Leto VB., št* SO viifeoMxivnsti88a) ; Lfiiiirffana, ponedeljek 11. decembra 1933 Upi avtiiitvo. L.juoijanH. Knafljeva UJica 5. — leietoD St. «122, 8128, 3124, 3126, 3126. btseratnl oddelek: LJubljana, telen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnic« Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-gartnerla. Pouedeljska izdaja H 4>aa t SSia Poaeueijsita vsak ponedeljek zjutraj. — Na« roča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSai-cih dostavljena Din S.- mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knafheva ulica 5. Telefon št S122, 3123. 3124. 3125 tn 3126. Maribor: Gosposka uiica 11. Telefon št 2440. Celje: Stross-naverjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifu a naroda triumfalno pozdravljale s mogočno m Beograd, 10. decembra. Ogromna mno-8ica prebivalstva iz Beograda in okolice — cenijo jo na preko 50.000 ljudi — je danes z navdušenjem, ki je v taki meri mogoče samo, ako prihaja iz odkritega srca, pozdravila na beograjskih ulicah Nj. Vel. kralja Borisa in kraljico Ivan<3, suverena reprezentanta bratske Bolgarije. V imenu vsega jugoslovenskega naroda je državna prestolnica s tem sprejemom pokazala, da se zaveda zgodovinske važnosti bolgarskega obiska, in ob enem manifestirala svojo željo in iskreno pripravljenost, da pride med bratskima južno-slovanskima narodoma do čim tesnejše a zbližan ja. Porodila iz Bok,-i ije kažejo, da je z enakimi željami navdahnjen'tudi bolgarski narod, ki ie d-potrošiti ta fond za podpore. Nujno potrebno je, da se preedkažejo te rezerve svojemu namenu. V zvezi z Javno borzo dela naj omenim poseben položaj sezonskih delavcev. Sezonske delavce je gospodarska kriza težje prizadela kakor vsako drugo stroko. Javna borza dela pa od sezonskih delavcev prispevke pobira, medtem ko jim podpor ne daje. četudi je res, da so sezonski delavci pozimi vedno brezposelni, četudi je zaradi tega pri podpiranju sezonskih delavcev gotova previdnost na mestu, pa s tem še m rečeno, da mora ostaio delavstvo te najbednejse še izkoriščati. Pravilna rešitev tefea problema je v tem, da se oddvo-ji iz skupnih sredstev Javne borze dela poseben kredit, iz katerega bi se dajale izredne podpore eksistenčno ogroženim sezonskim delavcem. Socialna zaščita Velika brezposelnost je delavske mezde zelo znižala. Trbovlje so izplačale za isto količino produkcije lani 10 milijonov manj na mezdah nego leto prej. Strokovna komisija je dala Delavski zbornici na razpolago obsežen material o razmerah v 230 podjetjih. Iz tega gradiva se vidi, da so delavske mezde v vseh podjetjih zelo padle. V nekaterih strokah, predvsem v nekaterih tekstilnih in v gradbeni stroki tako, da se s temi mezdami ne da več živeti. Vse to ruši dalje kupno moč prebivalstva in povečava krizo. V nič manj ko 24% anketiranih podjetjih se je vršilo nadurno delo! Dve anketirani podjetji sta zaposlovali na par pomočnikov po 15 do 20 vajencev! Prej pa se tu ne bo dalo učinkovito od-pomoči, dokler ne dobimo zakona o minimalnih mezdah in dokler se inšpekcijam dela ne bodo dala na razpolago večja sredstva. Ko smo bili vprašani za mnenje glede skrajšanega delovnega časa na 40 ur potom mednarodne konvencije, smo morali žal odgovoriti, da je pri nas predvsem potrebno, da se uveljavi sedanji delovni čas. Posebno je obžalovati da podaljšuje nebrzdana konkurenca delovni čas tudi v obratih, ki delajo deloma ponoči, s čimer se spravlja v njih zaposleno c sob je brez vsake potrebe vedno bclj ob nočni počitek. To velja v prvi vrsti za pekarne, za katere bo treba nočno obratovanje omejiti in to z uredbo, ki bo enotna za vso banovino. Na polju socialnega zavarovanja se je treba posvetiti z vso vnemo vprašanju uvedbe zavarovanja za starost in onemoglost. Na zakonodajnem polju je treba spremljati poskuse za reformo novega obrtnega zakona, v katerem je kodificirano tudi delavsko pravo. Bojazen nameščencev na gozdnih veie-posestvih, da jim ho agrarna reforma škodovala, se žal obistinuje. Delavska zbornica je s sodelovanjem interesentov stavila predloge v njih zaščito. Takse od nameščenja nameščencev, ki ' se niso pobirale, odkar je v veljavi novi zakon, se začenjajo pobirati za pet let nazaj. Treba je storiti vse, da se taksni zakon v tem pogledu izmeni. Referat pravna zaščita narašča pri zbornici dan za dnem in je potreben izgraditve. Mezdna posredovanja zavzemajo vedno Pristopagte h ..Vodnikovi družbi" več časa. Delavskim zaupnikom mora nuditi zbornica vso zaščito, ker brez dobrih zaupnikov ni socialne za-Sčite. Težko škodo povzroča zato, če se ugled delavskih zaupnikov ruši. Upam, da bo postala nova zbornica z vašim sodelovanjem to, kar mora biti: Izraz hotenja in stremljenja našega delavstva in nameščenstva. Po tajnikovem govoru, ki ga je skupščina sprejela s splošnim odobravanjem, se je razgibala debata, v katero so posegli dele. gatje vseh skupin. Delegat Petejan iz Maribora je opozarjal zbornico, da mora v borbi zoper krizo posvečati večjo pozornost tudi vprašanju delovnega časa po pisarnah in trgovinah in izvajanju obrtnega zakona, ki je doslej 03tal samo na papirju. Delegat dr. Bohinjec je v daljšem govoru naglašal posebnost delavskih razmer v dravski banovini, v kateri tvorijo delavci in nameščenci več kakor 50% prebivalstva. In prav te sloje je kriza najobčut-neje zadela. Grajal je, da nihče ne regulira vprašanja redukcij in odpuščanja delavcev. Brezposelnost je postala trajen pojav in zato jo bo treba reševati na široki podlagi. Za temelj borbi proti brezposelnosti bi bil potreben zakon. Naglašal je nujnost, da se zakon o obratnih zaupnikih iz-premeni in da so delavski zaupniki deležni večje zaščite. Borba proti tuberkulozi, ki je ena najbolj perečih nalog naše države, naj se uredi s posebnim zakonom. S poudarkom, da mora biti skupščina DZ predstavnik delavske solidarnosti, je ravnatelj dr. Bohinjec zaključil svoja tehtna izvajanja. Delegat A r h iz Zagorja je s prepričevalnimi argumenti grajal dejstvo, da so rudniki, ki po 6 mesecev ne plačajo mezde svojim delavcem, in ker podjetja v številnih primerih niti bolniškim blagajnam ne obračunavajo, so taki do skrajnosti izkoriščani delavci nazadnje tudi brez vsake zdravstvene zaščite, kadar v bedi obnemo-rejo. Zaradi tega naj DZ izposluje pri osrednji vladi zakonito zaščito delavske mezde. Po kratkih Izjavah delegatov R o z m a- na in inž. 2umra je delegat Kosem poudaril, da bi DZ morala v interesu delavske borbe skrbeti za smotrnejšo pubii-citeto in da bi morala vsa aktualna socialna vprašanja reševati na širši, demokra-tičnejši podlagi. Potem je blagajnik CeleSnik poročal Se o računu izgube in dobička za leto 1932/33. Poročilo navaja 2,475.350.12 Din izdatkov in 2,474.450.12 Din dohodkov. — Zatem je predsednik Sedej najavil opoldanski premor. Verifikacija In volitve Popoldansko zasedanje se je pričelo s poročilom verifikacijskega odbora, ki ga je podal delegat Jakom i ni. Po predlogu odbora, naj se odobri vseh 60 izvoljenih mandatov, se je v skupščini vnela mestoma prav viharna debata, v katero so posegli delegat je Petejan, Kosem, dr. Bohinjec, Struc. Poročevalec Jakomini je ponovno naglašal potrebo, da DZ prične z delom, ki ga vse delavstvo nestrpno pričakuje, in je priporočal skupščini, da mandate v celoti verificira. Delegat Ar h je v imenu rudarjev izjavil, da se njihova delegacija glasovanja vzdrži, v enakem smislu se je izjavil delegat žužek. Pri glasovanju se je za verifikacijo izreklo 54 delegatov, 2 sta glasovala proti, štirje so se vzdržali. — Nato so bili pri tajnem glasovanju izvoljeni v upravo: Cobal, Bešter, Jakomini, Sedej, Celešnik (marksisti), Juvan, Zemljič, dr. Bohinjec, Kosem (narodni) In Lombardo, žužek, Režek (kršč.-soc. klub). Za zborničnega tajnika je bil vnovič soglasno in med sp!cšnim navdušenjem izvoljen Filip Uratnik. Zatem je skupščina obravnavala še nekaj drugih aktualnih vprašanj — med drugim vprašanje o lzpremembi pravil, ki pa so po kratki razpravi ostala po starem. Nato je predsednik zaključil zbor. ki je dostojno manifestiral, da je naše delavstvo zrelo za solidaren nastop, ki je v njegovi težki borbi danes bolj nujen kakor kdajkoli. Nafiba samsmorilčsvega trupla Pred mesecem dni je v trenutni duševni zmedenosti p©b2gnil od doma mlad fant in so zdaj našli njegovo tsruplo, objedeno od line Rob, 10. decembra. V sredo je šel Pečnik Josip, lovski čuvaj g. Karla Galleta, notarskega kandidata iz Ljubljane, gledat v lovišče bivše občine Roba pri Velikih Laščah, ki ga ima g. Galle v najemu, če je poginila kakšna lisica, ki jim je dan poprej nastavil strupene vade na kraju, kamor so lisice često prihajale. Pri-šedši na mesto je ugotovil, da so lisice požrle dva strupa. Po kratkem iskanju je našel eno lisiop, ki je poginila od strupa. Iska-ti je začel še drugo. Ko je že dalje časa hodil po lovišču, se mu je naenkrat nudil grozen prizor: moško truplo, katerega zgornji del od pasu naprej je bil delno pokrit s snegom, a od spodnjega dela so bile samo še kosti, čisto obrane od lisic. Hitro se je napotil v Turjak na orožniško postajo -L vjcjodju. Skrbi in bolečine povrročai* gub« m Vas starajo Aspirin tablet« od« pravijo vse bolečine in Vam vrneio občutek ugodja. Aspirin tablete so pristne 1« z Bayerj«vim kriiem Vzemite jih bre: skrbi, o« ikodijo Vami ASPIRIN 'X javit najdbo. Po prihodu orožniške patrulje popoldne se je ugotovilo, da je najdeni neznanec identičen z žnidaršičem Antonom, 26 letnim po-sestnikovim sinom iz Strletov, ki je pred mesecem dni v trenutni duševni zmedenosti j bos .gologlav in golorok sredi noči pobegnil ' od doma. Truplo je ležalo na trebuhu. Ko so truplo obrnili, so tudi mogli ugotoviti vzrok smrti. Nesrečnik si je z britvijo, ki jo je, kakor se je pozneje dognalo, vzel od doma, prereza! vrat in na mestu izkrvavel. Britev je še vedno držal v roki. Za fantom, ki je bil splošno znan kot miren in ■ priden delavec, žalujejo poleg staršev, bra- j tov in sester tudi mnogi njegovi prijatelji, j Pogreb se je vršil v petek 8. t. m. na poko- 1 pniišču v Robu. dnica m iravsko banovino Ljubljana, 10. decembra. V smislu novega gasilskega zakona so se v zadnjem času že izvršili občni zbori gasilskih žup in društev. Danes dopoldne pa je bil v dvorani hotela Metropol tudi ustanovni občni zbor Gasilske zajednice dravske banovine, kakor se po novem imenuje bivša jugoslovanska gasilska zveza v Liub-ljan>. Kmalu po deseti uri je starešina Josip Turk otvoril zborovanje in pozdravil številno zbrane delegate, posebej nerodnega poslanca Cererja ter zastopnika banske uprave Vrtovska. Pred prehodom na dnevni red je bila z navdušenjem sprejeta vda-rostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke resornemu ministru dr. Hanžeku in vodstvu Državnega vatrogas-n e 'ia saveza v Beogradu. V svoiem poslovnem poročilu je tajnik Franc Pristovšek izvajal med drugim: Naša organizacija ima danes skupno c*31 gasilskih čet s prirastkom 13 novoustanovljenih in 34 od bivše nemške kočevske zveze gasMnih društev: torei se je dvignilo štev;lo čet od rednega občnega zbora za 45 čet. Poieg običajnih sprejemov novih čet pod zvezno okrilje in razprav o važn:h dopisih je bila glavna naloga JGZ izvedba reorga-n;T2ciie čet in žun. odobritev novih žuonih upravnih in nadzornih odborov in končno prip-ave za današnjo izredno skupšč:no. V 26 srezih obstoji danes 25 gasilskih žuo. Koniišk:h 6 čet smo dodelMi GZ sreza Celja. Gasilski žuni Ljubiiani-mestu se je pritegnilo z dovoljenjem ministrstva za te- lesno vzgojo naroda 6 gasilskih čet v policijskem rajonu mesta Ljubljane, katero ozemlje bo sestavljalo v doglednem času pomerij velike Ljubljane. Izvršila se je prevedba društev v čete v dneh 5 novembra i;i žup dne 26. novembra in končno smo prispeli do prevedbe zveze v Zajednico dravske banovine. S pravomočnostjo novega zakona je prenehal lodstotni gasilski sklad, ki je nudil gasilstvu toliko koristnega za zdravljenje ponesrečenih gasilcev, vprežne živine, poškodovanega orodja v službi, preskrbe vdov in sirot po v službi smrtno ponesrečenih tovarišev in povrnitev škode za po-žgane obleke in obutev Brez tega sklada tudi nova uprava ne bo mogla poslovati; zato bo njena prva naloga, da si ga ustvari nanovo. Tudi ne smemo pozabiti, da je priložil ta sklad letno svojo četrtino v Podporni sklad za onemogle gasilce, katerih se moramo vedno z vso skrfcljivostjo spominjati in jim pomagati v revščini in onemoglosti. Iz prispevkov zajednice in sklada za podpore čet se bo moral osnovati ukinjenemu skladu enak nadomestek. Vatrogasni savez KJ je odloči! v svoji zadnji seji meseca novembra, da bo glasilo »Gasilec« odslej službeni list, ki bo moral prinašati vse sklepe ministrstva kakor i saveza v službenem delu. Kot prvo subvencijo mu je nakazal savez sporazumno z ministrstvom vsoto 10 tisoč dinarjev, da bo mogel postati po novem letu celo mesečnik. Andre Maurois: Čast I — Mož ki, — je rekla, — imajo čut za čast, ki ga cenim, a ga časih težko razumem. Ko sem se omožila, mi je mož predstavil Benarda, ki je bil njegov boljši prijatelj. Izpočetka se mi je zdel osoren, skoraj sovražen, in ni mi bil ravno všeč. Bilo je šele po več mesecih, ko sem se ga privadila. Tedaj pa sva postala drug do drugega silno prisrčna in jaz sem ga cenila kakor brata. Neki večer, ko srno šli z doma vsi trije skupaj, se je v vozu k meni stisnil in jaz sem vedela, da nama je bilo to obema prijetno. Od tega dne se je njegovo vedenje do mene izpremenilo. Postal je nežen, uslužen, nato pa proseč. Jaz nisem niti storila niti rekla nič takega, da bi mogel iz tega sklepati, da ga ljubim. Kolikor je bilo mogoče, sem se hlinila. da smatram strastna čustva, ki jih je izražal s toliko silo. le za prijateljsko naklonjenost. Nazadnje je prihajal kadar je bil moj mož na potovanju, vsak večer k meni na obisk. Pravil mi je. kako je srečen, da sem iaz prva žena, ki jo resnično ljubi, da neprestano misli, da se bo ubil. in da bo neki dan. ko pojde od mene, skočil v Seino. j Zdel se mi je tako iskren in žalosten, da I se mi je naposled zasmilil. Postala sem njegova ljubica. Do takrat ga nisem ljubila; bala sem se samo, da bi se zares ne ubil. Toda kakor hitro je bil moj ljubček, sem se ga oklenila. Čez petnajst dni se je moj mož vrnil. Sama sem se začudila poeumu. ? katerim sem mu pravila o svojem življenju tisti čas, ko njega ni bilo. Nič ai sumil, in vse bi bilo dobro, ako bi Benarda v tem hipu ne bila zbodla tenkovestnost. Dejal mi je, da se mu gnusi, da je izdal prijatelja, da tako ne more živeti, in slednjič, da mu čast ne dopušča, da bi še naprej stiskal roko modemu možu, ako bi ostal moj ljubček. Rekla sem mu, naj ne išče več svidenja z mojim možem; odgovoril je, da tega ne more, da bo prelom med njima najočitnejši znak najinega razmerja in aa razen tega njegova čast s to pretvezo ne bo oomirie-na. Rekel mi je, da želi kakor nekdaj biti zopet moj prijatelj in da hoče to, kar se je med nama zgodilo, pozabiti. Občudovala sem njegovo vedenje in v nekaj dneh mi je bilo prijetno, če sem pomislila, da je moj ljubček plemenito bitje in heroj prijateljstva. Nisem mislila, da bo ta "tenkovestnost trajna. Mislila sem. da se, kakor hitro bova lahko zopet sama, ne bo upH poželieniu. kolikor se pa mene tiče. sem b^a odločena da se naivno razmere nad^niie. Preteklo je več tednov in spoznala sem, da ja Benard zvest svojemu sklepu, pa da se ogiba priti k nam, kadar za gotovo ne ve, da debi mojega moža doma. Zazdelo se mi je, da bi njegova vest več toliko ne zahtevala, ko bi jaz sama uredila sestanek. Od Jacquesa, ki je bil silno zaupen, sem dosegla, da sem Sla na morsko obalo, Benarda pa sem prosila, naj se mi pridruži. Pi?al mi je pismo, vzneseno pismo, toda polno očitkov. Ni ga bilo treba, je dejal, spraviti ob njegov pogum. Žrtev, ki io ie u^oel, je bila dovolj velika, da lahko tudi on zahteva več razsodnosti in obzira. Vrnila sem se tako nesrečna domov, da je moj mož, ko je zagledal moi izmučeni obraz, takoj razumel, da me je razburil kak bolesten dogodek. Noč in dan sem jokala, bila sem bolna in govorila o revolverju. Jacaues je bil tako spreten, da sem mu naposled vse priznala. medtem ko sem ga rotila, naj pusti, da se ločim. Izprva sta bila njegova jeza in obup strahotna. Toda ko se je uveril, potem ko me je na tisoč načinov izpraševal, da Benard ne prihaja več k meni, je po-1 miril svojo jezo da bi mislil samn name. Dejal mi je.- da bo sam govoril z Be-nardom. da bo. če bo ta hotel z menoi obnoviti evoie življenje, izsrinM in da ni •ak, da bi zadrževal pri sebi žen*ko pro- j ti njeni volji. Kratkomalo, njegovo ve- ' denje in njegove besede so bile vse, kar bi si mogel želeti duh, ki je najbolj rahločuten in ki največ zahteva. Razume se, da me pri njunem razgovoru ni bilo, toda iz Jacquesovega pripovedovanja in Benardovega pisma sem zvedela, da je bil silno lep in se je izvršil, kakor je moj mož povedal, »po silno vzvišenem načrtu«. Vsak izmed niiju se je ponudil, da se žrtvuje in izgine, toda ne tako, da se usmrti, — kajti sodila sta, da lahko vsak, tudi obupan človek opravlja s svojim življenjem plemenito in koristno službo, — ampak tako, da zapusti Francijo za tako dolgo, kakor bo potrebno. Po dolgotrajni nesebični besedni bitki sta se zedinila v misli, da ie zame bolje, če ostanem s svojim možem. Bil je torej Bdnard tisti, ki ie moral oditi. Zvedela sem, da se je odrekel, odkar se je z Jacquesom pobotal, misli, da bi zapustil Pariz. Kljub Jacquesovi dobrohotnosti sem zelo nesrečna in časih mislim, da bi mi bilo ljubo, ko bi prišla v stik z moškimi, ki ne bodo možati. Časih «i tudi pravim, da vse to ni pravično, kajti Benard je bil tisti, ki me je tedaj, ko je bil moj duh miren, prioravil do feea, da sem prešla od prijateljstva k ijubemi. Dobro vem. da moški ne more ves ča« mi «Hti na svojo čast, toda če se zmfrli nanjo prepozno ali pa SDloh ne, potem je to za žensko precej žalostno. __Kgln v J.jrfi L t Zajieb. Gaieva 32. 0*U» ic Mftrtr pat S W HO? o* I. K 193x Dokler ne bo začel izhajati savezni glasnik, ostane »Gasilec« na tej dolžnosti. JGZ je vznikla L 1919. iz skromnih začetkov in dosegla v 14 letih svojega razvoja ono veličino, ki jo ima danes kot sad smotrenega organizečnega dela in udejstvovanja. Hvaležno se spominjamo danes vseh graditeljev, ki so pomagali do podviga na ta ali oni način. Pred vsem pa gre naša globoka hvaležnost vzor-gasilcu in ustanovitelju zveze, blagopokojnemu prvemu starosti, tovarišu Francetu Barletu. kateremu kličem ob 51etnici njegove prerane smrti trikratno »Slava«. Z današnjim dnem zaključujemo veliko delo dosedanje JGZ Ljubljana, ki »i jc priborila prvenstvo kot najlepše vodena in najvzorneje organizirana zveza med vsemi doslej obstoječimi zvezami na najvišjem upravnem mestu, z gorečo željo, naj bi tudi vnaprej kot Gasilska zajednica dravske banovine ostala na vodilnem mestu, stremeča vedno višje. Tajniško poročilo je skupščina brez debate in soglasno odobrila, nato pa je blagajnik Stanko Pristovšek poročal o blagajni, ki izkazuje za čas od 1. junija do 10. decembra 1933 dohodkov 158.303.43 Din s prebitkom 77.708.67 Din. V podpornem skladu se je nabralo 390.931 Din, iz tega so se je 295 onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam izplačale podpore v znesku 132 tisoč 905 Din. — Dve tretjini v župi včlanjenih čet je za tekoče leto članarino Se na dolgu. Ko je bil na predlog revizijskega odbora soglasno sprejet absulutorij starešinstvu, je skupščina prav teko soglasno odobrila tudi nova pravila zajednice. Pred volitvami novega vodstva je ime! poslanec Cerer kratek nagovor, v katerem je naglašal, kako je gasilstvo v naši banovini na dostojni višini, in poudarjal velike zasluge dosedanjega vodstva. Na njegov predlog je bil nato izvoljen novi odbor: starešina Josip Turk, prvi namestnik starešine Jernej Vengust, drugi namestnik Anton Cerer (dosedanji drugi namestnik Mu-sek je bil odpoklican na službovanje v Beograd), tajnik Franc Pristovšek, pomožni tajnik Stanko Pristovšek, blagajnik Zdrav-ko Mikuž, pomožni blagajnik Engelbert Gostiša. odborniki Musek, Guček, Golo-granc, Mayer, Vezer, Košir. Fajdiga. Bule, v nadzorstvo pa: Rus. Rakoše, Džuban. Kopač, Jevšček. Prav teko so bili soglasno izvoljeni tudi odbori napadalnega obrambnega, sama ritenskega in kulturno-prosvet-nega odseka. Ob pol 12. uri Je atare§ma Turk. čigar ponovno izvolitev so vsi zbrani gasilci pozdravili z viharnim navdušenjem, zaključil občni zbor. Trije učiteljski zbori Ljubljana, 10. decembra. V soboto »o zborovale v Ljubljani tri »reške organizacije JUU: Ljubljana okolica (zapadni de!) na Grabnu Litija in Kamnik pa na šentjakobski šoli. Pri slednjih dveh je predavala o Lavtarjevi računski metodi o sodobni delovni šoli gospa dr. PiTkmajerjeva, ki se je temeljito poglobila v stroko svojega pokojnega očeta profesorja Luke Lavtarja in ga proučila. Pri zborovanju na Grabnu pa je predaval agilni tajnik ZKD dr. Mihelak o sodobnih gospodarskih problemih ter dosegel za svoja temeljita izvajanja splošno odobravanje. Zveza kulturnih društev pošlje svoje odlične predavatelje povsod, kjer jih bo zahtevalo naše učiteljstvo pri svojem izvenšolskem delu za prosveto najširših narodnih slojev. Predsednik upravitelj Mikuž je govoril o velezaslužnem šestdesetletniku, podste-rosti SKJ, pesniku in pisatelju Ganglu. Zborovalci so ga soglasno imenovali za častnega člana svoje sekcije. Sreski šolski nadzornik Urbančič je priporočal sestavo učnih načrtov za osnovno šolo in pristop k Šolski Matici, ki je najbolj strokovna učiteljska znanstvena književna ustanova. Učitelj Kokot je predlagal temeljito razmišljanje o novih učnih načrtih za osnovno šolstvo in njih prilagoditev krajevnim potrebam vsake posamezne šole. Razpravljali so še o mnogih intero>h stanovskih poslih in določili, da bo prihodnje zborovanje v februarju Predavala br tud; tu računska strokovnjakinja in najboljša pozna vatel j ica Lavtarjeve računske metodke gospa Pirkmajerjeva k' ho če udejstviti nazore svojega poK«;jneqa očet. v lana^nji delovni š>!i. katero danit tako odlično in usp. Sn • propagira vse naše narodno učiteljstvo pri pouku svoje mladine. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU ParlianI se ie drsajo Zimske radosti ±'arizauov naic^u v veisamsKem parKU Smrt morski kači Lepa kalifornijska dekleta so ukrotila na toplem ameriškem soncu strašno morsko pošast, ki jo vidimo na tej sliki Sedem milijonov voltov V tehniinem zavodu v Dorthmouthu (Massachusetts) se je ameriškemu fiziku dr. van de Graafu posrečilo, da je po dolgoletnih poskusih dosegel tok s fantastično napetostjo 7 milijonov voltov. Ta uspeh pomeni nov korak naprej v področju podjarmljenja električnih sil. V cadnjih letih so angleški, nemški in ameriški tehniki neprestano dvigali električne Biapetosti. Znana je nemška ekspedicija, ki Je pred nekoliko leti eksperimentirala na Montu Generosu s tistim pravirom električne energije, s katerim je že Benjamin Franklin v otroški dobi elektrike presenečal svet, namreč z bliskom. Z ogromnimi mrežnimi vodi in primernimi kolektorji je dosegla napetosti do 2 milijonov voltov, kar je bilo za tedaj nekaj nezaslišanega. 2al, da so ti poskusi zahtevali tudi človeško žrtev: fizika prof. Drachfelda je blisk ubil. Medtem so v berlinskih znanstvenih laboratorijih proizvajali že 3 milijone voltov, kar so pa Angleži na vseučilišču v Cambridgeu kmalu prekosili s 5 milijoni voltov. Sedanjih 7 milijonov pomeni rekord, o katerem se ljudem pred desetimi leti še niti ni sanjalo. Kot elektrovode je van de Graaf uporabil aluminijaste krogle s 5 m premera. Iskra, ki je šinila med njima, je bila 14 m dolga in jo je spremljala kakor pok iz topa močna detonacija. Snemali so jo tudi kinematografsko, v prihodnjem letu pa mislijo v Ameriki z ogromnim elektromag-netskim poljem doseči 10 milijonov voltov in skoraj ni dvoma, da bo to uspelo. Cemu te vedno močnejše napetosti? Ali gre samo za rekorde? Gotovo ne, kajti tako silna električna polja posegajo v jedro današnjih fizikalnih in tehničnih problemov, namreč v drobitev atomov, v zadnjem času so zlasti na Angleškem z najvišjimi električnimi napetostmi dosegli v tem pogledu že prav lepe uspehe, a nadaljnji razvoj v tem področju ne obeta samo teoretičnih, temveč tudi najlepše praktične uspehe. Če pride upnik Ali bi lahko govoril z go- Upnik: s po do m? Služkinja: — Ali mi vrne? — Oh, kadar gospod naroči, da ga ni doma, nikoli ne vemo, kdaj se vrne. Drugi srečni dobitnik S milijonov frankov V drugem žrebanju francoske Narodne loterije je bil te dni izžreban drugi glavni dobitek, ki znaša, enako prvemu, 5 milijonov frankov. Dobitek je zadel neki transportni delavec iz Avignona, ki mu je komaj 32 let. Tudi ostali večji dobitki so šli v južno Francijo. Brivec iz Tarascona, ki j« zadel pri prvem žrebanju glavni dobitek 5 milijonov frankov, »e je te dni prvič v svojem življenju pojavil v Parizu. Kupil si je luksuzni avtomobil in najel šoferja, da ga je vozil po mestu. — 4 u t i A » 4 „ 4 * i j Romunski finančni minister Gospoda ni doma. lahko poveste, kdaj se Brati ann Je te dni prispel v Pari« aaradl finančnih pogajanj svoje vtah Kaf razveseljuje nemško duio Most iz Indije v Tibet Id io ga nedavno otvorili na indsko-tibetski meji, je bil za ondotno prebivalstvo takften dogodek, da so se domačini udeležili siavnosti v ogromnih množicah. Vražji otok BHzn San Frandsca Je otok, kamor pošiljajo kaznence. Baje s tega otoka ni mogoče pobegniti. Slika nam pa kaže dve drzni plavalki, ki se Jima je posrečilo priplavati do otoka. .fiuiiiuuu pravi napis, da se tam pozdravlja samo z dvignjeno roko Nasi rojaki o »mokri« Ameriki Prav tako odločno, kakor so nastopali proti »suhaoem«, zahtevajo naši rojaki strogo kontrolo opojnih pijač Cleveland, začetek decembra Ko se je 7. novembra kakor je »Jutro« ie poročalo, v nekaterih smernikih državah vršilo glasovanje za odpravo 18. določila ameriške zvezne ustave, ki je uvedlo prohibicijo, so se naši rojaki odločno obrnili proti »suhačem«, kakor imenujejo zagovornike prohibicije. Naš živelj v Ameriki ima dovolj prilike, spoznati prohibicijo kot navadno frazo, ki je bila povod neštetih zlorab in ki je najočitnejše manifestirala velike privilegije bogatinov. Uvedba prohibicije ni imela niti sledu kakega »plemenitega eksperimenta«, kakor so jo nazivali njeni zagovorniki. Sedaj, ko je prohibicija odpravljena, pa bal priseljenci in med njimi posebno vneto tudi naši rojaki zahtevajo iztrebljenje onega zla, ki je dovedlo do popolnoma ponesrečenega eksperimenta prohibicije. Odločno se zahteva stroga kontrola opojnih pijač. Nekdanji salooni ali krčme se ne sinejo več vrniti. Največja napaka prohibicije je bila v tem, da se je prepovedalo uživanje opojnih pijač vsem, torej onim. ki so jih zmerno uživali ravno tako, kakor onim, ki so jih zlorabljali Na vsak način naj bi se v bodoče prepovedalo, da bi bili lastnici pivovarn in žganjarij obenem tudi kstniki gostilniških obratov. Pred prohibicijo so bili veliki pivovarnarji in žganjarji lastniki mnogoštevilnih točilnic, v katere BO v prvi vrsti gonili svoje uslužbence ter sploh skrbeli za to, da se je v njih zaradi dobička čim več popilo. Preprečiti je treba, da se pijače ne bodo vsiljevale ljudem zaradi dobička Vsak prostor, kjer se toči opojna pijača, naj bi bili pod najstrožjo kontrolo. Žganje naj bi se prodajalo sa- mo v steklenicah m prodajalne naj ne bi bile več tudi pivnice. Uživanje alkohola naj bi se kolikor se da omejilo na privatne domove, pijančevanje v javnih lokalih pa preprečilo. Vsi predpisi pa morajo biti sestavljeni in izvajani tako. da ne bo razlike med premožnimi in siromašnimi pivci. Adresar Ljubljane Je IzfleL Vsebuje če* 60.000 privatnih ta trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah in v tiskarni .»GRAFIKA* Ljubljana, Besljeva c. 4. Cena 130.— Din. 1 »Vistosmerjena" zgodovina Poročali smo obširneje o »svetovni zgodovini«, ki jo )e napisal Heinar Schillicg. založil pa Gustav Kiepenheuer v Monako-vem. Sodobno Nemčijo opisuje ta »zgodovinar« takole: Med Nemčijo in Francijo je bilo 31 vojn. 30. januarja 1933 je državni predsednik Hindenburg imenoval Adol-fa Hitlerja za kanceiarja. Ker so komunisti 27. februarja zažgali parlament, se je novi Reichstag sestal 5. marca v potsdamski garnizijski cerkvi, kjer se je otvorila doba III. carstva z velikimi svečanostmi. Drž. kancelar Hitler je prevzel vso oblast, objavil štiriletko in šel takoj na delo. Začela se je zatirati brezposelnost, delavstvo so uvrstili v enotno fronto. Kmečki stan je dobil svoje nekdanje pravice, marksizem je bil uničen. Vloga Zidov se je omejila kakor pristoja njihovemu številu. Kakor je zahtevala njena čast, je Nemčija izstopila iz Društva narodov ter bo ostala tako dolgo izven njega, dokler ji ne bodo priznali enakopravnosti v vsakem pogledu. Večerni kep Črni večerni kep iz fiamskega krepa, obrobljen z dvema lisičjima kožama Merna Thompson: Molk je smrt Sodnik Francis Murphy ie vsak večer, preden je šel v posteljo, sedel v kotu pri peči in bral. Tudi nocoj je v»el knjigo v roke. Docela proti njegovi navadi pa je bilo. da si je nalil kozarček brandyja in ga počasi izpil. Zunaj je počasi zamrl ropot na cesti. Samo od daleč se je še čul šum cestne železnice. Thomas. sluga in edini hišni sostanovalec neoženjenega sodnika, je še enkrat potrkal in vprašal, ah morda še ka; želi. »Nič, hvala: kar spat pojdite,« je dobil za odgovor. Toda Thomas »e je obotavljal: »Ali ne bi bilo morda bolje, če bi nocoj ostal pokoncu?« je vprašal. »Kako vam more priti kaj takega na misel?« »No ... Mislil sem samo ... Ali niste brali danes v listih, da ie Fred A11enby davi pobegnil iz norišnice?« Sodnik je prikimal Soomnil se je. Pred sedmimi leti je obsodil Freda Allenbvj« na smrt. ker je umoril neko plesalko. Guverner je takrat ukazal, na' zdravniki morilca še enkrat preiščejo. Posledica tega je bila, da so smrtno obsodbo preklicali in obsojenca poslali v norišnico v Atlanti. »Vzemite rajši male broma m pojdite spat Thomas.« je dejal »odnik m napravil ie požirek iz kozarca. »Lahko noč!« Če bi bil v času svoje dolgotrajne sodniške se službe le količkaj menil za vse grožnje iz podzemlja, bi bil že davno tudi sam v norišnici, ali pa bi bil zbežal na severni tečaj. Nenadno pa je začul nekakšen šum. Zazdelo se mu je, da poskuša nekdo odpreti okno. Potem se je zastor odmaknil. »Le noter. AIlenby.« je dejal sodnik. Vsiljivec si tega nI dal dvakrat reči. Bled, v siv površnik zavit možak je skočil z okna in nameril revolver na sodnikovo osivelo sence. »Če rečete le še besedico, vas ubijem!« je vzkliknil. Sodnik je svojega gosta hladno pogledal. »Kakor se mi zdi, niste zaradi mojega obiska prav nič presenečeni.« »Nasprotno!« je mimo odvrnil sodnik »Saj sem vas čakal« »Čakali ste me? Zakaj pa niste tega sporočili polici ii?« »Ker sem se hotel z vami pogovoriti,« je rekel sodnik »Sedite in izpijte kozarec brandyja!« Allenbv ga je pogledal, nejevoljno tn preplašeno hkrati. Sodnik pa si ie nalil pol kozarca iz steklenice, ki je stala na robu mize, in pijačo v dušku izpil. »Kaj bi bili tako nezaupni.« je potem rekel z blago užaljenostjo Tudi Allenbv je izpil. »Preden vas bo moja krogla predrla,« ie rekel, »bi vas nekaj vprašal, sodnik Murphy Kot pameten in razumen človek ste morali vendar vedeti, da sem b;! nedolžen. pa ste me ver dar obsodil1 na smrt '■Caj ne da ste vedeli?« »Seveda.« je kratko cotrd'1 sodnik »S takim svetim mirom rečete to, raz- bojnik!« je vzkliknil Altenby in planil pokoncu. »Sedite vendar in pomirite se!« je odvrnil Murphy. »Ali se še spominjate, kaj sem povedal v svojo obrambo?« »Še prav dobro,« je odgovoril sodnik. »Rekli ste, da je bila ženska že mrtva, ko ste prišli k njej.« »To je biilo tudi res. Nedolžen sem!« »O tem niti najmanj ne dvomim, Allenbv,« je rekel sodnik z največjo samo-ob-sebi-umevnostjo. »Prav dobro setn že takrat vedel.« »Kako ste mogli vedeti?« »Ker...« je dejal sodnik Francis Murphy glasno in trdo. »ker sem jo namreč jaz umoril.« Nočni gost se je zastrmel vanj kakor v pošast. »Kako...« je za jecljal, »vi? ... Vi sam ste umorili ubogo Mary Anne?...« Tresel se je od razburjenja. Sodnik pa je ostal docela miren. Listal je po knjigi, tako malomarno, kakor bi sedel v kavarni in se dolgočasil. Zatem je začel: »Takrat sem komaj dobil sodniško službo. Saj veste, da ne sme imeti na sebi madeža. kdor hoče biti sodnik. In Mary Anne — sami veste, da ni bila na najboljšem glasu, sirota — mi je bila napoti. Ce bi jo bil vzel za ženo, bi šla moja služba po vodi Sodnik ki vzame damo iz nižin družbe, ie svojo karilero opravil Ona pa ni mirala slišati n't; besedice o ločitvi. Začela mi je groziti, da bo vse odkrila... Zato sem jo spravil s poti.« Allenby se je zgrozil. »Sami ste jo umorili, mene pa ste hoteli poslati na električni stol! In tako dolgo ste me pustili trpeti! Vi, zver!« »Le mirno, prijateljček moj.« je odvrnil sodnik. Spet je nalil svojemu gostu zvrhan kozarček in potem še sebi. »Čemu bi odkopavala preteklost? Pijva rajši na zdravje najine »kupne prijateljice, plesalke Mary Anne!« Ko sta oba izpraznila do dna, je pogledal sodnik posmehljivo svojega obiskovalca »Vseeno je to bolje, kakor da bi se morali vrniti v norišnico,« je mirno rekel. »Zakaj? Kako? Kaj ste hoteli s tem reči?« je zajecljal Allenby, ki ga je zdajci pograbil strah. »Oh, nič posebnega...« je hladno oa-vrnil sodnik. »Samo nekaj strupa je v bran-dyju. Okusa ne pokvari in zanesljivo deluje. Seveda, pet minut še traja ...« Allenby je dvignil revolver. »Če že hočete,« je dejal sodnik, »pa sprožite. Toda čemu b' po nepotrebnem dramUi ljudi! Saj bi bilo neumno. V petih minutah bo vse končano, z v* mi .. in z mano.« »Zakaj ste to storili?« je krikml nočni gost »Vsega sem bil že sit,« je dejal sodnik, to pot s slabotnim, ugašajočim glasom. »Vse moje življenje . . ena sama laž .« je zajecljal. »Vedel sem. da boste prišli m... me umorili. . Toda .. živce ste izgubili... Zato sem moral sam poskrbeti. .« Stokajoč ie zlezel sodnik v dve gube. Glava mu je omahnila na prsi. Hropel je. Allenby, ki ga je popadla smrtna groza, se je zastrmel vanj. Roke in noge so mu drgetale. Zgrabil ga je za grlo. Še je dihal. Morda se bo še rešil. Nenaden pohlep po svežem zraku se ga je polotil. Skočil je na okno in od ondod na cesto. Potem je zbežal, kar so mu dale noge ... Nekaj trenutkov nato so se začuli zunaj žvižgi piščalk. Po-licija. Ljudje so se začeli stekati od vseh strani. Kmalu je pritekel Thomas v gospodarjevo sobo. Sodnik je sedel v svojem naslanjaču. S čela si je brisal pot in si ravnal lase. »Imajo ga, imajo ga, to zver,« je kričal Thomas. »Siromak!« je mirno odvrnil Murphy. »Čudno,« je potem dodal, »kako deluje neprestano govorjenje na norca. Samo ugovarjati mu ne smeš ...« »To je pa res,« je potrdil Thomas, ki ni razumel niti besedice vsega »Če vam pritiska norec revolver na sen-ct, ne smete niti za trenutek nehati govoriti,« je počasi rekel sodnik. »Čujte, Thomas, ali ste že kdaj kaj slišali o .Lažnji-vem Kljukcu'? ...« »Da,« je zajecljal Thomas malce presenečeno. »To je bil največji lažnivec sveta.. .« »Ne bo držalo,« je odvrnil sodnik Francis Murphy in se nasmehnil. »Ameriški sodnik Murphy ga je pravkar prekosil.« ____(B R.) čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Konec tekem v ligi HaSk Je dobil še dve točki — Državni prvak Je BSK, na častnih mestih sta Hajduk in Jugoslavija — Obe Slaviji in Vojvodina na zadnjih treh mestih Ljubljana, 10. decembra. Devet dolgih mesecev so se nedeljo za nedeljo vrsfUe naše najvažnejše nogometne tekme v konkurenci za naslov državnega prvaka in današnja nedelja je po toliko ogorčenih in težkh bojih — odigranih je bilo vsega nič manj kot 220 tekem — končno le prinesla zadnjo ligino tekmo ter dcFvn tivni vrstni red posamezn h klubov. Vprašanje prvaka in mesta za našega predstavnika v teh tekmah je bilo na srečo— toda morda v škodo zadnjih prireditev — rešeno že nekaj tednov prej. tako da za izid današnje tekme med Ha-škom in Vojvodino — razen med neposredno prizadetima — ni bilo nobenega pravega zanimanja več. Hašk je danes ponovno nastopil proti norvosadski Vojvodini od katere si je vzel vse štiri točke, pa je JNS rezultat 3:1 razveljavil in odredil ponovitev, ki jc dala Hašku popolno zadoščenje Kljub temu, da je gornji rezultat podvoj i, ni v tej tekmi še enkrat dokazal, da je trenutno najmočnejši zagrebški klub mu ni uspel še oni poslednji met. s katerim bi se bil povzpel pred Jugoslavijo na 3. mesto v tabeli Blizu pa je bil že zelo in je bila prav danes pr ložnost za to takšna kot redkokdaj! Vojvodina mu je z dvema goloma prekrižala ta račun in tako se bo moral za letos zadovoljiti s 4 mestom, sama pa je spričo visoke razlike zdrknila na zadnje mesto. Tabela je zdaj polna in kaže tole končno veljavno sliko: J. BSK 20 14 2. Hajduk 20 13 3. Jugoslavija 20 10 20 10 20 4 Hašk 5 BASK 6. Gradjanski 7. Concordia 8. Primorje 10 20 10 20 20 7 7 3 5 7 7 7 9 9 65:21 31 41:19 2S 34:27 23 42:35 23 42:37 23 32:31 39:40 21 18 3 10 39:47 17 (9) S'a vi j a (S.) 20 7 2 11 37:48 16 (10.) Slavija (O.) 2J 4 2 14 22:54 10 (11.) Vojvodina 20 3 4 13 24:59 10 Hašk : Vojvodina 7:2 (4:1) Zagreb, 10. decembra. Za današnjo zadnjo ligino tekmo med Haškom in Vojvodiio ni bilo posebnega zanimanja in jo je prišlo gledat komaj 1000 ljudi, dasi je ;mel Hašk prav v tej tekmi razne možnosti za izboljšanje svojega jVacementa. Že sam početek igre je kazal na visok rezultat v korist Haška, ki j e ie po 20 m njfah prvega polčasa vodil s 4:0 Publika ie nestrpno čakala še nadaljnje tri go-e, toda Vojvodina je začasno prekrižala ta <-ačun s svojim golom, ki ga je ^ab.la v zadnji minuti prvega polčasa ter zopet za gol poslabšala razliko Po odmoru se jpe zopet zdelo, da bo Hašk lahko zabil še št ri gole in kljub temu še rešil zase tretje mesto v tabeli. Toda Vojvodina je po 10. m n. z efektnim golom onemogočila tudi ta polet, tako da se je moral Hašk zadovolj ti z razliko petih golov, ki ga je spravila pred Baska na četrto mesto m ga obenem predstavila kot najboljše zagrebško moštvo. Igra sama se je vršila v premoči Haška ki je b la vsekakor do odmora mnogo večja kot pozneje Tekma je nudila mnogo zanimivih momentov m je potekla kljub temu. da je bila zaključna, popolnoma v znamenju prvenstvene borbe Hašk je zaigral v vseh vrstah odlično, najboljša pa mu je bila napadalna vrsta. Vojvodina je sprva kazala mnogo š.bko-sti in zdelo se je, da bo odšla poražena s serijo gdlov, kar pa je pozneje preprečila s povezanjem svoje enajstorice. V 3. m n je po kotu zabil Gajer prvi gol za Hašk. V 15. m n je Slivak iz enajstmetrovke zvišal na 2:0, v 17 min pa je po levi kombinacij Slivak dal z glavo tretji gol. Dve minuti kasneje je dobil žogo Petrak, ki je s Krasnim udarcem postavil rezultat 4:0. Minuto pred koncem polčasa je Vojvodina po pogre-ški Golca z efektn m golom, ki ga je zabil lanjič. zn žala razliko na 4:1. Tudi po odmoru je bil Hašk še zmerom močnejši, toda v 10 min se je Vojvodini znova nasmejala sreča in Damjanovič je z ostr m plasiranim strelom znižal rezultat še na 4:2 Od tedaj dalje je začeta Vojvod na igrati precej ostro sodn k od tedaj ni bil dovolj energičen V 15 min ie bil v gneči težje poškodovan odlični Petrak ki so ga morali odnesti z igrišča. T k pred tem je bil še povzročitelj pete ga gola ki ga je po Leinertu dobil Meda-rič in z glavo poslal med drogove. Zadnia dva gola sta bila delo Kunsta. Tekmo je sodil g Dasovic. Tekme za zimski pokal Ljubljana, 10. decembra. V turnirju za zimski pokal sta bili danes odigrani na igrišču Hermesa dve zanimivi tekni, med tem ko napovedane tekme v Kranju ni bilo. ker je domžalski Disk odpovedal svoje gostovanje V prvi tekmi je Hermes zasluženo ln ob znatni premoči slavil dvoštevilčno zmago rad viško Svobodo. Hermes : Svoboda (Vič) t 5:3 (8:1) 2c sam rezultat kaže. da je Hermes po mili volji preigraval nasprotnike ln si že do odmora zasigural naskok kar 7 golov Raz- j merje ie za premaganca prav za prav še j bolj porazno, ker je dva izmed treh danib golov zabil iz enajstmetrovk Tekmo je sodi) g Pfundner V drueri tekmi je Slovan pičlo zmagal nad Marsom. Slovan : Mars 4:3 fl:0) Tudi ta tekma, ki jo je vodil g Ramovft. je potekla v znamenju lahke premoči Slovana. ki le končno tudi zasluženo dobil svoji dve to^ki Poset tekem seveda ni bil takSen. da bi dajal prirediteljem nade za večji gmotni uspeh, kl ga je namenil v dobrodelne name- ne. Vsekakor pa je že vredno vsega priznanja, da se naši manjši klubi s pridom udejstvujejo na »zelenem« polju tudi izven svojega obsežnega sodelovanja v prvenstvu. Reka : Domžale 9:3 (6:1) Popoldne se je vršila tukaj tekma med prvakoma drugega A in B razreda, ki so jo gostje odločili z veliko sigurnostjo v svojo korist. Obe moštvi sta nastopili s tremi rezervami. Reka se je odlikovala zlasti v prvem polčasu po točnem oddajanju. Moštvo si osvaja teren večinoma po krilih, katerih pasi se končavajo po večini s čistimi streli trija. Gonilna sila moštva je srednji krilec, v napadu pa sta najboljši moči levo krilo in desna zveza. Domačini, tehnično vigrani, enajstoricl gostov niso mogli nuditi zadostnega odpora. Najšibkejšega moža so imeli v vratarju. Ostale nogometne tekme Dunaj: Rapid : Repr. švicarskih ama terjev 14:0 \Vaeker : Slovan 7:3 FC VVien : Metallum 9:0 Libertas : DFC VVien 4:2. Sportklub : Hitzing 5:0. Lausanne: Admira (Dunaj) : Lausanne Šport 2:2. Praga: DFC : Sparta 2:1, Teplitzer FC Slavija 2:1, Saazer SV : Cafc 10:3. Munchen. Sp. V. Furth : Munchen 1860 2:0. Nilrnberg: I. FC Niirnberg : Bayern Munchen 2:2. Berlin: V ktoria : Hertha 5:0, Tennis Borussia : Kottbus 5:1. Turin: Milan : Juventus 2:1, Ambrosia-na : AS Roma 1:0. Budimpešta: Nemzeti : ITI. okraj 3:0, Phobus : »11« 1:1. Kispest : Attila 4:3. Amsterdam: Austria : Holandska 1:0. Table-tenis turnir Hermesa V petek 8. t. m. se je vršil v prostorih 2SK Hermesa table-tenis turnir za prvenstvo Šiške. Za zmagovalce v vseh disciplinah so bile razoisane lepe in dragocene nagrade, ki jih je darovala tvrdka »Spectrum«. V singlu gospodov, kjer je sodelovalo 16 tekmovalcev, je zriagal Nemec L. in si priboril razpisano nagrado. Ostala mesta Se niso *>finitivno 7 -de—» ker bo ui.-nir £ nadaljeval V damf -e^ »inglu je odnesla sigurno zrn- o gdč Hočevar M. Najbolj zanimivo je bilo tekmova .je gospodov v dvoje. To ekmovanje je tudi edino končalo s presenečenjem Mlad: talentirani par Reke Lazar-Puterle je gladko s 3:0 odpravil rutinirana favorita Nem;a m Horvata. V finalu pa sta z 1:3 ^odletela Hermesovemu par Zornadov, ki sta tem postala zr iPOvaV« Tn si pr ~>rila krasna brušena zrcala v obliki klubskega znaka. Kongres SSS Zagreb. 10 decembra. Danes dopoldne se je vršil v mestni posvetovalnici četrti kongres SSS, katerega so se udeležili zastopniki skoraj vseh športnih organizacij, odlični zastopniki vojske, med njimi zastopnik Nj Vel kralja general Damjano/ič. in drug' znani športni delavci Po poročilih predsednika dr. Hadžija in tajn ka Macanoviča ter referata komisije za športni tisk in poročilih o nekaterih aktualnih športnih vprašanjih. ie bila per acclamationem izbrana tale nova uprava: predsedn;k dr. Stevan Hadži I. podpredsednik general Kneze vič (Beograd), II. podpredsed dr. Pavlin, Ljubljana, III podpredsed Ugrnič (Zagreb), tajnik Macanovič. II tajnik dr Ga-vrančič, blagajnik Jankovič, v nadzorni odbor pa dr. Heinz. Boškovič in Dobrin. VI. tek uedinjenja Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Športna nacionalna manifestacija »Tek Uedinjenja«, ki ga v proslavo 15 letnice državnega in nacionalnega uedinjenja priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ASK Primorje v Ljubljani, je dobila najvišje priznanje pri našem narodnem vladarju, Nj. Vel. kralju Aleksandru I., ki je blagovolil prevzeti nad njo najvišje pokroviteljstvo. Tudi najvišji vodilni faktorji v naši državi in zastopniki inozemskih prijateljskih držav so hoteli poudariti važen značaj te športno nacionalne manifestacije in so prireditev počastili s prevzemom mesta v častnem predsedstvu, ki ga tvorijo predsednik ministrskega sveta dr Milan Srškič. predsednika senata in Narodne skupščine dr. Ljubo Tomašič in dr. Kosta Kumanudi, minister brez portfelja dr Albert Kramer minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, minister prometa Lazar Ra-divojevič, minister vojske ln mornarice ar-mijski general Dragomir Stojanovič, minister dr. Grga Andjelinovič, minister za fizično vzgojo naroda dr. Lavoslav Hanžek, ban dravske banovine dr. Drago Marušic, pooblaščeni minister češkoslovaški dr. Well-ner. pooblaščeni minister rumunski A. Gu-ranescu, pooblaščeni minister grški Leon V. Mčlas, komandant dravske divizljske oblasti brig general Cukavac, mestni načelnik in župan ljubljanski dr. Dinko Pun, ptvi namestnik staroste SKJ Engelbert Gangl in predsednik JLS Veljko Ugrinič. Športni del proslave bo brez dvoma tudi impozanten. Najavljena je udeležba najboljših srednje- in dolgoprogašev iz vse države, ki ji bo z veliko udeležbo predniač;la dravska banovina — reprezentant tekačev na dolge proge v naši državi: perfektna je tudi udeležba po dveh reprezentantov iz prijateljskih držav Češkoslovaške. Rumunije in Grči»e Naši reprezentanti bodo imeli v inozemskih tekačih tekmece najboljšega srednjeevropskega razreda. Po svetu Odbor »Teka uedinjenja«. Drevi ob 20.15 nujna seja v tarvštvu NaoroSpni so vsi odborniki, da se Je sigurno udeležijo Dnevni red: razpored slavnosti. — Predsednik. ŽSR Hermes (table-tenis). Drevi 18 30 seja sekcijskega odbora. Točno in polnošte-vOno! Italijanski oiimpijskj prvak n« 1500 m Luigi Beccaili, ki je šele pred dvema mesecema presenetil svet z novim rekordom na tej progi, je nedavno na lahkoetletski prireditvi v Milanu dosegel nov svetovni rekord na 1000 y (914.383 m) s časom 2:10:2. Sicer pa je Beccali v zadnjem času postavil več si'in ;h znamk m se trenutno lahko prišteva med na boliše srednjeproga.se na svetu. Baje mu ti rezultati §e niso všeč: sam pravi, da ne bo miroval, dokler ne bo tema z dosedanjimi imeni zelo veliko privlačnost Kdor pa bi hotel po Tildnovem vzorcu ustanoviti še slično družino, bi se moral boriti že z velikimi težavami: zato bo najbrže vsej boljši igralec §e rad ostal med onimi dozdevnimi amaterji, ki se i m po malem le ponudi prilika za nekaj mesecev udobnega življenja na račun drugih v vsaki sezoni. ★ Sonja Henie bo menda 10. decembra startela v Monakovem Hitlerjevci *o zgradili novo umetno drsališče in hočejo ra-radi večje slave imeti prvič v njitn tudi Norvežanko Sonjo. — Znani švediki smučar, Sven litterstrom. ki je v zadnrh let h zavzemal sama odlična mesta v obeh d.-sciplinah (na 18 in 50 km) bo letos Je treniral za fisine tekme, nato pa poj de — v pokoj. • Prvo diskvalifikacijo v boksu »o izrekli sodniki že l. 388 pr. Kr.! Tesalec Eupolos je z denarjem podkupil nasprotnika, For-mjgna jz HaJikarnasa^Jci je zmagal v isti disciplini na prejšnji olimpiadi. Kupčijo so razkrili, oba olimp:jca sta bila za vselej diskvalificirana in še občutno kaznovana. • Tudi nekatera mesta so rada obljubljala d« rila atletom, če so startali za njihove barve Ta metoda je posebno cvetela v starem Rimu, kjer je cesar Neron najbolj slovel kot športni »politik in gospodar«. L. 67 po Kr. je podkupil sodnike za konjske dirke. na katerih ie sto rta I tudi sam, z vsoto 200.000 drahem, da bi mu prisodil zmago Kljub temu. da je že v prvem krogu padel z voza. • so mu vendar priznali prvo mesto Za športnike, ki niso startali pošteno, so bile določene hude kazni: nekatere "»o bičali in nato izgnali, potem pa Se izrekli ka7en, ki je bila sicer namenjena samo sužnjem. ★ Sneg se nam letos obeta prej kot smo bili vajeni zadnja leta: zato se na tihjtn že pripravljamo z« sezono Se več *krh* za letošnjo zimo imajo na Švedskem kier bodo letos 'to je od 21 do 26 februarja 1934) tekme Fise. Švedska je prevzela organizacijo za nord'»«ke discipline, slalom in smuk pa bosta v St Moritzu. Prizorišče švedskega dela Fisinih tekem ho Solleftea, neznatno mestece v sredi Švedske s komaj 3000 prebivalci. Ker kraj za večji obisk nima dovolj stanovani. bo železnica za prebivanje postavila tiskaj večje število spalnkov. Prireditelji računajo torej z veliko udeležbo, posebno iz severnih držav: bolj oddaljene — in mani podprte — zim-skosnortne zveze se bodo morale kaipa odreč'' sodelovaniu. Ta usoda čaka to pot tudi našo' V Solleftei bodo za te orire-ditve zgradili ogromno novo skakalnico, ki bo omogočala skoke do 85 m Ker le mesto še n*d 400 km oddaneno od Stnclc-holma. bodo v nrired!tven'h dnevih med prestolnico in Sollefteo prevažala ootrvke tudi letala Dosedaj so se prijavili Nemci, Norvežani. Finci, Poljaki, Italijani in Ce-hoslovaki. • V dnevih Fisine prireditve se bo vršil v Solleftei tudi kongres mednarodne smučarske zveze ki ji že od ustanovitve predseduje švedbki polkovnik Holmquist. Ker snvtrajo Norvežani, da imajo po svojih zaslugah za razvoj smučarstva tudi pravico do vodstva Fise, p« Ho1mqu:*t kljub obljubi še zdaj ni oddal funkcije, se je spor tako poostril, da so užaljeni Norvežani že lani zagrozili z bojkotom vseh prireditev Fise Ker ie sedaj prireditelji Švedska, ki bi zaradi odsotnosti Norveža- ; nov trpela veliko Škodo, je polkovnik j Holmquist ponovno zagotovil, da bo na ; tem kongresu prepustil svoje mesto kapitanu Ostgaardu. zastopniku Norveške v Fisi. Bvši svetovni prvak v lahki teži Tomv Canzoneri je že v drugi runndi k. o premagal svetovnega prvaka v muši teži V da Chocolatea Canzonerijeva zmaga je pomembnejša. ker Ohocolate v 211 boj;h zad-nj h deset let ni šel v nobenem nastopu na tla, še manj pa. da bi bil izgubil k. o. Kakor pravijo te namerava It 39 letni Georoes Carnent:er- spet vrniti v areno Dozdai se je udejstvoval pri filmu, pa je videl da so francoski boksič' »e?ke reže precej v slab' formi in si mislil da bi hI lo boljše če bi le enkrat poskusil svojo srečo na deskah, kjer se da več zaslužiti kot ored krmero. Japonska mladina revoltira Preokret v svetovni Javnosti glede presojanja japonskih razmer — Zanimiva opazovanja francoskega publicista — Beda japonskih akademikov modernejšimi učnimi sredstvi; dvorane ao prostorne, knjižnica ima 300.000 zvezkov, vseučilišču je pridružena posebna bolnica z razkošno opremo Po tem videzu sodeč, bi človek tnislil, da d jakom ne manjka drugega nego ptičjega mleka. Ta videz pa vara, kajti poleg ptičjega mleka manjka dijakom tudi vse ostalo. Boj dijakov Za obstanek je silno težak. Življenje se je zadnja leta strahovito podražilo, medtem ko so plače ostale na isti višini. Zato dijaki dobivajo od doma zelo malo ali nič. Zato po deset ali dvajset dijakov živi v kaki zan;krni baraki, kjer poz mi prezebajo, poleti pa se duše od vročine. V vseučiliščni restavraciji so cene res zelo zmerne, ali vkljub temu za večino dijakov nedoseglj ve. D uki jedo skupno iz velike sklede riž in ze'e-' 'vo, in to dan za dnevom želodci so polni, mladeniči pa n so siti. Dijaki se žito lotevajo vsakega posla, da si prslužijo vsaj najskromnejša sredstva za življenje. Nosijo mleko po hišah, prodajajo časopise, zvečer pa se vprežejo v dvokoinice n prevažajo pasante v rkšah. kakor nesrečniki iz najn:žjih ljudskih slojev. Poleg vseh teh skrbi jim visi nad glavo stalna nevarnost vojaške službe Vkljub vsemu navdeznemu domoljubju se d;jaki boje vojaške službe ko vrag blagoslovljene vode; v prvi vrsti zaradi prekinjenja študij, pa tudi zaradi neverjetne strogosti v vojski. Vsak dan mora vojak napravil' dolg marš ob edini hrani: riž m soljene ribe Japonski vojak ne vidi skoro nikoli niti kruha niti mesa. D jak, ki se lahko ogne vojaški službi, pa je preobložen z delom. Predavanja se pričenjajo že ob sedmih zjutraj in trajajo do poznega večera. Mnoga predavanja praktično nimajo nikakega smisla, vendar se dijak mora izkazati, da jih je posečal. Profesorji so dobri. ali se dado po večini nadomestovati od dijakov, ki so že končali študije. Ti enostavno čitajo lekcije in nič ne razlagajo. Tudi profesorji so namreč zelo slabo plačani, zato si vzamejo po več služb in so tako preobremenjeni s poslom, da svojih dijakov niti ne poznajo. Ravno japonskemu dijaku pa je treba več osebnega stika s profesorjem, nego dijaku katerekoli druge narodnosti. Japonski dijak je uka-željen, vztrajen in priden, toda možgani mu delujejo zelo počasi. Korejci in Kitajci imajo mnogo več inteligence, zato sami vse zapopadejo brez prizadevanja profesorjev. Pariz, 8. decembra. Odkar se je spretni ruski diplomaciji posrečilo, da si je iz obdajajočega jo obroča neprijateljev skovala krog prijateljev, zaveznikov in nevtra'cev ter se je spravila celo z Ameriko, niso izgledi Rusije na Daljnem vzhodu nič več tako obupni. Iz-prememba se opaža predvsem v samozavesti sovjetskih državnikov, kadar se dotikajo vprašanja Daljnega vzhoda, pa tudi v svetovnem tisku se razločno občuti, da so se ruske šanse izdatno zboljšale Še lani smo lahko videli čudno zadržanje Francije v spopadu Kitajske in Japonske Francoski državniki so skoro odkrito kazali svojo naklonjenost do Japoncev, smatrajoč jih za eiement miru. reda n napredka od Tihem morju. Le z veliko težavo se i m je posrečilo v konfliktu r.hran ti potrebno objektivnost Računali so na japonsko pomoč pri razpravah v Ženevi, >n Japonci so kljub temu, da so dejstva govorila proti nj m dobivali samo prazne ukore, ki i m niso mogli nič Škodovat;. Ki tajcem pa tudi mso n:č koristili. Zdelo se je, da misli Francija stopiti na mesto Anglije in prevzeti vlogo japonske uriattni ce in zagovornice v Evropi Razvoj v to smer je pretrgal japonski izston iz Dru štva narodov in v Parizu so hitro tresli bežnega japonofilstva ter se približali nasprotnemu polu Rusiji. Stališče belih narodov do Japoncev To prijateljstvo do Japonske seveda n> prodrlo globlje v francoski narod :n ie ostalo omejeno samo na krog hV.ano ra čunaiočib diplomatov in državnikov V francoski zbornici so se čule ostre obsodbe te vrtoglavosti, pa tudi sicer se ie francoska javnost začela zavedati, da sta japonski imperializem in prizadevanje za dosego pr mata pr- rumenem plemenu naperjena tudi proti Franciji, ki ima v vzhodni Aziji bogate in važne kolon je v Tonkinu, Anamu in Košinšini. V zvezi s tem se ie tudi poživelo zanimanje za Japonce in so zato prešli do besede tudi oni poznav:!ci. ki niso soglasni s pret;ran mi propovedni-ki vsemogočne japonske državne in narodne sile Evropci. ki so preživeli na Japonskem dlje časa in imeli dovolj prilike, da so proučili tamošnje življenje. n*so tako močno navdušeni nad japonskim prilikami Nemci vidijo v sovjet h vkljub komunizmu in boljševizmu pred vsem le slovansko nevarnost, zato jim je dobrodošlo tudi rumeno pleme, samo da onemogoča R u-siji svoboden razmah. Kakor so si L 19v>5 želeli ruskega poraza in se jim je želja izpolnila, tako si tudi od novega spopada obetajo posredne koristi v primeru ponovnega ponižanja Rusije v Aziji. Odtod stalne fraze nemškega tiska o velikanu na glinastih nogah, ki ga je knvogledi David tako posrečeno potolkel Nepristranska zgodovina pa nam pripoveduje, da je bilo sa časa vojne z Japonci rusko carstvo sicer že dozorelo za propad da pa bi imelo vkljub vsemu še dovolj sile. da potolče Japonce Ruska sila pa sovražnika ni mogla doseči zaradi velike oddaljenosti, v kasnejšh mesecih vojne pa se je doma razbohotila revolucija, ki je carski vladi narekovala takojšnjo sklenitev miru, ne da bi bilo prišlo do tega. da se pomerita ruska in japonska narodna sila. Nemci se drže starega izrazoslovja, zlasti ker mislijo. da si bodo s prilizovanjem Japoncem pridobili dragocenega zaveznika v svetovni politiki Tsingtau jih očividno ni naučil prav ničesar. Ostali svet pa je že davno opustil stališče nedeljenega občudovanja Japoncev V veliki meri je temu pripomogla zavest, da so se Japonci preveč razbohotili, da so njihove sanje usmerjene na nadvlado nad vsem svetom in da je njihova bojevita napadalnost huda grožnja ne samo Kitajski in Rusiji, marveč še tnars kateri drugi državi. Anglosasi so se že odločno obrnili od Japonske, kajti ravno Anglosasi so poleg Rusije in Kitajske najbližji japonskemu udarnemu območju Francozi hodijo isto pot. le Nemci so čedalje silnejši prijatelji mikadovega carstva Ob enem s tem odm:kanjem zapadnega sveta od Japoncev se opaža skepsa in kritično presojanje prave japonske moči. Francoski publ cist Andrč Viollis je v tem pogledu natočil svojim rojakom čistega vina, opozarjajoč jih na nevzdržne razmere v notranjosti rumenega carstva, ki lahko osporijo skoro splošno pričakovani uspeh japonskega orožja v bodočem spopadu z Rusijo. Viollis je več časa bival aa Japonskem in podrobno proučeval stanje naroda in države. Njegovo velezani-m vo poročilo o položaju delavskih 'n inteligenčnih slojev japonskega naroda daje slutiti, da stoji cesarstvo pred prevratom, ako pride do kakega težjega spopada, nego sta bili mandžurska in šanghajska voina epizoda. Japonska vseučiliska mladina »Na Japonskem,« piše Viollis, »je štirideset vseučilišč in drugih visok'h šol, deloma državn h. deloma zasebnih, ki imajo 650iM) slušateljev. Vendar tvori ta številka le tretji del vseh t;stih, ki si žele priti na vseučil:šče Izredno strogi sprejemni izpiti izločijo vsako leto okoli 150 000 višjega štud:ja željnih dijakov. Tri najvažnejša vseuči!:šča so v Tokiu: Keijo. kjer študirajo sinovi bogatašev. Vaseda vzgajali; šče ljudi sodobn:h idej, napredn h p;sate-liev. profesorjev in učenjakov, in cesarsko vseučiliče. odkoder izhajajo bodoči državniki in polit;ki Star japonski pregovor pravi, da proizvaja cesarsko vseučilišče m nistre. Kejo denar. Vaseda pa prijateljstvo Cesarsko vseučilišče ima letos nad 8000 slušatelfev Potres je pred deset-mi leti popolnoma razrušil njegovo stavbo R >cke feller je drugi dan po potresu nakazal ja ponski vladi * nvlijone jenov za novo po slopje fz ruševin fe vstala moderna zgradba v nekakem pokvarjenem gotskem in modernem slogu, ležeča sredi prekrasnega vrta. To vseučilišče je opremljeno t naj- Dijaški odpor proti japonski reakciji Tako so japonski dijaki brez svetovalcev in brez navodil, zato ni nikakršno čudo, ako se stalno upirajo. Dijaški upori so vse češči in nevarnejši. Japonska mladina opasno zapušča pot, ki so ji jo odredili stari. Upira se zaradi slabega profesorja, upira se zaradi odstavitve dobrega profesorja, ki se je dijakom priljubil. Pred dvema mesecema se je uprlo vse tokijsko dijaštvo zaradi odstavitve profesorja To-kizave, zelo naprednega vzgojitelja in vod-ie dijaške omladine. Čisto japonska institucija »kontrola m;sli« je smatrala, da Je zrel za penzijo, ker si je drznil ostro obsoditi japonski socialni red in ponižujoči položaj žene v zakonu. Celo dijaki cesarske univerze so nastopili, in to tako odločno, da je moralo vmes poseči vojaštvo. Mnogo krvi je bilo prelite pri tej priliki in mnogo d;jakov je moralo v zapor. Japonski dijaki se upirajo tudi sedanjemu socialnemu redu, zlasti pa proti japonskemu. Mladina mnogo čita, zato je začela dvomiti nad temeljn mi dogmami, na katerih je tako dolgo počivala moč cesarstva. Nastopa proti vojni, proti češčenju dedov in proti božanstvu mikada. Jasno ji je, da je japonsko delavno ljudstvo izročeno na milost in nemilost sebičnosti bogatašev m podkupljenih parlamentarcev. Delavec je brez vsake socialne zaščite strahovito izkoriščan, kmet pa je preobložen z davki; oba doslovno umirata od gladu. Pred vsem pa dijaki vedo, da dobrih 40000 izmed njih po dovršitvi študij ne bo dobilo niti najskromnejšega mesta, marveč bodo izpostavljeni največji bedi. Gotovo so med dijaštvom skupine, ki se zavzemajo za stare ideje in uredbe, za stare šege in navade, toda pretežna večina intelektualcev, profesorjev, pisateljev in — kar je glavno — velika večina častnikov kaže tople simpat'je za razne evropske doktrine. Prepovedano je sicer izdajati in pisati japonske knjige take vsebine, zato pa so vse tok'jske knjigarne polne teh knjig tujega izdelka. Se ena zanimivost: V spisih aretiranih zaradi politike se čitajo vsak dan imena sinov in hčera znan h generalov, admiralov, ministrov in visokih plem čev, tedaj imena mladen:čev in deklet, ki se jim ni treba bati za svojo bodočnost Pa vendar kon-spirirajo. Vse kaže. da je »kontrola misli« spričo vpliva iz inozemstva brez moči.» SOKOL Kam privede fanatizem in sovraštvo. Da se poslužujejo nasprotniki sokolsKega pokreta vsepovsod tudi zelo nedostojnih sredstev, je poznano. Edinstven pa je primer, ki se je pripetil sokolskemu društvu Tračianske Toplice na Slovaškem Tamkaj je društvo dobilo Kmalu po prevratu v najem malo, leseno in le deloma zidano barako, k;er je dosedaj delovalo. Na predvečer češkoslovaškega praznika 28 oktobra je priredPo v dvorani lepo nspelo akademijo, na sam dan pa bi se morala po spre-vodu skori občino vršiti v telovadnici svečana proslava državnega praznika Toda tik pred pričetkom sprevoda je izbruhnil v telovadnici podtaknjen požar, ki je sevf-bliskoma npepelil staro, leseno barako Vendar je društvo takoj po poeasitvi tlečih ruševin priredilo vkljub veliki nesreči. k< 'p ie rn^pia sprevod r>o ohfini V sob narednik „JUTHA" — le zavarovan — — za lOJOOO Din! Za belokrajinski muzej Nešteto dragocenosti se izgublja in uničuje Metlika, 9. decembra Bela Krajina, ki »e ponaša s svojimi stanovalci še iz mlajše kamenite dobe, torej iz približno 25. stoletja pred Kristom, je bila še pred nekaj desetletji zelo bogata dragocenih zgodovinskih spomenikov; bilo jih je v njej nebroj. Pred svetovno vojno. a enako za nje, so razni tuji »velmož-je« nabirali po Beli Krajini zgodovinske in narodne dragocenosti in nam jih potem za vedno odtujili. Kje »o bila takrat budna očesa naše javnosti, ne vemo, trdimo pa lahko, da so naše muzeje in naše kraje tedaj oškodovali za marsikatere stvari neprecenljive vrednosti. Danes Bela Krajina ne predstavlja vač tako bogatega nahajališča starin, a vendar jih je še mnogo, kar nam dokazujejo precej pogoste najdbe tega ali onega spomenika iz raznih dob davne zgodovine. V ljubljanskem muzeju je sicer nekaj dragocenosti ohranjenih in sicer največ iz sončnega Kučarja pri Podzemlju, kjer je bila baje ilirska prestolnica v prvi polovici prvega tisočletja pred Kristom. Dasi so te stvari (bronast meč, jantarjeva ovratnica itd.) sicer res dragocene, vendar ne predstavljajo niti dela tistega, kaT bi naši muzeji mogli in morali obvarovati sedanjosti. Mnogo uglednih mož, ki so bili v Beli Krajini ali pa so rojeni Belokrajinci, je zbiralo zgodovinske najdenine in narodne umotvore in jih tako vsaj delno obvarovalo popolnega uničenja. Četadi moramo tem ljudem za njihovo hvalevredno delo biti zelo hvaležni, moramo obenem tudi obžalovati, da je to delo večinoma bilo Izvršeno v prejšnjem desetletju, dočim danes, ko bi človek upravičeno pričakoval več iniciativnosti in smotrenega dela, skoraj ni človeka ali organizacije, ki bi se še zmenil za zbiranje in obvarovanje zgodovinskih najdenin in narodnega ročnega dela te ali one vrste. Ze večkrat so razni ljudje postavljali predloge za osnutek kakega malega belokrajinskega muzeja v Metliki ali Črnomlju, kjer bi se lahko našli primerni prostori, vendar pa niti do teoretične ost vari tve še ni prišlo, mtt bodo ti predlogi pod sedanjimi okoliščinami sploh kdaj ostvarjeni. Človek se res mora čuditi, da tako važni zadevi mero-dajne osebe in društva ne posvečajo sploh nobene pozornosti. Ako se nihče drugi ne smatra poklican za tako delo, potem smemo pričakovati, da bodo vsaj mestna načelstva v Metliki in v Črnomlju vzela to vprašanje z vso resnostjo v pretres in pričela zbirati še obstoječe narodne umotvore, ki bodo že morda po kratkem desetletju tuji in neznani. Res je sicer, da v Beli Krajini bolj kakor v katerem drugem kraju, živi še narodna noša in da tam razni drugi izdelki preprostih, a odličnih umetnikov še niso izumrli, vendar pa je tudi res, da so narodne noše, ki jih še danes bogate z veze- ninami vidimo pri raznih svečanostih v Beli Krajini in drugod, ostanek še prejšnjih časov, ker jih danes skoraj nikjer več ne izdelujejo. Ako že ne moremo preprečiti zapostavljanja narodnih noš in njih izdelovanja, preprečimo prav lahko popolno izgubo mnogih zanimivih vezenin m drugih stvari, ki za zgodovino in umetnost kakega kraja mnogo pomenijo, česar žal danes mnogi veljaki in poklicani ne uvi-devaju. V Beli Krajini bi bila prepotrebna akcija za ustanovitev domačega muzeja, v katerem naj bi bilo zbrano vse, kar je v zvezi z belokrajinsikim človekom danes in v zvezi z dogodki, ki so se odigravali v teku tisočletij na belokrajinskem tlu. Ta muzej bi bil lahko izredna dragocenost, enako pa bi bil tudi dokaz vsega belokrajinskega dejanja in dokaz, da so Belokrajinci vedno sodelovali v ustvarjanju slovenske kulture, književnosti in vseh mogočih umetnostnih pamog enakovredno z vsemi ostalimi našimi kraji. To delo danes $e ni tako ogromno in bi se s postopnim zbiranjem dalo še marsikaj pomembnega m značilnega rešiti. Treba je le človeka, ki bi se te stvari lotil z ljubeznijo in ki bi tudi znal ceniti vrednost posameznih stvari. Poznavajoč belokrajinskega človeka lahko trdimo, da bo prav rad odstopil marsikaj muzeju, ako bo vedel, da bo tam shranjeno pod njegovim imenom. V mnogih vaseh prodajajo danes tujcem dele narodnih noš z bogatimi vezeninami za smešne cene, ki niti približno ne odgovarjajo vrednosti dela in truda, kolikor so ga stare matere imele s I temi narodnimi umetninami. Stvar je nujna in je potrebno čim prej se odločiti za stvarno in resno delo, ker bodo sicer Beli Krajini izgubljene za vedno največje dragocenosti, ki jih nikdar nihče več ne bo mogel povrniti niti obnoviti. Ako danes te pomanjkljivosti še nihče ne obsoja, jo bodo obsojali v poznejših letih, ko bodo bolj občutili potrebo za takimi stvarmi ki jih mi danes še doživljamo in skoraj tudi preživljamo. Razumljiva in opravičljiva je torei zahteva oo malem belokrajinskem muzeju. TEDEN DNI FILMA Anny Ondra To mlado in temperamentno blodinko prištevamo lahko med zelo dobre filmske komičarke. Njena komika pa sicer ne preide nikdar v grotesko. Ona je vedno taka, kakor so vsa mlada dekleta: naivna, neizkušena in poleg tega navihana. Vse take vloge mojstrsko rešuje. Njenih filmov se občinstvo veseli. Anny Ondra prisili človeka, da se smeje spričo situacije v katere jo spravi njena naivnost. V svojih interpretacijah je naravna in nikdar ne prekorači meje, ki bi ne bila na mestu za mlado naivko in nagajivko. V kratkem bomo imeli priliko videti jo v več njenih ljubkih vlogah. Pestra narodna noša is Boianeev v Beli Krajini, ki danes že izumira, ker je mladina ne izdeluje več in jo tadi že redko nosi. Herbert Ernst Groh Jeseni leta 1930 je kolnski radio priredil tekmo med pevci ta pevkami lz pokrajin ob Renu. Mnogo jih je nastopilo. Vsi so imeli pred seboj samo eno misel: mogoče je to moj prvi korak do slave. Tekma med pevci je pokazala, koliko dobrega glasovnega materiala imaijo na razpolago ob Renu. Med vsemi tenorji, «ti jih je bilo mnogo, je zmagal član gledališča v Mtinchenu, temperamenten, do tedaj skoro neznan mlad mož Hertert Ernst Groh. Ta tekma Je bila tanj odločilna Z njo je postal slaven in velik. Prej je pel, kakor jih poje sto ln sto na odrih. Nihče se ni zmenil zanj. Odkrilo ga je naključje. Nemška javnost je postala pozorna nanj. Sicer še mlad, vendar je bil s svojimi 21 leti angažiran kot liričen tenor pri deželnem gledališču v Darmstadtu. Groh Je absolviral več uspelih turnej. Pel je v Italiji, Franciji in drugod. Kakor vsi veliki umetniki je tudi on šel preko Kalva-rije do slave. Pravo slavo so mu prinesle turneje v tujini, a ko se je vrnil v domovino, ni našel mesta zase. Dolgo je moral čakati. Naposled se ga je usmililo gledališče Munchen-Gladbach. Med nami je Groh znan po gramofonskih ploščah in delno po radiu. Pel je zlasti mnogo v berlinskem radiu. Pri nas ga bomo slišali te dni v velefilmu »Pesem o sreči«. Groh je po svojem liričnem tenorju edinstveni med mladimi pevci. Njegov glas Je izšolan, lep, doneč In močan. Nedvomno je med tistimi, ki se bodo borili za prvenstvo v svetu. Susana Lenox Božanstveno Greto Garbo smo navajeni gledati samo v delih, kjer se rešujejo globoki problemi človeške duše. Naše občinstvo se je gotovo še spominja iz filma »Ma- GRE. TA G A C B O ta Hari« in mora priznati, da Je bila njen« interpretacija na vrhuncu. Redkokatera umetnica tako dobro tolmači skrita čustva zaprte duše. V filmu »Susana Lenox« kaže Garbo vso veličino svojega igralskega talenta. Nastopa v vlogi dekleta, rojenega kot sad ljubezni. Preganjanje je od lastnega strica. Zaljubi se v človeka, katerega pozneje išče leta in leta, dokler ga ne najde. Toda on je uničen po alkoholu in napornem delu, popolnoma otopel za vse. Susane Le-nox ga reši in privede na pravo pot. Nikdar ni Greta Garbo šla v enem filmu skozi toliko faz ustvarjanja kakor baš tu. Od mlade deklice preko cirkuške artistke in potepinke do sreče, o kateri je sanjala. Njeno ustvarjanje v tem filmu je tako veliko in močno, da mora zadiviti tudi neizprosnega kritika. Za kulturo vrtov Tržič, 8. decembra Sreski kmetijski odbor si je dal prevaž-no r.alogo, da bo priredil v vseh večjih središčih kranjskega okraja celo vrsto predavanj, ki naj zbude pri poslušalcih zanimanje in smisel za bolj dobičkanosno obdelovanje zemlje. Razširi naj se smisel za vrtnarski način obdelovanja vsaj nekega dela posesti, ki naj poviša kmetovalče-vc dohodice. na drugi strani pa naj preprečuje uvažanje vsakršne zelenjave ob vsakem letnem času. Sreski kmetijski odbor je naprosil za predavanja iz vrtnarstva in zcienjadarstva nadzornika šolskih vrtov v p. g. Štreklja. Prvo predavanje za Tržič in okolico je bilo v ponedeljek dopoldne od 9. do 12. v telovadnici meščanske šole. Kakih 30 zanimancev (in vsi dijaki III. in IV. razreda meščanske šole) se je zbralo v telovadnici in sledili so s tako velikim zanimanjem strokovnim izvajanjem g. predavatelja, da so zdržali brez odmora. Je pač g. Štrekelj pravi strokovnjak za poljudna predavanja. Obravnaval je vsa vrtnarska vprašanja in seznanil poslušalce z raznimi vrtnarskimi triki, na katere bi posameznik gotovo nikdar ne prišel, ki pa vendar store cb svojem času čudeže. H koncu predavanja se je razvila zanimiva debata v obliki vprašanj in odgovorov. Pred predavanjem je načelnik sreskega kmetijskega odbora nagovoril poslušalce in kratko pojasnil namen predavanj. Udeležba bi bila lahko dosti boljša, saj sta okolica Tržiča in Tržič sam skoro en sam vrt, kjer se mora večkrat pridelati toliko, da se iz pridelkov živi vsa družina. Tudi smo pogrešali učiteljev okoliških šoi, ki so prvi poklicani, da širijo med prebivalstvom zanimanje za umno zelenjadar-stvo. Šolska oblast bi storila čisto prav, da da za taka predavanja šolam pouka prost dan in jih napravi za one, ki obiskujejo ponavljalno šolo. naravnost obvezna. Vsak naročnik „JUTRA" — fe zavarovan — — za 10,000 Din! — V»ki t>wd >jn-!k:..n i te«. 4-3750-15 Založba Tis MESEC ~ KNJIGE! Od 10. decembra 1933 do 10. januarja 1934 se prodajajo spodaj navedene knjige za 40-60 °/0 ceneje! - srsss: ffiM«: J * V J naročilih navedite samo tekoče številke knjig po naslednjem seznamu in ceno! 1. Jakopičev jubilejni zbornik 2. Album slovenskih književnikov 3. PODLLMB ARSKI: ZBRANI SPISI I. zvezek Slike in črtice — Gorski potoki — Tovariš Damjan 4. II. zvezek. Potresna povest — Moravske slike — Vojvoda Pero in perica — Črtice. 5. IV. zvezek. V dveh delih skupno broš. Gospodin Franjo. 6. TAVČAR IVAN: ZBRANI SPISI 1. zvezek Gospa Amalija — Dona Klara — Antonio Gledjevič — Povest v kleti — Bolna ljubezen — Mlada leta — Margareta — Ivan Slavelj — Valovi življenja — Med gorami 7. II. zvezek In vendar — Soror Pia — Tat — Čez osem let — V Karlovcu — Gospod Ciril — Mrtva srca. 8. III. zvezek Otok in Struga — Ttberius Pan-nonicus — Kuzovci — Vita vitae meae — Janez Solnce. 9. IV. zvezek Grajski pisar — 4000 - V Zali — Izgubljeni Bog. 10. V. zvezek Izza Kongresa. 11. VI. zvezek Cvetje v jeseni — Visoška kronika 12. JURČIČ JOSIP: ZBRANI SPISI II. zvezek Spomini starega Slovenca — Tihotapec — Jurij Kobila — Dva prijatelja — Vrban Smukova že-nitev — Grad Rojinje. 13. III. zvezek Kloštrski žolnir — Deseti brat. 14. IV. zvezek Golida — Hči mestnega sodnika —' Nemški valpet — Dva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodba v Višnji gori — Črta iz življenja političnega agitatorja S.in kmetiškega cesarja — Sosedov sin. 15. V. zvezek Pipa tobaka — Moč in pravica — Zupanovanje v Globokem !»ro8!T*iiK> Din 66.— » 78.— 35.— 35,— 70.— 52.— Tesan« Din 96.- » 108.- » 50.- » 50,- » 100.- » 70- 51— 70.— 52,— » 70.— 52.- 52.— 45.— 20 — 20.— 70.— broCrtao tcum » 70.-» 60.- 36.— 36.- 40,— » 56.— 45.— 60.— 16. 17 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 27. 28. 26. 20 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37 38. 30 40. 41. 42. 41 44. 45. 46. 47 48. 49 50. 51. 52. 53 54. 55 56. 57. 5S 59 60. 61. 62 63 64. 65. dolu — V vojni krajini — Telečja pečenka — Ivan Erazem Tattenbach — Belaruta, bel denar — Na kolpskem ustju — Doktor Zober. JENKO SIMON: ZBRANI SPISI Boccacio Giovanni: Dekameron I. del » » » n. » » » » III. » Stenkiewicz: Z ognjem ln mečem » Potop I/II. del Dolgouhi Jernej ček Princesa v pomaranči Koko in druge živalske zgodbe Mihec in princ Lenuhar Božične pripovedke Vilinske gosli Čarobni studenec O srečnem krojaču Bili so trije velikani Levstik VI.: Deček brez imena Milčinski: Tolovaj Mataj Šorli Ivo: Bob in Tedi Filip Don: Kako so se vragi ženili Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka Zmaj Jovan: Kalamandarija Vaštetova: Pravljice Zmaj Jovan: Pisani oblaki Šorli: V deželi Čirimurcev Shakespeare: Sen kresne noči » Macbeth » Othello » Kar hočete » Zimska pravljica » Ukročena trmoglavka » Komedija zmešnjav Zupančičev jubilejni zbornik Cankarjev zbornik Debeljak: Solnce in sence Jenko S.: Pesmi Pretnar: V pristanu Zbašnik: Pesmi Feigel: Tik za fronto Lah: Angelin Hidar Lah: Knjiga spominov Milčinski: Drobiž Novačan: Samosilnik Šorli: Zadnji val Goncourt: Dekle Eliza Cervantes: Tri novele France: Pingvinski otok Barbusse: Ogenj Andrejev: Plat zvona Strug: Jutri Andrejev: Povest o sedmih obešenih Din » » » » » » j> » o 9 > » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » a » » » » 18.— Din 35.— 28.— » 44.— 28.— » 44.— 28.— » 44,— 40.— » 52,— 105.— » 135.— 8.— » 12.— 8.— » 12.— 8.— » li- 8.— » li— 8.— » li- 8,— 3» li— 8.— » li- 8.— » li— 8.— » 12.— 10.— » 20.— 8,— » 16.— 5.— » 10.— 8,— » 14.— » 10.— » 6.— » 10.— » 6.— 10.— » 15.— 8.— » 13.— 8,— » 13.— 12.— 7> 15,— 15.— » 22._ 24,— 9 29,— 22.— » 27.— 17.— » 25.— 20.— S 34.— 10.— » 20.— 3.— 9 10.— 3 — 9 10.— 10.— 9 20.— 5.— 9 12.— 6,— 12.— 10.— 15.— 9 25.— 7 — 9 12.— 15.— 9 22.— 15.— 9 25.— 5.— 9 li- 4,— 9 li— 5,— » 11— 10.— 1» 20.— 5.— 9 10.— 5.— 9 10 — 5.— 9 10.— 66. 67. 68. 69 70. 71. 72. 73. 74. 75 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85 86. 87. 88. 89. 90. 91. 91 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108 109 110. 111 112 113 114 115 116. Coster: Ullenspiegel Vajanski: Leteče sence Foggazzaro: Svetnik Kaš: Dalmatinske povesti Stare: Lisjakova hči Dolenc: Izbrani spisi Stritar: Sodnikovi Zeyer: Tri legende o razpelu Puškin: Kapetanova hči Kersnik: Cyklamen Kersnik: Agitator Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika Zbašnik: Žrtve Hearn: Knjiga o Japonski Kmetova: Večerna pisma Kunaver: Zadnja pot kapitana Scotta Maupassant: Povesti iz dneva in noči Meško: Kam plovemo Sven Hedin: V azijskih puščavah Tolstoj: Rodbinska sreča Kozak: Boj za Mount Everest Kersnik: Testament Breznik: Junaki prekm. poletov Hašek: Pustolovščine vojaka Svejka I. x> » » »II. Nansen: V noči in ledu Vaštetova: Umirajoče duše Ibsen: Gospa z morja Novačan: Veleia Novačan: Celjska kronika Pregelj: Azazel Derč: Dojenček Pitamic: Pravo in revolucija Ogris: Borba za jugoslovensko državo čorovič: Rasa in vera Goršič: Socialna zaščita dece Hobhouse: Liberalizem . Dr. Vošnjak: U borbi za ujedmjenu narodnu državu Bon ton. Knjiga o lepem vedenju A. Melik: Jugoslavija I, 11 Dr F Vcber: Znanost in vera Čermelj L.: Materija in energija Seidel: Moderna izobrazba Dr. Prijatelj: Predhodniki m idejni utemeljitelji ruskega realizma Striberny: Simon Gregorčič Dr Veber: Uvod v filozofijo Doyle: Napoleon Bonaparte Čehov: Sosedje in druge novele Mav Kari: Old Surehand I, II Melik: Kolonizacija Ljubljanskega barja Dostojevski j: Selo Stepančikovo Din 20.-» 10.-» 20.-3-3.-5.-5,-5,-10.-10.-10,- » » » » » » T> » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » 9 » » » » » » » 10.- 14.-8.-18.- 15,- 17.- 18.-13.-18.- 9.-18.-23,-23.-18.-26.- 6.-6.-20.-7,-3-3.- 5.-3.-5- 6.- 60.-40.-40.- 15.- 16.-3.- 12.-5.-12,-20.- 10.-60.-20.-30,- Teiaoo Din 36.— 9 18.— 9 36.— 9 10.— » 10.— » 12.— 9 14.— 9 10.— 9 18.— 9 18.— 9 18.— 9 16.— 9 20.— 9 22.— 9 16.— 9 30.— 9 25.— 9 27 — 9 30.— 9 20,— 9 30.— 9 16.— 9 30.— » 32.— » 32.— » 30.— 9 36.— 9 12,— 9 12,— 9 28.— 9 14,— » 80.-» 56.-» 50.- » » » 12,— 32,— 20.— 92,— 40.— Poštnina se računa naknadno po teži pošiljke. urejuje favoru ftavijea. izdaja ca kouzorcij >Jutra. Adoli tUuw*ax. ^ Na.ounu Uakarno d. d. kol uakaruarja b^anc Jezeršek ^ -seratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi V Ljubljani