.« z dne 19. sept. 1913 namreč sporoča v notici: »Radovedno vprašanje M. Pogorelcu« to-le: »Rajni Rev. Smrekar je zapustil več rokopisov svojega literarnega delovanja. Ob smrti njegovi so vsi izginili iz njegovega stanovanja. Njegova sestra pravi, da nič ne ve, kje so. Vi, Mr. Pogorelec, ste bili zadnje dni zmeraj v Smrekar-jcvem župnišču, — seveda kot »prijatelj« duhovnikov — 'ali Vam je morebiti kaj znano, kam so izginili tisti rokopisi? Odgovorite nam, smo silno radovedni«! In isti list od dne 26. sept. 1913 piše: »Skrivnostna tatvina v župnišču pok. Rev. Andreja Smrekar, o kateri smo poročali v preteklih številkah, je bila nekoliko pojasnjena v petek zjutraj. Na našega urednika je dospel v petek zjutraj zavoj iz Chicage zajedno s sledečim pismom: »Cenjeni rojak! Nekaj(!!!) spisov pok. Rev. Smrekarja je v oceni zato, da pride vsakemu, kar mu Rre; ker mrtvi(!!!) ne govorijo. Sestra f Župnik And. Smrekar, edini slov. pesnik v Ameriki. če ponudi kdo kaj več, tem bolje. Vam je stvar zaupana, skrbite potem,da dobi vsak svoje.« — Podpis: — »Vsakemu svoje!« »Zavoj je bil zapečaten s pečatom American Express Co. na Monroe St. v Chicagi. — Pismo, kot smo je zgoraj priobčili, nima nobenega pomena in je mogoče le trik (zvijača) tatu, ki je ukra-spise. Mi smo prejeli te spise, toda najboljše- nikova je v nujni potrebi, in njej pripada skupiček od spisov njenega brata. Slutilo se je, da ne bi dobila sestra, kar ji pripada; zato so bili spisi poslani na Mr. Louis I. Pirca v Cleveland, O., in sledeči rojaki so obveščeni o tem: Rev. B. Poni-kvar, dr. I. Seliškar, L. I. Pirec, Iohn Avsec(!!), Icshn ZulichOD in Anton Ordina, in vsi ste napro-šeni, da poskrbite, da dobi sestra, kar ji pripada, iti da se spisi pošteno plačajo. Od gotove strani se ve, da se lahko dobi za te spise 800 dolarjev; ga, kar je Rev. Smrekar naredil, ni med njimi. — Vse je pokradeno. Ob jednem pa kaže to pismo, da se je tatvina v resnici izvršila v župnišču Rev. Smrekarja uprav ob tistem času, ko se je slovenski narod v collinvvoodski cerkvi žalostno poslavljal od mrtvega trupla pokojnikovega...« Navedimo tukaj še članek, ki ga je priobčil ob smrti Rev. Smrekarja amerikanski list »The Cleveland Leader« z dne 17. sept. 1913. Piše tako-le: »Skrivnostni izgin velike množine rokopisov iz župnišča slovenske katoliške cerkve sv. Marije je razkrilo dejstvo, da je bil Rev. Andrej Smrekar, župnik, ki je bil pokopan v petek, pi- »Ko je Father Smrekar videl, da je zelo bolan, pisal je svojemu prijatelju v St. Paul in ga naprosil, naj pride v Cleveland k posvetitvi župnijske šole sv. Vida ter sprejme rokopise za objavo. Father Bajec pa je bil zadržan, da bi prišel takrat v Cleveland, in ni več videl svojega prijatelja živega. Father Bajčevo prvo vprašanje po pogrebu je bilo po rokopisih. A kako je osupel ko se je dognalo, da so rokopisi izginili. Ostal je v mestu še do včeraj in poskušal najti rokopise, a brez vspeha. Sinoči se je moral vrniti v St. Paul in je prepustil iskanje prijateljem župniko-vim. »Tu menijo, da so bile knjige in rokopisi od- Rojstna hiša Rev. Andreja Smrekarja v Kneži. Njegov oče, nevesta, btat Ivan, domači žup. Kovačič. satelj-prvak med Slovenci v tej deželi, ki je posvetil svoje življenje pripravljanju književnega gradiva za izobrazbo svojih rojakov v ameriški zgodovini in angleškem slovstvu. »Bilo je v obče znano, da je bil Father Smrekar pisatelj, in kadarkoli so slovenski diletantje nameravali prirediti kako gledališko predstavo, so šli k njemu po kako njegovo igro. Toda samo Father Bajec iz St. Paula, njegov dolgoletni prijatelj, je vedel, da je Smrekar prevedel v slovenščino večino Shakespearjevih dram, mnogo Long-fellowovih pesni, neko zgodovino združenih držav in zgodovino državljanske vojske ter napisal mnogo izvirnih razprav in zgodovinskih knjig. neseni med razburjenjem po smrti župnikovi, ko je imel vsakdo prost vstop v hišo; a ne mislijo, da bi bila tatvina izvršena radi gmotnega dobička. Prijatelji so mnenja, da je dejanje izvršil kdo, ki je hotel spomin na župnika oropati slave, katero bi donesla objava njegovih rokopisov. »Predno je zapustil Cleveland, je Father Bajec izrazil upanje, da javnost pripomore, da se najdejo rokopisi. Misli namreč, da se bo skesal, kdorkoli jih je vzel in iz kateregakoli nagiba, ko dozna, kake odgojne priložnosti bi uničba teh rokopisov oropala Slovence v tej deželi.« Da se še bolj prepričamo o tein, koliko je Rev. Smrekar kot posatelj delal in da bomo laže razumeli, kako je bilo mogoče, da so bili vsi njegovi rokopisi ukradeni, navedem tukaj doslovno še odlomek iz pisma g. phil. Ivana Mulaček-a, bivšega urednika lista: »Nada« v Ameriki, ki je pok. Smrekarja skozi in skozi poznal. On piše tako-le: »Kakor izpoznavam iz priloženega pisma »Voljčana« (nekega sošolca Smrekarjevega), so o pokojnem povsem krivo mislili da se je bil »izgubil«. Jaz vem, da je delal jako veliko. Poglejte: 25 + 21 pesmi imam jaz; o 31 drugih imam le naslove. Dalje mi je pa znano, da je prevel tudi večino Shakespear-ja, razen manjših del, o katerih sva se z ranjkim o priliki menila, da bi jaz prevel prozo, on pa poetičen del. Še dalje od Longfello-\va ne-le pesmi, ampak tudi dva epa: Evangeline in Stiawatha. Slednji je severnoamerikanski indijanski epos, ki je za nas radi tega pomenljiv, — če smem tako reči — ker je spisan v metru jugoslovanskih narodnih pesmi in z mnogobrojnimi ponavljanji, ki so tako značilna za naše narodne pesmi. Ta epos je med prvimi amerikanskimi poetičnimi deli! In ko je nekoč ranjki čital nekaterim prijateljem na zapadu odlomek od tega. so bili navdušeni, ker je bil prevod lepši od originala, ki je itak prve vrste. In pokojni jolijetski župnik Šušteršič se je pesniku ponujal, da izda Stiawatho na svoje stroške v razkošni in ilustrirani izdaji! Zal, da je imel ranjki glede svojih rokopisov dejal bi skopuško naravo. Nobenemu prijatelju, nobenemu mecenu kakor n. pr. Šušteršiču — se ni posrečilo pesnika pregovoriti, da bi kaj »od sebe dal.« Trem je dal, kar je dal: očaku slovenskih duhovnikov v Ameriki, Buhu v Toweru zdaj na Eliju, Minn., Rev. Keržetu v Clevelandu za N. D. I. 1905, pa meni za Nado. Drugače pa nas je tolažil z obljubami, ne da bi odprl svoj veliki kovčeg, v katerega je spravljal rokopise in iz katerega so bili zdaj ukradeni. »Kakor omenja včerajšnji »Novi čas« po moji informaciji, je prevel Ben Hur-ja; jaz imam nekaj zapiskov o še nekaterih drugih prozajičnih delih, — vse jasna priča, da je ranjki prav mnogo delal... .« In ves plod njegovega dolgoletnega dela je postal v nesrečnem trenutku žrtev tatu! Zares, neprecenljiva škoda! — Ako Smrekar v svoji skromnosti ni hotel biti slavljen v življenju, naj bi ga slavil svet vsaj po smrti ter občudoval njegovo delavnost v novi domovini. *— Toda, smemo-li upati, da pridejo ti rokopisi še kedaj na dan? — Ne vemo sicer, kaj se je godilo v dolgih letih svetovne vojne onstran oceana, a z neko gotovostjo lahko domnevamo, da Smrekarjevi rokopisi niso bili le ukradeni, ampak — vsaj najdragocenejši med njimi — tudi uničeni! Razmere so nanesle, da pisec teh vrstic ne more vsaj za sedaj stopiti v stik z g. Mulačkom. kateri bi mu omogočil, da bi priobčil tukaj več Smrekarjevih pesni; tako pa se moramo zadovoljiti samo s tremi: z dvema sonetoma, ki nista bila namenjena in tudi ne opiljena za javnost, in z eno basnijo. Prvi sonet ie poslal Smrekar svojemu sedaj že umrlemu sošolcu in prijatelju Francu Prezelj-u, pravniku iz Tolmina. V tem sonetu mu na šaljiv način čestita, ker je, kakor je Smrekar izvedel iz lista »Soča«, srečno izvršil zrelostni izpit. Vpraša ga, ali namerava morda tudi on iti študirat pravo in dunajski mraz, kakor sošolec Štefan Pregelj iz Loma. Sonet se glasi: (Fr. Pr.....nu). Čestitam ti, o Fran, da »cosmo-logijo« in devet si Muz oplazil, in kakor Harambaša vse porazil in z grozno »črno« knjigo panal osmo. Veselo, srečno lahko vzdihaš; Skoz smo! — Povej mi, nu, kam bodeš zdaj jo gazil? Mordd se boš pri peči v Beči mrazil in s Štefanom pri »juri« rekal: To smo! Med »zrelo« robo si na »Soči« plaval, in v duhu sem »črez lužo« k Tebi taval — O, človek, kaj si mene res že zabil...? Prepolni Tebe moji so možgani, kot Tebi jaz, Ti meni zvest ostani, inače Te še hujše bom pograbil ---- Drugi sonet je poslal istotako svojemu sošolcu in prijatelju, Antonu Plesničar-ju, ki je umrl 1. 1918 kot župnik v Kamnjah na Vipavskem. Plesni-čar, ki je tudi pesnikoval, mu očita v 6di, da se nič več ne oglasi, da nič več ne piše svojim prijateljem, jih nič več ne navdušuje, ampak da je na vso pozabil. Smrekar se pa bolj šaljivo brani proti takemu očitanju tako-le: (A. P1......u) Prehitro, Tone, si me čofnil v odi, češ, glej, kako z jezikom nič ne miga, prijateljem srca nič več ne vžiga: vse nas bi rad potopil v Lete vodi! Ce bilo to bi resno v moji modi, res slabši bil bi, nego možek - figa, za kterega se živi krst ne briga, ker svojeglavno kriva pota hodi. Pa ni tako! In lahko glavo stavim, da nisem tak malik ... Nu, kakor pravim: Lepo si pisal, toda ne prav sodil. Ko spomnim Vas se, srce se ogreje, v pozdrav se Vam čez morje ljubko smeje — za en objem Atlant bi rad prebrodil! Basen je pa ta-le: Miši v zboru. V zaprti izbi mišji rod zboruje, odredbe zoper vražjo mačko snuje: načrtov mnogo, zvitosti, modrosti, » tudi govoranc neumnih dosti. Po dolgi borbi mlada miška vstane, pogleda zbrane, nosek si pomane: »Jaz pravim, ako mačka nosi zvonec, Nevarnosti bo naše kmalu konec. Naj mačka še tako na nas preži, pri glasu zvonca lahko miš zbeži.« — Ponosno sede. — Gromki rokoplosek! In zmagonosno viha miška nosek. — Ponižno stara miška vstane v zboru: »To, kar je rekla sestra nam v govoru, lepo glasi se, nam se kaj prileze; a kdo naj mački zvon na vrat priveže?« Da spoznamo Rev. Smrekarja kolikor mogoče globoko v njegovo srce in dušo, priobčimo tukaj še tri pisma, ki jili je pisal iz Amerike svojim domačim. Glose, obstranske pripombe, ki jih je pokojnik kaj rad delal v svojih pismih, so označene z oklepaji. 1. pismo. V semenišču sv. Pavla 30. maja 1896. Draga mi sestra! Ce se ne motim, omenil sem Ti v zadnjem pismu, da znabiti dobim subdijakonat okrog sv, Trojice, zato sem pa čakal z odgovorom. Danes, ko Ti to pišem, sem vže subdijakon. Odpovedal sem se vsemu, obljubil sem v veke čisto živeti, vsprejel sem dolžnost vsakdanje duhovne molitve opravljati, z jedno besedo: naredil sem važen korak in nazaj mi je zaprta pot! — To je v kratkem pomen subdijakonata.---— (Kakor se čuje, dobim dijakonat koj po počitnicah. Po dijakonatu pride prezbiterat in to je zadnji red med večjimi redovi. — Bog daj, da bi bil vreden svetih redov!) Večjega veselja mi nisi mogla narediti, kakor s poslanimi Pagliaruzzi-jevimi poezijami (dobil sem dva zvezka). In kako hitro si mi uresničila željo! Kdo bi ti tedaj ne bil hvaležen? In hvaležnega se Ti ne morem skazafi drugače kakor s pismom. Pa, oh! vidim, da sem Ti nehvaležen in spoznam svojo napako, — pa mi tudi odpustiš? Ne dvomim, da bi mi ne odpustila, saj si v zadnjem pismu pripoznala, da so Ti znane bogoslov-ske razmere, mislim, da ne le kar se tiče cvenka, temveč tudi kar se tiče časa. Povem Ti. da imam večkrat več cvenka kakor časa. Oglasiti se vteg-nem le o slovesnejših prilikah, n. pr. kadar mi Ti v pismu toliko orehov naklatiš. da. jih je vsaj de-sef košev piškavih vmes. Čudil sem se Tvojemu zadnjemu pismu. Kaj ti vse šviga in miga po glavi! V svoji preveliki gorečnosti si napisala mnogo takih želja, ki se ne dado kar tako lahko vre-sničiti. Jaz sicer ne trdim, da bi bilo pismo tako nespametno. Bral sem svoje dni še čudnejše reči, n. pr. Kalomon, sanjske in šembiljske bukvice itd. Tebi je vse nekako laljko, kjer ni treba prevelikih čudežev delati. Dovolj Ti je, da me malo s pismom panaš, jaz naj bi nato na vse pretege conral. Pre-malaj in pomladi 1900 v 1897! — Al' vejo kai, gaspadična Nana, naj pa ani nar'de, jest, primoj-kokoš, ne morem, nejčem in ne smem! Morebiti da število prenaredim, pa ne v 1897, ampak malo večje. Sploh pa, kako prideš na tako misel, ko veš, da nismo tako blizu, da bi nam bilo mogoče tako pogostoma obiskati drug drugega! Jaz sem si vtepel v glavo, da pridem ravno 1. 1900 domov, in mir besedi! In sicer pojdem skozi London, Pariz, Rim čez Petrovo Brdo na Knežo. Pa kaj bi .fantaziral, da bi napolnil celo pismo? Vreme je luštno, veter piha in goni oblake po nebesu in, če se ne motim, pojdem popoldne v mesto. Datn se fotografirati in pošljem ti vsaj Svojo sliko za velike počitnice. V glavo mi je padel ostali del Tvojega pisma. Svojih vaščanov se večkrat spominjam in res prav žal mi je, da ne bom imel prilike peti nove maše doma. Pa, naj se potolažijo, ker pride kmalu Peter na vrsto in veselje bo tem večje, ko bosta dva Knežana duhovna: jeden v Evropi, drugi pa v Ameriki. Veseli me, da se me tako čvrsto spominjajo, le škoda, da ne vem veliko, kako se godi doma. Ti mi res pišeš (recimo: vsake kvatre) in še tedaj ne vem, koliko je ura v F-vro* pi. Seve. prestrog ne smem biti s Teboj, ker mi ie dobro znano, da včasih sama ne veš veliko domačih novic — ------- Sedaj se bližamo koncu bogoslovskega leta, 19. junija končamo šolo. Nič ne vem, kje bodem na počitnicah. Odprta mi je pot na več strani, a najbrž me bo hotel č. g. Buh v Tower. Ti praviš, da, ako grem v Tower, potem narediš križ čez moje pismo. Kako malo mi zaupaš! Ali Ti nisem vselej rad pisal? Le čakaj, prav maščevati se hočem in pisal Ti bom vsaj štirikrat med počitnicami, zato ker misliš, da med počitnicami zabim na Te. In še preden grem na počitnice, Ti bom še enkrat pisal. Peter je ravno tak, kakor jaz. On tudi odklada z odgovori. Zadnjič sem mu pisal, do danes nisem še dočakal njegovega pisma. Je pa že jezen na me. In še prosil sem ga, naj me za-skozbog pokrije s plaščem kake ljubezni. Ce ga vidiš, pa mu reci, da sem rekel, da pri Bogu je milost, pri njem je pa ni! No, v duhu vidim, kako mi žuga, in gotovo bi me polil z vodo, kakor pravi stara pesem: »Zmočim te z repnico, mne neme, neme naje ... Belo smrt videl boš, hopsasa saje!« (Reci Petru, da naj se dobro razveseljuje na počitnicah. pa naj še o meni kaj sanja. Časa bo imel dovolj....) Toda kaj bi še nadalje norel, kar kratko zapišem, da ga pozdravljam kar na debelo. Spominjam se objednem tudi g. Josipa Jermola. Ker pa nimam naslova nanj, bodi tako prijazna in oddaj mu priloženi listek ob priliki.--(Ne zameri, draga sestra, da ti tako pogosto pišem. Celo jaz sem §it pisanja, kakor konopljine župe, kako mora biti še-le Tebi hudo, kadar bereš taka pisma. — Danes nimam veliko časa.) O smrti stare matere nisem nič vedel, gotovo se je moralo pismo izgubiti. O. Rahotin mi pozneje ni pisal. Od doma tudi nisem dobil nič pisma. — Pozdravi mi vse prijatelje v Gorici. Časa nimam, da bi ti vse našteval. Posebno lepo vendar pozdravim: G. in g. Weidlich, Batističeve vse, staro gospodinjo pod Kapelo i. t. d. O Ziernfeldovih mi nisi nič pisala. Ali veš kaj o njih? Če imaš priložnost, pozdravi jih! — Doma na Kneži in Tem-ljinih pozdravljam in tako tudi sosede n. pr. Hvala, Liščerjeve i. t. d. Pozdravljam posebno lepo Ivančka in Frančka. Tetne Jaukeljnove in tetne Nežine vse. In vse počez in povprek. Jaz sem vedno zdrav. Nadejam se, da si tudi Ti zdrava. Moram hitro čečkati, ker nimam časa. Še pozdravim Te v naglici kakor blisk in z Bogom! Zdrava bodi večne čase na duši in telesu. Jeden lep pozdrav je več vreden, kakor ne vem kaj. Zato Ti pošilja prav lep pozdrav Tvoj brat Andrej bogosl. III. leta. 2. pismo. Draga sestra! Ker ti v naglici pišem, ne boš mi zamerila, da je pismo tako raztrgano in zanikamo. S tem pismom Ti samo naznanim, da sem dobil Tvoje obširno pisanje in malo novic. Drugič piši mi še kaj takega, ki Tebe ne zanima. Dobil sem Tvoje pismo, kakor upam, da si med tem časom tudi Ti moje dobila. Prav žali me, da sem Ti tako hitro pisal. Ako bi počakal še 14 dni, pa bi mi ne bilo treba sedaj drugo pisati, ker v jednem pismu si upam vse novice od 10 let popisati. Tvoje pismo, dasi neizmerno dolgo, bi jaz skrpal v par vrsticah. Če si kedaj odkrila svojo žensko redko besednost, odkrila si jo v zadnjem pismu. Za Boga! Kdo pa vtegne taka dolga pisma brati, ako se srečno spomni, da je človeško življenje tako kratko! Dobro, da sem ga dobil ravno v času, ko smo imeli celo uro počitka. — Torej Ti si bila doma! Ustrašil sem se, ko sem dobil pismo iz Gorice. Vsak dan sem pričakoval kakega poročila iz Egipta, kajti tja si hotela iti. Vsaj tako si mi v nekem pismu omenila. Vsak dan sem bral angleške telegrame iz turških pokrajin. Pazno sem pregledal, koliko so jih pomorili širokohlačniki in celo imena so se mi zdela zanimiva. A sedaj pismo iz Gorice, dolgo pismo, natlačeno s kneškimi novicami! Vse to se mi je zdelo divja komedija. — Vže prav, da si mi tudi o tem pisala, dasi ne vte-gneš veliko pisati in misliti. Veseli me, da je doma vse pri'starem. Kar se tiče Knežanov, moram le toliko omeniti, da bi neizrečeno rad v njih sredi bral prvo sv. mašo, toda mi ni mogoče. Obiskati se bomo morali tistega dne le v duhu kakor po navadi. Toda kaj je na tem ležeče? Obiščem jih pa kasneje osebno in sicer za več mesecev, če Bog da leta 1900! Oh, tukaj v Ameriki je vendar tako prijetno! Ljudje povsodi tako prijazni! Kar nič ne pogrešam domačih ljudi rojstnega kraja, kadar se mi ponudi priložnost, da pridem med nje! Kako gostoljubni so, človeka bi kar na rokah nosili, če je dober ž njimi. Ne mogel bi se jim hujše zameriti, kakor ako bi jih ne obiskal. Tukaj se narede prijatelji v eni uri za celo življenje. In kadar se človek seznani ž njimi, tedaj se ga vedno spominjajo, vedno vabijo na obiske. Iz mesta St. Paula nas pride vedno kdo pogledat in povpraševat, kako se imajo slovenski bogoslovci. Kadar vtegnemo, gremo pa mi njih pogledat. Letos lahko grem vsak teden dvakrat v mesto, ker sem v četrtem letu bogoslovja. In zopet se kesam, da sem ti to povedal, ker porečeš: »Pisem pisati pa ne vtegne!« Oh, seveda ne! To je nekaj težkega, ker nimam kaj tacega. Sedaj imamo jesensko vreme in ob takem vremenu se ne da dosti govoriti. Dobro se mi zdi, da Fran služi pri takem gospodarju. Lahko se nauči veliko dobrega pri g. Božiču, katerega spoštujem nad vse, ker takih mož ni veliko na Goriškem. Ob priliki mu bom pisal. Domov bom tudi pisal, če ne odložim. Upam, da je Ivane zdrav. —Nič mi nisi pisala, če je kdo umrl. In o g. Petru Šorliju tudi nič! Lepo! Pa o Izaiji Božiču? Tudi izvrstno. Ti me vedno jeziš! O č. g. Ferfolju sem bral v »Soči«. — Kar se tiče spominskih podobic, Tebi ni treba nič skrbeti. To bom že jaz »vrihtal«, da bo prav. — Ne morem določiti, kedaj bom imel sv. mašo. Vsi pravijo, da o Božiču! Kadar jo bom imel, imel jo bom v To-weru, kjer sem kakor domač in kjer bom tudi služboval, če ostane »Am. Slov.« pri preč. g. ge-neral-vikarju Jos. Fr. Buh-u. Toda pisati ti ne morem nič gotovega, saj moram biti vedno pripravljen. Iz skušnje vem, da je šel bogoslovec zvečer mirno počivat, zjutraj so mu pa naznanili, naj se pripravi, ker" bo v treh dneh posvečen. In o tem se mu niti sanjalo ni. Za danes končam, prihodnjič morda kaj več, ko bom vtegnil. Pozdravljam Te izvrstno! Ostajam Ti tudi za naprej vdani brat — Andrej. — »Sočo« sem dobil jn Krilana tudi. Hvala! — Pozdrav vsem znancem in prjateljem. Odgovoriti imam še mnogim drugim, a časa imam malo. Danes smo vže 6. oktobra, čas po bliskovo hiti in nam vsak dan prinaša novega dela in novih skrbi. Z Bogom! Pa odpiši! Andrej bogoslovec IV. leta. Groveland Paul 6. okt. 1896. 3. pismo — brez datuma. Predragi moj brat Franc! Tvoje ljubeznjivo bratsko pismo sva prejela (namreč s sestro, ki se je bila med tem preselila k njemu v Ameriko) z velikim veseljem, ker nama pišeš, da si zdrav in vesel. Večkrat se z Nano o Tebi pogovarjava, a ne le o Tebi, temveč o vseh naše krvi. Nana vedno pravi, da ima Tebe najbolj rada. France, ne veruj ji na noben način! Ona je taka lisica, kakor je bila. Sicer kot kuharici ji ne morem nič reči. — Pa ravno sedaj sva se malo skregala, in to zavoljo Tvoje pridige, katero si meni naredil v pismu. Jaz sem rekel, da si me preveč v pismu prijel, kar se tiče bratske ljubezni. In kakor čitaš, tako sva se prepirala: Nana: Pa prav ima, da Te je tako oštel! Andrej: Saj res, Nana! Nana: Ali nima prav? Andrej: Pa prav, prav! Nana: Nu, če misliš, pa piši, če nočeš, pa ne! Andrej: Kaj mu pa čem pisati? Nana: Piši me v uho! Andrej: Kaj pa? Nana: Reci mu, da je vse dobro in bilo bivše tako lepo, ako bi bil Franc tu. Andrej: No, kak pa je Franc? Nana: Oh, tega Tebi ni povedati, ko ne za-stopiš čisto nič! Andrej: Pa pusti! Nana: Tebi je to lahko reči, a meni je to težko dopovedati! Le glej, ti si gospod, pa ne veš, da imaš nogavice strgane, pa gumb ti je odletel, — glej tak si, kakor bi hodil med pobirat. Ves čeden si za pekel. Len si, da ti ga ni para. Andrej: Pri hundertcerajsen! Ti pa me že ne boš v strahu imela! Nana: Še enkrat rečem: Ali boš tiho? Jaz sem gospodar!! (Ubogi) Andrej: Saj molčim! — — Vidiš, dragi brat, tako se kregava, da nama čas mine. To je bilo samo v »špasu«. Ravno sedaj sva odkosila, a ne s koso, temveč z žlico. Govorila sva o starih časih in krajih. Nana hoče vedno prav imeti. Ona je tako šparovna, da bi hotela celo raztrgano Ameriko zaflikati. Pa kako me suka in rihta! Pri vsem tem sukanju in »ekselciranju« ji ne morem veliko reči ko: žlahta je raztrgana plahta! Do sedaj sem se jezil ž njo, a po Tvoji kratki in čvrsti pridigi ji za danes še prizanesem. Ako se pa takoj jutri ne poboljša, bo vže izvedela, pa čem je mast! — 2 njo sem sicer zadovoljen, še bolj, dragi France, sem s Teboj, ker čujem, da si vrl dečko. Ostani mi zdrav na duši in telesu! Boga ne pozabi in Bog Tebe ne bo pozabil. Ves Tvoj Andrej. Vsprejmi, ljubi bralec, površno sicer, a v glavnih potezah resnično sliko Rev. Andreja Smrekar-ja. Vem, da njemu ni bilo, ko je še živel in mu je sedaj še manj do tega, da bi ga kdo proslavljal in hvalil; vendar naj bodo te vrstice skromen spo-minik, ki ga postavlja zvest prijatelj imenom prijateljev na grob skromnega sina malega naroda slovenskega. — Dragi Andrej! Dovoli, da se poslovim od Tebe s prelepimi besedami Tvojega ljubljenca Simona Gregorčiča: »Ti tudi si odplul pred nami iz krajev zmot, laži, prevar; — telo spi mirno v grobni jami, duh gori blažen bo vsekdar... Življenje merjeno le kratko ti bilo je ko zimski dan — ta dan ni tekel vedno gladko, bil manj je topel ko hladan. ... Prerano si odšel pred nami, prej gost, bolj redek naš je broj, — V deželo solnčno nad zvezdami nas vabiš, kličeš za seboj. Kaj torej plašil bi se smrti? Saj ta nain svet odpre ves nov; skoz grob odprti, spet zaprti se v carstvu združimo duhov. — S ... i. Italija in Nekateri francoski in italijanski listi so objavili vest, da je rimski papež Benedikt XV. omenil Wilsonu, ko ga je le-ta obiskal, naj bi se garancijska postava internacionalizirala in naj bi dale vlade vseh kat. držav poroštvo, da bi je italijanska vlada ne mogla svojevoljno prelamljati. Drugi listi pa to zanikujejo, češ, da papež ni o tem Wil-sonu niti govoril. . Znano jc, da smatra italijanska vlada to postavo za notranjo postavo italijanske države, ki se vanjo ne smejo vtikati druge države, a znano je tudi, da je v zadnjih letih tudi sveta Stolica izjavila, da odklanja internacionalizacijo tc postave. O kaki internacionalni garancijski postavi ni sv. Stolica nikdar govorila. Kardinal Gasparri je še v zadnjem času izjavil v imenu sv. Očeta, da je pričakovati rešitve rimskega vprašanja od dobrega čuta italijanskega ljudstva (dal buon senso del po-polo italiano). Vsled tega se sedaj nekateri italijanski listi jezijo na inorodne liste, ki so začeli spet govoriti o internacionalni garancijski postavi, kar bi utegnilo spet motiti dobre odnošaje mej Vatikanom in Kvirinalom, mej sv. Stolico in italijansko vlado. Zanimivo je vedeti, kaj pišejo sedaj italijanski listi o načinu sprave mej sv. Stolico in italijansko vlado. Pravijo, da zahtevajo vatikanski krogi, ki so naklonjeni spravi, nekaj premeinb oziroma spo-polnitev v garancijski postavi. Prva spopolnitev naj bi se izvršila glede apostolskih palač, od katerih ima sedaj papež le užitek, ki naj bi pa spet postale lastnina sv. Stoliee. Istotako naj bi postali Vatikan. muzeji, biblioteke in razne zbirke umetniških in arheoloških stvari spet last Vatikana. Dalje pravijo, da je neprimerno, da določa garancijska postava papežu letno plačo, kakor bi bil državni uslužbenec. Država naj bi rajši dala enkratno svo-to, ki jo je papežu dolžna za premoženje, ki si ga je svoj čas se silo prisvojila. S tem bi bilo za su-vereniteto sv. Stoliee zadostno preskrbljeno. Odpraviti treba tudi »placet regium« in »exequatur«. S temi dopolnitvami bi Italija zadostila v bistvu vatikanskim zahtevam in bi garancija za svobodo sv. Stoliee bila od strani Italije zadostna. Ko bi bil dosežen sporazum z italijansko vlado, bi se potem lahko oglasile tudi druge katoliške vlade in bi se na ta način priznal in zagotovil sv. Stolici od vseh strani posebni (sui generis) internacionalni značaj, ki ga določa italijanska garancijska postava v čisto verskih rečeh. To bi bilo in-ternacijonalno kraljestvo brez posebnega državnega teritorija. Ko bi vse države priznale internacionalni značaj rimskega papeža, kakor bi ga priznavala na ta način spopolnjena italijanska garancijska postava, bi s tem bila ta internacional-nost dovolj trdna, da bi ne bilo treba internacio-nalizirati italijanske garancijske postave, ki da je notranja reč italijanske države. Toda list »Osservatore Romano« je objavil dne 30. januarja 1919 uradno vatikansko noto, ki se v njej zanikuje, da bi sc bil rimski papež dogovarjal z Wilsonom o tem vprašanju. Dr. E g i d i j. s Zanimivo je vedeti, kako presojajo socialisti v Italiji ruske razmere. Nekateri obožujejo Lenina, voditelja ruskih boljševikov, drugi ga obsojajo. Eden glavnih socialističnih znanstvenikov in politikov Artur Labriola, župan napolitanski, piše v listu»Critica Sociale« meseca januarja 1919 o Leninu in o ruskem proletariatu tako-le: Lenin oziroma ruski proletariat se ravna natančno po Marxovem vzorcu, kakor ga je le-ta načrtal v svojih spisih in manifestih. Marxova teorija o gibanju proletariata razločuje tri stopnje: 1. Strokovno organizacijo delavstva. 2. Osvojitev državne oblasti. 3. Odpravo vseh razrednih' razlik v človeški družbi po osrednji vladi. Vse to dela ruska revolucija: Organizira, si je prisvojila državno oblast in odpravlja razredne razlike. Vse to je strogo po vzorcu Marxovem. Marxova teorija se je vprav v Rusiji pokazala v vsej svoji rodovitnosti in nepremagljivosti, ker si je znala tudi mej nezrelimi ruskimi odnošaji najti poti do smotra. Labriola poziva Filipa Turatija, drugega socialističnega znanstvenika in politika, naj pove, kaj naj bi bil storil v tistem položaju Lenin oziroma ruski proletariat, ko se mu je državna oblast potiskala v. roke vsled onemoglosti nasprotnih strank in po zaslugah ženijalnih socialističnih voditeljev? Ali naj bi bil odklonil to oblast, češ, da razmere mej ruskim proletariatom niso še zrele, da omika ni še dosegla zahtevane višine za idealni socializem, da obrt ni še dovolj *) Beseda »boljševik« se izvaja iz slovanske besede »boljši«, kar pomenja v ruščini tudi večji. Boljševiki so socialni demokratje, ki so imeli na kongresu v Londonu 1. 1903. večino, dočim se zmerni socialisti, ki so bili v manjšini, imenujejo menjševiki. Boljševiki so po svojem skrajnem programu morejo imenovati tudi maksimalisti, dočim so menjševiki bolj zmerni, torej minimalisti. Maksimalisti hočejo takoj izvesti kar največ mogoče — maximum socialističnega programa t. j. popolni komunizem, minimalisti pa hočejo, naj se stvari naravnim potom razvijajo, dokler ne dosežejo brez nasilnosti in vojske svojega cilja. Minimaliste imenujejo tudi evolucioniste, ker poudarjajo naravni razvoj (evolutio) in revizioniste, ker zahtevajo nov pregled (revisio) soc. programa v tem zmislu. razvita, da delavstvo ni še dovolj organizirano itd.? Ali naj bi bil Lenin morda rekel delavstvu: Vi niste še za to! Pojdite k gospodarjem in prjsite jih, naj vas še nadalje vladajo, teptajo in izsesu-jejo? To bi bil samomor! Labriola občuduje Lenina, ki se bori s celim svetom uvajajoč v Evropo novo dobo socialističnega komunizma. To je zadnji čin socialne revolucije, ki se je marsikomu zdel le fraza za delavske shode, ki je pa v Rusiji postal resnica. Vojska je proletariatu pripravila tla, ker je pomela dinastično — militaristično — kapitalistično vlado. Začela se je diktatura proletariata in komunizem v produkciji. Naše sanje iz mladeniške dobe postajajo dejstvo. Ruska republika odpira vrata v novo dobo preobrazbe celega sveta po socialističnih in komunističnih načelih, ko bo delo vladalo in določevalo postave. Ootovo ne bo kmalu vse v redu, mnogo pogreškov bo treba še odpraviti, toda pustimo kritiko in delajmo pogumno naprej. Držimo se vsaj sveta antisocialista Clemenceau-a, ki je izrekel modre besede, da je namreč revolucija b 1 o k, ki ga je treba ali v celoti sprejeti ali v celoti odbiti. Ta blok je rodil druge bloke, mej njimi tudi napolitanski blok, kjer Labriola župa-nuje, kar mu zabranjuje, da bi se mogel bolj obširno baviti s tem vprašanjem. Labrioli odgovarja milanski poslanec Filip T u r a t i, zastopnik druge znanstvene socialistične struje v Italiji tako-le: Kar proglaša Labriola za marksizem, ni nauk Marx-ov. Marx uči v knjigi Das Kapital in v Manifestu nekaj povsem drugega. Takim, kakor je Lenin, ki se silo uvaja mej nezrelo ljudstvo neprimerne reforme, je bil Marx zelo nasproten, kakor je razvidno iz njegovih ostrih filipik proti Bakuninu (Papa Michele), ki je bi! Lenin svojega časa. Z Marxom je socializem nehal biti utopističen postanši znanstven, je nehal biti gola misel kakega demagoga ali tudi filozofa postanši v Marxovem dokazovanju historično dejstvo, ki se polagoma razvije iz določnih ekonomskih razmer. Dokler ne doseže razvoj človeške družbe dotične stopnje, je socializem v pravem pomenu nemogoč. Socializem ni obveza, ki bi se mogla poljubno nadeti kateri-koli družbi. Za socializem se zahteva določna izobrazba ljudstva, določna organizacija delavstva. Ko doseže proletariat idealno višino, se razbijejo stare juridične spone Same po sebi in nastopi socializem. Socializem dozoreva počasi ob razvoju industrije in tehnike, ob razvoju kapitalizma, ob organizaciji delavskega ljudstva v tvornicah in na polju, ob vzbujanju zavesti delavskega ljudstva, ob naraščanju ljudske omike in tehnične izobrazbe do stopnje, ko delavstvo lahko prevzame vodstvo piodukcije in odstrani lastnike - kapitaliste, ki postanejo nepotrebni. Po Marxu je kapitalistični sistem za določno dobo, ko je proletariat še nerazvit in ko ne more še v roke vzeti produkcije, relativno potreben. Delavstvo, ki ne more sprejeti vodstva produkcije, je za socializem še nezrelo. Ko pride človeštvo do določne omike, se samo ob sebi ukloni splošni volji. Volja posameznikov in strank utihne, mir komunistični zavlada, revolu- sti le take socialistične uredbe, ki jih more za sedaj ruski kmet sprejeti. Potem bi bili morali polagoma napredovati do idealnega socializma, ki je popolni komunizem. To bi bila socialna revolucija po Marxu. Ta revolucija bi bila naravna, ki bi ne bila v negotovosti, da jo protirevolucija uduši. — Ruski proletariat bi bil se svojim vplivom in pritiskom tlačil kapitalizem in militarizem, dokler ne bi dozorel do popolne veljave in do moči, ko bi vse lahko sprejel v svoje roke To pa, kar se sedaj godi na Ruskem, ne more imeti obstoja, ker ni naravno.1) Protirevolucija bo vse izravnala. Turati pravi, da ne veruje v vojsko, kakor veiuje Labriola, niti v barbarsko niti v kulturno, da obsoja vse bloke, in sploh vse skoke, ker niso koristni in nimajo trajne veljave. Labriola se je Po vojski: Deško cija preneha. Vse to pa se ne doseže tako hitro. Za to so potrebne cele dobe socialne evolucije. Te dobe so lahko dolge kakor dnevi stvarjenja. Kaj naj bi bil torej storil Lenin oziroma ruski proletariat, ko so ga razmere silile sprejeti vladne vajeti v roke? Pred vsem bi se ne bil smel dati prisiliti, da bi prevzel vlado, ker je za to ruski pioletariat še nesposoben, zlasti bi je ne smel sprejeti in nadaljevati s terorizmom. Tak proletariat nima nobene pravice, da bi se polastil vlade in nima tudi od tega nobene koristi, ker ne zna niti sebe vladati, kaj še druge! Uvajati popolni socializem mej ruskim ljudstvom, ki skoraj nima proletariata — vsaj organiziranega in razvitega ne — je anahronizem. Kvečjemu bi bili smeli uve- semenišče v Gorici. ogreval za vojsko na strani entente, ker je veroval v kulturno delo te vojske. Tega Turati ni veroval in ne veruje. Evolucija delavstva je najbolj gotova in najbolj vspešna revolucija in vojska. Kakor je iz te polemike razvidno, je tudi v Italiji dvojna socialistična struja, bol j še viška *) O velikih in nenaravnih skokih v Rusiji pričajo te-le številke: Koncem 1. 1913 so imeli 1679 milijonov rubljev papirnatega denarja, koncem 1. 1916 pa 8591 milijonov, pod Kerenskijem že 17.859 milijonov, boljševiki pa so izdali od 1. jan. do 7. nov. 1918 nič manj ko za 30 milijard rubljev papirnatega denarja, nato pa za 40 milijard. Vsega papirnatega denarja, ki kroži sedaj, je do 60 mili-I jard. , ali skrajna, ki hoče takoj priti do cilja t. j. do komunizma in z m e r n a ali evolucionistična, ki hoče stopnjema doseči ta cilj. Cilj je isti, namreč komunizem. Sredstva poslednje struje so: 1. Organizacija delavstva, ki daje delavcem moč proti kapitalizmu. 2. Boj za nadvlado v parlamentih in občinskih zastopih z namenom, da se sklenejo dobri zakoni, ki bi pospeševali socialistične načrte. 3. Ustanavljanje kooperativnih organizmov in zavodov mej proietarci, ki naj bodo predpodoba bodočih socialističnih družabnih ustanov, za katere se mora občinstvo že sedaj pripravljati. 4. Razširjanje socialističnih naukov mej proietarci in drugimi. Po vojski: Dolenja Vrtojba. Boljševiška ali skrajna struja pa poudarja, da je čas mirnega razvoja minul in da jc napočil zgodovinski trenotek, ko treba se silo izvesti preobrat in uničiti kapitalistični sistem. Proletariat naj bi se polastil se silo po vseh občinah vlade, izvolijo naj se po vseh občinah delavski sveti (sovijeti), ki naj potem izvolijo osrednji svet (sovijct) za osrednjo vlado. Aktivno in pasivno volivno pravico naj imajo le delavci in delavke. Da se zabrani upor proti novi vladi, treba delavstvo oborožiti. To je boljševiška vojska. Diktatura ali strahovlada de- lavstva bo le prehodna, dokler ne izgine razlika mej socialnimi razredi in dokler ne nastane družba, ki bodo v njej vsi enaki. Takrat preneha sila in zavlada mir in bratoljubje. V komunistični državi, ki je cilj obeh struj, bo imelo delavstvo vso legislativno in eksekutivno oblast. V delavskih svetih, zlasti v osrednjem delavskem svetu bo vsa oblast. Prvo delo komunistične strahovlade bo, da se čimpreje podržavijo zemljišča, produktivna sredstva, promet, obrt, trgovina in kapital izvzemši mali kapital. Državni dolgovi se bodo zatrli. Mali in srednji posestniki, mali in srednji obrtniki in trgovci bodo vsled socialnih ugodnosti rade volje pristopili k novemu komunističnemu sistemu, ki bo v kvar in v škodo le velikemu kapitalu in veleposestvom. Novo pravo komunistične države bo slonelo na teh-le načelih: 1. Vsakdo imej pravico do eksistence. Izključeni naj bi bili le taki, ki bi ne hoteli delati ali ki bi se ne hoteli pokoriti novemu sistemu. 2.Vsakdo imej pravico, da se lahko izšola. Država ima dolžnost skrbeti, da se pravi talenti ne bodo izgubljali. 3. Vsakdo imej pravico do primernega stanovanja. 4. Vsi privilegiji naj se odpravijo. Socialisti — boljševiki menijo, da je napočil sedaj historični trenotek, ko mora de-lavstv o se silo potegniti vso oblast nase. Poizkusi v Rusiji in na Ogrskem kažejo, kako si mislijo socialisti zadnji korak do izpolnitve vseh socialističnih teženj po Marxovi teoriji. Prav ti poizkusi kažejo pa tudi, koliko težav je s tem združenih. — Vprašanje je, ali sc sploh da komunistični program uresničiti mej človeštvom? Da, ko bi bili ljudje idealni, bi komunizem bil mogoč. Toda komunizem ni bil za dolgo dobo mogoč niti mej prvimi kiistjani: ki so bili goreči, vneti in nad vse požrtvovalni, koliko manj je mogoč dandanes, ko je idealizem mej ljudmi popolnoma izginil! Ugovor, da bi bil sedaj komunizem za vse obligateu, nas ne more prepričati. Sami socialisti priznavajo, da niso razmere niti v Rusiji niti v Italiji niti drugod še zrele za novi komunistični sistem. Naše mnenje je. da bodo težko kdaj za to zrele, kajti zasebna last je potrebna, čeprav ne absolutno, vendar pa relativno t. j. z ozirom na človeške slabosti in na-gnenja. Katoliške stranke stoje na stališču, ki ga je označil rimski papež Leon XIII v okrožnici »Rerurn novarum« (15. maja 1891), v kateri uči, da je zasebna last človeštvu naravna in v kateri, hkrati prepoveduje agitacijo za odpravo zasebne lasti. Rimski papež svetuje katoličanom organizacijo delavskega ljudstva. Organizacija daje delavcem moč zoper kapitalizem, ki ga omejuje in tudi izključuje. V prav mnogih slučajih je resna organizacija celo izpremenila privatni kapital v kolektivni in dovedla v malem obsegu do komunističnega sistema. Nadaljujmo jo, saj tudi socialisti ne morejo boljšega svetovati. Revolucija v Rusiji in na Ogrskem dokazuje, kako osodepolna je radikalna ali boljševiška struja in v kakšne zmešnjave in bratomorne vojske da vede. Da bi mogli kdaj odpraviti zasebno last in uvesti za trajen čas popoln komunizem, je težko misliti. Zasebna last je človeštvu naravna. Vsled tega ne bodo mogli tudi evolucionisti in revizionisti mej socialisti nikoli priti do pravega smotra, ker se razvoj ne bo nikoli toliko povspel, da bi se mogel naravnim potom brez revolucije uvesti komunizem. Poleg tega nasprotujejo komunisti katoliški ceikvi in so njih komunistične nasilnosti nasprotne krščanskemu stališču, kar vse zaprečuje njih napredek, da je nemogoče misliti, da bi kdaj za dolgo dobo mogli zavladati. Ta razmišljanja dokazujejo, kako nujno potrebna je krščanskim strankam v tem oziru orientacija in kako nujno potrebno je, da poživimo in utrdimo zdravo krščansko-so-cialno organizacijo mej ljudstvom. Ruske razmere dokazujejo, kako telebajo Slovani iz enega ekstrema v drugega, iz carizma v boljševizem in kako zamujajo pri tem svoje najboljše trenotke v zgodovini---- Socialisti drugih narodov, ki so za boljševizem stokrat bolj pripravljeni ko ruski kmetje, ploskajo Leninu in navdušujejo ruske socialiste na bratomorni boj, sami pa se ne morejo še za to odločiti, češ, razmere niso še zrele____ Dr. £ g i d i j. Rabindranat Tagore: Ptice selivke. i. Kar si, ne vidiš, kar vidiš, je tvoja senca. Pokoj je za delo, kar so veka za oči. 3. Riba je nema v vodi, zvžr je silovita na zemlji, ptič poje v zraku. 4. Bog pravi človeku: »Ozdravim te in zato te tepem, ljubim te in zato te kaznujem.« 5. Drvarjeva sekira je prosila drevo za toporišče. In drevo mu ga je dalo. 6. Trava išče svojo množino v zemlji. Drev6 išče svojo samoto v nebu. 7. »Kako daleč si od mene, plod?« »O cvet, skrit sem v srcu tvojem.« 8. Blato sprejema psovke in daja rože v povračilo. 9. Deževne kaplje so poljubljale zemljo šepetaje: »Smo po tebi hrepeneče hčerke, ki so se vrnile k tebi z neba.« 10. Sovražili so in ubivali in ljudje so jih hvalili. Ali Bog se jih sramuje in se podviza, da skrije njih spomin pod zelenino trave. 11. Bogu so bolj všeč človeške svetilke, nego njegove velike zvezde. 12. Desnica Božja je usmiljena, ali levica je strašna. 13. Tisti, ki imajo vse, manj Tebe, o Gospod, zasmehujejo tiste, ki imajo samo Tebe. 14. Prišel sem na tvoj breg kot tujec, živel sem v tvoji hiši kot gost, zapuščam tvoja vrata kot prijatelj, o zemlja moja. 15. Zahvali plamen za njegovo luč, ali ne pozabi na človeka, ki stoji v senci držeč svetilko z neutrudno potrpežljivostjo. 16. Vaš malik je zrušen v prahu, v dokaz da je prah Božji večji od malika vašega. 17. Oblast je rekla svetu: »Ti si moj«. Svet pa jo je uklenil na njenem prestolu. Ljubezen je rekla svetu: »Jaz sem tvoja«. In svet ji je dal vso oblast čez svoj dom. Iz angleščine preložil Al. Gradnik. Le solzo. Pač res je človek siromak, ubog tako, in revež tak, da za največjo mu radost in za največjo mu bridkost, ima le en izraz, in to je — solza, ki iz očesa se mu potoči čez obraz. Ciril Strahota. Naša organizacija. darske in politične organizacije, ki živo pričajo, da je naše ljudstvo omikano. 1. Politična organizacija. Kakor povsod drugod, so pred vojsko na političnem polju tudi pri nas imeli vodilno vlogo zlasti dve stranki. Bila je narodno-napredna, ki se sedaj imenuje »jugoslov. demokratična stranka« in pa »Slovenska ljudska stranka«. Slednja se je kakor znano razcepila v dve struji v »staro« in »mlado« strujo. Nastale vojne razmere so pa kmalu približale obe struji prejšnji celoti. 2e v dobi begunstva je razlika dejansko izginila in po vrnitvi v domačo deželo je bila prva skrb vodilnih krogov, da se obe struji tudi formalno združita. To se je zgodilo ob splošnem navdušenju in odobravanju našega časopisja na širšem shodu zaupnikov S. L. S. v Gorici dne 5. sept. 1918. Sprejel se je nov pravilnik S. L. S. in izvolilo ^ se je novo načelstvo, ki je pozneje zbralo v izvr-ševalni odbor S. L. S. sledeče gospode: 6 -iS cn 'cT > d r. I v. N o v a k a, odvetnika v Gorici, in d r. 1 g n. K o b a 1 a, prof. in stolnega vikarja o. v Gorici. g S. L. S. je pred vsem krščanska stranka, ki terja, naj sloni vse javno narodno delovanje in ^ življenje na večno veljavnih krščanskih načelih. Vsted tega si šteje v dolžnost, da udejstvuje v političnem delovanju sklepe slov. katoliških shodov, •o Stranka je ob enem slovenska, kateri ie Mons. dr. Josipa Ličana, profesorja bogoslovja v Gorici, c napade nanje. narodno načelo sveto. Vsled tega se bo borila za vse pravice slov. naroda ter odbijala vse sovražne > Je pa tudi ljudska stranka, ki se zavzema a> 3 n< ID Tedaj je tisti, čigar orožje je bilo vrfezano z zlatimi rožami in na čigar čeladi je čepel lev s perotmi, dvignil ščit in rekel: »Kako more Vaše Veličanstvo reči, da ni lepega obraza?« In deček je pogledal in glej! njegovo obličje je bilo takšno, kakor prej in lepota se mu je povrnila in videl je v svojih očeh to, česar ni še nikoli prej videl. In duhovni in dostojanstveniki so pokleknili predenj in mu rekli: »V starih časih je bilo pro-rokovano, da pride današnji dan on, ki ima biti naš vladar. Zato blagovoli sprejeti to krono in to žezlo in bodi s pravico in milostjo naš kralj.« Ali 011 jim je rekel: »Nisem vreden, ker sem zatajil svojo mater, ki me je nosila in nočem mi- rovati, dokler je ne najdem in dosežem nje odpuščanja. Pustite me zato, da grem, ker moram zopet po svetu in se ne morem tu muditi, četudi mi prinašate krono in žezlo.« In ko je govoril, se je okrenil proti cesti, vodeči k mestnim vratom in glej! med množico, ki se je gnetla krog vojakov, je videl starko-beračico, ki je bila njegova mati in kraj nje je stal gobavec, ki je sedel prej ob cesti. Krik radosti se ie iztrgal iz njegovih ust in zdirjal je proti nji in pokleknivši je poljubil rane na nogah svoje matere in jih močil s svojimi solzami. Sklonil je svojo glavo v prah in jecajoč, ka- kor da bi mu imelo počiti srce, ji je rekel: »Mati, zatajil sem te v uri svoje prevzetnosti. Sprejmi mc v uri mojega ponižanja. Mati, črtil sem te. Povrni mi z ljubeznijo. Mati, zavrnil sem te. Sprejmi zdaj svojega otroka.« Ali starka-beračica mu ni odgovorila besede. In on je iztegnil roke in objel bele noge gobavega in mu rekel: »Trikrat sem ti izkazal svoje usmiljenje. Veli moji materi, naj mi odgovori. Ali gobavec mu ni odgovoril besede. In zopet je zaječal in rekel: »Mati, moje trpljenje je tako veliko, da ga ne morem več nositi. Odpusti mi in pusti me, da se vrnem v gozd.« In starka-beračica je položila roke na njegovo glavo in mu rekla: »Vstani!« In gobavec je položil roke na njegovo glavo in mu rekel: »Vstani!« In vstal je in ju gledal in glej! bila sta kralj in kraljica. In kraljica mu je rekla: »Ta je tvoj oče, ki si mu prišel na pomoč.« In kralj je rekel: »Ta je tvoja mati, ki si ii opral noge s svojimi solzami.« In objela sta ga in ga poljubila in ga peljala v palačo in oblekla s prekrasnimi oblačili in položila krono na njegovo glavo in žezlo v njegove roke. In čez mesto, ležeče ob reki, je vladal in mu bil gospodar. Mnogo pravice in mnogo milosti je izkazal vsem in hudobnega čarovnika je izgnal in drvarju in njegovi ženi je poslal mnogo dragocenih darov in njegove otroke je postavil v velike časti. Ni dopustil, da bi se ravnalo okrutno s ptiči ali živalmi, ampak je učil ljubezen in dobroto in sočutje in revežem je dajal kruha in nagim oblačila in mir in blagostanje sta bila v deželi. Ali ni vJadal dolgo, tako veliko je bilo njegovo trpljenje in tako skeleč ogenj njegove preizkušnje, ker čez tri leta je umrl. In tisti, ki je prišel za njim, je bil hudoben vladar. Vipava Vipava tiha, o Vipava tožna, nikoli tako tožna kakor zdaj. Kje je, kraljica, prejšnji tvoj sijaj, •kje venec je, ki ti ga je ta rožna dolina spletla? Kje so ti podložna selišča? Kje so Renče, Bilje? Kaj? To so Sovodnje, Miren? To je kraj, kjer stala Rupa je? In to obnožna tiha... je Krasu Gradiškuta? O ti bedni, prebedni kraji! Vem zdaj. Komaj plove zdaj tvoja voda mimo te bolesti, ko da ostala rada bi na mesti, da bolj ljubila bi še te bregove, ker bolj ko prej so zdaj ljubezni vredni. Alojzij Gradnik. Po vojski: Železniški most čez Vipavo v Sovodnjah-Rubijah, Bilo je dan pred sv. Mihaelom. Ljudje so veselo nosili grozdje domu. Proti večeru so se oglasili zvonovi sv. Mihaela. Na grič sem se usedel in poslušal. Zvonovi približno v D- v skali. Kako krasno se je zibala mogočna melodija 1—2—3 in narobe. Presunljivo je vplivalo name to pritrko-vanje. A to je le pri zvonovih v škali, v melodiji, zato ker pVehajajo glasovi vedno v druge tone brez priprave. Naslajal sem se ob teh zvokih. Bog ve, sem mislil, ali bom ob sv. Mihelu drugoč še doma. — Ljudje so si napravili po en brentač ali vedro novega vina — za gostijo sv. Mihaela. Izbrali so samo rumeno malvazijo, da je bila pijača res okusna. Drugi dan je bila Božja služba pri fari. Mladina pa je že imela licenco in naročeno godbo za popoldne. Glava vsega podjetja je bil Janko Renat jev in trije drugi tako zvani »partarji« ali kor-davci, ki so nosili zgubo ali dobiček. Janko Renar in Mrakova Lucija, to je imel biti najbolj imeniten par. — A ne prenaglimo se! Poglejmo sv. opravilo v cerkvi! Podžupani in starašini so zasedli prvo in drugo klop blizu prižnice. Orgle so zašumele. Pesem pred pridigo. G. Cotar je kaj umetno pripravil harmonično kadenco. Vse ljudstvo je pelo; Daj, Gospod, nam razsvetljenja, ki v slabosti nas poznaš.-- Nauke večnega življenja Ti, o Jezus, sam imaš! — Možje so lepo sedeli in peli. Nekateri so imeli široke suknje, ne radi mraza, no radi praznika. To so vam bile široke suknje, da je bil mož v njej ves vtopljen kot lonca svežega sena. Nekateri so bili v črnem. G. P----- lep gospod, a že malo osivel, stopi na lečo, pogladi si maloštevilne lasi in začne: »Dragi moji farani! Leto se bliža koncu. Letina bo kmalu pod streho in v shrambi. Zahvalite se Bogu. Koliko je ljudi po svetu nehvaležnih! O hvaležnosti bi vam danes rad govoril. Kdor je Bogu hvaležen, si zagotovi novih dobrot. Preden pak naprej grem, prosim kratkega potrpljenja« — to je bilo v vsaki pridigi. Na to nastane po cerkvi kaš-Ijanje, brisanje, hrkanje in smrkanje brez kanca in kraja. Prikažejo se tobačnice in velike plave rute, posebno v prvi klopi. Ko potihne ta vihar, zatakne g. župnik ruto v rokav in nadaljuje: Ali ste slišali legendo o sv. Mihaelu! Sv. Mihael bi bil rad pogledal na zemljo in si sprosi dopusta za štiri tedne. — Pride na zemljo. Kar je videl, mu je neznansko dopadalo. Ljudje so bili pošteni, ponižni. Polne cerkve so bile dobrih ljudi. Po poludne so tudi jedli in pili. Pridelali so le k i-s 1 o vino. Pa vendar so veseli dvigali kozarčke proti nebesom in klicali hvaležno: »O ti moj Bog, kako vino!« Z veseljem so ga pili. Sv. Mihelu se je tako dopadalo, da bi bil skoraj rok zamudil. — »No kaj si videl,« praša Oče nebeški. »Ljudje so veseli pa pravijo: Ti moj Bog, kakšno vino! — Toda Oče nebeški, prosim te, daj, naj pridelajo dobrega, sladkega vina!« »Dobro« — pravi neb. Oče. — Čez leto sv. Mihael zopet poprosi, da bi smel pogledat na zemljo. Gre in pride pa že tretji dan nazaj v nebesa. »Kako je?« praša nebeški Oče. »Tako zgodaj si se vrnil?« »Oče nebeški! Nisem mogel prestati. Strašno je. Vse neumno!« »Saj sem jim dal sladkega vinca!« »Saj ravno to je!« pravi sv. Mihael. »Cerkve so prazne. Se svetlimi očmi, rdečimi lici so dvigali ljudje kozarec v zrak, kličoč: »Ti hudič, kakšno v i n c e«. V obilosti so pozabili dobrotnika Boga.« »Vi pa dragi farani, bodite ponižni, Bogu hvaležni. Refoška, ajde, koruze, vsega nam je dal. Bodite pravični! Bojte se Boga, posvečujte dan Gospodov, da pridete v sv. raj, kterega sebi in vam privoščim — Amen.« — »Čast in hvala!« so zarnrmrali možje v prvi klopi. Suknje se razmaknejo in prikažejo se velike tobačnice. Krepko zajmejo, ponudijo si mejsebojno, kdor ni irrel, je pa zajel lepo prežo, rekši: »Zahvalim Boga in Vas!« in podprašil nos. G. župnik je molil za vso pošteno faro, za dobrotnike itd. »Ne hodite«, je prosil, »mladina, na ples. Doma kaj berite! Plesalke se nobena ne ustara in težko se poroči, ker jo mladeniči povsod vidijo in se je naveličajo. Oboli vsled razburjenja in notranjih grehov. Ostane sama, zapuščena. Priporočam se za obilno miloščino in Vas izročim Bogu t Očetu in t Sinu in t sv. Duhu. Amen.« »Čast in hvala!« zopet šepnejo možje pa bolj trudno, bolj zaspano. G. Čotar je že stikal po or-rfali. Tit-tit-tit se je slišalo. Skrbel je, da bi se -rre""Bt1ašala ktera nepoklicana tipka. Odprl je trombencine, fagotto basso, terza mano itd. Krep- ko so donele orgle, Opus g. Tonolti-ja iz Brescie. Pevci vsi v sivih oblekah, »Pevsko društvo«, so peli latinsko mašo.---- Mladina je imela nebesa pa popoludne. Komaj so bile prazne sklede orehovih štrukljev i. t. d, se je začel ples. »Prvega« so plesali sami kordavci in kordav-ke. Veliko ljudstva se je sešlo. Brjarji so bili oškropljeni z vodo. Vozili so jo iz Dutovelj. Tri dni so pili na račun dobička. V starih časih so baje plesišče polili s petimi bokali vina, ko je bilo po 4 solde. Od takrat, pravijo, ni več' dobre letine. Trtna uš je prišla. Razni pari so se pehali po plesišču. Oni, ki so imeli obleko v dobrem stanju, so slekli jopo. Oni pa, ki so imeli pomisleke n. pr. glede hlač, so se potili oblečeni. Po vojski : Cerkev sv. Petra ap. v Temnici na Krasu. Debela gospa iz Trsta je hotela na vsak način plesati. Pa je bilo hudo za nekega domačina, ki jo je vlekel okoli kot kvintal pšenice. Pa jej je stopil na noge. Pa je tiho zaklela: Schiavo duro«. Fantje so se med odmorom prijeli za rame in zakrulili: »Con quel cuor tu Morettina tu mi lassi — O che bella bionda — Bionda si ■— bionda si — e mora no!« — Niti sledu domače pesmi. Le »Društvo« je nekaj pelo, neko hrvaško. ----Mrakova Lucija bi bila skoro tepčrta, ker je došla še-le ob eni po polnoči domu. Oče in mati sta jo slepo ljubila kot edinko. Ta Lucija je bila pa v slabem glasu. Bilo je pa že prepozno. Za kakih 5 mesecev je hudo zbolela. Botra Marijana, . babica in mežnarca, je morala k njej. Vse ni nič pomagalo. Umrla je. Otroci, ki smo je hodili kropit, smo se čudili, zakaj sta tam dve krsti, ena velika in ena majčkena. Nič ni pomagalo. Botra Marijana je poskusila s kanelo (Cassia le-nitiva) in z drugim. Vse nič. Stari Mrak si je skoro pulil lase z glave. — Ukazali so zvoniti. Žalostno, a energično se je oglasil zvon sv. Mihaela. Boter Jože, mežnar, je bil pa doma. Nekim otrokom je ukazal zvoniti. Nazadnje je zabrnel še mali zvon. »Ah škoda«, so dejali ljudje; »kam dene denar stari Mrak?« Botru Jožetu pa ni bilo prav nič težko. Priučil se je že vsemu. Zenka je bila babica in kuharica na botrinjah. On pa je kuhal na velikih kmečkih ženitninah. Kar bel predpasnik si je opasal in je bil kot prerojen. >2e skuhamo in spečemo«, je dejal, »samo imeti je treba«. Ko je Marijana šla kam na botrinjo, pa je šel ob enajsti ponoči ponjo. Ponjo grem, si je mislil. Noč ima svojo moč. Zraven pa se je boter Jože najedel in napil, kar se je dalo. Kar na ognjišče se je vsedel in je bilo prav. Bal se ni nič. Večkrat je pravil, kako ga ni nič strah. Ko je gospod P. včasih kam šel v Gorico ali drugam, je pravil boter Jože, otrši si mastna usta, »ni hotela Lojza nikoli v farovžu biti sama. Pa sem moral iti v »škofovo« sobo. Neko noč se je začelo nekaj proti moji postelji vlačiti, vzdihovati, ječati!! — »Punf — pa je zletela ponočna posoda ob zid. Le daj, sem si mislil! Ko mi je bilo zadosti, sem dejal: »Vsak dober duh hvali Gospoda«. — Poškropil sem z blagoslovljeno vodo in je bilo končano, ko da bi luč upihnil. Drugi dan je bila ona posoda seveda cela. — Nekoč pa pred 15 leti so dejali ključarji, da se morajo sv. Mihaelu napraviti nova orehova vrata. Stara so vzeli za tri dni proč. Gospod je rekel, da naj stražim v cerkvi. Zakaj da ne, sem dejal. Zamotam se v veliko plahto in spim na sredi cerkve. Vedel sem, da je bilo nekdaj veliko mrličev pokopanih okoli cerkve. Pa se nisem nič bal. Proti enajsti uri pa pritaplja črn, velik pes v cerkev. Prav gotov sem bil, da je tu »tantava« v podobi črnega psa. Toda rekel sem: »Vsi dobri duhovi hvalite Gospoda!« Zraven sem hudo popraskal in podrsal s kovanimi čevlji po tleh. Ga—a—š, sem dejal. Pa je vse zginilo in sem mirno zadremal, dokler ni bil čas zvoniti sveto jutro. Potem sem pa zvonil in molil dobro vedoč, kakšno veliko moč ima zvon sv. Mihaela.« Tako je včasih pravil boter Jože, ko je kaj pojedel in popil. Pri Mraku je vladala pa velika žalost. Tri peči kruha so spekli in razdelili ubogim. Mrak je preklinjal zapeljivca. Pa je bil sam kriv, ker jej ga ni pustil vzeti. Zapeljivec pa je kolovratil okoli noč in dan, kakor zaljubljen maček, ki je prihajal: Domu ves zaspan, ko mežnar odzvonil je dan. Bilo je potem vse drugače po nekih letih. — Mladina se je poboljšala. Uvedli so sv. misijone, molitvene ure i. t. d. Bilo je prvo nedeljo oktobra 3 leta pozneje. Janko Renar ni imel kam iti. Fantje ga niso marali, deklice še manj. Brez Boga je živel, surov, lidivji. Tisti dan je bil dež. Za igro na krogle je bilo preumazano. Za ples ni bilo. V gostilni se je avtomat polomil. Pa v cerkev pojdem, si je mislil. Na kor pojdem dekleta štet. Polna cerkev je bila. Hčere najboljih kmetov so stale po navadi pod nebom sredi cerkve, v belih rutah. Vse je šumelo v svili in satenu. Nobene ni bilo gologlave. Novi učitelj, dober pevovodja in župnik sta bila uvedla strogo cerkveno petje. Molitvena ura je bila pred Izpostavljenim. Nekaj rožnega venca, pa pesmice vmes. Janko je na koru in šteje tam blizu meharja — dekleta. Pa najlepših ni videl. Pod nebom so bile. Ob koncu zapoje cela cerkev. Viola ali Gamba in Principal začneta. Tako lepo, kakor da se jim to?i po nebesih. Pa saj nebes ni treba, če je Najsvetejši blizu. Pred studencem pokleknimo — Deklice pod nebom pokleknejo, nebo se zamaje, lepe glave klonijo pred Bogom. Orgle polagoma naraščajo: ki življenje nam deli. Tudi Janko poklekne na eno koleno. Vse minljivo zapustimo. Janko zakrije obraz. Po živcih ga nekaj spre- leti. Vše minljivo. Zanj je minila deklica. Uničil jo je. Vse mine. — In potem v tolažilnem tonu poje cela cerkev: To srce ljubite vsi! Pesem se ponavlja v lepih septimnih akordih, ki pripravljajo konec: Vse minljivo zapustimo, in potem v podvojenih oktavah, kakor bi kovinske piščali hotele iztisniti iz sebe vso silo, vso veliko nebeško ljubezen: To srce ljubite vsi! In subbas brni še nekaj dalje, ko da hoče potrditi končano pesem. — Jankota je pesem hudo zadela, ganila. Sv. vera, si je mislil, ima veliko poezije, lepote. Ta lepa dekleta pod nebom imajo srečo v svojem Bogu. On pa ni bil 6 let pri spovedi. Drugači hoče živeti. Na sv. Goro pojde za vse Svete. Hitro odide s kora pritiskaje klobuk na bledo obličje. Ta svet je res luža, mlakuža, si je mislil, svet je gnoj. V človeku je pol živali, pol angela. Angel naj zmaga. --— Tam v strani pa je urejeno lepo tiho pokopališče, tolsto in pognojeno po množici deviških, a tudi grešnih teles. Tja se napoti Janko z drugimi na vernih duš dan. Vsak je šel molit po grobeh svojih dragih. Osrči se tudi on in stopi k spomini-ku tam pri zidu. Oče — sam Mrak — sam kamenar — je izklesal hčeri spominik z napisom: Tu počiva Lucija Mrak in njena hčerka. Hodi smrti v šolo, ženin tovaršice! »In kar si spravil, čegavo bo?« To je Mrak pristavil zase. Janko se je poboljšal. Zeniti se ni hotel nikdar več. Ostal je stric in vozil kamenje pri bližnjih kamenolomih.----- Večer ob oknu. Mrakovl plazijo se mimo hiš, oblaki se grmadijo po svodu, a med obema daleč na zahodu teminam hodi svetel pas navzkriž. Koraki pobobnevajo krog hiš, zvezdice pozvenevajo na svodu, a med obema v topoli na produ si slavec poje v vetra blagi piš. Ko cvetka v čudežno krepilni rosi okoplji v pesmi, duša, se prahu, mimo mrakov, mimo oblakov nosi k zahodu se do svetlega pasu, sestrice zvezdice lepo naprosi, da mednje zopet smela bi domu. P a s t u š k i n. Zvonovi in topovi. (Verzifikacija. Odlomek malenkostne tragikomedije v dveh slikah. — Napisal Ponikovski). Prva slika. (V nedeljo pod večer. Stari župnik sedi v oguljenem naslonjaču in čita časnike. Brez trkanja vstopi Štefnjakov Jurca, po domače imenovan Jur. Pozvoni zaradi svoje čudaške ljubezni do zvonjenja in do zvonov. 2e na obrazu se mu pozna, da je prismuknen; smešno je oblečen v obleko, ki je skupaj znesena z vseh vetrov, izdelana po vseh mogočih modah in sestavljena iz vseh mogočih barv; klobuk z dolgim petelinjim peresom tišči pod pazduho; svoje velike, lopataste roke drži iztegnene pred se, z izobočenimi dlanmi cbugo proti drugi stisnjeno in pocingljava pri prvih besedah, ki jih izpregovori, z denarjem, katerega tišči v prgiščih; potem vrže denar na mizo pred župnika, da se novci razkotalijo po vsej mizi po tleh; v svojih nadaljnjih besedah zvoni na prikladnih mu mestih z glasom, z glavo, z rokami in nogami. Stari župnik ga posluša z ljubeznivim in dobrohotnim nasmehom.) Cingel dingel, dingel don! Tristo novcev za zvonove, za zvonove lepe, nove, po sto novcev za vsak zvon! Cingel, dingel, dingel don! Ste nam davi oznanili, ste tako lepo prosili, naj denarja bi vam zbrali za zvonove darovali; če dovolj bi skup dobili. bi zvonove nam kupili, tri zvonove lepe, nove; lepe nove tri zvonove! Cingel dingel, cingel don, Cingel dingel, cingel don! Tristo novcev le imam , za zvonove rad jih dam; tristo novcev lepih, novih, da bo pelo v treh zvonovih: Bim bom, bim bam, bim bom — bam! Tristo novcev za zvonove, za' zvonove lepe, nove, po sto novcev za vsak zvon! Cingel, dingel, cingel don! Ste lepo nam razložili, da bi naši lepi, novi blagoglasni ti zvonovi dannadan Boga častili, v cerkev skrbno nas vabili in bi redno nas svarili, naj pobožno bi molili; zjutraj dan bi nam "znanili, zgodaj k delu nas budili, v praznik delopust zvonili, nas svarili v vsaki sili; žive' skupaj sklicevali, mrtve bi objokovali, treska, toče varovali. Cingel, dingel, dingel dongel! Cingel dingel, dingel dong! 2e odkar sem majhen bil, vedno sem jaz rad zvonil z enim, z dvema, z vsemi tremi, zjutraj, v dnevu, v mraku, v temi; in pa dokler živel bom, v čast Bogu na visokosti, vsem k radosti in bridkosti rad zvonil bom: Bim, bam, bom! Vsi zvonovi bodo peli, kadar bomo mi veseli, če pa bomo mi jokali, z nami bodo žalovali: Dingel, dongel, bim, bam, bom! Kadar jaz umrl bom , štirje bodo me nosili, z vsemi tremi mi zvonili: Bim bom, bim bam, bim bam, bom! Ko me bodo v jamo deli, bodo glasno mi doneli, kot bi milo se jokali, ker so mene pokopali; in nazadnje velik zvon mi zapoje: »Don, don, don! Bog ga v paradiž preseli in mu večni mir podeli, in mu večno luč prižgi, naj se v raju veseli! Don don, don don, don, don! Druga slika. (Pred cerkvijo. Vojaki nakladajo na vozove cerkvene zvonove; ljudstvo stoji okrog in gleda; nekateri gledajo zelo srepo in jezno na vojake, drugi se jim zaničljivo posmehujejo. Na nizkem zidu, ki obkroža cerkveno dvorišče, stoji Jurca in zvoni, ko se mu zdi primerno, z glasom, z glavo, z rokami in nogami; okoli sebe ima zbran velik lcrog poslušalcev, ki se mu včasih, glasno nnsme- za topove vse zvonove! Vse zvonove — nove — nove za topove — nove — nove! Vse le za topove nove! (Jurca, ki se je vedno bolj razburjal in raz-mahaval, si obriše z rokami znoj z obraza in se za hip oddahne; za vojaško patrolo, ki mu vedno bolj odločno preti, se še zmeni ne, ampak mirno nadaljuje:) Ko zvonovi so zvonili so najrajši mir znanili, so k ljubezni nas bodrili do Boga in do ljudi in do vsega, kar živi in kar čuti in trpi. Glas topov bo zdaj grmel, grozno bojno pesem pel, da sovraštvo bi razvnel, srd in spor in vmor in boj, širil stok in jok in joj prek sveta in prek morja in prek vseh višin neba grozo le in le gorje in trpljenje in solze! — Prej zvonovi varovali so pred bliskom, treskom, ognjem, zdaj topovi vse požgali bodo z bliskom, treskom ognjem! Prej zvonovi naši novi točo so nam odpodili; novi bodo nas topovi zdaj z jekleno točo bili: prej ledeno nam odgnali, zdaj z jekleno nas končali! Prišel zdaj je grozen čas čez ves svet in pa čez n&s! Bog nebeški se usmili, revežev nas v naši sili! Bodo streljali z zvonovi in zvonili nam s topovi: Bum, burum bum, bum, bum, bum! Pik pok, pok, pok, pik, pok pok! Samo hrušč in trušč in šum; samo jok in samo stok! — Ko zatulijo zvonovi kot izstradani volkovi, se odprejo nam grobovi, oj, grobovi — zopet novi!--- Novi zagrme kanoni, novi vzplakajo miljoni! ---— Kar je lepo, dobro, pravo, vse narobe, vse na glavo: vse za moč oblast in slavo! Oj zvonovi, dvakrat dragi, vas začarali so vragi, vragi so vas spremenili, spremenili, prekrstili; jejo, včasih resno prikimajo z glavami; vojaška patrola, z nasajenimi bajoneti, se jezno ozira nanj in mu od časa do časa strogo požuga.) Mi smo dnarce skup nosili,' da zvonove bi kupili, ki lepo bi nam zvonili; pa so vragi nam pobrali, kar smo s trudom darovali: naše lepe tri zvonove so nam vzeli za topove; tri zvonove za topove, za topove lepe, nove, za kanon po eden zvon! Cingel, dingel, dingel, don! Prej tako lepo so peli, grozno bodo zdaj grmeli. Bodo streljali zvonovi in zvonili nam topovi! — Nekdaj turške so topove nam prelivali v zvonove, danes Turkom za topove nam pobirajo zvonove! Prej topove za zvonove, zdaj zvonove za topove! Tri zvonove lepe, nove, le za nove tri topove! Tri zvonove za topove, Med vojsko: Snemanje zvonov na Banjšicah. prej zvonovi — zdaj topovi; ne več zvon — samo kanon! Oj zvonovi naši mili, tudi nas so spremenili; vse prečarali so vragi, nas in vas, zvonovi dragi: mi smo bili prej ljudje, zdaj postali smo — volčje! Prej zvonovi — zdaj topovi! Prej ljudje — zdaj le volkovi, ki najbolj jih veseli toplo se kadeča kri, ki jih vesele solze in krivica in gorje! (Jurca si z rokavom briše solze; vojaška pa-trola se s silo rije proti njemu skozi ogorčeno gručo ljudstva, ki stiska pesti in bliska z očmi; Jurca, ki ne opazi patrole, nadaljuje s solzami v očeh in z žalostnim glasom:) Oj zvonovi moji dragi, so začarali vas vragi, da, — ko jaz umrl bom, — ne bo pelo: bim, bam, bom! In ne bo miru, pokoja! Bo bobnelo le: bum, bum! Blisk in tresk in šum in hrum! Groza vojske in poboja! Oj zvonovi moji mili. — (Vojaška patrola, ki se je z nasiljem prerila do Jurca, ga iztrga iz rok ljudi, ki ga branijo in hočejo rešiti, ga vklene v verige, postavi v svojo sredo in ga odvede. — V solncu bliskata dva bajoneta kakor dve goreči pogrebni sveči. Jurca še vedno zvoni z glasom, z glavo, z rokami in nogami, kolikor mu je vklenenemu in korakajočemu mogoče. Besede odhajajočega je slišati še komaj razločno — kakor nekako oddaljeno donenje mrtvaških zvonov in grmenje vojaških topov:) Oj zvonovi moji mili, da bi milo mi zvonili, kadar jaz umiral bom: Bimbam, bombam, bimbam bom! Pa bo le topov — zvonjenje in samo zvonov — bobnenje, le grmenje, strašen hrum: Bum, burumbum, bum, bum bum! Bog usmili se čez nas zdaj in naš poslednji čas! (Vojaki z Jurcem izginejo v megli pocestnega prahu.) Srce — Prijatelj, nikar se ne trudi, da rešiš skrivnostno vprašanje: kaj je človeško srce? Umeti pač moreš skrivnosti, ki hrani ]lh zemlje sredina, in tajnosti moreš umeti, ki morja jih krije globina, vprašanje. a nikdar ne moreš umeti: kaj Je človeško srce? Če tisočkrat misliš, da rešil sred si skrivnostno vprašanje, ostane še vedno vprašanje: kaj je človeško srce? Ciril Strahota. Med vojsko: Vojna bolnica v cerkvi sv. Tilha v Svetem pri Komnu na Krasu. » « Solnčne ure. m gfg) Šaljivo premišljevanje. | ©3 Iz prva so mislili ljudje, da se solnce suče okrog zemlje; zato niso merili časa drugače, nego po dnevih, kakor pravi že sv. pismo: »Bil je večer in bilo je jutro, — en dan.« — Solnce na nebu je bilo torej v začetku edina žepna, stenska in stcflp-na ura. — Seveda so že od začetka pazili tudi na luno in zvezde, da bi vedeli, kako pozno je že. Ker se je luna izpreminjala, dobili so kmalu novo merilo časa, namreč —mesec; in ker se je izpreminjala ravno šestkrat bolj v zimskem in šestkrat v poletnem času, prišli so do one mere časa, katero imenujemo mi sedaj — leto. — Po luni merijo še dandanes radi čas — pesniki in ponočnjaki; zato je še celo prvak naših pesnikov, Prešeren, zapel: »Luna sije, klad' vo bije trudne, pozne ure že.« Čislani bralci! Tudi v starih časih so bili na svetu naprednjaki in boljševiki, ki so zahtevali natanjčnejšega in boljšega časomera, in ti so iznašli — poldan. Najbrž so vstajali zelo pozno, ker jih je glava bolela ali po slabi pijači ali po slabi tovarišiji. Pa, oprosti, cenjeni bralec, — kmalu bi bil pozabil na imeniten časomer, katerega nosi vsakdo vedno seboj, samo kdor«fcre zlasti v teh časih na Dunaj, ga mora pustiti zunaj, in ta svetovno- znani časomer je — želodec. Ta ura je zato posebno na glasu, ker ne bije, ampak kruli, in sicer najbolj ravno takrat, ko je'najmanj navita. — To uro je imel neki Rimljan (Aulus Gellius Plautus) tako rad, da je izrekel v sveti jezi sledeče krilate besede: »Bogovi naj pogube njega, ki je prvi iznašel solnčne ure, da mi kradejo dneve kos za kosom! — Ko sem bil še mlad fantič, je bii želodec moja solnčna ura, — najboljša, naj-točnejša ura. Povsod me je opominjala, naj jem, le tam ne, kjer nisem imel kaj jesti; sedaj pa, četudi imam kaj jesti, ne smem, če solnčna ura pravi, da ni še čas za to.« — Ubogi revež! Neprestane vojske, ko nima človek miru in počitka niti po noči, primorale so Rimljane,- da so razdelili tudi noč na štiri dele, in sicer na štiri ponočne straže ali vigilije. Namesto ure je bil tukaj Rimljanom domači petelin. Peteline so jemali seboj tudi v vojsko, da so jim s svojim petjem naznanjali čas ponoči, ko je solnce spalo za gorami. Sploh pa so petelini spremljali z enakim namenom vojake v vojsko še do prve polovice 15. stoletja. Tudi mornarji so iz tega vzroka jemali peteline seboj na morje. — Nihče si gotovo ni tako dobro zapomnil petelinje ure in nikomur ni bila tako usodna, kakor sv. Petru apostolu. — Mnogo laže in natančneje se je pa dal določiti čas po dolgosti sence, oziroma po solnčni višini. Iz prva je bil kazalec solnčne ure kaka palica, kak Češkem Goriški begunci iz Podgore, iz Opatjegasela in iz Pevme v Vysokem Mytu na ob obisku g. dekana Rojca 1. 1916. steber ali pa tudi človeško telo. Ena najstarejših solnčnih ur je lista, ki je bila na dvoru kralja Aha-za. S časom so napravili solnčne ure tudi na javnih mestnih trgih. Kadar je bil kdo povabljen na kako gostijo, presodil je po dolgosti sence, kedaj ima iti tje. Nekomu, ki je rad brezplačno »pipikal in papikal« po tujih hišah, se je primerilo, da je zamenjal, ko je vstal zjutraj, polno luno s popoldanskim solncem. Hitro zmeri senco in, ker je bila več nego 12 čevljev dolga, je zdirjal z doma, kolikor so ga nesle noge, ter prišel v hišo, v katero je bil povabljen, že zjutraj ob zoru namesto zvečer ob mraku. — Mera, s katero so merili v začetku dolgost sence, je bil čevelj; poprej so si morali seveda na tanko zapomniti mesto, do kamor je segala senca glave. Da ne bo pa kdo morda mislil, da je kazala ta ura napačno, ker je pri večjem človeku senca daljša nego pri manjšem, pripomniti treba tukaj, da je mej dolgostjo človeka in mej dolgostjo stopala ali čevlja določeno razmerje. Cim višji je človek, tem daljše je tudi njegovo stopalo. -l'a način merjenja se je ohranil celo do srednjega veka. Pozneje so si zaznamovali dolgost sence na tleh pred solnčnim kazalcem. Tak solnčni kazalec je bil n. pr. obelisk, katerega je dal postaviti na Markovem trgu cesar Avgust. Ker je pa obelisk na vrhu špičast in torej ne vrže dovolj razločne sence, nasadili so vrh obeliska pozlačeno kroglo. Kmalu so iznašli tudi solnčne ure, katere so nosili lahko seboj, najbrž obešene okrog vratu. O tem nam priča pisatelj Atenej, pripovedujoč nam o nekem skopuhu, ki je nosil seboj vrč olja, tako-le: »Tolikokrat je pogledoval na svoje olje, da bi kdo lahko mislil, da nosi pred seboj uro.« Kot dediščina iz starih časov ohranile so se solnčne ure celo do najnovejše dobe. Sčasoma so se fcolj in bolj izpopolnjevale; vendar jim je ostala ena napaka, namreč ta, da ne kažejo po noči in kadar je oblačno. Pisec teh vrstic je bil pred leti tako srečen, da je skrivaj opazoval resnega, izobraženega moža, ko je šel s svojo žepno uro v roki gledat na solnčno uro. Dež je lil kakor ob vesoljnem potopu in dotičnik je držal nad seboj odprt Idežnik. In vendar je hotel vedeti, ^kaj^pravi; in koliko kaže solnčna ura. Gledal jo je nekoliko časa od raznih strani, hodil okoli nje, kakor mačka okoli vrele kaše; nazadnje je .vendar-le spoznal, da treba počakati, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. Skrbno se je ozrl okrog sebe, ali ga ni morda kdo videl, potem pa naglo in ponižno odšel svojo pot. S... i. Pogreb f svetolucijskega župnika Josipa Fabijana, ki ga je ubila granata. Prizor na pokopališču v Podmelcu dne 13, februarja 1916, plesu. I. Nepristranski. V omikani družbi se treba pač predstaviti. Imena se pa navadno tako nerazločno izgovarjajo. da se niti razumejo ne, ali da se vsaj kmalu pozabijo; no, saj nas tudi navadno bolj zanima, kakega stanu je kdo, s čim se peča; zato se tudi jaz predstavljam kot »nepristranski«, kar sem tudi, kakor se boste kmalu prepričali. Nisem namreč ne mlad fant ne mlado dekle in tudi ne krčmar, da bi ples strankarsko zagovarjal, pa tudi ne hišni oče, ki bi se jezil nad plesom, ker mu je sin kradel denarje ali žito, da bi imel za plesne veselice, tudi ne hišna mati, kateri je hči kradla jajca in kokoši, da si je nabavila primeren lišp in še kako desetico za ples. Moram piiznati, da mi vsi plesi niso še prinesli niti vinarja dobička in ne vinarja škode. 2e iz tega razvidite, da bom res lehko čisto nepristransko pisal — v še večji dokaz pravim kar, da: Vse pleše. Ne bom govoril o Davidu, na katerega se plesavci radi sklicujejo, češ, še on ie plesal, ker, da smo nepristranski, njegov ples pač ne bi ugajal našim plesavcem. Pomislite, s harfo v roki. ne s plesavko, pa psalme prepevati! Brr, kaj ne? Če rečem: »vse pleše«, ne mislim samo na ljudi, ki ljubijo plesišča, mladi in tudi kak starejši, saj poznate ono kratko pesmico: Stara sem, bolna sem — delat' ne morem, • godci zagodejo — plesat pa pojdem! Mušice plešejo v zraku, prah in listje pleše, ko piha burja, po zimi plešejo po zraku bele mušice, celo okorni, kosmati medved pleše, zemlja pleše okoli solnca, luna okoli zemlje in celo soln-ce pravijo, kakor je ogromno veliko, da ni pri miru temveč da pleše po vesmiru, pa naj se 'kdo baha, da ni še plesal, ko ga vendar zemlja vsakih 24 ur zasuče okoli in okoli zemlje in vsako leto celo okoli solnca! Ples imamo mnogokrat na jeziku. Mali ljudje morajo mnogokrat »plesati«, kakor jim godejo ve-likaši, celo mogočni Nemci morajo plesati, kakor jim gode »Ententa« — in pravijo, da mora celo Ev ropa plesati, kakor gode Amerika, včasih pravijo, da jim «ves svet pleše pred očmi« (če je bila rebula dobra) in oče pravi malopridnemu paglavcu segaje po brezovki: »čakaj, sedaj bova pa plesala«, ali če pravijo, da je kdo drugemu »eno zagodel« — iz vseh teh in podobnih rekov bi človek moral soditi, da je ples nekaj zelo neprijetnega in vendar toliko plešejo! O Kurentu ste gotovo že kaj slišali. Meni se dozdeva, da so spet prišli Kurentovi časi; ne da bi sodil, da se je vrnil Kurent iz lune, zopet doiu na zemljo, sicer bi plesali vsakokrat le na enem kraju, a sedaj plešejo na tolikih krajih istočasno; Bog ve pa, ali ni zapustil tukaj kaj otrok ali sorodnikov -— ali ni imel morda skrivši kje kake »glasbene šole« ali, ker ne vemo, v čem je bila ona čarobna moč, nekateri pravijo, da je bil »škant« take vrste, — morda ima v luni kako tovarno za glasbene instrumente in jih sedaj lehko spravlja na zemljo, odkar so iznašli »letala« ■— a nekaj Kurentovega je gotovo vmes. Znan — vsaj omikancem — je tudi Orfej, veliki umetnik, ki je znal tako lepo peti in brenkati, da so plesala celo drevesa in kamenje. Marsikomu je bilo že gotovo žal, da nimamo nobene Orfe-jeve skladbe zapisane, a — današnji čas ni se nam treba zaradi tega žalostiti, le poglejte, ali ne znajo morda naši godci tudi tako gosti? Ali ne vidite večkrat, kako dandanes pri godbi celo mrtve stvari plešejo — včasih kozarci po zraku, stoli-ce, tudi kamenje kedaj — o, časi umetnosti še niso izmrli! — Sanjalo se mi je, da je bil ples obtožen in je prišel pred porotnike — mene pa da je sodnija imenovala za uradnega zagovornika. Nič kaj rad nisem sprejel tega posla, ker si nisem upal dobiti prič, ki bi za ples ugodno pričale. Prič bi bilo že dobiti, a veljavnih ne, ker so bile vse te priče s plesom samim v prebližriem sorodstvu ali pa v prevelikem prijateljstvu in take priče so vse vsaj — sumljive. Prišel je dan obravnave. Državni pravdnik začne naštevati paragrafe, proti katerim da se je ples pregrešil: 1.) »Poškodovanje ptuje lastnine po § 85. in ne le po § 468., ki govori le o prestopku in o manjih poškodbah. Škoda je tako velika, da spada med zločine. Izračunite, koliko časa ljudje preplešejo, koliko bi si lehko v tem času zaslužili, koliko koristnega podelali, vzemite v poštev draginjo delavcev in potem presodite, koliko škode je že ples provzročil! 2.) Kriv je tatvine po § 171. in naslednjih, io kakšen tat je ples? Ali je mogoče sešteti svote, katere je že iz žepov pokradel? In to dela celo javno, kar brez sramu, torej je že zakrknen. 3.) Obtožujem ga po § 185. in naslednjih soudeležbe pri vseh tatvinah, katere izvršujejo doma sinovi in hčere in včasih celo hišni očetje, ki kiadejo svoji družini; nadalje je kriv ples 4.) po § 44. d zapeljevanja v vse že navedene zločine pa tudi po § 143. do §157., menim težka telesna poškodovanja vsled tepeža, pa tudi, ker jih toliko pride vsled plesa v hude bolezni, po letu se segreti hladijo z mrzlim pivom, po zimi pa se morajo hladiti na ledenem zraku — nasledek, kolikokrat že! — pljučnica, jetika, treba torej vpo-števati tudi § 335. Seštejte, cenjeni porotniki, vse po vseh teh §§ zaslužene kazni — ne le v enem slučaju — v stoterih slučajih! Ako hočete vestno soditi, morate ga spoznati krivega v vseh teh točkah — prič je več, kakor dovolj. — Z bojišča ob Soči: Turška džamija v Logu pri Bovcu. Slavno sodnijo pa prosim, naj naredi že sklep tem malopridnostim in naj obsodi obtoženca za vse življenje v Gradiško.« Kot priče je imel državni pravdnik res nekaj ljudi, ki so bili prišli vsled veseljačenja na boben, nekaj obvezanih, ki so se bili stepli na plesu, par očetov, ki so se pritoževali, koliko so jim otroci zaradi plesa pokradli, neki oče je prišepal ob palici, ker ga je bil sin cebnil, ko ga je karal radi plesa, a v dokaz, da ples tudi koga ubije, imel je na mizi nekaj mrtvaških listov takih, ki so umrli na posledicah plesa. Lehko razumete, da je bila moja naloga precej težavna. Zelo me je veselilo, da ni državni pravdnik verskega stališča kar nič omenil. Kako silno bi bilo, ko bi bil govoril še o »pohujšanju« ali ko bi bil poleg onih mrtvaških listov predložil še kake le na pol popisane »rojstne liste« in kot priče še kake prevarane »neveste«; k sreči, pravim, je bil na to pozabil in jaz sem se s precejšnim pogumom obrnil do porotnikov: »Slavna porota! S črnimi barvami vam je g. državni pravdnik naslikal ples. Predno pa sodite, pomislite: 1. da je ples gibanje in gibanje je življenje. Kako zdravo je gibanje, prašajte zdravnike, ki je tolikokrat priporočajo. 2. Ljudje, ki se niso videli že 4 ali 5 let, si imajo mnogo povedati, ali se je torej čuditi, če se radi shajajo na plesišču? 3. Kedo bi bil tako neobčutljiv, nekulturen in tako malo civiliziran, da bi ga ne mikala dražestna godba! Da se ljudje radi zbirajo, kjer se glasi godba, saj je to znak našega kulturnega napredka! 4. Ako se kak vinar zapravi, saj ostane doma in je glede narodnega premoženja isto, kakor če bi jaz preložil svoj denar iz enega žepa v drug žep. 5. Koliko deklet je že na plesu priplesalo moža, ki bi bile sicer ostale le »tete« pri hiši! 6. (To točko sem si navlašč prihranil za sklep!). Kolikokrat pokaže ples celo svoje zlato srce! Pomislite, saj plešejo včasih celo v »dobre namene« — za pogorelce, za kaka narodna društva, za narodne šole, za društvo svetega Cirila in Metoda, za podporo siromakom in vse to bi vi, cenjeni porotniki, oškodovali, ako bi ples obsodili — in še za vse življenje! Upam, da boste z menoj istega mnenja: Ples naj živi in ž njim vse, kar dobrega naredi!« Obrisal sem si potno čelo ter se usedel v svesti si, da sem rešil vsaj svojo »čast« s svojim govorom. Državni pravdnik se je pa tako nekako sumljivo smehljal, — med govorom si je začečkal včasih kaj na papir in, ko sem končal, vzdignil se in po strani oziraje se name začel svojo »repliko«: »Slavna porota! Vsa čast mojemu predgo-vorniku! V izbranih besedah nam je povedal vse, kar je mogoče plesu v prid povedati (jaz sem se hvaležno poklonil laskavemu priznanju), toda ne bo mi smel zameriti, ako ga opomnim, da je marsikaj pozabil povedati (pri tem se prav zvito ne-smehne.): Ako govori o »gibanju«, ki bi bilo koristno, je pozabil, da bi moral biti kmetski delavec že prav posebno len in nemaren, da bi moral še le na plesu potrebnega gibanja iskati. Priden kmetovalec in večina obrtnikov ima že pri svojem delu, ako so vestni, gibanja več ko dovolj in bo v nedeljo rajši počival, kakor pa iskal novega »gibanja«. Oni pa, ki morajo pri svojem poslu sedeti, kakor čevljarji, krojači, uradniki, pisarji, si pa lahko iz-bero bolje gibanje, telovadbo, izprehod, kakor pa zatoženi ples, ki prihaja v navskrižje s tolikimi paragrafi. Ako potrebujem hrane, vzel si bom tako. ki bo koristna, ne pa strupene, gospod zagovornik! Da si imajo ljudje mnogo povedati! Zakaj pa ne gredo v domačo hišo, se ne usedejo za mizo in se ne pogovore, kar imajo? Zakaj hodijo v tak hrup, kjer se še gromečega boga ne sliši? Godba da jim ugaja in jih mika! Zakaj pa delajo tak šum ceptaje in skakaje, da godbe niti dobro slišati ne morejo? Mari bi sedel mirno, kakor pri »koncertu«, pa bi se godci potrudili in godli veliko lepše videč, da jih ljudje pazno poslušajo. Da gre denar le iz žepa v žep! Takih, ki so s plesom mnogo zapravili, vidimo dovolj — to je prvi žep! Kje so pa oni. ki bi bili vsled plesa obogateli? — to bi bil drugi žep! Godci? Ubogi so ko cerkvena miš! Krčmarji? Skušnja uči. da je kmalu pri koncu, kdor začne s plesi ongaviti! Podjetniki, ki prirejajo javne plese? Par dni potem »mačka«, to je njihov dobiček! Marsikatera da je priplesala moža! A, pozabili ste povedati, kako je bilo pa potem, pozabili dokazati, da je sreča, ako norica norca ujame, pozabili povedati, kako je pri hiši, kjer sta oba lehkomiselna in zapravljiva, še to nam povejte, g. zagovornik! Sklep vsega zagovornikovega govora je pa, recimo kar naravnost, gorostasen! Ali ni ples v korist siromakom ostudna brezobzirnost. Ta čas ko drugim solze lijo, noreti in vriskati! Ali ni, kakor bi se hoteli revežem rogati? Ako hočem podariti komu košček suhega kruha, ali naj napravim prej sebi veliko in dragoceno pojedino? Ako bi hoteli pokazati dobro srce, darovali naj bi skrivaj, ali tudi naj bi se sešli pa bi kdo v prisrčnem govoru opisal potrebo in žalost nesrečnih, tudi kaka primerna pesmica bi ne škodila in, ko bi bila srca pripravljena, pobirali bi se mili darovi — to bi bilo siromakom v tolažbo, češ, še so dobra srca na svetu, Bog plati! To nasprotje pa, ali ne bo dalo ubožcem toliko bolj očutiti nesreče? Drugi drugod žive v obilnosti, se veselijo, lehko vriskajo in plešejo! In mi? In taka brezobzirnost naj se plesu še v dobro šteje?! Gospod zagovornik, bolje bi bili naredili« — --in že nisem več slišal, kaj še govori državni pravdnik. Med njegovim govorom mi je vedno bolj gorelo okrog ušes in pri zadnji točki, videč, da je tudi moja »čast« pogorela, zagrabim klobuk in bežim iz sodne dvorane in skoraj bi se bil pre- kucnil, ako bi se ne bil — zbudivši se — zagrabil za stranico postelje. Kakšna je bila potem sodba porotnikov in sodnije, vam seveda ne morem povedati.-- Neki poslanik — najbrže avstrijski — je na Kitajskem priredil plesni večer, kakor so sploh imeli v,edno več smisla za plese, gledališča, salone, pojedine, ko za resno delo. Povabil je k plesu seveda tudi kitajske odličnjake. Kitajec gleda in gleda to vrvenje, in sukanje in po končanem plesu praša poslanika: »Ali vas to delo nič ne utrudi?« »Seveda se utrudimo pri tem!« »Ali je pa to delo tako nujno, da mora biti opravljeno?« »Seveda mora biti opravljeno tudi to.« —Tu se je poslanik prav debelo zlagal — nič novega, saj diplomati že iz politike lažejo in najbrže se je bal, da bi se mu kitajski velikaš ne smejal, češ, da si nalagajo nepotrebni trud. »No, če pa mora biti podelano tako delo, ki bi nas imelo utruditi, je naložimo mi pa kar svojim poslom, čemu jih pa plačujemo?« zavrne Kitajec, ki je ples videl še le prvič, torej je bil gotovo tudi nepristranski. Res, če pomislimo mirno, koliko hudega je že ples napravil, koliko brezkoristnega truda, stroškov in nerodnosti je že provzročil, ne bo ga mogoče zagovarjati. Ko so pred leti kobilice delale škodo po Krasu, kako so . ljudje klicali pomoči, iskali purane, od daleč so jih uvažali, proti raznim nezgodam snujejo se zavarovalnice. Kdo nam pa pokaže zavarovalnico proti žalostnim posledicam plesne strasti? Ako bi ti tvoj gospodar ukazal, da moraš celo noč skakati sam na skednju, kako bi se zgrozil? »Takemu gospodarju, ki mi tako noro delo naroča, ne bom služil!« Ako bi ti spovednik naložil, da daj vbogajme toliko, kolikor si že na plesih zapravil, ali da pojdi kam tako daleč, kakor bi znesle vse one stopinje, ki si jih že na plesu naredil, to bi se krčil in zvijal, da ni mogoče in k takemu bi te gotovo ne bilo v drugič — za ples pa vse to žrtvuješ! Fant, ko si boš izbiral nevesto, ne izberi si je izmed plesavk! Dandanes treba pametne, trezne žene, varčne, delavne, pohlevne, poštene! Vrtoglave plesavke pa niso take. Česa hodijo iskat na ples? Drugega res ne vem kakor, če sodimo milo, lehkomiselne družbe. Pazi, da se ti ne zgodi, kakor onemu, ki je pel: Oženil sem se, pa priženil nič ne, ko' no dekle mlado, še to je noro. In ti dekle, če boš izbirala bodočega moža, ne hodi ga izbirat med plesavce, če ne, ga boš morala tudi po poroki hoditi iskat v krčme in na plesišča: Dobro poglej najprej, ali je delaven, pošten, varčen in vesten, potem še le mu smeš zaupati svojo bodočnost. Ali naj torej ostanejo mladi ljudje brez vsakega veselja? Bog varuj! Kedaj sem kaj takega zahteval? Ali ni na svetu nobenega drugega veselja, boljega, lepšega, koristnejšega, cenejega? Naj omenim samo razna društva: izobraževalna s predavanji, ki so pač navadno že tudi zabavna, pevska društva, telovadna, razne prireditve, koncerte z zabavami in podučnimi točkami. Izobrazbe, omike nam treba! Izobražen narod in pameten in varčen, ta bo obstal, lehkomiselnost pa izpod-kopuje hiše, družine, občine, deželo in ves narod. Veste kaj? Pri naših društvih imamo razne »odseke« n. pr. abstinenčne, veselične, telovadne — naj se ustanovijo tudi »brezplesni« odseki, ako že ne maramo cela društva za »brezplesna« proglasiti. Pravila, tudi če niso tiskana, nič ne de. bi obsegala en sam paragraf: Vse svoje moči, ves svoj čas, ves svoj denar samo tako rabiti, da bo res kaj koristi od tega — poleg tega pa še nujen nasvet njim, ki niso še oženjeni: ne je-majte plesavk, oziroma plesavcev! Boste videli, da bo precej bolje. Potem pa pričakujem, da boste mene pri takem društvu ali odseku gotovo imenovali za »častnega člana«. Po vojski: Cerkev sv. Lovrenca v Brestovici na Krasu. Konec svetovne vojske. Svetovna vojska se je v letu 1918. odločila. Dne 9. februarja 1918 je sklenila Ukrajina, ki se je odcepila od Rusije, poseben mir z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, dne 3. marca 1918 je Rusija pri konferenci v Brest-Litovsku popolnoma podlegla, dne 7. maja 1918 pa Rumunija v Bukareštu. Takrat sta bili Nemčija in Avstro-Ogrska na vrhuncu vojne slave. Toda kmalu potem jima je začelo solnce zmage zahajati. Koncem septembra in začetkom oktobra 1918 so nam začele dohajati z bojnega polja kratke vesti, ki so se tako-le glasile: »Na Francoskem siloviti boji. Angleži, Francozi in Amerikanci prodirajo na treh mestih. Hindenbur-gova črta je predrta. Nemci se naglo umikajo. Njih izgube so: okolu 250.000 mož, 3600 topov in 23.000 strojnih pušk. V Macedoniji so čete entente predrle bolgarsko fronto in stoje že na bolgarskih tleh. Bolgarska armada je razbita. Bolgarija je sklenila dne 29. sept. 1918 z entento premirje. — Kralj Ferdinand je odstopil, naslednik mu je sin Boris III. V Palestini so Angleži porazili Turke in ujeli kakih 40.000 mož. Angleži so zasedli Nazaret, Ilajfo, Akko, Damask in prodirajo dalje. Na italijanskem bojišču traja italijanska ofenziva dalje.« Te kratke vesti osvetljujejo tedanji položaj svetovne vojske. Vesti, ki so prihajale potem, so bile vedno bolj odločilne. Nemčija in Avstro-Ogrska sta morali ponuditi ententi mir na podlagi 14 točk Wilsonovega programa, izraženega v njegovi poslanici kongresu dne 8. februarja 1918, iz- *) Naj navedemo nekaj točk iz Wilsonovega programa: Prva točka prve izjave se glasi: »Vse mirovne pogodbe morajo biti javne, ne smejo se sklepati tajni mednarodni dogovori, diplomacija mora poslovati vedno odkrito in pred celim svetom. Druga točka prve izjave zahteva popolno prostost plovbe na morju. Tretja točka prve izjave govori o enotnosti gospodarskih razmer mej vsemi narodi, ki bodo v ;:vezi. V četrti točki prve izjave zahteva Wilson, naj se oborožba narodov zniža na najnižjo mero, ki je združljiva z notranjim mirom. V peti točki prve izjave zahteva, da se morajo kolonijalne zahteve urediti svobodno in upoštevaje koristi prebivalcev. V šesti, sedmi, osmi, enajsti in dvanajsti točki prve izjave zahteva izpraznitev in obnovitev ruskega, belgijskega in francoskega ozemlja, vrnitev Alzacije in Lorene, dalje izpraznitev in obnovitev rumunskega, srbskega in črnogorskega ozemlja in ustanovitev poljske države. popolnjenega s 4 točkami dne 12. februarja 1918 in z njegovim govorom dne 27. sept. 1918.1) Po bolgarski katastrofi so se morali Avstrijci naglo umikati iz Srbije in Albanije. Dne 14. okt. 1918 je Turčija zaprosila za mir sprejemši vse Wilsono-ve točke. Predsednik Združenih držav v Ameriki: Wilson. Ker so postajale v Avstriji notranje razmere radi nemške nestrpnosti vedno bolj nevzdržljive, Deveta točka prve izjave se glasi: Ureditev meja Italije naj se izvede po jasno znanih narodnih črtah. Deseta točka prve izjave slove: Narodom Avstrije naj se zagotovi prilika autonomnega razvoja. Štirnajsta točka prve izjave: Ustanoviti se mora splošna zveza narodov. Posebne pogodbe naj skrbe za mejsebojne garancije politične neodvisnosti in teritorijalne integritete velikih in malih narodov. Druga točka druge izjave zahteva: Narodi in dežele naj se ne premikajo, kakor da bi bili zgolj predmetje ali kameni v kaki igri. Prva točka tretje izjave: Nepristranska pravičnost, ki jo nameravamo odmeriti, ne sme delati razlik med njimi, do katerih želimo biti pravični. Pravičnost mora biti taka, da ne bo poznala nobenih ugodnosti in nobenega stopnjevanja, ampak le enake pravice za vse narode, ki bodo v zvezi. Četrta točka tretje izjave zahteva, da morajo biti v zvezi narodov izključene samoljubne gospodarske kombinacije, bojkoti itd. je cesar Karel izdal dne 16. okt. 191Š. manifest, V katerem je odločil, naj bi Avstrija postala zvezna država, v kateri naj bi imelo vsako narodno pleme na ozemlju, kjer je naseljeno, svojo lastno državnost. Narodje naj bi pri preosnovi države pomagali vladi z narodnimi sveti, v katerih naj bi bili državni poslanci, ki naj bi uveljavljali koristi svoje narodnosti. Narodni sveti so res začeli takoj delovati, a dogodki v državi in na bojnem polji so se tako naglo razvijali, da se misel cesarjeva ni mogla več uresničiti. Za vse jugoslovanske pokrajine avstro-ogrske monarhije se je ustanovilo v Zagrebu Narodno vieče, ki je prevzelo vlado vseh hrvatskih, srbskih in slovenskih dežel v av-stro-ogrski monarhiji. tv jas ca c 'o £ "a3 jd ca N "> ca CL X> O 3 N v— •a O > ca C 13 > D "O .a oo 2 ° c '-2 3 „r ts cd > c -a "O w OJ ca w >(/) > cj o ■s» — O o ^ >oo V—i m ______> N < - Iz stare avstro-ogrske monarhije so se brž osnovale nove, mlade države in sicer: jugoslovanska, češko-slovaška, nemško - avstrijska, poljska, ukrajinska in mažarska. Hrvatski sabor je v seji dne 29. okt. 1918 odpovedal nagodbo z Ogrsko in priznal Narodno Vieče za legitimno oblasti Avstro - Ogrska ni mogla na italijanski fronti več vzdržati. Skleniti je morala z entento premirje. Pogoje za premirje je ententa določila dne 29. okt. 1918. Avstrija je morala vse točke sprejeti. Točka četrta določa ozemlje, ki naj je čete enten-te zasedejo in sicer do črte od vrhunca Umbraila do severne strani od Stilfserskega sedla po slemenu retskih alp do izvira Adiže in Izake preko hriba Resel in Brenner ter po vrhovih Filer-ja, potem na jug preko hriba Toblach ob sedanjih mejah v karnskih alpah, potem do hriba Trbiž, nadalje ob razvodju julijskih alp preko Mangarta in Triglava in razvodja nad Podbrdom ob Idriji, od tu v jugoiztočni smefi proti Snežniku in od tu proti Primorju črez Kastvo, Matulje in Volosko. Izprazniti so se morali tudi Zader in Šibenik z zaledjem in nekateri strategični otoki. Dne 3. novembra so italijanske čete zasedle od morja Trst. Dne 7. nov. 1918 so prikorakali Italijani v Gorico, Prodiranje it. armade je trajalo dalje do omenjene črte. Mejtem je k jugoslovanski državi pristopila tudi kraljevina srbska, ki je prevzela vodstvo. Srbski prestolonaslednik Aleksander je prevzel vlado za celo Jugoslavijo. Par mesecev po kaptulaciji Nemčije in Av-stro-Ogrske je pričela svoje delo mirovna konferenca v Parizu, pri kateri odločujejo zastopniki velevlasti Amerike, Anglije, Francije, Italije in Japonske. Delo konference je zelo težavno in vse kaže, da konferenca ne bo mogla ustvariti prave podlage za svetovni mir. Mir z Nemčijo je bil sklenjen in podpisan dne 28. junija 1919 v Versaillu. Nemčija je morala odstopiti Alzacijo in Loreno Franciji, Poznansko in en del Prusije in Šlezije Poljski, vse kolonije en-tenti itd. in sprejeti vse trde pogoje glede denarne odškodnine in glede drugih gospodarskih uslug. V francoskih rokah bodo premogokopi v saarski dolini in pod vojaškim nadzorstvom entente vse dežele tostran Rena za dobo 15 let. Nemčija je izgubila tudi vso vojno mornarico. Mir z nemško Avstrijo je bil podpisan v St. Germain-u dne, 10. sept. 1919. Dne 19. sept. 1919 je ententa izročila Bolgariji pogoje za mir. Največje težave so se pokazale glede jadranskega vprašanja in londonskega pakta, ki ga je bila Italija tajno sklenila z Anglijo, Francijo in Rusijo pred vstopom v vojni ples. Črta od Umbraila, Trbiža in Triglava črez Idrijo do Snežnika in do Voloske je označena že v londonskem paktu kot meja Italije. V tem novem italijanskem ozemlju pa stanujejo tudi Slovenci in Hrvatje, ki jih Jugoslavija zahteva zase. Druga, sporna točka je mesto Reka. V londonskem paktu ni bilo mesta Reke, ki jo pa hočejo sedaj Italijani imeti in ki so jo že brž od začetka premirja zasedli. Vsled krvavega spora mej francoskim in italijanskim vojaštvom na Reki je vrhovno poveljstvo entente ukazalo po odloku pariške konference, da morajo Italijani posadko na Reki znatno zmanjšati in prepustiti policijo Angliji. Italija je ubogala, toda pesnik D'Annunzio je zbral malo četo vojaštva in ž njo udri v Reko dne 12. sept. 1919. D'Annun-zijevo vojaštvo je snelo francosko, angleško in amerikansko zastavo in razobesilo izključno le italijansko. Angleži, Amerikanci in Francozi so se morali umakniti premoči. Italijanska vlada je nastopila proti D'Annunziju in upornežem. Da bi se preprečili krvavi spopadi med Italijo in Jugoslavijo je tudi Amerika izkrcala v Dalmaciji vojaštvo. Na drugi strani delajo konferenci v Parizu ruske razmere veliko preglavic. Revolucija je zatrla carizem, nato so se v Petrogradu vrstile vlada za vlado, dokler niso socialisti skrajnega krila — boljševiki dobili vajeti v roke. Le-ti skušajo v Rusijo uvesti komunizem ali boljševizem. Na čelu ruskih boljševikov je Lenin. Proti boljševikom se bore druge stranke. Generali: Kolčak, Denikin, Ju-denic, Lijanosov itd. so zbrali na raznih krajih velike Rusije vojske proti njim. V Sibiriji je zavladal admiral Kolčak. Od Rusije se je ločila Finska, Estonija, Litvanija, Kavkaz, Sibirija itd. Vsa Rusija je v raztvoru. Revolucija je blok — bi dejal Clemenceau — ki ga treba ali v celoti sprejeti ali v celoti odbiti. Oboje je v sedanji uri za Rusijo in za Slovane osodepolno. Konferenca J Parizu zboruje dalje. D r. E g i d i j. Prva pomoč. Spisal zdravnik Premnogokrat se dogodi, da se kdo nenadno ponesreči ali da naglo oboli, pa je takojšna zdravniška pomoč bodisi vsled razdalje zdravnikove ali drugih .vzrokov nemogoča. Bolniki so v teh slučajih navezani na prvo pomoč svojih bližnjih. Ker je od prve pomoči večkrat odvisno življenje bolnikovo, nadaljnji potek bolezni in lajšanje oolečin, podamo v naslednjem na kratko glavna navodila, kako je ravnali v najnavadnejših slučajih, ko se kdo nenadno poškoduje ali naglo oboli. Omedlevica. Človeku se naenkrat zvrti v glavi in stemni pred očmi, mrzli pot ga oblije in se nenadno zgrudi nezavesten na tla. Bolnik postane v obraz smrtno bled, diha površno in žila mu komaj bije. Omedlevico povzroči izguba krvi in sicer nenadna ali pa tudi počasna vsled dolgotrajne bolezni. — Strah, huda jeza, preveliko veselje, močne bolečine in slab zrak v zaprtih prostorih povzročajo omedlevico tudi zdravim ljudem. V vseh teh slučajih nastane pomanjkanje krvi v možganih, kar nam priča že bledi obraz in višnjeve ustnice. Vsled tega dobivajo možgani premalo hrane, ustavijo svoje delovanje in naravna posledica je nezavest. — Omedlelemu pomagamo najhitreje, ako ga položimo na tla ali na posteljo na tak način, da leži glava nekoliko niže nego ostalo truplo. Preozko obleko (ovratnik, telovnik, modrec, naramnice) moramo odpeti, da ne zadržuje svobodnega pretakanja krvi. V zaprtih prostorih odpremo okna, na prostem pa razpršimo radovedne gledalce, da ima sveži zrak do bolnika prost dostop. Obraz in razgaljene prsi oblijemo nenadno z mrzlo vodo, telo obdrgnemo z jesihom ali žganjem in pod nos damo duhati nariban hren. Dokler se bolnik ne zave, ne dajmo mu nobenih krepčilnih pijač, ker bi mogle iste mesto v požiralnik zaiti v sapnik in pljuča in tam povzročiti smrtno nevarnost, da se človek zaduši. Mrtvoud ali kap. Mrtvoud ali kap je bolezen, ki napade starejše ljudi in sicer nenadno večkrat dr. J. Ba car. pri najboljšem zdravju in razpoloženju. Zadeti pade nezavesten na tla, zardi v obraz, diha globoko in včasih tudi bljuva. Srce in žile mu bijejo močno iti hitro. Nazadnje ohromi ali odreveni ena stran života. Eno oko postane ožje nego drugo, guba med nosom in ustmi izgine, usta stojijo poševno in ako dvignemo roko ali nogo na ohromeli strani, pade kakor mrtva zopet na svojo podlago. — Naravni vzrok mrtvouda je starost. Žile izgubljajo polagoma svojo prožnost in postajajo vedno bolj krhke. Opojne pijače in kajenje to bolezen pospešujejo. Ako se pri takem bolniku vsled napora, jeze ali kakega vzroka žile v možganih preveč na-pno, poči mala žilica, kri se razlije po možganih in uniči delovanje tistega dela možgan. Živci, ki prenašajo delovanje možgan, se pri izhodu iz njih križajo. Zato je krvavitev v možganih na nasprotni strani kakor ohromitev. — Mrtvoudnega položimo previdno na posteljo in mu dajmo pod . glavo več blazin, da zamore odtekati preobilna kri iz nje. Na glavo in na srce mu polagajmo mrzle obkladke. Ako bolnik bljuva, obrnimo mu glavo na stran, da ne zaidejo izbljuvane tvarine v sapnik. Ako se bolnik vzbudi, mu ne smemo dati krepčilnih pijač (vina, konjaka, kave), ker bi še bolj oja-čile že itak močno delujoče srce in pretečo nevarnost še povečale. Božjast. Božjast je bolezen možgan in se pojavlja v posameznih božjastnih napadih. Človek nenadoma zakriči, obrne oči in pade nezavesten na tla. Po celem telesu ga lomijo krči, iz ust se mu cedijo slinaste, včasih krvave pene. Bolnik se premetava semintja in buta z glavo in s truplom ob tla. Noge in roke so skrčene. Čez nekaj minut se vzbudi bolnik z globokim vzdihom in se prav nič ne spominja, kaj se je ž njim godilo. — Napadov ne moremo skrajšati. Edino, kar moremo storiti, je, da podložimo pod bolnika in okrog njega blazine, obleko, slamo, seno itd., da se pri premetavanju ne poškoduje. Napačno je, napadenega trdo držati, mu razklepati krčevito stisnjene roke ali ga celo vezati. Napadi se češče ponavljajo pri božjastnih, ki uživajo opojne pijače. Krč gl ;ik v griii. Pri živčno šibkih otrocih in takih, ki bolehajo za angleško boleznijo, se primeri včasih, da napade krč glasilke. Dihanje za trenutek preneha, obraz otrokov postane višnjevo bled, roke in noge se skrčijo in telo upade. — Takemu otroku pomagamo, če mu vržemo z naglico v obraz in na prsi kozarec mrzle vode in mu jezik povlečemo nekoliko naprej. Če vse to ne pomaga, moramo pričeti z umetnim dihanjem, o katerem bomo potem govorili. Krč v želodcu in v črevih. Vsled preobile in neprimerne hrane, včasih tudi vsled prevelike množine želodčne kisline nastane v želodcu krč, ki povzroča tako hude bolečine, da se bolnik zvija in premetava. Topli obkladki na želodec bolečine kmalu olajšajo. Krč v črevih nastane vsled neprebavljive, premrzle, ali pretople jedi in povzroča bolečine v sredini trebuha. Bolečine so neznosne in bolniki se zvijajo s skrčenimi nogami semintja. Topli obkladki, topel čaj in hitra izpraznitev črev vpliva blagodejno na take bolnike. Kamni v žolčnem mehurju in v obistih povzročajo krč jeter in obisti. Bolečine so jako hude. Tak bolnik mora v posteljo. Topli obkladki ali topla kopel zmanjšajo bolečine, ne pozabimo pa tudi na zdravnika! Nadušni napad. Stare nadušljive ljudi napade včasih krč v pljučih. Sapa jim zastane, pot jih oblije in v obraz zardijo. Vzroki so mnogovrstni: bolezni v nosu, na pljučih, na srcu, na obistih, živcih itd. Tople kopeli rok in nog pomagajo bolniku laže prestati napad. Histerija. Histerija nastopa večkrat na videz s sličnimi napadi kakor božjast. Krči prijemajo navadno noge in roke. Bolnik se valja po tleh, kremži obraz, stoka, joka ali celo kriči in na-pravlja usmiljenja vzbujajoči položaj. Na koncu napada nastanejo blodnje: bolnik vidi kače, miši itd. Napad lahko traja cele ure, ne nudi pa nobene nevarnosti. Paziti moramo, da se bolnik ne poškoduje. Na obraz in na prsi mu vrzimo kozarec mrzle vode in ga nagovarjajmo z odločnimi besedami, naj vstane. Preveliko negovanje in vidno usmiljenje napad podaljša. Otročja božjast je težka bolezen malih otrok. Krči lomijo celo telesce, glava se premetava sem-tertja, oči se obračajo, trebušne mišice postajajo trde kot deska in pena prihaja iz ust. Nastaja vsled želodčnega ali črevesnega katarja, ko otrok dela zobove, v početku nalezljivih bplezni itd. Skrbeti je za redno odvajanje. Mrzli obkladki na glavo, ob vročini mokri ovitki ali kopeli večkrat pomagajo. Solnčarica. Vsled vpliva solnčnih žarkov in solnčne vročine nastanejo na človeškem telesu delne in splošne bolezni Delne bolezni so rdečica in mehurji kože, ki kmalu preidejo, splošne bolezni so pa nevarne. Bolnik postaja nemiren, obhaja ga slabost, glava mu postane težka in bolna, žila bije hitro in ves život se trese. Ako se pridružijo še krči po telesu in nezavest, je bolnik navadno izgubljen. Zadetega od solnčarice prenesimo v senco, tam ga slecimo in oblijmo z mrzlo vodo, da se shladi. Ko se prebudi, dajmo mu piti mrzle vode. Nagel porod. Pripeti se včasih, da se pojavijo porodni popadi na cesti, daleč od doma. Pravilno se rodi otrok z glavo naprej. Otrok se drži s popkovino materinega telesa. 5—10- minut po porodu se popkovina prereže in sicer na sledeči način. — Popkovina se preveže s čistim trakom 2 prsta nad otročjim popkom, nato se preveže še enkrat 3 prste -višje. Med obema vozloma se prereže popkovina s čistimi škarjami. Na ta način ne krvavi iz prerezane popkovine ne tnati ne otrok. Nato se otroku obveže popek s čisto tkanino. Ako otrok kliči in ima pravilno barvo, ga toplo zavijemo in se obrnemo k materi. Ako pa je otrok višnjevo bled — navidezno mrtev, — očistimo mu brzo usta in goltanec z mezincem, katerega smo prej ovili z robcem. Drgnimo ga po koži, polijmo ga zdaj z mrzlo, zdaj s toplo vodo in poskusimo ga obuditi v življenje z umetnim dihanjem. — Pri materi počakamo, da se rodi še posteljica. Bog ne daj, da bi vlekli na popkovini in s tem pospešili odstranitev posteljice. S tem činom skoro vedno zagrešimo smrt materi. Ako bi hoteli pospešiti porod posteljice, zlasti pri krvavitvi, drgnimo v krogu spodnji trebuh. Z odhodom posteljice je porod končan. Od strele zadeti. Ako strela udari v človeka, ga ali takoj ubije ali pa samo omami. Omamljenemu odpnimo obleko, položimo mu na glavo mrzle obkladke in napravimo umetno dihanje. Z umetnim dihanjem nadaljujmo dalj časa, ker se povrne naravno dihanje včasih šele po dolgem trudu. Električni mrtvoud. Če pride človek v dotiko z električno žico, po kateri teče električni tok, ga zadene električni mrtvoud. Šibak tok ga le obžge. Predno se ponesrečenca dotaknemo, moramo prej prekiniti tok ali odstraniti žico, ki se ga še dotika. Te se ne smemo dotakniti z golo roko, ker bi nas doletela enaka nezgoda kakor ponesrečenca. Stopimo na leseno podlago (desko, klop), ovijmo si roke s suho krpo, odstranimo žico z leseno palico. Potem napravimo umetno dihanje. Zastrupitev. Razločujemo kovinske, kemične, rastlinske (gobe) in živalske strupe, po njih učinku pa razjedajoče, kri razkrajajoče in uspavajoče strupe. Pri zastrupitvi poskusimo strup odstraniti s tem, da provzročimo bljuvanje, če vtaknemo prst v grlo. Nato damo zastrupljencu dosti vode piti, da strup razredčimo, na vsak način pa pokličimo zdravnika. Zadušenje. Nevarnost zadušenja nastane vsled tujih predmetov, ki zamašijo usta, nos ali grlo, vsled strupenih plinov, pri obešenem, zadavljenem, utopljenem in pri podsutem. Ako imamo količkaj upanja, da je pri ponesrečencu še kaj življenja, moramo vse poskusiti, da ga rešimo. Če se komu med jedjo^ zaleti in nastane nevarnost zadušenja, segnimo srčno s kazalcem v goltanec in odstranimo nevarni predmet. Obešencu previdno prerežemo vrv, ga položimo na tla, mu odstranimo vratno zadrgo in odpnemo obleko. Isto napravimo pri zadavljencu in pričnemo takoj z umetnim dihanjem. Podsutega odkopljemo, mu odstranimo zemljo ali sneg iz ust in nosa in pričnemo z umetnim dihanjem. Utopljenca položimo s trebuhom na koleno in parkrat stresemo, da mu voda odteče. Nato mu osnažimo usta in nos blata in pričnemo z umetnim dihanjem. Človeka, ki je vdihaval strupene pline, nesimo na sveži zrak in tam poskusimo z umetnim dihanjem. Pri tem pa moramo paziti, da sami r.e pridemo v nesrečo. V sobo s svetilnim plinom ne smemo stopiti z gorečo lučjo. Vrata je treba odpreti na široko, pred nos in usta si moramo držati mokro krpo, zadržavati sapo in hitro odpreti ali razbiti okno. Norost. Bolni na umu je nevaren sebi in svoji okolici zlasti ob napadih norosti. Napačno je bol- nikove blodnje popravljati, dokazovati njih brez-glavriost in ga pregovarjati. Takega bolnika je treba vedno nadzirati in odstraniti vsako nevarno orodje iz njegove bližine in mu preiskati žepe. Noži, vilice, steklena posoda, vrvi, jermena, bri-savke itd. morajo izginiti iz njegove sobe. Ako napade bolnika napad divjosti, je najboljše sredstvo, da ga položimo v posteljo, ga zavijemo v pol mlačno rjuho in mu devamo mrzle obkladke na glavo. Ne uporablajmo prevelike sile, ker s tem bolnika še bolj razburimo. V skrajni sili ga povijemo v plahte in prevežemo z rjuhami. Rane. Vsako najmanjšo rano moramo varovati pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Nemarnost večkrat drago plačamo. Na rano kapnemo nekaj kapljic vinskega cveta ali pa žganja in jo potem zave-žemo s čisto tkanino. Ako je rana že vneta, jo zdravimo z mokrimi obkladki. Krvavitve. Pri zunanji krvavitvi držimo krvaveči del telesa kvišku. Ako se krvavitev ne ustavi, položimo na rano čisto ruto in pritisnimo s prstom na rano in potem tesno obvežimo. Pri krvavitvi na roki stisnimo žilo na notranji strani gornjega lakta in jo prevežimo na tem mestu z gumijevo cevko ali s prožnimi naramnicami. Ravno tako stisnimo žilo na notranji strani bedra pri krvavitvi na nogi. Na glavi pritisnimo žilo ob kost in ustavimo krvavitev. Nato rano tesno obvežimo. Na vratu pritisnimo žilo s palcem k hrbtenici. Ako se utrudimo, nas mora drug nadomestiti. Notranje krvavitve. Pri krvavitvi iz nosa držimo glavo pokonci, dihajmo mirno in se ne vse-kavajmo. Na tilnik položimo mrzel obkladek in stisnimo nos od obeh strani s prsti, držimo tako nekaj minut in dihajmo skozi usta. Ako to ne pomaga, moramo zamašiti krvavečo nosnico z čisto vato. Krvavitev iz pljuč nastane vsled težkih poškodb ali vsled pljučnih bolezni, posebno jetike. Bolnik izkašljava svetlordečo in penasto kri. Tak bolnik mora v posteljo. Gornji del života in glavo mu podložimo. Bolnik mora mirno ležati in nič govoriti. Piti mu dajmo kozarec vode, v kateri smo prej raztopili eno do dve žlici soli. Krvavitev iz želodca. Če krvavi v želodcu kaka rana in se želodec napolni s krvjo, prične bolnik kri bljuvati. Kri je sesedena, temnordeča in pomešana z ostanki jedi. V tem se razlikuje od krvi, prihajajoče iz pljuč. Bolnika položimo v posteljo in mu devajmo na želodec mrzle obkladke. Ne dajmo mu nobene jedi ali pijače razen malih drobcev ledu, ki naj jih požira kolikor mogoče cele. Pri vseh navedenih boleznih ne smemo pozabiti na zdravnika, ki da nadaljnja navodila. Podpore in i. Begunska popdora in vzdrževalni prispevki. Naj podamo tu nekaj naukov in nasvetov glede begunske podpore. Ako misli kdo, da mu je kr. komisariat v Gorici glede begunske podpore naredil krivico, naj se obrne s pritožbo na governatorat oz;roma generalni komisariat v Trstu. Vsi begunci, ki se vrnejo v domači kraj, imajo pravico do begunske podpore še tri mesece. Begunci ki se ne morejo vrniti v domači kraj, ker jim je dom razdrt n. pr. begunci, ki prebivajo v Gorici mesto v Št. Ferja- Po vojski: Cerkev sv. Mohorja v Gorjanskem na Krasu. nu ali Št. Mavru, imajo pravico do nadaljnje podpore. Ce so jim plačilne pole pobrali in ustavili podporo, naj napravijo takoj novo prošnjo. K tej prošnji naj priložijo potrdilo domačega županstva, da so pred vojsko resnično tam stanovali pod h. št____in potrdilo županstva, kjer sedaj stanujejo, da resnično stanujejo v tem županstvu pod št..... Vojaki, ki se ne morejo vrniti v domači kraj in nimajo rednih dohodkov 2 liri in 40 st. na dan, imajo pravico do begunske podpore. Kdor odškodnine. ni dobil naknadne podpore in je naredil zanjo prošnjo do 11. aprila 1918, naj se obrne na goriški komisariat. Ce se je prošnja izgubila, naj potrdi s pričami, da je prošnjo res vložil o pravem času. Komur je vsled starosti ali bolezni na tujem pritikala podpora po 4 K na dan, mu priti-če še sedaj. Pri odmeri begunske podpore se ne smejo upoštevati vzdrževalni prispevki. Vzdrževalne prispevke potegujejo opravičeni svojci še 90 dni po vrnitvi družinskega uda iz vojske. Komur bi storila okrajna komisija za preživlja,je kako krivico, naj se obrne na deželno komisijo v Trstu. II. Podpora poljedelcem. Po odloku najvišjega poveljstva (generalnega tajništva za civilne reči) z dne 24. junija t. 1. (št. 0633—367) dobe lahko kmetske družine, ki so se vrnile na svoj dom in ki se ukvarjajo edino-le s poljedelstvom, posebno podporo po 1 liro 25 st. na osebo vsak dan od 1. junija 1.1. oziroma od dneva vrnitve dalje, ako dokažejo, da ne morejo živeti od posestva, ki je razdejano in opustošeno vsled vojske. Podporo bodo uživali do nove letine, ko se bodo spet lahko sami sebe preživljali. Te podpore postanejo izjemoma lahko deležni tudi drugi, ki. niso kmetje n. pr. obrtniki, rokodelci itd., ako dokažejo, da se v domačem vsled vojske razdejanem kraju se svojo obrtjo in se svojim delom ne morejo preživljati i.i jim tudi drugod ni mogoče odkazati zaslužka, /a vse slučaje morajo županstva poročati civilnim okrajnim korr.isaria-tom, na katere je obračati na posebnih obrazcih sestavljene prošnje. III. Vojna odškodnina osebam. Vojaki invalidi oziroma družine padlih vojakov imajo pravico do posebne penzije. Prav to penzijo dobe iahko civilne osebe oziroma udove in tisti sorodniki, ki so jih te civilne osebe vzdrževale, ako se dokaže, da so bile te civilne osebe vsled vojnih dogodkov poškodovane ali ubite, čeprav niso bile v vojski zaposljene. Taki slučaji so n. pr., če je bil kdo iz zrakoplova ali vsled razpoka municije ranjen ali ubit. To velja za državljane, pa tudi za prebivalce tistih krajev, ki se bodo anektirali. Za vojni dogodek se smatra tudi tak dogodek, ki je le v posredni zvezi z vojnimi operacijami, n. pr. razpok granate, na katero zadene kmet pri oranju. Ako ga granata poškoduje ima kot invalid pravico do penzije, ako ga pa granata ubije, imajo to pravico udova in sorodniki, katere je pokojnik vzdrževal. Penziie pa ne dobe tisti, ki so bili po lastni krivdi poškodovani ti. pr., če so se proti prepovedi podali na nevarni ktaj ali če poškodba ni neposredni učinek vojske, ampak nalezljive bolezni ali naporov v begunstvu itd. Za stariše se smatrajo tudi tisti, ki so poškodovano ali ubito osebo že od mladosti vzdrževali ter jo vzredili. Pravico do penzije imajo tudi polnoletni otroci, ako so bili že pred smrtjo ponesrečenca za delo nesposobni. Pravico do penzije nimajo tisti, ki imajo več ko 5000 lir letnih dohodkov. Kdor ima 3000—5000 lir letnih dohodkov je v tej pravici jednakopraven vojaku-prostaku, kdor ima 2000—3000 lir je jednakopraven desetniku (korporalu), kdor pa ima manj ko 2000 lir naredniku. Kdor noče penzije, se mu na zahtevo plača enkratna odškodnina 5000—15.000 lir; invalidom, ki niso za nobeno delo, pa 10.000 do 20.000 lir. IV. Vojna odškodnina za hiše, zemljišča in premičnine. Prošnje za odškodnino, ki nam pritiče za porušene domove, moramo napraviti na posebnih tiskovinah, ki jih lahko dobimo pri deželnem odboru. Vzorec je treba natančno izpolniti. Izvršiti moramo vse, kar se zahteva v opombah. Pridejati moramo zemljeknjižni izpisek (brez kolka, ker so vse uradne priloge, ki so v ta namen potrebne, brez kolka), posestno polo, domovinski list, kazenski list in uradno cenitev škode. Natančen popis stavbe in škode naj dožene sodna komisija. V ta namen se je obrniti na okrajno sodnijo s kratko nekolkovano prošnjo. Sodno komisijo naroči lahko več oškodovancev skupaj. Na ta način bodo stroški manjši. V prošnji na sodnijo lahko že predlagamo strokovnjaka (zemljemerca ali stavbenika), ki naj cenitev izvrši. To cenitev izvrši strokovnjak lahko že prej in jo sodnik potem le pregleda in odobri. Škodo damo lahko preceniti tudi kakemu drugemu izvedencu, toda v tem slučaju jo mora komisija ženijskega poveljstva (Genio militare) potrditi. Ta pot je bolj dolga. Prav tako postopanje mora biti tudi za ugotovitev škode na zemljiščih. Prošnjo za odškodnino. ki nam pritiče za opustošena zemljišča, moramo istotako napraviti na posebnih tiskovinah, ki jih dobimo pri deželnem odboru. Za vse nepremičnine, ki so popolnoma uničene, je treba določiti najprej vrednost, ki so jo imele pred vojsko, recimo 10.000 L. Od te svote se odbijejo odstotki (največ 50%!), kolikor je nepremičnina bila manj vredna vsled starosti in obrabe, recimo 2000 L. Ostanek 8000 L je odškodnina, ki nam pritiče po cenah pred vojsko. K tej svoti pa treba prišteti povišek vsled sedanje draginje, ki je sedaj določen za stavbe na 300%. V našem slučaju bi povišek znašal 24.000 L. Pritikala bi nam torej odškodnina 8000 L + 24.000 L = 32.000 L. Glede nepremičnin, ki so le deloma uničene, treba odšteti vrednost delov, ki so nam še ostali, ker nam za te ne tiče odškodnina. Ako bi bila nepremičnina vredna 10.000 L in bi bili deli, ki bi ostali, vredni 5000 L pa bi znašali odstotki, kolikor je premičnina bila manj vredna vsled starosti, 1000 L, bi nam pritikala po cenah pred vojsko odškodnina 4000 L. Povišek vsled draginje bi znašal 12.000 L. Tako bi dobili za odškodnino 16.000 L. Le glede vil in drugih poslopij, ki so bila le zabavišča, ne bo dajala država popolne odškodnine, ampak le do 50.000 lir za popravila, ako poslopje ni bilo docela porušeno in do 100.000 lir, ako je bilo poslopje docela porušeno, da je treba vse znova zidati. Z bojišča ob Soči : Spominik na vojaškem pokopališču v Logu pri Bovcu. Prošnjam za odškodnino, ki nam pritiče za izgubljene premičnine, moramo pristaviti posebno prilogo, v kateri treba natančno našteti izgubljene predmete, pohištvo, perilo, obleko, orodje, živino, vozove, poljske pridelke, vino, živila, drva itd. Te priloge naj podpišejo štiri priče, ki lahko s prisego potrdijo, da so se te reči nahajale v stanovanju. Vse tiskovine se dobe pri deželnem odboru. Odškodnina bo tolika, da si bomo lahko nabavili po sedanjih cenah novo premičnino. Za predmete, ki niso imeli vsled starosti tolike vrednosti, se sme odbiti k večjemu ena tretjina. Le za premičnine, ki so bile samo za okras, se bo prejela manjša odškodnina. Ako bi kdo ne mogel podati dokaza o vrednosti izgubljenih premičnin, se mu bo določilo 50% od vrednosti nepremičnine ali tistega dela nepremičnine, ki je izgubljene predmete vseboval. Ako bi odškodnina, ki bi se na ta način odmerila, imela presegati 10.000 lir, se bo določilo le 40% oziroma le 30%, ako bi imela presegati 50.000 lir. Le za gospodarsko orodje, stroje, živino, živila in blago se bo dala odškodnina za prvih 25.000 lir v popolni meri. Ako so se premičnine izgubile ali poškodovale le deloma, se bode plačala ta delna odškodnina. Država si tudi pridržuje pravico, povrniti oškodovancem mesto v denarju v blagu, živini, gospodarskem orodju itd. O naših prošnjah za odškodnino bodo odločevale posebne komisije. Te komisije niso do sedaj še postavljene, zato se tudi ne dajajo še odškodnine. Sklepi teh komisij bodo nepreklicni, ako se bo odločevalo za svote, ki so manjše ko 50.000 lir; za svote, ki so večje ko 50.000 lir, bo dovoljen priziv na višjo komisijo. Sklepi višje komisije bodo tudi nepreklicni. Prošnje pa morajo biti vse naslovljene na g. finančnega intendanta, ki bo odškodnine nakazoval. Država bo plačala odškodnino, ako je ta večja ko 50.000 lir, v 60 dneh, ako je manjša, v 30 dneh po odločitvi komisije. Na vsak način pa morajo sodne komisije dovršiti vse delo v dveh letih po sklepu miru. Kdor bi hotel izvršiti potrebna dela, ali kdor bi hotei nakupiti si potrebnih premičnin, predert dobi odškodnino, naj se obrne do deželnega hipo-tečnega zavoda, kjer dobi 3% posojilo. To posojilo bo vrnil, ko dobi odškodnino. Predložiti treba uradno cenitev škode. Hipotečni zavod mu da predujma do 50% za hišo in zemljišče do 45% za obrtne stavbe in do 40% za premičnine. V tem pogledu opravlja goriški hipotečni zavod posle poverjeništva »Zveznega kreditnega zavoda« v Benetkah, ki je z dekretom od 24. marca 1919 pooblaščen, da izplačuje oškodovancem triodstotna posojila. Posestnikom, ki ne bodo mogli dobiti tako visoke odškodnine, da bi si mogli celo stavbo v prejšnjem obsegu sezidati, dajal bo kreditni zavod za primanjkljaj posojilo, ki bo zanje prvih pet let država plačevala obresti, nadaljnjih 25 let pa prispevala k obrestim 2%. To velja za stavbe, ki so bile vsled starosti majhne vrednosti, dalje za hiše, ki so bile le zabavišča itd. Po vseh občinah naj se nemudoma ustanove uradi, ki bodo ljudem pomagali se svetom in delom. V teh uradih naj se ljudstvu izpolnjujejo tiskovine po nizkih nagradah, da ne bo treba hoditi drugam, ker so že na raznih krajih ustanovili pisarne, ki ljudi odirajo. To stvar naj vzame občina v roke! Dr. E g i d i j. Deželnosodni svetnik M. Primožič: Sodno postopanje, ko je treba koga Svetovna vojna je uničila cvet našega naroda. Neštevilo naših fantov in mož se ni več vrnilo na svoje domove. Vojno orožje je pripravilo marsikateri materi in ženi žalno obleko. Vojna oblast je sicer svoj čas naznanila domačinom in pristojnim župnim uradom v največ slučajih smrt padlih junakov, a mnogo smrtnih slučajev je ostalo še nenaznanjenih, bodisi da niso vojaki po končani bitki našli padlih, bodisi da so jih sovražniki zakopali ali ujeli ali pa tudi, da so ujetniki umrli v ujetništvu. Naravno je, da takih smrtnih slučajev ni mogla vojna oblast priobčiti; smatrala je take osebe za pogrešane. Sorodnikom takih pogrešanih oseb je pa mnogokrat na tem, da se uradno ugotovi, da-li so te osebe še žive ali ne, kajti mnogo njih je imelo kaj premoženja, ki ga je vendar treba urediti. — Osobito je važno pri padlih oženjencih, ki so zapustili doma še mlado ženo, otroke in celo premoženje. Premoženje doma je treba urediti, treba mu je dati drugega gospodarja. Mlada žena se ne more zopet poročiti, dokler ni uradno ugotovljeno, da je nje mož umrl, in vendar potrebuje ona druge moške moči, da jej uredi gospodarstvo, čuva njo in otroke ter da jej je sploh v oporo. — V ta- proglasiti za mrtvega. kili slučajih se lahko sodno proglasi pogrešanega za mrtvega, da ima žena zopet svobodne roke. Tu hočem na kratko očrtati pot, ki jo je treba ubrati, da se pogrešani proglasi za mrtvega in da se proglasi, da je zakon med njim in doma ostalo ženo razvezan, da se Ie-ta lahko zopet omoži. Pred vojno je urejeval postopanje za take proglasitve v smislu § 24. ob. d. z. zakon od 16/2 1883 št. 20 d. z., ki je deloma tudi še sedaj v veljavi. Z ozirom na množino v svetovni vojni padlih in pogrešanih je pa nastala potreba, da se prejšnji zakoni današnjim razmeram primerno preuarede in zboljšajo. To se je storilo z novelo od 12/10 1914 št. 276 d. z. in se zakonom od 31/3 1918 št. 128 d. z. Po tem poslednjem zakonu se smejo proglasiti za mrtve osebe, ki so bile v svetovni vojni v vojaški službi in o katerih ni več glasu že dve leti. Isto velja tudi glede onih oseb, ki sicer niso služile kakor vojaki, a ki so se nahajale iz kakega drugega razloga na bojnem polju, ki so sledile vojnim četam, ki so bile zajete po sovražniku ali ki so se v zadnjem času nahajale v krajih vojnega območja, kjer so se vršile bitke. _ Komur je torej na tem, da se taka pogrešana oseba proglasi za mrtvo, naj predloži prošnjo na dež. odnosno okrožno sodnijo, kjer je bival pogrešani. Prošnja se lahko da na zapisnik tudi pri domači okrajni sodniji. V prošnji je navesti rojstne in družinske podatke pogrešanega, pri katerem polku je služil, katere bitke se je Udeležil ali kje je izginil, kedaj je dospel poslednji glas o njem. Ako so znane okoliščine, ki je v njih oseba izginila, nai se te navedejo in prijavijo vsi dokazi, ki bi utegnili podpreti verodostojnost teh okoliščin t. j. ki bi utegnili ojačiti prepričanje, da pogrešani ni več med živimi (priče, ki so videle pogrešanega v poslednjih trenotkih, ki so o njem slišale od drugih sobojevnikov, pisma itd.) Navede naj se, in če mogoče, naj se tudi priloži zadnje pismo, ki ga je pogrešani pisal. Taka prošnja se lahko vloži že po preteku enega leta, odkar se je dobila poslednja vest o življenju pogrešanega. V prošnji se potem predlaga, naj se pogrešani proglasi za mrtvega in njegova ostala žena lahko zajedno predlaga tudi, naj se proglasi, da je zakon, ki je bil sklenen ž njim, razvezan. V tem slučaju naj se pa tudi pristavi prošnji poročni list, ki se dobi pri župnem uradu, pri katerem se je vršila poroka. Za to postopanje ni treba, da se poda strog dokaz, da pogrešani ni več med živimi, nego zadostuje, da zadobi sodnik prepričanje, ali vsaj utemeljeno domnevo, da utegne pogrešani biti med mrtvimi. Zato ni potrebno, da se vse navedene priče zaslišijo pred sodnikom, kar lahko provzro-či mnogo stroškov, nego zadostuje tudi, ako priče oddajo svojo pisano izjavo pri županstvu, ki naj se priloži prošnji. Kajti ta postava ne sloni na gotovosti, da je oseba, ki je proglašena za mrtvo, tudi v resnici mrtva. Zadostno je, če se njegova smrt utemeljeno domneva. Ni izključeno namreč, da se oseba, ki je bila proglašena za mrtvo, kasneje prijavi živa. V takem slučaju se potem sodno prekliče sklep o prejšnji proglasitvi. Seveda se v tem slučaju vzpostavijo tudi vse pravice, ki jih je imela oseba, ki je bila za mrtvo proglašena, vzpostavi se zopet prvi zakon in se izjavi, da je drugi zakon, ki ga je morda sklenila žena, neveljaven. Za rešitev prošnje je pristojen posamen sodnik sodnega dvora, v katerem je imel pogrešani svoje redno bivališče. Sodnik postopa uradno t. j. ne glede na nadaljnje predloge strank. Kadar dobi sodnik vse podatke, ki so potrebni za uvedbo proglasitve, imenuje pogrešanemu, ako je zato potrebno, skrbnika in ako se je predlagala tudi proglasitev, da je zakon razvezan, branitelja zakona. Dolžnost skrbnika je, da poizveduje, da-li je pogrešani še živ in da to prijavi sodniji. Sodnik izda potem oglas (edikt), v katerem navede ta slučaj s pozivom na vse, ki bi kaj vedeli o pogrešanem, naj to prijavijo skrbniku ali sodniji. V oglasu določi tudi dan, po katerem se bo konečno odločilo o predlogu za proglasitev smrti. Ako je že minulo dve leti od dneva, ko se je dobila zadnja vest o pogrešanem, se določi v oglasu, da se bo izdala konečna rešitev po 6 mesecih, inače pa po enem letu po objavi oglasa. Tak oglas se pribije na sodno desko ter se enkrat uvrsti v uradni list na stroške predlagatelja. Po preteku dneva navedenega v oglasu (6 mesecev ali eno leto) se mora predlagatelj zopet oglasiti pri sodniku in zahtevati, naj se glede na brezuspešno minuli rok izda konečni sklep. Na to prošnjo izda sodnik sklep, s katerim proglasi po- gi ešanega za mrtvega in določi dan, od katerega dalje ga je smatrati za mrtvega! Ako se je v predlogu zahtevalo tudi, naj se proglasi, da je zakbn razvezan, je v Sklepu o tej proglasitvi zajedno tudi izreči, da je zakon, sklenen med pogrešanim in njegovo ženo, razvezan. V tem poslednjem slučaju je pa dolžnost postavljenega branitelja zakona, da vloži proti sklepu vzklic na drugo stopnjo in je torej še le po rešitvi od strani te stopnje prvotni predlog konečno rešen. — Razume se samo ob sebi, da se mora pred vsem predlagati le proglasitev, da je kdo mrtev in še-le, ko je to rešeno, naj se predlaga tudi proglasitev, da je zakon razvezan. Ker bi se pa s tem stvar le zavlekla in bi se stroški podvojili, ne kaže ubrati take poti in je priporočati, naj se spoji s predlogom za proglasitev smrti tudi predlog za proglasitev, da je zakon razvezan. Glede na opisano postopanje je konečno še opomniti: So slučaji v katerih imamo dokaze (priče, pisma in drugo), da je pogrešani umrl, a se uradno to ne more ugotoviti, bodisi da so se uradi vsled vojnih dogodkov opustili ali prišli v drugo državo, bodisi da so se uradni spisi poizgubili. V takih slučajih se lahko predlaga pri prej navedenem pristojnem sodišču, naj se uvede postopanje o dokazani smrti pogrešanega in naj se izreče, da je tak dokaz podan. V taki prošnji je navesti natanko vse dokaze, ki so na razpolago, da se za trdno lahko ugotovi nastopivša smrt po- grešanega. Na tako prošnjo se godi isto postopanje, kakor je bilo zgoraj opisano; le ediktalni rok je krajši. Določi ga sodnik lahko na 3 mesece od izdanega oglasa računajoč namesto na 6 mesecev odnosno eno leto. To postopanje bi bilo priporočljivo oso-bito v slučajih, v katerih se predlaga tudi proglasitev, da je zakon razvezan, kajti zaželeni namen se doseže poprej. Prvič je, kakor je rečeno, ediktalni rok krajši (3 mesece) in drugič ni branitelja zakona, ki je dolžan vložiti vzklic proti odločbi prve stopnje na drugo stopnjo in vsled tega tudi zavleči stvar na dolgo. Na tako prošnjo se izda sklep, da je podan dokaz o smrti pogrešanega in tak sklep velja potem za uradno potrdilo o na-stopivši smrti dotičnega. S tem pa odpade potreba za proglasitev, da je zakon razvezan. Nekaj črtic iz zgodovine primorskih Slovencev. Nabral J. L. 1. tur »Goriza«) ter polovico vseh hiš in posestev v Solkanu, v Gorici in v drugih krajih med Sočo, Vipavo, vrtovinskim potokom in alpskimi sedli.« V tei listini se mesto Gorica naziva »Goriza« in ne »Gorizia«, kar je napačno. »Slovani so pod Teodorikom 1. 488. prvič z velikimi bojnimi silami prekoračili beneške vrhove. Ko je to ljudstvo... napalo rimsko državo, se je z orožjem zelo proslavilo ... Konečno so se spustili na adrijansko obal.« (Bernardi Justiniani, De origine urbis Venetiarum... 1. 15. Thesaur. ital. 1722 t. 5. p. 1.) Te besede dokazujejo, da Slovenci niso prišli v te kraje še-le v sedmem stoletju, kakor smo dosedaj mislili, ampak da so bili tu že v petem stoletju in najbrže že prej. 2. Papež Gregor Veliki (590—604) piše okolu 1. 600 solitanskemu škofu Maksimu, »da so Slovani začeli prihajati črez vhod Istre že v Italijo«. (S. Gregorii opera I. Parisiis 1655, 1. 8. in d. 3. ep. 36.) 3. Na vojvodskem dvoru v Čedadu so umeli v sedmem stoletju slovenščino, kajti Pavel Dijakon pripoveduje (Hist. Long. 4, e. 44), da je Rodoald, sin furlanskega vojvode Gisulfa iz Čedada, pričel govoriti pri mestu Sipontu z napadajočimi Slovani (okolu 1. 642.) v njih jeziku. 4. Mesto »Gorica« se prvikrat omenja v neki tržaški listini iz 1. 949., ki jo navaja Mainoti. (Cro-niche ossia memor. stor. di Trieste, t. 1. str. 60.) Glasom listine, ki še nahaja v prepisu iz 1. 1195. v državnem arhivu v Benetkah, je dne 28. aprila 1001 v Raveni podelil cesar Oton III. oglejski cerkvi, katero so bili oplenili Ogri ter se je nahajala v veliki potrebi ter njenemu patriarhu Ivanu IV. »polovico solkanskega gradu, potem polovico vasi, ki se v slovenskem jeziku zove »Gorica« (me-dietatem unius villae, quae Slavorum lingua voca- Da je slovensko ljudstvo segalo daleč v Fur-lanijo, priča listina, ki je bila spisana v 1.1085-1105. Tu beremo, »da je neki menih Sigewin postal opat v »Rožacu« pri Ogleju na Slovenskem« (in abba-tem cujusdam monasterii prope Aquileiam in Sla-vonia, quod Rohaz nuncupatur... fuit ordinatus.) Rožac je kraj zahodno od goriških Brd na Furlanskem. (Dr. Kos. Gradivo II. str. 220.) Celo sedaj laška vas Mevetto blizu Palmanove je bila glasom listine z dne 13. jul. 1031 — slovenska (cum villa Slavorum, quae dicitur Melevetum. Dr. Kos III., 57.) 6. Zanimivo sliko o mestih ob Adriji nam podaje arabski potovalec Ibn Edrisi, ki jih je opisal okoli 1. 1150 na povelje svojega kralja Rogerja II. Med prvimi trgovskimi mesti imenuje Gradež. O njem pripoveduje, da ima mnogoštevilno prebivalstvo iri da se razni narodi tamkaj nahajajo ... Pet milj od Gradeža oddaljen je kraj sv. Ivan pri Devinu. Tu je cvetoče mesto velikega obsega, naseljeno z vojaki, obrtniki, plemiči, trgovci in rokodelci. Št. Ivan leži ob koncu beneškega zaliva in na meji beneškega ozemlja. Po Edrisijevem poročilu so imela sledeča istrska mesta frankovsko t. j. italijansko prebivalstvo: Koper, Isola, Piran, Umag, Novi grad in Poreč. Rovinj in Pulj sta morala biti takrat zelo neznatna, ker ju niti ne omenja. Po vseh drugih krajih so bivali Slovani. (Dr. Jos. Gruden: Zgodovina slov. naroda 1912, str. 169.) Sestaril Franc Sirk Pregled o pristojbinah. Podati hočem kratek pregled o pristojbinah od pravnih poslov, listin, spisov, uradnih dejanj in vlog po zakonu od 9.12. 1850 št. 50 drž. zak., od 13./12. 1862. št. 89 drž. zak., od 18./6. 1901 št. 74 drž. zak., po odredbi od 10./10. 1910 št. 186 drž. zak., po odredbi 15./9. 1915 št. 278 drž. zak., po odredbi 28-/8. 1916 št. 281 drž. zak. in po odloku najvišjega poveljstva kraljevske italijanske vojske od 10./4. 1919 št. 8849, objavljenem v št. 93. in št. 153 uradnega lista »Oazzetta Ufficiale del Regno«, ki so sedaj v rabi pri nas. Ta pregled je namenjen ljudstvu. Vsak dan se kaže, kako nujno je treba, da vemo, kako se pravilno kolkujejo vloge (prošnje) in listine, da se izognemo slabim posledicam. Na vloge se prilepi predpisani kolek na prvo stran od zgoraj (če ni taka vloga kolka prosta) in ni treba, da ga popišemo, ker udari do-tični urad nanj uradni pečat. Prilepljeni kolek na listino pa je treba popisati, tako da gre prva vrsta pisave črez spodnji del kolka. Kaznivo je prilepljati predpisani kolek na vže spisano listino. Taka listina se smatra po predpisih za nekolko-vano. Pri davčnih uradih so sedaj na razpolago tudi uradno kolkovani papirji. (Carta filigranata e bol-lata). Tarifna Kolek postavka L I. 7 Listine o sposobnostni preizkušnji, diplomi, dopustnice (obrtne) (licence), krošnjarski list, listine o meščanstvu (državljanstvu), mojstrska pravica, orožni list, za prvo polo.....3.— II. 12 Potrdilo oklica za vsako polo . . . 2-— III. 17 Izpisek, posnetek iz javnih knjig za vsako polo ...........3.— IV. 20 Priloge pridejane nesodnijskim vlogam, za vsako polo.........0.50 V. 25 Zakupne (najemne) pogodbe po določeni ceni za celo dobo, ki ostane v veljavi t. j. od razmnožene zakupnine (najemnine) po lestvici II. VI. 32 Odstopno pismo od terjatve za dolg po vrednosti odplačila po lestvi II. VII. 36 Zadolžnice od posojila po lestvi II. Tarifna Kolel postavka L VIII. 40 Službene pogodbe (podelitev službe) a) za začasno namestitev od trikratnih letnih prijemkov po lestvi III. b) za stalno namestitev od desetkratnih letnih prijemkov po lestvi III. c) za začasno podelitev službe pomočnikom od trikratnih letnih prejemkov po lestvi II. Državni uradniki plačajo odredbine (takse) in so prosti te pristojbine. IX. Za sodnijske vloge velja posebna pristojbina po odredbi 15./9. 1915. št. 279. drž. zak. Sodnijske vloge za vpis lastninske, zastavne ali služnostne pravice v zemljiško knjigo a) če vrednost pravice ne presega 100 L za vsako polo........1. b) če vrednost pravice presega 100 L do 200 L za prvo polo.....2. c) če vrednost pravice presega 200 L do 500 L za prvo polo.....3. c) če vrednost pravice presega 500 L do 1000 L za prvo polo.....4. f) če vrednost pravice presega 1000 1. 5. Če vrednost pravice ni cenljiva in v vseh slučajih, v kojih se prosi vpis zaznambe za vsako polo .....3. Ako se prosi vpis v javne knjige različnih zemljeknjižnih uradov z eno vlogo, je treba kolkovati to vlogo na navadni način tolikokrat, kolikor je takih uradov. X. 43 Vloge (nesodnijske) zasebnikov podane oblastim, uradom in javnim zavodom od vsake pole ........2. XI. Prošnje za dovoljenje izvrševanja obrti v krajih (mestih) s 10.000 do 50.000 prebivalci za prvo polo......6. s 5000 do 10.000 prebivalci .... 4. za vse druge kraje.......3. posebej pa za uradno dovoljenje . . 3. (Glej tarifno postavko 7.) XII. Prošnje za prireditve veselic, predstav in dr. z vstopnino in prošnja, da sme Tarifna Kolek postavka L kdo imeti odprto gostilno (krčmo) po policijski uri za vsako polo .... 3.— XIII. Nesodnijske pritožbe (utoki) proti odločbi nižje instance na višjo od prve pole ............3.— XIV. 44 Vloge proti odmeri pristojbin so kolka proste. Pritožbe proti odločbi na take vloge: a) če pristojbina ne presega 100 L za vsako polo..........0.50 b) če presega 100 L za vsako polo . . 1.— XV. Naznanilo za odpis davkov radi škode povzročene po toči na pridelkih je kolka prosto. XVI. 45 Vknjižba lastninske pravice na podlagi listin, od kojih so bile vže odmerjene pristojbine, je prosta pristojbin. XVII. Vknjižba zastavne pravice, a) če presega vknjižena vrednost 200 L 1/a% in 50% doklada od redne pristojbine b) če ne presega 200 L je prosta pristojbin. Predloge za take vknjižbe je kolkovati v zmislu odredbe 15./9. 1915. št. 279. drž. zak. (Glej sodnijske vloge.) XIII. 47 Prijemno potrdilo (pobotnice) se kolkuje po vrednosti sprejetega predmeta (zneska) po lestvi II. Prejemno potrdilo (pobotnice) za izplačane sodne depozite, če ni po lestvici II. manjša pristojbina, za vsako polo 2.— XIX. 48 Pobotnice za zneske manjše ko 4 L so kolka proste. Pobotnice duhovnikov ali cerkvenih oskrbništev za zneske sprejete za sv. maše so kolka proste XX. 59 Trgovske in obrtne knjige je treba predložiti finančni oblasti (davčnemu uradu), preden začnemo v nje pisati, da se odmeri pristojbina (kolek) in sicer: a) od glavne knjige, knjige za tekoči račun (conto corrente) in plačilne knjige (saldoconto) za vsako polo od 5040 cm2 po .........0.50 b) za vse druge knjige t. j. za dnevnik, priročnico (straco), štacunsko knjigo, blagajniško knjigo, knjigo prvih za- Tarifna Kolek postavka L piskov, računsko (fakturno) knjigo, prodajno knjigo, magacinsko knjigo, inventar, bilančno knjigo, izvzemši knjigo za pisemske prepise, za vsako polo od 2640 cm2 po ......0.10 Na prvi strani knjige je treba vpisati določbo, ime lastnika, širokost, visokost in število strani. Knjigo je treba prevrtati in skoz potegniti trdno nit. XXI. 61 Hipotečni zapis po vrednosti obveznosti po lestvi II. XXII. 65 Kupne pogodbe a) glede nepremičnin za vsako polo 2.— b) glede premičnin od vrednosti po lestvi III. Od pravnega opravila (glede nepremičnin) se odmeri tudi odstotna pristojbina in 25% doklada od redne pristojbine po zak. 18./6. 1901 št. 74. drž. zak. in odredbe 2S./8. 1916 št. 281 drž. zak. XXIII. 73 Izpisek iz matice (matrike) (krstni list, poročni list, in mrtvaški list) za vsako polo...............2.— Če v enem izpisku potrdimo dva ali več krstnih, poročnih in mrtvaških slučajev, je treba toliko kolkov po 2 L. kolikor je slučajev. XXIV. 79 Zapisniki, nadomestujoči vloge (prošnje) se kolkujejo po tarifni postavki 43. vsi drugi kakor pravne listine. XXV. 83 Računi trgovcev in obrtnikov do 5 L so kolka prosti, čez 5 L do 10 L . . . 0.05 čez 10 L do 100 L......0.10 čez 100 L do 400 L......0.15 čez 400 L..........°-20 ne glede ali so plačani (saldirani) ali ne. XXVI. Odlok najvišjega poveljstva kraljevske italijanske vojske od 10./4. 1919 štev. 8849: Računi gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev in javnih trgovin in društev, izdani za zaužite jedi in pijače v njih prostorih v vrednosti ene ali več L se kolkujejo vsak posebej po 5 sto-tink. To velja za občine, ki imajo do 25.000 prebivalcev. V občinah, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, se kol- Tarifna Kolek postavka L kujejo računi z 10 St. Za same pijače se pristojbine ne plačujejo. Izdajanje kolkovanih računov je obvezno. Prestopek se kaznuje. Vsak tak račun s kolkom mora nositi pečat davčnega urada. Zato mora vsak krč-mar, gostilničar in dr., da se izogne kazni, predložiti davčnemu uradu kol-kovane račune v predpisanem številu t. j. najmanj 4000 računov vsake 3 mesece v prvem obrtnem razredu, 2400 v drugem, 500 v v tretjem in 200 računov v društvih in klubih. Davčni urad udari nanje uradni pečat. Kolki se kupijo pri davčnem uradu, kjer se dobi odstotni popust. Vsak račun mora imeti natančen naslov izdajatelja. »Gazzet.a Ufficiale« 2S./6. 1919 N. 153. XXVII. 83 Plačani (saldirani) računi za sodnijsko rabo ali mesto pobotnic predloženi javnim blagajnam se kolkujejo kakor pobotnice po lestvi II. XXVIII. 85 Potne listine izdane za dninarje in delavce po...........0.50 za vse druge osebe po......3.— S6 Potni listi, ki s^ izdani le za osemdnevno veljavo so kolka prosti. XXIX. 91 Darilne pogodbe: a) med živimi za polo.......2.— !b) za slučaj smrti za prvo polo .... 3.— Od pravnega opravila se odmeri pristojbina po zak. 18./6. 1901 št. 74. drž. zak. in odredbi 15./9.-1915 št. 278. drž. zak. XXX. 96 Ustanovno pismo za vsako polo . . 2.— XXXI. 97 Menjalne pogodbe a) za menjene. premičnine od vrednosti po lestvi III. b) za menjene nepremičnine od vsake pole 2-— Za pravno opravilo ad b) se odmeri pristojbina po zak. 18./6. 1901 št. 74. drž. zak. XXXII. 99 Izročilne pogodbe od vsake pole . . . 2.— Od pravnega opravila se odmerijo odstotne pristojbine. XXXIII. 100 Prevodi, sestavljeni po zapriseženih tolmačih od prve pole.......3.— Tarifna Kolek postavka L XXXIV. 101 Oporoka in kodicil za prvo polo . . . 3.— XXXV. 105 Poravnave : a) če predmet ni cenljiv od vsake pole 2.— b) če vsebuje listina prenos lastninske pravice od ene osebe na drugo za vsako polo..........2.— in za poravnavo samo se odmeri pristojbina po zak. 18./6. 1901 št. 74. drž. zak. c) v vseh drugih slučajih od vrednosti po lestvi II. XXXVI. 106 Pristojbinski namestek (ekvivalent, pri- stojbina) se odmeri: a) od nepremičnin po vrednosti ... 3% b) od premičnin po vrednosti.....1 i!i% Ad a) in b) se odmeri tudi 50% doklada od redne pristojbine po odredbi 28./8. 1916 št. 281 drž. zak. Pristojbinski namestek plačujejo cerkve, beneficiji, samostani, deželni odbori, občine, društva in druge formalno-konstituirane juridične osebe od premoženja, ki ga imajo v posesti črez 10 let in sicer i/„ '/<. ]/7 in ViO vsakega leta. Priznanice (napovedi) se izpolnijo ter se pošljejo na urad za odmero pristojbin v Trstu. Tiskovine se dobe pri vsakem davčnem uradu. Odredba 10./10. 1910 št. 186 drž. zak. XXXVII. 111 Pooblastila od vsake pole.....2.— XXXVIII. 116 Izpričevala (svedočbe) izdana a) od vladnih oblasti ali uradov za prvo polo ..........3.— b) od drugih oblasti, uradov ali privatnih oseb za vsako polo.......2.— c) izdana za pomočnike, dninarje in druge takega stanu za vsako polo . . 0.50 Šolska izpričevala učnih zavodov se kolkujejo za vsak semester in za vsako polo po..........0.50 XXXIX. Menični ugovor (protest) a) sestavljen po notarjih......3.— b) sestavljen po sodišču do zneska 400 L 8.— črez 400 L 12,— XL. " Igre na javno tombolo je treba javiti pravočasno davčnemu uradu, da odmeri pristojbine na licu mesta. Odredba 28./8. 1916 št. 281. drž. zak*. XLI. Po lestvici I. plačujejo pristojbine pridobitne in gospodarske zadruge od deležev, ki se po pravilih vlagajo in izplačujejo ter od deležev dobička, zak. 21./5. 1873 št. 87. drž. zak. Po lestvici II. plačujejo pristojbine v zmislu tarif, postavk 25, 32, 33, 40 c, 47, 61, 83 in 105 c tega pregleda. Po lestvici III. plačujejo pristojbine v zmislu tarif, postavk 40 a in b, 65 b in 97 a. Lestvica (skala) 1. Lestvica (skala) II. Lestvica (skala) III Podlaga odmere ; Pristojbina (kolek) ■ Podlaga odmere Pristojbina (kolek) Podlaga odmere Pristojbina (kolek) L st. L st. L st. Dc 100 L _ 10 Do 40 L 20 ' Do 20 L _ 20 Crez 100 150 J — 20 Crez 40 „ 80 J 40 Crez 20 „ 40 „ — 40 150 300 J — 40 80 „ 120 „| 60 » 40 „ 60 „ — 60 300 » 600 „! — 80 120 „ 200 J 1 — » 60 „ 100 „ 1 — 600 900 „| 1 20 200 „ 400 J 2 — » 100 „ 200 „ 2 — 900 1.200 „ 1 60 400 „ 600 „! 3 — 200 ,. 300 „ 3 — „ 1.200 1.500 „ 2 — 600 „ 800 „ 4 — 300 „ 400 „ 4 — „ 1.500 1.800 „ 2 40 800 „ 1.600 „ 8 — » 400 „ 800 „ 8 — „ 1.800 2.400 „ 3 20 „ 1.600 „ 2.400 •„ 12 — 800 „ 1.200 „ 12 — „ 2.400 3.000 „ 4 — „ 2.400 „ 3.200 „ 16 — 1.200 „ 1.600 „ 16 — „ 3.000 4.500 „ 6 — „ 3.200 „ 4.000 „ 20 — 1.600 ,; 2.000 „ 20 — „ 4.500 6.000 „ 8 — » 4.000 „ 4.800 „ 24 — 2.000 „ 2.400 „ 24 — „ 6.000 9.000 „ 12 — „ 4.800 „ 6.400 „ 32 — 2.400 „ 3.200 „ 32 — „ 9.000 12.000 „ 16 — „ 6.400 „ 8.000 „ 40 — 3.200 „ 4.000 „ 40 — „ 12.000 15.000 „ 20 — „ 8.000 „ 9.600 „ 48 — 4.000 „ 4.800 „ 48 — „ 15.000 18.000 „ 24 — „ 9.600 „ 11.200 „ 56 — M 4.800 „ 5.600 „ 56 — „ 18.000 21.000 „ 28 — „ 11.200 „ 12.800 „ 64 — 5.600 „ 6.400 „ 64 — „ 21.000 24.000 „ 32 — „ 12.800 „ 14.400 „ 72 — 6.400 „ 7.200 „ 72 — „ 24.000 27.000 „ 36 — „ 14.400 „ 16.000 „ 80 — 7.200 „ 8.000 „ 80 — „ 27.000 30.000 „ 40 — „ 16.000 „ 17.600 „ 88 — » 8 000 „ 8.800 „ 88 — itd. od vsakili 3000 L itd. od vsakih 1.600 L itd. od vsakih 800 L 4 L pristojbine več. 8 L pristojbine več. 8 L pristojbine več. XLII. Na papir tiskane ali ročno pisane oglase, koj i so javnosti izpostavljeni, je treba kolkovati in na kolek natiskati (napisati) dan razglasitve: Podlaga odmere za vsako polo v izmeri do 25 dem* ...... 70 dem1* „ „ „ 1 m2 „ „ nad 1 »i2 Oglasi na sploh Ilustrirani oglasi s podobami glede javnih pred slav namenjeni da se razpostavijo za en dan za več dni za en dan za več dni 5 st. 10 st. 10 st. 20 st. 10 „ 20 „ 20 „ 40 „ 20 „ 40 „ 40 „ 80 „ 30 „ 60 „ 60 „ 1 L20st. Oglasi, ki niso tiskani na papirju, ampak na drugi podlagi n. pr. na zidu, lesu itd. za prostor, ki ne presega 25 dani za prostor, ki ne presega 50 dcml za prostor, ki presega 50 dcm2 50 St. 1 L 2 „ XLIII. Oglasi na privezanih balonih in ožarjeni za prostor, ki ne presega 25 dem2 za prostor, ki ne presega 5C dcm2 za prostor, ki presega 50 dem2 1L 2„ 4„ Črez Pristojbine za menice plačljive tekom šestih mesecev : Podlaga odmere pristojbina (kolek) stalni || postopni Skupaj za menite 1 L st. || L st. L. | st. Do 100 L __ 10 — 10 - 20 100 200 tf — 10 - 20 — 30 200 >> 300 )• — 10 30 40 300 400 ;> 10 — 40 — 50 400 j. 500 ?> i — 10 50 — 60 500 600 ?> — 10 — 60 — 70 600 700 — 10 — 70 — 80 700 „ 800 jj r — 10 - 80 — 90 800 n 900 — 10 - 90 1 - 900 j> 1.000 »> 10 1 — 1 10 1.000 1.500 10 1 50 1 60 1.500 jj ji 2.000 — 10 2 2 10 2.000 2.500 7* — 10 2 50 2 60 2.500 3.000 ?» — 10 3 — 3 10 3.000 j> 3.500 — 10 3 50 3 60 3.500 ■4.000 j> - 10 4 10 4 — 4 10 4.000 4.500 — 50 4 60 4.500 j, jt 5.000 »> j? — 10 ! 5 — 5 10 5.000 6.000 — 10 6 — 6 10 6.000 >j 7.000 >j - 10 7 — 7 10 7.000 8.000 — 10 8 8 10 8.000 9.000 — 10 9 — 9 10 9.000 jj 10.000 jj - 10 10 — 10 10 itd za vsakih 1.000 lir ena lira več zraven stalne pristojbine 10 st. in postopne pristojbine 10 lir. Za menice plačljive po šestih mesecih 10 st. in dvojna gorioznačena postopna pristojbina. Za menice so v rabi posebni kolki, koji se lahko kupijo pri vsakem davčnem uradu. Kolko-vane menice se predložijo davčnemu uradu, da udari nanje pečat in datum. S prvim januarjem 1920 bodo veljavne edino le uradne menice. Urad- ne menice se dobijo pri vsaki davkariji. XLIV. Vstopnice za gledališča, veselice, kinematografe in plese morajo biti kolkovane. Kolkovane vstopnice se dobijo pri davčnih uradih. Vstopnice za gledališča in druge prostore, kjer so javne predstave in veselice: Cena vstopnice Pristojbina (kolek), ki je zaznaraenovanii na vstopnici L i sTT" Prispevek za dobrodelnost 15% Skupni davek za prodajo L st. st. Opombe. od Do 15 st 15 st. „ 50 v 50 1 L 1 L „ 2 2 3 3 n » 4 v 4 » >5 5 n 5 n » 7 » 7 »5* V 10 M Za lože in druge posebne prostore do 3 od 3 L „ 5 » 5 ;, „ 10 » 10 „ „ 20 » 20 L dalje 2 3 5 3 5 10 20 40 60 80 20 40 60 20 40 60 XLV. Urarji in juvelirji morajo plačevati pristojbine od prodanih dragocenosti. 15 30 45 60 75 5 50 60 5 50 50 1 2 3 6 9 3 5 25 50 85 20 55 25 90 20 25 90 60 50 1) V tej svoti je vštet tudi že davek. 2) V tej svoti ni vMet davek. •J ;» 5) r »» 'i XLVI. Fristojbine (kolki) se morajo plačati tudi za zavitke parfumov, in zdravilnih specijalitet. Poštne določbe, Sestavil J. H. V zasedenem ozemlju, v Italiji in v prometu z Italijo: 1. Za navadna pisma za vsakih 20 gr (gramov) i ali ulomek stane 25 st. v mestnem prometu 15 st. Teža pisem je neomejena. 2. Pristojbina zalepkam je jednaka pismom: 25 oziroma 15 st. 3. Pristojbina dopisnicam, (navadnih - uradnih izdaj) je 15 st., v mestnem prometu 10 st. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko in sicer 30 oziroma 20 st. 4. Za dopisnice zasebnega proizvoda (ne smejo biti večje in težje od uradno izdanih) plačamo jednake pristojbine; — a za razglednice z izrazi voščil, zahval, sožalj, ki ne presegajo pet besedi (ne glede na podpis pošiljatelja, datuma ali letnice) se plača 10 st. in v mestnem prometu 5 st. — Dopisnice — razglednice s samim podpisom pošiljatelja in letnico 5 st. tudi v izvenmestnem prometu. 5. Za posetnice in obvestila rojstva, poroke, smrti itd. je plačati 10 st. — v mestnem prometu 5 st. 6. Za vzorce do prvih 100 gr 10 st., a za vsakih nadaljnjih 50 gr 5 st. Najvišja dovoljena teža vzorcem je 350 g. 7. Za rokopise do prvih 50 gr 20 st., a za vsakih naslednjih 50 gr 10 st. (teža rokopisov ne sme presegati 5 kg). 8. Tiskovine: a) Za vračljive tiskovine (časopise), odposlane od izdajatelja potom tekočega računa, (in to za najmanj 500 iztisov), za vsakih 50 g ali ulomek 1 st. b1 Za vračljive in nevračljive tiskovine odposlane iz druge roke, za vsakih 50 gr ali ulomek = 5 st. c) Za knjige in sešitke, poslane od izdajatelja s prilepljenimi znamkami v obliki, ki je v predpisih označena, za vsakih 50 gr ali ulomek (tehtaje pojedin zavitek) 1 st. d) Za velike tiskovine, katerih stran preseda mero 25 cm (izvzemši poslane od izdajateljev) plačati je razen prej omenjenih pristojbin še 10 st. Za vzorce, rokopise in tiskovine navedene pristojbine veljajo tudi v mestnem prometu. 9. Za trgovinske račune, ki ne tehtajo več nego 20 gr. je plačati v mestnem prometu znamko 5 st. in drugam 10 st. 10. Za priporočena pisma v zasedenem ozemlju kakor tudi v prometu z Italijo je plačati poleg navadne pristojbine 30 st., v mestnem prometu 15 st. Za povratnice, katere zahtevamo pri priporočenih pismih, — je plačati 25 st., v mestnem prometu 15 st. 12. Za ekspresne pisemske pošiljatve je doplačati 50 st. 13. Za poštno ležeče (poste restante) naslovljene pošiljatve je doplačati 5 st. 14. Povzetja so dovoljena sedaj v zasednem ozemlju in v Italijo. 15. V prometu z drugimi državami veljajo še pristojbine prejšnje m°dnaiodne poštne pogodbe (navadno pismo 25 st. — dopisnica 10 st. itd.) 16. Poštna nakaznica (vaglia postale) stane 3 st. Izpolniti jo mora pošiljatelj. Poštne nakaznice pošiljamo sedaj lahko v Julijsko Benečijo, na Trentinsko in v Italijo. Najvišji znesek jedne nakaznice je 1000 lir. Za navadne nakaznice plačamo poleg osnovne pristojbine 20 st. —• še 5 st. za vsakih 50 lir (ali ulomek). Tako stane n. pr. nakaznica do polnih 50 lir 25 st., do polnih 100 lir 30 st., do polnih 1000 lir 1 liro 20 st. Za ekspresne nakaznice doplačamo 50 st. Brzojavne nakaznice niso še dovoljene. Določbe za vozno pošto. 1. Denarna pisma Olettere assicurate) se odpošiljajo v navadnih zavitkih z navedeno vrednostjo v lirah in mora.vo biti 5krat zapečatena. — Razen naslova na prvi strani moramo napisati na zadnji strani tudi naslov pošiljalca. Denarna pisma so dovoljena za sedaj v zasedenem ozemlju, v Italijo in v vse inozemstvo razen Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, Bolgarske in Turčije. Pristojbine za denarna pisma so iste kakor za priporočena. Vrhu tega je plačati zavarovalnino navedene vrednosti za vsakih 300 lir ali ulomek —' 30 st., n. pr. denarno pismo iz Gorice v Trst z navedeno vrednostjo 900 lir in 20 gr težko stane 25 + 30 + 90 = 1 1 45 st. 2. Zavojčki (paketi) samo do 5 kg se pošiljajo v Julijsko Benečijo, na Trentinsko in v Italijo. Zavojčke, katere pošiljamo v Italijo z navedeno vrednostjo (tudi z malim zneskom) moramo zapečatiti, drugače jih pošta zavrne. Pristojbine zavojem so: Za vsak zavoj do 5kg = 1 liro in če navedemo vrednosti vsebine za vsakih 300 lir ali ulomek = 30 st. Vsaki pošiljatvi preskrbimo in izpolnimo poštno spremnico, ki stane 12 st. Priporočajo se primerni ovitki in razločni naslovi. S povzetjem pošiljamo zavoje lahko po zasedenem ozemlju in v Italijo. Pošta jamči za vse pošiljatve z navedeno vrednostjo v polnem zViesku, a za pošiljatve brez vrednostne označbe veljajo še vedno prejšnji predpisi, po katerih se odškoduje stranka za zgubljen oziroma pokažen zavoj k večjemu do 25 lir. Za šalo in za smeh. i. — Jaka je bil priden hlapec. Vedno je prvi vstajal. Nekoč pride g. župnik. Ko vidi pridnega hlapca, ga pohvali rekoč, da je marljiv, le da naj dela, bo pa v nebesih počival. Jaka pa pravi: »Gospod župnik, ne vem, če imate prav. Tudi v nebesih bo za marljivega človeka vedno kaj dela. Sedaj bodo rekli: Jaka, prižgi solnce, Jaka pri-žgi luno, obesi zvezde, olikaj čeveljčke angelčkom, goni meh pri nebeški glasbi i. t. d. Vidite, nikdar nima priden človek miru.« — 2. Luka, krojač, pride v cerkev k božji službi tako raztrgan, da so se pobožni ljudje spotikali. Župnik ga po maši pokliče v zakristijo in ga posvari. »Luka, ti si krojač sam, pa take hlače strgane imaš!« »Gospod fajmošter, jaz moram kaj zaslužiti, imam veliko šivanja in se ne morem muditi s takim krpanjem, ki nič ne nese.« »Na, Luka, eno krono, da ne boš na škodi, in se dobro zakrpaj! »Lepa hvala! Bog povrni desettisočkrat!« Toda prihodnjo nedeljo pride Luka v cerkev ravno tako strgan. G. župnik se razjezi. »Ti lump, ali Ti nisem plačal krone, da si za'.ješ hlače? Kaj? Pa zopet prideš v cerkev razdrapan in razcapan?« »Naj ne zamerijo, gospod župnik. Hlače sem bolj natanko pogledal in spoznal, da za manj ko1 za en goldinar jih ne monoui^zakrpati!« I. G. Zaključek Koledarja. Kakor vreme na svetega Silvestra kane, tako potem do konca leta ostane. (Levstik.) « elika zaloga vina ■ pri sv. Lueui - A. SLAMIO. V svojih kleteh ima izvrstna domača in tuja vina, na kar posebno opozarja gostilničarje s Tolminskega, Kobariške-ga, Bovškega, Kanalskega in Cerkljanskega ter druge. — Cene brez konkurence. Oskar Bruggnaller v Gorici, Nunika ulica št. 0. Komisiji In zastopstoa. Zaloga predmetov za pogrebe: suhi venci, suhe cvetlice, rakve, okraski za rakve, srede, tančice, itd. Venci za neve»te in cvetlice za ženine ▼ vsaki izberi in množini. Pobroznana gostilna »PRI MAKSU" v Gorici, Via S. Giovanni 14. Postrežba vsestransko dobra in hitra. Kuhinja izborna, vina pristna. Priporoča se za obilen obisk — — — — Maks Petrovčič, gostilničar. TRGOVINA Z GALANTERIJO IN :: Z IGRAČAMI :: : :: :: :: ^ Brusar in nožar. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo tozadevnih predmetov, kakor nožev, škarij, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev itd. — Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila. Za izvršena dela jamči. V delavnici so nameščeni delavci specijalisti za omenjena dela kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. Prodaja tudi toaletne predmete. Prodaja tudi toaletne predmete. - GORICA - Via G. Carducci. Zaloga budilk in žepnih ur, verižic, uhanov, prstanov, poročnih obročkov in drugih zlatih in srebrnih okraskov. aar Popravljalnica ur. '•i FERPINANP RESEN trgovec z manufakturnim blagom-- V 60RICI, VIA CARDUCCI 4. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba poštena. — — 0€HKHH^000€H>€MKH>00 Zastavljavnica in ž njo združena hranilnica :: ustanovljena po grofu Thurnu v Gorici B lastili MS! flia 6. CaPdUGCi Št- Z ODDELEK : Zastavljavnica posluje, z ozirom da niso še popravljeni po vojni porušeni prostori, za sedaj samo z izdajanjem (reševanjem) pred vojno zastavljenih dragocenosti. ODDELEK : Hranilnica sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po čistih 4 o/q letnih obrestih, ki se pripišejo vsakega pol leta, t. j. 1. I. in 1. VII. h glavnici; nadalje dovoljuje in izplačuje posojila na vknjižbo proti letnemu 5 '/j»/o obrestovanju, daje nadalje predujme na pupilarno varne vrednostne listine proti 5 V«°/» letnemu obrestovanju. - Ravnateljstvo. STAR IN POBROZNAN Hotel pri Treh Kronah s konjskimi hlevi in garažami za automobile. Domača kuhinja, domača in italijanska, bela in črna vina. Dvorana za zborovanja in zbirališča. Cene zmerne. Postrežba točna. Lastnica Eliza vd. Trobitz. Gašpar Hvalic m « ŠPEDITER V GORICI, « • Via Vittorio Alfieri štev. 5. Priporoča se za prevažanje mo-biiij v zaprtih vozovih in za prevažanje težkih pred-» # # metov. « # • ® Maks Petrovcic v Gorici, Via S. Giovanni 14. Velika zaloga stavbenega lesa, desk in drv za kurivo. Bogata izber tramov vsake mere. Les suh in trpežen. Cene brez ® ® konkurence. $ s TOMASETTI & POLICARDO V 60RICI, CORSO VERPI velika in bogato opremljena sedlarska delavnica in trgovina s sedlarskimi in usnjarskimi potrebžčinami. Nove krasne vprege, teški in lahki komati, vajeti po meri, velika zaloga krasnih potnih torb, kovčegov, nagobčnikov za pse, nogometnih Žog, itd. Izvršitev del natančno po naročilih. Delo precizno in lepo, -m m~ Cene konkurenčne. - - - FRANC B9T3EL - GORICA -Via Duomo 2-4. Velika izber drokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov. Mehanična delavnica, V kateri se popravljajo vsakovrstni stroji. Brivnica v Montovi hiši Musig & Demarchi = V GORICI — VIA CARDUCCI št. 2 Postrežba točna. — — Snajja uzorna. Prodaja in kupuje ženske lasi. T Alojzij Tomsic - Gorica c.7,r' Bogata zaloga lepotičja, svilenih predmetov, žameta, čipk in modrcev. Velika izber vezenin in trakov, usnjatih glace-rokavic, podlag, nogavic, - spodnjih jopic, srajc, ovratnikov, ovratnic, naramnikov in vseh potrebščin za Šivilje in krojače. Velika izber perila za moške in ženske. Zaloga dežnikov za moške in za ženske Prodaja na drobno in na "debelo. Prodaja na drobno in na debelo. S »Pi I za V: t •j Fanny - - GORICA - - VIA RASTELLO št. 1, trgovina s kolonijalnim in mešanim blagom na drobno in na debelo. Dobra moka bela in koruzna, fižol, ječmen itd. Blago sveže. Priporoča se za obilen obisk. Postrežba dobra. —- Cene zmerne. is S JOSIP FOH dobroznan klobučar v Gorici, Via Seminario 6 priporoča svojo veliko zalogo klobukov trdih, mehkih, priprostih in najfinejših. Postrežba najboljša. Cene zelo nizke. Priporoča se za obilen obisk od strani meščanov in deželanov. Opekarna deškega semenišča D 83 V DOMBRAVI PRI V0LCIIPRA6I___ se priporoča v korist razdrtega, velepo- M SI trebnela zavoda. i§) H. Vogrič ■ Gorica, Via Formica 1 podružnica v Šempasu. ZALOGA NAJBOLJŠIH PON\A(lK VIN. ■ - - Dobroznana gostilna pri Attemsu na Kornu št. 7 In 8 KAMENŠČEKM Ijl - POSTREŽBA Z DOBRIMI -jij MRZLIMI IN MRKIMI JEDILI (A - IN Z IZVRSTNIM VINOM- " Jej Klill 6l§ PIAZZA DUOMO ŠT. 9. ' $ ® «t $ Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, kmetijskih strojev in mehanična delavnica. ® m ® A. Plesničar = Gorica, = RIVA CORNO ŠTV. 10. Priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo ogli a in drv za kurjavo na debelo in na drobno. ZALOa VSAKOVRSTNIH VIN, ŽGANJA, VERMUTA IN MARŠALE ev6en rajer - gorica Via Cesare Battisti 20 (prej Via Teatro), na Kornu »Pri Gorjancu" (flttemsova palača). BAZAR!!! |4a Verdijevem Tekališču štv. 13 v Gorici. Bogata zaloga galanterijskega blaga, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenih in glinastih posod, bogata izber razglednic, slovenskih in italijanskih časopisov, edina zaloga papirja >ABADIE«. — Prodaja na debelo in na drobno. Cene brez konkurence. LEOPOLD ZAKRAISEK.---- S TAV B E NIK L NIBRANT Solkan št. 245 prevzema stavbena dela pod ugodnimi pogoji. Opozarja si. županstva, cerkvene urade in zasebnike, da prevzema - zgradbe celih občin, cerkvž, šol, itd. - Domača, solidna tvrdka. Domača, solidna tvrdka. Velika zaloga stavbenega lesa S^F* vsake vrste in množine. Cene ugodne. fHi VELIKA ZALOGA NA DROBNO IN NA DEBELO! Prodaja po tako nizkih cenah, da se rte boji konkurence. 8 $ $ ® 8D « Zaloga vsakovrstnih klobukov, manufakturnega, konfekcijskega, modnega in drobnega blaga, kinča (lišpa), čipk, itd, in vseh v to stroko spadajožih predmetov. m Trda I Krainer v Gorici, Via Rastello št. 34 in 37. Brivec Ludvik Coter Piazza Grande št. 17 brije in striže v splošno zadovoljnost cenj. naročnikov. Postrežba točna. Snaga uzorna. Za obilen obisk se priporoča cenj. meščanom in deželanom. m Gostilna Antonija vd. taio, Gorica Via S. Antonio it, 14. Postrežba z najboljšo domačo kuhinje in z izvrstno domačo pijačo. Cene zmerne. Cene zmerne. i I M I S 1 ti Vi i »NARODNA TISKARNA" v Gorici ulica Vetturini St. 9 (WS. Gregorčičev Dom") tiska časopise, knjige, brošure, pisma in zavitke s firmo, trgovske račune, vabila, posetnice in spleh vsa dela tiskarske stroke. W Zaloga tiskovin za cerkvene in županske urade. Priporoča; „Mall katekizem" trdo vezan, molitvenik „Srce k Bogu" priprosto in elegantno vezan. „S. Gregorčičeve poezije" IV. zvezek, roman „Mladi gozdar", kmečko zgodbo „Vellkl punt", ep „Llviko jezero" in druge knjige. Elegantno vezan » ŽEPNI KOLEDAR" za prestopno leto 1920, s poštnimi in pristojbinskimi določbami ter z zapisnikom. Dobi se v Gorici v vseh knjigarnah. Vsebina. "-■ki- ■ '■■■'■ Stran 1. Koledar . . . . . . . .....2 Pri znamenju ..... 3. Dva prstana. Igrokaz v treh dejanjih 16 4. Pesen o lešnikih .... .....31 5. Da veš! .....31 6. 7. Rev. Andrej Smrekar, župnik v Collin- woodu, Ohio, odlični pesnik v Ameriki x8. Italija in Vatikan 9. Boljševiki . . . ' 10. Ptice selivke . . 11. Le solzo . . . . 12. Naša organizacija 13. Epistola . . . . 14. Kakor vetrec veje 15. Za ta in oni svet in edini Slovenski ........ 32 ........39 .."...:. 4o ........ 43 ........43 ........44 ........46 ........46 . . \.....47 16. Šel sem kot prosjak........48 17. Zvezdan ............49 1*. 19. 20. 21. 22. 23. 24 25. 26. 27. 28. 29. 30 31. 32. 33. Stran Vipava tiha ...........56 Spomini ............57 Večer ob oknu ..........59 Zvonovi iti topovi .........60 Srce — nerešeno vprašanje .....62 Solnčne ure ...........63 O plesu .....,.......65 Konec svetovne vojske ....... 69 Prva pomoč ............71 Podpore in odškodnine .......74 Sodno postopanje, ko je treba kosa proglasiti za mrtvega . . . ......76 Nekaj črtic iz zgodovine primorskih Slovencev ............78 Pregled o pristojbinah ........79 Za šalo in za smeh ......... Završitev Koledarja ........84 Oglasi ............ Peter Gruden Gorica, Piazza Grande št. 6. Velika zaloga domačega in tujega vina najboljše vrste. Zaloga mešanega blaga. Priporoča se za obilen obisk. : Postrežba dobra. : & Trgovina z jestvinami © © © v Gorici, Piazza Grande se priporoča slav. občinstvu za mnogobrojen obisk © © © Stanislav Rustja M m ©g©©©©©©©©©©©©©®©©^®©©©©©®©©©©©®®®®©® a® i?, ©®@® © ©@® © ©© ®©@®© g @@©©©e©®® G. Scalettari s sinovi Miren pri Gorici. Kupuje surove kože. Pisarna: — — — — 60RKA, VIA SEMINARIO 3- © fl. Cernigoj mizarstvo © © © © © © Gorica, Tržaška cesta 18. Prevzema mizarska dela na debelo in drobno. Delavnica je preskrbljena z raznimi modernimi stroji z električno gonilno silo. :: :: :: H M Andrej Golja 22 PIAZZA GRANDE 22 Zaloga vsakovrstnih lesnih izdelkov, kakor: škafov, orn, stolic, sit in rešet. — Velika izbira košev in kuhinjskih potrebščin. 0 JOS. gflUDBŽ, fiilHiH, trgovec s protokolirano firmo, se je preselil iz Gorice v svoje prostore v Kanalu ter se priporoča nadaljnji naklonjenosti slav. občinstva. iS) © Knjigarna Kat. M. Društva Gorica • • • • • • • • : s MONTOVA HIŠA VIA CARDUCCI ŠT. 2. Na drobno. Na debelo. Pisarniške in šolske potrebščine. — - Slovenske knjige. - ^ ^ (3ž> <3č> <3£> iSžt m <3K> «3Č> <95» ASt. Breščak GORICA Via Carducci št. 14 ® © @ Velika zaloga pohištva, najelegantnejše sobne oprave, zrcal, omar, posteljnj akov, miz, stolic i. t. d. i. t. d. * * * DOMAČI IZDELKI. ♦ * * s*- CENE ZMERNE. © M. KOZMflN Gorica VIH RASTEJO ŠL 27 Bogata izber kuhinjskih potrebščin vsake vrste. Rešeta, škafi, orne, lesene žlice, vilice, itd. Krogle za kronanje iz :: : najtršega lesa. ; :: Zaloga vinskih sodov, čebrov, kadi, nečk, rešet, glinastih posod :: in steklenih predmetov :: - Postrežba točna in solidni m m Občeznana zaloga istrskega, briškega in italijanskega vina in ssaioiirstnega žganja (tudi na drobno), vermoutha in maršale na debelo. Cene brez konkurence. Cene brez konkurence. ATA ABUJA = GORICA se VIA S. ANTONIO 4 (poleg Korna).