I L J II rokodeliiih in narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Mr. Jritiez Mšleiweis. Tečaj VMM. V sredo 10. kozoperska (oktobra) 1849 List 41 Mimetijshe shu&nje (S a d n i m d r e v e s a m z d o m a c o soljó gnojiti) priporočujejo nemške kmetijske Novice Lorenea — naj se zemlja okoli vavci takó zvestó , de prešičem nalaš pravijo Striifa. V jeseni drevesa, kakor delječ* véje sežejo y okopa y in s soljó takó potrese, de je zemlja po verhu ž njo pokrita. Drevésa postanejo po tem neizrečeno rodovitne. (Ce krave mléko nazaj deržé), jim daj v iasli kam ni tne soli lizati, in kmalo ti bojo mléko do zadnje kaplice dale. (De se v mokrim domů spravljeno senó ali otava ne v name ali sicer ne spridi, slabi- P ri- ga duha ne d o b í in ne g n j i j e) svetje gosp deaux y eden izmed nar skusenih angležkih kmetovav cov y de naj se posamesne lége sená ali otave s soljó potresejo in med senó suhe slame položí y ena sena ? druga slame, na to spet sena in takó naprej lega Sol potegne mokroto sená v-se, in ga brani, de ne gnjije in de se ne vname. Slama pa potegne okus (žmahj sená in solí na-se. de jo s senám skupej zrezano v • Z1 vina prav rada jé in ji dobro tekne. Tudi je gosp. Pri-deauxova skušnja učila, de še takó sprideno senó živina rada jé in zdrava ostane y v ce ga s soljó dobro potre ses (na 1 cent sená 4 do 10 funtov solí). (Skriven pomoček, prešiče dobro spitati (odebeliti). Novice Parske kmetijske družbe pripovedu-jejo, de je nek mlinar na Parskim pred veliko léti svojim otrokam pridno kostí nabirati ukazal; potem jih je zmlel, in s koseno moko je prešiče pital. Nje drug govi takó presici so bili takó dobro rêjeni, de noben lepó pitanih ni imel, in nihče ni vedil, od kod to pride. je ta se v Cofen iz Ravno Po mlinarjevi smerti takó je pital mlinar okoli léta 1780 svoje prešiče s kostmi, ki jih je v y rec po zabila. Srunsa na Tiroljskim y v mlinu mlel. Tudi Ebel pripoveduje v svojih bukvah kterih popotovanje skozi Svajc popisuje, de je v Amsteigu mlín, v kterim kostí melejo , to moko potem z mlékam in vodó kuhajo, in prešiče, kuretno i. t. d. pitajo. Tudi v Arnsbergu v Rajnski deželi je mlin v ta namen. (Kèrte iz senožet pre gnat i), svetjejo kmetijske Novice (Agronom. Zeit.), ni boljšiga kakor je s v i n s k i ski m o- in ko zj i gnoj Na senožetih, ktere s svin fr ©nojem gnojijo so redko kterikrat kertíne viditi. Kér se pa toliko svinskiga ali kozjiga gnojá lahko ne , de bi se veliki travniki ž njim pognojiti zamôgli dobi si kmetovavec lahko s tem pomaga, de se v vsako kèr tovo luknjo nekoliko frišnih kozjih bob kov ali frišni ga svinskiga gnoja včrže. v ■ - - " Cedi in gleštaj prešička , Stotèro ti bo dal dobička. Tega vodila se deržé posebno Amerikanski kmeto y k in zračne hlev na pravijo, in na vso moč y s vi tle za njih snažnost skerbe ; zató pa tudi zredijo neizrečeno lep pitane praseta. Pri nas je ta reč ravno narobe kmetje mislijo, če Naši je prešič bolj v blatu, bolj mu tekne y zató je to pravijo je svinja Neizi neumna misel Koliko boljši rejene prešiče bi imeli, čeravno bi jim menj pi daj ali y ako bi jim pripravniši svinja y hoče prešič dru ke napravili in bolj za njih čednost skerbéli. Kogá pa stori ti, kakor v blatu se valjati snažniga pro ce je njegov stora ne privoi ž i vi j e nja pri kaj pa? Zató gospodar taka svinja, de mu y yy Snažnost 1 člověku in v . . . // živini" dnost j je star pí pol Za- kér clovek in živina sk k ravno takó živita, dihata in sčrkata, kakor skoz pij ča in po lod Koza ni mertev méh, ampak eden nar imenitnisih delov trupla Mmert ogeri&ci r a jiti. Novice so v 37. listu kmetovavcam svèt ponudile y kako bi bilo preobilno ogersico iz ajde in njiv odpra- , posebno sémenske ajde viti, namrec s pridnim retanjem de bi se spet drugo léto v ajdo ne zatrosiia y ali jez i in ga gotovo tudi vsak tega svéta ne poterdim tovavec za neveljavniga spozná, kteri vé, kaj og • -V . ersica zná. Pa kdor kej o verze, se od njega terjade kej boljsiga ali veljavnišiga pové, in tudi storim. Sémenska ajda se gotovo tudi le s^poverhnim reše-tanjem ogeršice očisti, kér je pri vejanji med težjim ajdovim zernjem le grozno malo v kot perteče, ampak veči del ogeršice y , kolikor je je bilo z ajdo vred omla cene , ostane že pred kupam v prahu ali pa v plévah in takó se je bo prihodnje léto gotovo grozno malo, ali pa clo nič z ajdo vred na njive sejalo, in vender je bo po njivah med ajdo veliko viditi, kakor létas, in sicer zató kér je nekoliko pervih ali dolanjih ogerščinih stro čičev pred zrelo kakor ajda, in le ti se radi sprézajo y v . v V . V , • , žetvi suho in seme po njivi razspe, posebno ce je o vrême, se s žetvo in premetvanjem snopov skorej po lovico nar boljšiga raztrese. ogerščiniga • » semena po njivi ospe in Zdàj bodo kmetovavci ajdovo sterilise večidel za ozimine podorali, in vrezana brazda bo osuto ogeršico zasula, in bo pod zemljo mirno počivala, kér zavoljo V 37, listu dani svèt je skusnja poterdila in napcno bi bilo, ga pri s em en ski ajdi zanemariti. Pri vsim tem pa radi razglasimo od gosp. P— kmetovavcam nasvetovani pomoček, pri kterim se nam le dva dvoma vrivata: pervič: ali se ne bo bal kmetovavec pri pletvi obilne ogeršice preveč ajde poteptati? in drugi č: ali mu pri sternišni ajdi toliko casa ostane, de jo še le potem vseje, ko je že oger-šica izkalila? »Vse poskusimoj kar je nar boljiga, pa ohra nimo.« Vredništvo, 178 tega patenta Kakor za vse druge dezele so prišle od pomanjkanja zraka ne more kaliti. Ko se bo pa spet za ajdo oralo, se bo takrat vrezana brazda nazaj okoli ministerstva unidan tudi za Kraj n s ko deželo posamesne določbe, po kterih se ima ta reč dokončati. Vsaki dan iz Dunaja te postave tudi obernila in tudi veliko zasute ogeršice bo se pred ajdo- vim zernjem veselo kalilo. Kdor tedej ogersico med ajdo po svojih njivah težko pricakujemo. de boj prišle v 1 o v e n s k jeziku razglašene, de jih bo môgel saki gleda . in bi jih nje očistiti želei, temu bi dva veljav- kmet zastopiti. V 69. § teh postav je za Krajnsko deželo niši pripomočka nasvetoval, kakor je pridno retanjeajdo- rečeno, de vikši deželna komisija, ktera je za oděna , ima razun cesar-skih uradnikov, tudi iz 6 mož obstati, med kterimi se viga semena. Namrec : ali daj , ce se ti ajda ne smili, vezo podložnih gruntov postavlj jo nekoliko pomandrati ogeršico iz nje pop léti d o kler še ta cvetč; ali pa drugič , če bi bila ozimina imajo trije iz gruntnih in desetinskih gosposk dosti za časa zréla, daj berž po žetvi belisra žita & trij pa iz podložnih kmet izvoliti. in kteri 5 ktere z ajdo obsejati misliš, v prah o svoje njive, orati, de na verh veržena ogeršica izkali, če tudi že čez en teden , spet oral za ajdovo setev pre imajo pri komisijnih pravilih enako pravico govoriti y in ko boš, kakor uni komísijni odborniki. Po 70 ministerialni Jt> ukaza pa se imajo ti šesteri možjé takóle voliti Mini boš pokončal, in takó nar bolje brez škode svoje njive sterialni komisijni komisár je za Krajnsko deželo v • ogersice in druziga plevéla očistil. Podrebernicki. *Furce razlaga srojimu stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine tlake in druzih dávšin. Petnajsto pismo. Ljubi stric! Danes Vam pišem predzadnje pismo tem z razlaganjem tega patenta pri kraji. ? ? kér 27. sim po go vorí od mertvasine (mortvarja) in desétiga cle-nárja Qavdemja) , in pravi, de 7. dan kimovca 1848 je nehala mertvašina in deséti denár. Ce je pa kdo pred tem dnevam umerl, ali če je kdo pred tem dnevam prošnjo za přepis po > kakiga posestva gruntni gosposki ložil, se ima pa mertvašina in deséti denár v roke gruntne gosposke po poprej obstoječih postavah odrajtati. Samó pri emfitevtiških pogodbah ali kontraktih se ima po posebnih postavah ravnati, kakor so v tem patentu dane. f s Kaj ne, de je prav, de je dan natanjko izgovorjen kterim ima plačevanje mertvašine in desétiga denárja nehati, de se vsim prepíram in pravdam v okom pride. in kajžarjem, ki V 28. je receno de gostacem so v létu 1848 gruntni gosposki tlako dolžni ostali ta dolg m ' je odpušen; odpušene so za ravno to léto tudi tište odrajtvila, ktere so po 5. ■MfeMjNHta njene bukvah se imajo odrajtati. ? ki je . tistiga patenta 7. dan kimovca razglašen, brez odškodovanja vzdig- samo takse pri sodniški gosposki in pri gruntnih Po 29. . bojo v vsaki deželi posebne komisije postavljene, ktere bojo po postavah tega patenta vso to reč dokončale; pri teh komisijah bo toliko kmetov, ko likor bo graj šako v. i m a j o i V 1 po 30. Pritozbe zoper cenitev davšin se brez dolziga pravdanja po pri- sežnih možéh razsoditi. V ta namen si izvoli grajšina eniga, kmet pa tudi eniga prisezniga možá in ta dva sodná možá si izvolita še tretjiga, (Verhovnika), ki potem naglo razsodbo storijo. — Posebne postave za vsako deželo bojo povedale , kakó se imajo te komisije napraviti, in kakó se imajo zaderžati. In že so •—kakor ste v Novícah brali za vsako deželo natanjčne postave dane, kakó se ima ta celi patent izpeljati, de se postave spolnejo. Tudi za krajnsko deželo so te posamesne postave dane, pa še niso razglašene, zató kér Še niso v slovenski jezik prestavljene, brez kteriga po vstavnih postavah nima v slovenskih deželah nobena postava prave veljavnosti. Poprej se bojo vikši deželne komisije izvolite. Z Bogam! Vaš zvěst Jurče. 4 "as je přisel, tle se bo spolnil cesarski patent zastran 9 odvéze desetine, davkov, tlake in druzih zemeljnih davšin. 29. razdelk ski sk i g patenta od 4. sušca lanj léta zapové, de se imajo v vsaki deželi in v vsaki kresii komisije napraviti, ktere bojo spoliiile postav gosp Dr. Ulep ic) določi en dan desetinske gosposke ene kresije pej pri dej ( b o r n i k a de vse gruntne in pri oj z besed m t in njego mestnik i kresii sku-eniga o d-za vikši deželno volij komisijo. Le tisti za izvoljeniga veljá, ki je dobil pri ti tvi pol » lasov. Če pri pervim in drugim cr » polovičnice dobil, se voli pri 3 lasovanji ni nihče čez glasovanjile medtistima dvěma, kí sta za odbornik; na iki nar več glasov imela, in takó tudi za mestnika. Ako pa dobita pri ti tretji volitvi obá njegoviga število glasov, zadene, tisti je izvoljen. kresije na Krajnskim ed možjé naj pa vadljata (lozata) ; kteriga vadlja Potem takim pride iz k torej v vsim skupej trij k viksi dezelni komisíi, ki govorniki gosp s kin i h pravíc Drugači lož nih kmet pa se godí v volitev zagovornikov p o d- ), kterih se za vikši deželno komisíj tudi trije izvolijo , iz vsake kresije ed kóle : ? in sicer ta kant volij o Vsi župani (rihtarji) in prisežni možjé eniga olij voliv ? VSI olivci ene kresij pa na napovedani dan tudi pri kresii na enako vižo v kakor gruntne gosposke eniga odbornika in eniga mestnika za vikši deželno komisijo Vsaki izvoljeni ima o treh dnéh po mu oznanjeni volitvi ali ministerialnim komisarju naravnost ali pa po pismu odgovor dati: ali prevzame to opravilo ali če je izvoljeni kresii ali ne. v V Ce o treh diieh odgovora ni odpovedal, se ima berž vnovič voliti. Vsi komisijski od borniki dobijo za čas svoje službe vsakdanje placilo. Dan volitve za krajnske gruntne in de« setinske gosposke je na 15. dan od gosp. ministerialniga komisarja tega mesca postavljen, in sicer pri vsih tréh komisijah ob desetih dopoldne. Dan volitve za odbornike kmetov še ni napo-vedan; bo pa kmalo na včrsto přišel.-—Obé ne morete na en dan biti. De so te volitve silno imenitne, to vsak sam vé. Dobro naj se tedaj prevdari, de se zastopni, previdni 9 pošteni možjé izvolijo, ki ravno takó dobro lastnost gruntnih in desetinskih davšin svoje dežele kakor ? postave cesarskiga patent poznajo ? po kterih se ima ta reč dokončati Pr volitvi gosposki nih kakor kmetovskih zagovornikov se ima tudi na to gledati, de V • 9 zvoljenci niso mož é prevroce ker vi, ampak taki ? ki so v stanu mirno presojevati in pretrésovati, kar jim bo v presodbo dano. Strasten clovek ni za take opravke. - Ta vi n i s t e r s t ^ kši deželna komisija je d med m in pa med tistimi komisijami, ki jih bo več po deželi in ki bojo dav vsaciga kmeta p bej presojevale. Tedej bojo tri stopuje v ti reci Ne vémo, zakaj de se za »absolute Stimmenmehrheit« ne rabi dobra in umljiva slovenska beseda cezpolovicnica, namest absolutna věcnost (!) in enake nerazumljive besede? Vredništvo. 179 dezeli. Perva stopnja bojo: posamesne komisije po lociti, in raji macaham svoje rokev podá, kakor na sladkim maternim sercu počivati. Ce bi se vse slovenske hčere, kakor nekdaj njih slovenske matere oklenile, Druga stopnja je : viksi dezelna komisija v Ljublj ani. Tretja stopnja je: ministerstvo na Dunaji. Obsirnost veliciga delà je dovoljni biti, če bo taka, de zamoremo za-to delo v 3 létih popolnama dognano. i in jo zdruzene z eno krono ovenčale, kakó slavno bi slovela močna Slovenija v sercu mogočne Avstrije ; na razkropljene slovenske kronice bojo pa krone drugih de- žel — bati se je — zasmehovaje pogledovale. , \ s J. Virk. Iz Stajarskiga ♦ (Ocitna poskusnja v soli Ulimski in v Podcetertku; nekaj od petja, od šol na Slovenskim sploh, in mnogih druzih narodskih reći). (Konec.) V čuvaj k o v i m Noricar iz Ijubljane. ob enajstih dopoldne je dvakrat vstřelil gradu in s trobílam naznanje dal, de v Kra- gon. Berz je letélo veliko ljudi in 6 Naj mi bo pripušeno še zavolj pétja besedico pri- na pomoč, ki so obvarovali brizgel 9 de je hvala Bogu le staviti; in tište učitelje pràv lepo pohvaliti, ki se po strešje ene same hiše pogorélo. Sreča je bila, de ni vsi moči trudijo , pétje Slovencov na viši stopnjo pov nič vétra ? zdigniti. mnogo učiteljev v Nasproti pa tudi ne morem zamolčati ? de je bilo (ceglam) krite. pa vode dovelj , in de so hiše z opéko Pri ti priložnosti povémo, de po hu- ti reci nemarnih in lenih, de si ravno dim ognji vKrakovim, ki je bil v nedeljo 29. maliga nam je ukazano, de se ima vselej po šoli kaka pripravna travna v létu 1798 popoldne ob tréh, pri kterim je 32 pesmica zapéti. Slovenski jezik je za pétje kakor nalaš his pogorelo 9 16 pa so jih odkrili, de ni oginj v se delj vstvarjen, in neoskrunjeni Slovenec rad prepéva j lepo segei 9 so začéli v Krakovim pervikrat hiše z opéko pétje povzdigne duha, oveselí ranjeno serce in k omiki pokrivati, in de perva hiša je v Krakovim 16. dan léta z opéko pokrita bila „v dober naroda veliko pripomore. Pregovor pravi: Tam rad o sta veliciga travna 1798. ni, kjer pojó 9 hudobni pesem nimajo izgled za druge, kaj imajo storiti." Takó beremo v 39. Dragi ! ni vse eno ne, če se vaši učenci deržijo , listu Vodnikovih Novic 1798. Lepo je brati 9 kakó kakor de bi kislo repo ribali, ali pa ce so brihtni in je rajnki V o dni k takrat Kra ko v ča ne opominal; Kra nedolžno veseli. Ni vse eno ne, če učitelj sam na kori kovčanje so ga bogali in imajo zdej hiše z opéko civka ali pa ce vsa cerkev poje. Kakó veselo je v cer- pokrite. Kar je pa Vodnik takrat Krakovčanam na kvi, kadar vsa množica poje, de bi jo le poslušal ! Ka- serce govoril veljá v se dan današnji drugim hisnim go koršni pa so učitelji, takošno je pétje; zakaj na deželi spodarjem, ki nočejo spoznati potrebe varnih pohištev. imajo učitelji dolžnost ljudi v pétju vaditi, zató so se učili. Téle so Vodnikove besede: „Nobeden ne čakaj , de Na noge tedaj dragi moji ? staro kopito več ne mu bo voda sama z nebes doli têkla, kader bo gorélo veljá, Ui^v ivuwj «»«ft' J * ^L " ""i"' ^ "v * v v*** PUUI« ^ íi^Kf^a uuu ^.wu , i^uvt wv ^uiviu , naprej, naprej v vsih rečéh! Kdor roke križem kér je vsak v stanu lahko poprej pomagati. Lés, slama derží, gré rakovo pot. Začeti pa moramo pri mladosti; in seno rado gori, kamen in ilovca se ne vnameta. Ako tenjko šibico všibimo, kamor hoćemo ; star hrast se pa bi jez imel hišo postaviti, bi jo popolnama ognja varno na- raji vlomi, kakor de bi se vkrenil. redil de bi ravno imel na posodo iskati ; boljši je za Pole tn> te veselice naj se pa tudi mili glas žalost- obstoječe reči dolg nice zastran slovenskih šol zasliši. storiti ; pridna roka bo v malim času Ze drugo šolsko kredo pobrisala ; potlej pa dolgo vživala sadje svojiga léto svobodě in enakopravnosti je pretêklo in še se bo truda." Ptujci, ki jih zeleznica pogostama v Lju tudi tretje porodilo ; tode solske knjige so še zmirej po bij ano vozi 9 SO v ze začeli po mnogih časopisih krajn starim kopitu, posebno v nemškisra drugim klasu — zunaj polovice sko deželo popisovati. Lepe kraje vsi zlo hvalijo ; uni druge polovice pa ponemcaniga katehizma sploh le nemške. Pri nas so sicer iskreni rodoljubni uči reči dan je pisal někdo v Dunajskim časopisu mnogo lepih od Krajncov, pa hudo je zabavljal, de po kmečkih telji slovnico, pravopis, račúnstvo i. t. d. zraven nem- hišah ni skorej nič dimnikov vidil. Mož je reenico skiga tudi v slovenskim jeziku učili, pa kér splošnih govoril. Kolikrát so že Novice opoininovale, de naj bi bukev ni, je vsaki v svoj rog trobil. Svobodo in ena- kmetje téh malih stroškov ne pogledali in si dimnike kopravnost smo tudi mi Slovenci hvaležno pozdravili, napravili zavoljo va mosti ognja, in snažnosti hiš. vunder kaj bomo kakor mertvi pozabíjeni ? ! j — Ker vave solzé je slovensko serce točilo, slišati neenako f pravni glas: r> A y kaj Slovenec se bo v ze nemškiga pri vadil!" To bi bilo Slovenca zaterati in ga vstavi Pa nasi kmetje nemorejo zapustiti te ajdovske sege Ce Ljubljanski dopisniki v Gracarci in v Lloydu nimajo kaj zabavljati ali se s čem prepirati, ne véjo druziga ^^I^^I^Hi^^^^^^Hjl • v nie pisati. Nobena dezela nima tacih nevmirljivih nasprot vniciti, kar nikakor ne bo slo! Radi spoznamo, de žolčnikov! Ni davnej kar se je spet nek tak pisac spra-nemškiga ne moremo popolnama odvreči, in ga tudi no- vil v dolgim dolgim sostavku čez gosp. Kronberga, čemo zanemariti; pa vender pregovor pravi: „Bog je ki je v Ljubljanskim nemškim časopisu s spodobno besedo ko je koledovala v Bledu. Oj, ubogi prejemniki Gr a car ce sam sebi nar poprej brado vsťvaril." Tudi vémo zapoved pretresel nemško Teržiško pevsko družbo Gospodovo : „Ljubi bližnjiga kakor samiga sebe" v m ravno to nam očitno kaže, de a ivazvui naiiii^a ncuc , pa nUiCUUVîtia V JLliUUU. UJ , uuugi pi cjçuiuiivi u i aval v g, se moramo sami sebe tudi ki morate za take prazne kvante dragi denar plačevati ! ! ljubiti. Pricakujemo tedaj po enakopravnosti za pri- Komu nek je mar: ali pôje neka kopíca v Ter z i eu hodnje léto potrebnih knjig, in pokazali bomo, de sonce nemške ali slovenske pesmi? Nam so pravi Terži- bistriga uma Slovensko mladost ravno takó svitlo obseva ca nje rekli, „de oni nimajo časa se s prepevanjem kakor drugih narodov ; slovenski učenec po 6 in desiravno nam Nemškutarji očitajo : pečati, in po svetu koledovat hoditi, kér jim hvala še več pométa 9 pa v se lét prah po učilnicah Bogu obertnija in kupčija dovelj opraviti daste 9 kakiga plačilniga lista i. t. d. ne zna de tedaj ni po pravici, če kdo zató T e r žič an e sploh očita skupej zbiti." Res je, nabijal se je po ptujim kopitu, in celi Teržíč v en koš s tisto družbico vreči g" a hoce, ki ni zadosti umel,— po razumljivi slovenšini se pa ima nedolžno veselje ..Was ist des Deutsclien Vaterland" ki g- ------------7 ť" »«"".««J»»! KJ1V I vuptui jJV* *«»» m/uuimu . VUV.JV JJ »V« vv..^ .^..v. ---- ^ ... --- učil ni. Hine illae lacrymae ! prepevati." Nej vsak poje, kar mu je drago, če le dru Nar bolj pa mora raniti slovensko serce. ako se Ie zimu stem nalaš ne na gaj a. Zakaj de pa ravno Ter še kaplica slovenske kerví po njegovih žilah želi gosp minister B ach, de se imajo nove ce- Q\Tey-York) preseliti. Zmirej vec prie se glasi, de sar ske gosposke že ob novim létu vstanoviti 9 za je vse čisto zlagano, kar se je zoper Dr. Riegerja to je na vse sedanje deželne poglavarstva, tedej tudi v iz Pariza natolcevalo v Oest. Korespondentu in v Ljubljano, povélje šlo, to naprávo na vso moč pospešiti. Lloydu. — 8. dan kimovca so poslali visoko častiti de naša Lavantinski knez in škof na vse svoje duhovne pastirski Prijatlam domačiga jezika oznanimo novico, izverstna igravka ? o* ospodicna Vesel, rojéna Ilirka se V F uci ? list i v kterim jih spodbadajo z gorko besedo k napravi ravno zdej sloveco poezijo Koseskiga Pe sem od verliga možá" (iz nemškiga po B u r g e r j u : Das Lied von braven Manne), s ktero bo te dni vLju- v svojim testamentu bljanskim katoljških clružb, ki se jim sedanji čas zlo potrebne zdé. Nek bogatín, ki je unidan v Parizu na koleri um eri, je gold, tistimu zapustil, ki 100,000 gledisu domorodce razveselila. gotovo Novicar iz mnogih krajev. Na Ogerskim je zdej vse vojske popolnama ko- kakih 20. zdravilo zoper kolero znajde. Homeopatikarji na noge ! 100,000je lepa šumica. — V Terstu je umerlo dosihmal 847 ljudi na koleri; v Ljubljani že tudi nec. Pogodbe, po kterih seje armada vKomornupod-včrgla, so: vsi armadi je prosti odhod iz terdnjave pripušen, tode brez orožja; oficirjem ostanejo meči Kesniena prigodba V Ljublj prinese neka ženska mnogih reči na nihče ne zapade sôdbi, Vlivu J vili UOl WII UJ \J Illťt/i », --» JJJUV1JMUV j/i A1A VM v u v«^**^- o popotni listi (pôsi) v vunanje prodaj, med druzimi tudi en lonec masla, ki je dezele se dajo vsim, ki se o 30 dnéh za-nje oglasé 9 nar menj 4 verče deržal. Ko že vse poprodá, tudi to maslo pro- za pobotanje vsiga dolgá, ki ga je puntarska armada daj ? pa ga prodati ne more. Potem gré k neki gospo storila, placa avstrijanska vlada 500,000 gold. v bank- dinji v lskih u lie a h dva goldinarja izposoditi ? ki notih, skerbélo za invalide in bolnike puntarske armade se bo ju je imela po svoji izreki zlo potrebno ; zastavi maslo 9 obljubi drugi teržni dan priti, denarje poverniti, in spet nazaj vzeti. Dobra gospodinja se da po dol«:i osébno premoženje vsakimu ostane. — Naša vlada tolikanj lože gori omenjenih 500,000 gold, plača, kér je v terdnjavi neizrečeno veliko žita in druziga ži- šnji pregovoriti, ji podá dv veža najdla, in ker je puntarska armada v terdnjavi vse Ko pervi teržni dan pride, prodajavke masla ni » cr t=> pro- oldinarja, in shrani maslo. drugi, 9 zidovje, ki poprej ni bilo doděláno, v popolnama dober tretji teržni dan jo Pli prieakuje, ali žena le ne stan djala. Od ogerskiga generala Bema, Dem pride Zdaj še le si misli gospodinja , ki je dva goldi binskiga in še 25 druzih begúnov, ki sok Turkam narja posodila: „pac sim dobra, de takó velik lonec bežali, se pripoveduje, de sov Carigradu k Turškivéri masla za letá denár dobím." Se vedno si ne upa masla prestopili, de ne pridejo v roke avstrijanski ali rusov- načeti; kér pa ženska od nikodar ne pride ski vladi. Od Košuta se sliši, de je še v Vidinu, le naenè. in de je bil unidan od okraden, ki je po tem nekiga svojih tovaršev popolnama pobegnil. — ga vender Pa kaj se zgodi? Komaj žlico za dva dobra a z ma- pčrsta v maslo zabode, jemnasta! pol p ésk Od Ogerske krone sv. Stefana se se nie ne vé, kje de je. Pravijo, ue ťcotva ..«oui«, »» je v nekim kraji skrita, za kteriga le Koš ut, Dem- samo maslo viditi. Za 2 gold, je gospodinja péska ku - « . _ ^ ' ____~ l — « v « v « « . . de slam peská nasula agrabi. Goljufica je namrec v pisker drob po hu le malo masla vlila, de je bilo bin ski, in nekdanji madžarski minister Hor v at véjo Turški cesar se še zmirej brani, glavarje ogerskiga pila Gospodinje varite se, de ne kupite macke v zakíj punta i ki so na Turško bežali, avstrijanski ali rusovski Današnjimu listu je pridjan 37. do klad ni list. Nátisk ar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.