OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SKUPSCINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 8. maj 2010 SKLIC IN GRADIVO Ljubljana, 8. april 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KAZALO SKLIC SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3 UVODNIK PREDSEDNIKA PZS 4 PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV ZASEDANJA SKUPŠČINE PZS V LETU 2009 6 POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA IN NJEGOVIH ORGANOV S PREGLEDOM ČLANSTVA V 7 PLANINSKI ORGANIZACIJI 2006 - 2010 POROČILO ČASTNEGA SODIŠČA PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE ZA LETO 2006 - 2010 78 FINANČNO POROČILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2009 79 POROČILO NADZORNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2006 - 2010 92 PROGRAM DELA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2010 92 FINANČNI NAČRT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2010 108 TOČKA 10. DNEVNEGA REDA SKUPŠČINE PZS 117 POROČILO O DELU KOMISIJE ZA PRIPRAVO VOLITEV 118 PRILOGE: Pooblastilo delegatu - za ugotovitev sklepčnosti in za prevzem glasovnice (pooblastilo 147 se odda ob vstopu v dvorano) Navodilo za glasovanje 149 Prijava k razpravi 151 Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 153 OBVESTILA PZS 1 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KAKO DO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE? JVA ULICA* m U^ii« Hn -* srži - ~ •O Rji e a _ iMld . 1 «l J' A\ m. «e GORENJSKA PHIrtQflífcA Mi m>r JCEK LF m** ajžia RAD [ r f ■SljO ysro^^- i v «v \ ■ & 'A ' v / B J m ji «3wi____ ii U EtZIG ü - CEJJTER ^"'pÍ';.. J ——— —— t' u a i- 1 -1 ifl to- U ÍÍ- T ^ fti 1 ■ov*,- s v - s . Í JU -- 2«Bi ŠT« r t- OJl,j .- n' * ■ ¿a S "tf—g EJBW LU raNIL ^f F ; cifíí V -V i*: HA BDI ™ ura FRKULtEKU - TOMAČEVO I JV m v TRZIN Ü - 1DH* 6. U. - 'IRNULE Ü ■ ?TD3:E U ■ ZALE 7 $ ., flfiF >évr / avt . .•^■ROTUifc* *A vrv ^fc^flEL^. Ljubljana je politično, znanstveno in kulturno središče slovenskega naroda ter z nekaj več kot 276.000 prebivalci hkrati največje mesto v Sloveniji in njen najpomembnejši gospodarski center. Za delegate, ki bodo prišli po avtocesti iz smeri Štajerske in Dolenjske (MDO Pomurja, Podravja, Koroške, Savinjske, Kamniško -Bistriški, Zasavja in Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, del Ljubljanskega) priporočamo izvoz z avtoceste za smer Ljubljana center. Pri semaforju na Dunajski cesti zavijejo levo (obrat 180 o in se po vzporedni cesti peljejo približno 300m do semaforskega križišča, kjer zavijejo desno na Vojkovo ulico. Po njej proti centru in približno 500m, potem pa na desno do FDV, Kardeljeva ploščad 5 (ob cesti so table za Ekonomsko fakulteto in FDV). Za delegate, ki bodo prišli po avtocesti iz smeri Primorske in Gorenjske (MDO Notranjske, Posočja, Gorenjske, Primorsko Notranjski, del Ljubljanskega) priporočamo izvoz z avtoceste za smer Ljubljana center. Pri semaforju na Dunajski cesti peljejo naravnost čez križišče in se po vzporedni cesti peljejo približno 300m do semaforskega križišča, kjer zavijejo desno na Vojkovo ulico. Po njej proti centru in približno 500m, potem pa na desno do FDV, Kardeljeva ploščad 5 ( ob cesti so table za Ekonomsko fakulteto in FDV). Skupščina PZS bo potekala v veliki dvorani Fakultete za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana. Parkiranje je možno na parkirišču ob Ekonomski fakulteti (plačljivo), v garaži Fakultete za družbene vede (plačiljivo, nujno je potrebno imeti drobiž) ali ob cesti. OBVESTILA PZS 2 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V skladu s 36. členom Statuta Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, št. 7/8 - julij 2007) s k l i c u j e m SKUPŠČINO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE v soboto, 08. maja 2010 ob 9,00 uri s pricetkom ob 09,30 uri v veliki dvorani Fakultete za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5 v Ljubljani. D N E V N I R E D: 1. Začetek Skupščine Planinske zveze Slovenije, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Poročilo Verifikacijske komisije 3. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 4. Pregled realizacije sklepov zasedanja Skupščine PZS v letu 2009 5. Poročilo o delu Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in njegovih organov v obdobju 2006 - 2010. 6. Poročilo Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije v letu 2009 7. Potrditev finančnega poročila za leto 2009 8. Poročilo Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije za leto 2009 9. RAZPRAVA O POROČILIH IN SPREJEM SKLEPOV 10. Sprejem sklepa o pobotu med PZS in PD Slovenska Bistrica glede nakazila odškodnine za nacionalizirano zemljiško parcelo št. 212/3 k.o. Planina. 11. Odločanje o razrešnici organov PZS 12. Volitve organov PZS za obdobje 2010 - 2014 13. Objava rezultatov volitev 14. Potrditev programa dela PZS za leto 2010 15. Potrditev finančnega načrta Planinske zveze Slovenije za leto 2010 16. Razno PREDSEDNIK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE mag. Franci EKAR OBVESTILA PZS 3 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 2010 BOMO SKLENILI PRVO DESETLETJE NOVEGA TRITISOČLETJA Vse bolj nesporne so ugotovitve današnjega časa, da planinstvo povečuje in izboljšuje kakovost življenja. Sporočilo je povsem zanesljivo in dokazljivo: planinstvo postaja za človeka način zdravega življenja v najbolj prijazni obliki. Zadnje desetletno obdobje Planinske zveze Slovenije je bilo obdobje prijaznosti, čudovitega planinskega doživljanja pa tudi tranzicijskih stresov, kateri so se utapljali in bledeli v zdravih dosežkih, razpoznavnem delu planinstva in ustvarjalnosti ter dobrem delovanju PZS na področjih javnega dobra in interesa, gorskega naravovarstva, humanitarnosti ... Ob vrhunskih dosežkih in presežkih PZS, ki so jih uresničevali alpinisti, športni plezalci in turnosmučarski tekmovalci, se je to še posebej potrjevalo. Gorski športi so se tako z vrhunskimi rezultati svetovnih razsežnosti trdno in trajno zasidrali tudi v slovensko planinstvo. To je bila tudi izjemna in učinkovita svetovna promocija Slovenije. Tudi programi in delo z mladimi so kakovostni, tako po številčnosti kot po vsebini, in so popolnoma primerljivi z mednarodnimi. V tem desetletju se je v vsej popolnosti izoblikoval in utrdil »varuh gorske narave«, vsako leto se organizira »Dan Planincev PZS«, tradicionalna so tudi »Srečanja treh dežel« in svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Življenjski jubileji znamenitih slovenskih planinskih osebnosti so se obeleževali z vsem dostojanstvom. Utrjevali smo Kugyjevo slovenstvo. S pravnim dokumentom se je zapisalo in ugotovilo, da je PZS edini pravni naslednik Slovenskega planinskega društva. Izvedensko se je zapisalo in ugotovilo, da je tudi vrh Triglava z Aljaževim stolpom pravna last in stvarna lastnina ter pravica PZS. Stolp, kot je neposredno zapisano s strani Aljaža, je darilo SPD. Prizadevali smo si tudi urediti premoženje PZS in tako se je po evidenci republiške geodetske uprave v knjigovodstvo PZS prvič vpisalo obojestransko ugotovljeno premoženje zemljišč v vrednosti 255.000 EUR. Uredili smo tudi pridobitev zemljišča v Trenti, kjer stoji spomenik PZS dr. Juliusa Kugyja, s čimer smo pridobili 3300 m2 aktualnega zemljišča. Gibanje na tem zemljišču ne bo več motenje posesti, okolica spomenika pa je zdaj tudi pravno namenjena za planinske dejavnosti in obiskovalce. Tudi vremenska postaja na Kredarici je ostala na gori, čeprav je bilo že skoraj odločeno, da se ukine. Prav PZS je zaslužna za to, da se to ni uresničilo. Tudi članstvo PZS v OKS od leta 2003 ni bilo niti najmanj moteče ali celo škodljivo, kot so nekateri tolmačili. Komisija za vrhunski šport OKS, ki ureja kategorizacijo in dodeljuje športne razrede, je bila do alpinistov, športnih plezalcev in turnosmučarskih tekmovalcev vedno pozitivno in strokovno naravnana. Člani, ki izpolnjujejo pogoje, vedno brez težav dobijo razreda. So pa prav na tem področju še precejšne možnosti za razširjene dejavnosti med OKS in PZS, vendar pa mora tu priti predvsem do naših pobud in aktivnosti. Pričeli smo »zapisovati« razmišljanja o prepotrebni izgradnji Slovenskega planinskega muzeja. Uresničil se je pred načrtovanim terminom, saj so bila gradbena dela dokončana več kot pol leta prej, kot se je predvidevalo. Tudi t. i. članarina članstva PD in PZS je dobila tako vsebina, da je mednarodno primerljiva in kar najbolj stimulativna za odločanje za včlanitev v vrste planincev PZS. Statistika nam pove, da sta članstvo A in tudi celotno članstvo PZS v porastu, le članstvo PD minimalno niha in odstopa. Cilj nam je bil, da ima kvaliteta članstva (planinsko zanesljivo in uporabno usposobljeno članstvo) prednost pred kvantiteto. Prizadevamo si sporočati obiskovalcem gora, da se je v gore varno podati le, če smo kondicijsko pripravljeni in planinsko usposobljeni ter primerno opremljeni. V tem obdobju se je uredilo tudi transparentno in obvladljivo finančno poslovanje PZS, ki vseskozi zagotavlja pozitivno poslovanje. Tudi dolgoročne in kratkoročne obveznosti so bile poravnane v predpisanih rokih. PZS se je razbremenila in odplačale vse kredite in ostale obveze. Pomembno za PZS in slovensko planinstvo je, da je Planinski vestnik kakovostna in vsebinsko bogata revija, članstvo pa je v porastu. V veliko veselje nam je, da se je razrešil in uredil status članstva PZS pri zamejskih planinskih društvih Trst, Gorica in Celovec. Sprejet je bil nov aktualen in pomemben pravilnik Komisije za usposabljanje in preventivo, posodobljena pa sta bila tudi Statut PZS ter Pravilnik o priznanjih za vodnike PZS in Pravilnik o opravljanju prostovoljnega dela, ki je bil povsem na novo napisan in sprejet. V letu 2007 so nastala Navodila o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil in izvedbe akcij usposabljanj. Zapisala se je obrazložitev in utemeljitev vsebine del, katera so osnova za humanitarni status. Uredila se je tudi odločba po novih zahtevah pridobitve statusa v javnem interesu za delovanje na področju športa in tako smo dobili novo odločbo o delovanju PZS v javnem interesu. Izdelana je bila tudi sistematizacija delovnih mest za redno zaposlene. Veliko prizadevanj in dela je bilo vloženega s strani KVGN pri pripravi pripomb na novi zakon o TNP. Tudi osnovni obojestranski sporazum o določenih OBVESTILA PZS 4 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE popustih in članskih ugodnostih na območju Alp je trden in »živ«, saj omogoča ugodne nočitve v skoraj 1600 planinskih postojankah. Združenje Alpskega loka, ki se je v letu 1995 utemeljilo za planinske zveze in društva iz osmih alpskih držav najprej na osnovi formalnega delovanja s poslovnikom in nato v letu 2004 s statutom, je dobilo pravno osnovo in državna dovoljenja za pravico zakonskega delovanja. Omeniti pa moramo tudi, da od leta 2004 do letos nemoteno poteka dobro sodelovanje na osnovi podpisa letnega načrta med Slovensko vojsko in PZS. To predstavlja izjemno pomoč za delo markacistov in tudi v primerih elementarnih nesreč. Če je možno, se pomaga tudi pri ostalih delih javnega nepridobitniškega značaja. V lanskem letu smo na pobudo nepalskega konzulata in KA uskladili sporazum sodelovanja z Nepalsko planinsko zvezo. Ob prehodu Kraljevine Nepal v republiko je Nepalska planinska zveza prišla pod okrilje Ministrstva za turizem in civilno letalstvo. Prvi rezultati so že vidni, saj se letos v avgustu ponovno nadaljuje t. i. slovenska vodniška planinsko-alpinistična šola v Manangu; to je planinsko usposabljanje domačinov. Zaključek desetletnega obdobja pZs je kljub času gospodarske krize dobro izhodišče za nadaljnje delo, razvoj in posodabljanje. Vsi problemi so jasni, težave so analitično obdelane, vse je rešljivo in obvladljivo. Seveda pa je vse odvisno od človeka, planinskih različnosti, moči, vplivnosti, interesov in še posebej planinske pripadnosti in predanosti ter pripravljenosti, da se dela z vso iskrenostjo za »razcvet« slovenskega planinstva. Tudi od strpnosti resnično strokovnega kadra je veliko odvisno. Bomo vrednote planinstva in prostovoljstva še naprej bogatili, plemenitili in pospeševali, jih prenašali v največji popolnosti in zavzetosti na mlade in najmlajše ter skrbeli za ostarele? Bo postal človeški humanitarni status tudi vse bolj uveljavljeno in spoštovano vodilo za planinstvo, da ga bomo uresničevali s kar največjo zavzetostjo, kar naj bi bilo pred ciljem materialnih dobrin? Smo pa seveda na razpotju sodobnih podjetništev in vse večjih osebnih želja. Volilna skupščina je za članstvo PZS poseben dogodek in lahko bi rekli, da je to ta pravo »žegnanje«. Je pa vprašanje, kako bodo nastajali medčloveški odnosi in kakšni bodo. Bomo v teh nemirih človeških in gospodarskih kriz ohranili še naprej najsvetlejše partnerstvo z gorami, planinskim svetom, s souporabniki gorskega sveta in vrednot? Bomo uspeli ohraniti prijaznost in spoštovanje med domačini, gospodarji gora in obiskovalci tega sveta? Vprašanje je tudi, ali bomo uspeli ohraniti Alpe in ostali gorski svet v kar najpopolnejši neokrnjenosti ter čistosti. Menim, da je planinska razpoznavnost dobra volja, trdnost, čutečnost, hrabrost in pogum. Zaradi takih vrednot bomo še naprej trdno stali in obstali. Spoštovani člani PZS, planinskih društev, klubov, komisij, odborov, delovno-strokovnih služb, predsedstva, uredništva Planinskega vestnika, založbe in množica tistih, ki so bili kadar koli pripravljeni priskočiti na pomoč našemu planinstvu, - resnično in iskreno hvala. mag. Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije OBVESTILA PZS 5 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SPREJETI SKLEPI NA ZASEDANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 23. MAJA 2009 SKLEPI SKUPŠČINE 2009: ROK IZVEDBE/ REALIZACIJA NOSILEC SKLEP 1: Delegati so soglasno sprejeli dnevni red. Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 2. Potrditev zapisnikarja in za overovatelja zapisnika Skupščine PZS: Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 3. Potrditev verifikacijske komisije Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 4: PZS se bo v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji aktivno vključila v uresničevanje vseh njenih protokolov obeh deklaracij in za vsakega posebej izdelala akcijski načrt. Čas trajanja, se izvaja KVGN SKLEP 5: Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije je bil sprejet soglasno. Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 6: Skupščina PZS sprejema pisno informacijo o realizaciji sklepov, sprejetih na zasedanju Skupščine PZS, dne 17.05.2008 Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 7: Skupščina PZS sprejme poročilo o delu UO PZS in njegovih organov v letu 2008 s pregledom članstva v letu 2008. Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 8: Skupščina PZS sprejme poročilo častnega sodišča PZS v letu 2008. Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 9: Skupščina PZS potrjuje finančno poročilo PZS za leto 2008, ki ga je predhodno sprejel UO PZS. Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) SKLEP 10 in 11: NO predlaga Skupščini PZS, da sprejme naslednje sklepe: 1. Na osnovi ugotovitev v poročilu potrdi letno poročilo PZS za leto 2008 z razporeditvijo presežka prihodkov v višini 3.646€ v društveni sklad. 2. Da Upravni odbor PZS v letu 2009 sprejme Pravilnik o povračilu določenih (potnih in drugih) stroškov zaposlenih in prostovoljnih delavcev, ki delujejo v organih in komisijah PZS. 1. sklep: Realizirano takoj 2. sklep: 17. SEJA UO 12.11.2009 1. sklep: Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina PZS) 2. sklep: UO PZS sprejel na 17. seji UO PZS OBVESTILA PZS 6 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SKLEP 11: Skupščina PZS potrjuje program dela PZS za leto 2009 v objavljenem besedilu. Realizirano takoj Na sami seji Skupščine 23.05.2009(Skupš čina PZS) SKLEP 12 in 13: 1. Skupščina PZS sprejme finančni načrt PZS za leto 2009. 2. Skupščina PZS sprejme dodaten sklep s katerim pooblašča UO PZS, da finančni načrt za leto 2009 spremlja in usklajuje z dejanskimi prihodki in odhodki. 1. sklep: Realizirano takoj 2. sklep: SKOZl VSE LETO 1. sklep: Na sami seji Skupščine 23.05.2009 (Skupščina) 2. sklep UO PZS POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV V OBDOBJU 2006 - 2010 Po volilni Skupščini PZS v letu 2006 se je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije (UO PZS) do danes sestal na 18. rednih sejah in imel 3 korespondenčne seje. Seje UO PZS so potekale v predvidenih rokih, tudi gradiva so bila njegovim članom posredovana pravočasno. Vse seje so bile sklepčne, je pa včasih problem predstavljalo zagotavljanje sklepčnosti, saj se nekateri voljeni člani UO sej niso udeleževali in se niti niso opravičili zaradi neudeležbe, načelnika KA in KŠP se nista udeležila niti ene seje, čeprav bi lahko poslala vsaj namestnika. Upravni odbor je poleg rednih sej imel tudi 4. svečane seje, na katerih so bila podeljena najvišja priznanja PZS zaslužnim planinskim delavcem in posameznikom. V tem času se je večkrat sestalo tudi predsedstvo PZS (P PZS), ki je imelo 86. rednih sej, njegovi člani pa so se večkrat sestali tudi zaradi reševanja in razčiščevanja tekočih zadev. 1. seja UO PZS je bila 21.6.2006. Seja je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena pri obravnavi 10. točke dnevnega reda, do tedaj pa je UO potrdil sestavo UO, ki je bil izvoljen na Skupščini PZS dne 21.5. 2006, opravljen je bil tudi pregled zapisnika in sklepov Skupščine PZS. UO se je seznanil tudi s sestavo komisij in odborov PZS in sklenil, da nadaljujejo z delov v enaki sestavi kot doslej do volilnih zborov komisij. Komisije in odbori brez zborov so bili potrjeni v predloženi sestavi. UO je imenoval tudi skupino za urejanje problematike PUS Bavšica. UO je potrdil tudi program in rokovnik dela do naslednje Skupščine PZS. Obravnavana in sprejeta je bila tudi informacija o izvajanju finančnega načrta za leto 2006 s pregledom finančnega stanja in izhodišča za pripravo predloga programa PZS in finančnega načrta PZS za leto 2007. Na predlog GK je UO potrdil tudi vpis novih koč v seznam planinskih koč in obravnaval informacijo glede članskih ugodnosti za leto 2007. Pri obravnavi predloga racionalizacije dela UO PZS - preoblikovanje oziroma ukinitev nekaterih komisij in odborov UO PZS je bila seja zaradi nesklepčnosti prekinjena. 2. seja UO PZS je bila 5. oktobra 2006. Opravljen je bil pregled sklepov 01. seje UO PZS z dne 21.06.2006 in sprejeto poročilo o korespondenčni seji, ki je potrdila imenovanje Danila Sbrizaja za generalnega sekretarja za dobo 4. let, brisanju planinskih društev s seznama PD, nadaljevanju postopkov povezanih z GRZS. Potrjeno je bilo imenovanje načelnikov in komisij za obdobje 2006 -2010. Sprejet je bil predlog članarine in članskih ugodnosti v letu 2007. Člani UO so se seznanili z osnutkom programa dela komisij in finančnega načrta PZS za leto 2007. Obravnavan je bil predlog za ustanovitev podjetja v lasti PZS, ki ga je v odsotnosti Bojana Rotovnika predstavil Roman Ponebšek. UO je tudi imenoval Marka Goršiča za koordinatorja MDO v P PZS in Rudija Skobeta za koordinatorja v KVlZ-u in v povezavi z delom s strokovnimi institucijami na državni ravni v PPZS. Po obravnavi poročila o odnosih z GRZS je UO PZS imenoval delovno skupino v sestavi: Borut Peršolja, Miro Eržen, Marjan Burja, Rudi Skobe in Metod Kovač, ki naj do 3. seje UO PZS pripravi pripombe na predlog dogovora o povezovanju z GRZS. 3. seja UO PZS je bila 1. decembra 2006. Člani UO so na tej seji potrdili zapisnik 02. seje UO PZS , potrdili predlog Programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2007, cene Planinskega vestnika za OBVESTILA PZS 7 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE leto 2007, spremembe in dopolnitve »Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine« ter pregled »Navodil o izvajanju Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine«. Potrdili so tudi Pravilnik komisije za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije in predloge za najvišja priznanja PZS v letu 2006 in določili, da bo svečana seja UO PZS 9. decembra 2006 v Nazarjah. Potrdili so tudi predlog razdelitve sredstev MŠŠ in reciprocitete za leto 2006 in vpis in brisanje koč iz seznama koč PZS. Obravnavali so tudi predlog sprememb in uskladitve Poslovnika o delu UO PZS in sklenili, da se sprejem preloži na sejo UO PZS po Skupščini PZS v maju 2007. Potrdili so tudi urednika in člane uredniškega odbora PV poročilo urednika PV, ter načelnike in člane komisij: KVGN, MK in VK in Odbora za priznanja in se seznanili z informacijami z Zborov KVGN, Mladinske komisije in VK PZS in s srečanja predsednikov MDO. Obravnavana je bila tudi informacija o GRS/GRZS in razrešena skupina imenovana na 2. seji UO PZS . V članstvo PZS so sprejeli PD Tisa in sprejeli sklep, da bo dan planincev 2007 dne 2.6.2007 na Sviščakih v organizaciji PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. 4. seja UO PZS je bila dne 9. marca 2006. Na tej seji so člani UO PZS poleg pregleda in potrditve zapisnika 3. seje UO PZS , obravnavali finančno poročilo(ZR) PZS za leto 2006 in se seznanili osnutki gradiv za Skupščino PZS. Sklenili so, da se opravi čistopis osnutka sprememb in dopolnitev Statuta PZS in se ga pošlje članom UO v pripombe. Določili so kraj in datum Skupščine PZS, ki bo 19. maja 2007 v Ilirski Bistrici in potrdili rokovnik nalog do zasedanja Skupščine PZS. Obravnavali so tudi realizacijo sklepov Skupščine PZS iz leta 2006 in sprejeli Informacijo o razgovorih z GRZS. Potrdili so člane Komisije za usposabljanje in preventivo PZS in zavrnili sprejem osnutka Pravilnika o delu GK PZS, ter sklenili, naj ga najprej obravnava Zbor gospodarjev. Seznanili so se z informacijo glede Zakona o planinskih poteh. V članstvo PZS so sprejeli društvi GRZS Radovljica in GRZS Bohinj in PD Rega Log. Iz članstva pa so brisali PD Zlatarne Celje, ki se je samoukinilo. 5. seja UO PZS, je bila 12. aprila 2007 v Kranju. Seja je bila sklepčna zato so člani UO najprej potrdili predlagani dnevni red, potem pa še zapisnik 4. seje UO PZS. V nadaljevanju so potrdili poročila komisij, UO PZS in poročilo strokovne službe PZS za leto 2006 in sprejeli spremembe in dopolnitve finančnega načrta PZS za leto 2007. Obravnavali so tudi poročilo sestanka predsednikov MDO. Tema sestanka je bila namenjena zlasti spremembam Statuta PZS, ki so jih predsedniki soglasno podprli. Podali so tudi predlog Strokovni službi, da pripravi ustrezne obrazce za vlogo PD za pridobitev statusa društva v javnem interesu, kar je bilo kasneje realizirano. V nadaljevanju so člani UO opravili obširno obravnavo sprememb in dopolnitev Statuta, ki jih je predstavil Rudi Skobe. Po dolgotrajni razpravi je UO sprejel sklep, da sprejema predlog sprememb in dopolnitev Statuta PZS s podanimi pripombami, ki se ga da v gradivo za Skupščino. Poročilo z Zbora gospodarjev, ki je bil 6. aprila je podal Metod Kovač. Zbor je obravnaval poročilo o delu GK, pravilnik o delu GKPZS, predlog cen in popustov za leto 2007 ter Pravilnik o skladu za koče in pota. UO je soglasno sprejel pravilnik GK UO PZS v predlagani obliki in se seznanil s poročilom zbora gospodarjev in potrdil cene in popuste za leto 2007. Metod Kovač je v nadaljevanju sporočil, da je bil to zadnji Zbor gospodarjev, ki ga je vodil in prosil, da se poišče novega načelnika GK, da bo lahko predal posle. 6. seja UO PZS, je bila 21. junija 2007. Člani UO so na tej prvi seji po Skupščini PZS obravnavali in sprejeli zapisnik 5. seje UO PZS z dne 12.4.2007 in se seznanili z zapisnikom (delovni izvod), sklepi in stališči Skupščine PZS, ki je bila 19.05.2007. Mnenje članov UO je bilo, da bi morali prenehati s prakso zadnjih let, da je Skupščina mesto za prepire in pojasnjevanje zadev, ki bi morale biti že prej rešene v okviru MDO. Skupščina bi morala postati dogodek, na katerem bi se sprejemale usmeritve za bodočnost, ne pa pogrevale stare zamere. Sprejet je bil tudi Program dela UO PZS do skupščine v letu 2008 in informacija o izvajanju finančnega načrta za leto 2007 s pregledom finančnega stanja in izhodišča za pripravo predloga programa PZS in finančnega načrta PZS za leto 2008. Obravnavali in potrdili so predloga Pravilnika o računovodstvu in Pravilnika o varstvu osebnih podatkov, ki ju je pripravila strokovna služna PZS. Na predlog Gospodarske komisije UO PZS so sklenili, da se v seznam planinskih koč vpišeta koči »Velikonočnica« na Boču, ki jo upravlja PD Boč Kostrivnica in »Planinski dom na Uštah«, ki ga upravlja OBVESTILA PZS 8 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PD Moravče. Potrdili so tudi sestavo Gospodarske komisije PZS za obdobje 2006 - 2010. Sprejeli so tudi sklep, da se PD Slovenska Bistrica odobri podpis pogodbe o uskladitvi Z. K. stanja z dejanskim in soglašali s prošnjo PD Celje Matica za odobritev garancije za najem posojila za obnovo Kocbekovega doma. Potrdili so tudi novo sestavo Odbora za priznanja PZS za obdobje 2006 - 2010. V članstvo PZS so sprejeli Planinsko društvo Cirkulane iz Cirkulan, Planinski klub Peca - Olševa iz Koprivne na Koroškem in Alpinistični klub Slovenska Bistrica. Na pobudo podano na srečanju predsednikov MDO in poslano s strani MDO Dolenjske in Bele Krajine je bilo sklenjeno da bo Dan planincev 2008 v organizaciji MDO Dolenjske in Bele Krajine - PD Metlika na Krašnjem vrhu dne 7. junija 2008. Na prošnjo Mira Eržena je UO PZS je odobril finančno pomoč PD Dovje Mojstrana za postavitev spominskega obeležja Avgustu Delavcu v prostorih Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, v višini 1000 EUR. Sprejet je bil tudi sklep, o formiranju skupine v sestavi Danilo Škerbinek, Bojan Rotovnik, Marko Goršič in Rudi Skobe, za pripravo gradiv za informacijski sistem. Ker je bilo na skupščini sklenjeno, da se med dejavnosti PZS uvrsti tudi turno kolesarjenje je UO imenoval Jožeta Rovana za koordinatorja s strani PZS za področje turnega kolesarjenja. 7. seja UO PZS bila 04. oktobra 2007 v Kranju. Člani UO so se najprej seznanili z nekaterimi pomembnimi dogodki, ki so se zgodili med obema sejama. PZS je v tem času pridobila za nedoločen čas status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa in na področju ohranjanja narave. V septembru se je PZS spomnila 100 letnice rojstva dolgoletnega predsednika dr. Mihe Potočnika s slavnostno akademijo v prostorih državnega sveta, ki so se je udeležili mnogi pomembni gosti. Predsednik PZS Franci Ekar je na začetku seje pozdravil novega predsednika MDO Gorenjske g. Franca Benedika in se zahvalil dotedanjemu predsedniku Marjanu Burji za njegov prispevek v delu UO PZS. Člane UO je tudi seznanil z odstopom Iztoka Rojca z mesta načelnika VK. Po pregledu zapisnika 6. seje UO PZS so se člani UO najprej seznanili z informacija o potrditvi sprememb in dopolnitev Statuta PZS s strani Upravne enote Ljubljana. Obravnavali so predlog članarine in članskih ugodnosti za leto 2008 in pregled poravnave obveznosti PD do članarine in ugotovili, da se tu stanje glede na pretekla leta popravlja. Predsednik Franci Ekar je izpostavil problem neurejenega odnosa z zamejskimi PD, glede plačila članarine in načine sodelovanja s PZS. Sklenjeno je bilo, da bo to na eni od naslednjih sej samostojna točka. Strokovna služba je bila zadolžena, da do naslednje seje pripravi primerjalno tabelo članarin in zavarovanj s sosednjimi zvezami. Obravnavali so tudi osnutek programa dela komisij in finančnega načrta PZS za leto 2007 (pregled prispelih programov dela in finančnih programov komisij/odborov PZS in ga sprejeli. Predsednik je podal tudi kratko informacijo o odnosih z GRZS Slovenije. Omenil je neuspešno dopisovanje med GRZS in PZS in informiral člane UO o razgovoru na URSZR. Sklenjeno je bilo, da bo odločitev o nadaljnjih odnosih z GRZS točka na naslednji seji UO PZS. Tone Tomše je pripravil kratek povzetek Zakona o planinskih poteh in podal kratko informacijo o pripravi podzakonskih aktov. Izpostavljeno in podprto s sklepom je bilo opozorilo, da kolesarjenje po planinskih poteh, ki potekajo izven gozdnih prometnic in poljskih poti ter vsakršna sprememba namembnosti planinskih poti, glede na veljavno zakonodajo, ni dovoljena. Člani UO so se Seznanili tudi z informacijo o neupoštevanju sklepov UO PZS glede cen in popustov v planinskih kočah v poletni sezoni, saj je v poletnem času prišlo na PZS več pritožb glede neupoštevanja popustov in previsokih cen prenočišč in vode. Predvsem so kršitelji v kočah okoli Triglava. Franci Ekar je podal informacijo o skupnem sestanku s PD Ljubljana-Matica, vendar do skupnih dogovorov ni prišlo. Sklenjeno je bilo, da naj GK pripravi predlog ukrepov zoper kršitelje sklepov UO. Na povabilo PZ Srbije, da bi bila PZS opazovalka na srečanju planinskih zvez Balkana, ki bo potekalo od 19.-21.10.2007 na Kopaoniku, je bilo sklenjeno, da se ga udeleži delegacija v sestavi Bojan Rotovnik, Danilo Sbrizaj, Drago Horjak in Stanko Gašparič, kot vodja delegacije. Član UO Bojan Rotovnik je predlagal, naj člani UO prejemajo zapisnike sej P UO PZS zaradi večje preglednosti dela PPZS. Po razpravi so člani UO sklenili, da se odločanja glede tega prestavi na naslednjo sejo. Odločeno je bilo tudi, da se PD Snežnik iz Ilirske Bistrice ob 100-letnici obstoja podeli Spominska plaketa . 8. seja UO PZS je bila 22. novembra 2007 v prostorih Planinskega društva Kranj. Sejo je zaznamoval nepričakovan dogodek - bombni preplah na Občini Kranj, ki je bila zato zaprta in seje v njenih prostorih ni bilo moč izpeljati. To je vplivalo tudi na samo izpeljavo seje, saj nekatere točke dnevnega reda zaradi časovne stiske niso bile obravnavane in so bile prestavljene na naslednjo sejo. OBVESTILA PZS 9 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Po potrditvi zapisnika 7. seje so člani UO najprej potrdili predlog ZO PZS, da se v njegove vrste vključi Mitjo Koširja in g. Andreja Mašero, ki nadomeščata bivša člana ZO PZS dr. Stanka Klinarja in pokojnega Boža Jordana. UO PZS je v nadaljevanju sprejel Predlog programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2008 in sklenil, da se potrdi cena PV za leto 2008. UO PZS je tudi potrdil predlog razdelitve sredstev reciprocitete za leto 2007, ki ga je pripravila GK in ji naložil, naj pripravi razpis in kriterije za razdelitev sredstev iz reciprocitete in jih predstavi na seji UO. V nadaljevanju so člani UO obravnavali in potrdili predloge za najvišja priznanja PZS v letu 2007 (spominske plakete in svečane listine), kot jih je predlagal Odbor za priznanja in sklenil, da bo Svečana seja UO PZS s podelitvijo najvišjih priznanj PZS za leto 2007 dne 08. 12. 2007 v Metliki, v soorganizaciji občine Metlika in Pd Metlika. Odbor za članstvo UO PZS je predstavil obsežno gradivo in poziv planinskim društvom in MDO za obravnavo predloga članskih ugodnosti v obdobju 2009 - 2011 Predstavil je tudi gradivo o članarinah in zavarovanjih v drugih alpskih državah, ki ga je pripravila strokovna služba PZS. Sklenjeno je bilo da se gradivo pošlje vsem PD in MDO in da v javno obravnavo, ki naj se zaključi v februarju 2008. Obravnavano je bilo tudi vprašanje članstva zamejskih PD v PZS in predlog članskega prispevka za člane slovenskih PD v zamejstvu v letu 2008. Informacijo o (ne)sodelovanju z GRZS, kjer nikakor ne pride do skupnih stičnih točk sta podala Franci Ekar in Danilo Sbrizaj. Danilo Škerbinek je zato predlagal, da se pisno pozove GRZS za skupen sestanek. V skladu s sklepom sprejetim na prejšnji seji je bil predstavljen predlog ukrepov proti kršiteljem sklepov UO PZS. Danilo Sbrizaj, je predlagal, da se na Zboru gospodarjev 2008 ukrepi v predlagani obliki sprejmejo, ter da se PD zaveže, da spoštuje sklepe UO. Glede na pobudo Bojana Rotovnika s prejšnje seje je UO PZS sprejel sklep, da se članom UO PZS pošiljajo zapisniki sej P UO PZS. Obravnavana je bila tudi informacija o obisku predstavnikov PZS na srečanju Balkanskih planinskih zvez, kjer je pZs delovala kot opazovalka. V članstvo PZS so sprejeli naslednja društva in klube: PD Mercator, Društvo GRS Kranj in PD Občine Kidričevo. Glede vloge PD Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v članstvo PZS, so sklenili, da se ga sprejme pod pogojem, da do 31.12.2007 na PZS pošlje vse potrebne dokumente, ki so potrebni za včlanitev v PZS. Na predlog Uredniškega odbora PV, so sklenili, da se razreši Tone Škarja, ki je za to sam zaprosil. Sklenili so tudi da se predlaga Andreja Brvarja za predstavnika Planinske zveze Slovenije v kvoti OKS v Fundaciji športnih organizacij. Seja je bila po tej točki končana, še prej pa je UO Sklenil, da se pobudi Bojana Rotovnika in Mira Eržena prestavita na 8. 12. 2007 ob 9. uri pred pričetkom Svečane seje v Metliki. 9. seja UO PZS, je bila 06. marca 2008. Člani UO so se uvodoma seznanili z zapisnikom 8. seje in ga potrdili. Seznanili so se tudi s sklepi korespondenčne seje, ki je bila sklicana v mesecu januarju 2008 in na kateri so bili z večino glasov potrjeni za načelnika Vodniške komisije Boris Madon, Komisije za gorsko reševanje Drago Horjak in Gospodarske komisije Franc Štibernik. Na pobudo predsednika pZs je bilo obravnavano še poročilo o projektu Slovenskega planinskega muzeja, ki ge je predstavil Miro Eržen, ki je pozval predsednike MDO, da se vključijo v ta projekt s svojimi idejami in predlogi. Člani UO PZS so se seznanili tudi s predlogom finančnega poročila in sklenili, da se ga po obravnavi na NO PZS in končanem revizijskem poročilu pripravi za naslednjo sejo UO PZS in Skupščino PZS. Sprejeli so tudi rokovnik dejavnosti do Skupščine PZS 2008 in se seznanili z datumi sestankov oz. posvetov po MDO-jih. Informacijo o gibanja članstva je podal Danilo Škerbinek. Po razpravi so člani UO sprejeli prioritete planinske organizacije glede članskih ugodnosti za obdobje 2009 - 2011, ki jih je predlagal v svojem gradivu Odbor za članstvo (OČ). OČ so zadolžili, da na osnovi stališč MDO in razprav na njih pripravi dopolnjeno gradivo, ki ga uskladi z kadrovskimi komisijami PZS. Tako nastalo gradivo naj OČ predstavi UO na aprilski seji, nakar se pripravi poziv za oddajo ponudb za zavarovalnice. Odbor za članstvo mora pred oddajo poziva zavarovalnicam z njim seznaniti člane UO PZS. Obravnavana je bila tudi informacija o Zakonu o Triglavskem narodnem parku, ki jo je podala načelnica Komisije za varstvo gorske narave ga. Rozalija Skobe. Predlagano je bilo, da se pozove k sodelovanju še Komisijo za planinske poti, Vodniško komisijo in Mladinsko komisijo. Članom UO je bil predstavljen tudi rokovnik pomembnih dogodkov v letu 2008, ki jih je veliko z osrednjim, ki je 60 let ustanovitve PZS 6. junija 2008. V članstvo PZS so po obširni razpravi sprejeli PD Spin iz Zabukovice, PD »ŽUSEM« iz Gorice pri Slivnici, pod pogojem, da v roku 30 dni popravijo žig planinskega društva in Društvo za razvoj plezalne kulture OBVESTILA PZS 10 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE iz Ljubljane s pogojem, da v roku 1 (enega) meseca (najkasneje do 10. 04. 2008) pridobijo mnenje Komisije za športno plezanje. Slavnostna seja UO PZS je bila 8. decembra 2008 v Metliki v organizaciji PZS- MDO Dolenjske in Bele Krajine in PD Metlika. Prireditev pred katero je bila tudi novinarska konferenca s pregledom dela PZS v letu 2008 je odlično uspela in je dober obet za Dan planincev, ki bo 7. junija v organizaciji PD Metlika na Krašnjem vrhu. Korespondencna seja UO PZS je bila sklicana z namenom da potrdi načelnike 3 komisij PZS: Vodniške, Komisije za gorsko reševanje in Gospodarske. Poziv je bil poslan članom UO PZS dne 06. 02. 2008. V dogovorjenem roku je vrnilo glasovnice 24 članov UO PZS , ki so potrdili vse tri predlagane načelnike. Za načelnika Komisije za gorsko reševanje pri Planinski zvezi Slovenije je glasovalo 23 članov ZA, 1 član PROTI. Za načelnika Vodniške komisije je glasovalo 24 članov ZA. Za načelnika Gospodarske komisije pa 21 članov ZA, 1 član PROTI in 2 glasovnici sta bili neveljavni. 10. seja UO PZS, je bila 10. aprila 2008. Člani UO so potrdili zapisnik 9. seje UO PZS, z dne 06. 03. 2008. Sklenili so, da se članom UO po elektronski pošti pošlje poročilo Korespondenčne seje ter se priloži arhivskemu izvodu zapisnika 9. seje UO. Opravili so pregled manjkajočih gradiv za Skupščino PZS, se seznanili s pripravami nanjo in potrdili dnevni red. Potrdili so zaključni račun za leto 2007 in sprejeli popravek Pravilnika o računovodstvu ki se nanaša na vrednotenje zalog. Sprejeli so tudi predlog Skupščini PZS za prenos opreme GRS iz registra opreme Planinske zveze Slovenije na GRZS po spisku in vrednosti po nahajališčih GRS na dan 31.12.2007 in opravljeni inventuri. V nadaljevanju so sprejeli predlog finančnega načrta PZS za 2008, ki bo predlagan Skupščini v obravnavo in potrditev. Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi namere za vključitev Planinske zveze Slovenije v Združenje za pohodništvo Slovenije. V članstvo PZS so sprejeli Plazalni klub Martinček iz Radelj ob Dravi (pogojno) in planinsko društvo Krimper iz Ljubljane. Potrdili so tudi člane PZS, ki bodo delovali v komisiji Slovenskega planinskega muzeja: dr. Nado Praprotnik, na področju gorske flore in varstva narave, Marinko Koželj Stepic na področju vodništva, Romana Robasa in Toneta Škarjo, na področju alpinizma in odprav, Marjana Raztresena na področju zgodovinske tehnologije, Danila Škerbineka na področju gorskega reševanja in Toneta Tomšeta za področje planinskih poti in gospodarske dejavnosti ter kot operativnega koordinatorja med člani in vodjem Alešem Arihom. Potekala je tudi razprava o obliki in motivu na novem praporu PZS in sklep, da se da se ostanek sredstev od donacij za žebljiček in trak porazdeli na področje dela z mladimi. Člani UO so se strinjali s predlogom. 11. seja UO PZS 19. junija 2008. Člani UO so na prvi seji UO po Skupščini PZS obravnavali in sprejeli zapisnik 10. seje UO PZS in se seznanili z zapisnikom (delovni izvod), sklepi in stališči Skupščine PZS. Pri tem so ugotovili, da se nekateri sklepi že izvajajo oz. so bili že realizirani (sestanek in dogovor s PD LJ Matica glede spoštovanja sklepov UO o popustih in cenah v kočah). Seznanili so se tudi s poročilom o aktivnostih ob tednu planinstva v začetku junija 2008. Sprejeli so program dela UO PZS do skupščine v letu 2009 in informacijo o izvajanju finančnega načrta za leto 2008 s pregledom finančnega stanja, ter izhodišča za pripravo predloga programa PZS in finančnega načrta PZS za leto 2008. Sprejeli so popravek sklepa o praporu PZS s prejšnje seje in sklenili, da je v praporu PZS samo en vrh in to Triglav. Seznanili so se tudi z gradivom o realizirani članarini do 31. 5. 2008 in sprejeli sklep o črtanju s seznama članov PZS za naslednja PD: Dolga pot in Očnica iz Ljubljane ter Zlatarna Celje se črtajo zaradi ukinitve društva, SCT Ljubljana pa, ker niso poravnali članskih obveznosti. Sklenili so tudi, da se PD Janko Mlakar prenese iz evidence MDO Ljubljana na Primorsko - Notranjski MDO. Na prošnjo SPD Trst pa je bil sprejet sklep o sprejemu tega društva v članstvo PZS. Sprejet je bil predlog GK PZS o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in popustov v planinskih kočah za leto 2008, zavrnjen pa je bil predlog o uvedbi pogrinjka za obiskovalce v kočah, ki konzumirajo le s seboj prinešeno hrano in v koči ne naročijo nič. Podaljšali so tudi mandat načelnika KUP za Rudolfa Skobeta, člana PD Novo mesto in podpredsednika PZS, do leta 2010, oziroma do konca mandata sedanjih organov PZS. Sklenili so tudi, da se iniciativna skupina za turno kolesarstvo spremeni v Komisijo za OBVESTILA PZS 11 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE turno kolesarstvo pri UO Planinske zveze Slovenije in za njenega prvega načelnika imenuje dr. Jožeta Rovana, dosedanjega vodjo Iniciativne skupine za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije. Potrjen je bil program dela K GRS, ki ga je predstavil Drago Horjak. V UO PV je bila namesto Marjete Keršič Svetel imenovana Irena Mušič. Ob zaključku seje so obravnavali na zahtevo MDO Koroške in v skladu s sklepom skupščine problematiko (pre)visokih cen izpopolnjevanj. Po končani razpravi je Drago Horjak predlagal, sprejetje sklepa, da se vedno po vsakem tečaju naredi in predstavi poračun, Rudolf Skobe pa podal odstop z mesta načelnika KUP in preklical svoje soglasje k prej izglasovanemu sklepu o imenovanju načelnika KUP-a. Na pobudo Toneta Tomšeta, je bil sprejet sklep, da se v skladu z Zakonom o PP pripravijo opozorilne table za poškodbe na planinskih poteh in opozorilne nalepke da je hoja po planinskih poteh na lastno odgovornost. Nalepke se morajo nalepiti v kočah, na informativne table in podobno. Po sklepu UO je bil Stanko Gašpariča imenovan za praporščaka Planinske zveze Slovenije. Člani UO PZS so bilo povabljeni na srečanje Komisije CAA za koče in pota v Aljaževem domu v Vratih, od 20. do 21. junija in na obeležitev 230 let prvega pristopa na Triglav, 25. in 26. avgusta v Domu Planika pod Triglavom. 12. seja UO PZS je bila 18. septembra 2008. Na njej so se člani na začetku poklonili spominu preminulega alpinista Pavla Kozjeka in sprejeli kratko poročilo predsednika o dogodkih med obema sejama s poudarkom na obeležitvi 230 letnice prvega vzpona na Triglav. Z dnevnega reda so umaknili točko o imenovanju novega načelnika KUP in ga dopolnili s točkama o problematiki financiranja PV in pritožbah na razpis MK. Po potrditvi zapisnika 11. Seje UO PZS so se seznanili s poročilom Odbora za članstvo o izbiri najboljšega ponudnika za zavarovanje članov PD za obdobje 2009 - 2011. Po razpravi so pooblastili predsednika mag. Francija Ekarja, da podpiše pogodbo z Zavarovalnico Tilia, d.d. in pogodbo za zavarovanje reševanja za ves svet s Zavarovalnico Generali d.d. (možnost posameznika člana PZS, da se dodatno zavaruje). Člani upravnega odbora so po obrazložitvi na tej seji in po obravnavi na sestanku predsednikov MDO tudi potrdili predlog članarine za leto 2009 in sklenili, da se na seji UO PZS v novembru 2008 predstavi celoten tekst članarine 2009, ki se potem objavi v decembrski številki Obvestil PZS. Obravnavali so tudi predlog poslovnika o delu UO PZS in Predsedstva PZS in sklenili, da se pripombe in pobude na predlagano gradivo zbirajo do 25. 09. 2008 na PZS, čistopis pa se predstavi na novembrski seji. V nadaljevanju so svoja poročila o delu v organih UIAA, CAA, IKAR in KEUPS predstavili mag. Franci Ekar, Danilo Škerbinek in Uroš Vidovič. Komisijo za pota so zadolžili, da pripombe na ZPP uveljavi v smislu predlogov za sistemsko dopolnitev Zakona o planinskih poteh, ki bodo odpravile nejasnosti in omogočile financiranje vzdrževanja planinskih poti. Člani UO PV u so predstavili finančne probleme PV zlasti zaradi premajhnega števila naročnikov, tudi med PD. Ocenjujejo, da bi bile potrebne agresivnejše akcije s profesionalnimi metodami. Menijo, da je smiseln dolgoročni cilj: Planinski vestnik v vsako planinsko družino, tj. v vsako družino s člani PZS, kratkoročno, pa predlagajo naslednji cilj: vsako Planinsko društvo naj pridobi najmanj 4 nove naročnike. Člani UO so odločali tudi o pritožbah PD, ki so bila zavrnjena na razpisu MK PZS za sofinanciranje taborov. Po razpravi v kateri so se seznanili z vsemi argumenti so sprejeli sklep, da potrdijo odločitev Komisije za odpiranje prijav in UO MK PZS za PD Mežica, PD Fram in PD Domžale. Seznanili so se tudi s poročilom načelnice KVGN Rozi Skobe o realizaciji 2 pomembnih projektov komisije: Otvoritve botanične poti baronov Zois, ki poteka po že obstoječih planinskih poteh in izdaji Vodnika po poti Baronov Zois in s podelitvijo diplom 6. generacije Varuhov gorske narave. Sprejeli so tudi sklep, da bo Dan slovenskih planincev 2009 v organizaciji MDO Notranjske 6. Junija 2009, na Krimu. Določili so tudi da bo Slavnostna seja UO PZS, 6. decembra v organizaciji MDO Podravja, na Miklavžu na Dravskem polju. 13. seja UO PZS, je bila 13. novembra 2008. Po sprejemu zapisnika 12. seje UO so se člani UO seznanili s ponovno pridobljenim statusom humanitarne organizacije in poslušali poročilo GRZS o izsledkih analize gorskih nesreč za leto 2008, ki ga je predstavil Jani Bele. Gorski reševalci so morali posredovati v 348 primerih, največkrat v poletni sezoni. Vzroki nesreč so bili zdrsi in padci, predvsem pri sestopih, pa tudi pomanjkljiva oprema in nepravilna uporaba tehnične opreme. Miro Pogačar je odprl vprašanje dopisa odvetnika Martinca glede prisvajanja pravnega nasledstva GRS PZS in članstva v IKAR s strani GRZS. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se nadaljuje s pripravo sporazuma med obema organizacijama, ki bi odpravil nesoglasja med PZS in GRZS in da se GRZS in PZS odrečeta kakršnemu OBVESTILA PZS 12 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE koli natolcevanju, spletkam in ogovarjanju ene proti drugi. UO PZS tudi ne podpira nobenih groženj s tožbo ali tožb do GRZS, v kolikor pa se bo pojavila potreba o tem odloča UO PZS. V nadaljevanju seje so člani UO PZS potrdili predlog programa dela komisij za leto 2009 in predlog finančnega načrta je obrazložila računovodja PZS Vera Šmid. Ker vse komisije v roku niso oddale svojih programov, je Rudi Skobe predlagal, da se v bodoče to ne sme dogajati, finančni načrt naj se obravnava samo za komisije, ki bodo oddale svoj program dela. Menil je tudi, da so nekateri programi dela komisij taki, ki si ne zaslužijo postavke v finančnem predlogu. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se Upravnemu odboru predlaga, da predlog finančnega načrta sprejme. Popravki finančnega načrta bodo izdelani (ko bodo znana odobrena sredstva iz razpisov) do aprila 2009. Takrat bo izdelan končni načrt za skupščino v maju 2009. Vse zamudnike, ki niso oddali programov komisij se pozove, da spoštujejo svoje obveznosti. V nadaljevanju so člani UO Potrdili predlog sprememb Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine in navodila o članarini za leto 2009 z upoštevanjem pripombe Boruta Peršolje o proučitvi potrebe zavarovanja članov P+O za odgovornost. Sprejet je bil sklep, da se potrdi cena za PV v letu 2009, letna naročnina 32 EUR, posamezen izvod v prosti prodaji 3,20 EUR, za naročnike iz tujine 55,00 EUR in letna naročnina za A člane 25,50 EUR. Sprejet je bil tudi Poslovnik o delu UO in Predsedstva PZS. UO PZS je tudi potrdil predloge za najvišja priznanja PZS v letu 2008, Uroš Vidovič in Tone Purg pa sta podala informacijo o pripravah in organizaciji Svečane seje v Miklavžu na Dravskem polju. Člani UO sp potrdili tudi predlog razdelitve sredstev reciprocitete 2008 in sklenili, da se v seznam planinskih koč PZS vpiše Kočo na Farbanci na Čreti, PD Nazarje, Planinski dom Milana Šinkovca, PD Komenda in Kočo pri Tomažu nad Vojnikom, PD Vojnik. Sprejet je bil sklep, da se v članstvo PZS sprejme PD Naveza in pogojni sklep o sprejemu SPD Gorica, ko bodo poslali popolno vlogo. SPD Gorica mora poslati svojo vlogo tudi na MDO Posočja . V nadaljevanju je potekla obširna razprava o okrožnici, ki jo je P PZS poslalo vsem načelnikom in vodjem odborov ter strokovni službi PZS z navodilom, da morajo zaposleni na PZS preprečiti vsakršno nastajanje, razmnoževanje, razpošiljanje, objavljanje ali arhiviranje gradiv, ki so v nasprotju z sklepom 49. seje P PZS, ki se nanaša na uporabo izraza »gornik«. Sklenjeno je bilo, da se dopis PPZS z dne 22.10. 2008 odpravi, kot tudi navodilo, ki je bilo predstavljeno na 13. seji. Javnost se o sklepu 13. seje UO PZS seznani v sredstvih javnega obveščanja - v PV, Obvestilih PZS in na spletni strani PZS. Predsednik PZS Franc Ekar je tudi opozoril oz. prosil vse predsednike MDO naj opomnijo PD na »moralne obveze« glede pogodbe o donatorstvu za SPM. 14. seja UO PZS, je bila 12. marca 2009 v Ljubljani. Člani UO so po potrditvi dnevnega reda pregledali in potrdili zapisnik 13. seje UO PZS. Predsednik PZS je na seji izrekel zahvalo Jožetu Kodretu, bivšemu predsedniku MDO Savinjske za dobro delo v UO PZS in pozdravil novo predsednico tega MDO Manjo Rajh. V nadaljevanju so člani UO PZS obravnavali in potrdili finančno poročilo za leto 2008, ki ga je pregledala in dala nanj pozitivno mnenje tudi zunanja revizija. Sklenili so, da je poročilo primerno za objavo in obravnavo na Skupščini PZS. V nadaljevanju so obravnavali osnutke gradiv za Skupščino PZS (poročila o delu UO PZS, komisij/odborov, strokovne službe ter delovnih skupin UO PZS,poročilo o delu MDO) in potrdili rokovnik nalog do zasedanja skupščine PZS. Sklenili so, da bo 9.4.2009 15. seja UO, 23. 04. 2009 bo gradivo za Skupščino odposlano na naslove PD, 23. 05. 2009 pa bo Skupščina PZS v Trbovljah. Sklenili so tudi, da se pripravi strokovni posvet o planinskem gospodarstvu (zadolžen F. Štibernik) in da se v 9 mesecih (do konca leta 2009) uredi popis in vrednotenje planinskega premoženja. Obravnavali so tudi analizo gibanja članstva za leto 2008, ki jo je pripravil Odbor za članstvo in jo v celoti sprejeli, ter sklenili v skladu s sklepom 13. seje UO PZS, da se za odgovornost zavaruje člane O (osnovnošolske otroke) ter, da nastali strošek donira zavarovalnica TILIA. Razpravljali so tudi o ukrepih glede prilagajanja in delovanja zveze in društev v krizni situaciji. Sprejeli so več pobud in predlogov z enim ciljem, da se do naslednje seje pripravi predlog konkretnih ukrepov. Potrdili so Pravilnik VK PZS in Pravilnik o priznanjih VK PZS in glede na zahteve s katerimi smo soočeni v zadnjem času glede vrednotenja prostovoljnega dela tudi Pravilnik o opravljanju prostovoljnega dela, ki pa se ga zaenkrat uporablja le znotraj PZS, tam, kjer smo obvezni zagotavljati lastni delež, njene članice pa le, če tako želijo. V članstvo PZS so bila sprejeta planinska društva: Društvo ekstremnih športov, SPD GORICA, ki se sprejme pod enakimi pogoji kot SPD TRST in Planinsko društvo Krim. Iz članstva je bilo izbrisano PD Dr. Gorazd Zavrnik iz Ljubljane, ki se je ukinilo. Sprejeli so predlog, da se v Komisijo za Gorsko reševanje pri PZS, da bo lahko pričela z aktivnostmi imenujejo OBVESTILA PZS 13 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE člani: Dr. Horvat Mitja, Skobe Rudi, Jamnik Tomaž, Kuzman Uroš, Madon Boris, Škerbinek Danilo in Horjak Drago. Sprejet je bil tudi sklep o odkupu parcele na kateri stoji spomenik dr. Juliusu Kugiju za ceno 10000€. V nadaljevanju so obravnavali vprašanje Bojana Rotovnika o načinu delovanja PPZS, kaj je z razpisom MGD za koče in ali uredniški odbor PV še uživa zaupanje PPZS. Odgovori so mu bili podani v sami razpravi. Predsednik je prisotne seznanil z obiskoma delegacij PS Črne Gore (november) in Srbije (februar), ter o razgovorih z njimi. Sklenjeno je bilo, da se tudi za ostale republike bivše SFRJ pripravi predlog bilateralnega sporazume, kot je že podpisan s Hrvati. Ob zaključku je bila s strani predsednika podana pobuda, da se kot osrednja tema letošnje Skupščine PZS obravnava Alpska konvencija (kakšne je vsebina AK, kaj se pričakuje od Slovenije, še posebej pričakovanja in aktivnosti PZS) kot imajo to urejeno tudi planinske zveze Avstrije, Švice, Nemčije. Seja je bila s tem zaključena. 15.seja UO PZS, 09. aprila 2009 je bila v Ljubljani.Na njej so pregledali in potrdili zapisnik 14. seje UO PZS ter pregledali manjkajoča poročila za Skupščino PZS. Seznanili so se tudi z informacijo o slabem odzivu PD glede nabave planinske literature v planinski založbi, tudi, če jim je ponujena na reverz ali po znižani ceni. Potrdili so spremembe in dopolnitve finančnega načrta PZS za leto 2009, predsednik je v nadaljevanju podal informacijo o vplivih ekonomske recesije na delo PZS. Glede tega je bilo podanih nekaj pobud, ki bi prispevale k varčevanju na različnih nivojih (zmanjšanje števila sej predsedstva in UO PZS, znižanje kilometrin, racionalizacija pri proslavah..). Sprejeta je bila tudi pobuda, Na naslednjo sejo UO naj se na naslednjo sejo uvrsti točka pregled članstva naj se uvrsti točka pregled članstva in članarine PZS v mednarodnih organizacijah in stališče naših predstavnikov do tujih organizacij. Člani UO so tudi sprejeli, predlog dnevnega reda za Skupščino PZS in poročilo o pripravah nanjo. Miro Eržen je predstavil potek projekta Slovenski planinski muzej. Rozi Skobe pa je predstavila pravilnik o priznanjih KVGN. Po krajši razpravi je bil sprejet pravilnik o priznanjih KVGN. Za rednega člana Založniškega odbora so imenovali Bogdana Seligerja, ki je zadolžen za koordinacijo med Založbo in Komisijo za planinske poti ter z izvajalci (Kartografija, GZS). Komisija za planinske poti in Planinska založba sta na podlagi Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 16, z dne 15. 2. 2008 pripravili cenik oz. pogoje za pridobitev podatkov iz katastra planinskih poti, ki se šteje kot avtorsko delo in je last Planinske zveze Slovenije, za zunanje uporabnike (gradivo je bilo posredovano članom UO) Po razpravi je bil sprejet sklep, da UO PZS pooblašča ZO za pripravo cenika posredovanja podatkov o planinskih poteh na podlagi meril, ki so bila v gradivu predstavljena članom UO. Na predlog načelnika GK Franca Štibernika je UO PZS je v skladu s 50. členom statuta PZS sprejel sklep o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah I. in II. Kategorije, ki ga je v skladu s 15. članom »Pravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih koč« pripravila GK UO PZS. 16. seja UO PZS 18. junija 2009 v Ljubljani. Na tej seji je predsednik uvodoma povzel zadnje aktualne dogodke: Dan slovenskih planincev, podal informacijo o pozitivno rešeni tožbi v primeru Špik v prid alpinistoma, podal poročilo o škodi na planinski koči na Doliču in informacijo o sestanku pri ministru za Slovence po svetu dr. Bojanu Žekšu. V nadaljevanju so člani UO PZS najprej opravili pregled sklepov 15. seje UO PZS z dne 9.4.2009 in poročilo o opravljenih nalogah, potem pa so se seznanili z zapisnikom, sklepi in stališči Skupščine PZS z dne, 23.05.2009. Sprejeli so tudi program dela UO PZS - rokovnik II/2009 in I/2010 v predlagani obliki s prestavljenim datumom za Skupščino PZS 2010 na 8. maj 2010. Seznanili so se z informacijo o izvajanju finančnega načrta za leto 2009 s pregledom finančnega stanja, ki jo je podala računovodja PZS Veronika Šmid. V nadaljevanju so sprejeli izhodišča za pripravo predloga programa PZS in finančnega načrta PZS za leto 2010 in umaknili z dnevnega reda predlog razdelitve sredstev reciprocitete 2009, zato pa so dobili informacijo o sodelovanju KGRS pri PZS in GRZS, ki jo je podal načelnik KGRS pri PZS Drago Horjak. Bilo je že nekaj razgovorov o poteku sodelovanja med obema zvezama. Vse zadeve tako materialne in finančne med zvezama so poravnane in ni nobenih obveznosti več. Ostal je še del intelektualne lastnine o kateri se bomo še pogovarjali in dogovarjali. Predstavil je tudi zapis sestanka s predstavniki GRZS in PZS. Zapisana stališča so obojestransko usklajena in naj se obravnavajo na upravnih odborih obeh zvez. Zato je bil sprejet sklep, da se podpiše sporazum med PZS in GRZS o medsebojnem sodelovanju s stališči, ki sta jih zavzeli obe strani (GRZS in PZS) na skupnem sestanku dne 22.04.2009. Danilo Škerbinek je podal poročilo o pregledu reševalnega dela v letu 2008 in opozoril na veliko število nesreč OBVESTILA PZS 14 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE v tem letu. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se Komisija za gorsko reševanje pri PZS preimenuje v Komisijo za gorsko reševanje in preventivo pri PZS, predlog naj prouči tudi KUP. Člani UO so v nadaljevanju spraševali, na kateri seji UO so bili imenovani člani: Uroš Vidovič v Katedro za gorništvo na Fakulteti za šport, Gregor Perko kot predstavnik PZS v OKS in Klemen Medja v Mountainneering comission UIAA in kdo je imenoval Jožeta Stanonika v svet TNP in zakaj je bil imenovan samo na predsednikovo mnenje? Tone Tomše je sprožil vprašanje podpisa pogodbe s Krko za financiranje tako imenovanih Krkinih poti. Po končani razpravi je predsednik povedal, da se pogodba s Krko podpiše 19.06.2009. Pojasnil je tudi, da so Jožeta Stanonika v svet TNP imenovali Predsedstvo Planinske zveze Slovenije, Komisija za varstvo gorske narave PZS, Meddruštveni odbor Planinskih društev Gorenjske in več članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. Sklep o tem imenovanju je sprejel tudi UO PZS na tej seji. Tone Tomše je izpostavil še nekaj vprašanj, ki se navezujejo na izvajanje Zakona o planinskih poteh in sicer: sprememba Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in načinom njene vzpostavitve in vodenja, tolmačenje 4. člena Zakona o planinskih poteh ter kdo bo uredil skrbništvo pogodb glede na 10. in 12. člen Zakona o planinskih poteh ter zahteval, da se stvari pospešijo na za to določenih institucijah. Predsednik PZS je zatrdil, da jim je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič obljubil, da bo skordiniral medresorsko delovno skupino, ki bo to vprašanje uredila. 17. seja UO PZS, 12. novembra 2009 v Ljubljani. Seja je bila sklepčna, na njej pa so člani najprej obravnavali in potrdili predlog dnevnega reda, v katerega je bila naknadno vključen predlog za razrešitev generalnega sekretarja. V nadaljevanju so potrdili zapisnik 16. seje UO PZS z dne 18.6.2009, obravnavali in potrdili predlog Programa dela komisij in finančnega načrta PZS za leto 2010 in potrdili višini članarine za leto 2010. V razpravi so nekateri razpravljavci imeli kritične pripombe na višino dodeljenih sredstev posameznim komisijam, ki so po njihovem mnenju premajhna. Zato so sklenili, da se finančni načrt do naslednje seje korigira v skladu z zmožnostmi. Potrdili so predlog cene PV v letu 2010 in sprejeli sklep, da se cena lahko malenkostno poveča, pa tudi, da PV preide na nov format v velikosti A4. Potrdili so tudi člane komisije za pripravo volitev v letu 2010 in sklenili, da bo komisijo vodil Bogdan Seliger, njegov namestnik pa bo Jože Stanonik. V komisijo so bili imenovani: Franc Štokar (MDO Dolenjske in Bele Krajine), Mirko Tovšak (MDO Koroške), Jože Stanonik (MDO Gorenjske), Zvone Šere (MDO Ljubljane), Bogdan Seliger (MDO Notranjske), Drago Lipič (MDO Pomurja), Breda Jurič (MDO Podravja), Jože Prah (MDO Zasavja) in Franc Hovnik (Savinjski MDO). Jože Melanšek je podal poročilo 3. seje Odbora za priznanja. Ugotovil je, da v nekaterih PD in MDO nimajo dobre evidence priznanj, zato se mora Ozp dodatno ukvarjati s preverjanji. Predlagal je, da UO zadolži podpredsednika odgovornega za delo z MDO-ji, da na primeren način na prvi seji predsednikov MDO da na dnevni red dodatno točko v zvezi s priznanji - kako dopolniti Pravilnik o priznanjih. Člani UO so nato potrdili seznam prejemnikov najvišjih priznanj PZS za leto 2009 in sklenili, da bo svečana seja UO PZS 5. decembra 2009, ob 11. uri, v osnovni šoli Brezovica, v organizaciji občine Brezovica, MDO Notranjske in Planinske zveze Slovenije. Sprejeli so tudi pravilnik o povračilu potnih in drugih stroškov za s pripombo Bojana Rotovnika, da se črta zadnji odstavek 11. člena, ki posega na področje varovanja osebnih podatkov. Potrdili so tudi odstop Andreja Mašere iz uredniškega odbora PV in potrdili Daliborja Radovana za novega člana založniškega odbora. Odločili so tudi, da se sklepanje o novih članih UO Obvestil prestavi na naslednjo sejo. Sprejeli so tudi sklep o razdelitvi sredstev reciprocitete za leto 2009 s pogojem, da sredstva reciprocitete ne morejo dobiti tista planinska društva oz. planinske koče, ki ne spoštujejo pravilnika oz. predpisa o obratovanju planinskih koč. V primeru, da se ugotovi, da je kdo kršil predpise dobi sredstva iz reciprocitete naslednji, ki je na seznamu. Potrdili so tudi predlog najvišjih cen nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah I. in II. Kategorije v letu 2010, ki ga je pripravila GK. V nadaljevanju so sprejeli sklep o določitvi vrednosti zemljišč, katerih lastnik je PZS in glede na pripombe sprejeli dopolnilo, da za vse kar je neopredeljeno ugotovi dejansko stanje in vrednost GK PZS. Točka o sprejemu bilateralnih sporazumov z planinskimi zvezami Nepala, Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne Gore (NMA, PSS, PS BIH, PS ČG) je bila preložena na naslednjo sejo. V članstvo PZS so sprejeli Turno smučarski klub Olimpik iz Krope. Predsednik PZS je podal predlog za razrešitev generalnega sekretarja in ga po razpravi, v kateri so člani UO večinoma izrazili svoje nestrinjanje umaknil. Sprejet je bil predlog, da se v decembru skliče še ena seja Upravnega odbora na kateri se bo obravnavala ta točka in še nekatere druge, ki niso bile več obravnavane, saj je seja postala nesklepčna. Izredna seja UO PZS kasneje ni bila sklicana. OBVESTILA PZS 15 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Slavnostna seja UO PZS je bila 5. decembra 2009, ob 11. uri, v Osnovni šoli Brezovica, v organizaciji občine Brezovica, MDO Notranjske in Planinske zveze Slovenije. Prireditev pred katero je bila tudi novinarska konferenca s pregledom dela PZS v letu 2009 je odlično uspela in bila deležna številnih pohval. V decembru je bila sklicana tudi korespondenčna seja UO PZS, na kateri so člani UO potrdili predlog komisije za pripravi volitev za sprejem dopolnilnih sklepov UO PZS, ki ji bodo omogočili izpeljavo kandidacijskih postopkov za volilno skupščino PZS, ki bo 8. maja 2010. Člani UO PZS so svoja stališča v skladu z 10. členom poslovnika o delu UO PZS sporočili po e-pošti, navadni pošti, osebno in po telefonu GS PZS, ki jih je poklical. Po končanem glasovanju je bil rezultat naslednji: Za predlagani predlog je glasovalo 23 članov UO PZS, proti predlaganemu predlogu so glasovali 3 člani UO PZS, glasu pa nista oddala 2 člana UO PZS. 18. seja UO PZS, 25. marec 2010 18. seja UO PZS, je bila 25. marca 2010. Seja je bila sklepčna, na njej pa so člani najprej obravnavali in potrdili predlog dnevnega reda in sprejeli pojasnilo predsednika, zakaj ni prišlo do sklica izredne seje UO v mesecu decembru 2009. Na seji so obravnavali in sprejeli finančno poročilo PZS za leto 2009 in sprejeli potrditev sprememb in dopolnitev finančnega načrta PZS za leto 2010. Seznanili so se s pregledom poročil komisij in odborov za skupščino PZS in sklenili, da bo Skupščina PZS v letu 2010 v soboto 8. maja 2010 v Ljubljani, na Fakulteti za družbene vede v organizaciji MDO Ljubljana in PZS s pričetkom ob 9. uri. Sprejeli so tudi dnevni red Skupščine in rokovnik nalog do nje. Obravnavali in potrdili so poročilo komisije za pripravo volitev o poteku kandidacijskih postopkov in oddanih kandidaturah za člane organov PZS. Potrdili so tudi tarifnik za uporabo podatkov planinskih poti in sprejeli sklep o podpisu pobota s PD Slovenska Bistrica s katerim sej je končal 10 let trajajoči postopek prenosa sredstev kupnine Štuhcevega doma pri Treh kraljih s PZS na račun PD Slovenska Bistrica, saj prej zato niso bili izpolnjeni pogoji. Seznanili so se tudi s predlogom o preoblikovanju Doma v Tamarju v učno središče PZS in sklenili, da se do dokončnega sklepa počaka na mnenje KUP. V članstvo PZS so sprejeli PK Stena, PD Hudournik iz Ljubljane in GŠD Bric Alp iz Škofje Loke. Obravnavo bilateralnih sporazumov s PS Srbije, Črne Gore in Bosne in Hercegovine, so prestavili na naslednjo sejo UO PZS. Seznanili so se tudi s poročanjem predsednice NO PZS in pojasnili, ki jih je podal GS PZS. Pripravil: Danilo Sbrizaj mag. Franc Ekar, Generalni sekretar PZS predsednik Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA ALPINIZEM Prva tri leta omenjenega obdobja so minila v redni sestavi KA, katere članstvo se je ustalilo na sedem: Načelnik: Andrej Štremfelj, Načelnik PZVA: Peter Mežnar, načelnik PZVI: Matjaž Šerkezi, načelnik PTLP: Branko Ivanek člani: Tanja Grmovšek, Jernej Bevk, Blaž Navršnik V okviru KA so omenjene podkomisije tudi delovale. Poleg tega je bila ves čas prisotna tudi skupina za kategorizacijo, ki jo je vodil Aljaž Anderle. Na volilnem zboru načelnikov decembra leta 2008 je prišlo do spremembe. Ker ni bilo kandidata za načelnika, je v enoletno podaljšanje privolil dotedanji načelnik Andrej Štremfelj. Podkomisije so se razpustile, njihovo delo pa so prevzeli za eno leto posamezniki: PZVA - Peter Mežnar; PZVI - Tomo Česen; PTLP - Branko Ivanek. Zbor je izvolil tudi tri nove člane: Rok Dečman, Matej Kladnik in Alen Marinovič. Celotna komisija je bila imenovana za obdobje enega leta. OBVESTILA PZS 16 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Število alpinističnih odsekov/klubov v tem času se je ves čas gibalo nekje med 45 in 50, število alpinistov včlanjenih vanje pa okrog 1000. Zanimivo je, da je vsako leto izpit za alpinista na novo opravilo povprečno okrog trideset kandidatov, število registriranih alpinistov pa se ni povečalo. Po mojem mnenju sta temu botrovala dva razloga: 1. Veliko ljudi pride na odseke le po znanje in naziv, kasnejše delo v odsekih pa jih ne zanima. 2. Večina alpinistov od članstva v odsekih nima nobene neposredne materialne koristi. Pod pritiskom OKS smo prenovili kriterije za kategorizacijo, po mojem mnenju zelo uspešno: kriteriji so bolj pregledni za vse, enostavnejši in nič manj reprezentativni kot prejšnji. Alpiniste nekako »silijo« v opravljanje manjšega števila bolj kvalitetnih vzponov. Prvotna bojazen, da bodo zaostreni kriteriji zmanjšali število kategoriziranih z mednarodnim razredom kar bo posledično privedlo do zmanjšanja dotacij s strani države, se ni izkazala za upravičeno. Kategoriziranih je še več kot prej in tudi višina sredstev je naraščala. V našem mandatu se je uveljavilo nekaj pomembnih akcij. To je predvsem zimski tabor za perspektivne alpiniste v Chamonixu, udeležbe mednarodnih srečanj v organizaciji BMC in odprave za perspektivne alpiniste v različnih oblikah. Ustvarili smo določen red pri financiranju vrhunskega alpinizma. Dosegli smo, da ponovno izhajajo zborniki »Slovenski alpinizem«. Finančno smo podprli filmski festival in se dogovorili za še boljše sodelovanje v prihodnje. Spletna stran komisije, ki se je s težavo rodila, deluje vedno boljše. Zbori alpinistov, kljub temu, da so postali redni, niso zaživeli v želeni obliki, čeprav se pojavlja trend izboljšanja. Razglasitve najuspešnejših alpinistov smo postavili na višji nivo, kar nam je posebej uspelo prav pri zadnji, kjer gre zasluga predvsem organizaciji ekipe filmskega festivala iz Društva za gorsko kulturo in njegovemu predsedniku Silvu Karu. Določeno obogatitev razglasitve pa predstavlja verjetno tudi razširitev števila dobitnikov nagrad. Poleg nagrad za najuspešnejše po novem podelimo tudi nagrade za vrhunske dosežke na posameznih področjih. Organizirali smo dve izmenjavi s tujimi alpinisti (Francozi, Poljaki), ki sta se izkazali za lepo osvežitev zimskega plezanja v naših gorah in doprinesli k izmenjavi izkušenj. Med neuspehe štejem spodletel poskus ponovne oživetje rednih testiranj vrhunskih alpinistov na Fakulteti za šport, s čemer bi ustvarili pomembno bazo podatkov za znanstvene raziskave na področju alpinizma. Poleg tega pa je po mojem mnenju naš največji dolg uradno organizirana in predstavljena mladinska reprezentanca, s postavljenim selektorjem in pravili delovanja. Za mlade in perspektivne je bilo sicer kar dobro poskrbljeno, vendar bi bila uradna forma z nekaj dodatki zagotovo boljša in za mlade zelo vzpodbudna. Tako kot v vsakem športu so tudi v alpinizmu prisotna nihanja v kvaliteti in redno prihaja do težav pri menjavi generacij. V zadnjih dveh letih je število mladih z veliko znanja in volje naraslo in vse kaže da se krivulja slovenskega alpinizma ponovno začenja dvigati navzgor. To pa ne vem, če je v veliki meri odvisno od dela KA, je pa zagotovo v neki soodvisnosti in zelo razveseljivo. Poročilo pripravila: Matjaž Šerkezi in Peter Mežnar Andrej Štremfelj, načelnik Komisije za alpinizem UO pZs KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE Kot vsak zimski šport ima tudi tekmovalo turno smučanje (TTS) svoj sezonski ritem, ki ne sovpada s koledarskim letom. Osrednje aktivnosti Komisije za tekmovalno turno smučanje (KTTS) so namenjene OBVESTILA PZS 17 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE organizaciji tekmovanj za Slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju, ki smo ga organizirali vsa štiri leta in letošnje leto poteka sedaj že šesto zaporedno tekmovanje za omenjeni pokal. Komisijo v tem obdobju sestavljamo Petra Lombar (mediji), Stojan Burnik (strokovni sodelavec FŠ), Miha Kuhar (logistika, izobraževanje), Iztok Tonejec (časomerilci), Brane Žagar (tajnik), Drejc Karničar (reprezentanca) in Janez Krč (načelnik). Vsako leto na začetku sezone organiziramo sestanek s potencialnimi prireditelji tekmovanj na katerem se dogorimo operativne posebnosti izvedbe posameznih tekmovanj. Komisija se je sestajala po potrebi - štiri do petkrat na leto ter poleg teh sestankov imela številne korespondenčne sestanke po elektronski pošti. V zadnjem obdobju imamo vse več podpore v matični PZS, kjer smo z novim strokovnim sodelavcem, zadolženim za našo Komisijo (Matjaž Šerkezi) pridobili vestnega in zanesljivega sodelavca za kar se njemu posebej iskreno zahvaljujemo. Slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju ima nekaj stalnic, izvedba Pokala pa se glede na izkušnje tudi spreminja in dopolnjuje. Med stalnice zagotovo štejejo nekatera prizorišča, pogosteje pa se spreminjajo pravila, po katerih tekmovalci zbirajo seštevek točk za osvojitev Pokala (vse tekme ali le nekatere, sistem točkovanja po osvojenih mestih ali po zaostankih, nova prizorišča tekem, nova zvrst - tekmovanje v vzponu). Posebej naj navedem vsakoletna prizorišča tekmovanj: - Turno smučarski Rally Krvavec (organizator GRS Kranj) - Pokljuški gams (organizator AO Radovljica) - Turnosmučarsko tekmovanje Jezersko( Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča)- organizator GRS&PD Jezersko - Memorial Marka Lihtenekerja in Staneta Veninška (organizator GRS Celje) V tem obdobju so občasno priredili tekmovanje v Tržiču (organizator GRS Tržič) in Mariboru (organizator GRS Maribor), novi prizorišči pa sta - Bohinj, Vogel (organizator ŠD Stara Fužina) in - Zelenica (organizator TSK Olimpik) Pokala se je v letu 2007 udeležilo skupaj 33 članov, 5 mladincev in 4 ženske, v letu 2008 39 članov, 4 ženske in 6 mladincev in v letu 2009 pa 10 žensk, 7 mladincev in 57 članov. Kot je razvidno smo velik porast zanimanja beležili v zadnjem 2009 letu. Tudi trendi v letošnjem letu (2010) imajo enak predznak. Prireditelji si prizadevajo povečati število udeležencev z različnimi motivacijskimi prijemi ter posebej spodbujajo tudi rekreativce ter člane GRS postaj / društev. Vsako leto na zaključni prireditvi pokala razglasimo najboljše po posameznih kategorijah - torej tiste tekmovalce, ki čez vso sezono zberejo največ točk po veljavnem sistemu točkovanja. V sezoni 2008 smo izdelali opomnilnik za prireditelje tekmovanj v tekmovalnem turnem smučanju in se dogovorili, da bomo na vseh domačih tekmovanjih člani KTTS tudi sistematično prisotni z naslednjimi nalogami: - Skrb za pravilnost izvedbe tekmovanja - Kontaktna oseba z organizatorji, pomoč pri izvedbi in odločitvah v zvezi z izvedbo tekmovanja - Pridobi uradne rezultate, ki jih objavimo na spletu - Preskrbi gradivo za poročilo medijem in ga posreduje preko naše predstavnice za stike z mediji (Petre Lombar). - Preveri bazo tekmovalcev - tekmovalec mora imeti plačano članarino PZS - Pozdravni nagovor v imenu PZS, KTTS na zaključku. Aktivnosti v izbrani tekmovalni vrsti, ki zastopa SLO na tujih prireditvah, smo v tem obdobju izboljšali s stalnim strokovnim sodelavcem prof. Iztokom Cukjatiem, ki je prevzel vodenje priprav za nekatere najboljše tekmovalce. KTTS je poskrbela za vsakoletno udeležbo na tekmah najvišjega ranga -svetovnih in evropskih prvenstvih (SP in EP). Posamezni tekmovalci pa so se samostojno oz. v okviru svojih društev (odsekov, klubov) udeleževali številnih tekmovanj v tujini, med njimi tudi tekem za svetovni pokal. Vzrok za tako skopo udeleženost Komisije je seveda v prvi vrsti v finančnih sredstvih, saj smo le ta zbirali izključno namensko, do sistemskih virov financiranja pa smo zaenkrat še ni uspelo priti. Naj izpostavim nekaj najboljših uvrstitev: OBVESTILA PZS 18 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - 5. mesto Ml. člani EP 2007 Francija, Avoriaz, (Nejc Kuhar) - 3. mesto Ml. člani TEKMA ZA SVETOVNI POKAL 2007 Avstrija, Dachstein, (Nejc Kuhar) - 14. mesto Člani EP 2009 Italija, Tambre - Belluno, (Nejc Kuhar) - 15. mesto Člani EP 2009 Italija, Tambre - Belluno, (Anže Šenk) - 15. mesto Pari EP 2009 Italija, Tambre - Belluno, (Anže Šenk, Nejc Kuhar) - 9. mesto Kombinacija EP 2009 Italija, Tambre - Belluno, (Nejc Kuhar) - 12. mesto Kombinacija EP 2009 Italija, Tambre - Belluno, (Anže Šenk) Novost sezone 2008 je bila ta, da je bilo tekmovalno turno smučanje z začetkom leta 2008 uvrščeno na seznam kategoriziranih športnih zvrsti pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS), kar pomeni, da so najboljši tekmovalci za naslednja leta pridobili možnost dolgo pričakovane kategorizacije. S tem je OKS potrdil - uvrstil to športno zvrst na seznam kategoriziranih športnih zvrsti v Sloveniji. Za preteklo štiriletno obdobje se moramo posebej zahvaliti matični PZS, ki je vseskozi omogočala pogoje za delo Komisije ter tudi izdatno materialno podprla tekmovanja na najvišji ravni s plačilom članarine pri mednarodnem svetu za tekmovalno turno smučanje (ISMC-UIAA). Posebne zahvala gre vsem tekmovalcem in prizadevnim organizatorjem tekmovanj, ki so tudi v nekaterih snežno skopih sezonah pripravili in izvedli skoraj stoodstotno realizacijo načrtovanih tekem. dr. Janez Krč, načelnik Komisije za tekmovalno turno smučanje UO PZS KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE ^v^^^HR Registracija klubov/odsekov ^k Vsako leto smo opravili registracijo klubov/odsekov, ki so kakorkoli gojili J^^J y športno plezanje. Istočasno je bila opravljena tudi anketa o njihovi dejavnosti in članstvu. Število registriranih klubov/odsekov je v teh štirih letih nenehno raslo, tako da jih je sedaj že preko 40 (leta 2006- 37 registriranih klubov, leta 2007- 38, leta 2008 - 40 in 2009-42). Organizacija državnega prvenstva v športnem plezanju V obdobju 2006-2009 se je zelo dobro razvit nacionalni tekmovalni sistem v vseh starostnih kategorijah samo še razvijal naprej. Izpeljana so bila državna prvenstva tako v težavnosti kot tudi v balvanskem plezanju, leta 2009 pa smo prvič izpeljali na enem mestu finale DP v obeh disciplinah. V teh štirih letih je bilo skupno organiziranih 105 tekem državnega prvenstva (kar je 24 % več kot v enakem prejšnjem štiriletnem obdobju ) v vseh starostnih kategorijah. Po številu tekem smo se približali realni številki, ki zagotavlja kontinuiran razvoj športne panoge kot take in daje osnovne pogoje tekmovalcev za njihov razvoj in uveljavitev na mednarodni ravni. Število izdanih licenc pa je bilo po letih naslednje: 2006 2007 2008 2009 240 255 269 258 Dejansko število tekmovalcev pa je še precej večje. Namreč v tem obdobju sta se zelo dobro razvili tudi Vzhodna in Zahodna liga, kjer nastopajo samo mlajše kategorije in jim predstavlja odskočno desko za udeležbo na tekmah državnega prvenstva. Organizacija mednarodnih tekmovanj Tradicionalna tekma za svetovni pokal je bila odlično izpeljana v vseh štirih letih. Lansko leto je bila že 14.tekma po vrsti in vsa zadnja štiri leta je bila finalna tekma svetovnega pokala. Prireditev je prerasla v obvezno postajo svetovnega tekmovalnega cirkusa, ki v svetu športnega plezanja uživa velik ugled. To dejstvo potrjuje velika odmevnost domačih in svetovnih športnih OBVESTILA PZS 19 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE medijev, tekmovalcev, gledalcev in vodij ekip. Slovenska nacionalna televizija jo je tudi že vzela za svojo - finale vseh štirih zadnjih let je predvajala v živo. Dosegli smo nekaj, kar v drugih državah lahko zaenkrat še sanjajo, tako kot smo mi ob začetnih tekmah svetovnega ranga pri nas. Domača tekma svetovnega pokala je vedno odlična priložnost in vzpodbuda slovenski reprezentanci, da se pokaže tudi pred svojo publiko. In v obdobju 2006-2009 jih nikoli niso pustili na cedilu. Še celo več - v zadnjih štirih letih so vedno poskrbeli, da je bil nekdo iz ekipe zmagovalec. Leta 2006 in 2007 Maja Vidmar (ki je 2007 tudi slavila skupno zmago svetoivnega pokala), leta 2008 je dvorano dvignil Klemen Bečan, ki je tako dosegel prvo zmago na svetovnih pokalih za slovensko moško plezanje, lansko leto pa je slavila še Mina Markovič. To so bile tekme, ki ne bodo šle v pozabo kar tako. Tekma za svetovni pokal v Kranju je največja tovrstna prireditev v Sloveniji in ima sloves ene izmed najbolje organiziranih v svetu sploh. Zato je potrebno narediti vse, da bo tekma lahko izpeljana tudi v prihodnje. Poleg tekem svetovnega pokala pa smo v vseh teh štirih letih izpeljali tudi finalne tekme evropskega mladinskega pokala. Le-ta se je leta 2007 preimenoval v Evropsko mladinsko serijo, ki sedaj uradno šteje tudi za Evropsko prvenstvo. Tako lahko naši mladi plezalci pred domačim občinstvom pokazažejo vse tisto, kar dosegajo tudi na tujih prizoriščih. Članska reprezentanca Vseskozi po najboljših močeh skrbimo, da se naši najboljši plezalci lahko udeležujejo največjih mednarodnih tekmovanj. V celotnem obdobju 06-09 se je državna reprezentanca udeležila vseh tekem svetovnega pokala (57) in svetovnih (2) oziroma evropskih prvenstev (3), svetovnih iger (1) in 8 največjih mednarodnih mastrov. Pregled udeležbe slovenske reprezentance na največjih mednarodnih tekmah: Leto Svetovni pokal - težavnost Svetovno prvenstvo Evropsko prvenstvo Master tekme Svetovni pokal balvansko plezanje Svetovne igre 2006 Puurs Dresden Chamonix Xining Singapore Kuala Lumpur Marbella Šanghaj Penne Kranj Ekaterinburg Serre Chevalier Arco Birmingham Veliko Tarnovo Rovereto Grindelwald Fiera Hall Moskva 2007 Imst Zurich Chamonix Qinghai Puurs Kazo Valence Kranj Aviles Birmingham Serre Chevalier Arco Erlangen Sofija Hall Reunion Grindelwald Fiera Brno 2008 Qinghai Chamonix Bern Imst Puurs Kranj Pariz Serre Chevalier Arco Hall Reunion Grindelwald Vail Fiera Montauban Moskva OBVESTILA PZS 20 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2009 Chamonix Barcelona Imst Puurs Brno Kranj Qinghai Serre Chevalier Arco Kazo Hall Dunaj Vail Eindhoven Kaohsiung Skupaj 31 2 3 8 26 1 Na vseh teh največjih tekmovanjih je slovenska reprezentanca dosegla fantastične rezultate. Samo nekaj statistike, ki govori sama zase: 76 uvrstitev na zmagovalne stopničke (od tega kar 21 zmag !) v pokalu narodov v težavnosti v vseh štirih letih na tretjem mestu (leta 2007 je bila ekipa celo druga), po naslovu svetovne prvakinje leta 2001 so tekmovalke in tekmovalci dosegli še vse tisto kar jim je manjkalo: zmaga na svetovnih igrah, naslov evropske prvakinje in osvojitev prvega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala. Več se v tekmovalnem športnem plezanju ne da doseči. Naj poudarim samo tiste največje uspehe. Leta 2006 se je iz evropskega prvenstva Maja Vidmar vrnila z bronasto kolajno, Natalija Gros pa je prvič za Slovenijo stala na stopničkah za zmagovalce v balvanskem plezanju. Leto 2007 je bilo prav gotovo v znamenju Maje Vidmar. Z izjemno serijo šestih zaporednih zmag je osvojila tudi skupno zmago svetovnega pokala, iz svetovnega prvenstva prinesla bronasto kolajno in za vse to dobila visoko priznanje celotne slovenske športne javnosti- drugo mesto na izboru športnika Slovenije. A ni bila samo Vidmarjeva skupna zmagovalka. V kombinaciji je to postala Natalija Gros, ki je pred tem odnesla domov tudi bronasto kolajno v skupnem seštevku balvanov. V sezoni 2008 je ekipa iz evropskega prvenstva prinesla domov kar pet kolajn. Natalija Gros je poskrbela za naslov evropske prvakinje in to celo dvakrat - v balvanskem plezanju in kombinaciji, Maja Vidmar in Mina Markovič sta osvojili srebrno oziroma bronasto v težavnosti, Klemen Bečan pa je svoje številne nastope v finalih svetovnega pokala kronal z bronasto kolajno v kombinaciji. Prav on pa je na finalu svetovnega pokala doma v Kranju poskrbel, da je tudi moški del slovenske ekipe dobil zmago svetovnega pokala. Dvorana je bila na nogah. Sezona 2009 je imela tri viške. Najprej svetovno prvenstvo, kjer smo osvojili dve bronasti odličji. Maja Vidmar v težavnosti in Mina Markovič v kombinaciji. Drug višek je bila zmaga Vidmarjeve na svetovnih igrah, tretji pa ponovna zmaga na finalu svetovnega pokala v Kranju. Tokrat je pred svojo publiko zmagala Mina Markovič. Ob tem so seveda enako ali celo bolj pomembne tri bronaste kolajne v skupnih seštevkih svetovnega pokala: Natalija Gros v balvanih, Maja Vidmar v težavnosti in Klemen Bečan v kombinaciji. Mladinska reprezentanca Obdobje 2006-2009 je na področju mladinskih ekip zaznamovalo predvsem silen porast udeležbe reprezentanc tako na svetovnih prvenstvih kot tudi na tekmah evropskega mladinskega pokala oziroma od leta 2007 dalje evropske mladinske serije, ki šteje tudi kot uradno Evropsko prvenstvo. Posledica tega je bila seveda izreden dvig konkurence. Kljub vsemu je slovenska mladinska ekipa ostala v stiku z najboljšimi. V letu 2006 je bil na tretjem mestu evropskega pokala Jure Bečan, na svetovnem prvenstvu pa smo imeli tri finaliste. Leto kasneje sta si na svetovnem prvenstvu dva tekmovalca izborila finale, v letu 2008 pa je bila v finalu kar peterica. V lanski sezoni pa je bila bera bistveno večja. Iz svetovnega prvenstva so se vrnili z dvema srebrnima kolajnama, ki sta jih osvojila Ana Ogrinc pri mladinkah in Domen Škofic pri st.dečkih, v Evropski mladinski seriji pa so prav tako osvojili dve kolajni. Domen Škofic je pri st.dečkih postal evropski prvak, Jure Raztresen pa je dobil srebrno kolajno pri kadetih. Vzponi v plezališčih V zadnjem četrtletju je bilo opravljeno kar precejšnje število vrhunskih vzponov. Izredno se je povečalo predvsem število plezalcev s kvalitetnimi vzponi. Tako je kar nekaj plezalcev opravilo s smermi z oceno 8c ali več, pri ženskah pa je bil ta napredek še večji. Po Martini Čufar sta po oceni 8c posegli najprej v letu 2006 še Maja Vidmar in Natalija Gros, slednja pa je v letu 2008 stopila še OBVESTILA PZS 21 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE stopnico višje. Kot prvak Slovenka in ena redkih v svetu je uspela v smeri z oceno 8c+. Lansko sezono sta Maja Vidmar in Mina Markovič zabeležili nov mejnik - prve slovenske ženske vzpone na pogled s težavnostjo 8b. Klemen Bečan je v 2009 vsemu temu dodal še prvo slovensko 8c na flash, Urh Čehovin pa je še dvignil mejo težav balvanskih vzponov pri nas - v letu 2007 mu je uspel vzpon v smeri z oceno Fb 8c. Izobraževanje Na področju izobraževanja je bilo veliko naporov vloženega v pripravo in sprejetje novega Pravilnika o vzgoji in izobraževanju, ki je prinesel nekaj novosti zlasti v programih in njihovim vsebinah za strokovne nazive na področju športnega plezanja. Vsi programi so bili v letu 2006 kot uradni potrjeni tudi na Strokovnem svetu Republike Slovenije. Izpiti za športne plezalce so bili redni in v obdobju 2006-2009 jih je uspešno opravilo kar 301. Za inštruktorje športnega plezanja 1 so bili seminarji v letih 2006-2008 in sicer je ta naziv v tem času uspelo pridobiti 66 kandidatom, 11 pa jih je dobilo naziv vaditelj. Tako imajo klubi po Sloveniji sedaj skupno 167 inštruktorjev z veljavno licenco. V marcu in aprilu 2006 je bil izpeljan obsežen seminar (tretji po vrsti doslej) za postavljalce tekmovalnih smeri, ki ga je uspešno opravilo 8 kandidatov. Na področju izobraževanja sodnikov so bili vsako leto izpeljani obnovitveni seminarji, poleg tega pa še en seminar za nove sodnike. Izpeljan je bil prav tako seminar za opremljevalce smeri v naravnih plezališčih, sicer pa je na področju izobraževanja v 2006-2009 potrebno posebej omeniti drugi seminar za nove trenerje športnega plezanja, ki je potekal že po novem programu. Bil je kar obširen, saj smo ga začeli v letu 2007 in končali z izpiti sredi leta 2008. Od 23 prijavljenih je vse izpite uspešno opravilo 17 novih trenerjev športnega plezanja 1. Na mednarodni ravni smo bili prav tako dejavni. Na seminar za licenco mednarodnega postavljalca smo poslali dva in oba sta uspešno zaključila vse potrebne izpite. Tako imamo trenutno 4 mednarodne postavljalce z veljavno licenco. Sodelovanje z mediji Že utečeno sodelovanje z mediji je potekalo v vsem tem času po ustaljenih poteh. Tako so bili vsi mediji sprotno obveščani (v najavi in kasneje v poročilu oziroma članku) o vseh dogajanjih okoli domačih in mednarodnih tekmovanj. Samostojno so bile organizirane tiskovne konference in sicer na začetku vsake sezone kjer je šlo v glavnem za predstavitev načrtov in koledarja, potem pred odhodom na svetovna oziroma evropska člansko prvenstva in pred tekmami svetovnega pokala in evropskega mladinskega pokala v Kranju. Poleg tega pa smo v sklopu tiskovnih konference PZS predstavljali tudi ostale dejavnosti KŠP. Največji vpliv in veliko gledanost ima seveda direktni prenos finala svetovnega pokala v Kranju, ki ga je v vseh zadnjih štirih letih pripravila slovenska nacionalna televizija. Kategorizacija športnih plezalcev Pri OKS-ZŠZ smo v celotnem obdboju 06-09 redno vodili kategorizacijo športnih plezalcev. Ob koncu leta 2007 je prišlo na področju kategorizacije do velikih sprememb. Olimpijski komiteje Slovenije je pripravil nove predloge za registracijo in kategorizacijo vseh športnih panog v Sloveniji in pri tem sodeloval z vsemi nacionalnimi športnimi zvezami. Kljub nekaterim poskusom v preteklih predlogih, da bi netekmovalni del športnega plezanja izpadel iz kategorizacije, se to ni zgodilo. V pogovorih z Odborom za vrhunski šport pri OKS smo uspeli dokazati, da si tudi ta del plezalnega športa zasluži kategorizacijo. Na skupnih sestankih je bilo dogovorjeno, da je že dokaj stare kriterije težavnosti preplezanih smeri za kategorizacijo potrebno zaostriti. KŠP je pri dokončno sprejetimi kriteriji sodelovala z vsemi registriranimi klubi in imenovala posebno skupino, ki je predloge uskladila in poslala v dokončno potrditev na OKS. Strokovni svet RS je nove kriterije za vse športe tudi potrdil in so začeli veljati s 1.1.2008. Po teh novih kriterijih ima tudi športno plezanje prvič možnost doseganja svetovnega razreda, ki ga je v lanski sezoni z zmago na svetovnih igrah že dosegla Maja Vidmar. OBVESTILA PZS 22 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev in plezalk Že vse od leta 1994 dalje vsako leto organiziramo samostojno razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev. Tudi v zadnjih štirih letih ni bilo nič drugače. Razglasitev nam je poleg priznanj za najboljše pomembna tudi kot sestavni del obveščanja javnosti o naših rezultatih. Urejanje plezališč Projekt urejanje slovenskih plezališč je eden od pomembnih dejavnosti KŠP in sistematično poteka že vse tja od leta 1998. V obdobju 06-09 smo na tem področju ponovno naredili veliko. Naša naloga in želja je, da poleg novih plezališč (ki jih v Sloveniji ni na pretek) povsem varno uredimo in na novo opremimo prav vsa obstoječa. Pri Fundaciji za šport smo uspeli dokazati, da je omenjen projekt vsekakor vreden njihove finančne pomoči. Tomo Česen, načelnik Komisije za športno plezanje UO PZS KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Osnovna naloga KOTG je organiziranje in podpiranje odprav v Himalajo in sicer reprezentančnih in perspektivnih, torej v skladu s statutom PZS in namenskimi sredstvi Fundacije za šport, ki prispeva za predstavitev Slovenije in njenih pomembnih športnih prireditev, v našem primeru odprav. Ob tem si prizadeva zbrati sredstva in podpreti tudi posamezne alpiniste in novince, ki imajo v himalajskih gorah pomembne cilje. Nič manj pozornosti ni deležna udeležba naših inštruktorjev v šoli za vodnike nepalske planinske organizacije (NMA) po sporazumu med NMA in PZS. Manjši delež prispeva Slovenska vojska, ker z donacijo leta vedno sodeluje pri vzgoji tudi njihov pripadnik. Nastaja pa problem pri Nepalcih, ker organizacijo drobijo na posamezne interesne in komercialno ločene dele. Redno sodelujemo pri vzdrževanju in obnavljanju slovenske zbirke v Mednarodnem gorskem muzeju v Nepalu (IMM v Pokari). Prav tako sodelujemo pri Slovenskem planinskem muzeju, pripravljamo pa novo in dopolnjeno izdajo dvojezične (slovensko - angleške) knjižice Slovenci v Himalaji. V okviru možnosti sodelujemo pri posameznih proslavah in obeležjih svetovnih in slovenskih dosežkov v Himalaji. Letos se bomo spomnili polstoletnice prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960, čez tri leta bo KOTG v zunaj- evropska gorstva, štela 50 let, vmes bo pa še dovolj priložnosti za podobna spominjanja. Z Vlado Slovenije si prizadevamo za imenovanje častnega konzula Republike Slovenije v Nepalu. Podrobnejši pregled je v priloženih štirih letnih poročilih, posebej pa moramo izpostaviti naslednje uspehe. 2006: - Andrej Štremfelj (vodja) in Rok Zalokar sta 6. maja 2006 prva priplezala na težko dostopen vrh Džanak (Janak 7070 m) v pogorju na severu Kangčendzenge. - Čomolari: Odmaknjeni 7326 m visoki vrh na meji med Tibetom (Kitajska) in Butanom je bil doslej štirikrat dosežen, vedno v območju nezahtevnega južnega grebena, severna stran, posebno ostri severozahodni raz, pa je bila več ali manj »sanjski« cilj; ne samo zaradi tehničnih težav, pač pa tudi zaradi občutljivega mejnega področja. Dobro poznanstvo KOTG z oblastmi v Tibetu je brez dvoma pripomoglo, da je odprava Marka Prezlja hitro dobila dovoljenje, in to celo za običajno ceno. Za pristop si je izbrala letalo do Pekinga in pravkar zgrajeno železnico Peking - Lasa, medtem ko je oprema pripotovala po klasični trasi iz Katmanduja. Večina dostopa je šla po cesti, do baze so potem z jaki potrebovali le dve uri. Za aklimatizacijo so preplezali tri vrhove okrog 5700 m ter 4. oktobra 2006 opravili prvi vzpon na Jangmo Gopša (vzhodni vrh 6706 m). Vsi, razen zdravnika dr. Damijana Meška, so 12. oktobra zapustili bazo in postavili šotore pod steno. OBVESTILA PZS 23 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Rok Blagus, Tine Cuder, Matej Kladnik in Samo Krmelj so vstopili v Severni ozebnik ter po dveh dneh plezanja po njem in po vzhodnem grebenu 14. oktobra 2006 dosegli vrh Čomolharija, naslednji dan pa sestopili v bazo. Drugo prvenstveno smer - Severozahodni raz - pa sta od 12. - 16. oktobra 2006 preplezala Marko Prezelj in Boris Lorenčič. Raz ju je pripeljal natanko na vrh. Po vetrovnem razu sta se nato dva dni spuščala in bazo dosegla 17. oktobra. »Odprava je v celoti uspela po organizacijski, logistični, alpinistični in človeški plati«, je ob koncu zapisal Marko Prezelj. 2007: - Osrednja odprava PZS je bila Kangbačen 2007 od konca septembra do začetka novembra. Osemčlanska odprava šestih plezalcev, vodje in zdravnika se je zaradi velikih ledeniških sprememb odrekla severozahodni steni Kangbačna (7903 m) in se premaknila na Pangpemo, klasično bazo za vzpone na severni strani Kangčendzenge. V tem času je bila slovenska odprava edina na tem področju. Po izvedbi pa se je odprava držala prvotne zasnove. Skupno delo je bilo organizacija, dostop in vzdrževanje baznega tabora, za vzpone pa so se odločale naveze same. Po aklimatizacijskih turah in spanju na višinah okrog 6000 m so bili opravljeni tile vzponi in poskusi: 1. Patibara (7140 m), južna stena, prvi vzpon z nepalske strani: 24.10.2007, Boris Lorenčič - Miha Valič. Višina stene 1100 m, 50 - 60°, 20 m IV. 2. Drohmo - srednji vrh (6855 m), jugozahodna stena, 16.10.2007, Aleš Koželj - Mitja Šorn. Višina stene 800 m, naklonina 60° s skoki do 80°. Smer poteka v območju stebra, ki sta ga 1988 leta preplezala Doug Scott in Roger Maer. Liniji sta različni, stikata se le na vstopu in na vrhu. 3. Drohmo - vzhodni vrh (6695 m), jugozahodna stena, 25.10.2007 Tine Cuder - Matej Kladnik -Aleš Koželj. Višina smeri 900 m, ocena VI, WI, 4+, M4. Prvenstvena smer in prvi vzpon na ta vrh (ni podatkov o predhodnih poskusih). 4. Čang Himal (Wedge Peak 6802 m), severna stena. Prvi poskus v tej drzni in strmi steni, najvišja točka 5700 m, Aleš Koželj - Mitja Šorn, 22.10.2007. - Čarakuza - K7 (6858 m) - Skupaj z ameriškima soplezalcema je Marko Prezelj po Jugozahodnem razu opravil prvi pristop na vrh. - Anapurna - vzhodni vrh (8047 m): Po delno prvenstveni smeri v južni steni in vzhodnem grebenu je prišel Tomaž Humar sam. 2008: KOTG je podprla udeležbo Marka Prezlja v mešani slovensko-ameriški odpravi na osemtisočak Makalu. Marko Prezelj (AO Kamnik) je z ameriškima soplezalcema preplezal novo smer Anderson - Prezelj v zahodni steni Kangchungtse-ja (7678m), poznanega pod imenom Makalu 2. Glavni cilj zahodna stena Makaluja je ostal nerealiziran, zaradi orkanskega vetra in padajočega ledu ter kamenja. 2009: Skupina Bagirati v Indijski Himalaji je bila rezervni cilj (ko za Rimo III niso dobili dovoljenja) slovenske odprave: Marko Prezelj (vodja), Rok Blagus in Luka Lindič. Preplezali so tri težke prvenstvene smeri in sicer: - 15. 9. Bhagirathi 4 (~6200 m), Z stena v levem delu, višina smeri 1000 m, kombinirana smer -prva polovica sneg in led, v sredini led in skala, zgoraj pa sneg in skala na dolgem in ostrem grebenu, splošna ocena D+ (vreme dopoldan jasno, popoldan sneženje, v zgornji polovici smeri veliko nepredelanega snega). Sestop prek smeri vzpona (4*spust z dvojno vrvjo v osrednjem delu). - 21. in 22. 9. Bhagirathi 3 (6454 m), Z stena, višina smeri 1300 m, kombinirana smer - začetek desno od Nemške, nadaljevanje med Škotsko in Češko, v zgornjem delu pa v območju Škotske smeri, splošna ocena smeri ED (6b, M5, WI5, 2*spust z vrvjo). Vreme je bilo pretežno jasno, v spodnjem delu je bil nepredelan sneg na strmih in nerazčlenjenih skalah, v srednjem delu predelan trd sneg in led ter skale prek katerih je popoldne tekla voda, dopoldne je bil pa požled, v zgornjem delu je bilo veliko nepredelanega snega. Sestop na vzhodno stran gore - OBVESTILA PZS 24 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE najprej pet spustov in bivak, nato pa še dva spusta in sestop prek skorjastih pobočij okrog gore nazaj v bazo. - 29., 30. 9. in 1. 10. Bhagirathi 2 (6512 m), JJZ stena in Z greben, višina smeri 1300 m, kombinirana smer, splošna ocena smeri ED+/ABO (6b+, M8, WI6+, 5m v tegu vrvi v zgornjem delu, ostalo prosto na pogled). Vreme je bilo pretežno jasno, v spodnji polovici smeri skalno in kombinirano plezanje v navpični steni (~800 m), nad drugim bivakom pretežno nepredelan sneg in led. Sestop na vzhodno stran gore prek skorjastih pobočij okrog gore nazaj v bazo. Vsekakor vzor za himalajizem prihodnosti. Ferilapča (6017 m) je bil cilj petčlanske odprave perspektivnih alpinistov, na koncu pa kar dvojni uspeh naveze Urban Novak in Ambrož Bajde s prvenstveno smerjo Kje si, luna, ter s ponovitvijo smeri Smotty's gully na vrh Dawa peak (5977 m). Tone Škarja, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva UO PZS MLADINSKA KOMISIJA V omenjenem obdobju sta komisijo vodila predsednika: Vanja Kovač (PD Ajdovščina; 2006-2008) in Uroš Kuzman (PD Velenje; 2009). Komisija je vzpostavila kontinuirano izvajanje rednih dejavnosti med katerimi so bile nekatere že na robu obstoja. Letno so bile s strani MK oz. njenih odborov izvajane/ spodbujane akcije: - Množična akcija za razvoj predšolskih otrok (Ciciban planinec) - Množične akcije za razvoj osnovnošolskih otrok (Mladi planinec, Planinska šola, tekmovanje Mladina in gore, tekmovanja iz planinske orientacije) - Aktivnosti za mladinsko populacijo (Tedni turne smuke) - Neformalna izobraževanja (Mladinski voditelj, seminar družabnosti v gorah, posvet vodij planinskih taborov) - Formalna izobraževanja za strokovne delavce na področju športa (usposabljanja in izpopolnjevanja za vaditelje orientacije in mentorje planinskih skupin) - Zbor mladinskih odsekov in okrogla miza na lgu - Projekti na področju informiranja (obvestila PZS, vzdrževanje spletne strani in elektronske novice, knjižica akcij MK PZS, natečaji, izdajanje elektronskih novic). - Razpis za sofinanciranje planinske dejavnosti mladinskih odsekov s sredstvi Fundacije za Šport Poleg redne dejavnosti je komisija izvedla še nekatere izredne projekte: - Izdelava nove spletne strani mk.pzs.si (2008) in osnovanje prepoznavne grafične podobe v katero so posodobljena vsa gradiva komisije (prijavnice, obrazci). - Prenova pravilnika MK PZS (2009) in vsebinska prenova razpisa MK PZS (2008). - Izdajanje in promocija novih planinskih pesmi: »Pridi greva pod objem gora« (2007), »Za sanje« (2008) in »Miss Slovenije« (2009). Komisija je v tem obdobju delovala zares uspešno o čemer priča pozitivna energija ustvarjena na sejah odbora, zborih mladinskih odsekov, akcijah komisije in tudi navzven. Le to je bilo pogrešati na mladinskem področju v PZS že nekaj časa. Da je bilo obdobje zares plodno pa ne nazadnje potrjujeta še dva projekta komisij, ki sta po naši oceni izrednega pomena za delovanje komisije v prihodnosti in tudi za kakovost delovanja celotne planinske organizacije. Njun doprinos je izjemnega pomena za planinstvo v Sloveniji, zato sta v poročilu podrobneje predstavljena: Neformalno izobraževanje za mladinske voditelje V devetdesetih letih so organizacije iz koncepta »delo z mladimi« prešle v koncept »dela mladih.« Za razliko od planinstvu sorodnih organizacij tega nismo uspeli uresničiti v celoti. V primerjavi je zaznati manko ne le v pogledu članstva ampak tudi razvitosti svoje, unikatne mladinske kulture, ki jo zaznamujejo mladinske pesmi, igre, dopolnilne dejavnosti... V zadnjih letih smo se dopolnitve na tem področju lotili tudi pri Mladinski komisiji, kjer smo poleti leta 2007 začeli izvajati neformalno izobraževanje za mladinske voditelhe. Skozenj so mladostnikom predstavljene raznolike planinske vsebine, ki zadevajo delo z mladimi. Udeležencem se predstavi pestre možnosti udejstvovanja v OBVESTILA PZS 25 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE planinstvu, preko novih poznanstev razširijo planinska poznanstva izven domačega društva, skozi teden dni druženja se močno poveča interes in motivacija za delo, ter najpomembneje - ustvarja se duh mladinskosti, ki močneje povezuje organizacijo. Udeležence se spodbuja, da se nato usmerijo v delo z mladimi znotraj svojega matičnega planinskega društva. Preko seminarskih nalog, ki jih morajo izdelati v času pripravništva, to vključitev tudi spremljamo. Ustanovljena sta bila dva nova mladinska odseka, iz vrst mladinskih voditeljev pa prihaja pet načelnikov in en vodja pokrajinskega odbora Več kot polovica - danes imamo v Sloveniji 54 potrjenih mladinskih voditeljev in 21 pripravnikov - sodeluje na planinskih taborih v matičnih društvih; v enem izmed društev so po petih letih znova izvedli orientacijsko tekmo, na orientacijskih tekmovanjih smo zasledili štiri ekipe, ki jih vodijo mladinski voditelji, na tekmovanjih Mladina in gore pa tri. Zaživel je en planinski krožek, izvedena sta bili dve planinski šoli, večina se jih udeležuje vseh izletov in rednih dejavnosti mladinskega odseka. Bera je lepa že sedaj, za prihodnost pa upamo, da bo vloga mladinskih voditeljev v planinski organizaciji postala vidnejša, ter ena izmed ustaljenih stopenj starostnega razvoja. Planinsko učno središče Bavšica Številni generaciji članov Mladinske komisije v najširšem pomenu besede Bavšica pomeni kraj učenja, druženja in nepozabnih doživetij. Bovško je leta 1976 prizadel hud potres in PZS je tedaj z izbiro Bavšice za izobraževalno središče PZS prispevala k razvoju tega, demografsko ogroženega območja. Leta 1980 so v Bavšico pripeljali dve gradbiščni baraki, in sicer večjo za potrebe kuhinje, jedilnice in učilnice ter manjšo za sanitarije. Takšna je bila poletna podoba zatrepa Bavšice skoraj dve desetletji vse do začetka graditve sodobnega planinskega učnega središča Bavšica leta 1998. A kljub investiciji in neprecenljivemu pomenu središča za planinstvo je kasneje sledilo obdobje neracionalnega gospodarjenja z objektom, ki bi skorajda privedlo, do ireverzibilnega procesa odtujitve objekta, kar bi pomenilo nepojmljivo izgubo. Vendar pa se je v zadnjem četrtletju krivulja delovanja središča po zaslugi programskega sveta PUS Bavšica, ki ga je vodil Bojan Rotovnik, obrnila strmo navzgor. S preudarnimi potezami in načrtno promocijo se je zasedenost objekta močno povečala - število akcij, nočitev in dni zasedenosti se je podvojilo; poleg mladinske in vodniške komisije se izvajajo programi ostalih komisij, planinskih društev in tudi zunanjih organizacij. Vzpostavila se je povezava z LTO Bovec in TNP, odbor pa je našel tudi primerno kadrovsko rešitev za gospodarja objekta, katerega naloge je odbor sprva opravljal sam. Poslovanje objekta v tem obdobju ni več predstavljalo finančnega bremena za PZS, marveč je središče z lastnimi sredstvi omogočilo prijavo na razpise za pridobitev sredstev javnih financ. Tako so bili v središču realizirani na videz sprva velikopotezni projekti: posodobitev inventarja, nakup večje količine tehnične opreme za potrebe akcij, nadelava zelo zahtevne učnega poligona v neposredni bližini objekta, prenova sanitarij in ureditev zimske soba, kjer je možno, po predhodnem dogovoru, prenočevanje gostov izven akcij, ki potekajo v objektu. Od zastavljenih projektov je tako negotova le še navrtava plezalne stene na enega izmed zunanjih zidov. A tudi brez nje je danes objekt vzor dobrega dela, poslovanja in predvsem vizije, ki jo je z majhnimi koraki uspel uresničiti programski svet na čelu s svojim vodjem. Njegova ponudba tako dosega oz. v nekaterih pogledih celo presega standard podobnih objektov v tujini. A sodobnosti navkljub pa so stene središča še vedno prežete z duhom planinske tradicije in zgodovine, kar gre začutiti na kateri izmed akcij v njem. Lepo vabljeni! Uroš Kuzman, predsednik Mladinske komisije UO PZS VODNIŠKA KOMISIJA Novembra 2006 je delo v Vodniški komisiji pri PZS prevzela nova ekipa, ki je bila izvoljena na Zboru vodnikov 2007. Tako je sestava vodniške komisije v zadnjem letu bila naslednja: Iztok ROJC načelnik Aleš GLAVNIK ^ član Katarina FILIPIČ tajnica Boris MADON član Klemen PETEK član OBVESTILA PZS 26 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Peter NEMANIČ član Roman PONEBŠEK član Komisija se je sestala na 4. sejah. V vmesnem času pa se je opravljalo vse tekoče zadeve. Obravnavali smo vse pobude, ki so prispele na naš naslov in poizkušali najti nanje tudi odgovore. Iskali smo odgovore na vprašanja posameznih vodnikov in se ukvarjali z velikimi projekti. V vseh aktivnostih PZS, ki se dotikajo vodnikov, smo sodelovali, če nam je bilo le ponujeno. Ostalo pa je še veliko odprtih tem! Od sredine avgusta pa je VK delovala nekoliko omejeno, saj je napoved odstopa načelnika vodstvo PZS razumelo kot takojšen nepreklicen odstop in je v trenutku prekinilo vso sodelovanje. Podkomisiji sta delovali nad pričakovanji in sta izvedli skoraj vse aktivnosti, ki so bile predvidene. Na tečajih in izpopolnjevanjih je sodelovalo večje število udeležencev, a smo vseeno uspeli zagotoviti zadostno število ustreznega kadra za vodenje le teh. Ljubljana, novembra 2007 Iztok Rojc, načelnik Vodniške komisije PZS do konca leta 2007 Zbor VPZS je 24. novembra 2007 zaradi odstopa načelnika VK PZS Iztoka Rojca izvolil novega načelnika VK PZS Borisa Madona iz PD Žirovnica in s tem omogočil nadaljevanje dela komisije. S tem se je spremenila tudi sestava članov komisije. Za novega člana je na svoji prvi seji VK PZS potrdila Janeza Uršiča PD Komenda, ki je bil na volitvah 2006 naslednji po številu prejetih glasov. Komisija je imela do danes pet rednih in štiri korespondenčne seje. Vmesne zadeve in probleme smo tekoče reševali telefonsko. Vodilo za delo komisije so bili vedno predlogi zborov VPZS in vmesne pobude, ki smo jih prejemali od vas, organov znotraj PZS in zunanjih sodelavcev. Pomembne naloge, ki so predstavljale rdečo nit celoletnega delovanja, so bile vključevanje PZS in s tem vodnikov v interesno skupino za pohodništvo Slovenije, dogovori za podpis sporazuma med GV, PZS in STO, priprava novih tem za kopna in snežna izpopolnjevanja VPZS v obdobju 2009 - 2011 in dopolnitev in spremembe programov VPZS za kategorije A,B,C,D,E,G in H. Pri prvi nalogi smo aktivno sodelovali v pogovorih, iskali rešitve in dogovore znotraj PZS, s Slovensko turistično organizacijo (STO), Ministrstvom za gospodarstvo (MG), Olimpijskim komitejem Slovenija (OKS), Gorskimi vodniki (GV), itd. Rezultat je vključitev PZS v Združenje za pohodništvo (GIZ) in pripravljen program izobraževanja za »Animator pohodništa«, ki ga je pripravila delovna skupina VK PZS. V Obvestilih PZS in na naši spletni strani smo po uspešnih pogovorih z GIZ Pohodništvom že objavili navodila za vpis v Razvid zasebnih športnih delavcev pri MŠŠ. Torej smo pripravili prvi korak za vstop v komercialno vodništvo. Usklajen in za podpis je pripravljen tudi Dogovor o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji med PZS in STO. Pri drugi nalogi, pogovori med GV, PZS in STO, ki nam je vzela kar nekaj energije in časa pa smo ostali zaenkrat brez rezultata. Žal, GV ( predstavniki gorskih vodnikov ) niso uspeli preseči sami sebe in zbližati stališč z nami glede komercialnega vodništva. Njihovim nemogočim zahtevam pač nismo mogli popustiti. Umaknili so se s pogajanj, mi pa smo pogovore nadaljevali z GIZ Pohodništvo v okviru STO in pripravljen je Dogovor o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji, kar je omenjeno že v prejšnje odstavku. Tretja, verjetno za nas najbolj pomembna naloga, je bila priprava novih tem za kopna in snežna izpopolnjevanja vodnikov v obdobju 2009 - 2011. Bili smo uspešni, izpopolnjevanja potekajo že drugo leto in odzivi iz anket, ki jih vodniki izpolnjujejo po končanem izpopolnjevanju, so pozitivni. Nič manj pomembna pa ni bila naslednja naloga. Dopolnitev in spremembe programov vodnikov PZS za kategorije A,B,C,D,E,G in H. Predvsem sem zadovoljen, ker smo po skoraj triletnih prizadevanjih uspeli dodati temo »Planinstvo za osebe s posebnimi potrebami«. Program sta pripravila Vute dr. Rajko in Filipčič dr. Tjaša s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Stike s strokovnjakoma smo navezali s pomočjo Krpača dr. Franca, ki predava na PF in je član PU VK PZS. Programi za naslednje petletno obdobje so bili na Strokovnem svetu RS za šport uspešno potrjeni in v letošnjem letu že potekajo izobraževanja po spremenjenih pogojih. Pripravljena za potrditev, najprej v okviru PZS in nato OBVESTILA PZS 27 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Strokovnem svetu RS za šport, sta tudi nova programa za vodnika C kat. z vključitvijo vodenja po feratah in lažjih ledeniških turah, kar nam omogočajo spremenjeni standardi po UIAA. Za večjo prepoznavnost vodnikov je bila pred poletjem 2008 izdelana zgibanka Vodnik PZS. Nov vodniški našitek, ki smo ga tudi pripravili v tem letu, je med VPZS naletel na zelo lep sprejem. Prodaja se uspešno in naročena je bila že druga serija 500 našitkov. Veseli me tudi, da smo uspeli pripeljati h kraju projekt Priznanja vodnikov PZS. Na podlagi sprejetega Pravilnika o priznanjih in razpisa za zbiranje predlogov za vodniška priznanja, ki je bil v mesecu juliju 2009 objavljen v Obvestilih PZS in na spletni strani, smo na Zboru VPZS v novembru 2009, prvič v zgodovini vodništva, podelili zaslužena priznanja za »zaslužni in častni vodnik PZS«. Kot načelnik VK sem se udeležil vseh sej UO PZS v tem obdobju, sestankov podkomisij VK in ostalih sestankov komisij v okviru PZS (KUP, kom. za Gorsko reševanje pri PZS, ...). Sodeloval sem s predstavitvijo vodništva na sejmu »Turizem in prosti čas«, tiskovnih konferencah na PZS, Dnevih pohodništva v Bohinju, radijskih postajah (Univox Kočevje, Val 202, Radio Center, Radio 1,.). Obiskoval sem tudi tečaje za vodnike v Bavščici, v Zelenici, na pl. Jezero, Valvasorjevem domu, ... Aktivno kot inštruktor pa sem sodeloval tudi na tečajih za vodnike A, B, C in D kategorijo ter na več snežnih in kopnih izpopolnjevanjih v tem obdobju. Vesel sem bil tudi vabil na srečanja vodnikov MDO Koroške, Podravja, Gorenjske in posameznih planinskih društev, kjer sem bil lepo sprejet in se prijetno počutil. V zavarovalnem obdobju 2009 - 2011 smo vključeni v zavarovanje strokovnih kadrov PZS pri opravljanju dejavnosti v okviru PZS. Sklenili smo tudi dogovor z ostalimi komisijami PZS o izdaji enotne knjižice z razpisi tečajev in izpopolnjevanj za leto 2009 in naprej. V sodelovanju s podjetjem Sloway je v okviru spletne strani PZS postavljena tudi nova spletna stran vodnikov PZS - vk.pzs.si Vsem, ki ste konstruktivno sodelovali in karkoli pripomogli k boljšemu delu in večji prepoznavnosti Vodniške komisije se v njenem imenu najlepše zahvaljujem. Posebna zahvala velja vsem članom podkomisije za usposabljanje, Ivanu Edru, Jožetu Bobovniku, Jaku Kotniku in ostalim za uspešno sodelovanje, pripravo programov in izpeljavo izpopolnjevanj in tečajev v našem obdobju. Hvala tudi članom podkomisije za kategorizacijo in registracijo za uspešno delo. Strokovni sodelavki ga. Veroniki Susman - Šegatin, ki mi vsa ta leta ogromno pomaga, sem izjemno hvaležen. Brez njenih nasvetov, informacij bi bil svoji vlogi komaj kos. In na koncu, seveda tudi vsem mojim sodelavcem v vodniški komisiji, hvala! POROČILO PODKOMISIJE ZA USPOSABLJANJE VK PZS (pripravil Ivan Eder, vodja Podkomisije za usposabljanje) TEČAJI ZA VPZS ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE LETA 2006 LETA 2007 LETA 2008 LETA 2009 SKUPAJ V 4. LETIH 1. Tečaj za A kategorijo -deljeni 35 36 54 43 168 2. Tečaj za A kategorijo -strnjen 48 62 55 46 211 3. Tečaj za B kategorijo 41 47 75 55 218 4. Tečaj za C kategorijo 0 7 0 9 16 5. Tečaj za D kategorijo 21 46 29 36 132 6. Tečaj za G kategorijo 0 0 8 7 15 7. Tečaj za D + G kategorijo 0 0 6 0 6 OBVESTILA PZS 28 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAP. LETA LETA LETA LETA SKUPAJ V ŠT. USPOSABLJANJE 2006 2007 2008 2009 4. LETIH 8. Tečaj za E kategorijo 0 0 0 0 0 9. Tečaj za H kategorijo 0 0 0 0 0 10. Tečaj za E + H kategorijo 0 0 0 0 0 SKUPAJ: 145 198 227 196 766 IZPOPOLNJEVANJA ZA VPZS ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE LETA 2006 LETA 2007 LETA 2008 LETA 2009 SKUPA V 4. LETIH 1. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah 1 02 113 122 1 06 443 2. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah 322 399 328 345 1394 SKUPAJ: 424 512 450 451 1837 USPOSABLJANJA ZA IPV ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE LETA 2006 LETA 2007 LETA 2008 LETA 2009 SKUPAJ V 4. LETIH 1. Tečaj za inštruktorje planinske vzgoje 0 0 9 0 9 SKUPAJ: 0 0 9 0 9 1. Usklajevanje IPV za kopne razmere 0 0 0 0 0 2. Usklajevanje IPV za snežne razmere 0 0 0 0 0 3. Usklajevanje IPV za kopne in snežne razmere 55 0 67 0 122 SKUPAJ: 55 0 76 0 131 POROČILO O DELU PODKOMISIJE ZA KATEGORIZACIJO IN REGISTRACIJO VK PZS V LETU 2009 (od 01. 11. 2008 do 30. 10. 2009) (pripravila Bojan Pollak, član PKR, in Veronika Susman - Šegatin, strokovna sodelavka VK) Podkomisija za kategorizacijo je imela komunikacijo po e-pošti. Glavne teme sestanka in e-dopisovanja so bile: reševanje vlog, zahtevkov, predlogov v zvezi s priznavanjem in potrjevanjem kategorij posameznim vodnikom, potrjevanje vodniških kategorij, redno registriranih in naknadnih registracij. 31. 10. 2009 je bilo kategoriziranih 3.012 (2.801, 2.693, 2.543, 2.467, 2.233, 2.125, 2.044, 1.947 1.844, 1.697)* VPZS, in sicer: A = 1.497 (1.449, 1.422, 1.481, 1.460, 1.301, 1.255, 1.220, 1.169, 1.131, 1.058)*, AB = 516 (484, 474, 462, 443, 418, 400, 388, 384, 388, 353)*, AD = 47 (44, 40, 42, 42, 31, 19, 17, 19, 16, 13)*, ABC = 2 (2, 2, 1, 2, 2, 3 ,3, 3, 3, 3)*, ABD = 416 (394, 372, 348, 320, 287, 263, 235, 204, 147, 114)*, ADG = 41 (41, 42, 43, 46, 44, 43, 44, 41, 39, 40)*, ABDG = 126 (123, 120, 115, 105, 106, 101, 97, 89, 84, 82)*, ABCD = 12 10, 8, 8, 8, 7, 7, 6, 9, 9, 9)*, ABCDE = 7 (7, 7, 7, 7, 8, 7, 7, 6, 5, 6)*, ABCDG = 15 (14, 11, 11, 10, 7, 6, 6, 5, 3, 2)*, ABCDEG = 4 (4, 4, 4, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1)*, ABCDEGH = 9 (9, 8, 8, 8, 9, 9, 9, 9, 9, 8)*, ABCDEGHI = 1 (1, 1, 1,1, 1, 1, 1, 1, 1, 1)* in A-K = 11 (11, OBVESTILA PZS 29 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 11, 11,11, 11, 10, 10, 7, 7, 7)*. Torej jih ima 601 (572, 534, 513, 474, 437, 405, 372, 331, 266, 230)* najmanj kategorije A, B in D, kar ustreza UIAA standardu "mountain walking leader in od njih 21 (21, 21, 20) najmanj kategorijo H, kar ustreza UIAA standardu za »mountain ski-touring leader«. Poleg tega je bilo še pripravnikov za A kategorijo 153 (184, 171, 166, 152, 286, 280, 260, 203, #, #), za B kategorijo 61 (119, 74, 93, 107, 181, 133, 95, 130, #, #) za D kategorijo 43 (79, 69, 77, 87, 145, 128, 145, 151, #, #) za G kategorijo 14 (18, 11, 19, 23, 33, 30, 32, 28, #, #) za C kategorijo 4 (7, 11, 12, 13, 25, 26, 14, 14, #, #) za E kategorijo 1 (8, 10, 10, 9, 7, 7, 6, 7, #, #), za H kategorijo 1 (10, 9, 10, 9, 1, 1, 0, #, #, #) in za I kategorijo 1 (1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, #, #). V register je bilo ob kategorizaciji vpisanih še 154 VPZS, ki pa po letu 1991 niso bili aktivni. Starostna struktura 3.012 (2.801, 2.693, 2.543, 2.467, 2.233, 2.125, 2.044, 1.947, 1.844, 1.697)* kategoriziranih vodnikov in 153 (184, 171, 166, 152, 286, 280, 260, 203, 211, 258)* pripravnikov za A kategorijo je bila 31. 10. 2009: ni podatkov = 0 (0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 14, 38, #), 18-25 let = 205 (165, 163, 199, 220, 233, 255, 256, 259, 294, 357)*, 25-30 let = 310 (273, 276, 327, 348, 360, 370, 376, 350, 310, 256)*, 30-40 let = 828 (777, 764, 719, 666, 599, 559, 535, 491, 463, 452)*, 40-50 let = 734 (669, 605, 616, 607, 613, 589, 559, 528, 505, 472)*, nad 50 let = 1.088 (993, 885, 848, 778, 714, 632, 578, 508, 451, 409)*. Po MDO je 3.012 (2.801, 2.596, 2.467, 2.233, 2.380, 2.110, 1.947, 1.844, 1.697, #)* kategoriziranih vodnikov in 153 (184, 171, 152, 286, 270, 260, #, #, #, #) pripravnikov za kategorijo A, razporejenih takole: MDO Dolenjske in Bele krajine = 115 (109, 106, 100, 96, 87, 76, 76, 67, 61, 54)*, MDO Gorenjske = 414 (416, 347, 349, 334, 330, 320, 309, 286, 257, 244)*, MDO Koroške = 182 (181, 165, 169, 165, 168, 167, 155, 150, 150, 142)*, MDO Ljubljanskega območja = 458 (443, 384, 391, 385, 395, 378, 361, 339, 309, 299)*, MDO Podravja = 475 (462, 394, 401, 392, 407, 375, 372, 348, 333, 326)*, MDO Pomurja = 96 (86, 75, 75, 76, 76, 68, 67, 66, 65, 64)*, MDO Posočja = 185 (168, 145, 145, 141, 133, 128, 124, 118, 118, 105)*, MDO Primorsko-Notranjske = 151 (156, 140, 139, 135, 131, 128, 128, 119, 114, 101)*, MDO Savinjski = 484 (475, 408, 400, 371, 352, 335, 330, 294, 270, 256)*, MDO Zasavja = 258 (258, 238, 241, 231, 229, 226, 217, 197, 196, 194)*, MDO Notranjske = 73 (80, 61, 57, 55, 44, 39, 36, 27, 27, 25)*, MDO Kamniško-bistriški = 154 (151, 139, 142, 139, 140, 140, 129, 116, 115, 106),* nerazporejeni 120 (120, 97, 100, 99, 27, #, #, #, #, # - niso več člani PD, neaktivni). Registriranih VPZS na dan 31. 10. 2009 je bilo 1.433 (1.429, 1.391, 1.286, 1.286, 1.248, 1.191, 1.190, 1.143, 1.062, 1.038)*. Od tega A = 572 (580, 597, 587, 608, 624, 604, 619, 599, 589, 586)*, AB = 279 (258, 254, 262, 254, 240, 235, 236, 246, 251, 247)*, AD = 29 (33, 29, 32, 34, 24, 14, 13, 16, 12, 11)*, ABC = 0 (0, 0, 1, 1, 0, 1, 1, 2, 2, 1)*, ABD = 349 (325, 313, 299, 284, 258, 241, 216, 185, 127, 103)*, ADG = 6 (6, 8, 9, 13, 14, 11, 14, 14, 9, 12)*, ABDG = 63 (65, 63, 64, 58, 60, 60, 60, 49, 45, 51)*, ABCD = 11 (9, 7, 6, 7, 6, 6, 5, 7, 8, 9)*, ABCDG = 10 (10, 7, 7, 6, 2, 2, 3, 3, 1, 1)*, ABCDE = 2 (3, 2, 2, 3, 4, 4, 6, 5, 5, 6)*, ABCDEG = 4 (4, 3, 4, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1)*, ABCDEGH = 5 (5, 5, 7, 6, 8, 8, 7, 8, 8, 4)*, ABCDEGHI = 0 (0, 0, 0, 0, 0, 0, 1, 1, 0, 0)* in A-K = 6 (6, 8, 6, 8, 4, 4, 8, 7, 7, 7)*. To pomeni, da 450 (427, 401, 404, 375, 360, 326, #, #, #, #) registriranih VPZS izpolnjuje pogoje standarda UIAA «mountain walking leader«, in od njih jih 11 (11, 13, 13, 14, #, #, #, #, #, #) izpolnjuje pogoje standarda »mountain ski-touring leader«. Poleg tega je bilo registriranih tudi 96 (125, 95, 85, 100, 108, 117, 76, #, #, #) pripravnikov za kategorijo A. 31. 10. 2009 je bilo po MDO 1.433 (1.429, 1.391, 1.286, 1.286, 1.248, 1.191, 1.190, 1.143, #, #) registriranih VPZS in 96 (125, 95, 85, 100, 108, 117, 76, 71, #, #) registriranih pripravnikov za kategorijo A, razporejenih takole: MDO Dolenjske in Bele krajine = 75 (71, 68, 65, 67, 65, 57, 51, 57, #, #), MDO Gorenjske = 155 (173, 182, 168, 170, 164, 173, 170, 163, #, #), MDO Koroške = 94 (104, 101, 98, 101, 97, 108, 98, 90, #, #), MDO Ljubljanskega območja = 195 (191, 172, 161, 180, 178, 163, 154, 157, #, #), MDO Podravja = 264 (263, 249, 237, 230, 239, 201, 193, 177, #, #), MDO Pomurja = 63 (55, 50, 49, 47, 55, 55, 50, 54, #, #), MDO Posočja = 94 (89, 86, 79, 77, 78, 72, 65, 63, #, #), MDO Primorsko-Notranjske = 60 (74, 79, 73, 71, 68, 70, 79, 74, #, #), MDO Savinjski = 311 (308, 267, 238, 235, 222, 206, 213, 196, #, #), MDO Zasavja = 98 (104, 106, 101, 103, 98, 106, 102, 89, #, #), MDO Notranjske = 49 (55, 39, 34, 32, 23, 22, 22,19, #, #), MDO Kamniško-bistriški = 70 (67, 72, 68, 73, 69, 75, 67, 69, #, #) in 0 (0, 0, 0, 0, 0, 2, #, #, #, #) nerazporejenih. Starostna struktura 1.433 (1.429, 1.391, 1.286, 1.286, 1.248, 1.190, 1.143, #, #, #) registriranih VPZS in 96 (125, 95, 100, 108, 76, 71, #, #, #, #) pripravnikov za kategorijo A je naslednja: 18-25 let = OBVESTILA PZS 30 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 135 (144, 145, 139, 156, 147, 164, 166, 174, 159, 160), 25-30 let = 153 (155, 169, 159, 173, 175, 172, 185 178, 133, 134)*, 30-40 let = 305 (324, 310, 272, 280, 271, 266, 257 243, 213, 231)*, 40-50 let = 402 (402, 364, 355, 351, 367, 351, 337, 319, 292, 298)* in nad 50 let = 533 (529, 483, 446, 426, 396, 355, 321, 295, 253, 248)*. * številka pred oklepajem pomeni število vodnikov v letu 2009, številke v oklepaju pa število v letih (2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000 in 1999). # pomeni, da ni podatka. Posebni primeri Poleg potrditev kategorij, ki so bile pridobljene na usposabljanju v okviru PZS, je bila dvema vodnikoma naknadno priznana in potrjena kategorija A, trem študentom oz. diplomantom FŠ je bila priznana kategorija A, dvema je bila kategorija A priznana in potrjena, eni je bila kategorija A potrjena, eni sta bili kategoriji A in B priznani, eni potrjeni kategoriji A in B in eni potrjena kategorija D. Poleg tega je bila še trem kandidatom, ki so uspešno končali pripravništvo, potrjena kategorija C. Naknadna kategorizacija: Andrej MAVRI, PD LAŠKO: priznana in potrjena kategorija A Janko PURKAT, PD IG: priznana in potrjena kategorija A. Študenti in diplomanti FŠ: Marjana BOLTE - TURK, PD RADOVLJICA: potrjena kategorija A Jasna DEŽELAK, PD LAŠKO, FŠ: priznani kategoriji A in B Gregor KOFLER, PD DOVJE-MOJSTRANA: potrjena kategorija D. Andrej POMPE, PD VELENJE: priznana in potrjena kategorija A Janja PRELOVŠEK, PD LJUBLJANA MATICA: priznana kategorija A, Benjamin SITAR, PD MARIBOR MATICA: priznana kategorija A Špela ŠEMRL, PD IDRIJA: priznana kategorija A Mateja TAJNIK, PD VELENJE: priznana in potrjena kategorija A Vanja VRAVNIK, PD Ravne na Koroškem: potrjeni kategoriji A in B. Drugo: Boštjan GAČNIK, PD DRAGO BREGAR: potrjena kategorija C Slavko GOLOB, PD Ptuj: potrjena kategorija C. Andrej SLAK; PD KAMNIK: potrjena kategorija C Člani Vodniške komisije: Boris MADON predsednik Aleš GLAVNIK Katarina FILIPIČ Klemen PETEK Janez URŠIČ Gregor PERKO Primož ZUPANČIČ namestnik načelnika tajnica član član član član Člani Podkomisije za usposabljanje: Ivan EDER Jože BOBOVNIK Jaka KOTNIK Klemen VOLONTAR Stojan BURNIK Franjo KRPAČ Tone GOLNAR vodja namestnik vodje član član predstavnik FŠ predstavnik PA Lj predstavnik PA Mb Člani Podkomisije za kategorizacijo in registracijo: Bojan POLLAK predsednik Milena BREŠAN članica Mitja PLOHL član Vladimir HABJAN član Boris Madon, načelnik Vodniške komisije UO PZS OBVESTILA PZS 31 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KOMISIJA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO Poročilo Komisije za usposabljanje in preventivo UO PZS (KUP UO PZS) za obdobje od 19. 06. 2008 do 31. 12. 2010 Z odstopom načelnika KUP z dnem 19. junija 2008 je bila krovna komisija na področju usposabljanja in preventive za kratek čas brez načelnika in neaktivna. 19. junija 2008 je na pobudo predsednika PZS bila sklicana izredna seja KUP, kjer je za novega načelnika bil predlagana Bojan Rotovnik, ki mesto načelnika po premisleku ni prevzel. Razlog je bil v nestrinjanju z dosedanjo obliko organiziranosti KUP. Zaradi pristojnosti in nujne ponovne potrditve programov usposabljanja PZS sem s strani predsedstva bil zaprošen za prevzem koordiniranja KUP do ponovnih volitev. V sestavi KUP so bili še: Bojan Pollak, Bojan Rotovnik, Stojan Burnik, Franjo Krpač, Klemen Medja, Martin Šolar, Tomo Česen, Jože Bobovnik, Jože Rovan in Dušan Prašnikar. V tem času smo imeli 4. seje, ki so bile konstruktivne. V ponovno potrditev na Strokovni svet RS za šport smo poslali 17 programov, ki so bili vsi sprejeti brez pripomb. Posebno veseli smo bili potrditve programov Turno kolesarski vodnik I in II, kjer se je zataknilo pri dogovorih s Kolesarsko zvezo Slovenije. Aktivno smo tudi sodelovali pri oblikovanju novele zakona o ZGVS, kjer sta eno izmed ključnih vlog odigrala tudi bivši načelnik KUP, Rudolf E. Skobe in Bojan Pollak. Delovanje komisije je potekalo nemoteno, čeprav v okrnjeni sestavi, saj se sej iz neznanih razlogov ni udeleževala večina članov. Na visokem nivoju je tudi sodelovanje s Fakulteto za šport, katedro za gorništvo in dejavnostmi v naravi, ki jo redno zastopa Stojan Burnik. KUP kot takšen je potreben nekaj kozmetičnih popravkov, predvsem članstva, ki se bo udeleževalo redkih sej in spremljalo strokovno gradivo na svojem področju. Prav tako si upam trditi, da je skoraj nujno, da KUP ostane pod vodenjem oz. koordinacijo strokovnega delavca, ki je zaposlen v PZS. S tem nosi odgovornost in si ne more privoščiti odstopa v ključnih trenutkih. Matjaž Šerkezi, koordinator Komisije za usposabljanje in preventivo GOSPODARSKA KOMISIJA V letu 2007 se je z mesta načelnika GK PZS poslovil Metod Kovač, ki je komisijo vodil od leta 1994 dalje. Svoje delo kot načelnik je opravljal do junijske seje UO PZS, po kateri je podal nepreklicen pisni odstop. GK je bila potem brez načelnika vse do februarja 2008, ko je bil na korespondenčni seji UO za načelnika potrjen Franc Štibernik, ki komisijo uspešno vodi tudi sedaj. Tudi sicer je prišlo v delu GK do sprememb. Na aprilski seji Zbora gospodarjev 2007 je bil sprejet novi Pravilnik o delu GK PZS, ki je bil potrjen na junijski seji UO PZS 2007, hkrati pa tudi nova sestava gospodarske komisije, ki v sestavo GK prinaša nova imena s strani MDO. Vsekakor se je obdobje, ko je GK delovala brez načelnika odrazilo na delo, zlasti pri reševanju nekaterih tekočih problemov, saj je bila v tem času sklicana le ena seja komisije v mesecu oktobru 2007. I. DEJAVNOST GK PZS V obdobju 2006 - 2010 je GK imela 17. sej in eno korespondenčno, sestajala se je ločeno tudi gradbena podkomisija, predvsem korespondenčno. Predstavniki GK so se večkrat tudi neformalno srečali, udeležili so se tudi več sestankov s planinskimi društvi in meddruštvenimi odbori, v kolikor so bili nanje povabljeni. Opravili so tudi več ogledov in kontrol poslovanja planinskih koč. Prisotni so bili tudi na sestankih na državnem in regionalnem nivoju, kjer so se obravnavale zedeve, ki bi lahko koristile PZS - PD v njihovem področju dela (MOPE, STO, MSŠ, RRA). V letu 2006 in 2007 je GK organizirala posvet gospodarjev planinskih društev, kasneje pa ne več, saj je bilo na ZG 2007 ugotovljeno, da je kot tak nepotreben in bodo potrebni drugačni načini povezovanja GK s PD. V sodelovanju s poslovnim sistemom Helios in OKS je bila v letih 2006/7 izpeljana akcija obnove nekaterih planinskih koč s Heliosovimi zaščitnimi premazi v katero se je leta 2007 vključil tudi JUB OBVESTILA PZS 32 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE d.d. iz Dola pri Ljubljani. GK je tudi preko PZS realizirala več prevozov opreme za obnovo planinskih koč s helikopterji SV. II. INVESTICIJE V PLANINSKE KOČE IN GOSPODARJENJE Zaostrilo se je sofinanciranje investicij v planinske koče s strani , saj v letu 2007 nismo več uspeli s prijavo investicij na razpis MŠŠ. Vzrok je v zakonodaji, ki našim kočam ne priznava statusa športnih objektov, delno tudi zaradi slabo pripravljenih prijav na razpis, zlasti zaradi pomanjkljive dokumentacije. Podobno kot na MSŠ so se obnašali tudi na MOP, kjer očitno niso doumeli, da so investicije v ekološko sanacijo planinskih koč projekti državnega pomena. Zato zanje kar se tiče sofinanciranja niso kazali nobenega interesa, čeprav ima PZS status organizacije posebnega pomena na področju ohranjanja narave. Nič bolje ni bilo do letos na MG, kjer se še ne zavedajo, da so planinske koče in poti pomemben del turistične infrastrukture. Boljša situacije je bila pri prijavah investicij PD na sofinanciranje iz sredstev Športne fundacije, kjer so planinska društva, ki so se prijavila na razpis FSO iztržila sorazmerno veliko. GK pri tem ni sodelovala le s tem, da je pripravila prioritetno lestvico koč na prošnjo FSO ampak so njeni člani PD svetovali pri projektih in zlasti pri pripravi poročila o investiciji. GK je v teh letih za planinska društva pripravila tudi več navodil, ki so bila objavljena v Obvestilih PZS, pa tudi sicer smo PD svetovali vedno, ko je bilo to potrebno. Še vedno pa ugotavljamo nezadostno pripravljenost PD za dolgoročno načrtovanje in skupno sodelovanje. To se odraža tudi v tem, da društva ne upoštevajo določil Pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč in ne pošiljajo v pregled izvedbenih projektov, zato je delovanje gospodarske komisije pri dajanju predlogov in pripomb na investicije onemogočeno. Pri razdelitvi sredstev pa smo vezani na podatke iz vlog in osebnega poznavanja koč članov GK. Tudi predlog GK za formiranje Sklada za koče in poti in Pravilnika za delitev sredstev tega sklada, ki ga je GK pripravila v skladu z zadolžitvijo s strani Skupščine PZS, med PD, ki upravljajo koče ni naletel na podporo. Člani GK so zato predlagali tudi več aktivnosti, s katerimi bi zagotovili uspešno delo GK v bodoče: - iskanje virov financiranja za obnovo in ekološko sanacijo koč - gradbena podkomisija bi morala pripraviti kriterije za delitev sredstev za planinske koče - urediti je potrebno vprašanje evidence in upravljanja premoženja PZS - GK mora dobiti skupen seznam vsega premoženja - PZS si mora prizadevati za razbremenitev davčnih obveznosti društev Problem predstavlja tudi spoštovanje sklepov UO PZS o najvišjih ceneh prebočevanja, prehrane in napirkov v planinskih kočah. Kar nekaj društev teh sklepov ne spoštuje, zato menimo, da bi bilo najbolj transparentno, da bi imela društva cenike javno objavljene na spletni strani PZS. UO bomo predlagali, da postane objava cenikov koč na spletni strani PZS, obveza vseh oskrbnikov planinskih koč. Urednik spletnih strani, pa bi moral takoj opozoriti na cenik v katerem bi se pojavila kršitev. Komisija je svoje predloge posredovala Upravnemu odboru, ki se je odločil, da bo proti kršiteljem ukrepal na ta način, da se ne potrdi predlog za razdelitev sredstev reciprocitete tistim društvom, kjer bi bila nedvoumno ugotovljena kršitev sklepov PZS. Zanimiv je tudi vpogled v Knjigo pohval in pritožb, ki je tudi na spletu. Lahko smo veseli, da naši oskrbniki v glavnem žanjejo pohvale. Ni pa jasno zakaj ne reagirajo na kritike, saj lahko tudi oskrbniki vpisujejo svoje odgovore na kritiko in tako ostalim obiskovalcem spletne strani pokažejo, da jim ni vseeno kakšno je mnenje o koči, ki jo upravljajo. Planinske postojanke ne smejo postati vir negativnih vplivov na okolje, zato je potrebno pazljivo prisluhniti vsem opozorilom. III. MEDNARODNO SODELOVANJE: Člani Gk so se v tem času udeležili srečanja CAA v Švici in Avstriji, v letu 2008 pa je bila GK organizator srečanja v Vratih v mesecu juniju. Stike s svojimi kolegi v državah članicah CAA pa so OBVESTILA PZS 33 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE imeli preko celega leta. PZS od leta 2007 dalje s predstavniki GK sodelovala v projektu, ki je raziskal delovanje MČN in alternativnih virov energije v kočah držav CAA. Svoja poročila o teh srečanjih in sodelovanju v projektu so Danilo Sbrizaj, Drago Dretnik in Janez Duhovnik sproti objavljali v Obvestilih PZS. IV. PREMOŽENJSKA VPRAŠANJA GK je doslej preteklih letih pripravila in uskladila pogodbe za več planinskih koč v katerih se vzpostavlja solastninsko razmerje in sicer tako, da se planinski objekt kot delež v naravi določa PD, zemljišča pa ostanejo v lasti PZS. V tem času so bile realizirane naslednje pogodbe: s PD Lisca Sevnica za kočo na Lisci, s PD Paloma za Ribniško kočo na Pohorju in PD Tržič za Dom na Zelenici. Po dolgih letih pa je bil končno rešen spor s PD Slovenska Bistrica in podpisana pogodba tudi z njimi. GK pa se je aktivno preko svoje gradbene podkomisije vključila v pripravo projektne dokumentacije za gradnjo nove koče. Ostala pa je odprta tožba firme Pompe d.o.o. proti PZS zaradi domnevne obogatitve PZS zaradi njihovih vlaganj v Štuhcev dom pri Treh kraljih, ki je doživela epilog v letu 2009, ko je prišlo do izvržbe na del sredstev od prodaje Štuhcevega doma, ki so bila deponirana na PZS. Še vedno ostaja odprt tudi postopek zapuščine dr. Oblaka po oporoki iz leta 1926, ki se nanaša na gozdove v okolici Ljubljane. Metod Kovač je sodeloval v postopku denacionalizacija Doma v Tamarju, kjer je skušal skupaj s predstavniki Pd Medvode ovreči zahtevek pašne skupnosti Rateče Planica za vračilo doma v naravi. Žal je upravna enota na Jesenicah novembra 2009 izdala odločbo o vračilu premoženja v naravi pašni skupnosti. Na odločbo smo se pritožili in v sodelovanju s predsednikom PZS sprožili še druge postopke. Poseben problem pa predstavljajo objekti v lasti MORS, ki jih upravljajo nekatera planinska društva in za njihov prenos na PD na MORs nikakor ne najdemo pravega sogovornika. GK je bila aktivno vključena tudi v zaščito planinskega premoženja v tožbah sproženih proti PZS in PD. Več planinskim društvom je nudila strokovno pomoč pri reševanju sporov z najemniki planinskih koč, s katerimi so PD prekinila najemne pogodbe. Ugotovil sem, da kljub načelni podpori, ti pogovori niso dali nikakršnih rezultatov, zato sem 23. 7. 2008 predsedniku poslal pisne predloge za obravnavo na predsedstvu in zaprosil za dokumente na osnovi katerih bi lahko sam pričel pripravljati gradivo za GK o načrtu delovanja v letu 2009. Poslal sem tudi predlog kako naj bi pripravili popis premoženja.. V. ORGANIZIRANOST GK Načelnik GK PZS je vodstvu PZS predlagal tudi zavzem stališča, do vprašanja, ali je ob samostojnosti planinskih društev, kot pravnih oseb smiselna takšna organiziranost GK kot je, še posebej pa bi morali preveriti vlogo zbora gospodarjev in podkomisij. Predlagal je, da bi se moral UO PZS opredeliti do naslednjih vprašanj: 1. Ali je še smiselna sedanja organiziranost GK (mnenje je, da ne rabimo podkomisij ampak le strokovno pomoč in ustrezno kadrovsko sestavo komisije v kateri bi morali biti gospodarji tistih planinskih društev, ki imajo največ planinskih postojank). 2. Opredeliti ali GK obravnava samo gospodarjenje in upravljanje planinskih postojank in določitev pristojnosti tudi za upravljanje z drugim premoženjem. UO bi moral narediti letni načrt reševanja posameznih zadev s katerimi se naj ukvarja GK. 3. Opredeliti je potrebno pristojnosti zbora gospodarjev, ki bi morale izhajati iz veljavnih pogodb o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja in pogodb o podelitvi statusa in oskrbovanju ter upravljanju planinske koče( po teh pogodbah bi morala PZS zagotavljati sredstva za primerno vzdrževanje tisti PD, ki tega sama ne zmorejo)Ali ima zbor gospodarjev enak mandat kot organi PZS. 4. Opredelitev do ustanovitve sklada za koče, ki bi dal osnovo za delovanje GK. Predlog je bil že pripravljen v prejšnji sestavi komisije in bi ga bilo potrebno dopolniti z novimi spoznanji in OBVESTILA PZS 34 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE usmeritvami UO. Menim, da mora solastništvo zagotoviti tudi udeležbo v prometu planinskih postojank. S pridobljenimi finančnimi sredstvi bi potem sofinancirali vzdrževanje koč po predlogu, ki bi ga pripravila GK, potrdil pa zbor gospodarjev. Aktiven sklad in solastništvo planinskih koč bi moral biti dovolj velik argument za spremembo razpisnih pogojev za kandidiranje PZS na razpise ministrstev in evropskih skladov. 5. Opredelitev do imenovanja strokovnega sodelavca za področje dela GK, ki bi zagotavljal strokovne podlage po nalogu načelnika za pripravo gradiv za seje komisije Na ta način bila lahko GK s podporo UO in skupščine postala uspešna pomočnica našim prostovoljcem v Planinskih društvih zato bom vesel vseh pobud za učinkovito delo v bodoče. V kolikor UO mojih predlogov ne bi podprl predlagam, da imenuje novega načelnika GK. Danilo Sbrizaj, Franc Štibernik, Generalni sekretar, strokovni sodelavec GK načelnik Gospodarske komisije UO PZS KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI Komisija za planinske poti in vsi slovenski markacisti smo v tem mandatnem obdobju opravili obilico nalog in del na slovenskih planinskih poteh in v povezavi z njimi. Izvajanje Zakona o planinskih poteh in vključevanje v sistem financiranja na občinski in državni ravni kot tudi pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov je bila prav tako naša skrb. Ker se zavedamo, da bodo vsa bodoča financiranja temeljila predvsem na predhodno dobro pripravljenih programih in projektih, ki bodo morali biti obvezno tudi finančno ovrednoteni smo bili aktivni tudi na tem področju. To še toliko bolj saj prihajamo v obdobje recesije, kjer bodo vse zadeve vezane na javna finančna sredstva še bistveno bolj pod drobnogledom države, kot sicer. Zato se bomo morali naučiti delovnih manir in navad, ki v dosedanjem obdobju niso bila ravno naša vrlina. Poskrbeti bomo morali, da bo pretok informacij potekal tako navzdol kot navzgor. Le skupaj bomo lahko dosegali cilje, ki nikakor niso majhni. V nasprotnem primeru se bomo sami sebe izrinili iz sistema in bomo zato tudi nosili vso odgovornost. Zavedajmo se, da so sklepi, ki jih sprejmeta Skupščina PZS in Upravni odbor PZS obvezujoči za vse. Ravno tako državna zakonodaja in predpisi veljajo tudi za nas. Če se s čem ne strinjamo nam še vedno preostaja demokratična pot za spremembo posameznih sklepov pa tudi zakonov. Komisija je imela v tem obdobju 21 rednih sej, 2 dopisni seji, 5 sej tehnične podkomisije, 3 analizne sestanke visokogorskih akcij, 5 sej podkomisije za kataster in dokumentacijo planinskih poti, 4 delavnice z uredniki in operaterji planinskih poti ter 3 srečanja inštruktorjev markacistov. Dne 6. maja 2006 je bil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani volilni Zbor markacistov. DELO V ODBORIH ZA PLANINSKE POTI V MDO Zaradi bolj usklajenega dela na terenu so v okviru MDO-jev ustanovljeni Odbori za planinske poti. Na vsakoletnih srečanjih se zbrani markacisti pomenijo o vseh problemih, ki se pojavljajo pri vzdrževanju planinskih poti in si izmenjajo izkušnje. Ta srečanja so obenem registracija markacistov saj se jim na podlagi oddanih letnih poročil potrdijo njihove izkaznice za tekoče leto. Delo v odborih za planinske poti ponekod poteka zgledno, ponekod pa se močno občuti pasivnost in nezainteresiranost za razne akcije in spodbujanje boljšega dela na poteh. Zato bo v okviru planinske organizacije prav na tem področju potrebno narediti drugačne in odločnejše korake sicer bo baza, to je planinska društva, vse bolj na enem bregu vodstvo PZS pa na drugem. V bodoče bo pri delu z Odbori za planinske poti potrebno doseči naslednje: • vodje morajo biti spodbujevalci dela na njihovem območju, • bolj se morajo povezati z vodstvi posameznih planinskih društev, • na terenu ugotavljati pomanjkljivosti in na to opozarjati pristojna planinska društva, • aktivneje se vključevati v akcije, ki jih organizira KPP oz. PZS in OBVESTILA PZS 35 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE • bolj sodelovati z lokalnimi skupnostmi in različnimi odbori. ZAKON O PLANINSKIH POTEH Komisija za planinske poti je že leta 2000 predstavila predlog zakona o planinskih poteh. Leta 2002 ob mednarodnem letu gora je bil predlog zakona predstavljen poslancem v Državnem zboru. V letu 2003 je bil temeljito dodelan in dopolnjen in leta 2004 ga je skupina poslancev s prvopodpisanim Rudijem Mogetom vložila v postopek za sprejem v Državnem zboru. Ker je delo na sprejemanju zakona zastalo se je leta 2006 ustanovila medresorska delovna skupina sestavljena iz predlagateljev zakona in predstavnikov vseh pristojnih ministrstev, ki je zbirala pripombe in usklajevala amandmaje vlade in besedilo osnovnega zakona. In 22. junija 2007 je bil Zakon o planinskih poteh končno sprejet v Državnem zboru in julija objavljen v Uradnem listu RS. V februarju in avgustu 2008 so bili sprejeti in objavljeni tudi pravilniki zakona. Zakon o planinskih poteh se še vedno ne izvaja tako kot je predvideno. Najbolj nedorečen in pomanjkljiv je 20. člen zakona, ki govori o financiranju vzdrževanja planinskih poti. O tem je bilo tudi največ govora na sprejemu delegacije PZS pri predsedniku Državnega zbora RS g. Pavlu Gantarju, dne 16. aprila 2009. Na njegov predlog je bila s strani PZS podana pobuda v Državni zbor za spremembo tega člena. Pobudo je vložil poslanec Jožef Školč. AKCIJE NA ZAVAROVANIH POTEH Tehnična podkomisija pri KPP je tudi v tem mandatu namenjala poglavitno skrb popravilu visokogorskih poti. V letu 2009 smo imeli kar nekaj težav pri črpanju že odobrenih sredstev Športne fundacije. Z ukrepi države proti recesiji so bile prizadete tudi naše že uveljavljene oblike pomoči pri izvedbi visokogorskih akcij, tako s strani države kot sponzorjev. V letu 2008 smo prvič tako rekoč ostali brez pomoči helikopterja Slovenske vojske pri izvedbi visokogorskih akcij. Kljub temu je bilo tudi v tem mandatnem obdobju opravljenega velika dela na vzdrževanju in popravilu visokogorskih poti. Tako smo v letu 2006 izvedli l0 akcij v trajanju 32 dni na katerih je sodelovalo 64 markacistov z skupno 2.412 opravljenimi urami. Sanirane so bile tudi velike poškodbe na poti Logarska dolina - Okrešelj v okviru PD Celje - Matica in Kamniška Bistrica - Kokrško sedlo v okviru PD Kamnik. Markacisti smo pomagali tudi pri ureditvi poti na področju Škocjanski jam. V letu 2007 je bilo 11 akcij v trajanju 33 dni in sodelovanjem 90 markacistov in opravljenimi 2.566 urami. Leta 2008 je bilo zaradi različnih vzrokov izvedeno le 8 akcij v trajanju 24 dni in udeležbo 42 markacistov ter z skupno 1.530 urami dela. Tega leta smo zaradi velikega skalnega podora pod Toscem morali prvič zaprositi za dodatno pomoč državo in sicer Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za obrambo oz. Urad za zaščito in reševanje. Sanacijo tega podora je opravilo podjetje Kaskader iz Idrije. V letu 2009 smo kljub zapletom glede financ in odpovedjo pomoči helikopterja izvedli 14 akcij na katerih je 149 markacistov in tečajnikov v 36 dneh opravilo 2.208 delovnih ur. Večje društvene akcije so izvedli tudi: PD Jesenice (Izvir Soče in pot zavetišče pod Špičko - Jalovec), PD Ljubljana Matica (poti okoli Komne, pot Sedmera jezera, Črno jezero in na Bogatinsko sedlo), OPP Podravja (Frolichova pot na Donačko goro) PD Mercator in PD Avtomontaža (poti na področju Vogla). OPP Dolenjske (obnova dela Trdinove poti, pot v Podbočju in Metliki). Nadelana je bila tudi učna zavarovana pot v Bavšici, ki bo služila usposabljanju vodnikov PZS in vzgoji mentorjev planinskih skupin. Dne 11. julija 2009 je bil s strokovno pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije organiziran v lovski koči na Jezerskem tečaj za uporabo motorne žage. Tečaja se je udeležilo 16 markacistov iz vse Slovenije. TEČAJI ZA MARKACISTE IN VZGOJNA DEJAVNOST Podkomisija za usposabljanje pri KPP glede na prijave iz planinskih društev in glede na sprejeti program Markacist PZS izvede letno dva tečaja za markaciste PZS, zaključne tečaje za markaciste in od leta 2008 izvaja tudi licenčna izpopolnjevanja. Žal pa nekako ne najdemo volje in moči, da bi izvedli tudi inštruktorski tečaj saj prav te kadre nujno potrebujemo za izvedbo nadaljnjih usposabljanj in predvsem za organizacijska dela pri raznih akcijah in drugih dejavnostih na področju planinskih poti. Na razgovoru na ministrstvu za šolstvo in šport dne 27. maja 2009 je bilo ministru dr. Igorju Lukšiču posredovano tudi vprašanje financiranja usposabljanj strokovnih delavcev v športu iz evropskih OBVESTILA PZS 36 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE strukturnih skladov oz. t.i. Evropskega socialnega sklada. Dobili smo zagotovila, da pri črpanju teh sredstev v letih 2009, 2010 in 2011 poslej ne bo težav, saj bo sredstev dovolj in kar je še posebej razveseljivo, tokrat tudi za licenčna usposabljanja. PZS je tudi pravočasno oddala oz. prijavila programe za ta razpis. V obdobju 2006 - 2010 je na osmih tečajih za markaciste uspešno opravilo tečaj za markaciste 197 tečajnikov in so tako pridobili status markacist - pripravnik. Na desetih zaključnih tečajih smo značke in izkaznice podelili 200 markacistom PZS. Prav tako je na 10 licenčnih izpopolnjevanjih uradne licence pridobilo 232 markacistov PZS. V okviru teh usposabljanj smo pri izvedbi praktičnega dela ekološko sanirali kar 23 planinskih poti. Poleg osnovnega usposabljanja bodo v kratkem postala nujna tudi razna strokovna usposablanja za čimbolj varno delo na terenu, če še želimo delati na tem področju. To je vsekakor še kakšen tečaj za rokovanje z motorno žago in tečaj iz varstva pri delu za udeležence na visokogorskih akcijah. V začetku leta 2007 je pri Planinski založbi izšel Priročnik za markaciste, ki je že tretja dopolnjena izdaja tega učbenika. Na novo je bil urejen seznam aktivnih markacistov in na srečanjih v letu 2008 so vsi aktivni markacisti prejeli nove izkaznice. KATASTER - EVIDENCA PLANINSKIH POTI Vsa planinska društva so leta 2006 prejela zemljevide TDK 1:25.000 v katera so vrisali svoje poti. Podjetje GlobalVision nam je razvilo računalniški program Quo s katerim smo lahko pričeli vrisovati poteke planinskih poti in vnašali njihove osnovne podatke. Na terenu so se pričela snemanja potekov planinskih poti s pomočjo GPS aparatov in logerjev. Pri tem sta nam delno pomagala tudi Geodetski zavod Republike Slovenije in Geodetski inštitut. Kljub neštetim težavam nam je v letu 2007 uspelo sestaviti dokončni seznam planinskih poti. Prvi rezultat novega pristopa je bila karta Nanos, ki je v drugi polovici leta 2007 izšla pri Planinski založbi. Naslednji sta bili karti Krn ter Storžič in Košuta. Dne 7. marca 2009 je bila organizirana delavnica za operaterje in urednike katastra na kateri smo predstavili program QUO 2, ki je zmogljivejši in omogoča lažji vnos in obdelavo podatkov. Preko strežnika PZS je na Geopediji dostopna zbirka vrisov planinskih poti izdelana na osnovi podatkov, ki so jih prispevala društva do leta 2007. Na podlagi Zakona o planinskih poteh smo v letu 2009 nadaljevali z izvedbo evidence planinskih poti z vnosom v geografski informacijski sistem. Žal na Direktoratu za prostor še vedno niso sprejeli popravka Pravilnika o evidenci planinskih poti na podlagi katerega bi lahko pridobili vsaj nekaj finančnih sredstev s strani države za vodenje te evidence. Dokler ne dobimo teh sredstev ne moremo nadaljevati z deli na terenu. Na sestanku s Planinsko založbo smo dne 11. maja 2009 določili kriterije za oblikovanje tarifnika in pogojev za uporabo podatkov o planinskih poteh (baza planinskih poti), kar smo bili dolžni storiti glede na 11. člen veljavne Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja. Vsi podatki posredovani iz te evidence so vezani na zaščito o avtorstvu in pred kopiranjem (Copyright PZS). Evidenca planinskih poti je zbir podatkov, ki so deloma javno dostopni, za komercialne namene pa pod pogoji kot jih določata uredba in interni pravilnik Planinske založbe. V okviru projektov javne infrastrukture in na podlagi katastra oz. evidence planinskih poti se trudimo, da bi naše poti uvrstili v segment turistične infrastrukture. V zadnjih letih smo, zopet čisto prostovoljno, vzpostavili elektronski kataster poti v GIS. Sedaj smo sposobni zagotoviti Planinski založbi kvalitetne podatke za izdelavo zemljevidov. Da je sistem dober nam dokazuje to, da se zanj zanima vse več profesionalnih ustanov za pripravo projektov, ki vsebujejo tudi planinsko infrastrukturo. Evidenca planinskih je poti intelektualna lastnina planinske organizacije. Skupaj s Planinsko založbo smo pripravili tarifnik in določili pogoje pod katerimi zunanji uporabniki lahko pridobijo in koristijo te podatke. USMERJEVALNE TABLE Komisija si že vse od leta 1992 prizadeva za uvedbo enotnih usmerjevalnih tabel, katerih oblika in vsebina je usklajena z ostalimi evropskimi državami. Z novim izdelovalcem smernih tabel je kvaliteta OBVESTILA PZS 37 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE tabel na evropskem nivoju žal pa je cena predvsem za manjša planinska društva previsoka. Zato si prizadevamo pridobiti dodatna sredstva, da bi lahko planinskim društvom subvencionirali del cene tabel. V letu 2009 smo tako uspeli na razpisu ŠPO za postavitev usmerjevalnih tabel na Slovenski planinski poti, a je bil žal odziv planinskih društev slab. VIA ALPINA Komisija je glede na pomen vseevropske poti Via Alpina nadaljevala s urejanjem trase te poti in nameščanjem enotnih usmerjevalnih tabel. Izdelano in posredovano na teren je bilo tudi 25 panelov velikosti (cca. 80 x 60 cm), na katerih je podrobneje predstavljena ta pot. Koordinator za to pot v KPP Peter Šilak je skupaj z predstavniki podjetja Pro plus iz Maribora pripravil gradivo o tej poti za področje Slovenije, ki ga je možno dobiti na spletnih straneh: www.via-alpina.org. Via Alpina se glede na razvoj pohodništva od leta 2007 vodi kot samostojen projekt v okviru programov pohodništva v Slovenski turistični organizaciji. V letu 2009 je izšla posebna zloženka o tej poti. Žal naš del te mednarodne poti bolj propagirajo tujci kot mi sami. EVROPSKE PEŠ POTI Z ponovno ustanovitvijo Komisije za Evropske peš poti v letu 2000 in podpisom dogovora o vzdrževanju, financiranju in propagiranju obeh poti se zadeve tudi na tem področju izboljšujejo. Zavod za gozdove s pomočjo koordinatorjev skrbi za žige, vpisne knjige in ostali material za označitve na terenu pa planinska društva. V letu 2006 je bil ponovno organiziran šestdnevni EVROPOHOD od Beltincev do gradu Podsreda, ki je bil izredno dobro obiskan. Več o aktivnostih na evropskih pešpoteh lahko preberete na spletni strani http://era-ewv-ferp.org. SPLETNA STRAN KPP IN INFORMIRANJE Komisija je v mesecu januarju 2008 vzpostavila svojo spletno stran na naslovu http://kpp.pzs.si. Da bi bila stran res aktualna in ažurna smo konec leta 2008 pridobili urejevalca te strani, ki zbira gradiva in jih objavlja. Stran je namenjena vsem slovenskim markacistom in ostalim uporabnikom, zato bi bilo prav, da bi društva sporočala več novic in dogodkov, ki se tičejo del na planinskih poteh. Kljub dokaj urejenim in preglednim spletnim stranem PZS in vzpostavitvi spletnih strani naše komisije prevladuje mnenje, da je članstvo čedalje manj informirano o dejavnostih, ki potekajo na nivoju Planinske zveze. Seveda pa tudi Planinska zveza dobiva vse manj potrebnih podatkov s strani planinskih društev. Odločitev o zmanjšanju naklade tiskanih Obvestil PZS mogoče ni bila najbolj premišljena. Res pa je tudi, da ljudje vse manj berejo in da je tudi zaradi tega informiranost iz dneva v dan slabša. Zato bo potreben resen razmislek kako to situacijo popraviti. OBHODNICE Leta 2003 je bil ustanovljen Odbor za obhodnice, ki tekoče sledi vsem spremembam na področju teh poti. S sklepom komisije je bil ta odbor v letu 2004 uradno registriran in je del podkomisije za kataster in dokumentacijo. Vodja odbora je Niko Guid iz Maribora, ki ureja tudi spletno stran. Stran je vključena v strani PZS na naslovu: http://graph-srv.uni-mb.si/obhodnice/. Odbor za obhodnice je v letu 2007 zbral podatke o obhodnicah in pohodih in pri Planinski založbi izdal obširno publikacijo »Planinske obhodnice in pohodi«. Avtor publikacije je Niko Guid. OSTALE AKTIVNOSTI Ob zaključku leta 2007 smo ob vstopu naše države v Schengensko območje odstranili nekaj tabel, ki so označevale planinsko-turistična prehodna mesta na meji med Republiko Avstrijo in našo državo. V okviru ostalih dejavnosti smo se člani KPP udeležili sestankov o povezavi planinskih poti med Republiko Avstrijo, Republiko Italijo in našo državo. Sodelovali smo tudi na Slovenski turistični organizaciji ob izvajanju posameznih projektov glede izvajanje strategije pohodništva v Sloveniji. Izdali smo zloženko v kateri je predstavljeno označevanje planinskih poti in napotki za gibanje po njih. Sodelovali smo pri projektu »Pot Karla in Žige Zoisa«. Izvedle so se še naslednje odmevnejše aktivnosti: • Organizacija okrogle mize »V gore peš ali s kolesom«, ki je bila dne, 21. maja 2009 v prostorih Planinske zveze Slovenije OBVESTILA PZS 38 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE • Različni sestanki na Slovenski turistični organizaciji glede priprave študije o enotnem označevanju tematsko pohodnih poti v Republiki Sloveniji. • Sodelovanje v projektu Krka, kjer so na izbranih 15 planinskih poteh planinska društva po podpisu pogodbe v mesecu juniju 2009 na terenu opravila popise poti in pripravila sezname usmerjevalnih tabel in stojišč za table. Pred začetkom izvedbe projekta in podpisom pogodbe smo s strani Direktorata za prostor morali dobiti obrazložitev, da je na usmerjevalnih tablah, ki so zakonsko predpisane možen tudi logotip sponzorja ali donatorja tabel. Rado Seifert je društvom izdelal usmerjevalne table in ta so jih namestila na terenu. Tako je bila 9. oktobra otvoritev poti na Šmarno goro, 10. oktobra na Trdinov vrh, 24. oktobra v Murski Soboti, 7. novembra v Strunjanu in 14. novembra na Lisci. • Opravljeni so bili ogledi na področju Košute in sprejet dogovor glede poti Alpske konvencije, ki bo skupen projekt Slovenije in Avstrije podprt z naše strani preko Ministrstva za okolje in prostor. • Obeležitev leta Alojza Knafelca z izdajo poštne znamke, predstavitev dela markacistov na sejmu »Turizem in prosti čas« v Ljubljani in Kmetijsko-gozdarskem sejmu v Gornji Radgoni, ter v nekaterih osnovnih šolah, objave člankov o Knafelcu in delu na planinskih poteh v raznih revijah in dela na poteh v okviru Odborov za planinske poti. izdana 26. februarja 2009 Vse to pa ne bi bilo možno izvesti brez prizadevnega dela stotine slovenskih markacistov, ki so z tisočimi urami prostovoljnega dela, z lastnim dopustom, največkrat z lastno barvo in čopiči, lastno malico ter marsikdaj brez povrnjene kilometrine skrbeli za poti, ki jih oskrbujejo. In zato res zaslužijo vso pohvalo. Tone Tomše, načelnik Komisije za planinske poti UO PZS KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE Komisija je v obdobju, ki ga zajema to poročilo, za vsako leto posebej načrtovala svoje delo in o njem tudi redno poročala, vsa poročila pa so bila tudi objavljena v gradivih UO PZS, zato je to poročilo le povzetek najpomembnejših del in projektov v tem obdobju: - V večini planinskih društev so bili v tem času ustanovljeni odseki za varstvo narave, v celoti pa je steklo tudi sodelovanje z odbori za varstvo gorske narave pri MDO. - Zaradi tako izpopolnjene organiziranosti smo lahko vsako leto izvedli vseslovenske čistilne akcije na planinskih poteh in v okolici planinskih domov, sanacije nekaterih divjih bližnjic, sajenje dreves avtohtonih vrst, predavanja na teme iz varstva narave, obeležitve okoljskih dni, ekskurzije, redne letne zbore GS in VGN, .... - Vsako leto smo izvedli po eno strokovno usposabljanje za VGN, v tem času smo jih usposobili 84, s tem, da je vseh usposobljenih VGN sedaj že 144, žal pa med njimi ni niti enega varuha gorske narave z območja Koroške in Pomurja, saj se v teh okoljih niso potrudili pridobiti nobenega kandidata. Podelitve diplom novim VGN so bili vedno posebej skrbno in svečano pripravljeni dogodki, pretežna večina VGN pa se je že tudi zelo aktivno vključila v delo svojih PD. OBVESTILA PZS 39 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - Varuhi gorske narave so nam tako že omogočili vzpostavitev in vzdrževanje temeljne strokovne baze strokovnih delavcev na celotnem območju Slovenije, ki zagotavlja PZS in društvom možnost uspešnega delovanja na področju ohranjanja in varovanja narave. - V tem obdobju so bile za prve štiri generacije VGN izvedena že tudi tri licenčna usposabljanja s skupaj 63 udeleženci. - Zaključili smo celostno podobo varuha gorske narave, ki dobi sedaj poleg diplome o svoji strokovni usposobljenosti tudi izkaznico, značko in posebej za VGN izdelano majico. - Program usposabljanja za VGN smo dopolnili in poskrbeli, da ga je z dopolnitvami vred (Natura 2000, gorski gozd in kulturna krajina) ponovno potrdil Strokovni svet RS za šport, tako da je njegova veljavnost sedaj do 29.10.2012. - Pripravili smo zloženko Varuh gorske narave za promocijo tega usposabljanja in jo razdelili vsem PD. - Posodobili smo tudi program usposabljanja Gorski stražar in tudi za gorske stražarje zagotovili nove izkaznice in značke ter poskrbeli, da se je to izobraževanje v številnih PD ponovno pričelo izvajati. - Poskrbeli smo za prenovitev in izdajo edicije Narava v gorskem svetu, ki služi kot učbenik za usposabljanje VGN, GS in ostala izobraževanja v PZS za področje varovanja narave. - Izdelan je bil nov plakat Zavarovane rastline v gorskem svetu Slovenije, ki sedaj krasi planinske koče in prostore PD ter učilnice za izobraževanje mladih in starejših. - Poskrbeli smo za izdajo brošure Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo, ki je bila izdana v 4 jezikih in v letu 2009 tudi že ponatisnjena. - Pripravili smo botanično naravoslovno pot Pot Karla in Žige Zoisa ter vodnik po tej poti, kartonček za žige in značko poti. Po tem, ko je pot »zaživela«, smo jo predali v upravljanje PD Kranj. - Za redno in tekoče obveščanje članstva smo znotraj spletnih strani PZS vzpostavili tudi spletno stran KVGN http://kvgn.pzs.si/, ki jo redno vzdržujemo in je zato pomemben člen v sistemu obveščanja o delu komisije. - Za promocijo dela PZS in KVGN smo pripravili PowerPoint predstavitev naše komisije, ki jo uporabljamo za različne priložnosti; na predstavitvah, posvetih, okroglih mizah, sejmih, .... - Spremljali smo delo strokovne skupine pri MOP-u za pripravo teksta novega osnutka Zakona o TNP in znotraj PZS organizirali široko razpravo za vse komisije PZS ter okroglo mizo in nato z obseženim svežnjem konkretnih pripomb na posamezne člene seznanili vlado RS. Vključili smo se tudi v vse druge aktivnosti povezane z zakonom o TNP. - Podprli smo ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje in Ljubljansko barje ter se vključili v javno razpravo o predlogu uredbe o Regijskem parku Kamniško Savinjske Alpe, za katerega smo posredovali na MOP tudi pismo podpore. - Poskrbeli smo, da je obeleževanje okoljskih dni, pomembnih za planince in KVGN, postalo že tradicionalno. Svečano in delovno obeležujemo Dan Zemlje, Dan bootske raznovrstnosti, Evropski dan parkov, Mednarodni dan gora in Mednarodni dan hoje. Ob Mednarodnih dnevih gora smo organizirali več odmevnih okroglih miz (neurejen promet v naravnem okolju, ohranjanje biotske raznovrstnosti v gorah, zaščita gorskega gozda). - Zaradi aktualne problematike podnebnih sprememb smo organizirali posebno predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj za vse predsednike PD in MDO, načelnike komisij, člane UO PZS in strokovne kadre PZS. - Vedno smo se takoj odzvali na različna onesnaženja v gorski naravi, na nameravane škodljive posege v gorsko okolje ter sodelovali pri reševanju naravovarstvenih problemov PD, ki so zaprosila za pomoč; tudi v primeru onesnaženja Dvojnega jezera v Dolini Triglavskih jezer. - Za Slovenski planinski muzej smo zagotovili strokovnjakinjo za vsebinsko popolnitev in ureditev področja varovanja gorske narave. OBVESTILA PZS 40 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - V letu 2009 smo za redno Skupščino PZS, ki je bila v Trbovljah, prvič v zgodovini PZS pripravili in predstavili nosilno vsebinsko temo, temo o Alpski konvenciji, kateri Slovenija v letu 2009 in 2010 predseduje. - Za triletno ciklično izpopolnjevanje vodnikov PZS smo pripravili temo Onesnaževanje gorske narave in posledice množičnega obiska v gorah. - V vsaki številki Obvestilih PZS sproti seznanjamo članstvo, odseke in odbore z našim delom, ukrepi, usmeritvami in skupnimi akcijami. - Redno skrbimo za objavljanje pomembnih aktivnosti naše komisije tudi v PV, za to glasilo PZS pa smo zagotovili tudi stalno rubriko na temo varovanja gorske narave in zanjo zagotovili strokovnega pisca. - Za različne medije (radijske in časopisne hiše) smo ob pomembnih dogodkih pripravili številne informacije in zagotovili intervjuje o aktualnih problemih povezanih z gorsko naravo. - Udeležili smo se vseh večjih svečanosti, prireditev in dogodkov znotraj PZS, skoraj vseh sej UO PZS, zborov GS in VGN, kamor smo bili povabljeni, različnih naravovarstvenih dogodkov v MDO in tudi številnih izobraževanj, predavanj, okroglih miz ter posvetov, ki so jih organizirali MOP, Zavod RS za varstvo narave in nekatera druga okoljska društva. - Redno smo spremljali objavljene razpise in se na vse, ki so bili povezani z vlogo in delom PZS na področju ohranjanja in varovanja narave, tudi prijavili, v finančnih načrtih PZS pa si uspeli zagotoviti ustrezno povečana sredstva za delo komisije. - Dobro sodelujemo z Ministrstvom za okolje in prostor in Zavodom RS za varstvo narave, še posebej z vsemi njenimi območnimi enotami in smo kot pomembni partnerji pogosto vabljeni na razna strokovna srečanja. - Aktivno smo se vključevali v mednarodno področje sorodnih organizacij. Vsa leta smo sodelovali s Komisijo za varstvo gorske narave pri državah alpskega loka -CAA, se udeleževali rednih letnih zborov, predstavili naše delo in usposabljanje za varuhe gorske narave, za kar smo dobili vsa priznanja. Pripravili smo tudi več referatov in prispevkov. - Ves čas smo dobro sodelovali tudi z drugimi komisijami UO PZS, posebej uspešno pa s Komisijo za planinske poti, Gospodarsko komisijo in Komisijo za usposabljanje in preventivo. - Pripravili in sprejeli smo Pravilnik o priznanjih KVGN, poimenovanih po prvi slovenski doktorici naravoslovja dr. Angeli Piskernik in jih v letu 2009, na rednem letnem zboru KVGN, tudi že prvič podelili zaslužnim planincem za delo na področju varstva gorske narave. - Kvalitetno in uspešno delo KVGN je omogočilo, da je v letu 2007 PZS pridobila zelo pomemben status, status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, zelo pa sta porasli tudi vloga in pomen KVGN znotraj Planinske zveze Slovenije. V tem obdobju smo imeli 16 rednih sej komisije, med njimi štiri razširjene, z vključevanjem vodij odborov v MDO in tudi več dopisnih sej. Izvedli smo tudi štiri redne letne Zbore KVGN. Vsak član KVGN je po svojih močeh prispeval k delu KVGN. Komisija je imela vedno vso potrebno podporo in pomoč strokovnih delavcev PZS. Rozalija F. Skobe, načelnica Komisije za varstvo gorske narave KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO o S turnim kolesarstvom se člani PZS ukvarjamo že kakih 20 let, pred 15 leti pa je bil ustanovljen prvi kolesarski odsek pri OPD Koper. Na skupščini PZS leta 2007 je bilo turno kolesarstvo tudi formalno uvrščeno med dejavnosti PZS. Za usmerjanje dejavnosti turnih kolesarjev je bila tik pred skupščino leta 2007 Komisija iz turno kolesarstvo Planinska zveza Slovenije OBVESTILA PZS 41 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ustanovljena Iniciativna skupina za turno kolesarstvo, ki je s sklepom UO PZS junija 2008 prerasla v Komisijo za turno kolesarstvo UO PZS (KTK). Delovanje KTK KTK sestavljajo kolesarji, ki izvirajo iz vrst strokovnih kadrov PZS (vodniki, alpinisti, markacisti) kot tudi drugi kolesarji, ki jih je želja po organizaciji turnega kolesarstva pritegnila v planinske vrste. Komisiji se je v letu 2009 pridružilo še nekaj novih članov, kar je omogočilo oblikovanje projektnih skupin, predvsem pa oblikovanje podkomisije za izobraževanje, ki ima najzahtevnejšo nalogo, izobraževanje vodnikov in promocijo naravi prijaznega kolesarjenja po poteh v gorskem svetu. Postopoma nastaja tudi mreža povezav s PD, pri čemer imajo ključno vlogo turno kolesarski vodniki. Vzgojne akcije in tečaji Ustrezna kadrovska baza je osnova za razvoj turnega kolesarstva. Zato smo že na začetku delovanja KTK pričeli z organizacijo tečajev za vodnike turnega kolesarstva. V letih 2008 in 2009 smo organizirali tečaje za vodnike turnega kolesarstva I in II z skupno 41 udeleženci, ki so odlično uspeli. Razveseljuje še posebej struktura udeležencev, saj je bilo tri četrtine udeležencev iz vrst strokovnih kadrov pZs (pohodniški vodniki, alpinisti). V letu 2009 smo programe za vodnike turnega kolesarstva tudi verificirali pri Strokovnem svetu za šport Republike Slovenije. Ker pa KTK v času razpisov za sofinanciranje programov s strani države še ni imela potrjenih programov žal še nismo mogli kandidirati za sredstva države, zato bodo stroški tečaja v zaenkrat v celoti financirani iz sredstev udeležencev tečaja oz. planinskih društev. KTK je v letu 2009 organizirala tudi petdnevni turno kolesarski tabor v Planinskem učnem središču v Bavšici. Tabor je izjemno uspel, za kar gre zasluga vodnikom, zagnanim udeležencem, čudovitemu okolju v Posočju, prizadevnemu osebju doma in ne nazadnje lepemu vremenu. Priprava učnih gradiv za tečaje in promocijskih gradiv KTK Predavatelji, ki učijo na tečajih za turno kolesarske vodnike, so v preteklih dveh letih pripravili skripta za tečaj za turno kolesarske vodnike, za katera upamo, da bodo v nekaj letih zrela za tisk kot turno kolesarski učbenik. Poleg tega so vsi predavatelji uporabljali računalniške predstavitve. Predavanja so bila s strani tečajnikov zelo dobro ocenjena. Za promocijo turnega kolesarstva smo natisnili vizitke, izdelali računalniško predstavitev in pripravili zgibanko. Predstavitev je bila odmevno prikazana na sejmih v Ljubljani in Gornji Radgoni, zgibanka pa je izšla v januarju 2010. Pri promocijskih aktivnostih nastajajo nekateri neposredni stroški kot npr. nakup tuje strokovne literature, stroški prevajanja, priprave slikovnega gradiva, videofilmov, stroški skeniranja in razmnoževanja itd. V letu 2009 smo zaradi pomanjkanja sredstev morali upočasniti delo na tem področju, zato v letu 2010 načrtujemo za te namene večjo porabo. Predstavitev dejavnosti KTK v PD, MDO in v širši javnosti KTK načrtuje predstavitev dejavnosti turnega kolesarstva na MDO in na posameznih zainteresiranih PD, vključuje pa se tudi v aktivnosti drugih organizacij, ki spodbujajo razvoj kolesarstva kot npr. STO, GIZ za pohodništvo in kolesarstvo, KZS, posamezni TIC-i ipd. Čeprav smo na PZS komaj pričeli z organizirano dejavnostjo turnih kolesarjev lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da ko gre za širino in organiziranost dejavnosti (vzgoja, skupne ture, promocijska aktivnost, zavarovanje kolesarjev, vodenje s poudarkom na varnosti udeležencev) počasi prevzemamo vodilno vlogo v Sloveniji. Člani KTK smo posebno pozornost namenili predstavitvi turnega kolesarstva v medijih (intervjuji na več radijskih postajah, na Gea TV, v Poletu, Vivi, spletnih časopisih, forumih itd.). Stališča komisije so bila planinski javnosti predstavljena tudi v intervjuju z načelnikom komisije Jožetom Rovanom v Planinskem vestniku. V letu 2009 smo veliko energije porabili za dolgotrajne in na trenutke tudi zelo mučne pogovore s predstavniki Kolesarske zveze Slovenije, ki so nasprotovali potrditvi naših programov za vodnike OBVESTILA PZS 42 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE turnega kolesarstva na Strokovnem svetu za šport RS. Pa vendar, z obilo potrpežljivosti, predvsem pa z jasnimi argumenti, smo dosegli dogovor, ki je v interesu obeh zvez, predvsem pa kolesarskega športa, in od tedaj obe zvezi dobro sodelujeta. Ključna vsebina dogovora je naslednja: PZS vzgaja vodnike turnega kolesarstva, KZS pa učitelje gorskega kolesarstva, oboji programi pa se na višjih nivojih dopolnjujejo, kandidati lahko prehajajo med programi obeh zvez. Na tečajih obeh zvez učijo planinsko-vodniške vsebine inštruktorji, ki jih je izobrazila PZS, kolesarsko-tehnične vsebine pa inštruktorji, ki jih je izobrazila KZS. Delo z mladino Med mladimi je veliko zanimanje za turno kolesarstvo. KTK želi v sodelovanju z Mladinsko komisijo in mladinskimi odseki PD prispevati k primernemu usmerjanju te dejavnosti (promocija, izobraževanje, pomoč pri vodenju tur). Prvi koraki k temu cilju so že narejeni, v bodoče nameravamo temu posvetiti še več pozornosti. Organizacija predavanj s turno kolesarsko tematiko KTK je v letu 2008 pričela z organizacijo predavanj s kolesarsko in širšo planinsko tematiko, s čimer želi pritegniti čim širši krog turnih kolesarjev. Cilj predavanj je promocija dejavnosti turnega kolesarstva in osveščanje o primernem odnosu do narave in do drugih obiskovalcev gorskega sveta. Predavanja potekajo enkrat mesečno od oktobra do marca v sejni sobi PZS. Predavanja so se dobro prijela in jih nameravamo v enaki obliki izvajati tudi v bodoče. Kolesarske ture v organizaciji KTK KTK vsako leto organizira dve kolesarski turi promocijske narave (eno jeseni in eno spomladi), nanje povabi člane PZS, pa tudi člane drugih organizacij, ki gojijo turno kolesarstvo. Namen teh tur je medsebojno spoznavanje in predstavitev naših pogledov na kolesarjenje v gorskem svetu. KTK na domači strani PZS KTK je uspela v relativno kratkem času pripraviti svojo domačo stran na strežniku PZS, kjer so predstavljena stališča PZS do kolesarjenja v gorah, na njej so objavljene ture v organizaciji KTK in PD, počasi pa se uveljavlja tudi forum s kolesarsko tematiko. Meritve obiska kažejo, da smo se uspeli prebiti iz anonimnosti, možnosti za napredek na tem področju pa je seveda še veliko. Tako npr. na domači strani postopoma nastaja internetni vodnik kolesarskih tur, osnova zanj so odlični opisi tur, ki so nastali kot seminarske naloge udeležencev tečaja za turno kolesarske vodnike. Kolesarske poti Zakon o planinskih poteh omogoča PD, da predlagajo Ministrstvu za okolje in prostor razglasitev posameznih planinskih poti za t.i. dvouporabniške poti, na katerih je poleg pohodništva dovoljena tudi vožnja s kolesi. KTK je na okrogli mizi V gore peš in/ali s kolesom, ki jo je v maju 2009 organizirala skupaj s Komisijo za planinske poti, predstavila kriterije, po katerih bi lahko izbrali planinske poti, primerne za dvojno rabo. Okrogla miza je jasno pokazala, da se nekdaj zelo odklonilna stališča uporabnikov gorskega sveta in predstavnikov države do kolesarjev postopoma približujejo rešitvam, ki bodo omogočale kolesarjenje na za to primernih poteh (kolovozih, gozdnih vlakah) in ne bodo kvarno vplivale na okolje. Upamo, da bomo v letu 2010 lahko odprli prve planinske poti za dvojno rabo. Člani KTK in člani kluba gorskih kolesarjev Volja smo skupaj z markacisti PD Tolmin v maju 2009 organizirali delovno akcijo na planinski poti Pl. Razor - Stržišče, s čimer želimo prispevati k osveščanju kolesarske javnosti o primernem odnosu do poti v naravnem okolju. Zaradi zelo ugodnega odziva planinske kot tudi širše kolesarske javnosti načrtujemo podobne akcije tudi v bodoče. OBVESTILA PZS 43 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Prizadevanje za kolesarjem bolj prijazno zakonodajo KTK in sorodne kolesarske organizacije sodelujemo pri pripravi predlogov za kolesarjem bolj prijazno zakonodajo, trenutno si prizadevamo za primerno obravnavo kolesarjev v predlogu nove Uredbi o vožnji v naravnem okolju. V stari uredbi so bila kolesa uvrščena v isto skupino kot motorna vozila, prizadevamo si, da bi bila v novi uredbi obravnavana skupaj s pohodniki in konjeniki, kamor po vplivu na okolje tudi sodijo. Srečanje s turnimi kolesarji CAI V septembru 2009 smo bili člani KTK povabljeni na srečanje italijanskih turnih kolesarjev, članov italijanske planinske organizacije CAI, ki so organizirani v že okrog 200 kolesarskih odsekih. Tolikšna množičnost seveda ni presenečenje, kolesarska tradicija Italije se jasno odraža tudi v CAI. Po drugi strani pa mi že izobražujemo turno kolesarske vodnike, medtem ko se v CAI o tem šele dogovarjajo. Italija ima tudi kolesarjem zelo naklonjeno zakonodajo. Odnos do naravnega okolja Člani KTK smo v okviru vzgojnih prizadevanj posebno pozornost namenili vplivu kolesarjev na naravno okolje. Pripravili smo priporočila turnim kolesarjem, kjer je posebej poudarjena zahteva, da kolesar pri vožnji po poteh v naravnem okolju ne pušča sledi. Priporočila so objavljena v promocijski zgibanki KTK in na domačih straneh PZS (http://ktk.pzs.si/index.php?id=15) . Sklepna misel KTK še nima dolgoletne tradicije delovanja in šele vzpostavlja mrežo sodelavcev na terenu. Turni kolesarji se žal še vedno srečujemo tudi z nasprotovanji naši dejavnosti, tako v okviru članstva PZS zaradi nerazumevanja oz. nesprejemanja nove dejavnosti, kot tudi v zunanjem okolju. Res pa je, da je tega vse manj, k čemur smo nekaj zagotovo prispevali tudi sami, predvsem z vzgojnimi akcijami. Zanimanje za turno kolesarstvo med članstvom vzpodbudno narašča, ugodnosti, ki jih prinaša članstvo v PZS (organizirani izleti, izobraževanje, zavarovanje, popusti,...) pa so pritegnile tudi mnoge kolesarje, ki doslej niso bili člani naše organizacije. Komisija je imela skupno 18 sej, ki so bile dobro obiskane. Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo UO PZS ZALOŽNIŠKI ODBOR V obdobju 2006 - 2009 smo izdali 22 novih edicij in 23 ponatisov. Skupna naklada novih edicij je 32.973 izvodov, ponatisnjenih pa je bilo 80.940 izvodov. Pomembnejši novi izidi so bili Vodnik po Dolomitih; popolnoma obnovljena verzija vodnika po gorah SV Slovenije; pred iztekom avtorskih pravic (Tine Mihelič) smo izdali posodobljen vodnik Julijske Alpe; plezalne vodnike Vršič, Bohinjske stene ter Uršlja gora, Raduha in Peca. Iz zbirke planinsko-izletniških vodnikov smo izdali vodnike Tržič, Jezersko, Kamniška Bistrica, Bohinj. V merilu 1:50 000 je izšla planinska karta Nanos, v merilu 1:25 000 in v novem formatu 70 x 100 cm pa Storžič in Košuta ter Krn. V tem primeru gre za popolnoma novi planinski karti, saj so ju izdelali v drugi geodetski hiši, za osnovo pa je bila vzeta generalna karta Geodetske uprave R Slovenije. Žal se je pri tem prenosu nekaj planinskih vsebin nepopolno preneslo, zato bomo pripombe dobrih poznavalcev terena upoštevali pri ponatisih. OBVESTILA PZS 44 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE S faksimilom knjige »Iz mojega življenja v gorah« in z dodatkom o Kugyjevem rodu smo počastili 150. letnico rojstva. S knjigo Iveri z Grintovcev pa smo se dostojno poslovili tudi Vlasta Kopača, prvega predsednika PZS po drugi svetovni vojni. Struktura prodaje se vsa leta ni bistveno spreminjala, žal je še vedno, kljub opozorilom, obveščanju in vzpodbudam za večjo prodajo ta še vedno izjemno skromna v planinskih kočah oziroma preko društev. V skupnem odstotku prodaje društvom je treba vzeti v zakup celotno prodajo, torej tudi prodajo zastavic, dnevnikov ringa-raja, dnevnikov mladi planinec, članskih izkaznic, etuijev, majic, nalepk, itd.. Daleč največja prodaja je preko podjetja Kartografija, saj znaša kar 35,9 %. V specializiranih športnih trgovinah prodamo 4,7 %, direktno v knjigarnah 1,5 %, vendar so knjigarne, šolske knjižnice, javne knjižnice, bencinski servisi in ostalo pokriti preko Kartografije. Turistične agencije in turistična društva prodajo skupaj 2,6 %, delež prodaje v založbi znaša 7,3 %, zraven lahko prištejemo še prodajo v Založbi preko pošte, ki znaša 8,8 %. Večji kupec je še vedno Geodetski zavod, preko njega prodamo 4,5 %. Skupen promet planinskih društev je 22,6 %, v planinskih kočah pa letno realiziramo 0,4 % prodaje. Založba je kljub temu tudi za letos pripravila prodajno akcijo v planinskih kočah, vendar veliko upanja, da bo odziv velik, žal nimamo. V letošnjem letu, po vsej verjetnosti v spomladanskem času, pa bodo izšli že nekaj časa najavljeni planinski vodniki po Dolenjski, Beli Krajini in Notranjskem; po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju; po Polhograjskem hribovju; vodnik Karavanke (nov avtor); vodnik po Slovenski planinski poti (nova avtorja); po Feratah v Karnijskih Alpah. Novi beletristični deli pa sta Spomini (T. Škarja) in Nanga Parbat (V. Grošelj). Na področju kartografije pripravljamo povsem nove karte v merilu 1:25 000 Stol, Triglav, Bohinj (v formatu 70 x 100); v merilu 1:50 000 pa bodi izšle prenovljene karte Julijske Alpe - vzhod in zahod ter Triglavski narodni park. Že najavljen projekt o Henriku Tumi pa bo žal zaradi velikih zagonskih sredstev moral počakati naslednjo okroglo obletnico. Božidar Lavrič, predsednik Založniškega odbora Planinske založbe UO PZS KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO V štirih letih tega mandata, od 2006 do 2010, je Komisija za gorsko popotništvo pri PZS delovala v okviru svojih možnosti. Delo je več ali manj ustaljeno, delovanje je osredotočeno na področje priprav in izvedb različnih turistično-planinskih potovanj in izletov v zamejstvo in tujino ter na informacijskem področju za naše člane, ki potujejo na različne konce sveta in tujce, ki prihajajo k nam. V teh letih so člani komisije delovali s spremenljivo uspešnostjo in sicer na podlagi razpisanih programov. Potovanja so pretežno popotniške narave s pohodi in trekingi, vmes se udeleženci spoznajo tudi z zgodovinskimi in turističnimi posebnostmi v posameznih pokrajinah in državah. Splošno pravilo je, da je prav pomanjkljivo posredovanje takšnih informacij na planinskih potovanjih problematično, ker so preveč osredotočena na planinstvo. V komisiji za gorsko popotništvo to znanje imamo in ga posredujemo, saj imajo nekateri člani komisije tudi licenco turističnega vodnika. Nadgradnjo predstavljajo vzponi na tehnično manj zahtevne vrhove, večina udeležencev koristi to možnost. Na potovanjih, ki so po oddaljenejših krajih, za vzpone najamemo lokalne vodnike. Vodniško podporo za vzpone v Alpah pa poskrbimo sami,saj so v komisiji tudi trije gorski vodniki. Informativna dejavnost se je ob današnji poplavi različnih informacij in interneta zmanjšala. Še vedno dajemo informacije posameznikom in planinskim društvom, ki samostojno pripravljajo akcije v zamejstvo pa tudi zahtevnejše projekte na drugih kontinentih. Ideja o pripravi izletov in potovanj je iz 60. let preteklega stoletja, ko so slovenski planinci navezovali stike s sosednjimi planinskimi organizacijami. Iz teh osebnih stikov je nastala Komisija za stike s tujino, ki jo je dolga leta vodil pokojni Mirko Fetih. Kasneje se je preimenovala v Komisijo za mednarodno sodelovanje, ki je utirala pot planinskemu turizmu in omogočala najprej spoznavanje gora sosednih držav. Sledile so Tatre, pa Korzika in drugi cilji. Potem so člani takratne komisije pripravili 1975. leta prvi slovenski treking, ko je skupina planincev obiskala bazni tabor pod OBVESTILA PZS 45 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Makalujem. Tam so pozdravili himalajce, ki jim je uspel podvig v južni steni. Nekateri udeleženci so udeležbo nadgradili z vzponom na šesttisočak. Torej smo trend planinskega turizma ujeli prav na začetku razvoja, ko so se odpirala nova področja, širila ponudba letalskih prevozov in se je višal življenjski standard. Z leti se je širil seznam obiskanih držav in kontinentov, najprej Afrika, sledili so številni trekingi v Ameriki, kasneje je prišla na vrsto tudi Oceanija. V času, ko logistika še ni bila razvita kot danes, so nekatera popotovanja imela kar pustolovski pridih, seveda ob spoštovanju varnosti. Popularno je bilo tudi turno smučanje in zimovanje na Marmoladi in v Treh dolinah v Franciji. Druge naloge so bile sodelovanje z mednarodno organizacijo UIAA, tam je slovenske planince odlično zastopal dr. Tomaž Vrhovec, ki je bil tudi dolgoletni član komisije in dajanje informacij tujim planincem in organizacijam ter pomoč domačim planincem. Zaradi razširjenih nalog KMS, se je iz komisije izločil Odbor za gorsko popotništvo, ki pa se kasneje preimenoval v današnjo komisijo. Delo poteka na podlagi sprejetega programa, ki ga člani komisije, zadolženi za posamezne akcije, bolj ali manj uspešno izvedejo. Nekatere akcije niso bile realizirane zaradi slabih priprav, premajhne obveščenosti, vse večje samostojnosti popotnikov in planincev, večje konkurence in splošne krize. Zainteresirani so bili obveščeni z osebnimi obvestili, objav na internetu in manj v drugih javnih občilih. Nasploh šepa promocija, kar pa velja na splošno s planinsko prepoznavnostjo. Komisija se vzdržuje sama, to pomeni, da mora biti pri akcijah pozitivni rezultat, oziroma se primankljaj pokriva z uspešnejšimi izleti. Pri organizaciji nekaterih akcij sodelujemo tudi s potovalnimi agencijami, zlasti pri urejanju logistike, nabavi letalskih kart in podobno. S tem so rešene tudi nekatere dileme, povezane z Zakonom o turizmu. Komisija je v tem mandatu imela sedem članov, ki so občasno imeli seje, neformalno pa so se sestajali po potrebi. V štiriletnem obdobju je bilo nekaj potovanj, ki so navdušila udeležence. Zahodna Kanada s Skalnim gorovjem je odprla nove poglede s slikovito obalo in gorami, pravo nasprotje je bil gorski del Jemna z otokom Sokotro, kjer se tradicija meša z realnostjo. Azija je bila na sporedu še nekajkrat. Poleg Nepala je bila zanimiva Svilnata pot po Uzbekistanu s starodavnimi mesti in skokovitim razvojem, ki potiska ob stran tradicionalne vrednote življenja, Vietnam, Kambodža in Tajska so bili zanimiv trojček. Načrtno smo obdelovali področja Balkana, saj smo obiskali Makedonijo, Albanijo in Črno goro. Marsikaj zanimivega je bilo videti na teh poteh. Člani Kluba 4000 so povečali seznam osvojenih štiritisočakov, ki so se jim nabrali ob obisku gorskih skupin v Franciji in Švici. Dauphineja, Mont Blanc, Dom in Bernske Alpe so se pokazale v najlepši luči. Ker Vrhovi prijateljstva niso več pritegnili, smo izlete na te vrhove opustili. Utečena potovanja so še vedno zanimiva, zlasti še, ker jim vedno dodamo kakšno noviteto. Atlantski otok Madeira je zlasti privlačen pozimi, ko je tam prijetna temperatura in večno zelenje. Nekajkrat smo bili tam, podobno je z andskimi državami Perujem, Bolivijo in Čilom. Raznolika pokrajina, ognjeniki in zgodovina so glavne privlačnosti. Tudi potovanje po Srednji Ameriki, ki obsega Mehiko, Gvatemalo, Belize in Honduras je podobno, poudarek je na poteh Majev, tega skrivnostnega ljudstva. Na Kilimadžaro se je povzpelo že veliko Slovencev, naše skupine imajo velik odstotek uspešnosti zaradi opravljene aklimatizacije, povezan pa je s safarijem. Spomladi je hvaležno potovanje po otoških vrhovih Dalmacije, ki je posrečena kombinacija z ladjo. Opravljenih je bilo tudi nekaj turnih smukov, tudi znamenita Haute route je bila cilj. Leto 2010 se je začelo uspešno, saj so bili planinci in turisti že v Patagoniji in v Tanzaniji in na Kilimandžaru. Mandat se izteka, morda bi bilo lahko več narejenega, mogoče bo v naslednjem obdobju boljše. Kadri z novimi idejami, drugačna organiziranost, morebitni višji standard, to je le nekaj iztočnic za boljše delo. Janez Pretnar, načelnik komisije za gorsko popotništvo UO PZS OBVESTILA PZS 46 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SODELOVANJE PZS V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH 1. CLUB ARC ALPIN (CAA) - Združenje planinskih organizacij alpskega loka Dne 18. novembra 1995 so se v Lichensteinu vodilne planinske zveze Evrope, ki gojijo najširšo paleto aktivnosti v gorah ter delujejo na področju Alp (Nemčija, Avstrija, Italija, Švica, Francija, Južna Tirolska in Lichtenstein) dogovorile, da ustanovijo to združenje. Nekoliko kasneje se je združenju pridružila tudi PZS. Od 9.9.2006 je sedež združenja v Muenchen. Osem planinskih zvez, članic združenja, povezuje 1,8 miliona članov, njena društva gospodarijo z okoli 1.600 kočami ter skrbijo za 314.850 km planinskih poti. V okviru CAA se izvaja tudi reciprocitetni dogovor o popustih pri koriščenju prenočišč v planinskih kočah članic CAA ter še drugih pridruženih članicah. Namen združenja je uresničevanje skupnih interesov na mednarodni ravni, zlasti na področju planinstva, varstva narave in prostorskega urejanja Alp, kulture alpskih držav ter ciljev, zapisanih v Sporazumu o varstvu Alp (Alpski konvenciji). Združenje želi pri tem zlasti zastopati interese celotnega alpskega prostora ob hkratnem upoštevanju interesov njenih članic. Zelo pomembna je medsebojna izmenjava informacij in drugega gradiva. Združenje si tudi prizadeva za sodelovanje z Union Internationale deds Associations d Alpinisme (UIAA) in z vsemi tistimi organizacijami, ki si prizadevajo za navedene cilje. PZS ima svojega predstavnika v predsedstvu. Strokovno delo v CAA je podprto z delom špecializiranih delovnih teles, v katerih ima PZS svoje delegate: • planinski šport, usposabljanje in varnost • načrtovanje izrabe planinskega prostora in zaščita narave • planinske koče ter pota in • zastopanje interesov v Alpski konvenciji in pri Evropski uniji. 2. IKAR: Mednarodna komisija za reševanje v gorah Dne 29.10.1955 so se v Bolzanu/Italija sestali predstavniki gorsko-reševalnih organizacij iz področja Alp in ustanovile IKAR. Gorske reševalce Jugoslavije sta zastopala člana slovenske GRS pri PZS dr. Miha Potočnik in dr. Andrej Robič. Slovenski gorski reševalci v vsem preteklem obdobju do danes aktivno ter tvorno sodelujejo z IKAR. Dne 3.10. 2006 so se gorski reševalci odločili za organizacijsko samostojnost in izstop iz PZS. Med 56 sedanjimi člani IKAR od Aljaske do Japonske je s preventivnimi obvezami ter nalogami Komisija za gorsko reševanje PZS kot B član tudi naprej član te ugledne mednarodne organizacije. Danilo Škerbinek ODBOR ZA PRIZNANJA Odbor za priznanja PZS je deloval v letu 2009 v enaki sestavi kot v letu 2008 in šteje pet članov. Vsi člani so zelo aktivni in se ustvarjalno vključujejo v delo, v skladu z določili Pravilnika o priznanjih PZS (Obvestila PZS štev. 3/2005). Sestava Odbora za priznanja PZS je naslednja: Jože MELANŠEK - predsednik, Andreja BARL - namestnica predsednika in člani Drago CENČIČ, Katarina FILIPIČ in Bojan GORJUP. Skupno je imel Odbor za priznanja PZS v letu 2009 eno redno sejo, dne 28. 10. 2009 in šest (6) dopisnih sej. Med letom je bilo tudi več telefonskih izmenjav, glede na nujne uskladitve predlogov predsedstva UO PZS in drugih organov PZS, kar se je pokazalo kot zelo racionalna in uspešna oblika dela ter sodelovanja. OBVESTILA PZS 47 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V letu 2009 smo obravnavali predloge: - za najvišja priznanja PZS, na podlagi junija objavljenega razpisa, ki jih je UO PZS, na svoji 17. redni seji, dne 12. 11. 2009 sprejel in - predloge, ki jih je predsedstvo UO PZS preneslo na odbor, oz. želelo imeti stališče v skladu z določili Pravilnika o priznanjih PZS ter dajali odgovore (razlago) na nekatera vprašanja Predsedstva UO PZS, Meddruštvenih odborov PD, posameznih Planinskih društev ter posameznikov. - Sprejeli smo tudi poročilo o delu Odbora za leto 2008 in Program dela za leto 2010. - Pripomb, dopolnitev in sprememb na Pravilnik o priznanjih PZS ni bilo! Poleg tega je Odbor dajal tudi mnenja oz. dopolnilne utemeljitve za predloge k državnim in drugim predlogom za odlikovanja, oz. priznanja, ki jih je predlagal predsednik PZS, podpredsedniki PZS, načelniki komisij, MDO in posamezna PD. Uresničevanje programa dela za leto 2010, je predvsem odvisna od pripravljenosti in zavzemanja PD, MDO in komisij PZS, ki pripravljajo in pošiljajo predloge za priznanja! Člani odbora, smo na 3. seji, dne 28. 10. 2009 ponovno ugotovili, da posamezna PD zamujajo s pošiljanjem predlogov do MDO, ali celo mimo njega, kar ima za posledico, zamujanje s strani PZS in da ne upoštevajo enotnega obrazca -predloga za priznanja! Odločili smo se, da ponovno opozarjamo, na spoštovanje določil Pravilnika o priznanjih PZS, da se je pri pošiljanju predlogov potrebno držati dvomesečnega roka! V ta nam smo objavili poseben prispevek v Obvestilih PZS štev. 1/2010. Zato člani Odbora za priznanja PZS ponovno, predlagamo društvenim delavcem v PD, MDO, da tekoče spremljajo delo svojih najbolj prizadevnih in zaslužnih članov - odbornikov, da vodijo evidenco o prijetih priznanjih, poleg osebnih podatkov, tudi leto zadnjega prejema in vrste priznanja ter se na ta način, pravočasno odločajo za predlaganje, kar povzroča težave pri E-evidenci PZS! Vsa društva lahko v skladu z 22. členom Pravilnika o priznanjih PZS pridobijo podatke o podeljenih priznanjih PZS, ki so jih prejeli člani posamezna društva. Poleg tega so društva dolžna sproti poročati o spremembi podatkov, ki jih vsebuje evidenca prejemnikov priznanj. 5. decembra 2009 je bila svečana podelitev najvišjih priznanj PZS v večnamenski dvorani Osnovne šole Brezovica, v organizaciji PD Podpeč - Preserje, skupaj s PZS, Občino Brezovica. Prireditev je bila zelo uspešna, prisrčna in odmevna. Širše poročilo je bilo objavljeno v štev. 12/2009 Obvestil PZS. Skupno je bilo podeljenih v letu 2009 naslednje število posameznih priznanj: * pismenih pohval PZS 29 * bronastih častnih znakov PZS 165 * srebrnih častnih znakov PZS 105 * zlatih častnih znakov PZS 55 * jubilejnih listin 12 * Spominskih plaket PZS 21 * Svečanih listin PZS 10 * Častni član PZS SKUPAJ JE BILO V LETU 2009 PODELJENIH 397 PRIZNANJ! Poleg, vsakoletnih poročil o prejetih priznanjih, dajemo tudi pregled prejetij priznanj PZS, za mandatno obdobje 2006 - 2010:_ Vrsta priznanja 2006 2007 2008 2009 06 - 09 opomba Pismena pohvala PZS 73 70 73 29 245 Bronasti častni znak PZS 166 188 311 165 830 OBVESTILA PZS 48 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Srebrni častni znak PZS 67 115 144 105 431 Zlati častni znak PZS 32 68 59 55 214 Jubilejna listina - 4 6 12 22 prejmejoPD Spominska plaketa PZS 17 22 29 21 89 Svečana listina PZS 10 14 13 10 47 Častni znak PZS 1 - - - 1 Skupaj v posameznem letu 366 481 635 397 1.879 Število članov v posameznem letu 52.856 55.653 58.184 57.637 56.082 *) *) Vse to predstavlja, ob povprečnem številu članstva 2006 - 2009, skupno 3,35 % dobitnikov priznanj PZS. Odbor smatra, da ta odstotek prejetih priznanj letno ni preveliko. Da je bilo število podeljenih priznanj v letu 2008 nekoliko večje, pa je vezano na okrogle obletnice PD. Primerjalno z obdobjem 2002 - 2006, ko je bilo povprečje članstva 59.696 in je bilo prejemnikov priznanj 2000, kar je pomenilo povsem enak odstotek prejemnikov. Posamezna, posebna priznanja podeljujejo tudi komisije PZS, MDO in Planinska društva. Jože Melanšek, predsednik Odbora za priznanja UO PZS KOMISIJA ZA GORSKO REŠEVANJE Planinska zveza Slovenije je pravna naslednica SPD. Le ta si je že takrat zadala nalogo, da bo skrbela za varnost in reševanje obiskovalcev gora. Leta 1912 je SPD ustanovilo Gorsko reševalno službo in njene prve postaje za reševanje. V letu 1948, s preoblikovanjem SPD v PZS, je PZS obstoječo GRS dopolnila z manjkajočimi postajami in s tem takrat, obvladovala ves planinski prostor v Sloveniji. Razvoj je šel svojo pot. GRS in z njo PZS sta sledila trendom in razvoju. Pred leti so nekatere postaje GRS začutile potrebo po novo nastali zvezi in ustanovile samostojno GRZS. S preoblikovanjem in samostojno dejavnostjo so se pojavile potrebe po novem načinu sodelovanja med obema Zvezama. Začetni krči odcepljanja so se reševali na neprimeren način, kar je vodilo tudi do osebnih zamer. Reševanje nerešenih stvari pred sodiščem ni vodilo nikamor, tako da sta se zvezi še bolj oddaljili. PZS je, kot osrednje planinska organizacija, obdržala preventivno, vzgojno in humanitarno dejavnost na vseh nivojih organiziranosti zveze. Zaradi tega in zaradi servisiranja svojih članov je PZS ustanovila Komisijo za gorsko reševanje (KGR). Opredelila jo je v svojem statutu a ne z namenom, da bi organizirala svojo reševalno dejavnost, ampak z namenom prej naštetih dejavnosti. Komisija mora skrbeti tudi za koordinacijo med obema zvezama. V PZS je včlanjenih večina registriranih gorskih reševalcev. Ti so povezani v društva GRS. Nekaj društev je še vedno povezano tudi s PZS. Ravno zaradi tega bi bilo nesmiselno sestavljati komisijo s člani, ki s preventivno in reševalno dejavnostjo nimajo opravka in izkušenj. Tako smo že v letu 2008 povabili postaje GRS, ki so še članice PZS, k sodelovanju, vendar je bil odziv minimalen in s strani GRZS odklonilen. Na sestanku, ki je bil neformalen, smo se dogovorili o namenu in delu komisije. Zaključili smo, da bi bilo nesmiselno, da se programi zvez podvajajo. Med zvezama mora priti do sporazuma o sodelovanju. Takrat bosta zvezi sodelovali. UO PZS je na svoji 13 seji sprejel sklep, da nadaljujemo s poizkusi sporazumevanja med obema organizacijama, na ta način bi odpravili nesoglasja in začrtali nadaljnje delo, vse skupaj z namenom zagotavljanja večje varnosti v gorah in večje osveščenosti - izobraženosti planincev. Z g. Škerbinekom sva dobila mandat od P PZS, da lahko začneva z dogovori z predstavniki GRZS. Pripravila sva osnutek izhodišč za razgovore o sodelovanju. V mesecu marcu smo se prvič uradno sestali in prevetrili pripravljene osnutke, na katere uradna predstavnika GRZS nista imela bistvenih pripomb. Dogovorili smo se, da bomo s usklajenimi stališči seznanili organe obeh zvez, da naj jih »premlejejo« in dodajo pripombe, ki bi jih ponovno uskladili. Tako bi lahko nastal dokument, ali pismo o nameri, o sodelovanju, ki bi v nadaljevanju vodil k podpisu OBVESTILA PZS 49 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE sporazuma. Pri sestavi dokumenta smo se dogovorili, da bo ta vseboval tiste elemente, ki vodijo v prihodnost. Ostale nerešene stvari bi reševali dogovorno, brez nepotrebnega vpletanja sodnih institucij. UO PZS je, kljub nekaterim proceduralnim zapletom, konec leta Stališča o sodelovanju zvez potrdil in sprejel v taki obliki, kot je bilo dogovorjeno in usklajeno s predstavniki GRZS. Sedaj je na potezi GRZS Po zagotovilih GRZS bo dokument verificiran po njihovi volilni skupščini v začetku letošnjega leta. Dogovarjanja so obrodila nekaj sadov. Organizirali smo tiskovno konferenco pred začetkom letne planinske sezone, na kateri so enakovredno sodelovali predstavniki GRZS. In obratno. GRZS je podobno konferenco pripravilo pred začetkom zimske sezone, katere smo se na njihovo povabilo tudi udeležili. Prisotni smo bili na Dnevu gorskih reševalcev, na okrogli mizi o helikopterskem reševanju. Udeležili smo se komemoracije ob tragični nesreči reševalcev na Okrešlju. Lahko ugotovim, da se nekaj premika, vendar premalo in prepočasi. Humanitarni status PZS Z ločitvijo Zvez je planinska organizacija izgubila humanitarni status. Birokrati so se za to nenavadno potezo odločili zaradi nepoznavanja programov PZS in dejstev. Zakon o humanitarnih organizacijah jasno opredeljuje, da je humanitarna organizacija tista, ki s svojo dejavnostjo nudi pomoč potrebnim posameznikom, skupinam, skratka tistim, ki so pomoči potrebni ne glede na to ali so člani organizacije ali ne. Spregledano dejstvo, da PZS skozi svoje programe izvaja preventivno dejavnost (izobraževalni programi so verificirani s strani Ministrstva za šolstvo in šport!), nas je stalo izgubo statusa in posledično izgubo sredstev. Na Ministrstvu za zdravstvo, na Obrambnem ministrstvu, na Ministrstvu za notranje zadeve smo morali to dejstvo večkrat predstavljati in zagovarjati. To je tudi naloga za v naprej. Na FIHO (Fundacija za financiranje humanitarnih organizacij RS) smo se dvakrat prijavljali na razpisana sredstva in bili ravno tolikokrat zavrnjeni, klub kvalitetnim prijavam. Na Fundaciji so se spraševali, če smo sploh lahko upravičeni do humanitarnega statusa, kljub temu, da nam je Ministrstvo za zdravstvo povrnilo humanitarni status in ga ponovno, z dopolnitvami, potrdilo v drugem letu dodeljevanja. Malce čudno, da se nižje rangirana organizacija sprašuje o odločitvi Ministrstva. Status je sedaj dodeljen dokončno. Velik uspeh, ne samo komisije. Pri projektu pridobivanja statusa in prijavljanja na sredstva FIHO so poleg članov komisije sodelovali: Ekar, Skobe in ostali. Ni zanemarljivo delo strokovnih služb PZS. Končno so nas na FIHO v tem letu začeli poslušati. Dobili smo možnost predstavitve dejavnosti. Sedaj nas čaka naslednji veliki korak. Pridobivanje glasov članov fundacije, ki odločajo o dodeljevanju sredstev. Pripravili smo kvalitetno predstavitev PZS, ki je bila ugodno sprejeta. Kot enakopravni partnerji smo prvič sodelovali s predstavniki GRZS. Podobna predstavitev nas v mesecu marcu čaka na Ministrstvu za obrambo. Sodelujoče moramo prepričati, da smo do prihoda reševalcev mi tisti, ki smo dolžni oskrbeti ponesrečene v gorah, obvestiti reševalce in ostale o nesreči, ne glede na to ali so člani naše organizacije ali ne. Za izvedbo kvalitetnih reševalnih akcij PZS nudi kvalitetno logistično podporo. Ne smemo pozabiti, da so naše postojanke obveščevalne točke, ta so na postojankah depoji reševalne opreme, da so na postojankah omarice prve pomoči, komunikacijske zveze in transportne naprave. Nekatere tovorne žičnice za oskrbovanje postojank imajo dovoljenja za prevoz poškodovanih oseb v izrednih razmerah. Dobro vzdrževane in označene poti so tudi pogoj za varno gibanje po gorah. Za konec poročila naj strnem: - pripravili smo osnove za nadaljnje sodelovanje z GRZS, - pridobili smo humanitarni status, - kvalitetno predstavljamo preventivno dejavnost PZS na državnih organih, - izdali dve opozorilni zgibanki ( Škerbinek ). Prednostne naloge v prvi polovici tekočega leta: - dopolniti komisijo s člani, ki bodo voljni delati, OBVESTILA PZS 50 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - opraviti končno analizo nesreč skupaj z GRZS, - ugotovitve analize moramo vplesti v delo ostalih komisij PZS. Drago Horjak, načelnik Komisije za gorsko reševanje pri PZS PLANINSKI VESTNIK Uredniški odbor Planinskega vestnika v letu 2010 deluje v naslednji sestavi: Vladimir Habjan - odgovorni urednik, Andrej Stritar - namestnik odgovornega urednika, Emil Pevec - tehnični urednik, Mateja Pate, Marjan Bradeško, Slavica Tovšak, Irena Mušič-Habjan - člani. Zunanja sodelavca sta od konca leta 2009 Tina Leskošek in Dušan Škodič. V obdobju 2006-2010 so bili v uredniškem odboru še Marjeta Keršič-Svetel, Andrej Mašera in Tone Škarja. Za povezavo med vodstvom PZS in uredništvom skrbi podpredsednik PZS Uroš Vidovič. Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova PV so takšni, kot smo jih zapisali v Načrtu prenove Planinskega vestnika (2001) in v skladu s sodobnimi trendi razvoja evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinističnih revij. Ciljna publika nam je vsak, ki želi občasno preživeti del prostega časa v naravi in obenem prebirati zanimivo revijo, ne glede na to ali je naročnik oziroma kupec, član planinske organizacije ali ne. Revija je bila v teh letih vsebinsko raznovrstna, saj smo objavljali najpomembnejše informacije in članke o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih. V mnogih rubrikah smo objavljali vrsto predlogov za izlete in ture, opise alpinističnih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediščine v gorskem svetu, leposlovne članke, recenzije planinskih publikacij, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske tujih gora, trekinge, turno smučanje itd. Fotografija je imela pomembno mesto za kar imajo zasluge mnogi odlični fotografi. PV je danes revija, ki je namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa je tudi tekoči informator bogate dejavnosti Planinske zveze Slovenije - posredno želimo seveda s pestro vsebino pripomoči k promociji planinstva in čim večjemu članstvu PZS. V letu 2007 smo v ločenih brošurah objavili tri vodniške priloge (format 21 x 11,5 cm, od 24 do 30 strani), ki so bile pozitivno sprejete. Leta 2008 smo izdali še dve in prav tako leta 2009 dve, skupaj torej 7. Vsak december smo objavili letno kazalo. Vsako leto smo prejeli od 600 do 750 število prispevkov. Zavrnjenih prispevkov je vsako leto okoli 10 %. Želje bralcev smo od leta 2001 dvakrat preverjali z anketami in vsakokrat smo dobili zelo podobne odgovore. Zadnjo anketo smo opravili ravno leta 2008. Rezultate anket pri načrtovanju vsebine poskušamo čim bolj upoštevati. Planinski vestnik je izhajal redno, vsak mesec, vključno z avgustom, brez zamud (izid vsakega petnajstega v mesecu). Število izdanih strani (brez platnic) je naslednje. 2006 1 048 2007 1 1 04 2008 1136 2009 1120 Število izdanih strani leta 2008 je rekordno v vsej zgodovini revije! Za vodenje prispevkov in njihovih statusov smo imeli do konca leta 2009 uredniško aplikacijo, ki jo je programiral odgovorni urednik. OBVESTILA PZS 51 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Leta 2008 smo dali narediti spletno uredniško aplikacijo, ki je zaživela konec leta 2009. Zdaj lahko vsak urednik prek interneta pregleduje in ureja seznam člankov. V aplikaciji je tudi baza datotek prispevkov. V letu 2006 smo izvedli oblikovno prenovo revije, ki je pri bralcih doživela pozitiven odziv. Z januarjem 2006 se je spremenila tudi vezava Vestnika, od vezave z žico smo prešli na broširano vezavo in plastificirano ter odebeljeno naslovnico. Z januarjem 2010 smo s formata 17x24 cm prešli na povečan format 20x28 cm, spremenila pa se je vezava, spet smo prešli na vezavo z žico (letno je brošurna vezava višja za 6.000 evrov). Z januarjem 2006 je tako oblikovanje kot tudi tisk prevzela tiskarna Schwarz, s katero smo konec leta 2009 podpisali pogodbo tudi za naprej. Sodelovanje s tiskarno je dobro. Število naročnikov in proste prodaje v letih 2006-2009 je sledeče Številka Naklada Nar. izvodi Prosta prodaja Skupaj 2006 60.480 51.781 3.021 54.802 2007 61.600 52.658 3.411 56.071 2008 61.750 53.727 3.546 57.273 2009 62.900 54.992 3.499 58.491 V vseh letih število naročnikov in prodaje narašča. V zadnjih dveh mesecih leta 2009 beležimo dvakrat število čez 5.000, kar je za 1.000 več kot leta 2001 ob začetku delovanja uredništva! V času mandata smo izvedli nekaj promocijskih aktivnosti za povečanje števila naročnikov in proste prodaje: povabilo k sodelovanju knjižnicam, brezplačna decembrska številka za vse, ki se naročijo na revijo v tekočem letu, več raznih dopisov kolektivom, odsekom, društvom ..., izdaja plakatov, naročilnic ... Konec leta 2005 smo imeli skupen sestanek strokovnih služb in uredništva, kjer smo na novo definirali delitev dela uredništvo: strokovne službe, kar v precejšnji meri spreminja določbe Pogodbe. Na PZS so zato v letu 2006 pripravili Aneks k Pogodbi o uredništvu. Strokovne službe so tako od 2006 zadolžene za področja promocije, marketinga in trženja, uredništvo pa pri tem aktivno sodeluje. Strokovna služba od konca leta 2004 z vsakim oglaševalcem sklene pogodbo. Število oglaševalcev je konec leta 2008 drastično padlo. Pri medsebojni promociji dobro sodelujemo s Planinsko založbo. PV se financira s sredstvi naročnin, prihodkov od proste prodaje, oglasov in sofinanciranja (Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport). Leta 2008 in 2009 je izpadlo sofinanciranje Ministrstva za kulturo, kar je imelo negativne posledice pri letni bilanci. Uredništvo vsak mesec pripravi obračun honorarjev, ki se večinoma izplačujejo redno mesečno. Vsi avtorji in uredniki prejmejo letne avtorske pogodbe. PV vsako leto odvaja strošek strokovne službe, leta 2009 je bil to znesek v višini 16.500 evrov. Več finančnih podatkov je razvidnih iz poročila računovodstva PZS. Računalniški program za podporo naročnikov, ki je bil uveden v letu 2003, deluje danes solidno. Žal še nimamo podatka o tem, koliko naročnikov PV je članov planinskih društev. V letu 2006 se je uredništvo lotilo dveh projektov: Kazala vseh stotih letnikov in Digitalizacije vseh letnikov PV. Zagon projekta je omogočila Fundacija za šport. Gre za iskalnik, ki je dostopen preko svetovnega spleta in kjer je zajeta vsebina vseh dosedanjih letnikov Vestnika. V letu 2007 smo projekt kazala končali, projekt digitalizacije pa še poteka (trenutno izvedeno do leta 1961). Planinski vestnik ima svoj elektronski naslov pv@pzs.si (tudi uganka@pzs.si) in svojo spletno stran http://planinskivestnik.com/, ki je bila konec leta 2007 prenesena na izvajalca Sloway, ki ureja tudi spletne strani PZS. OBVESTILA PZS 52 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Uredništvo nima svojih prostorov niti večine pripomočkov za delo. Arhiva pred letom 2001 ni. Arhiv starih vestnikov se nahaja v kleti PZS, ki pa je v izredno slabem stanju, tako da se stare revije in arhiv tam uničujejo. Arhiv remitende zadnjih letnikov (do 50 izvodov) je bil zato v letu 2006 urejen v knjižnici PZS. Odgovorni urednik vsako leto loči osebni arhiv in arhiv PV, slednjega arhiviramo v kletnih prostorih PZS. Vsi organi PZS, vključno s PD bi si morali bolj prizadevati, da pride PV v vsako družino, saj je to revija, ki se tiče vseh planincev, ki hodijo v gore. Planinski vestnik je danes kvalitetna, privlačna in uveljavljena revija, odzivi bralcev, naročnikov in kupcev so ugodni. Revija izhaja redno in brez zamud, število naročnikov raste. V uredništvu ocenjujemo, da smo v skoraj devetih letih delovanja dosegli maksimalno stopnjo profesionalnosti kolikor je to v danih pogojih sploh možno, podobne komercialne revije namreč delujejo z več profesionalnimi ekipami, z močnejšim zaledjem. V iskanje sposobnih avtorjev in fotografov je uredništvo v tem času vložilo veliko energije in danes ocenjujemo, da imamo ta trenutek v Sloveniji verjetno najboljši stik s planinskimi publicisti in fotografi. S povečanim formatom revije, z novo redno rubriko Z nami na pot, kjer vabimo na izlete tudi najširše množice, s priročnimi opisi, z vrsto uporabnimi in vzgojnimi prispevki, aktualnimi intervjuji in drugimi privlačnimi vsebinami lahko posežemo po širši bralni populaciji in s tem populariziramo tudi dejavnost same planinske organizacije. Ocenjujemo, da sedanja publicistična dejavnost (Planinska založba, koledar, Planinski vestnik) na PZS ni več organizirana optimalno. Gre za skorajda identične dejavnosti, ki pa nimajo veliko skupnih stičnih točk, podobna dela se podvajajo, opravljajo z različnimi zunanjimi sodelavci, podjetji, izvajalci, po več različnih kanalih. Smiselna bi bila enotna Planinska založba, ki bi izdajala knjige, zemljevide, koledar in revijo. Prednosti take organizacije so: skupna baza avtorjev, skupna baza fotografov, skupno (tehnično) urejanje, skupno trženje, promocija in oglaševanje. Manj dela, manj stroškov, več popustov, več preglednosti, več koordinacije, večje rezerve. Čas je za povezovanje in za skupen nastop, kjer moramo zasledovati trenutne potrebe trga in naših uporabnikov. Vladimir Habjan, odgovorni urednik Planinskega vestnika OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Obvestila PZS izhajajo mesečno, razen v avgustu, izredna pa v obliki gradiva za Skupščino PZS, tako da je vsako leto izšlo 12 številk. Od nekdanjega skupnega letnega števila tiskanih izvodov (2006 - 19.000) se je zaradi vedno bolj uporabljanega interneta njihovo število do zdaj več kot prepolovilo (2009 - 8300 izvodov). Redne rubrike so Mladinska priloga, Zakonodaja in uradne objave, Upravni odbor, Poročila komisij in odborov, izredne pa Članarina, Zakon o društvih in Statut PZS, ob tem pa dopisi in novice iz dela planincev, Aktualno in podobno. Navajamo preglednico po letih: Leto Skupno št. Skupno št. Mladinska Izrednih izdaj izvodov priloga 2006 11 + 1 18.960 12 2 2007 11 + 1 14.190 11 3 2008 11+ 1 7.860 11 3 2009 11 + 1 8.280 11 2 OBVESTILA PZS 53 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Obvestila urejajo: - uredniški odbor: Tone Škarja, Jože Melanšek, Emil Pevec in Vesna Lenart - tehnična urednica: Hedvika Petkovšek (do februarja 2009), Mija Damjan - Stegu (marec 2009) in Maja Rode (od aprila 2009 dalje). Tone Škarja, odgovorni urednik Obvestil PZS ODBOR ZA ČLANSTVO Članstvo PZS se je od 31. 12. 2005 do 31. 12. 2009 povečalo iz 52.509 na 57.637 oseb. Konec leta 2005 je PZS štela 248 in konec lanskega leta 261 članic. Skoraj na slehernem sestanku smo obravnavali podatke o gibanju članstva. Število vseh kategorij članov je v porastu, razen v kategoriji S+Š. Zlasti temu vprašanju smo posvetili največ pozornosti. Vsebina je bila predstavljena tudi na sestanku s predsedniki MDO in objavljena v Obvestilih številka 12/2009. Če se bo dogovorjeno izvajalo, je pričakovati vzpodbudne premike na tem področju. Trenutno je 2,9 % Slovencev članov PZS. Delež prebivalcev neke države, ki so člani planinske organizacije, je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Pravice in ugodnosti slehernega člana so poleg pripadnosti in solidarnosti do planinske dejavnosti in njene organizacije in seveda želje po druženju z osebami z enakimi športnimi cilji, velika vzpodbuda za vključitev v našo organizacijo. Enako kot v tujini je najpomembnejša seveda osebna varnost in zavarovanje za nezgodo, odgovornost in reševanje (pri nas le v tujini), ki jih članstvo v PD nudi. Ponudbo pravic ter ugodnosti smo iz leta v leto dopolnjevali.Ob izteku predzadnje troletne zavarovalne pogodbe smo opravili obsežno razpravo o pravicah, ki jih naj zajema nova zavarovalna pogodba in seveda to usklajevali s stroškom, ki so ga člani za to pripravljeni plačati Odškodninski primeri oz. stroški ob nesrečah so opozarjali, da so bila sklenjena zavarovanja vrednostno prenizka, kar smo dopolnili. Članom, ki se zelo aktivno bavijo s planinsko dejavnostjo je na voljo A kategorija članstva, ki nudi opazno višje zavarovalne opcije. Čeprav se število A članov veča, še vedno ugotavljamo, da se te članarine žal ne poslužuje v večjem številu ljudje, ki so planinsko zelo aktivni, nadalje vodniki, turni smučarji in kolesarji, alpinisti itd. Ena oseba včlanjene družine z A članarino nudi velike ugodnosti te članarine partnerju in otrokom do dopolnjenega 18. leta starosti. Za tiste, ki se odpravljajo na gore daleč po svetu in tiste člane PD razen A članov, ki bi se radi zavarovali za morebitne višje stroške reševanja, smo lani za malenkostno doplačilo v sodelovanju z zavarovalnico Generali ponudili tako zavarovanje. Že prvo leto je to ponudbo koristilo okoli 100 naših članov. Veseli smo, da smo uspeli pripraviti tako ponudbo članarine za zamejske Slovence, ki je bila sprejemljiva za večino njih. Statistične podatke o nesrečah kot tudi prijavljene nesreče oz. odškodnine iz strani zavarovalnice Tilia smo z Zavarovalnico redno obravnavali in letna poročila o tem objavljali v Obvestilih PZS. Predmet naših pogovorov so bile tudi obravnave zavarovalnih vprašanj ali nezgodnih primerov. Menimo, da bi podatkom o nesrečah PD morala posvetiti več pozornosti, saj se kar ponuja n.pr. vprašanje, zakaj se enako številčnemu PD letno pojavi dvoje ali troje nesreč, 233 ostalim PD po Sloveniji pa nobena!? Usposabljanje članov je ena prioritetnih nalog PD in vsaj izvedba programa planinske šole nebi smela predstavljati PD nobene težave. Propagandno in preventivno gradivo. Pomajnkanje propagandnega gradiva PZS smo vzeli kot izziv in zasnovali ter pripravili sodobno zloženko in plakat »Okus planinstva«. Prvo navedeno je dejansko image prospekt PZS, ki pa lahko vsem zainteresiranim v PZS služi tudi kot ovojna mapa z žepkom za nadaljne prospekte o planinski dejavnosti. Prebivalce Slovenije smo se odločili opozoriti na prednosti članstva v planinski organizaciji in jih povabiti v svoje vrste. Vsebinsko in oblikovno smo pripravili prospekt «Postani član«, ki je oblikovan tako, da ga za svoje propagandno delo lahko uporabi vsako PD tako, da na drugi strani tega prospekta odtisne ali nalepi podatke svojega PD, kjer bodo zainteresirani dobili nadaljne podatke oz. postali njihovi člani. OBVESTILA PZS 54 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Vsako leto pripravimo dopolnila in dodatke za »Planinski koledarček«. Do lani smo zanj pripravili letno tudi preventivni sestavek «Da bo pot v gore bolj premišljena in varnejša«. Vsebinsko smo pripravili tudi preventivni prospekt «Za vašo varnost na gorskih poteh« in sodelovali pri prevodu »Opozorilne zgibanke-ocenjevanje tveganja«. Škoda je, da PD ne sodelujejo aktivneje pri posredvanju brezplačnih preventivnih gradiv, ki so na voljo na PZS, svojemu članstvu. Enotni informacijski sistem je eden od nujnih orodij, ki jih PZS potrebuje za lažje poslovanje na več področjih dela. Že pred časom je bil njegov vsebinski del definiran, kasneje dopolnjen. Že kar predolgo in navkljub vsem prizadevanjem PZS ne uspe na osnovi pripravljene vsebine pridobiti predlog idejnega projekta, ki je osnova za kakršne koli nadaljne aktivnosti na tem področju. V kolikor v najkrajšem času ne bo obljubljenega odgovora, bomo poiskali drugega izvajalca, pri čemer pričakujemo polno podporo strokovne službe in predsedstva PZS. Predlogi za bodoče: • v okviru možnosti dopolnjevati osnovne članske pravice z zavarovalnimi ugodnostmi • analizati nesreče in vključevati spoznanja v učne programe • pridobivati nova prodajna mesta, kjer člani PD kupujejo ceneje in njihova označitev • razčistiti možnosti za uvedbo kolektivnega članstva delovnih kolektivov • delu z kadri in kadrovski politiki posvetiti več pozornosti-predlog Skupščini PZS za ustanovitev kadrovske komisije • več nastopov PD in PZS v javnosti o pomenu in programu planinske organizacije • predlog Skupščini PZS o vsakoletni obnovi članstva ( A člani do 31.01.) najkasneje do 31.03. • planinska informacijska pisarna • prizadevati si, da bi v PD, MDO in PZS stalno bil nekdo zadolžen za propagando. Danilo Škerbinek, predsednik Odbora za članstvo UO PZS PREGLED ČLANSTVA PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ČLANARINA 2009 Zap. št. Planinsko društvo 2008 2009 i09/08 št. Meddruštveni odbor A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O SK. MDO DOL. IN BELE KR. A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK. 1. ČRNOMELJ 9 404 44 93 550 10 440 53 81 584 1,06 2. POHODNI K NOVO MESTO 0 105 5 5 115 0 98 10 10 118 1,03 3. METLIKA 11 89 10 10 120 12 105 5 10 132 1,10 4. KRKA NOVO MESTO 5 465 54 137 661 7 454 25 109 595 0,90 5. POLET 2 98 7 12 119 2 111 6 16 135 1,13 6. PLEZALNI KLUB NM 1 5 0 0 6 0 0,00 7. POLOM -KOSTANJEVICA 0 85 9 23 117 0 83 10 30 123 1,05 8. SEMIČ 3 126 11 15 155 3 157 11 20 191 1,23 9. ŠENTJERNEJ 6 41 4 10 61 5 38 6 16 65 1,07 10. TREBNJE 3 128 34 64 229 1 127 16 49 193 0,84 SKUPAJ MDO DOL. IN BELE K. 40 1.546 178 369 2133 40 1.613 142 341 0 2136 1,00 MDO GORENJSKE A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK. 11. BLED 1 229 12 49 291 2 238 12 58 310 1,07 12. BOHINJSKA BISTRICA 3 237 15 107 362 6 263 14 94 377 1,04 13. CELOVEC 0 14. DOVJE-MOJSTRANA 22 265 48 38 373 22 262 44 39 367 0,98 15. GORENJA VAS 5 180 10 50 245 6 162 12 92 272 1,11 16. GORJE 4 125 42 52 223 7 131 37 60 235 1,05 OBVESTILA PZS 55 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 17. G RS BOHINJ 0 18. G RS RADOVLJICA 0 19. G RS KRANJ 0 20. GOZD MARTULJK 14 201 31 46 292 14 202 24 46 286 0,98 21. ISKRA KRANJ 23 157 7 6 193 21 145 3 4 173 0,90 22. JAVORNIK-KOROSKA. BELA 1 394 53 55 503 1 369 51 38 459 0,91 23. JESENICE 17 326 51 43 437 15 321 43 71 450 1,03 24. JEZERSKO 9 89 25 25 148 8 98 25 22 153 1,03 25. KRANJ 55 702 85 290 1132 68 693 54 275 1090 0,96 26. KRANJSKA GORA 14 69 6 3 92 14 75 5 5 99 1,08 27. KRIŽE 23 312 16 57 408 24 340 19 66 449 1,10 28. PK ŠKOFJA LOKA 9 21 16 27 73 6 23 26 28 83 1,14 29. RADOVLJICA 27 675 89 227 1018 39 656 93 251 38 1077 1,06 30. RATECE-PLANICA 1 34 0 3 38 4 27 2 4 37 0,97 31. SOVODENJ 0 106 7 14 127 0 131 18 13 162 1,28 32. SREDNJA VAS V BOHINJU 27 238 61 96 422 26 216 55 67 364 0,86 33. ŠKOFJA LOKA 49 553 66 342 1010 56 542 61 317 976 0,97 34. TRŽIČ 23 239 35 62 359 26 225 31 76 358 1,00 35. ZA SELŠKO dol.-ŽELEZNIKI 27 336 32 70 465 37 337 26 67 467 1,00 36. ŽIRI 10 138 19 47 214 10 112 15 47 184 0,86 37. ŽIROVNICA 14 332 52 93 491 16 321 55 79 471 0,96 SKUPAJ MDO GORENJSKE 378 5958 778 1802 8916 428 5889 725 1819 38 8899 1,00 MDO KOROŠKE A B S+S P+O SK. A B S+S P+O OPP SK. 38. PLAN. KLUB PECA OLSEVA 0 24 0 3 27 22 1 1 24 0,89 39. BRICNIK MUTA 5 102 16 27 150 6 96 13 24 139 0,93 40. ČRNA 12 59 17 46 134 14 70 16 51 151 1,13 41. DRAVOGRAD 4 160 32 84 280 5 157 25 116 303 1,08 42. GRS PREVALJE 0 43. MEŽICA 6 141 21 81 249 5 124 18 62 209 0,84 44. MISLINJA 25 354 34 33 446 21 353 28 31 433 0,97 45. OŽBALT-KAPLA 5 57 5 3 70 5 55 10 3 73 1,04 46. PREVALJE 29 683 78 1 49 939 30 546 72 168 816 0,87 47. RADLJE OB DRAVI 2 68 0 32 102 3 87 0 40 130 1,27 48. RAVNE NA KOROSKEM 22 304 38 45 409 29 281 37 51 398 0,97 49. RIBNICA NA POHORJU 1 17 4 6 28 1 25 0 6 32 1,14 50. DOLGA POT DRAVOGRAD 6 56 6 9 77 5 52 4 9 70 0,91 51. SLOVENJ GRADEC 17 276 40 38 371 18 276 38 42 374 1,01 52. VUZENICA 4 33 4 39 80 5 40 5 35 85 1,06 53. PLEZ. KLUB MARTINČEK 0 17 0 16 33 0 7 0 11 18 0,55 SKUPAJ MDO KOROŠKE 138 2351 295 611 3395 147 2191 267 650 0 3255 0,96 MDO LJUBLJANA A B S+S P+O SK. A B S+S P+O OPP SK. 54. A BANKA 4 35 3 5 47 4 35 2 4 45 0,96 55. AKADEMSKO P.D. 4 47 34 2 87 12 47 32 7 98 1,13 56. AK VERTIKALA 0 41 9 0 50 1 43 7 17 68 1,36 57. AVTOMONTAŽA 39 3 5 47 0 36 2 4 42 0,89 58. AVTOTEHNA 0 55 6 12 73 0 56 9 11 76 1,04 59. ŠD BTC 11 39 4 0 54 14 42 7 1 64 1,19 60. CRNUCE 18 130 27 44 219 23 140 18 37 218 1,00 61. DELO 2 73 0 4 79 2 69 1 3 75 0,95 62. DOBREPOLJE 0 14 0 0 14 0 11 1 12 0,86 63. DR.GORAZD ZAVRNIK 2 40 3 0 45 UKINJENO IZBRIS IZ SEZNAMA 0 0,00 64. DRAGO BREGAR 0 132 7 13 152 1 76 2 2 81 0,53 OBVESTILA PZS 56 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 65. GAMS 0 10 0 0 10 0 10 0 0 10 1,00 66. GORNIK 0 42 2 6 50 0 46 4 1 51 1,02 67. GROSUPLJE 6 125 27 96 254 6 113 28 127 274 1,08 68. G RS LJUBLJANA 0 69. IMP LJUBLJANA 13 123 12 14 162 13 123 8 18 162 1,00 70. INTEGRAL LJUBLJANA 6 207 8 241 462 6 221 5 197 429 0,93 71. ISKRA LJUBLJANA 0 56 3 0 59 0 58 4 62 1,05 72. DR. ZA RAZV.PL. KULTURE 0 0 0 10 10 5 5 0,50 73. JEGLIČ LJUBLJANA 3 54 2 4 63 3 38 2 3 46 0,73 74. KOČEVJE 9 270 26 102 407 24 258 15 99 396 0,97 75. KRES 0 14 2 6 22 0 12 10 0 22 1,00 76. KRIM NOVO 0 79 10 11 100 77. LJUBLJANA MATICA 206 2165 417 377 3165 193 2210 416 332 3151 1,00 78. LOŠKI POTOK 0 35 2 37 0 29 1 1 31 0,84 79. MEDVODE 8 207 7 89 311 12 245 21 96 374 1,20 80. MERCATOR 12 267 10 30 319 11 277 15 16 319 1,00 81. OBRTNIK 1 41 2 0 44 1 28 2 0 31 0,70 82. POLJE 0 127 3 17 147 2 118 6 18 144 0,98 83. POLZ 0 154 18 25 197 0 144 18 20 182 0,92 84. PK RIBNICA 0 9 13 9 31 0 25 15 6 46 1,48 85. POŠTA IN TELEKOM LJ. 20 840 50 83 993 36 807 49 81 973 0,98 86. RAŠICA 38 299 43 134 514 52 301 35 120 508 0,99 87. RIBNICA NA DOL. 10 82 8 7 107 7 80 1 30 118 1,10 88. RTV SLOVENIJA 0 128 10 59 197 0 140 8 63 1 212 1,08 89. SATURNUS 0 59 1 4 64 0 57 2 2 61 0,95 90. ŠENTVID PRI STIČNI 0 38 1 16 55 0 30 5 20 55 1,00 91. ŠMARNA GORA 2 68 4 7 81 3 85 7 7 102 1,26 92. ŠPK ANDREJA KOKALJA 0 5 5 5 15 0 5 5 9 19 1,27 93. ŠD TRIUMF 0 1 5 1 7 0 1 4 1 6 0,86 94. ŠPIK 0 6 8 2 16 0 4 9 2 15 0,94 95. VELIKE LAŠČE 0 58 10 42 110 0 68 12 43 123 1,12 96. VEVČE 0 20 10 12 42 0 15 15 10 40 0,95 97. VIHARNI K 12 163 6 49 230 12 172 3 40 227 0,99 98. ZDRUZ.GOR.VODNIKOV SL. 0 99. ZELEZNICAR LJUBLJANA 13 241 13 1 268 12 204 20 7 243 0,91 SKUPAJ MDO LJUBLJANA 400 6559 822 1535 9316 450 6558 836 1471 1 9316 1,00 MDO KAMNIŠKO B. A B S+S P+O SK. A B S+S P+O OPP SK. 100. BAJTAR 0 111 7 8 126 0 82 1 7 90 0,71 101. BLAGOVICA 1 107 16 33 157 2 110 15 32 159 1,01 102. DOMZALE 1 277 57 186 521 5 299 59 224 587 1,13 103. G RS KAMNIK 0 1 04. JANEZ TRDINA 7 209 27 35 278 9 189 27 40 265 0,95 105. KAMNIK 61 901 135 195 1292 62 677 99 221 1059 0,82 106. KOMENDA 10 258 20 46 334 14 243 14 60 331 0,99 107. MORAVČE 6 207 33 157 403 5 211 27 103 346 0,86 108. ONGER 9 71 13 46 139 9 67 10 33 119 0,86 SKUPAJ MDO KAMNIŠKO B. 95 2141 308 706 3250 106 1878 252 720 0 2956 0,91 MDO NOTRANJSKE A B S+S P+O SK. A B S+S P+O OPP SK. 109. BLAGAJANA 8 127 3 112 250 13 137 1 116 267 1,07 110. BOROVNICA 0 6 0 2 8 0 0 0 0 0 0,00 111. CERKNICA 3 77 3 40 123 4 80 5 12 101 0,82 112. PK EKSTREM 2 18 1 0 21 1 11 12 0,57 113. HORJUL 4 112 17 77 210 4 109 23 83 219 1,04 OBVESTILA PZS 57 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 114. PK KRIMPER NOVO 0 10 5 0 15 115. LOGATEC 5 130 6 113 254 4 152 7 9 172 0,68 116. PANORAMA 1 32 4 27 64 3 34 5 42 84 1,31 117. PRESERJE-PODPEC 11 1 44 10 272 437 13 160 10 261 444 1,02 118. ROVTE 0 42 3 30 75 0 40 41 81 1,08 119. PD REGA LOG 0 28 1 0 29 0 38 0 0 38 1,31 120. SNEŽNIK V LOŠKI DOLINI 0 24 0 17 41 1 31 12 44 1,07 121. SVETI VID 0 49 10 18 77 0 45 11 7 63 0,82 122. ŠPD KORENJAK 0 1 8 26 35 0 2 10 30 42 1,20 123. ŠENTJOŠT 4 43 4 59 110 4 51 11 68 134 1,22 124. VRHNIKA 11 353 28 91 483 15 393 38 111 557 1,15 SKUPAJ MDO NOTRANJSKE 49 1186 98 884 2217 62 1293 126 792 0 2273 1,03 MDO PODRAVJA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK. 125. BREZJE 0 68 0 1 69 0 60 10 5 75 1,09 126. CIRKULANE 8 97 9 36 150 5 69 5 23 102 0,68 127. DONACKA GORA 1 65 26 33 125 1 53 20 20 94 0,75 128. DRAVA 0 179 14 60 253 1 172 32 50 255 1,01 129. G RS MARIBOR 0 130. FRAM 5 172 22 69 268 8 213 25 74 320 1,19 131. HALOZE 0 33 5 4 42 0 30 5 15 50 1,19 132. JAKOB ALJAŽ 5 106 5 1 117 6 119 3 4 132 1,13 133. KOZJAK-AKADEMSKO PD 18 139 59 185 401 21 175 69 159 424 1,06 134. LOVRENC NA POHORJU 1 103 20 44 168 2 103 18 44 167 0,99 135. MAJŠPERK 0 69 9 42 120 0 65 5 51 121 1,01 136. MAKS MEŠKO ORMOŽ 4 149 25 110 288 3 141 25 123 292 1,01 137. MARIBOR-MATICA 13 598 60 189 860 13 569 59 142 783 0,91 138. MARIBORSKI TISK 0 84 10 4 98 2 78 8 2 90 0,92 139. MIKLAVŽ 3 53 2 20 78 3 76 5 20 104 1,33 140. OPLOTNICA 0 61 8 60 129 0 60 8 58 126 0,98 141. OBČINE KIDRIČEVO 0 100 5 50 155 1 71 5 50 127 0,82 142. PK 6B PTUJ 1 14 12 12 39 1 15 12 14 42 1,08 143. PALOMA - SLADKI VRH 1 268 41 90 400 1 256 27 66 350 0,88 144. PLANIKA 2 140 2 3 1 47 2 132 5 3 142 0,97 145. POHORJE 1 65 2 5 73 1 70 1 10 82 1,12 146. POLJCANE 7 297 29 231 564 7 296 29 253 585 1,04 147. POŠTA IN TELEKOM MARIBOR 1 225 13 16 255 1 188 10 3 202 0,79 148. PTUJ 18 458 63 327 866 23 444 53 364 884 1,02 149. PD " NAVEZA" N O V O 4 39 7 20 70 150. RUŠE 6 257 19 83 365 9 228 13 74 324 0,89 151. SKALCA HOČE SLIVNICA 9 124 5 60 198 9 130 8 52 199 1,01 152. SLOVENSKA BISTRICA 8 197 16 203 424 11 185 11 135 6 348 0,82 153. AK SLOVEN. BISTRICA 3 41 10 33 87 13 29 9 34 85 0,98 1 54. TAM MARIBOR 14 193 18 3 228 14 175 19 3 211 0,93 155. TISA MARIBOR 0 48 7 19 74 0 85 13 13 111 1,50 156. VEČER 3 137 2 9 151 2 103 3 4 112 0,74 157. ŽELEZNIČAR MARIBOR 0 168 1 30 199 0 136 1 23 160 0,80 158. ŽETALE 0 16 2 2 20 0 24 1 3 28 1,40 SKUPAJ MDO PODRAVJA 132 4.724 521 2.034 7411 164 4.589 524 1.914 6 7197 0,97 MDO POMURJA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK. 159. GORNJA RADGONA 1 195 26 150 372 1 195 30 131 357 0,96 160. HAKL 3 157 10 102 272 8 114 6 180 308 1,13 161. LENART 6 159 21 36 222 7 180 29 60 276 1,24 OBVESTILA PZS 58 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 162. LENDAVA 0 44 0 4 48 0 44 3 47 0,98 163. LJUTOMER 0 163 9 43 215 0 154 12 23 189 0,88 164. MATICA MURSKA SOBOTA 5 281 25 127 438 7 240 25 154 41 467 1,07 165. MURA 6 154 8 12 180 7 134 7 9 1 158 0,88 SKUPAJ MDO POMURJA 21 1153 99 474 1747 30 1061 109 560 42 1802 1,03 MDO POSOČJA A B S+S P+O SK. A B S+S P+O OPP SK. 166. AJDOVŠČINA 32 234 23 34 323 34 272 27 37 370 1,15 167. BENEČIJA 0 20 0 0 20 20 20 1,00 168. BOVEC 8 71 7 44 130 9 80 11 41 141 1,08 169. BRDA 0 121 8 56 185 104 9 46 159 0,86 170. CERKNO 12 177 10 49 248 13 158 15 43 229 0,92 171. DR.EKSTR. ŠPORTOV N O V O 1 2 3 172. GRS BOVEC 0 173. IDRIJA 16 170 43 79 308 18 153 37 70 278 0,90 174. JAVORNIK-CRNI VRH 1 28 5 11 45 2 36 4 9 51 1,13 175. KOBARID 2 118 14 61 195 2 123 22 44 191 0,98 176. KRIZNA GORA 8 93 5 45 151 8 85 4 35 7 139 0,92 177. NOVA GORICA 58 550 43 215 866 58 508 32 100 698 0,81 178. PODBRDO 3 154 15 40 212 4 155 15 31 205 0,97 179. SPD V GORICI N O V O 70 70 180. TOLMIN 15 403 46 252 716 17 397 39 201 654 0,91 181. VALENTIN STANIČ KANAL 7 71 3 80 161 7 68 4 80 159 0,99 SKUPAJ MDO POSOČJA 162 2210 222 966 3560 172 2230 221 737 7 3367 0,95 MDO PRIMORSKO N. A B S+S P+O SK. A B S+S P+O OPP SK. 182. DP KOPER 1 33 17 33 84 1 20 8 37 66 0,79 183. JANKO MLAKAR 0 3 3 0 6 2 2 4 0,67 184. PIRAN 0 35 10 75 120 0 30 10 60 100 0,83 185. OBALNO-KOPER 33 537 35 234 839 36 518 56 220 830 0,99 186. PK DIVAČA 0 14 11 9 34 0 20 20 20 60 1,76 187. PODNANOS 12 98 12 61 183 11 95 15 37 158 0,86 188. POSTOJNA 3 171 11 120 305 6 194 8 128 336 1,10 189. SEZANA 15 242 13 77 347 15 225 20 94 354 1,02 190. SLAVNIK 4 53 10 70 137 5 74 3 69 151 1,10 191. SNEZNIK-ILIRSKA BISTRICA 7 177 31 139 354 8 199 32 162 401 1,13 192. SPD TRST 131 131 194 194 1,48 193. VIPAVA 18 84 29 50 181 14 87 26 53 180 0,99 SKUPAJ MDO PRIMORSKO N. 93 1578 182 868 2721 96 1658 198 882 0 2834 1,04 MDO SAVINJSKE A B S+S P+O SK. A B S+S P+O OPP SK. 1 94. ATOMSKE TOPLICE 1 43 5 37 86 1 50 2 14 67 0,78 195. BOC-KOSTRIVNICA 0 90 8 40 138 0 76 8 45 129 0,93 196. CELJE-MATICA 43 302 32 430 807 39 280 54 500 1 874 1,08 197. DOBRNA 0 67 3 99 169 4 93 4 24 125 0,74 198. DOBROVLJE-BRASLOVCE 4 165 42 142 353 5 164 35 155 359 1,02 199. GALICIJA 8 106 2 29 145 9 65 2 34 110 0,76 200. DRAMLJE 8 100 11 16 135 12 94 12 38 156 1,16 201. GORNJI GRAD 4 160 55 64 283 7 165 50 66 288 1,02 202. GRMADA CELJE 13 225 23 1 47 408 17 234 22 193 466 1,14 203. GRS CELJE 0 204. LIBOJE 2 82 9 33 126 2 104 15 15 136 1,08 205. LJUBNO OB SAVINJI 5 182 32 52 271 6 188 22 52 268 0,99 206. LOČE 2 103 27 22 154 2 113 20 15 150 0,97 207. LOZNO SV.FLORJAN 0 53 4 5 62 0 55 4 3 62 1,00 OBVESTILA PZS 59 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 208. LUCE 2 76 22 18 118 2 80 20 20 122 1,03 209. MOZIRJE 2 126 10 15 153 2 107 28 22 159 1,04 210. NAZARJE 6 100 8 63 177 7 119 16 69 211 1,19 211. OJSTRICA 4 107 6 8 125 4 121 2 6 133 1,06 212. PK RIFNIK 14 12 3 11 40 17 10 16 43 1,08 213. PK ROG. SLATINA 0 0 6 10 16 1 2 4 2 9 0,56 214. POLZELA 9 187 25 152 373 10 176 24 179 45 434 1,16 215. PREBOLD 0 128 8 56 192 0 105 13 37 155 0,81 216. PREVORJE 0 13 0 0 13 0 17 17 1,31 217. PRISTAVA 0 32 2 26 60 0 32 3 27 62 1,03 218. POŠTA IN TELEKOM CELJE 7 184 9 7 207 9 152 5 7 173 0,84 219. RECICA OB SAVINJI 7 69 18 38 132 8 69 6 55 138 1,05 220. SLIVNICA PRI CELJU 7 47 5 38 97 6 66 16 55 143 1,47 221. SLOGA-ROGATEC 1 46 6 40 93 1 58 5 30 94 1,01 222. SLOVENSKE KONJICE 14 203 22 44 283 11 239 18 101 369 1,30 223. SOLČAVA 3 30 13 7 53 6 25 12 6 49 0,92 224. SPIN 0 13 20 0 33 0 20 20 0,61 225. ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI 4 132 15 38 189 4 138 10 39 191 1,01 226. ŠENTJUR 0 80 12 73 165 1 92 21 72 186 1,13 227. ŠKALE-HRASTOVEC 0 110 30 30 170 0 112 12 29 153 0,90 228. ŠMARJE PRI JELŠAH 2 68 11 36 117 3 76 8 48 135 1,15 229. ŠMARTNO OB PAKI 8 126 5 33 172 8 132 10 13 163 0,95 230. ŠOŠTANJ 17 209 37 97 360 17 218 28 77 340 0,94 231. TABOR 0 25 9 57 91 0 28 6 85 119 1,31 232. TRNAVSKI MEDVED 0 0 233. VELENJE 21 631 83 265 1000 23 587 63 238 911 0,91 234. VINSKA GORA 7 54 18 44 123 7 77 28 58 170 1,38 235. VITANJE 4 60 13 21 98 4 55 10 13 82 0,84 236. VOJNIK 0 165 8 78 251 1 164 8 88 261 1,04 237. VRANSKO 5 41 5 39 90 7 45 22 51 125 1,39 238. VRELEC 5 96 8 7 116 6 97 10 8 121 1,04 239. ZABUKOVICA 7 211 45 84 347 10 196 28 100 334 0,96 240. ZREČE 7 150 7 18 182 10 167 16 74 267 1,47 241. ŽALEC 0 94 17 44 155 0 90 22 46 158 1,02 242. ZELEZAR ŠTORE 0 83 3 3 89 0 81 2 4 87 0,98 243. ŽELEZNIČAR CELJE 1 91 6 49 147 1 62 4 52 119 0,81 244. ZAVOD ZZZV CELJE 8 140 5 5 158 11 174 6 9 200 1,27 245. ŽUSEM 0 66 5 8 79 0 49 3 6 58 0,73 SKUPAJ MDO SAVINJSKE 262 5683 778 2678 9401 301 5719 739 2896 46 9701 1,03 MDO ZASAVJA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK. 246. BOHOR-SENOVO 1 157 29 76 263 2 163 45 58 268 1,02 247. BREŽICE 35 247 16 251 549 51 239 25 183 498 0,91 248. DOL PRI HRASTNIKU 1 93 5 86 185 1 95 4 89 189 1,02 249. HRASTNIK 7 134 5 67 213 6 125 4 64 199 0,93 250. KUM 2 196 17 12 227 2 221 14 15 252 1,11 251. LAŠKO 2 163 23 21 209 5 153 17 21 196 0,94 252. LISCA-SEVNICA KRŠKO 9 394 38 222 663 9 352 33 104 498 0,75 253. LITIJA 15 292 27 51 385 15 288 30 50 383 0,99 254. PK LAŠKO 0 10 5 7 22 0 9 4 15 28 1,27 255. POSAVSKI ALP. KLUB 2 50 14 21 87 2 49 15 18 84 0,97 256. DRUŠTVO PROSTI CAS 0 5 0 12 17 0 4 3 5 12 0,71 257. RADEČE 0 1 41 19 55 215 2 162 16 60 240 1,12 OBVESTILA PZS 60 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 258. RIMSKE TOPLICE 1 165 21 35 222 0 175 16 36 227 1,02 259. TRBOVLJE 5 118 19 93 235 7 107 18 92 224 0,95 260. VIDEM 4 162 5 31 202 3 158 7 30 198 0,98 261. ZAGORJE OB SAVI 3 307 34 79 423 7 307 30 61 405 0,96 SKUPAJ MDO ZASAVJA 87 2634 277 1119 4117 112 2607 281 901 0 3.901 0,95 SKUPAJ PZS 1.857 37.723 4.558 14.046 58.184 2.108 37.286 4.420 13.683 140 57.637 0,99 STATISTIKA ČLANSTVA PO LETIH 1990 - 2009 leto število članov 1990 103.483 1991 96.649 1992 94.397 1993 87.515 1994 84.179 1995 85.340 1996 81.521 1997 81.099 1998 77.416 1999 74.097 2000 74.191 2001 72.063 2002 67.488 2003 60.452 2004 53.743 2005 52.509 2006 52.856 2007 55.653 2008 58.184 2009 57.637 ČLANSTVO PO LETIH 1990-2009 120000^ 10000080000600004000020000 / - - - = = ■ = - - - t t i - 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 1 1 1 1 1 1f 1 1 1 2 □ leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 □ število članov 103.48; 96.649 94.397 87.515 84.179 85.340 81.521 81.099 77.416 74.097 74.191 72.063 67.488 60.452 53.743 52.509 52.856 55.653 58.184 57.637 OBVESTILA PZS 61 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE GIBANJE ČLANSTVA PZS PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH 2004-2009 70.000 60.000 USKUPAJ GIBANJE ČLANSTVA PO MDO 2004-2009 IB Ufa Jmi i □ 2004 MDO DOL. IN BELE K. 1766 MDO GORENJSK E 9555 MDO MDO KOROŠKE LJUBLJANA 3582 8480 MDO KAMNIŠKO B. 3363 MDO NOTRANJS KE 1526 MDO MDO PODRAVJA POMURJA 6157 1413 MDO POSOČJA 3684 MDO PRIMORSK O N. 2314 MDO MDO SAVINJSKE ZASAVJA 7897 4006 D 2005 1926 8981 3328 8512 3196 1729 5982 1347 3507 2236 7935 3830 □ 2006 □ 2007 □ 2008 □ 2009 1874 1985 2133 2.136 8758 8845 8916 8899 3252 3250 3395 3255 8563 8804 9316 9316 3063 3126 3250 2956 1815 2119 2217 2273 6186 6.898 7.411 7.197 1491 1599 1747 1802 3612 3694 3560 3367 2352 2452 2721 2834 8084 8712 9401 9701 3806 4169 4117 3901 8000 6000 4000 2000 0 OBVESTILA PZS 62 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE A ČLANI PO MDO V LETIH 2004-2009 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 m i saj rmrdl BI H MDO DOL. IN MDO BELE K. GORENJSKE MDO KOROŠKE MDO MDO LJUBLJANA KAMNIŠKO B. MDO NOTRANJSK E MDO PODRAVJA MDO POMURJA MDO POSOČJA MDO PRIMORSKO N. 48 MDO SAVINJSKE MDO ZASAVJA D 2005 □ 2006 □ 2007 □ 2008 □ 2009 21 22 40 40 280 345 378 428 125 133 138 147 367 388 400 450 95 106 40 50 49 62 89 110 132 164 17 18 21 30 125 142 162 172 73 86 93 96 185 214 262 301 57 69 87 112 108 17 72 169 53 B ČLANI PO MDO 2004-2009 H 1 fcj no m □ 2004 □ 2005 MDO DOL. IN BELE K. 1.274 1.370 MDO GORENJSKE 6793 6181 MDO KOROŠKE 2455 2272 MDO MDO LJUBLJANA KAMNIŠKO B. 6071 6032 2097 2128 MDO NOTRANJSK E 925 927 MDO PODRAVJA 4.130 3.989 MDO POMURJA 924 916 MDO POSOČJA 2393 2262 MDO PRIMORSKO N. 1260 1219 MDO SAVINJSKE 5063 4990 MDO ZASAVJA 2658 2468 □ 2006 1.384 5833 2254 6015 2044 1002 4.042 937 2255 1269 4867 2470 □ 2007 □ 2008 □ 2009 1.455 1.546 1.613 5853 5958 5889 2257 2351 2191 6131 6559 6558 2109 2141 1878 1176 1186 1293 4.553 4.724 4.589 1065 1153 1061 2323 2210 2230 1372 1578 1658 5296 5683 5719 2591 2634 2607 OBVESTILA PZS 63 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 0 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE S+Š ČLANI PO MDO 2004-2009 1 1 1 MDO DOL. IN MDO MDO MDO MDO BELE K. GORENJSKE KOROŠKE LJUBLJANA KAMNIŠKO B. MOD MDO NOTRANJSK E 90 MDO PODRAVJA mu MDO POMURJA ta MDO POSOČJA MDO PRIMORSKO N. 192 1 MDO SAVINJSKE MDO ZASAVJA 193 158 979 865 356 311 923 874 351 331 94 105 516 509 102 111 262 271 172 201 741 770 321 264 159 178 142 849 778 725 284 295 267 910 822 836 309 308 252 467 521 524 97 99 109 264 222 221 186 182 198 761 778 739 262 277 281 0 116 118 P+O ČLANI PO MDO 2004-2009 3.500 mr MDO DOL. IN BELE K. ni trt m H MDO MDO MDO MDO GORENJSKE KOROŠKE LJUBLJANA KAMNIŠKO B. MDO NOTRANJSK E MDO MDO MDO PODRAVJA POMURJA POSOČJA MDO PRIMORSKO N. MDO SAVINJSKE MDO ZASAVJA □ 2004 D 2005 331 353 1462 1579 612 592 1193 1255 810 636 493 1.445 1.398 355 312 891 878 814 773 1918 2035 □ 2006 □ 2007 D 2008 311 349 369 1780 1798 1802 562 576 611 1307 1375 1535 603 622 706 1.546 1.768 2.034 426 419 474 961 965 2262 2441 2678 1015 1247 1119 □ 2009 1857 1472 1.920 2942 901 0 Pripravila: Vera Šmid OBVESTILA PZS 64 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE MEDDRUŠTVENI ODBORI PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI - MED STALNICAMI IN NOVIMI IZZIVI Iz leta v leto se spreminjajo ocene na prehojeno pot - delo, ki ga opravijo planinska društva (PD), Meddruštveni odbori (MDO), komisije in ostali organi pri PZS. Tako je tudi prav. Samo opravljeno delo je lahko prava povezava med 261. društvi, 12 meddruštvenimi odbori in 12 komisijami, ki sodelujejo z MDO. Pokazatelji-analize poročil MDO so zgovorna in enkratna slika opravljenega dela v letih med 2006-2010. Pa vendar smo še vedno kritični do svojega dela in dela naših sodelavcev. Vedno bi radi naredili še nekaj, nekaj več, nekaj boljšega. Ko pa so pred nami kupi poročil, številk, rezultatov, ki jih je potrebno spraviti na skupni imenovalec, se sprašujemo ali je to mogoče? Nemogoče je vse opravljeno spraviti na papir in pokazati širši javnosti prizadevnost, vse aktivnosti tisočev prostovoljcev, ki si prizadevajo skozi društveno dejavnost dobro voditi skupine mladih (planinske šole, tabore, izlete - pohode, orientacijo in druga srečanja), vodniki, markacisti -urejevalci planinskih poti, varuhi gorske narave, upravljavci in oskrbovalci planinskih koč. Vedno več aktivnosti se odvija tudi v AO in pri odpravah v tuja gorstva. Ravno na tem področju so bili v teh letih doseženi rezultati, ki so nas učvrstili na vrhu svetovne plezalne elite. Žal pa so nas tragične nesreče znova in znova opominjale na realnost in minljivost življenja. Ne smemo pa pozabiti tudi na športne plezalke in plezalce, tudi njihovi rezultati so več kot zavidanja vredni. Enkraten pokazatelj aktivnosti Planinskih društev in komisij delujočih pri PZS je bil tudi koledarček akcij PZS za posamezna leta. V tem obdobju smo tudi zagovarjali decentralizacijo treh vseslovenskih planinskih prireditev, Dan slovenskih planincev, Skupščina PZS in Slavnostna seja UO PZS. Naš cilj je bil, da bi se zadeve odvijale po vseh MDO-jih in ne samo v bližini Ljubljane. Kako smo bili pri tem uspešni je razvidno iz spodnje tabele. Izgovarjanje na gospodarsko krizo ni ravno najbolj prepričljivo. Če sta lahko mala primestna občina Brezovica in PD Podpeč-Preserje v petih letih organizirala tako Skupščino PZS kot Slavnostno sejo UO PZS (oboje brez stroškov za PZS) in Dan slovenskih planincev, ne vidim nobenega vzroka, da to ne bi zmogli storiti tudi v posameznih MDO-jih, kjer do sedaj niso organizirali še nič s tega področja. leto SKUPŠČINA PZS DAN PLANINCEV SVEČANA SEJA 2009 Trbovlje (MDO Zasavja) Krim (MDO Notranjske) Brezovica (MDO Notranjske) 2008 Vrhnika (MDO Notranjske) Krašnji Vrh (MDO Dolenjske in Bele Krajine) Miklavž na Dravskem polju (MDO Podravja) 2007 Ilirska Bistrica (MDO Primorsko-Notranjski) na Sviščakih (MDO Primorsko-Notranjski) Metlika (MDO Dolenjske in Bele Krajine) 2006 Radovljica (MDO Gorenjske) v Vratih (MDO Gorenjske) Nazarje (Savinjski MDO) 2005 Podpeč (MDO Notranjske) Kamniška Bistrica (MDO Ljubljane) Bovec (MDO Posočja) 2004 Novo mesto (MDO Dolenjske in Bele Krajine) Žavcarjev vrh (MDO Podravja) Brdo pri Kranju (MDO Gorenjske) 2003 Kamnik MDO KBO v Vratih (MDO Gorenjske) Bled (MDO Gorenjske) 2002 Ljubljana (občina Bežigrad) (MDO Ljubljane) na Lisci (MDO Zasavja) Nova Gorica (MDO Posočja) 2001 Ljubljana (občina Bežigrad) (MDO Ljubljane) Brdo pri Kranju (MDO Gorenjske) OBVESTILA PZS 65 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Bi pa opozoril še na zelo pereč problem delovanja PZS, to je udeležba posameznih članov na sejah UO PZS. Spodnja tabela je dovolj zgovorna in vsak komentar je odveč. Pomen znakov: S prisoten | X | brez oprvic. odsoten O. opravičil N. namestnik npr. 18.35 odšel ob uri, ki je napisana Vsak od 12 MDO ima: > Pokrajinski odbor mladinskih odsekov > Odbor za vodnike PZS > Odbor za planinska pota > Odbor za varstvo gorske narave > Po potrebi pa še druge interesne odbore OBVESTILA PZS 66 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Vsak omenjeni odbor skrbi tudi za izobraževanja svojega kadra. Nekateri MDO imajo še druge odbore, ki so značilni za posamezna območja. Zelo pomembni so odbori za gospodarstvo, ki so v MDO in imajo največ opravka s planinskimi kočami, bivaki in ostalim premoženjem PD. Odbori za mlade Razveseljivo je bilo dejstvo, da se je v letih 2004-2008 povečalo število mladih članov P+O za skoraj tri tisoč članov. To je pomenilo, da je delo z mladimi postalo stalnica dela PD, kar pomeni, da so se PD s pomočjo mentorjev v OŠ in vodnikov PZS odločila, da ponudijo mladim pester in privlačen program, ki naj bi si ga vzele za svojega različne starostne skupine. Žal pa je lanskoletni padec pokazal razpoke tudi na tem delu našega delovanja. Trend zmanjševanja članstva mladih srednješolcev in študentov - S+Š se tudi v letu 2009 ni pričel umerjati. Skupaj z MK iščemo odgovore za rešitev nastalega problema. Odbori za vodnike PZS Redno spremljajo izpopolnjevanja vodnikov PZS. Vsa izpopolnjevanja potekajo preko vodniške komisije pri PZS, kjer je razvidno, da je registriranih preko 1400 vodnikov PZS. Vodniki so v letu 2009 vodili več tisoč izletov, pohodov in drugih akcij MDO in PD. Veliko število pohodov je bilo izvedenih tudi v tujino. Na vseh akcijah, ki so jih organizirala PD in MDO (po programih) je sodelovalo več deset tisoč udeležencev različnih starosti. Iz poročil MDO je razvidno, da so bile akcije dobro in varno organizirane pod strokovnim vodstvom vodnikov PZS. Za večjo prepoznavnost VPZS je bil izdelan našitek z vodniškim grbom tako, da ni več nobene potrebe po tem, da bi posamezni MDO-oji kupovali in izdelovali našitke po svoji meri. Odbori za planinska pota Zelo dosledno se dogovarjajo markacisti. Mreža poti prepreda Slovenijo po dolgem in po čez. Komisija za pota pri PZS ima v svojem katastru evidentirano vse tisto, kar spada med planinske poti (8240 km), ki jih označujejo in opremljajo naši društveni markacisti. Tudi kataster (evidenca) planinskih poti dobiva končno obliko. To je resnično velik in zahteven projekt. ZAKON O PLANINSKIH poteh je sedaj sprejet, manjkajo pa še podzakonski akti, v katerih bodo opredeljene vse podrobnosti in odgovornosti Markacisti so v letu 2009 opravili preko 10.000 delovnih ur na planinskih poteh. Klimatske spremembe, odlomi, plazovi, hudourne vode, povzročajo hude poškodbe na planinskih poteh, zato bodo pri markacisti pri svojem delovanju dobiti ustrezno podporo tudi od države. Predstavniki komisije za pota pri PZS imajo vsako leto srečanja z vsemi 12 odbori, z nekaterimi tudi večkrat. Odbori za varstvo gorske narave So različno aktivni. Večina se jih ukvarja s čistilnimi akcijami in pomočjo pri planinskih šolah. Poseben poudarek je na pridobivanju kadra, varuhov gorske narave. Prisotnost komisije za varstvo gorske narave pri PZS je vedno bolj čutiti tudi v MDO, kar pomeni, da bodo ti odbori še bolj zaživeli. Iz finančnega načrta PZS za leto 2009 je razvidno, da so bili MDO PD v celoti sofinancirani za svoje delovanje v letu 2009. Vsa sredstva za delo MDO so bila namenjena iz članarine in izplačana po sprejetem planu. Struktura članstva PZS po posameznih MDO za leto 2009: MDO PD_A B S+Š P+O SKUPAJ % na leto 2008 DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 40 1613 142 341 428 5889 725 1819 147 2191 267 650 450 6558 836 1471 2136 8895 3255 9316 100 100 38 OPP 96 100 1 OPP GORENJSKE KOROŠKE LJUBLJANE OBVESTILA PZS 67 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KAMNIŠKO B. NOTRANJSKE 106 62 164 30 172 96 301 112 1878 252 720 1293 126 792 4589 524 1914 1061 109 560 2230 221 737 1658 198 889 5719 739 2896 2607 281 901 2956 2273 7194 1802 3367 2834 9701 3901 91 103 PODRAVJA POMURJA POSOČJA 97 6 OPP 103 42 OPP 95 7 OPP 104 103 46 OPP 96 PRIMORSKO N. SAVINJSKE ZASAVJA PZS 2009 2.108 37.286 4.420 13.683 57.367 1.857 37.723 4.558 14.046 58.184 1.663 36.181 4.666 13.143 55.653 1 464 34 372 4 770 12 250 52 856 1.266 34.762 5.018 11.480 52.526 986 36.043 5.450 11.263 53.743 99 105 105 101 98 2008 2007 2006 2005 2004 2009 547 članov PD pri PZS Zaključek: Trend naraščanja članstva se je v letu 2009 zaustavil in se celo obrnil rahlo navzdol. V kolikor bi bil ta obrat sorazmeren v vseh društvih, bi se lahko izgovarjali na gospodarsko krizo. Ker pa temu ni tako in se upadanje članstva ponavlja v istih okoljih, bomo morali ugotoviti prave vzroke in temu primerno tudi ukrepati. V bodoče bo potrebno še več vlagati v propagando, nove sodobne prijeme, nove vsebine in dobre programe, ki bodo poroštvo za povečanje članstva v društvih. Strokovni kadri (vodniki, mentorji, inštruktorji, markacisti, varuhi gorske narave, alpinisti, športni plezalci), bodo morali bolj zavzeto vstopati v vodstva PD, MDO in komisij pri PZS, kar naj bi bil garancija za še boljše dosežke PZS -komisij in MDO. Varuhi gorske narave bodo tudi v bodoče morali skrbeti za zaščito območij, kjer je opazna večja prisotnost planincev. Njihova prisotnost pa bo morala biti tudi bolj medijsko odmevna in odražati jasna stališča PZS. Jasne bodo morale biti tudi opredelitve PZS do takih zadev kot so: Zakon o TNP in megalomanski projekti za raznorazne olimpijske igre Bohinj in Pohorje, nadelava novih cest za potrebe gozdarjev in planšarjev, uporaba motornih sani, terenskih motorjev in štirikolesnih motorjev v naravi. Komisije pri PZS bodo morale še več pozornosti posvetiti strokovnosti po posameznih MDO PD. Meddruštveni odbori bodo še naprej sodelovali med seboj s programi, ki so združljivi pri pridobivanju kadrov za izletništvo, gospodarstvo, vodništvo, itd.. Novi izzivi pa so pokazali, da so odprta še druga področja delovanja in povezovanja, zato lahko trdim, da čas MDO-jev šele prihaja. PROGRAM DELA MDO PD PRI PZS Zaključki poročil dela MDO PD za leta 2006-2010 nam kažejo usmeritve za naslednje obdobje. Programi MDO PD za leto 2010 so narejeni predvsem po željah in potrebah PD in njihovega članstva. To pa je garancija za nadaljnji razvoj planinstva na Slovenskem. 1. Mladi morajo imeti svoje mesto v vseh planinskih programih od PD - MDO - PZS. Končno bi morala biti razrešena tudi dilema uradnega vstopa planinskih programov v OŠ-Mladi planinec. Zaustaviti moramo padanje članstva S+Š , ker so to bodoči kadri v planinski organizaciji. Programu primerno naj bodo namenjena tudi sredstva. 2. Vodniki PZS naj bodo prisotni in aktivni tako v društvih kot v MDO in v PZS. Vodniška komisija mora nadaljevati z vsemi zastavljenimi izobraževalnimi programi. Prevzeti mora preventivno delovanje in na tem sektorju pokriti vrzel, ki je nastala z odhodom GRS. OBVESTILA PZS 68 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3. Varuhi gorske narave imajo velike ambicije pri reševanju težav in ohranitvi lepe planinske narave(čistilne naprave pri kočah, varovanju poti, pridobitvi novih-mlajših varuhov gorske narave, literature za planinske šole ter mednarodnem sodelovanju. Pri svojem delu pa bodo morali najti načine hitrejše prepoznavnosti posegov v gorsko naravo in uničevanje lete. 4. Planinske poti bodo še naprej dobro in lepo urejene pod budnim očesom in pridnimi rokami markacistov, ki so po sprejetju ZAKONA O PLANINSKIH POTEH pridobili še več obveznosti in dela. Glede na to, da so markacisti zelo povezani, naj bodo poti še naprej dobra in varna vez med ljudmi, ki hodijo po njihovi označeni poti. Komisija bi morala v letošnjem letu poiskati način kontrole vzdrževanja planinskih poti. Zakon o planinskih poteh nam bo z podpisom skrbniških pogodb o vzdrževanju planinskih poti naložil tudi odgovornost za izvajanje pogodb. Po podpisu pogodbe ne bodo več možni izgovori za slabo vzdrževanje poti. Klimatske spremembe, odlomi, plazovi, hudourne vode, povzročajo hude poškodbe na planinskih poteh, zato morajo markacisti pri svojem delovanju dobiti ustrezno podporo tudi od države. 5. Planinsko gospodarstvo bo moralo najti odgovore na vso problematiko, ki je bila dolga leta zanemarjena. V kriznih časih pa se bo pokazalo kaj zmoremo in kaj znamo. 6. Spodobilo bi se, da končno realiziramo svoje obljube, ki smo jih dali ob pričetku izgradnje Slovenskega planinskega muzeja. 6. Planinske akcije imajo za leto 2010 v programih vsa PD, MDO in PZS. Koledarček akcij je eden od virov vpogleda v delo društev za leto 2010. Moto vseh akcij za leto 2010 je: »SLOVENIJA PLANINARI«. 7. Financiranje MDO PD naj se še naprej zagotavlja iz članarine. POMEMBNEJŠA SREČANJA PLANINCEV V LETU 2010: 1. SKUPŠČINA PZS - 8. maj 2010 - Ljubljana 2. DAN SLOVENSKIH PLANINCEV- 5. junij 2010 - Grmada 3. SREČANJ PLANINCEV MDO PD- Slovenija planinari 4. SLAVNOSTA SEJA UO PZS 5. SREČANJE STAREJŠIH PLANINCEV 6. SREČANJA MARKACISTOV, VODNIKOV, MENTORJEV. 7. OBISKI VODSTVA PZS PO MDO Marko Goršič, koordinator za področje MDO USTANOVA AVGUSTA DELAVCA -SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ Ustanova Avgusta Delavca, je bila ustanovljena 07.01.2008 na osnovi Zakona o ustanovah, z namenom zbiranja sredstev za izgradnjo in delovanje Slovenskega planinskega muzeja. Ustanovitelji - Planinska zveza Slovenija, Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov in Planinsko društvo Dovje-Mojstrana so ta dan podpisali notarski zapis, po pridobitvi vseh potrebnih soglasij, pa je bila ustanova 27.02.2008 vpisana v poslovni register Slovenije. V skladu s predpisi, so ustanovitelji tudi imenovali člane uprave in V okviru investicijskega programa izgradnje Slovenskega planinskega muzeja in finančne konstrukcije, ki izhaja iz le-tega, je Ustanova Avgusta Delavca sprejela obvezo, da bo k izgradnji na osnovi donacij podjetij, planinskih društev, posameznikov in drugih donatorjev prispevala 400.000 €. V ta namen je nadzornega sveta. OBVESTILA PZS 69 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ustanova na osnovi soglasja Nadzornega sveta z dne 17.03.2008, z nosilcem investicije Občino Kranjska Gora 06 .04. 2008 podpisala Pogodbo o sofinanciranju investicije Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Zbiranje sredstev v letu 2009 je bilo že v znamenju gospodarske krize, saj je bil odziv donatorjev bistveno slabši, poleg tega pa so bili donirani zneski bistveno nižji. Uprava UAD je zato veliko aktivnosti vložila v obveščanje javnosti o namenih Ustanove tako preko sredstev javnega obveščanja, kakor tudi z osebnimi stiki pri potencialnih donatorjih, pa tudi na skupščini PZS ter s sodelovanjem z podjetjem Medium d.o.o pri promociji knjige Pozdrav z vrhov, saj je to podjetje namenilo 4€ od prodane knjige kot donacijo Ustanovi Avgusta Delavca. V letu 2009 se je nekoliko izboljšal odziv planinskih društev pri zbiranju prispevkov med člani, vendar se vsa društva še vedno niso odzvala pozivu krovne organizacije. Ustanova Avgusta Delavca je preko Patentne pisarne tudi uradno zaščitila blagovno znamko Slovenski planinski muzej. Na osnovi odločbe št. 200970954 navedenega urada je blagovna znamka Slovenski planinski muzej zaščitena v 6 .točkah mednarodne klasifikacije proizvodov in storitev. Zaščita z možnostjo podaljševanja velja do 22. 07. 2019. Vse aktivnost Ustanove so člani uprave in nadzornega sveta opravljali brezplačno in tudi brez povrnitve stroškov vezanih na uporabo telefona, potnih stroškov itd. Tako, da so edini stroški delovanja Ustanove povezani s stroški bančnega poslovanja ter poštnih storitev. Na osnovi zbranih donacijskih sredstev je Ustanova v letu 2009, investitorju nakazala 230.000 €, poleg tega pa je bilo na osnovi prizadevanj predsednika uprave UAD, pridobljeno še 20.000 €, ki jih je Javni zavod Triglavski narodni park, nakazal direktno na račun Občine Kranjska Gora. Z ozirom na to, da je Pogodba o sofinanciranju investicije predvidevala, da bo Ustanova vsa sredstva zbrala v letu 2009, je bil zato k omenjeni pogodbi dne 05. 12. 2009, podpisan Aneks, po katerem naj bi Ustanova manjkajoča sredstva nakazala do 31. 07. 2010. Skupaj z denarnimi sredstvi na računu Ustanove, tako za leto 2010 na osnovi podpisane pogodbe in aneksa ostaja obveznost Ustanove, da zbere in nakaže na račun Občine Kranjska Gora do 31. 07. 2010 še 120.000 €. Za pomoč pri delovanju Ustanove, predvsem pa pri zbiranju sredstev se iskreno zahvaljujem članom uprave, nadzornega sveta, vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva ali kako drugače pomagali. Poleg tega pa tudi ustanoviteljem za podporo in pomoč pri promociji dejavnosti Ustanove. Miro Eržen, predsednik uprave PODATKI IZ IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 1. 2009 (USTANOVA AVGUSTA DELAVCA, SAVSKA CESTA 1, MOJSTRANA) Konto Postavka Oznaka za AOP Znesek Tekočega leta Prejšnjega leta 1 2 3 4 5 PRIHODKI OD POSLOVANJA (081+086) 080 422 352 . POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB (082 do 084-085) 081 0 0 del 76 1. Prihodki iz sredstev javnih financ 082 0 0 del 76 2. Drugi prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb 083 0 0 3. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 084 0 0 4. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 085 0 0 B POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA LASTNE DEJAVNOSTI B (087+088-089) 086 422 352 del 76 1. Poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti 087 422 352 2. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 088 0 0 3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 089 0 0 77 C. FINANČNI PRIHODKI 090 4.793 1.139 OBVESTILA PZS 70 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 78 C. | DRUGI PRIHODKI 091 0 0 D. CELOTNI PRIHODKI (080+090+091) 092 5.215 1.491 E. STROSKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (094 do 096) 093 1.219 314 del 70 1. Nabavna vrednost prodanega blaga 094 0 0 40 2. Stroški materiala 095 27 0 41 3. Stroški storitev 096 1.192 314 F. STROSKI DELA (098 do 100) 097 0 0 del 47 1. Plače in nadomestila plač 098 0 0 del 47 2. Prispevki za socialno varnost zaposlencev 099 0 0 del 47 3. Drugi stroški dela 100 0 0 G. AMORTIZACIJA (102+103) 1 01 422 352 del 43 1. Amortizacija, nadomeščena v breme dolgoročno odoloženih prihodkov 102 422 352 del 43 2. Druga amortizacija 103 0 0 44 H. REZERVACIJE 1 04 0 0 48, 72 I. DRUGI STROSKI (106+107) 1 05 0 0 72 1. Prevrednotovalni odhodki 1 06 0 0 48 2. Ostali drugi stroški 107 0 0 74 J. FINANČNI ODHODKI 1 08 0 0 75 K. DRUGI ODHODKI 1 09 0 0 L. CELOTNI ODHODKI (093+097+101 + 104+105+108+109) 110 1.641 666 80 M. PRESEŽEK PRIHODKOV (092-110) 111 3.574 825 80 M. PRESEŽEK ODHODKOV (110-092) 112 0 0 del 81 N. DAVEK OD DOHODKOV PRIDOBITNE DEJAVNOSTI 113 535 4 del 81 O. CISTI PRESEŽEK PRIHODKOV OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (111-113) 114 3.039 821 89 P. PRESEŽEK ODHODKOV OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (112+113) 115 0 0 del 80 PRESEŽEK PRIHODKOV IZ PREJŠNJIH LET, NAMENJEN POKRITJU R. PRESEŽKA ODHODKOV ALI IZBRANIH STROŠKOV OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 116 0 0 S POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI DELOVNIH UR V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki)* 117 0,00 0,00 S. ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA 118 12 10 PODATKI IZ BILANCE STANJA NA DAN 31. 12. 2009 (USTANOVA AVGUSTA DELAVCA, SAVSKA CESTA 1, MOJSTRANA) Konto Postavka Oznaka za AOP Znesek Tekočega leta Prejšnjega leta 1 2 3 4 5 SREDSTVA (002+021+037) 001 32.647 172.314 A. DOLGOROČNA SREDSTVA (003+006+013+014+018) 002 151 573 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne omejitve (004+005) 003 0 0 00 1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne omejitve 004 0 0 del 13, del 08 2. Predujmi za neopredmetena sredstva 005 0 0 II. Opredmetena osnovna sredstva (007 do 012) 006 151 573 del 02, del 03 1. Zemljišča 007 0 0 del 02, del 03 2. Zgradbe 008 0 0 del 04, del 05 3. Oprema 009 151 573 del 04, del 05 4. Druga opredmetena osnovna sredstva 010 0 0 del 02, del 04 5. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi 011 0 0 del 13, del 08 6. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 012 0 0 01 III. Naložbene nepremičnine 013 0 0 IV. Dolgoročne finančne naložbe (015 do 017) 014 0 0 6 1. Dolgoročne kapitalske naložbe 015 0 0 del 07 2. Dolgoročno dana posojila 016 0 0 OBVESTILA PZS 71 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE del 07 3. | Dolgoročni depoziti 017 0 0 V. Dolgoročne poslovne terjatve (019+020) 018 0 0 del 08 1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 019 0 0 del 08, 09 2. Druge dolgoročne poslovne terjatve 020 0 0 B. KRATKOROČNA SREDSTVA (022+023+029+032+036) 021 32.496 171.741 67 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 022 0 0 II. Zaloge (024 do 028) 023 0 0 30, 31, 32 1. Material 024 0 0 63 2. Proizvodi 025 0 0 60 3. Nedokončani proizvodi in storitve 026 0 0 65, 66 4. Trgovsko blago 027 0 0 del 13 5. Predujmi za zaloge 028 0 0 III. Kratkoročne poslovne terjatve (030+031) 029 909 1.033 del 08,12 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 030 0 0 del 08, del13, 14,15,16 2. Druge kratkoročne poslovne terjatve 031 909 1.033 IV. Kratkoročne finančne naložbe (033 do 035) 032 0 120.000 17 1. Kratkoročne kapitalske naložbe 033 0 0 del 07, del 18 2. Kratkoročno dana posojila 034 0 0 del 07, del 18 3. Kratkoročni depoziti 035 0 120.000 10, 11 V. Denarna sredstva 036 31.587 50.708 19 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 037 0 0 del 99 Zabilančna sredstva 038 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (040+043+047+050+055+060) 039 32.647 172.314 A. USTANOVITVENI VLOŽEK (041+042) 040 3.000 3.000 del 90 1. Ustanovitveni vložek 041 3.000 3.000 del 90 2. Presežek iz prevrednotenja 042 0 0 B PRESEŽEK PRIHODKOV OZIROMA ODHODKOV (044045+046) 043 3.860 821 del 95 1. Presežek prihodkov 044 3.860 821 del 95 2. Presežek odhodkov 045 0 0 del 95 3. Presežek iz prevrednotenja 046 0 0 C REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (048+049) 047 25.005 168.281 del 96 1. Rezervacije 048 0 0 del 96 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 049 25.005 168.281 C. | POSLOVNE OBVEZNOSTI (051 DO 054) 050 782 212 del 98 1. Dolgoročne poslovne obveznosti 051 0 0 22, del 98 2. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 052 0 0 25 3. Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 053 0 0 23, 24, 26, 28, del 98 4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 054 782 212 D. FINANČNE OBVEZNOSTI (056 DO 059) 055 0 0 del 97 1. Dolgoročna posojila finančnih organizacij 056 0 0 del 97 2. Dolgoročna posojila drugih pravnih oseb 057 0 0 del 27, del 97 3. Kratkoročna posojila finančnih organizacij 058 0 0 del 27, del 97 4. Kratkoročna posojila drugih pravnih oseb 059 0 0 29 E. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 060 0 0 del 99 Zabilančne obveznosti 061 0 0 OBVESTILA PZS 72 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ZA LETO 2009 Bilanca stanja Sredstva v višini 32.647 EUR zajemajo naslednje postavke: V stanju opredmetenih osnovnih sredstev v višini 151 EUR sta evidentirana računalnik in projektor, ki sta bila podarjena s strani Planinskega društva Slovenije. Začetno stanje je zmanjšano za obračunano amortizacijo. Kratkoročne poslovne terjatve v višini 909 EUR so terjatve iz naslova obresti in kratkoročno dani predujmi za pristojbino za pridobitev znamke »Slovenski planinski muzej«. Na dan 31.12.2009 na banki ni bilo vezanih sredstev, ker so bila ta sredstva po Pogodbi o sofinanciranju investicije »Slovenski planinski muzej v Mojstrani« v letu 2009 nakazana investitorju. Denarna sredstva v višini 31.587 so sredstva na računu pri GB, d.d. Kranj. Obveznosti do virov sredstev v višini 32.647 EUR: Ustanovni vložek v višini 3.000 EUR je vložek treh ustanoviteljev v višini po 1.000 EUR: Ustanovitelji so PD Dovje Mojstrana, Planinska zveza Slovenije in Slovenski gorniški klub Skala- Zveza gorniških klubov. Dolgoročne pasivne razmejitve v znesku 25.005 predstavljajo prejete sredstva donatorjev za namene ustanove za gradnjo in delovanje SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA v Mojstrani. Znesek v višini 24.854 EUR predstavlja denarna sredstva, znesek 151 EUR pa donacijo v obliki opredmetenih osnovnih sredstev, ki se vsako leto zmanjša za amortizacijo tekočega leta. Druge kratkoročne poslovne razmejitve v višini 782 EUR pa zajemajo obveznost do države za davek od dohodka pravnih oseb v višini 531 EUR in obveznost do fizične osebe v višini 220 za plačane račune dobaviteljem in 31 EUR za obveznost plačila provizije banki, ki je obračunana za december 2009, plačana pa v januarju 2010. Čisti presežek prihodkov v višini 3.860 EUR je seštevek lanskega presežka v višini 821 EUR in letošnjega v višini 3.039 EUR. Izkaz uspeha Iz izkaza uspeha je razvidno, da so bili prejeti prihodki 5.215 EUR, od tega finančni prihodki 4.793 EUR iz naslova obresti na računu in obresti od depozitov vezanih pri banki. Stroški storitev in blaga so izkazani v višini 1.219 EUR in predstavljajo razne manjše stroške, amortizacija je obračunana v višini 422 EUR v breme dolgoročnih pasivnih razmejitev. Davek od dobička je izračunan v višini 535 EUR, presežek prihodkov leta 2009 pa znaša 3.039 EUR. Miro Eržen, predsednik uprave POROČILO O DELU STROKOVNE SLUŽBE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Strokovna služba je organizirana na osnovi 69. člena Statuta Planinske zveze Slovenije in opravlja strokovno, administrativno in tehnično delo za Planinsko zvezo Slovenije. Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi PZS je bil potrjen na seji UO 24. 11. 2005 in velja od 1.1.2006 dalje. V strokovni službi so zaposleni naslednji strokovni kadri: generalni sekretar, vodja pisarne, dva strokovna delavca, strokovni delavec v založbi, strokovni delavec za založniško in informacijsko dejavnost, računovodja, strokovni delavec v računovodstvu in Planinski vestnik in referent za plačilni promet. V obdobju 2006-2010 sta se upokojili dve sodelavki. Njuni delovne mesti smo zapolnili z novimi mladimi strokovnimi kadri. Področje dela koč in planinskih poti pa je zapolnjeval generalni sekretar s prerazporeditvijo drugih del. V tem času je bila strokovna služba zelo aktivna na področju pridobivanja sredstev iz razpisov posameznih državnih resorjev, predvsem resornega Ministrstva za šolstvo in šport, še posebno veliko je bilo vloženega napora pri pridobivanju sredstev iz Evropskih socialnih skladov za področje planinskega usposabljanja. Uspešni smo bili tudi na razpisih sredstev iz Fundacije za financiranje športnih organizacij RS, saj so se sredstva pridobila na osnovi strokovno OBVESTILA PZS 73 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE narejene razpisne dokumentacije in strokovno narejenih in v rokih oddanih poročil, ki so pogoj za nakazilo sredstev. Strokovna služba se je vseskozi trudila za posodabljanje organizacija dela predvsem na informacijskem področju. Velik napredek je bil dosežen s posodobitvijo spletnih stani s stalnim informiranjem članic zveze preko elektronskega obveščanja. Za nemoteno delovanje PZS, je strokovna služba v skladu z veljavno zakonodajo pripravila več pravilnikov in uredb. Strokovna služba ima nalogo »servisa« članicam PZS, predsedstvu, upravnemu odboru, nadzornemu odboru in vsem komisijam in odborom, ki so imenovana v skladu s statutom PZS, kar se dokazuje z realizacijo izvedenih nalog . V tem obdobju je bil sprejet novi Zakon o društvih, ki je prinesel novost, da mora pred sprejetjem letnega poročila le tega revidirati revizor. Tako imamo že od leta 2007 dalje vsako leto revizijski pregled. V tem obdobju smo odpravili nekatere pomanjkljivosti v finančnem poslovanju, saj smo vsako leto izboljševali poslovanje in tudi dobili pozitivno revizorjevo mnenje. Strokovna služba je izdelala več navodil in pravilnikov, ki so v pomoč planinskim društvom pri njihovem delu. Tako smo pripravili vzorec pravilnika o varstvu osebnih podatkov, več pravilnikov in navodil, ki se nanašajo na finančno poslovanje PZS in planinskih društev. Planinskim društvom smo pripravili navodilo, kako podati vlogo za društvo v javnem interesu, kako pridobiti sredstva donacij iz zakonskih določb dohodnine. Za računovodske delavce je bil organiziran strokovni seminar o novostih s področja društvene zakonodaje in računovodskega standarda za društva. Sprotno smo sledili zakonodaji in o tem obveščali tudi planinska društva, jim dajali pisne in ustne nasvete oz. jim nudili pomoč. Strokovna služba PZS je v tem obdobju delala v skladu s programom dela, ki ga je sprejel UO PZS ter posamezne komisije in odbori, za katere delajo zaposleni v strokovni službi. V letu 2009 je strokovna služba Planinske zveze Slovenije delala v skladu s programom dela, ki ga je sprejel UO PZS ter posamezne komisije in odbori, za katere delajo zaposleni v strokovni službi. Konkretno opravljeno delo s poudarkom na letu 2009: Na področju planinskih koč in potov je bilo glede na razmere vsako leto opravljenega precej dela. Za Komisijo za pota smo sodelovali pri pripravi in realizaciji razpisov MŠŠ in FŠO ter realizaciji vseh akcij, tečajev in izpopolnjevanj komisije. Veliko dela je bilo tudi pri zahtevni pripravi poročil o akcijah za MŠŠ in FSO. Zlasti smo se angažirali na projektu opremljanja križišč na SPP z novimi smernimi tablami. Sodelovali smo tudi pri koordinaciji odprav posledic poškodb na poteh in dela komisije na sploh, tako ožje sestave kot tudi sodelovanja z Območnimi skupinami markacistov. Opravljeni so bili tudi vsi potrebni vnosi v ŠPAK, kot tudi vnosi in ažuriranje podatkov aktivnih markacistov za nov program evidence markacistov, ki nam omogoča boljšo kontrolo nad tem, kdo so aktivni markacisti po posameznih planinskih društvih. Aktivno smo sodelovali tudi na pripravi Zakona o planinskih poteh in novih podzakonskih aktov Zakona o planinskih poteh in na usklajevalnih sestankih na MOP. V letu 2009 smo pripravili tudi osnove za podpis sponzorske pogodbe s KRKO iz novega mesta, ki financira označevanje 15 planinskih poti v vrednosti skoraj 50.000 evrov. Koordinirali smo tudi sodelovanje s Slovensko vojsko, ki pomaga pri akcijah markacistov in obnovi planinskih koč s prenosi opreme in materiala s helikopterji. Na področju delovanja gospodarske komisije je bilo težišče dela zlasti na pripravi predlogov za pripravo razpisa MG za planinske koče in zbiranja in urejanja prejetih podatkov, urejanja podatkov o obratovanju planinskih koč na spletni strani PZS in za medije ter teletekst, dajanju raznih informacij in svetovanj planinskim društvom in posameznikom. Aktivni smo bili tudi pri urejanju zemljiško knjižnih zadev in pripravi pogodb s planinskimi društvi. Strokovna služba je tudi sodelovala pri organizaciji srečanja komisije za koče in pota CAA v mesecu juniju v Vratih v letu 2008. Pripravljali smo tudi gradiva za seje gK, teden planinstva (Predavanja o pomenu planinskih koč za turizem), novinarske konference in sestanke na ministrstvih (MOP, MŠŠ, MG). Sodelovali smo tudi pri organizaciji obiska in spremljanju delegacij PS Črne Gore in Srbije. Aktivno smo sodelovali tudi pri pridobivanju novih partnerskih organizacij, ki članom PD in strokovnim kadrom nudijo popuste pri nabavi planinske in druge športne opreme. Sodelovali smo z Ministrstvom za gospodarstvo pri pripravi novele zakona o gorskih vodnikih, kjer so bila zavzeta jasna stališča odnosa med PZS in ZGVS. Številna usklajevanja so potrdila naša OBVESTILA PZS 74 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE pričakovanja, pa tudi pri pripravi sporazuma o sodelovanju med PZS in GiZ za pohodništvo in kolesarjenje. Aktivno smo sodelovali na sejmih Narava - zdravje in Turizem in prosti čas in na drugih dogodkih, kjer se je predstavljala dejavnost PZS. Delo v glavni pisarni je potekalo tekoče, prejeto je bilo 6.540 vhodnih zadev (prejeta pošta), izhodnih je bilo preko 7.550 materialov, izdanih je bilo 583 potnih nalogov in 441 naročilnic. Sprejete so bile vse stranke, ki dnevno prihajajo na PZS (povprečno preko 20 dnevno) in vsi telefonski klici (povprečno dnevno preko 100) in redno vsakodnevno usklajevanje dela za predsednika, podpredsednike in generalnega sekretarja glede na aktualno planinsko tematiko. Pripravljena so bila vsa gradiva in operativno delo za 18 rednih sej UO, 4 svečane in 3 dopisne seje ter za 86 sej predsedstva. Za vse so bili izdelani zapisniki in posredovani sklepi notranjim in zunanjim institucijam. Izdelana so bila vabila in zapisniki za nadzorni odbor, komisijo za gorsko reševanja in sestanke MDO. Pripravljena so bila gradiva in nudena pomoč pri organizaciji in izvedbi skupščin PZS, dnevov planincev, svečanih sej, novinarskih konferenc in drugih dogodkov (teden planinstva, 230 let prvega vzpona na Triglav, 60 let PZS, 115 let PV in drugo....). Kot vsako leto je bilo ogromno dela opravljeno tudi pri pripravi in izdaji letnega planinskega koledarčka, pri pripravi in predaji majic »Slovenija planinari« ter oblikovanju in izdaji voščilnic. V glavni pisarni se je do junija 2008 vodila tudi evidenca ur zaposlenih, ki se od tedaj dalje vodi v računovodstvu. Preko glavne pisarne pa poteka naročanje pisarniškega materiala. Opravljena je bila tudi odprema vseh škodnih zahtevkov, ki so nam bili posredovani s strani PD za zavarovalnico TILIA. Urejane so bile vse potrebne kadrovske zadeve. Od meseca marca 2008 dalje vodja pisarne opravlja delo tudi za Odbor za priznanja PZS. V tem času je bilo tako pregledanih, oddanih v pisanje in posredovanih planinskim društvom večje število priznanj PZS (pisnih pohval, častnih znakov, jubilejnih listin, spominskih plaket in svečanih listin). V letu 2009 smo prešli na elektronsko obliko priprave in tiska teh priznanj, saj bomo s tem bistveno znižali stroške. Tudi iskanje ponudnika, dogovarjanje s tiskarjem in priprava priznanj je potekalo preko glavne pisarne. Na področju strokovnega dela za delo mladih in za področje dela Vodniške komisije (pokriva Veronika Susman) so bile opravljene naslednje naloge: nudenje strokovne in administrativne pomoči Odboru za orientacijo, Založniškemu odboru, Odboru za vzgojo in izobraževanje, Odboru za mednarodno sodelovanje, Odboru za mentorje planinskih skupin - seminarji, izpopolnjevanja, posveti, akcije Ciciban planinec, Mladi planinec in Planinska šola (v akciji Ciciban planinec je bilo podeljenih 3309 našitkov, 2010 priponk, 1026 pesmaric, 394 dnevnikov, v akciji Mladi planinec je bilo podeljenih 656 bronastih, 294 srebrnih in 47 zlatih znakov, izvedenih je bilo 10 planinskih šol s 165 udeleženci), pomoč in sodelovanje pri tekmovanju Mladina in gore (regijska in državno tekmovanje), realizacija razpisa in razdelitev sredstev Mladinske komisije za planinska taborjenja in zimovanja, ki so bila pridobljena iz razpisa FŠO, izdaja brošure, sodelovanje pri Srečanju treh dežel, administrativna pomoč pri upravljanju PUS Bavšica, pomoč pri izvedbi sej in zbora mladinskih odsekov, registracija mentorjev PS in vaditeljev orientacije. Delo na področju Vodniške komisije: sodelovanje s Podkomisijo za usposabljanje in Podkomisijo za kategorizacijo in registracijo: pomoč pri izvedbi vseh usposabljanj (v letu 2009 je bilo izvedenih 9 tečajev za VPZS s 196 udeleženci, 3 izpopolnjevanja v snežnih razmerah s 106 udeleženci, 11 izpopolnjevanj v kopnih razmerah s 345 udeleženci) in registracijo vodnikov PZS (registriranih 1439), pomoč pri izvedbi sej in zbora vodnikov, pomoč pri pripravi priznanj VPZS. Na področju strokovnega dela, ki ga pokriva (Matjaž Šerkezi): Komisijo za alpinizem (KA), Komisijo za odprave v tuja gorstva (KOTG), Komisijo za športno plezanje (KŠP), Komisijo za tekmovalno turno smučanje (KTTS), Komisijo za turno kolesarjenje (KTK), Komisijo za gorsko reševanje (KGR) in Komisijo za varstvo gorske narave (KVGN), je bilo opravljeno sprotno administrativno delo, ki vključuje pripravno in pomoč pri organizaciji taborov (Chamonix, Fournel, BMC), tečajev v okviru KA (v zimskih in letnih razmerah), usposabljanj (izpiti za alpiniste, varuhe gorske narave, licenčni seminarji...), predavanje v okviru usposabljanja KTK... Posebna pozornost se je posvetila kategorizaciji alpinistov in pripravi alpinističnih odprav v Himalajo. Prijavili smo se na razpis Fundacije OBVESTILA PZS 75 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE za šport, Ministrstva za šolstvo in šport ter MOP, kjer je bilo potrebno pripraviti vsebinsko gradivo in s sodelovanjem računovodje Vere Šmid, tudi finančni del gradiva. Koordiniranje Komisije za usposabljanje in preventivo (KUP) je bilo v letu 2009 pomembno predvsem z vidika podaljšanja veljavnosti programov usposabljanja, kar nam je z veliko truda tudi uspelo s pomočjo strokovno usposobljenih in pozitivno naravnanih članov KUP. S strokovnima sodelavkama Vero Šmid in Veroniko Susman smo pripravili seminar za vodje usposabljanj, kjer smo jih seznanili z vsemi pogoji v okviru programov, ki jih delno sofinancira ESS in MŠŠ. Pripravljeni so bili enotni obrazci, ki so ves čas na razpolago na domači spletni strani. Leto 2009 sta zaznamovali smrti dveh vrhunskih alpinistov v Himalaji. S strani PZS sta bili koordinirani reševanji. Na ta način smo pridobili ogromno izkušenj predvsem kako premagovati tujo birokracijo, ki zelo težko „odpira vrata". Prav tako pa sta bili povod za pripravo ustaljenega protokola reševanja ob sodelovanju Ministrstva za zunanje zadeve. Pokazale so se tudi pomanjkljivosti pri zavarovanju naših članov, predvsem z vidika birokratskega postopka. Iz tega razloga je v sodelovanju z družbo Koprima v pripravi brošura z navodili: kako se zavarovati in kako postopati v primeru, da pride do nesreče. Sodelovanje med GRZS in PZS v smislu uporabnik - servis in preventivna dejavnost se je okrepilo. Ni pa še na zadovoljivi ravni. Na domačo spletno stran so se redno objavljala opozorila o razmerah v gorah in navodila varnega gibanja v gorskem svetu, ki so pri bralcih naletela na pozitiven odziv. Istočasno so se novice objavljale tudi na spletno stran gore-ljudje, katere urednik je Franci Savenc in s katerim redno sodelujemo. V sodelovanju s Planinskim vestnikom so se pripravila testiranja tehnične opreme, nasveti za varno gibanje v gorah in udeležba testiranja višinskih očal v Oetztalu na povabilo Addidas Eyeware. Vse zgornje pa ob dobrem in strokovnem sodelovanju s sodelavci ne bi bilo mogoče. Na področju strokovnega dela za založniško in informacijsko dejavnost je zaradi bolniškega in nato porodniškega dopusta do konca septembra 2009 opravljala študentka, ki z oktobrom 2009 zaposlila za določen čas. Delo na tem delovnem mestu je potekalo nemoteno: sprotno so se urejale spletne strani PZS z vsemi dogodki in informacijami s strani PZS in komisij ter planinskih društev, ki so pošiljali obvestila za objavo (objavljeno je bilo preko 1000 novic). Izdelanih je bilo 12 številk Obvestil PZS (deset enojnih, ena dvojna in ena posebna številka za Skupščino PZS). Izdelan je bil Koledarček akcij 2010, novoletna voščilnica, vizitke. Pridobljenih je bilo veliko ponudb za tisk različnih zgibank, koledarja, ... V avgustu 2009 je bila izveden prenos e-poštnih predalov na drugega veliko cenejšega ponudnika. Vsem planinskim društvom in alpinističnim odsekom je bil dodeljen enoten e-poštni naslov @pzs.si. Postavil se je sistem e-novic, preko katerega se pošilja e-novice planinskim društvom, medijem in posameznikom, ki se na e-novice naročijo preko aplikacije iPlaninec. Prav tako je bil na novo vzpostavljen sistem pošiljanja Obvestil, tudi preko aplikacije iPlaninec. Začel se je vzpostavljati sistem oglaševanja na spletni strani PZS. Delavka na tem področju urejuje tudi Facebook osebno in »fan« stran Planinske zveze Slovenije ter občasno dodaja informacije tudi na spletno stran Zveze društvenih organizacij Slovenije. S pomočjo študentov je delavka za informacijsko dejavnost Planinsko zvezo predstavljala na sejmu Narava - zdravje in Turizem in prosti čas, oboje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V letu 2009 je bila prodaja koledarjev izvedena s pomočjo zunanjih akviziterjev in prodaje na PZS. Prodanih je bilo 11.200 koledarjev Pozdrav z gora 2010 in 10.900 koledarjev Zato pa le pojdimo v gore 2010. Na področju strokovnega dela v Planinski založbi so bila pripravljena vabila, gradiva za seje založniškega odbora in razpise. Zapisniki sej in sklepi so bili posredovani članom odbora ter tistim, na katere se je sklep nanašal. Razpisi so bili zelo dobro pripravljeni, saj smo skoraj za vse razpisane projekte prejeli sredstva. Za spletne strani, Obvestila, Planinski vestnik, so bila pripravljena obvestila o izidu novih edicij s povabilom za nakup. Preko sistema e-novic pa so se društvom, medijem in posameznikom pošiljala razna obvestila. Preko strokovnega delavca potekajo tudi vsa dela, dopisi, ki so namenjeni članom odbora, ravno tako odgovori. Vsak dopis se vknjiži v odhodno pošto. V letu 2009 je bilo izstavljenih preko 1600 računov. Edicije so bile kupcem (knjigarnam, planinskim društvom, turističnim društvom,.) poslana preko pošte. Prodaja edicij se je vršila tudi direktno na PZS - izstavljenih je bilo preko 600 računov. Prejetih je bilo približno 52.000 izvodov, izdanih pa preko 49.000 izvodov edicij. Poleg tega so bili društvom poslani še dnevniki ringa-raja in mladi planinec, ki OBVESTILA PZS 76 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE pa v zgornjih številkah niso zajeti. Sredi leta je bila vzpostavljena povezava za plačevanje z bančnimi karticami. Za prodajo so bile pripravljene edicije, ki so se prodajale na Skupščini PZS v Trbovljah. Prodaja je potekala tudi na sejmu Narava-zdravje. Sama prodaja je bila zelo uspešna. Manj uspešna pa je bila prodaja na sejmu Turizem in prosti čas. Tudi obiskovalcev je bilo manj. Prejete so bile naslednje nove edicije: planinsko-izletniški vodnik Jezersko, plezalni vodnik Vršič, Dolomiti-sanjske gore, vodnik Kamniška Bistrica, karta Storžič in Košuta, karta Krn in ponatisi: vodnik Julijske Alpe, priročnik za markaciste, karta Triglavski narodni park, Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, planinski dnevnik, dnevnik ringa-raja, dnevnik mladi planinec, članski karton, dnevnik s slovenske planinske poti, članska izkaznica, etuiji,... V zvezi z navedenim so bile pridobljene ponudbe, pripravljene pogodbe, kalkulacije, naročilnice, ... Za Planinski vestnik, ki je letos praznoval 115 let izhajanja, je bilo leta 2009 natisnjenih 62.900 izvodov, naročenih je bilo 54.992 izvodov. V prosti prodaji je bilo prodanih 3.539 izvodov. Skupno prodanih je bilo 58.531 izvodov revije. Decembrsko številko je prejelo 4.653 naročnikov (naročenih izvodov je bilo 4.752), od tega je bilo 1985 članov planinskih društev, ki prejemajo Planinski vestnik iz naslova članarine A. Zanje je bilo izdelanih 5.124 računov (redni naročniki, člani A, oglaševalci ...). Ker vsi naročniki niso redni plačniki, so jim bili poslani opomini (leta 2009 je bilo okoli 200 naročnikov, ki niso plačali računa). Tiste, ki kljub opozorilu niso poravnali obveznosti, smo črtali iz seznama naročnikov. Večina se je potem odločila plačati, stornirali smo le 35 računov - toliko naročnikov ni plačalo naročnine. S štirimi oglaševalci smo imeli sklenjene večmesečne pogodbe za oglaševanje, deset oglaševalcev pa se je odločilo za sodelovanje v eni ali dveh številkah. Sodelovali smo z nekaterimi radijskimi postajami in televizijskimi oddajami z izmenjavo oglasov. Opravljene so bile promocijske aktivnosti za povečanje števila naročnikov in proste prodaje, ki so obsegale: - razdeljevanje naročilnic in starih številk revije na sejmih, - meddruštvenim odborom so bile poslane zgoščenke, na katerih je uredništvo pripravilo predstavitev revije, - pošiljanje naročilnic in starih Planinskih vestnikov planinskim društvom in alpinističnim odsekom, zobozdravstvenim ordinacijam . Za pridobivanje dodatnih sredstev poleg naročnini smo pripravili in oddali vloge na razpise Fundacije za financiranje športnih organizacij, Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za kulturo, ki pa nam sredstev žal ni odobrilo. Delo za PV je povezano tudi z evidenca A članov - naročnikov, saj se vsako leto v programu naročnikov Planinskega vestnika vzpostavi nov seznam članov A (vnos 2.108 članov A).Sezname usklajujemo s PD in jih mesečno sporočamo zavarovalnici. Največji delež vnosov je januarja in februarja. Na področju finančnega in računovodskega poslovanja je bilo v letu 2009 odposlanih preko 62.000 članskih znamkic, izdanih 1416 računov za članarino, pregledanih in vnešenih 544 obračunov za članarino. V blagajni je bilo narejenih 342 blagajniških prejemkov, 176 blagajniških izdatkov in 210 blagajniških dnevnikov. Knjiženih je bilo 255 izpiskov A banke in 65 izpiskov Sklada Okrešelj. Narejenih je bilo 21 kompenzacij in izdanih 62 dopisov. Na transakcijski račun je bilo izplačanih 583 individualnih in skupnih potnih nalogov za povračila potnih stroškov društvenim delavcem. Izdelan je bil zaključni obračun članarine, usklajen s PD in klubi po številčni in finančni strani. V računovodstvu je bilo narejenih preko 80.000 vknjižb, 12 mesečnih obračunov DDV, 14 obračunov pogodbenega dela, 53 obračunov avtorskega honorarja (obračunanih je bilo preko 390 avtorskih pogodb). Za zaposlence je bilo izdelanih 14 obračunov izplačil za plače, regres in nadomestila. Izdelano je bilo 101 temeljnic, izstavljeno (in knjiženo) je bilo 10.288 računov, prejetih (in knjiženo) pa 1.863 računov. V registru osnovnih sredstev je bilo vknjiženih 47 novih evidentiranih zemljišč, osnovnih sredstev in drobnega inventarja. V program je bila vnesena vsa nova oprema, popravki na osnovi izdelane inventure izdelan obračun amortizacije glede na veljavne računovodske standarde. Redno sodelujemo z odborom za članstvo, dajemo predloge in pobude ter iščemo skupne boljše rešitve. Vsako leto izdelamo poročila o članstvu, statistiko v primerjavi s preteklim obdobjem in grafične prikaze za OBVESTILA PZS 77 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE skupščinsko gradivo. Na finančnem področju smo skrbeli za likvidnost poslovanja, usklajevali in sprotno seznanjali posamezne komisije o prilivih in možnosti porabe v okviru prejetih sredstev. V sodelovanju z ostalimi zaposlenimi smo sodelovali pri izdelavi večino prijav na razpise in iskali dodatne možnosti za pridobivanje finančnih sredstev. Izdelali smo tudi vsa poročila, ki jih zahtevajo razpisi. Na novo smo začeli s poročanjem koriščenja sredstev iz Evropskih socialnih skladov in vnosi v računalniško aplikacijo MVP. Za zunanje organizacije vodimo finančno računovodsko poslovanje za Sklad Okrešelj in izdelamo vsa zahtevana poročila in obrazce za AJPES in DURS. Prav tako smo zaključna poročila izdelali tudi za PD Saturnus in PD Šentjernej. Delo v Strokovni službi PZS se je in se mora stalno prilagajati trenutnim razmeram, kar pa pomeni zaradi vedno večjega administriranja tudi vedno večje delovne obremenitve. V bodoče bo zato nujno potrebno reorganizirati delo strokovne službe, saj bo s tako organizacijo težko sledila novim zahtevam. Poročilo je sestavljeno v sodelovanju vseh delavcev strokovne službe. Danilo Sbrizaj, generalni sekretar PZS POROČILO O DELU ČASTNEGA SODIŠČA Častno sodišče deluje v skladu s Statutom PZS, Častnim kodeksom slovenskih planincev in Pravilnikom o delu častnega sodišča pri PZS. 1. Častno sodišče je v navedenem enoletnem obdobju prejelo le eno prijavo. V tem primeru je tožilec ČS prijavo zavrnil z utemeljitvijo, da ni pogojev za nadaljevanje postopka. Pobudniku prijave je bilo sporočeno, da lahko v skladu z 9. čl. Pravilnika o delu ČS v funkciji nadomestnega tožilca nadaljuje postopek. Ker tega ni storil, je bil postopek ustavljen. 2. V štiriletnem obdobju je ČS na sejah senatov obravnavalo dve zadevi, dve pa na plenarni seji. ČS posreduje, če je prišlo do nesporazumov med planinskimi društvi oz. organi raznih PD ali do nesporazumov članov z organi PZS in MDO. V takih primerih se ČS sestaja preliminarno; predlog tožilca v teh primerih ni potreben. 3. Častno sodišče je pošiljateljem prijav oz. dopisov odgovorilo, da za zadevo, ki jo je prejelo, ni pristojno (ker je šlo za zadeve, za katere ČS PZS ni pristojno). 4. Častno sodišče je v vsem štiriletnem obdobju delovalo brez namestnika tožilca, ker postopek izvolitve le-tega ni bil izveden. Bruno F. Fras, predsednik Častnega sodišča PZS OBVESTILA PZS 78 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POJASNILA K BILANCI STANJA IN IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2009 Planinska zveza Slovenije uporablja računovodski standard SRS 33 za društva, po potrebi pa tudi splošne standarde. Poslovne knjige vodimo po dvostavnem knjigovodstvu. Pridobitno dejavnost vodimo po kontih ločeno v prihodkovni strani, stroške pa ugotavljamo procentualno (pridobitne 27,17%, nepridobitne 72,83%) glede na pridobitno dejavnost po metodologiji izračuna in upoštevamo nov Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, ki ga je izdal minister za finance (Ur. l. RS, 109) in spremembe tega pravilnika, ki se uporabljajo od 1.1.2009 dalje. Na osnovi teh podatkov smo zavezani za obračun davka od dohodkov pravnih oseb (v letu 2009 je izračunana obveznost po obrazcu davka od dohodkov pravnih oseb 4.022,00 €, koristili smo tudi investicijske olajšave, ki so možne za leto 2009 in pokrili še davčno izgubo iz leta 2004). Presežki prihodkov se porabijo za namene določene po 24. členu zakona o društvih. Porabijo se za dejavnosti v naslednjem obdobju po posameznih komisijah, kar je prikazano v društvenem skladu. Inventura je bila izvedena po stanju na dan 31. 12. 2009. Komisija je popisala osnovna sredstva, nepremičnine, drobni inventar in material, denarna sredstva, terjatve in obveznosti Planinske zveze Slovenije. Večjih odstopanj ni bilo. Narejena je bila oslabitev zalog starejših edicij, ki se slabo prodajajo. BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 indeks 09/08 SREDSTVA 1.113.232 1.532.556 1,38 1. 00-04 Dolgoročna sredstva (opr.osn.sr.) 355.783 611.541 1,72 06 Dolgoročne finančne naložbe 1.000 52.618 52,62 2. 31,32,33 Zaloge 506.056 409.966 0,81 3. 18 Kratkoročne finančne naložbe 31.849 50.904 1,60 4. 12-17 Kratkorčne poslovne terjatve 70.984 88.412 1 ,25 5. 1 0,11 Denarna sredstva 51.132 174.807 3,42 6. 19 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 96.428 144.308 1,50 7. 99 Zunajbilančna sredstva 65.160 55.270 0,85 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.113.232 1.532.556 1,38 6. 90 Društveni sklad 151.614 298.494 1,97 7. 93 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 684.050 835.356 1,22 8. 22-27 Kratkoročne poslovne obveznosti 1 35.223 264.870 1,96 9. 23 Kratkoročni dolgovi do članov 13.855 18.457 1,33 10. 29 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 128.490 1 1 5.379 0,90 99 Zunajbilančne obveznosti 65.160 55.270 0,85 OBVESTILA PZS 79 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SREDSTVA: Osnovna sredstva zajemajo knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (zemljišča, zgradbe in ostala oprema), ki je razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti. Osnovna sredstva se ovrednotijo po dokumentirani nakupni ceni, povečani za dokazljive neposredne stroške, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo. Nabavna vrednost osnovnih sredstev se zmanjšuje posredno z letnimi popravki te vrednosti, ugotovljenimi na podlagi amortizacijskih stopenj, in sicer: zgradbe 3%, oprema od 10-25%, računalniki 50%. Sredstva so se povečala za knjižno vrednost zemljišč (po sklepu upravnega odbora 12.11.2009) v višini 255.981,00 €. Ta zemljišča niso bila vrednostno vpisana v poslovne knjige PZS. Sestavni del dolgoročnih sredstev je tudi za 52.618,06 € dolgoročnih finančnih naložb (od tega 1.000,00 € ustanovni delež Ustanove Avgusta Delavca in 51.618,06 € vrednotene obveznice prejete od KDD za denacinalizacijo zemljišča pri Štuhecovem domu). V letu 2009 je bila obračunana amortizacija v višini 19.219,96 €. Amortizacijski strošek znaša 9.079,79 € in predstavlja amortizacijo od novih nabav od 2007 do 2009. Ostali amortizacijski strošek v vrednosti 10.140,17 € se je kril v breme dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Postavka zaloge vsebuje zaloge materiala in blaga, gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje (v založbi). Popisane so bile ob koncu obračunskega leta. Glede na prejšnje leto so se zmanjšala za 19%. Na predlog inventurne komisije se je naredila oslabitev zalog edicij - leposlovja in druge literature iz preteklega obdobja v višini 96.884,87 € v breme dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v razredu 9. Vrednost nedokončanih proizvodov je 648,70 € . Skupaj vseh zalog je za 409.965,77 €. Zaloge materiala in trgovskega blaga se vrednotijo po nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa s stroški izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo (vezane depozite na A Banki d.d.) in znašajo 50.903,83 €. Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do kupcev, članarine, terjatve za DDV, dane akontacije, dane predujme - skupaj znesek 88.412,00 €. Leta 2009 je Planinska zveza Slovenije oblikovala popravek vrednosti spornih terjatev v višini 622,65 € v breme drugih odhodkov. Za te terjatve je bil leta 2009 izveden tudi odpis v breme oblikovanega popravka. Denarna sredstva so gotovina v blagajni in denarna sredstva na vpogled na računu pri A banki Vipa d.d. v višini 174.807,00 €. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene oz. vnaprej plačane stroške v vrednosti 144.308,12 € (največja vrednost so računi Zavarovalnice Tilia d.d. za zavarovanje 2010) . Zunajbilančna sredstva in obveznosti zajemajo evidenčno knjiženo poroštvo za kreditno pogodbo št. 046572/0, sklenjeno med Banko Celje d.d. in PD Celje Matica (poroštvo je bilo sprejeto na UO Planinske zveze Slovenije leta 2007). Vrednost se zmanjšuje glede na poplačilo dolga in znaša še 55.270,19 €. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV: Društveni sklad je sestavljen iz sklada Štuhcev dom, iz presežka prihodkov in odhodkov iz preteklih obdobij in presežka prihodkov iz tekočega obdobja. Povečal se je za knjiženje ostanka prihodkov tekočega obdobja in vrednost knjiženih obveznic KDD za Štuhcev dom. Celotna vrednost je 298.493,91 €. Povečanje je 97%. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so sestavljene iz razmejitev za osnovna sredstva, material in razmejitve za amortizacijo. Rezervacije so se povečale zaradi ovrednotenja zemljišč po sklepu UO in zmanjšala za amortizacijo v letu 2009 in porabo ter oslabitve materiala. Povečanje je 22%. Kratkoročne poslovne obveznosti zajemajo vse obveznosti do dobaviteljev, ki se nanašajo na dobavljeno blago in storitve, preplačila kupcev, obveznosti do plač zaposlenih, obveznosti za plačilo DDV in druge obveznosti in znašajo 264.870,00 €. Povečanje 96%. Kratkoročni dolgovi do članov zajemajo obveznosti za izplačila avtorskih honorarjev, pogodbenega dela in potnih stroškov in znašajo 18.457,00 €. Povečanje za 33%. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej prejete stroške (tudi poračun za zavarovanje članstva glede na število v letu 2009) in prihodke (za dejavnost revije Planinskega vestnika, za dejavnost KOTG, KA, UO) v višini 115.379,00 €. Vrednost je zmanjšana za 10%. OBVESTILA PZS 80 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Izkaz poslovnega izida iz opravljanja pridobitne dejavnosti 2009 2009 1. Prihodki od pridobitne dejavnosti 517.402 2. Dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredst. 0 3. Dotacije iz drugih fundacij, skladov, ustanov 0 4. Prihodki od prodaje blaga, stor. in proizvodov 514.128 5. Drugi prihodki 0 6. Finančni prihodki (obresti) 3.274 1. Odhodki od pridobitne dejavnosti 486.161 2. Stroški porablj. materiala in trgov. blaga 50.326 3. Stroški storitev 340.423 4. Stroški dela 66.633 5. Dotacije drugim pravnim osebam 18.378 6. Amortizacija, investiranje 2.467 7. Drugi odhodki iz dejavnosti 3.350 8. Finančni odhodki (obresti) 330 9. Drugi odhodki 4.254 Davek od dohodkov pr. oseb 4.022 Presežek prihodkov od pridobitne dejavnosti 27.219 Pri izračunu pridobitne dejavnosti smo upoštevali Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, ki ga je izdal minister za finance (Ur.l.RS,109) in popravke pravilnika z veljavnostjo od 1.1.2009 dalje. Pridobitno dejavnost vodimo po kontih ločeno v prihodkovni strani, stroške pa ugotavljamo procentualno v skladu z izračunom (27,17% pridobitne in 72,83% nepridobitne dejavnosti). IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2009 € € I. PRIHODKI izkaz usp.2008 izkaz usp.2009 indeks 1. Prihodki od dejavnosti 09/08 3. Dotacije iz prorač. in drugih javnih sredstev 288.736 331.582 1,15 3/1. iz razpisov MSS 280.598 273.041 0,97 3/2. iz razpisa Urada za mladino 8.138 4.037 0,50 3/3. iz razpisa ESS- evropskih soc. skladov 0 45.504 3/4. od drugih ministrstev 0 9.000 4. Dotacija iz fundacij, skladov in ustanov 322.044 398.648 1,24 4/1. iz razpisov Fundacije za šport RS po pos. progr. 322.044 398.648 1,24 5. Donacije drugih pravnih in fizič. oseb 75.749 33.849 0,45 5/1. za odprave 22.983 0 0,00 5/2. za tekme 0 0 5/3. za ostalo dejavnost 52.766 33.849 0,64 6. Članarine in prispevki članov 509.097 588.353 1,16 6/1. članarina in stroški vezani na ugodnosti članstva 489.044 568.374 1,16 6/2. članarina iz reciprocitete 20.053 19.979 1,00 7. Prihodki od prodaje blaga, stor. in proizvodov 566.184 514.128 0,91 7/1. založba 178.519 171.290 0,96 OBVESTILA PZS 81 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 7/2. Planinski vestnik (brez A članov) 84.555 83.676 0,99 7/3. koledar 95.524 80.759 0,85 7/4. usposabljanje kadrov 150.535 110.862 0,74 7/5. sponzorstvo 41.064 35.701 0,87 7/6. izleti, prireditve 3.340 250 0,07 7/7. najemnine 5.927 19.102 3,22 7/8. drug material in storitve 6.721 12.487 1,86 8. Ostali prihodki od dejavnosti 39.690 32.215 0,81 8/1. prihodki od licenc 12.918 12.258 0,95 8/2. prihodki od štartnin 26.772 19.957 0,75 8/3. prihodki od drugih prispevkov 0 0 9. Finančni prihodki (obresti) 7.162 4.274 0,60 10. Drugi prihodki 1.456 1.415 0,97 10/1. od odškodnin, tožb, premij 0 347 10/2. prihodki iz preračuna DDV - odbitni delež 0 0 10/3. drugi izredni prihodki 1.456 1.068 0,73 I. SKUPAJ PRIHODKI 1.810.118 1.904.464 1,05 Interni prihodki znotraj organov PZS- UO, komisije 242.983 402.689 1,66 VSI PRIHODKI PO BILANCI 2.053.101 2.307.153 1,12 II. ODHODKI 1. Stroški porablj. materiala in trgov. blaga 183.282 185.225 1,01 1/1. material 152.648 158.230 1,04 1/2. blago, oprema 10.258 11.162 1,09 1/3. energija 13.372 14.844 1,11 1/4. nabavljen drobni inventar 7.004 988 0,14 2. Stroški storitev 1.215.785 1.252.938 1,03 2/0. vzdrževanje opreme 40.646 18.710 0,46 2/1. avtorski honorarji in pogodbeno delo 152.198 131.503 0,86 2/2. prevozi - letalski, avtobusni, drugi 91.908 77.540 0,84 2/3. poštne, telefonske in internetne storitve 67.095 69.297 1,03 2/4. komunalne storitve 3.048 2.726 0,89 2/5. tiskarske storitve 164.732 139.585 0,85 2/6. obrtne storitve 26.589 38.013 1,43 2/7. odvetniške storitve 5.865 14.941 2,55 2/8. delo preko štud. servisa 28.220 31.315 1,11 2/9. stroški promocij, oglasi, osmrt. 9.933 6.319 0,64 2/10. reprezentanca 16.912 16.308 0,96 2/11. stroški na tekmah 22.067 42.279 1,92 2/12. stroški na odpravah 57.594 101.760 1,77 2/13. storitve (kotizacije, časopisi, str.liter., varovanje) 9.019 4.196 0,47 2/14. povračila - km, dnevn., prenoč. doma in tujina 280.273 273.600 0,98 2/15. zavarovanja 154.241 188.822 1,22 2/16. najem prostorov, opreme 47.490 58.594 1,23 2/17. druge storitve 37.957 37.429 0,99 3. Stroški dela 265.448 245.246 0,92 3/1. bruto plače 191.745 183.826 0,96 3/2. prispevki delodajalca na plače 34.692 29.596 0,85 3/3. drugi stroški dela (regres,prevozi, prehrana) 35.568 31.825 0,89 3/4. odpravnina ob upokojitvi 3.443 0 4. Dotacije drugim pravnim osebam 97.369 67.640 0,69 4/1. sredstva za koče 18.000 20.000 1,11 4/2. sredstva za delo MDO 29.669 29.210 0,98 4/3. sredstva za delo mlad. odsekov 47.960 16.680 0,35 4/4. dotacije PD po pogodbi 100 0 0,00 4/5. druga nakazila na osnovi vlog in drugo 1.640 1.750 1,07 5. Amortizacija, investiranje 7.666 9.080 1,18 6. Drugi odhodki iz dejavnosti 12.648 12.329 0,97 OBVESTILA PZS 82 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 6/1. članarine UIAA, CAA, OKS, drugi prispevki 12.648 12.329 0,97 7. Finančni odhodki (obresti) 505 1.215 2,41 8. Drugi odhodki 23.536 15.659 0,67 8/1. popravki vrednosti - odpisi 10.888 618 0,06 8/2. stroški iz preteklih let, preračun DDV (odbitni delež) 5.540 410 0,07 8/3. takse za odprave, tekme, carine, prispevki st. z. 7.108 14.631 2,06 9. Davek od dohodkov pr. oseb 0 4.022 II. SKUPAJ ODHODKI 1.806.240 1.793.354 0,99 Interni odhodki znotr. organov PZS - UO, komisije 242.983 402.689 1,66 VSI ODHODKI PO BILANCI 2.049.223 2.196.043 1,07 Presežek prihodkov obračunskega leta 3.878 111.110 28,65 Prihodki so sestavljeni: Prihodki od prodaje blaga, stor. in proizvodov; 514.128; 27% PRIHODKI PZS 2009 Finančni prihodki Ostali prihodki od (obresti); 4.274; dejavnosti; -t 0% 32.215; 2% Članarine in prispevki članov; 588.353; 31% Drugi prihodki; 1.415; 0% Dotacije iz prorač. in drugih javnih sredstev; 331.582,33; 17% Donacije drugih pravnih in fizič. oseb; 33.849,06; 2% Dotacija iz fundacij, skladov in ustanov; 398.648,09; 21% Dotacije iz proračuna in drugih javnih sredstev: V to vrsto prihodkov so zajeti prihodki Ministrstva za šolstvo in šport, Urada za mladino, sredstva Evropskih socialnih skladov iz MŠŠ, sredstva MORS , ki smo jih v letu 2009 prejeli v višini 331.582,00 € kar je za 15% več kot prejšnje leto. Dotacije od fundacij, skladov in ustanov: Iz razpisov Fundacije za šport smo prejeli sredstva v višini 398.648,00 €, kar je za 24% več sredstev kot prejšnje leto. Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb: Donacije smo prejeli za dejavnost od Zavarovalnice Tilia za preventivno dejavnost, iz sredstev dohodnine, ki so jo namenili državljani, donacije za posamezne komisije in njihovo dejavnost. Vrednost je glede na leto 2008 zmanjšana za 55%. Članarine in prispevki članov Članarino smo prejeli v višini 568.374 €. Sestavljena je iz stroškov vezanih na ugodnosti članstva (zavarovanje, stroški revije Planinskega vestnika) in pripadajočega dela članarine PZS ter prihodkov iz reciprocitete v višini 19.979 €, ki smo ga razdelili za investiranje v planinske koče. Znesek je povečan za 16%. Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov Zajeti so vsi prihodki v višini 514.128 € od založbe, revije Planinskega vestnika, koledarja, usposabljanja kadrov, sponzorstva, najemnin, prihodkov PUS Bavšica, drugega materiala in storitev in so se zmanjšali za 9%. Ostali prihodki od dejavnosti OBVESTILA PZS 83 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE v višini 32.215 € so sestavljeni iz prihodkov od licenc, startnin in drugih prispevkov (komisije za alpinizem in komisije za športno plezanje), ki jih namenjajo klubi in člani za dejavnost (zmanjšani so za 19%). Finančni prihodki v višini 4.274 € so sestavljeni iz obresti za vezane vloge in sredstev za vloge na TRR. Zmanjšali so se za 40% (zmanjšana obrestna mera, čeprav je večja likvidnost Planinske zveze Slovenije). Drugi prihodki v višini 1.415 € so sestavljeni iz drugih manjših prihodkov (prihodki iz prejšnjih obdobij, povračila, vračila, uskladitve). Interni prihodki: Posebej so prikazani prihodki znotraj organov Planinske zveze Slovenije med upravnim odborom, komisijami in strokovno službo in so interne narave (za delovanje komisij iz članarine, za A člane naročnine Planinskega vestnika, pokrivanje stroškov usposabljanja PUS Bavšica, interni prihodki komisij za delovanje strokovne službe). Odhodki so sestavljeni: Amortizacija, investiranje; 9.080; 1% Dotacije drugim pravnim osebam 67.640; 4% ODHODKI PZS 2009 Drugi odhodki iz Finančni odhodki (obresti); 1.215; Davek od dohodkov pr. oseb; 4.022; 0% Stroški dela; 245.246; 14% Stroški porablj. materiala in trgov. blaga; 185.225; 10% Stroški storitev; 1.252.938; 69% Stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga v višini 185.225 € : stroški materiala (večji stroški so porabljen material v založbi, materialni stroški za članske znamkice, porabljen material v PUS Bavšica, porabljen material za delo na poteh, obnovo plezališč in drugi materialni stroški za delo Planinske zveze Slovenije), stroški opreme, energije, nabavljenega drobnega inventarja. Povečali so se za 1 %. Stroški storitev v višini 1.252.938 €: (glede na leto 2008 so se povečali za 3%) - vzdrževanje opreme (za dejavnost komisij, UO in strokovne službe, stavb in druge opreme): zmanjšani za 54%; -avtorski honorarji, pogodbeno delo (večji stroški so izplačila za izdelavo priznanj, usposabljanje kadrov, izdajo revije Planinskega vestnika, izdajo edicij, usposabljanje v posameznih komisijah) zmanjšani za 14%; - stroški prevozov - letalskih, avtobusnih (večji stroški so letalski prevozi za KA, KOTG, za delo z reprezentancami KŠP in povračila potnih stroškov za delo UO in posameznih komisij) zmanjšani za 16%; - poštne, telefonske, internetne storitve (največji stroški so poštne storitve za revijo PV, Obvestila in druge pošiljke) povečani za 3%; - komunalne storitve (za stavbo PZS in PUS Bavšica) zmanjšani za 11%; OBVESTILA PZS 84 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - tiskarske storitve (največji stroški so tisk revije PV, tisk koledarjev, tisk Obvestil, tisk propagandnega gradiva za članarino, strokovnih brošur in preventivnih letakov za posamezne komisije) zmanjšani za 15%; - obrtne storitve (večji strošek je izdelava diplom in priznanj, značk, grafičnih priprav, fotokopirnih storitev, storitev čiščenja) povečani za 43%; - odvetniške storitve povečane za 155%; - dela preko študentskega servisa (večina stroškov je za delovanje KŠP, za usposabljanje in pomoč pri delu strokovne službe): povečano za 11%; - promocijske storitve: zmanjšane za 36%; - reprezentančni stroški: zmanjšani za 8%; - stroški na tekmah KŠP: povečani za 92%; - stroški na odpravah KA in KOTG: povečani za 77%; - druge storitve zmanjšane za 53%; - povračila prevoznih stroškov za društvene delavce (večina za delo KŠP, za usposabljanje, za delo na poteh, za dejavnosti UO, predsedstva in posameznih komisij): zmanjšane za 2%; - stroški zavarovanja (večina za člane, opremo in strokovni kader, zavarovanje na tečajih): povečani za 22%; - stroški najemnin (predvsem za usposabljanje strokovnega kadra) povečan za 23%; in stroški drugih storitev zmanjšanih za 1%. Stroški dela v višini 245.246 €, zmanjšani za 8%, so sestavljeni iz stroškov bruto plač, prispevkov delodajalca, drugih stroškov dela za zaposlence v str. službi (regres za letni dopust, stroški prevoza na delo in stroški prehrane med delom). Vzrok za zmanjšanje porabe sredstev za plače in druge materialne stroške za zaposlene bolniška odsotnost dveh sodelavk več kot šest mesecev. Njune plače je refundiral Zavod za zdr. zavarovanje Slovenije. Dotacije drugim pravnim osebam v višini 67.640 € so zmanjšane za 31%, sestavljene so iz sredstev za koče iz reciprocitete (povečan za 11%), iz sredstev za delo MDO (izplačana po kriterijih pravilnika), sredstev za tabore in mladinsko dejavnost po razpisih (zmanjšan za 65%), in drugih manjših dotacij na osnovi pogodb in vlog PD. Višine dotacij za mladinske odseke so odvisne od odobrenih sredstev iz razpisov. Amortizacija, investiranje v višini 9.080 € V skladu z računovodskim standardom za društva je obračunana amortizacija od osnovnih sredstev nabavljenih od 2007 dalje knjižena med stroške amortiziranja po posameznih stroškovnih mestih -glede na leto 2008 so povečana za 18% (amortizacija od nabav do vključno 2006 pa je knjižena v breme dolgoročnih časovnih razmejitev v poslovnem skladu). Drugi odhodki iz dejavnosti v višini 12.329 €: plačane članarine za UIAA, IKAR, CAA, E 6, OKS (zmanjšane za 3%). Finančni odhodki (obresti) v višini 1215 €: plačilo obresti za večletno trajajočo izgubljeno tožbo Daimond d.o.o. v višini 1.106 €, ostalo so zanemarljivi zneski) - strošek je povečan za 141%. Drugi odhodki v višini 15.659 € (zmanjšan za 33%) Odhodki so sestavljeni iz popravkov vrednosti za 618 € odpisov neizterjanih in spornih terjatev, ki so bile knjižene glede na usklajevanja iz preteklih let, in katerih ni bilo možno izterjati (odpisi so usklajeni s sklepi inventurne komisije. Zneski so se zmanjšali za 94%). V višini 14.631 € so bile plačane takse za odprave in tekme, carine in prispevki za stavbno zemljišče. Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb po izračunu pridobitne in nepridobitne dejavnosti v letu 2009 znaša 4.022€ (koristili smo tudi investicijske olajšave, ki so možne za leto 2009, in pokrili še davčno izgubo iz leta 2004). Interni odhodki Posebej so prikazani odhodki znotraj organov PZS med upravnim odborom, komisijami in strokovno službo in so interne narave (interni stroški UO in komisij za delo strokovne službe). Sestavni del izkaza poslovnega izida Planinske zveze Slovenije je finančno poročilo upravnega odbora, strokovne službe, in komisij po vrstah prihodkov in dohodkov glede na dejavnost posameznih komisij. OBVESTILA PZS 85 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE I. UPRAVNI ODBOR fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 1. DEJAVNOST UO IN NJEGOVIH ORGANOV indeks indeks prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov 50.000 49.909 50.719 1,02 1,01 prihodki iz članarin 530.800 489.044 568.313 1,16 1,07 prihodki - sponzorstvo, donatorstvo, drugo, odšk. 30.000 59.740 30.386 0,51 1,01 muzejska dejavnost skupaj prihodki 610.800 598.693 649.418 1,08 1,06 odhodki materialni stroški članarine 24.000 24.303 24.055 0,99 1,00 seje skupščin, UO in njegovih organov, NO 24.000 27.615 23.642 0,86 0,99 obvestila, koledarček, zgibanke in ost. brošure 25.000 28.911 14.348 0,50 0,57 zavarovanja 160.000 147.997 179.793 1,21 1,12 sredstva za MDO 30.000 29.693 29.778 1,00 0,99 materialni str. dela UO, priznanja 12.000 14.959 16.528 1,10 1,38 mednarodna dejavnost, članarine 7.000 10.961 10.100 0,92 1 , 44 praznovanja obletnic, srečanja, skupne akcije 15.000 18.579 20.289 1,09 1,35 drugi stroški, fin pomoč drugim 2.800 5.860 1.979 0,34 0,71 pravne zadeve, odpis terjatev,dajatve, takse, davek 6.000 9.271 15.051 1,62 2,51 interni stroški - komisije,str. služba, PV- prenosi 302.500 298.190 243.474 0,82 0,80 muzejska dejavnost 2.500 0 1.336 0,53 skupaj odhodki 610.800 616.339 580.371 0,94 0,95 0 -17.646 69.047 -3,91 2. STROKOVNA SLUŽBA fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov 43.850 36.713 50.252 1,37 1,15 prihodki od komisij za mater. str. in plače 125.050 131.291 125.050 0,95 1,00 interni prihodki od UO 225.000 224.807 158.764 0,71 0,71 ostali prihodki 12.100 5.328 7.625 1 ,43 0,63 skupaj prihodki 406.000 398.139 341.691 0,86 0,84 odhodki porabljen material in storitve za PZS 67.000 67.158 56.282 0,84 0,84 stroški vzdrževanja stavbe in opreme 67.000 67.156 40.163 0,60 0,60 bruto plače 200.000 191.745 183.826 0,96 0,92 prispevki delodajalca na plače 36.000 34.692 29.596 0,85 0,82 drugi stroški dela (regres,prevozi, prehrana, jubil.nagr.) 36.000 35.568 31.825 0,89 0,88 odpravnina ob upokojitvi 3.443 0,00 skupaj odhodki 406.000 399.762 341.691 0,85 0,84 0 0 II KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA 1. ZALOŽBA fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki prihodki od prodaje 205.000 178.519 171.010 0,96 0,83 prihodki iz natečajev in javnih financ 3.720 4.800 0 0,00 0,00 ostali prihodki 0 0 0 skupaj prihodki 208.720 183.319 171.010 0,93 0,82 odhodki nabave, stroški izdaje in prodaje 174.520 108.199 114.907 1,06 0,66 stroški dela strok. službe 34.200 34.200 34.200 1,00 1,00 skupaj odhodki 208.720 142.399 149.107 1,05 0,71 presežek prihodkov /odhodkov 0 40.920 21.903 0,54 OBVESTILA PZS 86 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE nabavljen material, proizvodi v zalogah 2. PLANINSKI VESTNIK fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki- članarina prihodki iz natečajev in javnih financ 12.000 11.380 10.045 0,88 0,84 prispevek iz članarine člani A 48.450 43.945 50.796 1,16 1,05 prihodki iz maloprodaje - naročnina 92.000 84.561 83.754 0,99 0,91 prihodki iz donacij in oglasov 25.000 24.976 19.557 0,78 0,78 skupaj prihodki 177.450 164.862 164.153 1,00 0,93 odhodki stroški izhajanja PV (tisk, poštnina, dugo) 114.950 115.033 105.437 0,92 0,92 avtorski honorarji 46.000 45.894 46.505 1,01 1,01 stroški dela strok. službe 16.500 16.500 16.500 1,00 1,00 skupaj odhodki 177.450 177.427 168.442 0,95 0,95 presežek prihodkov /odhodkov 0 -12.565 -4.289 0,34 3. KOLEDAR fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki od prodaje 105.000 95.524 80.832 0,85 0,77 odhodki stroški izdelave, tiska in prodaje 90.000 81.032 68.665 0,85 0,76 materialni stroški prenos na KOTG 5.000 4.592 2.167 0,47 0,43 stroški dela strok. službe 10.000 9.900 10.000 1,01 1,00 skupaj odhodki 105.000 95.524 80.832 0,85 0,77 4. MLADINSKA KOMISIJA fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki - članarina 14.000 6.500 13.683 2,11 0,98 interni prihodki UO od donacij 4.274 0,00 prihodki iz javnih financ, razpisov 31.800 71.710 28.080 0,39 0,88 prihodki od last. prisp. tečajnikov 8.800 14.073 13.641 0,97 1,55 drugi prihodki 1.200 151 0 0,00 0,00 skupaj prihodki 55.800 96.708 55.404 0,57 0,99 odhodki stroški vzgojno izobr.in ostalih akcij 15.750 18.988 11.855 0,62 0,75 stroški dejavnosti mladih planincev 15.000 15.276 12.530 0,82 0,84 mladinski tabori mladih planincev 12.400 45.713 12.872 0,28 1,04 materialni stroški komisije 4.500 2.764 2.584 0,93 0,57 stroški dela strok. službe 8.150 8.150 8.150 1,00 1,00 skupaj odhodki 55.800 90.891 47.991 0,53 0,86 presežek prihodkov /odhodkov 0 5.817 7.413 1,27 PUS BAVŠICA prihodki Planinsko učni center Bavšica fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 interni prihodki od nudenja storitev v Bavšici 22.000 24.492 7.325 0,30 0,33 prihodki storitve zunanje 7.000 4.775 17.122 3,59 2,45 prihodki za investicije razpis FŠO 8.000 4.272 8.736 2,04 1,09 podpore in donacije 1.000 24 12 0,48 0,01 skupaj prihodki 38.000 33.563 33.194 0,99 0,87 sredstva FŠO na ČR za obnovo 4.445 10.240 2,30 odhodki Planinsko učni center Bavšica stroški PUS Bavšica (material in stroški usposablj.) 30.000 30.414 27.120 0,89 0,90 stroški za investicijsko vzdrževanje, oprema, amortizacija 8.000 2.150 4.997 2,32 0,62 skupaj odhodki 38.000 32.564 32.116 0,99 0,85 presežek prihodkov /odhodkov 0 999 1.078 1,08 poraba presežka za vzrževanje in obnovo 2008 OBVESTILA PZS 87 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. KOMISIJA ZA USPOS. IN PREVENT. fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki - interni UO 2.300 2.150 2.300 1,07 1,00 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ (ESS) 70.450 0 38.806 0,55 prihodki od povr. stroškov za usposabljanje 37.250 110.390 77.792 0,70 2,09 skupaj prihodki 110.000 112.540 118.897 1,06 1,08 odhodki odhodki vzgojno izobraževalnih programov 97.300 121.074 115.206 0,95 1,18 materialni stroški komisije 2.600 1.292 2.645 2,05 1,02 stroški dela strok. službe 10.100 10.100 10.100 1,00 1,00 skupaj odhodki 110.000 132.466 127.951 0,97 1,16 presežek prihodkov /odhodkov 0 -19.926 -9.054 0,45 pokrijte odhodkov s prih.iz pret.obdobij 6.595 0,00 6. KOMISIJA ZA VAR. GOR. NARAVE fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki - članarina 3.000 5.235 6.123 1,17 2,04 prihodki od usposabljanj, izkaznice, značke. Liter. 1.200 752 2.200 2,93 1,83 skupaj prihodki 4.200 5.987 8.323 1 ,39 1,98 odhodki materialni stroški dejavnosti komisije. strok. lier. 3.100 1.923 3.970 2,06 1,28 stroški dela strok. službe 1.100 1.070 1.100 1,03 1,00 stroški izdelave publikacij, usposablj. 3.826 3.253 0,85 skupaj odhodki 4.200 6.819 8.323 1,22 1,98 presežek prihodkov /odhodkov 0 -832 0 0,00 pokritje iz prih. preteklih obdobij 832 0,00 7. VODNIŠKA KOMISIJA fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki - članarina 6.200 9.291 7.186 0,77 1,16 donacije 0 0 0 skupaj prihodki 6.200 9.291 7.186 0,77 1,16 odhodki materialni stroški komisije 2.000 5.091 2.986 0,59 1 , 49 stroški dela strok. službe 4.200 4.200 4.200 1,00 1,00 skupaj odhodki 6.200 9.291 7.186 0,77 1,16 8. KOMISIJA ZA ALPINIZEM fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 75.000 85.126 73.949 0,87 0,99 prihodki od lastnih prispevkov tečajnikov 14.500 1 5.349 10.334 0,67 0,71 drugi prihodki, podpore, donacije 4.000 7.440 8.054 1,08 2,01 skupaj prihodki 93.500 107.915 92.337 0,86 0,99 odhodki odhodki za alipinistično dejavnost 58.600 72.743 60.800 0,84 1,04 stroški vzgoje in usposabljanja 23.700 21.082 20.346 0,97 0,86 materialni stroški komisije 2.600 1.659 2.050 1,24 0,79 stroški dela strok. službe 8.600 8.600 8.600 1,00 1,00 skupaj odhodki 93.500 104.084 91.795 0,88 0,98 presežek prihodkov /odhodkov 0 3.831 542 0,14 rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 22.000 9. KOMISIJA ZA ODPR. V T. GORSTVA fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 80.000 91.728 109.530 1,19 1,37 sponzorska in donatorska sredstva 26.000 22.542 5.800 0,26 0,22 drugi prihodki, lastni prisp., prisp. komisij 12.800 400 15.533 38,83 1,21 prihodki - koledar 10.000 4.592 2.167 0,47 0,22 OBVESTILA PZS 88 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE skupaj prihodki 128.800 119.262 133.030 1,12 1,03 odhodki stroški programov odprav, tabori, šole 117.700 74.466 116.865 1,57 0,99 materialni stroški komisije 2.500 3.237 3.932 1,21 1,57 stroški dela strok. službe 8.600 8.600 8.600 1,00 1,00 skupaj odhodki 128.800 86.303 129.398 1,50 1,00 stanje presežka prihodkov /odhodkov 32.959 3.632 0,11 rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 46.505 54.026 1,16 10. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 230.000 248.334 302.008 1,22 1,31 prihodki od sponzorjev in donatorjev, drugih stor. 7.000 10.665 9.503 0,89 1,36 prihodki od štartnin in udeležencev 30.000 30.605 28.660 0,94 0,96 prihodki od lastne udeležbe, usposabljanj 14.000 13.868 1.800 0,13 0,13 drugi prihodki 1.800 2.501 1.052 0,42 0,58 skupaj prihodki 282.800 305.973 343.024 1,12 1,21 odhodki stroški državnega prvenstva 22.000 23.167 38.291 1,65 1,74 str. mladinske in članske reprezentance 130.000 145.545 164.935 1,13 1,27 stroški usposabljanja 17.350 17.943 3.512 0,20 0,20 stroški SP, evropskega ml. pokala, prvenstva OŠ 52.000 53.372 59.277 1,11 1,14 stroški obnove plezališč, plezalna stena v Kr. 18.000 19.564 22.520 1,15 1,25 materialni stroški 28.450 30.083 27.830 0,93 0,98 stroški dela strok. službe 15.000 15.000 15.000 1,00 1,00 skupaj odhodki 282.800 304.674 331.364 1,09 1,17 presežek prihodkov /odhodkov 0 1.299 11.659 8,98 rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 30.826 0,00 11. KOMISIJA ZA TEKM.TUR. SMUČANJE fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki- interni UO 600 1.623 2,70 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ drugi prihodki 3.000 2.180 1.150 0,53 0,38 skupaj prihodki 3.600 2.180 2.773 1,27 0,77 odhodki stroški tekmovanj, licence, članarina za tujino 3.600 3.373 2.773 0,82 0,77 skupaj odhodki 3.600 3.373 2.773 0,82 0,77 presežek prihodkov /odhodkov 0 -1.193 0 0,00 12. KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki - interni UO 3.000 3.000 1,00 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od usposabljanja 6.250 4.555 0,73 drugi prihodki 500 400 0,80 skupaj prihodki 9.750 7.955 0,82 odhodki stroški usposabljanja 6.250 5.548 0,89 stroški dela komisije in dejavnosti tur.koles. 3.500 2.128 0,61 skupaj odhodki 9.750 7.676 0,79 presežek prihodkov /odhodkov 0 279 13. KOMIS. ZA GORSK. REŠEV. PRI PZS fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 drugi prihodki 1.900 1.988 1.992 1,00 1,05 skupaj prihodki 1.900 1.988 1.992 1,00 1,05 odhodki za organizacijsko dejavnost komisije 1.900 1.998 1.992 1,00 1,05 OBVESTILA PZS 89 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE str GRS 0 0 0 skupaj odhodki 1.900 1.998 1.992 1,00 1,05 pokritje od ostanka prih. iz preteklih obdobij 14. GOSPODARSKA KOMISIJA fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki od reciprocitete 20.000 20.053 19.979 1,00 1,00 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 0 0 0 drugi prihodki 2.000 0 347 0,17 skupaj prihodki 22.000 20.053 20.326 1,01 0,92 odhodki sredstva za planinske koče 18.000 18.000 19.000 1,06 1,06 razreševanje lastninskih vprašanj, drugi odhodki 1.400 4.577 4.732 1,03 3,38 materialni stroški komisije 600 1.787 2.139 1,20 3,57 stroški dela strok. službe 2.000 2.000 2.000 1,00 1,00 skupaj odhodki 22.000 26.364 27.871 1,06 1,27 presežek prihodkov /odhodkov -6.311 -7.545 1,20 pokritje iz prih. preteklih obdobij 6.310 1.358 0,22 15. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 22.000 10.035 58.105 5,79 2,64 drugi prihodki od zarač. mater.in urej. poti 7.000 5.983 7.958 1,33 1,14 prihodki od tečajev 7.000 7.367 9.296 1,26 1,33 skupaj prihodki 36.000 23.385 75.358 3,22 2,09 odhodki material in stroški delovnih akcij na poteh 20.800 29.717 42.426 1 ,43 2,04 usposabljanje 7.000 6.866 6.826 0,99 0,98 materialni stroški komisije 2.600 4.133 2.990 0,72 1,15 stroški dela strok. službe 5.600 5.600 5.600 1,00 1,00 skupaj odhodki 36.000 46.316 57.842 1,25 1,61 presežek prihodkov /odhodkov 0 -22.931 17.516 -0,76 pokritje iz prih./odhod. preteklih obdobij 4.227 17.516 4,14 16. KOMISIJA ZA GOR. POPOTNIŠTVO fin.načrt. 09 fin.poroč.08 fin.poroč.09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09 prihodki prihodki iz dejavnosti 2.500 1.750 250 0,14 0,10 skupaj prihodki 2.500 1.750 250 0,14 0,10 odhodki stroški popotništva 1.280 1.000 0 0,00 0,00 materialni stroški komisije 220 524 323 0,62 1 , 47 stroški za delovanje strok. službe 1.000 1.000 1.000 1,00 1,00 skupaj odhodki 2.500 2.524 1.323 0,52 0,53 presežek prihodkov /odhodkov 0 -774 -1.073 1,39 pokritje iz prih. preteklih obdobij 774 1.073 1,39 prih z internimi prihodki med UO in kom. 2.119.422 2.056.326 2.307.153 1,12 1,09 odhodki z internimi odhodki UO in kom. 2.112.700 2.052.680 2.196.043 1,07 1,04 presežek prihodkov /odhodkov 6.722 3.646 111.110 30,47 16,53 Datum in kraj nastanka letnega poročila: 26. februar 2010, Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p.p.214, 1001 Ljubljana Finančno računovodska služba strokovne službe Planinske zveze Slovenije. Poročilo je bilo obravnavano na Nadzornem odboru Planinske zveze Slovenije 5.3.2010. Planinska zveza Slovenije je v skladu s 27. členom Zakona o društvih zavezana k revidiranju računovodskih izkazov, saj presegamo 1.000.000 € letnih prihodkov. OBVESTILA PZS 90 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Sestavni del poročila je tudi revizorjevo poročilo. Poročilo je posredovano na Upravni odbor Planinske zveze Slovenije v obravnavo in sprejem 25. 3. 2010 in na skupščino Planinske zveze Slovenije, ki bo 8.maja 2010. Pripravila računovodja PZS: Vera Šmid Predsednik PZS: mag. Franci Ekar K f- VI^TfJA POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA Naslovnik: Predsednik in upravni odbor PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Dvoržakova 9, Ljubljana Revidirali smo priložene računovodske izkaze društva PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, Ljubljana, ki vključujejo bilanco stanja na dan 31 decembra 2009 in izkaz poslovnega izida s pojasniti za ledaj končano leto. Pregledali smo tudi poročilo o poslovanju društva Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze Poslovodstvo je odgovorno za pri pravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi. Ta odgovomosl vključuje: vzpostavitev, delovanje In vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ler pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah Revizorjeva odgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa. da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev m utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje Po našem mnenju so računovodski izkazi resničen in posten prikaz finančnega stanja društva PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, Ljubljana, na dan 31 decembra 2009 ler njenega poslovnega izida za ledaj končano leto v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Poročilo o poslovanju društva je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Društvo je v letu 2009 ušiva rilo presežek prihodkov nad odhodki v višini 111.110 EUR in ga razporedilo v društveni sklad. Na dan 31.12.2009 je stanje presežka prihodkov nad odhodki 199.370 EUR. Presežki prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti društva se porabijo za uresničevanje namena in ciljev društva. Mnenje Pojasnita IN Revizija d,o.o. Tržaška cesta 134, Ljubljana Pooblaščfena revizorka OBVESTILA PZS 91 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POROČILO NADZORNEGA ODBORA PZS ZA LETO 2006 - 2010 V mandatu 2006 - 2010 je NO PZS imel 9 sej, na katerih je obravnaval in preverjal finančno poslovanje in izpolnjevanje delovnih obveznosti po individualni pogodbi GS in ostalih zaposlenih ter prostovoljnih delavcev v skladu z veljavnimi sklepi UO PZS, skupščine PZS, veljavnimi akti PZS in obstoječo zakonodajo, kar vse je zapisano v zapisnikih NO. Z nami so sodelovali: predsednik PZS, mag. Franci Ekar, računovodja Vera Šmid, GS Danilo Sbrizaj in po potrebi tudi drugi zaposleni na PZS. Na pobudo NO je bil v letu 2007 sprejet Pravilnik o računovodstvu, usklajen z novim Zakonom o društvih, veljavnem od 28 .06 .2006 in v letu 2009 Pravilnik o povračilu potnih in drugih stroškov za prostovoljne delavce. V letu 2009 smo sprejeli Poslovnik o delu NO PZS. Na svoji 8. in 9. seji v letu 2010 smo pregledali finančno poslovanje za leto 2009. Pri pregledu finančne dokumentacije nismo ugotovili nepravilnosti (Podrobnosti pregleda so navedene v zapisnikih sej NO). Vsa leta nam je računovodstvo nudili vsi potrebno dokumentacijo. Računovodstvo si zasluži pohvalo za svoje delo. Odraz le-tega je tudi letošnje poročilo neodvisnega revizorja »Pismo poslovodstvu o ugotovitvah, po postopkih revidiranja za leto 2009«. Zaključni račun PZS za leto 2009 je izdelan v skladu s Pravilnikom o računovodstvu PZS, Zakonom o društvih in slovenskimi računovodskimi standardi. Na osnovi podatkov v poslovnih knjigah in popisa premoženja 31. 12. 2009, je računovodstvo izdelalo vsa predpisana letna poročila. PZS je v letu 2009 ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v višini 111.110 € in ga razporedila v društveni sklad, za uresničevanje namena in ciljev PZS, v skladu z določili 24. člena Zakona o društvih. Nadzorni odbor PZS predlaga skupščini PZS, da sprejme naslednje sklepe: 1. Na osnovi gornjih ugotovitev potrdi letno poročilo PZS za leto 2009 z razporeditvijo presežka prihodkov v višini 111.110€ v društveni sklad. 2. Da UO PZS v letu 2010 sprejme Pravilnik o povračilu določenih (potnih in drugih) stroškov za zaposlene v PZS (nerealiziran sklep NO PZS 3. seja 16.11.2007 in sklep skupščine PZS dne 23.05.2009). Jožefa Srpčič, predsednica Nadzornega odbora PZS PROGRAM DELA PZS ZA LETO 2010 Čeprav je to program dela Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, njenega predsedstva, strokovne službe PZS, v nadaljevanju pa tudi komisij in odborov PZS za leto 2010, je potrebno tudi tokrat uvodoma ugotoviti, da je bil tak program dela za leto 2009, ki ga je potrdila tudi Skupščina PZS, 23. maja 2009 v Trbovljah, skoraj v celoti uresničen in izveden, v leto 2010 pa se prenašajo zgolj nekatere načrtovane aktivnosti, ki so trajnejšega značaja, kot je to ureditev premoženjskega stanja PZS, projekt Slovenski planinski muzej, ki finančno še ni zaključen, bo pa v mesecu avgusta že odprt, spremljanje nastajanja zakona o TNP, dokončna ureditev prostora in delovanje knjižnice PZS, predlog dopolnitve Zakona o planinskih poteh z učinkovitejšim financiranjem vzdrževanja in obnavljanja planinskih poti in še kakšna manj pomembna zadeva. Tudi pripravo načrta dela za 2010 in tudi njegovo izvajanje kar močno zaznamuje svetovna finančna kriza, ki se v Sloveniji še kar stopnjuje in tudi Planinski zvezi Slovenije prav nič ne prizanaša, tako kot ne njenim članicam, ki z vse večjimi težavami ohranjajo nekatere svoje dejavnosti. Stanje tako še naprej narekuje hitre odločitve, ki so lahko včasih tudi formalno sporne, racionalno in skrbno poslovanje, še boljšo izrabo delovnega časa v strokovni službi, uvedbo nekaterih dodatnih OBVESTILA PZS 92 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE varčevalnih ukrepov pri materialnih stroških iskanju cenejših dobaviteljev in ponudnikov storitev, posebej na področju usposabljanja in tudi delovanja komisij, odborov in drugih delovnih teles in prav tako pri delu UO PZS in njenega predsedstva. Nagle spremembe bodo morda že v letu 2010 narekovale razmislek tudi začetku postopkov za ponovne spremembe in dopolnitve našega temeljnega akta. UO PZS se bo v letu 2010 sestal predvidoma le na 5. sejah, 8. maja pa bo seja Skupščine PZS. Za tekoče izvajanje sklepov Skupščine PZS in UO PZS je predvidenih tudi do 18 sej P UO PZS, kar bo glede na volilno Skupščino PZS v letu 2010 odvisno tudi od novega vodstva PZS. Svojo dejavnost bosta oba organa gotovo v prvi vrsti morala posvetiti razmeram, ki smo jim priča in na njih ne moremo vplivati, znotraj PZS pa posebej ukrepom, ki bodo zmanjšali vplive teh razmer ali jih vsaj omilili, predvsem pa bosta delovala tako, da bo PZS ohranila vse pomembne dejavnosti, nekatere pa bo gotovo potrebno tudi ponovno oceniti, morda tudi nekako »rangirati« njihove prioritete in izvesti morebitne ukrepe racionalizacije. Žal tudi tokrat nekatere komisije sploh niso pripravile programov dela za leto 2010 in ni mogoče preveriti namena in ciljev njihovega delovanja. V nadaljevanju so navedene nekatere prioritete in aktivnosti: - z veliko mero pozornosti bo potrebno čim prej poiskati nove kadre za popolnitev nekaterih temeljnih komisij PZS, kot sta KUP in pravna komisija, ki je trenutno PZS sploh nima, pa strokovno okrepiti KVGN in GK, ki ju čakajo novi še zahtevnejši izzivi ter rešiti tako vsebinski kot kadrovski problem KGR itd.; - še naprej bomo tudi nove vire pridobivanja finančnih sredstev, predvsem pa preverili vse tovrstne možnosti (najem, uporaba, odprodaja, itd.), ki nam jih morda omogoča naše planinsko premoženje oz. nepremičnine (nosilec: GK in P UO PZS); - s polno mero odgovornosti in vsemi razpoložljivimi sredstvi in kadri moramo zagotoviti, da bomo v popolnosti izkoristili pričakovan javni razpis za obnovo in posodobitev planinskih postojank Ministrstva za gospodarstvo RS in pri tem pomagati tudi planinskim društvom, ki se bodo nanj prijavila; - povezano s tem, bomo v letu 2010 morali dokončno zaključiti ugotavljanje stanja na področju evidentiranja in ovrednotenja nepremičnin v lasti PZS in morda še dopolniti vknjižbe nepremičnin in zemljišč PZS v materialnem knjigovodstvo PZS; - zaključili bomo nekatere nepremičninske »zgodbe«, ki se vlečejo že vrsto let in nam jemljejo dragocen čas in denar, kot. npr. Štuhecev dom in za odločitev na seji Skupščine PZS 2010 pripravili potrebno dokumentacijo in predloge sklepov; - preverili bomo možnost, da bi z ustreznim programom delovanja in trženja lahko pridobili možnost, da bi Dom v Tamarju ostal planinski, seveda z novimi vsebinami in velikim vsestranskim angažiranjem, da ta cilj uresničimo, saj PZS tako lokacijo potrebuje; - kar tri statuse, da deluje v javnem interesu, ima Planinska zveza Slovenije, za kar je bilo potrebno veliko truda, poskrbeti pa bomo morali, da bomo povezano s tem finančno še bolj uspešni, saj bodo sicer nekatere naše dejavnosti lahko zašle v težave ali pa bo njihov nadaljnji razvoj zaustavljen, vse skupaj pa je povezano tudi z bolj učinkovitim in točnim zajemanjem potrebnih podatkov s strani naših članic (nosilci: KGR, KUP, VK, GK, KVGN); - nismo še poskrbeli dovolj zato, da bi bila naša preventivna dejavnost znotraj PZS bolj prepoznavna, predvsem pa konkretna, zato mora operativni del tega delovanja v popolnosti prevzeti komisija za gorsko reševanje v sodelovanju z vodništvom, saj le tako lahko pričakujemo tudi finančno podporo iz sredstev FIHO, v povezavi s humanitarnim statusom PZS (nosilke: VK, KGR in KUP); - gotovo bo zelo pomembno zagotavljanje tekoče finančne likvidnosti PZS in gospodarjenje v okviru možnega ter spoštovanje vseh zakonskih in drugih predpisov, z jasna razmejitvijo odgovornosti med vsemi podpisniki finančnih dokumentov (nosilci: SS PZS, načelniki komisij); - v zvezi s tem bomo poskrbeli, da bodo vsi načelniki komisij svojo finančno odgovornost jamčili tudi s podpisom izjave, ki jo predpisuje sedmi odstavek 49. člena Statuta PZS; - zagotovili bomo redno spremljanje izvajanja programov dela komisij, planinske založbe, PV in tudi nekaterih odborov, da bomo zmanjšali finančna tveganja in se izognili negativnim OBVESTILA PZS 93 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE finančnim rezultatom, ki smo jim bili priča tudi ob koncu leta 2010, žal pa programov dela komisij, ki jih sploh niso pripravile ne bo mogoče spremljati in takih je še kar nekaj; - velika odgovornost je še vedno tudi na Skupščini PZS 2008 sprejeta zaveza, da bomo združili moči pri izgradnji in vsebinski zasnovi Slovenskega planinskega muzeja (SPM), ki smo jo skoraj enotno sprejeli, tudi na srečanjih predstavnikov društev v vseh MDO-jih, rezultati izpolnjevanja naših obveznosti do Ustanove Avgusta Delavca v letu 2009, pa te enotnosti in zavezanosti še ne izkazujejo dovolj, zato bomo okrepili aktivnosti za izpolnitev teh zavez (nosilci: predvsem vodstva MDO in PD); - v tem letu bomo morali dogovoriti in podpisati (parafirati) že tudi ustrezne dogovore za financiranje bodočega delovanja in upravljanja SPM; - še naprej bomo preverjali nove možnosti racionalizacije poslovanja in nastajanja stroškov, predvsem poštnih storitev, prevozov (tudi tistih povezanih z neracionalnim angažiranjem inštruktorjev in predavateljev iz oddaljenih krajev), stroškov povezanih z različnimi priznanji PZS in komisij ter druge, hkrati pa bomo pazili, da ne bi s temi ukrepi še bolj povečali kadrovski deficit; - iskali bomo nove možnosti nagrajevanja, ki bi bolj poudarile obseg in kvaliteto dela v strokovni službi PZS, posegli po spremembi sistemizacije, ki bo za PZS, predvsem pri opravljanju nalog GS racionalnejša, za njeno vodenje pa izvedli postopke, da bo to v prihodnje bolj profesionalno in strokovno, predvsem pri obvladovanju delovnih procesov; - še naprej bomo zagotovili bomo popolno preglednost porabe sredstev za vse investicije in druge stroške nad 1000 €, kjer bomo vedno zahtevali vsaj tri ponudbe, za delovanje naših dejavnosti pa moramo še bolj izkoristiti in prednostno izrabiti prostorske možnosti planinskih koč; - še bomo preverjali možnost profesionalizacije naše planinske založbe, tudi z možnostjo povezovanja s kakšno drugo s sorodnim programom, če bi to pomenilo večjo uspešnost prodaje in prepoznavnost njenega delovanja; - potrebne organizacijske in strokovne rešitve moramo dokončno najti za našo planinsko knjižnico in sedanji neizkoriščen in neurejen prostor nameniti še v druge namene; - še bomo izvajali vse zahtevane zakonske postopke za hrambo in evidenco ter ovrednotenje arhivskega gradiva in njegovo uporabo ter zaščitili avtorstva; tudi tisto povezano z uporabo digitaliziranih podatkov o planinskih poteh in tudi po tej plati iskali možnosti finančnih virov; - preverili bomo učinkovitost trženja obiskovanja spletne strani PZS in prav tako ustreznost in profesionalnost obstoječega ponudnika teh storitev; - sprejeli bomo dokončno odločitev o posodobitvi enotnega informacijskega sistema znotraj PZS, za kar se Odbor za članstvo PZS prizadeva že vrsto let, tudi z iskanjem zunanjega ponudnika ustreznega sistema; - prav tako moramo dokončno urediti že parafirano partnerstvo s Slovensko turistično organizacijo in izkoristili vse sinergijske možnosti tega sodelovanja, predvsem pa zvečati prepoznavnost naših dejavnosti in pridobiti dodatne vire za investicijska vlaganja v planinske objekte in planinske poti; - z ustreznimi razgovori, predvsem pa s kvalitetnim predlogom, moramo sprožiti zakonodajni postopek za spremembo in dopolnitev Zakona o planinskih poteh in tako rešiti še vedno pereče vprašanje financiranja vzdrževanja ter skrbništva pa tudi nadzorništva za planinske poti; - enako moramo storiti tudi za spremembo in dopolnitev Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, saj v sedanjem vse pogostejši podori nad gozdno mejo, ki smo jim priča na planinskih poteh pa tudi škode na objektih, niso ustrezno rešeni (nosilci: KPP, GK in KGR); - zaradi lažjega in nemotečega sodelovanja in sobivanja v naravnem okolju bomo pripravili poseben sporazum o sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije; - Pripravili bomo povsem nov pravilnik, ki bo urejal področje dela gospodarske komisije, njene pristojnosti in metode delovanja in prav tako poskrbeli, da bo sprejet oz. potrjen tudi nov pravilnik MK, ki bo usklajen s statutom PZS, predvsem pa kadrovsko racionalnejši in kar je še OBVESTILA PZS 94 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE pomembnejše, ustvariti moramo pogoje, da bo resnično v vsakem PD deloval tudi mladinski odsek; - Pričeli bomo s postopki, da bi se posodobila Vodila za delo PZS in PD; - nadaljevali bomo obstoječe in na novo vzpostavljene vezi s planinskimi društvi v zamejstvu in sklenili dvostranskih sporazume s planinskimi zvezami nekdanjih republik skupne države (Srbija, Črna Gora, BIH), saj je znano, da vse več naših društev načrtuje aktivnosti v teh krajih pa tudi posamični obiski iz teh območij so vse pogostejši; - izvršiti bomo nakup sedaj privatnega zemljišča, kjer stoji "Kugyjev spomenik" - v lastništvu PZS, ki je za slovensko planinstvo nadvse pomemben, saj bomo sicer ogrozili njegov obstoj, odkup pa nam bo ponudil tudi določene poslovne možnosti; - ker bo Slovenija to leto še predsedovala Alpski konvenciji (AK), moramo pripraviti program našega vključevanja in ga predstaviti MOP-u, ta pa se bo nato lahko angažiral, da nam bo pomagal predstaviti AK na naših usposabljanjih in tudi širši strokovni in drugi planinski javnosti v zimi 2010/11 ( nosilka: KVGN); - v času in okviru predstavitev novega Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku moramo storiti vse potrebno, da bodo tudi stališča in mnenja PZS strokovno pripravljena in pravočasno posredovana Odboru za okolje in prostor DZ, ki vodi javno razpravo; - vso podporo bomo zagotovili okoljskim projektom, kot tudi ustreznim obeležitvam Dneva zemlje, Dneva in v letu 2010 tudi Leta biotske raznovrstnosti ter Mednarodnega dneva gora 11. decembra (letos okrogla miza na temo vsaj dveh Protokolov Alpske konvencije v sodelovanju z MOP-om (nosilka: KVGN); - sklenili bomo partnerstvo z Društvom ekologov brez meja v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu in postorili vse, da se vanjo vključijo vsa naša društva in naši strokovni kadri (nosilca: KVGN in P UO PZS) - prakso sodelovanje z MDO PD, tudi z izvedbo neposrednih srečanj z vsemi predsedniki PD in drugimi člani vodstev MDO-jev bomo izvedli tudi v tem letu, tudi z morebitnimi usposabljanji, še naprej za uresničitev cilja, da se v delo komisij PZS, ki imajo zbore, v polni meri vključuje tudi pristojne odbore pri MDO in odseke v PD; - izvedli bomo potrebne dopolnitvene postopke naših programov usposabljanja, ki jim moramo zaradi potrditve predstaviti Komisiji za planinske dejavnosti UIAA in pripravili poseben program Animator pohodništva, ki ga bomo posredovali v potrditev Strokovnemu sveta RS za šport (nosilci: VK in KUP); - zagotovili bomo, da na nobenem področju strokovnega usposabljanja znotraj PZS ne bi pričel upadati nivo kvalitete izvajanja usposabljanja, še posebej ne glede kadrovskih zahtev predavateljev in inštruktorjev in vsebinskih, glede spoštovanja učnih vsebin; - trudili se bomo s pridobivanjem sredstev ESS, da bi bili tečaji za planinska društva cenovno čim ugodnejši; - zagotovili bomo ustreznost, delovanje in dejavnost predstavnikov PZS v različnih mednarodnih organizacijah (UIAA, IKA-CISA, CAA itd...) in zagotavljali udeležbo naših predstavnikov čim bolj racionalno in hkrati odgovorno, obenem pa nadaljevali s prakso njihovega poročanja na sejah UO PZS; - potrebno pozornost bomo posvetili tudi nekaterim pomembnim obletnicam in dogodkom, posebej Dnevu planincev v organizaciji PD Grmada iz Celja in podprli srečanja planincev MDO in PD v okviru akcije "Slovenija planinari", ter vsa področna srečanja vodnikov, markacistov, varuhov gorske narave in GS ter mentorjev; - nadaljevali bomo prizadevanja za ocenjevanje »naj« planinske postojanke v visokogorju, sredogorju in tistih v nižjem svetu »KOČA LETA« in enako »naj oskrbnika" ter proučili tudi možnost nagrajevanje skrbnikov planinskih poti (nosilki: GK in KPP); - nadaljevali bomo s podeljevanjem posebnih priznanj za posebne dosežke v tekočem letu, kot smo to prvič storili na Brezovici pri Ljubljani v letu 2009; (nosilec: P UO PZS); OBVESTILA PZS 95 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - obnovili bomo potrebne razgovore, da bi prav vsa PD, ki imajo planinske koče, imela sklenjen ustrezen dogovor s PZS (nosilka: GK); - podpirali bomo tudi vse predloge za vsa priznanja, ki jih bodo predlagala PD, MDO ali posamezne komisije iz naslova razpisov državnih institucij; - vso pozornost bomo še naprej namenjali delovanju MDO PD, vključno s financiranjem, kateremu je namenjen precejšen del članarine, na drugi strani pa bomo preučili možnosti za učinkovitejšo vlogo MDO-jev pri delovanju organizacije; - sprejemanje novih članic v PZS pa tudi izbris, če prenehajo pogoji za članstvo; Za izvajanje vseh naštetih aktivnosti in še vrste drugih ter dejavnosti komisij in drugih organov PZS, strokovne službe, kot tudi MDO, predvidevamo prihodke iz članarine, sredstva javnih financ (različni razpisi) donatorska in sponzorska sredstva ter druga namenska sredstva. Pričakovani prihodki in odhodki so že opredeljeni v finančnem načrtu, ki ga je sprejel UO PZS in ga bo v potrditev prejela Skupščina PZS ali ga bomo lahko uresničili pa bo odvisno od dejanskih možnosti, ki bodo glavno vodilo pri njegovem izvajanju. PROGRAMI DELA KOMISIJ Mladinska komisija: V letu 2010 bo Mladinska komisija poskrbela za izvedbo vseh svojih stalnih akcij. V prihajajočem obdobju pa je načrtovana prenova nekaterih programov in množičnih akcij, ter pospešeno delo na področju založništva. Pričakujemo tudi izdajo planinske zgoščenke. Odbor za vzgojo in izobraževanje: • Seminar družabnost v gorah in planinski tabori (PUS Bavšica, vikend v aprilu oz. maju 2010) • Posvet vodij planinskih taborov (Celje ali okolica, januar oz. februar 2010) • Mladinski voditelj (PUS Bavšica, 24.7.-1.8. 2010) • Izpopolnjevanje za mentorje planinskih skupin (PUS Bavšica, 18.-19.9. 2010) • Seminar za mentorje planinskih skupin (PUS Bavšica, 1.- 8.8. 2010) • Prenova programov Ciciban planinec, Mladi planinec in Planinska šola Odbor za mednarodno sodelovanje: • poslati zmagovalce Državnega tekmovanja Mladina in gore na nagradni tabor v tujino (YC UIAA tabor), • Sodelovanje z drugimi organizacijami iz Slovenije in tujine • Srečanje treh dežel • Ena izmed izmen Tednov turne smuke bo mednarodna Odbor za orientacijo: • SPOT 2010 - Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (22. in 23. maj 2010, Koroška liga) • Seminar orientacije (Menina, 25.-26.9. in 8.-10.10.2010) • Izpopolnjevanje za vaditelje orientacije PZS (Dom na Slemenu, 17.-18.9.2010) • Seminar za traserje in organizatorje POT (Koča na Kopitniku, 12.-14.11.2010) • POT Vodniški servis Izidor: • Tedni turne smuke (Komna, zima 2010) • Nagradni izlet za dobitnike zlatega znaka mladega planinca (maj 2010) Založniški odbor: • Izdaja knjižice Akcije MK PZS v letu 2010 • Redno osveževanje internetne strani • Priprava Mladinske priloge Obvestil PZS • Izdelava reklamnega in informativnega materiala OBVESTILA PZS 96 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Izvajane bodo tudi druge množične akcije, kot so ciciban planinec, mladi planinec ter tekmovanje Mladina in gore. Skupaj s Programskim svetom PUS Bavšica in gospodarjem PUS Bavšica bo MK pZs skrbela za njeno večjo zasedenost, dobro poslovanje in potrebne investicije. Potekale bodo redne seje odborov, predsedstva MK PZS in UO MK PZS ter sodelovanje z drugimi komisijami. Komisija za varstvo gorske narave: Program dela KVGN za leto 2010 bo temeljil na uresničevanju vseh protokolov Alpske konvencije, predvsem in še posebej zato, ker naša država Slovenija v tem letu predseduje organom Alpske konvencije. Delo bo temeljilo na spoštovanju in uresničevanju protokola o urejanju alpskega prostora in trajnostnem razvoju, o varstvu gorske narave in urejanju krajine, varstvu tal, hribovskem kmetijstvu, gorskem gozdu, energiji, prometu, turizmu in deklaraciji o prebivalstvu in kulturi ter podnebnih spremembah. V okviru protokola o urejanju prostora in trajnostnem razvoju se bomo zavzemali za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti, ohranjanje in vzdrževanje raznolikosti naravne in kulturne krajine, varčno in okolju prijazno rabo naravnih virov in varstvo redkih ekosistemov. V KVGN želimo prispevati k ohranjanju kulturnih vrednot alpskih območij s sprejemanjem okolje-varstvenih programov. V okviru protokola o varstvu narave in urejanju krajine bomo podpirali vse ukrepe za ohranjanje naravnih in so-naravnih strukturnih prvin gorske krajine, biotopov, ekosistemov in tradicionalne kulturne krajine. Zavzemali se bomo za ohranjanje zavarovanih območij in ustanavljanje novih ter pospeševanje upravljanja narodnega parka - Triglavskega narodnega parka. Zavzemali se bomo za ustanavljanje mirnih območij, v katerih imajo prosto živeče živalske in rastlinske vrste prednost pred drugimi interesi. Spodbujali bomo izobraževanje in obveščanje planinske javnosti o varstvu gorske narave. V okviru protokola hribovsko kmetijstvo se bomo zavzemali za ohranjanje hribovskega kmetijstva, sprejemljivega za okolje, saj lahko prispeva k varstvu naravnega življenjskega okolja in ohranitvi lepot in rekreacijskih vrednot naravne in kulturne krajine. Pomemben del je tudi so-naraven način proizvodnje hrane, ki bi jo lahko nudili v planinskih kočah. Pri protokolu gorski gozd bomo podpirali uveljavljanje temeljne funkcije gozda, predvsem biotsko in varovalno. Podpirali bomo trajnostno rabo gorskega gozda. Obiske gora, ki potekajo skozi območja gozdov, bomo spodbujali naj se izvajajo po obstoječih gozdnih cestah in označenih planinskih poteh, da se čim manj poškoduje rastje in vznemirjajo živali. Tako se prepreči tudi nastajanje bližnjic, ki postanejo vzrok za erozijo in njenih posledic za gorsko naravo. V okviru protokola turizem se bomo zavzemali za prepovedi motoriziranih in adrenalinskih športov v gorah, razen v območjih, ki jih bodo za to določili pristojni organi. Zavzemali se bomo za preprečevanje uničevanja planinskih poti zaradi gorskega kolesarstva. Planinske poti bo potrebno obvarovati pred kolesarji in motoristi z osveščanjem in vidnimi ovirami. Preko varuhov gorske narave bomo v planinskih društvih podpirali in izvajali stališča o pomenu turizma prijaznemu gorski naravi, usmerjanju tokov obiskovalcev, posebej v zavarovanih in ogroženih območjih. Preprečevali bomo gradnjo novih gozdnih cest, gradnjo smučišč , počitniških in turističnih objektov v neokrnjeni gorski naravi. Planinskim društvom bomo v okviru protokola energija priporočali, naj kar v največji meri poskrbijo za uporabo energije v planinskih kočah iz obnovljivih virov. Tudi z vodnimi viri je potrebno skrajno varčevati in preprečiti vsakršno onesnaženje pitne vode. Protokol o varstvu tal zahteva, naj se vsi odpadki v planinskih kočah transportirajo v doline na ustrezna odlagališča. Poskrbeti bo potrebno za ustrezno čiščenje odpadnih voda v planinskih kočah. Posebno skrb bo potrebno posvetiti planinskim potem in njihovi sanaciji, da bi se preprečila erozija. Obvezno sanirati divje bližnjice in obiskovalce gora usmerjati na markirane poti. V zavarovanih območjih pa spoštovati red in predpise. Posebno skrb bo potrebno posvetiti tudi visokogorskim mokriščem in barjem. OBVESTILA PZS 97 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V okviru protokola promet se bomo zavzemali za zmanjševanje prometa v alpskem prostoru z omejevanjem dostopa s helikopterji, razen posredovanja v primeru nesreč. Postopno bo potrebno omejiti motorizirano dostopnost do naravno ohranjenih območij - npr; Dolino Vrat. Še naprej se bomo zavzemali za prepoved prometa z motornimi vozili na območjih ohranjene narave (štiri-kolesnikov, motornih sani, motornih koles). Podpirali bomo vse aktivnosti v zvezi s preprečevanjem izgradnje novih prometnic v naravno ohranjenih območjih Alp. Zavzemali se bomo za pospeševanje naravi prijazne oblike športnih aktivnosti v gorskem svetu, posebno pa uvedbo »mirnih con«, ki se jih predhodno opredeli na podlagi ocene ogroženosti narave zaradi teh dejavnosti. Vrednost alpskega prostora je v njegovi raznolikosti, zato si bomo v okviru deklaracije o prebivalstvu in kulturi Alpske konvencije prizadevali ohranjati in spodbujati kulturno raznolikost in spodbujali dialog med kulturami (Projekt treh dežel). Svetovne podnebne spremembe še posebno vplivajo na alpski prostor. Zaradi njih bo v prihodnje v Alpah čutiti večje spremembe na rabo tal, na vodno bilanco in s pogostim pojavljanjem ekstremnih padavin in sušnih obdobij ter posledicami za vitalnost gorskega gozda. Vzpodbujali bomo izboljšanje energijske učinkovitosti in rabo obstoječih možnosti varčevanja z energijo v planinskih kočah, spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, z okolju prijaznim načrtovanjem prometa. KVGN UO PZS bo poleg že navedenega: - Preko varuhov gorske narave spodbujala upoštevanje in izvajanje vseh protokolov Alpske konvencije tudi v planinskih društvih in njihovih odsekih za varstvo narave, odborih za varstvo gorske narave v MDO in vseh komisijah UO PZS. - Varuhi gorske narave bodo vsak v svojem planinskem društvu poskrbeli tudi za preprečevanje morebitnih gorski naravi škodljivih akcij. Tako se bo KVGN z raznimi skupnimi naravovarstvenimi akcijami, predvsem ob obeležitvah okoljskih dni, povezovala z ostalimi komisijami PZS, z odbori za varstvo gorske narave in odseki za varstvo narave v planinskih društvih. - PD, ki imajo svoje planinske domove, bo komisija priporočila, da bodo njihovi odseki za varstvo narave pripravili v planinski koči vitrino z naravovarstveno vsebino in tako obiskovalce seznanjali z varovanjem gorske narave, predvsem pa o pomenu čuvanja redkih in ogroženih rastlin in živali ter kulturni krajini. - Vsem PD dala pobudo, da bodo na svojih območjih planince in ostale obiskovalce gora seznanjali s krajevnimi posebnostmi in njihovim pomenom varovanja. - V pomladanskih mesecih pripravila (april, maj in junij) že 8 izobraževanje za varuhe gorske narave, za katero bo razpis objavljen že v decembru 09 in januarju 2010. - Po tradiciji se bo KVGN povezovala tudi z Zavodom RS za varstvo narave in njihovimi območnimi enotami, zlasti na vzgojnem in izobraževalnem področju, Prav tako pa tudi s sorodnimi naravovarstvenimi društvi pri akcijah, koristnih za ohranjanje narave ter izobraževanjih. - Na mednarodnem področju, predvsem z udeležbo na rednem letnem zboru, sodelovala s Komisijo za varstvo gorske narave pri CAA na vzgojno-izobraževalnem področju s poročili in referati, predvsem pa poročanjem o uresničevanju vseh protokolov Alpske konvencije. - V okviru akcije povezovanje z odbori za varstvo gorske narave pri MDO in odsekih za varstvo narave, v sodelovanju s komisijo za planinske poti, izvedla vzorčen primer saniranja planinske poti (izbrana bo po priporočilu kom. za pl. poti). - KVGN bo sodelovala pri Načrtu upravljanja Doline Triglavskih jezer, ki bo vseboval nove ideje in zasnove glede delovanja planinskih koč, varstvo in renaturacijo jezer ter tudi aktivno komunikacijo v smislu ozaveščanja in interpretacije. - Obeležila tudi okoljske dneve: o za svetovni dan mokrišč se bomo udeležili mednarodnega pohoda ob reki Muri; o za dan biotske raznovrstnosti bomo organizirali ekskurzijo na Pokljuška barja; OBVESTILA PZS 98 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE o za mednarodni dan voda bomo spregovorili o pomenu pitne vode in zaščiti vodnih virov; o za dan Zemlje pa vsakoletne očiščevalne akcije v PD in MDO-jih; o za evropski dan parkov pa bomo sodelovali s TNP-jem; o z varuhi gorske narave bomo sodelovali tudi pri akciji TNP, ko se enkrat letno organizira vse prostovoljne nadzornike, da aktivno komunicirajo z obiskovalci gora, se z njimi pogovarjajo in delijo zloženke na izbranih mestih. Komisija za planinske poti: Na podlagi sprejetih izhodišč za pripravo in izdelavo Programa dela 2010, ki jih je sprejel Upravni odbor PZS na 16. redni seji, dne 18.06.2009 je Komisija za planinske poti pripravila naslednji programski načrt za leto 2010 in ga sprejela na svoji redni seji dne, 8. septembra 2009. AKCIJE IN PROGRAMI USPOSABLJANJA Visokogorske akcije Tehnična podkomisija pri KPP bo tudi v letu 2010 izvedla skupaj s pristojnimi planinskimi društvi deset (10) večjih akcij na popravilu in vzdrževanju zavarovanih poti v visokogorju v trajanju 45 dni. Na akcijah bo poglaviten poudarek na čiščenju in ekološki sanaciji poti. Pri tem bomo upoštevali »frekventnost« in izpostavljenost poti glede na varnost pohodnikov. Akcij v katerih bo sodeloval helikopter, razen nujnih urgentnih popravil zaradi večjih poškodb na poteh in prenosov, ki so bili določeni že za letošnje leto, v letu ne načrtujemo. Na akcijah bo predvidoma sodelovalo od 30 - 40 zato usposobljenih markacistov. Nabava opreme in materiala za akcije Za potrebe visokogorskih akcij in praktično delo na terenu bomo nabavili vso potrebno zaščitno opremo (čelade, vponke, vrvi in opremo za varno delo z motorno žago. Potrebna je tudi obnova strojne opreme (popravila, servisiranje, nabava strojev, nabava svedrov). Seveda bomo glede na razpoložljiva finančna sredstva in potrebe nabavili manjkajoči material za delo na poteh (klini, žična vrv, cevni in drevesni nosilci za usmerjevalne table itd.) Vzgojne akcije in tečaji Komisija za planinske poti mora po programu usposabljanja Markacist PZS organizirati dva tečaja za markaciste (50 tečajnikov). Po istem programu moramo organizirati tudi dva zaključka tečajev - peti dan tečaja. Tečaji bodo izvedeni po kriterijih, ki jih je določil Strokovni Svet za šport RS in so do ene tretjine financirani iz sredstev države, dve tretjini pa iz sredstev udeležencev tečaja oz. planinskih društev. Izvedeno bo tudi pet licenčnih izpopolnjevanj in tečaj za inštruktorje markaciste. Tudi v letu 2010 bomo organizirali tečaj za rokovanje z motorno žago. Za stalne člane tehničnih ekip bomo organizirali tudi tečaj iz varstva pri delu. Ureditev katastra planinskih poti Na podlagi Zakona o planinskih poteh bomo v letu 2010 nadaljevali z izvedbo evidence planinskih poti z vnosom v geografski informacijski sistem. Vključili se bomo v pripravo projektov javne infrastrukture in sodelovali pri načrtovanih projektih za razpise evropskih skladov. Aktivno bomo sodelovati pri pripravi spletnega portala PZS ter spletnih strani KPP in podkomisij. Izvedli bomo dve razširjeni seji podkomisije z ustreznimi delavnicami za urednike in operaterje katastra planinskih poti. Usmerjevalne table Komisija za planinske poti bo tudi v letu 2010 posvetila vso skrb, da bo na terenu nameščenih čim več enotnih usmerjevalnih tabel, kot jih predpisuje Zakon o planinskih poteh. Glede na oglede na terenu je še vedno opaziti, da so na najbolj ključnih križiščih in odcepih table v precej slabem stanju, zato bo komisija v dala še poseben poudarek urejanju križišč in izhodiščem planinskih poti. Povsod tam, kjer so društva namestila priporočene table je stanje zadovoljivo, tam kjer pa niso upoštevali priporočil komisije je stanje slabo. Za ta namen bomo poleg državnih sredstev primorani pridobiti tudi sredstva sponzorjev. OBVESTILA PZS 99 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Via Alpina Na poti Via Alpina, ki v 90 % poteka po trasi Slovenske planinske poti bomo tudi v letu 2010 urejali trase, kjer nam to še ni uspelo. S pomočjo pristojnih ministrstev in STO bo potrebno pripraviti propagandni material in namestiti še dodatne panele na izhodiščih in pomembnejših točkah poti. S sredstvi Alpske konvencije bomo v letu 2010 skupaj z Avstrijci uredili pot Alpske konvencije preko Košute. Evropske pešpoti Komisija bo tudi v letu 2010 sodelovala pri vzdrževanju obeh evropskih pešpoti. Skupaj z območnimi enotami Zavoda za gozdove in lokalnimi planinskimi društvi bomo urejali trase poti. Predstavnik komisije se bo tudi v letu 2010 udeležil letne skupščine evropske popotniške zveze. Poravnati bo potrebno tudi letno članarino EWV za kar je po Dogovoru o delovanju KEUPS zadolžena Planinska zveza Slovenije. Vse načrtovane aktivnosti bomo izvedli iz sredstev članarine (pokritje materialnih stroškov za delo komisije, stroškov za strokovnega sodelavca in stroškov za izvedbo sej) in iz javnih financ in sicer iz sredstev: Ministrstva za šolstvo in šport, Športne fundacije, Ministrstva za okolje in prostor (sanacija poškodb planinskih poti zaradi naravnih ujm, Pot Alpske konvencije), Ministrstva za kmetijstvo gozdarsko in prehrano (Evropske pešpoti), Ministrstva za gospodarstvo (Via Alpina, turistična infrastruktura). Z posameznimi programi (Via Alpina, Evropske pešpoti, urejanje planinskih poti v mejnih področjih) bomo kandidirali na predvidenih razpisih v okviru evropskih strukturnih skladov in skladov za razvoj in pospeševanje turizma, rekreacijsko rabo gozda in celostnega razvoja podeželja. Posamezne akcije in programe bomo poskušali izvedli tudi z sponzorskimi in donatorskimi sredstvi. Prioritetne dejavnosti komisije v letu 2010 bodo tako: popravilo visokogorskih poti, usposabljanje novih kadrov, Izvajanje določil Zakona o planinskih poteh in njegovih izvršilnih predpisov, nameščanje enotnih usmerjevalnih tabel in urejanje spletne strani KPP z ažurnimi podatki o planinskih poteh, vzpostavitev enotne informacijske točke v okviru PZS. Vodniška komisija: Komisija načrtuje v letu 2010 številne akcije usposabljanja1, poskrbela pa bo tudi, da bo izpolnila nekatere zaostale obveznosti: • skupaj z MK pripravila predlog vsebin posebnega skrajšanega usposabljanja za prehod Mentorja planinske vzgoje v vodnika A kat in ga predstavila v potrditev KUP-u; • dokončala program usposabljanja za »Animator pohodništva«, ki ga je pripravila delovna skupina VK PZS in ga oddala v potrditev na KUP-u ter Strokovnemu svetu Vlade RS za šport; • nadgradila program usposabljanja za vodnika C-kategorije z vključitvijo ledeniških tur, da bo ustrezal dodatnim standardom UIAA; • nadaljevati pogovore z GV in poskušati doseči dogovor o sodelovanju. Pomembna naloga bo ponovna predložitev naših programov v potrditev Komisiji za planinske dejavnosti UIAA po standardu "mountain walking leader«. Glede na spremembe standardov in uvedbo novih je potrebno ustrezno prilagoditi naše programe za potrditve UIAA. Po poročilu delegata v UIAA CA, da se novi sistem UIAA bolj sklada s sistemom PZS, vidimo v tem pozitiven premik. Zato bo potrebno izkoristiti še kakšno dodatno možnost in uveljaviti tudi nove programe za npr. zimsko vodenje, inštruktorje, ... Tesno sodelovanje VK s PU in PKR se bo še nadaljevalo in okrepilo pri izvajanju tečajev in izpopolnjevanj v letu 2010, kakor tudi pri ostalih nalogah in zastavljenih ciljih na področju usposabljanja. Načrtujemo tudi 1 Usposabljanja in licenčna usposabljanja, ki jih bo ozvedla VK so objavljena tudi v brošuri "Vodniška komisija v letu 2010". OBVESTILA PZS 100 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE spremembo in prenovo Pravilnika vodnikov PZS in sprejeli smo za to nalogo že sklep o ustanovitvi delovne skupine. V načrtu imamo tudi izdelavo predloga navodil in kriterijev za pomoč inštruktorjem pri ocenjevanju udeležencev na usposabljanjih in osvežitev testnih nalog. Tudi delo na večji prepoznavnosti vodnikov ni nikoli dokončano in se bo nadaljevalo. Prav tako tudi sodelovanje z vami, ostalimi komisijami in vsemi organi znotraj PZS. Komisija za turno kolesarstvo: Delovanje KTK KTK sestavljajo kolesarji, ki izvirajo iz vrst strokovnih kadrov PZS (vodniki, alpinisti, markacisti) kot tudi drugi kolesarji, ki jih je želja po organizaciji turnega kolesarstva pritegnila v planinske vrste. Komisiji se je v letu 2009 pridružilo še nekaj novih članov, kar je omogočilo oblikovanje projektnih skupin, predvsem pa oblikovanje podkomisije za izobraževanje, ki ima najzahtevnejšo nalogo, izobraževanje vodnikov in promocijo naravi prijaznega kolesarjenja v gorskem svetu. Postopoma nastaja tudi mreža povezav s PD, pri čemer imajo ključno vlogo turno kolesarski vodniki. Vzgojne akcije in tečaji V letu 2010 nameravamo ponovno organizirati tečaj za vodnike turnega kolesarstva, za 20 udeležencev, po programu, ki je sedaj potrjen s strani Strokovnega sveta za šport RS. Ker KTK v času razpisov še ni imela potrjenih programov nismo mogli kandidirati za sredstva države, zato bodo stroški tečaja v letu 2010 v celoti financirani iz sredstev udeležencev tečaja oz. planinskih društev. V letu 2010 nameravamo ponovno organizirati tudi tabor v Bavšici, računamo na 20 udeležencev. Priprava učnih gradiv za tečaje in promocijskih gradiv KTK Predavatelji, ki učijo na tečajih za turnokolesarske vodnike, so v letu 2009 pripravili skripta za tečaj za turno kolesarske vodnike, za katera upamo, da bodo v nekaj letih zrela za tisk kot turnokolesarski učbenik. Poleg tega so vsi predavatelji pripravili predavanja v PowerPintu, le-ta so bila s strani tečajnikov zelo dobro ocenjena. Za promocijo turnega kolesarstva smo že natisnili vizitke, izdelali PowerPoint prezentacijo in pripravili zloženko, zloženko pa nameravamo izdati v letu 2010. Predstavitev dejavnosti KTK v PD, MDO in v širši javnosti KTK načrtuje predstavitev dejavnosti turnega kolesarstva na MDO in na posameznih zainteresiranih PD, vključuje pa se tudi v aktivnosti drugih organizacij, ki spodbujajo razvoj kolesarstva kot npr. STO, KZS, posamezni TIC-i ipd. Čeprav smo na PZS komaj pričeli z organizirano dejavnostjo turnih kolesarjev lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da ko gre za širino in organiziranost dejavnosti (vzgoja, skupne ture, promocijska aktivnost, zavarovanje kolesarjev, vodenje s poudarkom na varnosti udeležencev) počasi prevzemamo vodilno vlogo. V letu 2009 smo veliko energije porabili za dolgotrajne in na trenutke tudi zelo mučne pogovore s predstavniki Kolesarske zveze Slovenije, ki ni soglašala s potrditvijo naših programov na Strokovnem svetu za šport RS. Pa vendar, z obilo potrpežljivosti, predvsem pa z jasnimi argumenti, smo dosegli dogovor, ki je v interesu obeh zvez, predvsem pa kolesarskega športa, in od tedaj obe zvezi dobro sodelujeta. Ključna vsebina dogovora je naslednja: PZS vzgaja vodnike turnega kolesarstva, KZS pa učitelje gorskega kolesarstva, oboji programi pa se na višjih nivojih dopolnjujejo, kandidati lahko prehajajo med programi obeh zvez. Na tečajih obeh zvez učijo planinsko-vodniške vsebine inštruktorji, ki jih je izobrazila PZS, kolesarsko-tehnične vsebine pa inštruktorji, ki jih je izobrazila KZS. Delo z mladino Med mladimi je veliko zanimanje za turno kolesarstvo. KTK želi v sodelovanju z Mladinsko komisijo in mladinskimi odseki PD prispevati k primernemu usmerjanju te dejavnosti (promocija, izobraževanje, pomoč pri vodenju tur). Prvi koraki k temu cilju so že narejeni, v letu 2010 nameravamo temu posvetiti obilo pozornosti. OBVESTILA PZS 101 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Organizacija predavanj s turnokolesarsko tematiko KTK je v letu 2009 pričela z organizacijo predavanj s kolesarsko in širšo planinsko tematiko, s čimer želi pritegniti čim širši krog turnih kolesarjev. Cilj predavanj je promocija dejavnosti turnega kolesarstva in osveščanje o primernem odnosu do narave in do drugih obiskovalcev gorskega sveta. Predavanja so potekala enkrat mesečno od oktobra do marca v sejni sobi PZS. Predavanja so se prijela in jih nameravamo v enaki obliki izvesti tudi v letu 2010. Kolesarske ture v organizaciji KTK KTK vsako leto organizira dve kolesarski turi promocijske narave (eno jeseni in eno spomladi), nanje povabi člane PZS, pa tudi člane drugih organizacij, ki gojijo turno kolesarstvo. Namen teh tur je medsebojno spoznavanje in predstavitev naših pogledov na kolesarjenje v gorskem svetu. Glede na dosedanje dobre izkušnje bomo tudi v letu 2010 ture izvedli na enak način. KTK na domači strani PZS KTK je uspela v relativno kratkem času pripraviti svojo domačo stran na strežniku PZS, kjer so predstavljena stališča PZS do kolesarjenja v gorah, na njej so objavljene ture v organizaciji KTK in PD, počasi pa se uveljavlja tudi forum s kolesarsko tematiko. Meritve obiska kažejo, da smo se uspeli prebiti iz anonimnosti, možnosti za napredek na tem področju pa je veliko. Tako npr na domači strani postopoma nastaja internetni vodnik kolesarskih tur, osnova zanj so odlični opisi tur, ki so nastali kot seminarske naloge udeležencev tečaja za turnokolesarske vodnike. Zbor turnokolesarskih vodnikov Po zgledu mnogih drugih komisij PZS nameravamo v letu 2010 organizirati prvi zbor turno kolesarskih vodnikov, namenjen izobraževanju, izmenjavi izkušenj in seveda druženju. Kolesarske poti Zakon o planinskih poteh omogoča PD, da predlagajo Ministrstvu za okolje in prostor razglasitev posameznih planinskih poti za t.i. dvouporabniške poti, na katerih je poleg pohodništva dovoljena tudi vožnja s kolesi. KTK je na okrogli mizi V gore peš in/ali s kolesom, ki jo je organizirala skupaj s Komisijo za planinske poti predstavila kriterije, po katerih bi lahko izbrali planinske poti, primerne za dvojno rabo. Okrogla miza je jasno pokazala, da se nekdaj zelo odklonilna stališča uporabnikov gorskega sveta in predstavnikov države do kolesarjev postopoma približujejo rešitvam, ki bodo omogočala kolesarjenje na za to primernih poteh (kolovozih, gozdnih vlaka) in ne bodo kvarno vplivala na okolje. Upamo, da bomo v letu 2010 lahko odprli prve planinske poti za dvojno rabo. Kot doslej se bodo materialni stroški za delo komisije, stroški za strokovnega sodelavca in stroški za izvedbo sej, pokrili iz sredstev članarine, usposabljanja pa z vplačili udeležencev tečajev za turno kolesarske vodnike. Prizadevali si bomo tudi za pridobitev sponzorskih sredstev. Na financiranje izobraževalne dejavnosti s strani države v letu 2010 še ne moremo računati, ker so bili naši programi prepozno potrjeni na Strokovnem svetu za šport RS, zato se nismo mogli prijaviti na ustrezne razpise. Prioritetne dejavnosti komisije v letu 2010 bodo: • tečaj za turnokolesarske vodnike; • turno-kolesarski tabor; • osveščanje planinske javnosti v skladu s priporočili turnim kolesarjem PZS; • postopno odpiranje planinskih poti za dvonamensko rabo (hojo in kolesarjenje). Komisija za alpinizem: A) Delovanje KA: 1. Seje KA 2. Zbor načelnikov 3. Zbor alpinistov 4. Izbor najuspešnejših alpinistov 5. Vzdrževanje spletnih strani OBVESTILA PZS 102 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 6. Kategorizacija 7. Literatura V letu 2010 je načrtovanih 5 sej KA. Predvidevamo dva zbora načelnikov in sicer v spomladanskem in jesenskem obdobju. V naslednjem letu bomo organizirali sedmi zbor alpinistov. Glede na izkušnje zadnjega leta si bomo prizadevali za ustrezno organizacijo in termin v mesecu aprilu. V začetku leta bomo pripravili podelitev priznanj najuspešnejšim za dosežke. Podelitev bo predvidoma v mesecu februarju. Ob tej priliki pričakujemo večjo medijsko pozornost. Tako kot zadnji izbor bo tudi letošnjega izvedla posebna skupina alpinistov. B) Alpinistična dejavnost: Program dela je ustaljen in vsebuje razpis in vrednotenje prispelih prijavljenih akcij vrhunskega alpinizma ter razdelitev sredstev po naslednjih postavkah: 1. Podpora najkvalitetnejšim akcijam v tujih gorstvih; 2. Programi kategoriziranih vrhunskih alpinistov; 3. Mladinska reprezentanca - priprave in akcije; 4. Organizacija taborov za perspektivne alpiniste (zimski, poletni); 5. Mednarodno sodelovanje (izmenjave, srečanja ...); 6. Tekmovalno ledno plezanje (slovenski pokal v lednem plezanju, udeležba tekmovalcev na tekmah svetovnega pokala); 7. Testiranja vrhunskih alpinistov ter zdravniški pregledi (namen testiranj je svetovanje pri pripravah vrhunskih alpinistov). Pri mednarodnem sodelovanju je za naslednje leto predvideno srečanje lednih plezalcev v Fournelu. in letno srečanje alpinistov v Walesu. KA ostaja pri svoji usmeritvi, da podpira samo omejeno število odprav, ki bodo sestavljene iz najbolj kvalitetnih alpinistov z jasno opredeljenimi cilji, ki ustrezajo merilom sodobnega vrhunskega alpinizma. Zato bo v letu 2010 izbor odprav opravljen na podlagi podobnih meril kot v preteklem letu. Financiranje programov vrhunskih alpinistov ostaja. Sredstva bodo upravičenci lahko koristili na osnovi poročil o izvedenih akcijah po predloženem planu. C) Vzgoja in izobraževanje: Kot vedno je zelo obsežen načrt vzgoje in izobraževanja. 1. Začetni alpinistični tečaj v kopnih razmerah; 2. Začetni alpinistični tečaj v zimskih razmerah; 3. Nadaljevalni alpinistični tečaj v zimskih razmerah; 4. Ledeniški tečaj; 5. Izpiti iz programa Alpinist vaditelj; 6. Izpiti iz programa Alpinistični inštruktor; 7. Licenčni seminar za Alpinistične inštruktorje; 8. Izpopolnjevalni seminar za alpinistično smučanje; 9. Seminar za vodje alpinističnih šol; 10. Izpopolnjevalni seminar za sodnike in postavljavce v tekmovalnem lednem plezanju. D) Ostale dejavnosti Sodelovanje pri izvedbi mednarodnega festivala gorniških filmov. Komisija za tekmovalno turno smučanje: V začetku sezone smo postavili termine za sedem tekem, ki jih bomo v okviru SLO pokala TTS organizirali v tekmovalni sezoni 2009 -2010. Terminski načrt skupaj z osnovnimi podatki o tekmah je podan v naslednji preglednici. OBVESTILA PZS 103 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE DATUM KRAJ KATEGORIJA KONTAKT (tel, e-mail) ORGANIZATOR 9. januar Vzpon (Vertical race) na Triangel Zelenica -predvidoma ob 17. uri) (posamič) tel: 040 236 081 klemen.triler@gmail.com (TSK OLIMPIK) 30. januar 2010 Memorial Luke in Rada (posamič) DP* tel: 041 369 065 senk@iskratel.si (PD - GRS JEZERSKO) 6. februar 2010 Tekma na Zelenici (posamič) tel: 041 730 980 milan.meglic@siol.net (GRS Tržič in ŠD Lom) 13. februar 2010 Pokljuka, Pokljuški gams (pari) tel: 031 362 979 joze.primozic@ggbled.si (AO Radovljica) petek 19. februar 2010 Vogel, Bohinj (posamič) tel: 041 352 498 robi.mikelj@siol.net (ŠD STARA FUŽINA) 14. marec 2010 Okrešelj, Memorial Veninšek, Lihteneker (pari) (DP)* tel: 041 772 120 gregor.justin@rlv.si (GRS CELJE) 21. marec 2010 Kalški greben 2010 (posamič) tel: 041 603 087 janezvelikanje1@gmail.com (GRS KRANJ) *DP - tekma šteje za državno prvenstvo Za pokal bodo štele štiri najboljše uvrstitve, ki jih tekmovalec lahko doseže na vseh izvedenih tekmah v okviru Pokala (vse tekme štejejo za Pokal). Sistem točkovanja ostaja enak kot v pretekli sezoni in sledi navodilom ISMC-ja. Izdelan bo enoten sistem prijav na posamezno tekmo, ki bi bila vodena centralno preko strani KTTS-ja. Pogoj je, da je omogočeno posameznim prirediteljem vpogled oz. nalaganje trenutnega stanja seznama prijavljenih za njihovo tekmo! Delo reprezentance Za konkurenčen boj za najvišja mesta v mednarodnem merilu (EP, SP) in načrtovan uspešen priključek svetovnemu vrhu bi bilo potrebno že v letošnji tekmovalni sezoni dodati: - »zunanjo« organizacijo pri udeležbi na mednarodnih tekmovanjih (oseba, ki za to skrbi naj ne bo tekmovalec), - (so) financiranje dodatnih treningov v specifičnem okolju (trening na tujih ledenikih, višinski trening), - (so)financiranje športne prehrane, - (so)financiranje zahtevnih laboratorijskih in terenskih testiranj. Kratkoročni tekmovalni cilji (09/10): Ena uvrstitev med 8 na SP 2010 in na eni tekmi za Svetovni Pokal. Dolgoročni tekmovalni cilji (10/11 in 11/12): Ena uvrstitev med 5 na EP 2011 in ena uvrstitev med 3 na SP 2012. Redno uvrščanje med prvih 10 na tekmah za SP. Reprezentanca bo tudi nastopila na svetovnem prvenstvu, za kar predvidevamo finančno podporo s strani sponzorjev ter FŠO-ja. Kar zadeva finance, pa se strinjamo z načrtovanim tokom, ki so ga predvidele strokovne službe PZS. Izkušnje iz preteklih let namreč kažejo, da so viri sistemskega financiranja za športe, ki ne dosegajo vsaj mednarodnega razreda, praktično nedosegljivi, zato ponovno prosimo matično PZS, da pokrije mednarodne obveznosti članarine in licenc za TTS. Komisija za odprave v tuja gorstva: Predvidene akcije Komisije za odpravo v tuja gorstva v letu 2010 bodo naslednje: • Članska reprezentančna odprava po prvenstveni smeri na vsaj enega od vrhov nad 7000 m; OBVESTILA PZS 104 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE • Mednarodna odprava za perspektivne himalajce na enega od vrhov okrog 7000 m, po možnosti v okviru mednarodnega tabora; • Šola Nepal: Financiranje udeležbe najmanj treh inštruktorjev pri vzgoji nepalskih vodnikov ter v okviru možnosti udeležba enega ali dveh Nepalcev na alpinističnih tečajih v Sloveniji; • Muzej Nepal: Dopolnitev slovenskega dela v Mednarodnem gorskem muzeju v Nepalu; • Pomoč posameznim navezam in alpinistom: Za vrhunske cilje v Himalaji, kadar nastopajo sami ali v sestavi drugih, tudi mednarodnih odprav; • Mednarodni stiki: Udeležba na res pomembnih mednarodnih srečanjih, izmenjava literature in druge dokumentacije. Komisija za gorsko popotništvo: Program dela Komisije za gorsko popotništvo pri PZS za leto 2010 naslednji: Po poslovniku komisije je osnovno delovanje na dveh področjih: • organizacija in izvedba izletov, turnih smukov, planinskih popotovanj in trekingov v tujino; • pomoč MDO in planinskim društvom pri pripravi in izvedbi akcij v tujini; dajanje informacij članom PZS o tujih gorstvih in planincem iz tujine o naših gorah. V nekaterih točkah se prekrivamo z drugimi komisijami in službami. Komisija se sama vzdržuje, pokriva materialne stroške, stroške akcij in delno sofinancira poslovanje delovne skupnosti ter ne dobiva dotacij. ORGANIZACIJSKI DEL: • iskanje in širjenje organizacijskih oblik po dogovoru z drugimi komisijami in UO PZS; • usklajevanje nalog s komisijami, UO PZS in planinskimi društvi, ki organizirajo izlete v tujino in pomoč društvom, ki take akcije pripravljajo; • ureditev finančnih in davčnih vprašanj poslovanje komisije; • sodelovanje pri enotnem informacijskem sistemu PZS na področjih, ki jih obvladajo člani komisije; • sodelovanje s turističnimi agencijami za izvedbo posameznih akcij. PROGRAMSKI DEL: • Priprava koledarja akcij za leto 2010: • usklajevanje akcij s člani komisije; • Vrhovi prijateljstva / 2 vrhova v Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem in en izlet na tritisočak; • Klub 4000 / nadaljevanje vzponov na lažje dostopne štiritisočake; • turni smuki/ dva smučarska vrhova; • popotovanja in trekingi/ 7 krajših in daljših popotovanj in trekingov v Evropi in na drugih kontinentih (spoznavanje balkanskih držav, tradicionalna popotovanja planinsko-turističnega značaja, priprava novih destinacij). INFORMACIJSKI DEL: • Objavljanje akcij komisije na internetnih straneh in v tiskanih medijih; • Dajanje informacij MDO in društvom, pomoč pri organizaciji večdnevnih izletov v tujino; • Posredovanje informacij posameznikom pri načrtovanju izletov in popotovanj v tujini; • Dajanje informacij planincem iz tujine o naših gorah. Planinski vestnik: Leto 2010 bo 115. leto, odkar izhaja Planinski vestnik, za revijo pa bo to 110. letnik (vmes pet let zaradi prve vojne ni izhajal). OBVESTILA PZS 105 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova PV bo skladna s sodobnimi trendi evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinističnih revij. Ciljna publika nam je vsak, ki želi občasno preživeti del prostega časa v gorah ali ga zanima gorski svet. Še vedno upoštevamo anketo o željah bralcev naše revije iz leta 2008, pa tudi anketo, ki jo je izvedla Planinska zveza v letu 2005. V letu 2010 bomo poskušali povečati obseg informativno-reportažnih člankov z veliko podatki in poročili o gorskih območjih, saj so vse dosedanje ankete pokazale, da si bralci želijo predvsem praktičnih informacij, ki so v pomoč obiskovalcem gora. V sredici bomo pripravljali vodniške priloge in vzgojne članke in na ta način povečali uporabnost revije. Tako kot do zdaj bomo tudi v letu 2010 skušali predstaviti čim več planinsko zanimivih in aktualnih tem (tem meseca) in v aktualnih intervjujih objavljati čim več zanimivih planinskih osebnosti. Spremljali bomo delo organov PZS in predstavili bralcem njihovo dejavnost: poročali o vseh pomembnejših dogodkih planinske organizacije in pisali o planinskih jubilejih, predstavili delo vidnejših planinskih društev in njihovih predstavnikov, ki so ali še zdaj krojijo njihovo zgodovino. V ta namen bomo sodelovali s priznanimi planinskimi publicisti. V letu 2010 bo Planinski vestnik izšel v A4 formatu vezan z žico. Projekt smo pripravili skupaj s strokovnimi službami PZS in se stroškovno pokrije. Uredništvo bo za izdajo pripravilo dvanajst številk predvidoma po 64 strani, kar količinsko odgovarja prejšnjim 96 na manjšem formatu. V sklopu projekta »Kazalo« bomo nadaljevali s skeniranjem starih letnikov PV. Seveda bo to odvisno od razpoložljivih sredstev. Uredništvo skrbi za redno izhajanje revije, strokovna služba pa za naročnike, trženje, oglaševanje in promocijo. Žal slednje tri dejavnosti še vedno nekako šepajo in bi bila potrebna zunanja strokovna pomoč. Pri vseh publicističnih dejavnostih na PZS (PV, Obvestila, koledar, spletna stran) bi kazalo povezati tiste aktivnosti, ki se podvajajo (avtorji, fotografije, priprava tiska, tisk ...). V prihodnje je edina smiselna oblika skupna organiziranost, kjer bi trženje, oglaševanje in promocijo združili ali jih dali v izvedbo zunanjim profesionalcem, uredniki pa bi skrbeli za vsebine. Odbor za priznanja PZS: Okvirni program dela Odbora za priznanja v letu 2010 bo naslednji: - Redna seja Odbora za priznanja, februarja ali marca 2010: sprejem poročila o delu Odbora za priznanja v letu 2009 in sprejem odločitve o razpisu najvišjih priznanj PZS za leto 2010. - Seja Odbora za priznanja v novembru 2010: pregled in priprava predlogov za Spominsko plaketo PZS in Svečano listino PZS za leto 2010 za sejo UO PZS; - Dodatne seje Odbora za priznanja PZS, če se bodo pokazale potrebe za sklic med letom, oz. če bo potrebno na predlog UO PZS ali P UO PZS obravnavati dodatno problematiko, s področja delovanja in pristojnosti Odbora za priznanja PZS; - Po dogovoru s člani Odbora za priznanja PZS, zaradi racionalizacije dela in na podlagi dosedanjih izkušenj, so možne za posamezne primere, tudi dopisne seje Odbora za priznanja PZS. - Finančne potrebe pripravita tajnik Odbora za priznanja PZS oz. GS in računovodja PZS, na osnovi finančnih potreb za izvajanje tega programa v letu 2010 in vseh dodatnih načrtovanj za nabavo novih priznanj in drugih stroškov. Kot osnova služijo finančni podatki v računovodstvu PZS, ki jih je potrebno ovrednotiti kot v preteklih letih, na podlagi dosedanje porabe sredstev v okviru Programa dela in finančnega načrta UO PZS, ker se finančno, za odbor za priznanja PZS, nikoli ni vodilo posebej! Gospodarska komisija: V letu 2010 bo imela Gospodarska komisija predvidoma 6 sej komisije in sestanke s PD, če bo to potrebno. Predvidevamo tudi, da bodo člani opravljali oglede koč in tudi izpolnili pregledne obrazce. Glede na majhen odziv društev, ki ne pošiljajo zahtevanih evidenc in načrtov za obnovo koč, bo potrebno od PD dobiti jasno stališče za katero problematiko potrebujejo pomoč GK. Od trdnosti in OBVESTILA PZS 106 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE iskrenosti dogovorov s predsedniki PD, je odvisna tudi organizacija izobraževanj in sestankov z gospodarji planinskih koč. Prva pomembna naloga GK v letu 2010 bo priprava sprememb aktov GK, v katere je potrebno jasno zapisati pristojnosti in pooblastila GK in se odločiti tudi o smiselnosti imenovanja podkomisij. Pomembno bo tudi okrepiti sodelovanje z ostalimi komisijami (planinske poti, varstvo gorske narave). Odločiti se bo potrebno tudi, ali bo GK še naprej sodelovala v okviru komisije CAA za koče in pota in v skupini za reciprociteto, ali bo le razpolagala s finančnimi sredstvi iz tega naslova Najpomembnejša naloga GK v letu 2010 pa bo na področju gospodarjenja s premoženjem PZS. Od pravilnega upravljanja s tem premoženjem mora PZS iztržiti pomemben finančni vir tudi za za delo komisije. Delovanje GK v letu 2010 bo usmerjeno predvsem na: • Svetovanje planinskim društvom, pregled načrtov in gradenj pri planinskih kočah; • Pomoč PD pri pripravi prijav na javne razpise (zbiranje prijav PD, oblikovanje prijave na javni razpis); • Pripravo predlogov za različna ministrstva, s ciljem zagotoviti možnost pridobitve proračunskih sredstev za delovanje PZS za področja, ki jih pokriva GK; • Pripravo predloga za razdelitev razpoložljivih sredstev za obnovo in gradnjo planinskih koč iz vira sredstev reciprocitete, za kar bo za UO PZS pripravila predlog kriterijev za razdelitev; • Pregled predlogov in pripravo prednostne liste za sofinanciranje gradnje in obnove planinskih koč s strani Športne fundacije; • Pripravo izobraževalnih seminarjev za oskrbnike in osebje planinskih koč; • Sodelovanje v CAA - komisiji za koče in pota, v kateri GS do sedaj ni sodelovala; • Pripravo predlogov najvišjih dovoljenih cen v kočah in spremljanje izvajanja sprejetih cenikov ter pripravo predloga ukrepov zoper kršitelje; • Urejanje zemljiško knjižnega stanja vse lastnine in enotne evidence premoženja PZS. GK bo kot doslej aktivno delovala na informiranju javnosti o obratovanju planinskih koč. Uvedla bo podeljevanje naziva »KOČA LETA«. Sodelovala bo tudi z drugimi komisijami zlasti s KPP in KVGN, s katerima imamo veliko skupnih vsebin na področju varovanja gorskega okolja in planinskih poti, ki vodijo do planinskih koč. GK bo še naprej sodelovala z državnimi organi, zlasti z MOP, MŠŠ, MG, ter tržnim in zdravstvenim inšpektoratom, z namenom, da v sodelovanju z inšpekcijskimi službami olajša delo upravljavcem planinskih koč. GK bo v kolikor bo za to zadolžena sodelovala tudi na drugih področjih. Zaključek: Ko sem se pod program dela PZS za leto 2008 kot podpredsednik PZS prvič podpisal kot pripravljavec in urednik, sem želel prekiniti dolgoletno neslavno tradicijo, ko je PZS delovala, naša Skupščina PZS pa sprejemala dokumente brez osnovnega akta za delo organov PZS. Ko se letos pod ta dokument podpisujem zadnjič, želim, da bi program dela PZS, seveda še boljši kot ta, ohranjali tudi v prihodnje, ga med komisijami poenotili in vsebinsko izpopolnili, saj ocenjujem, da se vse članice PZS zaslužijo korektno informacijo o tem, kaj in kako bo delovala krovna organizacija. Tudi tokrat so se pod programe dela posameznih dejavnosti odpisali pristojni načelniki komisij, čeprav žal tudi tokrat ne vse komisije programov niso oddale, celoten program pa je pripravil in uredil podpredsednik PZS Rudolf Skobe. OBVESTILA PZS 107 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE FINANČNI NAČRT OBRAZLOŽITEV PREDLOGA FINANČNEGA NAČRTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2010 Predlog finančnega načrta je pripravljen na osnovi ovrednotenja programskih nalog na osnovi predvidenih virov prihodkov in načrtovane porabe. NAČRTOVANI PRIHODKI: Načrtovani prihodki od dejavnosti se gibljejo v okviru odobrenih sredstev in finančne recesijske situacije. Dotacije iz proračuna in drugih javnih sredstev V to vrsto prihodkov so zajeti načrtovani prihodki, ki jih pridobimo na osnovi razpisov od Ministrstva za šolstvo in šport, od Urada za mladino, od evropskih socialnih skladov, na katere se prijavljamo glede na predvidene projekte posameznih komisij. Dotacije od fundacij, skladov in ustanov Od Fundacije za šport - načrtovana je povečano glede na odobrena sredstva 2010 po posameznih projektih. Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb: Načrtovane donacije so odvisne od posameznih donatorjev iz dohodnine (ki so se občutno zmanjšala zaradi novega načina obračuna dohodnine), od posameznih komisij in odborov, ki ustanove in podjetja prosijo za doniranje sredstev. Članarine in prispevki članov Načrtujemo približno isti prihodek glede na finančno poročilo za leto 2009. Prihodek članarine je sestavljen iz stroškov, ki so vezani na ugodnosti članstva (stroški zavarovanj, PV, edicij, planinskega koledarčka, stroškov znamkic) in dela čiste članarine namenjen za dejavnost PZS. Sledi triletno obdobje enakih članarin (2009,2010,2011). Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov V teh prihodkih načrtujemo prihodke založbe, Planinskega vestnika, koledarja, prihodkov PUS Bavšica, usposabljanja kadrov, sponzorstva, najemnin, drugega materiala in storitev. Ostali prihodki od dejavnosti Načrtujemo prihodke od licenc in startnin, ki jih namenjajo klubi in člani za dejavnost. Finančni prihodki So prihodki od obresti za vezane vloge in sredstva za vloge na TRR. Glede na zmanjšano višino obrestnih mer, ki ji daje banka, načrtujemo zmanjšana sredstva. Med druge prihodke Načrtujemo samo možne izredne prihodke (poračunane premije in druga nepredvidena nakazila). Interni prihodki Načrtujemo jih v približno isti višini kot preteklo leto, ti prihodki in odhodki ne vplivajo na rezultat, so samo odraz notranjih internih knjiženj med komisijami, upravnim odborom in strokovno službo v skladu z medsebojnimi dogovori in sklepi komisij in so izvzeti iz poslovnega rezultata. NAČRTOVANI ODHODKI: Načrtovani stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga Zajemajo stroške materiala, opreme, energije, vzdrževanja in nabavljen drobni inventar po posameznih komisijah in odborih (stroški članarine, priznanj, materiala in trgovskega blaga v založbi, posameznih materialov za delo na poteh, za opremo v PUS Bavšica, za usposabljanja, za opremo alpinistov in za odprave in dejavnost športnega plezanja, tekmovanja, za reprezentance, za tekme in obnovo plezališč). Največji strošek so stroški storitev Razdeljeni so na vzdrževanje opreme, avtorske honorarje in pogodbeno delo (za UO, založbo, koledar, Planinski vestnik, za usposabljanja, mladinsko komisijo, komisijo za alpinizem), prevoze - letalske, avtobusne (predvsem za dejavnost KA, KOTG, KŠP, MK), poštne, telefonske, internetne storitve OBVESTILA PZS 108 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (največji strošek je poštnina za stroške razpošiljanja PV, Obvestil, edicij, informativnega gradiva), komunalne storitve (stroški komunalnih storitev poslovne stavbe PZS in PUS Bavšica), tiskarske storitve (stroški tiska Obvestil, edicij, PV, informativnega gradiva, zgibank za posamezne komisije), obrtne storitve (strošek storitev pri izdelavi raznih edicij, diplom, fotokopirnih storitev, fotografskih storitev po posameznih komisijah), odvetniške storitve (pretežno za UO in reševanje lastninskih vprašanj), delo preko študentskega servisa (pretežno za dejavnost KŠP, nekaj za PV, mladinsko komisijo, strokovno službo in UO), promocijske, reprezentančne stroške, stroške na tekmah (predvsem za dejavnost KŠP), odpravah (za dejavnost KA in KOTG), povračil prevoznih stroškov za društvene delavce: največji strošek razdeljen na posamezne komisije (KŠP, TTS, VK, KVGN, GK, KOTG, KA, KPP, KUP, MK, založba, strokovna služba in UO), zavarovanja (predvsem nezgodno zavarovanje (povečanje za A člane) in odgovornost za člane , za zavarovanje na delovnih akcijah in akcijah usposabljanja, zavarovanje stavb (PZS, Bavšica), opreme in strokovnega kadra (povečanje zavarovanje odgovornosti), najemnin prostorov (pretežno za dejavnost KŠP in izvedbo usposabljanj) in drugih storitev. Stroški dela Načrtovani so stroški bruto plač, prispevkov delodajalca, drugih stroškov dela za zaposlene v strokovni službi z upoštevanjem upokojevanja in zaposlovanja novih kadrov z visoko oz. univerzitetno izobrazbo in upoštevano usklajevanje plač za negospodarske dejavnosti. Dotacije drugim pravnim osebam Načrtovana so sredstva za koče iz reciprocitete, sredstva za delo MDO izplačana po kriterijih pravilnika, sredstva za tabore in mladinsko dejavnost PD po razpisih (glede na odobrena sredstva FŠO) in druge dotacije na osnovi pogodb in vlog PD. Nova postavka dotacij je tudi sofinanciranje Slovenskega planinskega muzeja (iz sredstev članarin). Amortizacija, investiranje Načrtujemo amortizacijo od nabav osnovnih sredstev iz prejšnjih let in tekočega leta po predpisanih amortizacijskih stopnjah. (V skladu z računovodskim standardom za društva moramo obračunano amortizacijo od osnovnih sredstev knjižiti med stroške amortiziranja, ne knjižimo več nabave OS med stroške, ampak je način obračuna amortizacije enak kot pri podjetjih). Drugi odhodki iz dejavnosti Načrtujemo plačane članarine CAA, UIAA, IKAR in druge (za KŠP, TTS), ki so kar visok strošek glede na prejšnja leta nazaj. Finančni odhodki (obresti) Načrtujemo morebitno plačilo odtegnjenih obresti. Glede na finančno likvidnost je teh stroškov veliko manj kot v prejšnjih obdobjih. Drugi odhodki Načrtujemo popravke vrednosti v polovico manjši vrednosti, kot v 2009. V bilanci so se sporne terjatve občutno zmanjšale, čeprav pa se nam vsako leto pojavi kakšen kupec - dolžnik, ki gre v stečaj in nas odvetniške storitve več stanejo, kot pričakujemo sredstev iz stečajne mase. Med druge odhodke so vključene takse, plačane za odprave in tekme, carine in prispevki za stavbno zemljišče. Interni odhodki Načrtujemo jih v približno isti višini kot preteklo leto, ti odhodki ne vplivajo na rezultat, so samo odraz notranjih internih knjiženj med komisijami, upravnim odborom in strokovno službo v skladu z medsebojnimi dogovori in sklepi komisij in so izvzeti iz poslovnega rezultata. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA PZS 2010 PO VRSTAH PRIHODKOV IN STROŠKOV I. PRIHODKI fin.načrt 09 fin.poroc.09 fin.načrt 10 indeks indeks 1. Prihodki od dejavnosti 10/09fin.n. 10fin.n./09fin.por. 3. Dotacije iz prorac. in drugih javnih sredstev 323.850 331.582 341.680 1,06 1,03 3/1. iz razpisov MSS 245.000 273.041 250.000 1,02 0,92 3/2. iz razpisa Urada za mladino 8.400 4.037 8.400 1,00 2,08 3/3. iz razpisa ESS- evropskih soc. skladov 70.450 45.504 83.280 1,18 3/4. od drugih ministrstev 0 9.000 0 4. Dotacija iz fundacij, skladov in ustanov 337.772 398.648 403.000 1,19 1,01 OBVESTILA PZS 109 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 4/1. iz razpisov Fundacije za šport RS po pos. progr. 337.772 398.648 403.000 1,19 1,01 5. Donacije drugih pravnih in fizič. oseb 36.000 33.849 40.000 1,11 1,18 5/1. za odprave 17.000 0 18.000 1,06 5/2. za tekme 2.000 0 2.000 1,00 5/3. za ostalo dejavnost 17.000 33.849 20.000 1,18 0,59 6. Članarine in prispevki članov 551.800 588.353 571.500 1,04 0,97 6/1. članarina in stroški vezani na ugodnosti čl. 530.800 568.374 550.500 1,04 0,97 6/2. članarina iz reciprocitete 21.000 19.979 21.000 1,00 1,05 7. Prihodki od prodaje blaga, stor. in proizvodov 573.000 514.127 500.600 0,87 0,97 7/1. založba 205.000 171.290 180.000 0,88 1,05 7/2. Planinski vestnik (brez A članov) 92.000 83.676 87.000 0,95 1,04 7/3. koledar 105.000 80.759 81.000 0,77 1,00 7/4. usposabljanje kadrov 110.000 110.862 98.000 0,89 0,88 7/5. sponzorstvo 36.000 35.701 36.000 1,00 1,01 7/6. izleti, prireditve 6.000 250 2.100 0,35 8,40 7/7. najemnine 9.000 19.102 9.000 1,00 0,47 7/8. drug material in storitve 10.000 12.487 7.500 0,75 0,60 8. Ostali prihodki od dejavnosti 42.000 32.215 33.000 0,79 1,02 8/1. prihodki od licenc 13.000 12.258 13.000 1,00 1,06 8/2. prihodki od startnin 29.000 19.957 20.000 0,69 1,00 9. Finančni prihodki (obresti) 3.000 4.274 4.000 1,33 0,94 10. Drugi prihodki 2.000 1.415 2.000 1,00 1 ,41 10/1. od odškodnin, tožb, premij 1.000 347 1.000 1,00 10/2. prihodki iz preračuna DDV - odbitni delež 0 0 0 10/3. drugi izredni prihodki 1.000 1.068 1.000 1,00 0,94 I. SKUPAJ PRIHODKI 1.869.422 1.904.464 1.895.780 1,01 1,00 Interni prihodki znotraj organov PZS- UO, komisije 250.000 402.689 454.790 1,82 1,13 VSI PRIHODKI PO BILANCI 2.119.422 2.307.153 2.350.570 1,11 1,02 II. ODHODKI 1. Stroški porablj. materiala in trgov. blaga 189.000 185.225 187.000 0,99 1,01 1/1. material 155.000 158.230 158.000 1,02 1,00 1/2. oprema 15.000 11.162 12.000 0,80 1,08 1/3. energija 11.000 14.844 15.000 1,36 1,01 1/4. nabavljen drobni inventar 8.000 988 2.000 0,25 2,02 2. Stroški storitev 1.246.800 1.252.938 1.285.080 1,03 1,03 2/0 vzdrževanje opreme 45.000 18.710 20.000 0,44 1,07 2/1. avtorski honorarji in pogodbeno delo 158.000 131.503 140.000 0,89 1,06 2/2. prevozi - letalski, avtobusni, drugi 96.000 77.540 80.000 0,83 1,03 2/3. poštne, telefonske in internetne storitve 72.000 69.297 71.000 0,99 1,02 2/4. komunalne storitve 4.000 2.726 3.100 0,78 1,14 2/5. tiskarske storitve 170.000 139.585 155.000 0,91 1,11 2/6. obrtne storitve 29.000 38.013 38.000 1,31 1,00 2/7. odvetniške storitve 8.000 14.941 8.000 1,00 0,54 2/8. delo preko štud. servisa 32.000 31.315 32.000 1,00 1,02 2/9. stroški promocij, oglasi, osmrt. 12.000 6.319 11.000 0,92 1,74 2/10. reprezentanca 17.600 16.308 17.000 0,97 1,04 2/11. stroški na tekmah 22.200 42.279 42.000 1,89 0,99 2/12. stroški na odpravah 72.000 101.760 94.480 1,31 0,93 2/13. storitve (kotizacije, časopisi, str.liter., varovanje) 10.000 4.196 4.500 0,45 1,07 2/14. povračila - km, dnevn., prenoč. doma in tujina 285.000 273.600 280.000 0,98 1,02 OBVESTILA PZS 110 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2/15. zavarovanja 170.000 188.822 190.000 1,12 1,01 2/16. najem prostorov, opreme 50.000 58.594 60.000 1,20 1,02 2/17. druge storitve 39.000 37.429 39.000 1,00 1,04 3. Stroški dela 272.000 245.247 272.000 1,00 1,11 3/1. bruto plače 200.000 183.826 200.000 1,00 1,09 3/2. prispevki delodajalca na plače 36.000 29.596 32.000 0,89 1,08 3/3. drugi stroški dela (regres,prevozi, prehr.) 36.000 31.825 36.000 1,00 1,13 3/4. odpravnina ob upokojitvi 0 0 4.000 4. Dotacije drugim pravnim osebam 67.500 67.640 103.600 1,53 1,53 4/1. sredstva za koče 19.000 20.000 20.000 1,05 1,00 4/2. sredstva za delo MDO 30.000 29.210 32.000 1,07 1,10 4/3. sredstva za delo mlad. odsekov 15.000 16.680 17.600 1,17 1,06 4/5. dotacije PD po pogodbi 1.500 0 2.000 1,33 0,00 4/6. druga nakazila na osnovi vlog in drugo SPM 2.000 1.750 32.000 16,00 18,29 5. Amortizacija, investiranje 8.300 9.080 9.600 1,16 1,06 6. Drugi odhodki iz dejavnosti 15.000 12.329 14.000 0,93 1,14 6/1. članarine UIAA, CAA, OKS, drugi prispevki 15.000 12.329 14.000 0,93 1,14 7. Finančni odhodki (obresti) 1.000 1.215 500 0,50 0,41 8. Drugi odhodki 18.100 15.659 24.000 1,33 1,53 8/1. popravki vrednosti - odpisi 8.000 618 2.000 0,25 3,24 8/2. stroški iz preteklih let, preračun DDV 2.000 410 2.000 1,00 4,88 8/3. takse za odprave, tekme, carine, prispevki st. z. 8.100 14.631 20.000 2,47 1,37 9. Davek od dohodkov pr. oseb 4.022 II. SKUPAJ ODHODKI 1.817.700 1.793.354 1.895.780 1,04 1,06 Interni odhodki znotr. organov PZS - UO, komisije 250.000 402.689 454.790 1,82 1,13 VSI ODHODKI PO BILANCI 2.067.700 2.196.043 2.350.570 1,14 1,07 Presežek prihodkov obračunskega leta 51.722 111.110 0 0,00 0,00 PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA PLANINSKE ZVEZE 2010 PO POSAMEZNIH KOMISIJAH IN UO I. UPRAVNI ODBOR fin.načrt. 09 fin.poroč. 09 fin.načrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 1. DEJAVNOST UO IN NJEGOVIH ORGANOV indeks indeks prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov 50.000 50.719 50.000 1,00 0,99 prihodki iz članarin 530.800 568.313 550.500 1,04 0,97 prihodki - sponzorstvo, donatorstvo, drugo, odšk. 30.000 30.386 37.000 1,23 1,22 muzejska dejavnost skupaj prihodki 610.800 649.418 637.500 1,04 0,98 odhodki materialni stroški članarine 24.000 24.055 20.000 0,83 0,83 seje skupščin, UO in njegovih organov, NO 24.000 23.642 20.000 0,83 0,85 obvestila, koledarček, zgibanke in ost. brošure 25.000 14.348 15.000 0,60 1,05 zavarovanja 160.000 179.793 164.000 1,03 0,91 sredstva za MDO 30.000 29.778 32.000 1,07 1,07 materialni str. dela UO, priznanja 12.000 16.528 9.000 0,75 0,54 mednarodna dejavnost, članarine, sreč. 3. dežel 7.000 10.100 6.000 0,86 0,59 praznovanja obletnic, srečanja, skupne akcije 15.000 20.289 17.000 1,13 0,84 drugi stroški, fin pomoč drugim 2.800 1.979 2.800 1,00 1 ,41 prav.z.,odpis,dajatve, takse, davek 6.000 15.051 9.500 1,58 0,63 interni stroški - komisije,str. služba, PV- prenosi 302.500 243.475 312.200 1,03 1,28 muzejska dejavnost 2.500 1.336 30.000 12,00 skupaj odhodki 610.800 580.371 637.500 1,04 1,10 OBVESTILA PZS 111 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 0 69.047 0 2. STROKOVNA SLUŽBA fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.načrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki prihodki iz proračuna, natečajev in razpisov 43.850 50.252 44.000 1,00 0,88 prihodki od komisij za mater. str. in plače 125.050 125.050 125.050 1,00 1,00 interni prihodki od UO 225.000 158.764 225.000 1,00 1 ,42 ostali prihodki 12.100 7.625 11.950 0,99 1,57 skupaj prihodki 406.000 341.691 406.000 1,00 1,19 odhodki porabljen material in storitve za PZS 67.000 56.282 67.000 1,00 1,19 stroški vzdrževanja stavbe in opreme 67.000 40.163 67.000 1,00 1,67 bruto plače 200.000 183.826 200.000 1,00 1,09 prispevki delodajalca na plače 36.000 29.596 32.000 0,89 1,08 drugi stroški dela (regres,prevozi, prehrana, jubil.nagr.) 36.000 31.825 36.000 1,00 1,13 odpravnina ob upokojitvi 0 4.000 skupaj odhodki 406.000 341.691 406.000 1,00 1,19 0 0 II KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA 1. ZALOŽBA fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki prihodki od prodaje 205.000 171.010 180.000 0,88 1,05 prihodki iz natečajev in javnih financ 3.720 0 10.000 2,69 ostali prihodki 0 0 0 skupaj prihodki 208.720 171.010 190.000 0,91 1,11 odhodki nabave, stroški izdaje in prodaje 174.520 114.907 155.800 0,89 1,36 stroški dela strok. službe 34.200 34.200 34.200 1,00 1,00 skupaj odhodki 208.720 149.107 190.000 0,91 1,27 presežek prihodkov /odhodkov 0 21.903 0 nabavljen material, proizvodi v zalogah 2. PLANINSKI VESTNIK fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki- članarina 8.000 prihodki iz natečajev in javnih financ 12.000 10.045 9.000 0,75 0,90 prispevek iz članarine člani A 48.450 50.796 50.000 1,03 0,98 prihodki iz maloprodaje - naročnina 92.000 83.754 87.000 0,95 1,04 prihodki iz donacij in oglasov 25.000 19.557 20.000 0,80 1,02 skupaj prihodki 177.450 164.153 174.000 0,98 1,06 odhodki stroški izhajanja PV (tisk, poštnina, dugo) 114.950 105.437 110.500 0,96 1,05 avtorski honorarji 46.000 46.505 47.000 1,02 1,01 stroški dela strok. službe 16.500 16.500 16.500 1,00 1,00 skupaj odhodki 177.450 168.442 174.000 0,98 1,03 presežek prihodkov /odhodkov 0 -4.289 0 3. KOLEDAR fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki od prodaje 105.000 80.832 81.000 0,77 1,00 odhodki stroški izdelave, tiska in prodaje 90.000 68.665 66.000 0,73 0,96 materialni stroški prenos na KOTG 5.000 2.167 5.000 1,00 2,31 stroški dela strok. službe 10.000 10.000 10.000 1,00 1,00 skupaj odhodki 105.000 80.832 81.000 0,77 1,00 OBVESTILA PZS 112 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 4. MLADINSKA KOMISIJA fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.načrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki - članarina 14.000 13.683 14.000 1,00 1,02 interni prihodki UO od donacij 0 prihodki iz javnih financ, razpisov 31.800 28.080 35.000 1,10 1,25 prihodki od last. prisp. tečajnikov 8.800 13.641 10.000 1,14 0,73 drugi prihodki 1.200 0 800 0,67 skupaj prihodki 55.800 55.404 59.800 1,07 1,08 odhodki stroški vzgojno izobr.in ostalih akcij 15.750 11.855 15.750 1,00 1,33 stroški dejavnosti mladih planincev 15.000 12.530 16.500 1,10 1,32 mladinski tabori mladih planincev 12.400 12.872 14.900 1,20 1,16 materialni stroški komisije 4.500 2.584 4.500 1,00 1,74 stroški dela strok. službe 8.150 8.150 8.150 1,00 1,00 skupaj odhodki 55.800 47.991 59.800 1,07 1,25 presežek prihodkov /odhodkov 0 7.413 0 PUS BAVŠICA prihodki Planinsko učni center Bavšica fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.načrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 interni prihodki od nudenja storitev v Bavšici 22.000 7.325 9.000 0,41 1,23 prihodki storitve zunanje 7.000 17.122 18.000 2,57 1,05 prihodki za investicije razpis FŠO 8.000 8.736 20.300 2,54 2,32 podpore in donacije 1.000 12 500 0,50 41,67 skupaj prihodki 38.000 33.194 47.800 1,26 1,44 sredstva FŠO na ČR za obnovo 10.240 odhodki Planinsko učni center Bavšica stroški PUS Bavšica (material in stroški usposablj.) 30.000 27.120 27.500 0,92 1,01 stroški za investicijsko vzdrževanje, oprema, amortizacija 8.000 4.997 20.300 2,54 4,06 skupaj odhodki 38.000 32.117 47.800 1,26 1 ,49 presežek prihodkov /odhodkov 0 1.078 0 poraba presežka za vzrževanje in obnovo 2008 5. KOMISIJA ZA USPOS. IN PREVENT. fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.načrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki - interni UO 2.300 2.300 2.300 1,00 1,00 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 70.450 38.806 67.460 0,96 0,00 prihodki od prispevkov - udeležencev usposablj. 37.250 77.792 46.640 1,25 0,60 skupaj prihodki 110.000 118.897 116.400 1,06 0,98 odhodki odhodki vzgojno izobraževalnih programov 97.300 115.206 104.000 1,07 0,90 materialni stroški komisije 2.600 2.645 2.300 0,88 0,87 stroški dela strok. službe 10.100 10.100 10.100 1,00 1,00 skupaj odhodki 110.000 127.951 116.400 1,06 0,91 presežek prihodkov /odhodkov 0 -9.054 0 pokrijte odhodkov s prih.iz pret.obdobij 6. KOMISIJA ZA VAR. GOR. NARAVE fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.načrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki - članarina 3.000 6.123 3.000 1,00 0,49 prihodki od usposabljanj, izkaznice, značke. Liter. 1.200 2.200 1.100 0,92 0,50 skupaj prihodki 4.200 8.323 4.100 0,98 0,49 odhodki materialni stroški dejavnosti komisije. strok. lier. 3.100 3.970 3.000 0,97 0,76 stroški dela strok. službe 1.100 1.100 1.100 1,00 1,00 stroški izdelave publikacij 3.253 skupaj odhodki 4.200 8.323 4.100 0,98 0,49 OBVESTILA PZS 113 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE presežek prihodkov /odhodkov 0 0 0 pokritje iz prih. preteklih obdobij 7. VODNIŠKA KOMISIJA fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 prihodki - članarina 6.200 7.186 6.300 1,02 0,88 donacije 0 0 0 skupaj prihodki 6.200 7.186 6.300 1,02 0,88 odhodki materialni stroški komisije 2.000 2.986 2.100 1,05 0,70 stroški dela strok. službe 4.200 4.200 4.200 1,00 1,00 skupaj odhodki 6.200 7.186 6.300 1,02 0,88 8. KOMISIJA ZA ALPINIZEM fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 75.000 73.949 77.000 1,03 1,04 prihodki od lastnih prispevkov tečajnikov 14.500 10.334 15.000 1,03 1 ,45 drugi prihodki, podpore, donacije 4.000 8.054 4.000 1,00 0,50 skupaj prihodki 93.500 92.337 96.000 1,03 1,04 odhodki odhodki za alipinistično dejavnost 58.600 60.800 60.900 1,04 1,00 stroški vzgoje in usposabljanja 23.700 20.346 24.000 1,01 1,18 materialni stroški komisije 2.600 2.050 2.500 0,96 1,22 stroški dela strok. službe 8.600 8.600 8.600 1,00 1,00 skupaj odhodki 93.500 91.796 96.000 1,03 1,05 presežek prihodkov /odhodkov 0 542 0 pokritje iz prih. preteklih obdobij 22.000 9. KOMISIJA ZA ODPR. V T. GORSTVA fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 80.000 109.530 106.000 1,33 0,97 sponzorska in donatorska sredstva 26.000 5.800 18.000 0,69 3,10 drugi prihodki, lastni prisp., prisp. komisij 12.800 15.533 12.800 1,00 0,82 prihodki - koledar 10.000 2.167 5.000 0,50 2,31 skupaj prihodki 128.800 133.030 141.800 1,10 1,07 odhodki stroški programov odprav, tabori, šole 117.700 116.865 128.700 1,09 1,10 materialni stroški komisije, rezerva 2.500 3.932 4.500 1,80 1,14 stroški dela strok. službe 8.600 8.600 8.600 1,00 1,00 skupaj odhodki 128.800 129.397 141.800 1,10 1,10 stanje presežka prihodkov /odhodkov 3.633 0 rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 54.026 10. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 230.000 302.008 232.000 1,01 0,77 prihodki od sponzorjev in donatorjev 7.000 9.503 7.490 1,07 0,79 prihodki od štartnin in udeležencev 30.000 28.660 31.000 1,03 1,08 prihodki od lastne udeležbe, usposabljanj 14.000 1.800 13.500 0,96 7,50 drugi prihodki 1.800 1.052 1.800 1,00 1 ,71 skupaj prihodki 282.800 343.024 285.790 1,01 0,83 odhodki stroški državnega prvenstva 22.000 38.291 22.500 1,02 0,59 str. mladinske in članske reprezentance 130.000 164.935 132.000 1,02 0,80 stroški usposabljanja 17.350 3.512 16.400 0,95 4,67 stroški SP, evropskega ml. pokala, prvenstva OŠ 52.000 59.277 52.000 1,00 0,88 OBVESTILA PZS 114 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE stroški obnove plezališč, plezalna stena v Kr. 18.000 22.520 18.500 1,03 0,82 materialni stroški 28.450 27.830 29.390 1,03 1,06 stroški dela strok. službe 15.000 15.000 15.000 1,00 1,00 skupaj odhodki 282.800 331.364 285.790 1,01 0,86 presežek prihodkov /odhodkov 0 11.659 0 rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 11. KOMISIJA ZA TEKM.TUR. SMUČANJE fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki- interni UO 600 1.623 600 1,00 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ drugi prihodki 3.000 1.150 2.000 0,67 1,74 skupaj prihodki 3.600 2.773 2.600 0,72 0,94 odhodki stroški tekmovanj, licence, članarina za tujino 3.600 2.773 2.600 0,72 0,94 skupaj odhodki 3.600 2.773 2.600 0,72 0,94 presežek prihodkov /odhodkov 0 0 0 12. KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO fin.načrt. 09 fin.poroč. 09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki - interni UO 3.000 3.000 3.000 1,00 1,00 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ prihodki od usposabljanja 6.250 4.555 4.600 0,74 1,01 drugi prihodki 500 400 500 1,00 1,25 skupaj prihodki 9.750 7.955 8.100 0,83 1,02 odhodki stroški usposabljanja 6.250 5.548 5.600 0,90 1,01 stroški dela komisije in dejavnosti tur.koles. 3.500 2.128 2.500 0,71 1,17 skupaj odhodki 9.750 7.676 8.100 0,83 1,06 presežek prihodkov /odhodkov 0 279 0 13. KOMIS. ZA GORSK. REŠEV. PRI PZS fin.načrt. 09 fin.poroč. 09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 drugi prihodki 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98 skupaj prihodki 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98 odhodki za organizacijsko dejavnost komisije 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98 str G RS 0 0 0 skupaj odhodki 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98 pokritje od ostanka prih. iz preteklih obdobij 14. GOSPODARSKA KOMISIJA fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki od reciprocitete 20.000 19.979 21.000 1,05 1,05 prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 0 0 0 drugi prihodki 2.000 347 2.000 1,00 skupaj prihodki 22.000 20.326 23.000 1,05 1,13 odhodki sredstva za planinske koče 18.000 19.000 18.000 1,00 0,95 razreševanje lastninskih vprašanj, drugi odhodki 1.400 4.732 2.400 1 ,71 0,51 materialni stroški komisije 600 2.139 600 1,00 0,28 stroški dela strok. službe 2.000 2.000 2.000 1,00 1,00 skupaj odhodki 22.000 27.871 23.000 1,05 0,83 presežek prihodkov /odhodkov -7.545 pokritje iz prih. preteklih obdobij 1.358 15. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki prihodki iz razpisov in natečajev javnih financ 22.000 58.105 51.830 2,36 0,89 drugi prihodki od zarač. mater.in urej. poti 7.000 7.958 7.500 1,07 0,94 prihodki od tečajev 7.000 9.296 7.000 1,00 0,75 OBVESTILA PZS 115 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE skupaj prihodki 36.000 75.358 66.330 1,84 0,88 odhodki material in stroški delovnih akcij na poteh 20.800 42.426 51.130 2,46 1,21 usposabljanje 7.000 6.826 7.000 1,00 1,03 materialni stroški komisije 2.600 2.990 2.600 1,00 0,87 stroški dela strok. službe 5.600 5.600 5.600 1,00 1,00 skupaj odhodki 36.000 57.842 66.330 1,84 1,15 presežek prihodkov /odhodkov 0 17.516 0 pokritje iz prih. preteklih obdobij 17.516 16. KOMISIJA ZA GOR. POPOTNIŠTVO fin.načrt. 09 fin.poroč.09 fin.nacrt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09 prihodki prihodki iz dejavnosti 2.500 250 2.100 0,84 8,40 skupaj prihodki 2.500 250 2.100 0,84 8,40 odhodki stroški popotništva 1.280 1.000 0,78 materialni stroški komisije 220 323 100 0,45 0,31 stroški za delovanje strok. službe 1.000 1.000 1.000 1,00 1,00 skupaj odhodki 2.500 1.323 2.100 0,84 1,59 presežek prihodkov /odhodkov 0 -1.073 0 0,00 pokritje iz prih. preteklih obdobij 1.073 0,00 prih z internimi prihodki med UO in kom. 2.119.422 2.307.153 2.350.570 1,11 1,02 odhodki z internimi odhodki UO in kom. 2.112.700 2.196.043 2.350.570 1,11 1,07 presežek prihodkov /odhodkov 6.722 111.110 0 0,00 0,00 Naloga PZS je, da se aktivno vključuje v programe razpisanih sredstev državnih organov in drugih institucij, pridobivanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov za različna področja dela. Veliko aktivnosti moramo postoriti pri pridobivanju sponzorjev in donatorjev, ki so eden od virov prihodkov. Zelo pomembna pa je aktivnost pridobivanja novega članstva v planinsko organizacijo, kar je naloga vseh nosilcev planinske dejavnosti, od organov PZS, organov MDO in še posebno planskih društev. Upravni odbor PZS je na svoji seji 25. 3. 2010 obravnaval in potrdil finančni načrt 2010, ter sprejel sklep da ga posreduje skupščini v sprejem. Predlog sklepov za skupščino: 1. Skupščina Planinske zveze Slovenije sprejeme finančni načrt za leto 2010. 2. Skupščina sprejme dodaten sklep s katerim pooblašča UO PZS, da finančni načrt za leto 2010 spremlja in usklajuje porabo z dejanskimi prihodki in odhodki. Pripravila računovodja PZS: Predsednik PZS: Vera Šmid mag. Franci Ekar OBVESTILA PZS 116 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE TOČKA 10. DNEVNEGA REDA SKUPŠČINE PZS: Sprejem sklepa o pobotu med PZS in PD Slovenska Bistrica glede nakazila odškodnine za nacionalizirano zemljiško parcelo _št. 212/3 k.o. Planina_ Skupščina Planinske zveze Slovenije je leta 1999 sprejela sklep o odprodaji Štuhcevega doma pri Treh kraljih, katerega zemljiško knjižni lastnik je bila Planinska zveza Slovenije, upravljavec pa planinsko društvo Impol iz Slovenske Bistrice, sedaj PD Slovenska Bistrica. Tedaj je bilo sklenjeno, da se kupnina doma nameni za gradnjo nove planinske koče, ko bo PD Gospodarski komisiji predložilo načrte za gradnjo. Društvo je medtem ta pogoj izpolnilo. V tem času je prišlo tudi do sklenitve pogodbe o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja z dejanskim, v skladu s sklepom Skupščine iz leta 1999, po katerem je PD Slovenska Bistrica dobilo nazaj premoženje, ki je bilo po II. svetovni vojni podržavljeno. V sklopu tega premoženja bi morala biti tudi parcela št. 212/3 k.o. Planina, ki je bila leta 1993 v postopku denacionalizacije vrnjena upravičencem, PZS pa je bilo omogočeno, da zahteva odškodnino od Slovenske odškodninske družbe. To ji je v letu 2009 tudi uspelo in je bilo s sklepom sodišča priznano. Ker pa ta znesek presega znesek 25000 €, do katerega sprejema sklepe lahko UO PZS, predlagamo, da sklep o pobotu sprejme Skupščina Planinske zveze Slovenije na svoji seji 8. maja 2010. S sprejemom tega sklepa, bodo tudi prenehale kakršne koli obveznosti PZS do PD Slovenska Bistrica in izpolnjen sklep Skupščine iz leta 1999. Delegatom predlagamo, da potrdijo sklep o pobotu sklenjen med PZS in PD Slovenska Bistrica. OBVESTILA PZS 117 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POROČILO O DELU KOMISIJE ZA PRIPRAVO VOLITEV Na osnovi sklepa UO PZS, ki je bil v novembru 2009, je bila določena komisija, in podane zahteve za kandidature. Komisije se je sestala v decembru in se dogovorila za način dela ter pripravila razpis, ki se je pričel 10. januarja in bil zaključen 20. februarja. Na svoji seji po zaključku razpisa je komisija pregledala kandidature in jih na osnovi omenjenega sklepa UO razporedila. Določila je ustrezne, nepopolne in neustrezne kandidature. Na osnovi zahtevanega števila kandidatov in dejansko prejetih kandidatur je komisija sklenila, da se izvede dopolnilni razpis za področja s premajhnim številom predlaganih kandidatov. Rok za pošiljanje dopolnjenih kandidatur in kandidatur na osnovi dopolnilnega razpisa je bil 20. marec brez možnosti za dopolnjevanje nepopolnih kandidatur. Komisija je na svoji seji 23. marca pregledala prispele materiale in ugotovila, da so tokrat bili ustrezni ampak je za funkcije Častnega sodišča bilo vseeno premalo kandidatur. Končni rezultat je sledeč: Vrsta kandidature Število kandidatov Kandidature iz kandidatur se voli skupaj ustrezne neustrezne Predsednik PZS 3 1 9 3 6 Podpredsednik PZS 6 3 20 15 5 Član UO 9 4 11 11 0 Predsednik NO 1 1 1 1 0 Član NO 4 4 5 5 0 Predsednik/namestnik predsednika CS 1 1+1 1 1 0 Član/namestnik člana CS 4 4+4 4 4 0 Tožilec/namestnik tožilca CS 0 1+1 0 0 0 Opomba: Kandidatura pomeni dokument, s katerim je predlagatelj kandidiral svojega kandidata za predlagano funkcijo. Število kandidatur ne pomeni tudi število kandidatov. Število kandidatov je na osnovi prispelih kandidatur razvidno iz kandidatnih list. Komisija je s tem svoje delo zaključila in predala kandidatne liste, ki so priloga tega zapisa, v potrditev UO ter za funkcije, ki niso dosegle najnižjega števila zahtevanih kandidatov predlagala UO sledeči sklep: Komisija za pripravo volitev ugotavlja, da je v roku rednega in dopolnilnega razpisa prispelo premalo kandidatur za vse funkcije CS. Upravnemu odboru predlagamo, da za popolnitev funkcij pridobi soglasja za podaljšanje mandatov 5 članom oziroma namestnikom ter tožilcu CS med izvoljenimi za obdobje 2006-2010 in s tem seznani ter pridobi potrditev delegatov na skupščini PZS v maju 2010. Komisija za pripravo volitev predsednik Bogdan Seliger Priloga: Kandidatne liste za voljene člane organov Planinske zveze Slovenije za volitve na Skupščini PZS, ki bo maja 2010 OBVESTILA PZS 118 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KANDIDATNE LISTE ZA VOLITVE V ORGANE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE NA SKUPŠČINI MAJA 2010 Zajete so le popolne kandidature in razvrščene abecedno po priimkih po organih, kot so bili podani v sklepu UO PZS o volitvah v organe PZS. Kandidat za predsednika PZS Zap. št. Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidata v planinski organizaciji 1 Franc EKAR rojen: 1942 član: PD Kranj PD Kranj Koroška 27 4000 Kranj Rekreacijsko PD Dolga pot Trg 4. julija 4 2370 Dravograd PD Podpeč-Preserje Preserje 2 1352 Preserje PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje PD za Selško dolino Trnje 39 4228 Železniki PD Kamnik Šutna 42 1240 Kamnik Ekar Franc se je v letu 1956 včlanil v PD Kranj; V letu 1963 je bil izvoljen za načelnika AO PD Kranja. V tem obdobju je opravil tudi številne plezalne vzpone doma in v tujini, ki so ga uvrstili med vrhunske slovenske alpiniste tistega časa. Tudi v vrste gorskih reševalcev je vstopil v letu 1959 in leta 1964 je že opravil izpit za gorskega vodnika za plezalne vzpone in turno gorsko smučanje. V letu 1973 je bil izvoljen za predsednika PD Kranj, katero je še lani zasedlo po članstvu drugo mesto med PD v Sloveniji. Ima odgovoren čut do varovanja narave zatorej ni naključje, da je opremil vse tri planinske postojanke z čistilnimi napravami in odpravo diesel elektro agregatov...; Kot spomenik Ekarja pa bo obstala Kranjska koča na Ledinah, ideja in realizacija, ki že več kot 30 let služi svojemu namenu. Tudi začetek gradnje Slovensko planinskega muzeja je odločno pospešil prav Ekar. Tudi v obdobju predsednikovanja Ekarja PZS ne moremo mimo dejstva, da je PZS v vseh letih od 2002 do 2009 poslovala pozitivno in, da so bile poravnane vse finančne obveze iz preteklih obdobij. Posebno pozornost pa je namenjal MDO PD, katerim se je po njegovem predlogu in pobudi prvič v PZS pričelo namenjati sredstva, kot minimalna podpora za delo MDO. Ne smemo pa mimo dejstev, da je velik zagovornik za ohranjanje in varovanje vrednot in dejanj, kot razpoznavnosti slovenskega planinstva pa tudi njegovega SPD PZS premoženja. Žal se nekateri s tem popolnoma »ne« strinjajo, vendar je bil in ostaja pri tem pokončen brez kompromisen. Vse za dobro slovenskega planinstva združevanega v PZS. OBVESTILA PZS 119 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Manja RAJH rojena: 1955 članica: PD Celje Matica PD Vinska gora V aktivno delo v planinski organizaciji sem se vključila v letu 2000. Naloge, ki sem jih oz. jih še opravljam od Vinska gora 31a leta 2000 v Planinskem društvu Celje-Matica: 3320 Velenje - Načelnica Mladinskega odseka od 2000 - 2004; V prvem letu sem povezala v društveno dejavnost mlade PD Vransko planince iz naslednjih celjskih vrtcev in osnovnih šol: Vrtec Zarja, I. OŠ, IV. OŠ, Hudinja, Ljubečna, podr. OŠ Vransko 59 Šmartno v R.d.. Zagotovili smo izobraževanje mentorjev PS in strokovno pomoč vodnikov društva. 3305 Vransko Vsako leto se je tradicionalnega družabnega srečanja osnovnošolskih planincev udeležilo okrog 200 mladih _planincev iz našega društva. Leta 2001 smo se ponovno začeli udeleževati poletnih planinskih taborov za osnovnošolce, prvo leto pod vodstvom sosednjega društva, nato pa sem bila pet let vodja tabora. V času vodenja MO so si tri mlade planinke pridobile naziv mladinska planinska vodnica in štiri mentorice naziv mentorica PS. Mladinski odsek je še vedno zelo aktiven in število članstva do 26 let predstavlja letno 50 - 60 % vsega članstva. - podpredsednica PD Celje - Matica od 2002 do 2003; V tem času smo z aneksom k najemni pogodbi uredili dobre medsebojne odnose z najemnikom Doma planincev in Orlovega gnezda v Logarski dolini, začeli s pripravami za ureditev prostora za planinske tabore pri Domu planincev. - predsednica PD Celje - Matica od februarja 2003 do maja 2008: Največji uspehi na področju gospodarjenja, na področju katerega sem aktivno delala: uvedba računalniško podprtega poslovanja planinskih postojank in društvene pisarne; lastno knjigovodstvo in računovodstvo, po letih izgube v poslovanju smo ves čas mojega mandata poslovali pozitivno; elektrifikacija Orlovega gnezda pri slapu Rinka, začetek urejanja dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja Frischaufovega doma, na podlagi potrjenega projekta začetek celovite notranje prenove Doma planincev, temeljita statična obnova zgradbe Kocbekovega doma, katerega obratovanje je bilo zaradi slabe statike nevarno. Zaradi napake pri denacionalizacijskem postopku pridobili na našo zahtevo nazaj precej zemljišč okrog Celjske koče; začetek postopka za ureditev zemljiškoknjižnega prenosa zemljišč k.o. Radegunda. V društvu aktivno delajo odseki: Alpinistični, Športno plezalni, Markacijski, Mladinski, Odsek za izletništvo in pohodništvo. Dobro vodenje odsekov, zagnanost članov se je vseskozi odražala v uspešnosti posameznih članov, zlasti na področju Športnega plezanja, kjer imamo odlične dosežke v različnih zvrsteh športnega plezanja, kategorizirane športnike, najboljšega alpinista leta 2003, izjemno zanimive zahtevne pohode,... - Odgovorna oseba za računovodsko področje od leta 2003: knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov, obračuni DDV, sestavitev zaključenega računa - Mentorica PS, vodja planinskega krožka Zarjini planinci od leta 1998: otroci stari 5-7 let, od prehoda na 9 letno šolanje 5-6 let. Naloge, ki sem jih oz. jih še opravljam v Savinjskem meddruštvenem odboru PD: - namestnica predsednika od 2007 do 2008 - predsednica od januarja 2009, prej nekaj mesecev po odstopu predsednika v.d.; društva so tekoče informirana o delu vodstva PZS, dogovorili smo se za stalno letno srečanje planincev odbora vsako zadnjo soboto v maju, spodbujam medsebojno povezovanje in sodelovanje na vseh področjih, udeležujem se vseh zborov in jubilejev na katere sem povabljena, sklenila sem pogodbe z večino termalnih kopališč na našem območju, kjer imajo člani popuste za storitve Naloge, ki jih opravljam v organih PZS: - članica Gospodarske komisije UO PZS od leta 2006: zavzemam se, da GK opravlja konkretne naloge na področju gospodarjenja in samostojno sprejema sklepe s tega področja - članica UO PZS na podlagi funkcije v S MDO PD: tvorno in argumentirano sodelujem v razpravi in sklepanju. Predlog podpredsednikov: Drago Horjak in Tone Tomše_ 2 OBVESTILA PZS 120 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Bojan ROTOVNIK rojen: 1976 član: PD Šoštanj PD Šoštanj Kajuhova cesta 15 3325 Šoštanj Bojan Rotovnik je član PD Šoštanj od leta 1986 in je od leta 1992 vključen v različne organe društva. Opravljal je funkcije: načelnik MO, večkrat član UO, rednik društvenega glasila Planinski popotnik in predsednik PD. V tem in preteklem mandatu opravlja funkcijo blagajnika PD. Od leta 1992 je vodnik PZS, sedaj s kategorijama A, B, D in G. Je tudi inštruktor planinske vzgoje (od leta 2004) in vaditelj orientacije PZS s predavateljsko licenco (od leta 1997). Bil je urednik in soavtor učenika Planinska šola, Vodniškega učbenika, učbenika Planinska orientacijska tekmovanja in priročnika Planinski tabori ter urednik priročnika za mentorje PS. Od leta 1995 je bil tudi aktivni član več organov PZS (predsednik Mladinske komisije, vodja Odbora za orientacijo MD, član Vodniške komisije, član Komisije za usposabljanje in preventivo, vodja Programskega sveta PUS Bavšica in voljeni član UO PZS). Poleg tega je aktiven tudi v Športni zvezi Šoštanj, Naravovarstveni zvezi Smrekovec, Olimpijskem komiteju Slovenije, Košarkarski zvezi Slovenije in Krajevni skupnosti Šoštanj._ Število kandidatov: 3 , zaključeno z zaporedno številko: 3 Voli se: 1 kandidat 3 OBVESTILA PZS 121 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KRATKI ŽIVLJENJEPISI KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA PZS ZA MANDATNO OBDOBJE 2010 - 2014 Franc EKAR Kratek življenjepis: Rojen sem 1942 v Preddvoru, kjer živim še danes, imam status »kmetovalca«, ker sem po starših podedoval kmetijo - posest. Osnovno šolo sem obiskoval v Preddvoru in Kranju. Končal sem Industrijsko šolo Iskra in nato višjo šolo za Organizacijo dela v Kranju, v nadaljevanju pa naslednjo stopnjo - VII. na fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru ter po diplomski študij in dosegel akademski naziv oz. magisterij. V redne delovnem razmerju sem bil 12 let v Iskri na področju razvoja polprevodnikov in stikal, nato v uvozu analitiki in planu. En mandat sem bil komercialni direktor in član uprave Gorenjski Tisk v Kranju, nato sem bil 24 let direktor Poslovno prireditvenega centra Kranj -direktor Gorenjskega sejma. Ob tem sem bil tudi predsednik slovenske sejemske sekcije in predsednik Stanovanjske zadruge Kranj. V katerem koli delovnem okolju sem bil, je bilo poslovanje vedno pozitivno in brez odpuščanja zaposlenih. Izvoljen sem bil tudi za prvrga podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije: bil sem pobudnik in realizator projekta »slovenska kakovost« SQ - kupuj slovensko«..; V času , ko je postala država Slovenija pravno močna članica EU, se bil župan gorske občine Preddvor, Sem poročen, oče treh že samostojno preskrbljenih otrok s petimi vnuki. V PD Kranj sem se včlanil v letu 1956 in sem v njem še tudi danes aktiven član in tudi predsednik PD. V prvih letih sem prehodil Slovensko planinsko transverzalo in v letu 1959 vstopil v AO in GRS Kranj. V letu 1964 sem opravil gorsko vodniški izpit za vodenje plezalnih vzponov, turnega smučanja in po planinskih poteh ter brezpotjih. V letu 1963 sem bil izvoljen za načelnika AO Kranja in kasneje opravljal tudi dela tajnika GRS Kranja. V 60 letih sem bil tudi član komisije za alpinizem PZS in delal tudi v podkomisiji za gorsko vodništvo PZS. V leiu 1962 sem preplezal, razmeroma kmalu po preplezanju že številnih zahtevnih plezalnih smeri, tudi Pallavicijinev ozebnik v Grossglocnerju in celoten najtežji montblanški greben Pentery, od Aig, Noire /jugo zahodnem grebeni A/l, do vrha Mont Blanca.. in kasneje smer v vzhodni steni Brenve Setnelle Rouge. Ti zahtevni plezalni vzponi so bili tokrat prvič preplezani s strani Slovencev. V letu 1962 sem bil uvrščen med slovenske plezalce, alpiniste z opravljenimi najtežjimi vzponi - »vzponi leta«. V letu 1963 sem bil član prve slovenske alpinistične odprave v Kavkaz, v letu 1967 enako v Pamir, kjer sem opravil najtežji vzpon »alpinjade« na t.i. mednarodnem taboru. V letu 1970 sem bil član prve slovenske odprave v Pakistan na lsior-0 nal. v Tem letu sem vodi! uspešno alpinistično odpravo v Mawenzi Tanzanijo, ko opravi naveza Zapiotnik - Perčič mednarodno odmeven nov plezalni tehnično zahteven vzpon. Devet plezalnih prvenstvenih smeri pa tudi zaznamuje mojo alpinistično aktivnost. V letu 1973 sem bil izvoljen za predsednika PD Kranj. Uveljavil sem se v akciji »vsi občani hodijo v gore«. Po moji pobudi se zgradi Kranjsko kočo na Ledinah v letu 1977 in enako planinski dom na Gospinci na Krvavcu. Posodobi se razpadajoči planinski dom na Kališču, obenem se po moji zasnovi izgradijo tovorne žičnice za Kališče in Ledine. Vsem planinskim postojankam PD Kranja se zgradi čistilne naprave in foto voltarični sončno energetski sistem. Sem pobudnik tradicionalnega naravo varstvenega dneva. Imam velike zasluge pri pri pridobivanju sredstev in izgradnji Kredarice. Tudi izgradnja in dokončanje Slovenskega OBVESTILA PZS 122 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE planinskega muzeja seje pričeta operativno izvajati v mojem času predsednikovanja PZS. Po moji pobudi, ideji in predlogu sta se nadelali planinski poti: prvi slovenski pristop na Veliko koroško Babo in po grebenih KoČen Bil sem predlagatelj »planinskih tematskih poti: »Kranjski vrhovi«, planinska pot Storžič: Zoisova botanično planinska pot. Za dva mandata sem bit izvoljen za pod predsednika PZS in nato od leta 2001 do 2010 za predsednika PZS. V tem času se je na PZS uredilo pozitivno ekonomsko finančno poslovanje, doseženi so bili odlični svetovni dosežki vrhunskih alpinistov, športnih plezalcev, tuno smučarskih tekmovalcev. Sistemsko in mednarodno primerljivo se je uredilo zavarovanje članstva PD - PZS, še vedno sem aktiven planinski pohodnik, tudi plezam še in aktivno smučam, saj sem še vedno tudi učitelj smučanja. Sem pa še redni in registrirani član: Gorske reševalne službe Slovenije Združenja, gorskih vodnikov, Združenja vaditeljev učiteljev in trenerjev smučanja . Rojena sem 6.10.1955 v Preboldu, kjer sem zaključila osnovno šolo. Poleg Srednje ekonomske šole sem končala Višjo pravno šolo in pridobila strokovni naslov pravnice. Poleg te formalne izobrazbe sem na Gea College zaključila Šolo podjetništva. Trenutno pa se izobražujem na 3. stopnji angleščine. V času aktivnega dela sem si delovne izkušnje pridobivala na področju zunanje trgovine, planiranja, normativne ureditve, kadrovskem, računovodskem in finančnem področju. Zadnjih osem let sem zaposlena kot Vodja splošnega in finančno računovodskega področja za matično podjetje in podjetja, ki jih imamo v tujini. Znanja, ki sem si jih pridobila s formalno izobrazbo in delovnimi izkušnjami, so mi zelo pomagala tudi pri delu v planinski organizaciji. V vseh preteklih letih sem dobro spoznala raznolikost področij planinske dejavnosti. V času rednega šolanja sem se devet let učila nemški jezik, tako da govorim in pišem brez težav in ga uporabljam tudi sedaj pri delu. Po evropski jezikovni lestvici je moje znanje nemškega jezika uvrščeno v skupino B2, angleškega pa v A2. Poleg rednega dela in aktivnega dela v planinski organizaciji, sem tretji mandat sodnica porotnica. Nisem izvoljena ali imenovana funkcionarka nobene politične stranke na ravni države ali občine S kandidaturo prevzemam odgovornost za zakonitost poslovanja PZS. /PU (POC /0 Manja RAJH OBVESTILA PZS 123 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Za podpredsednika prilagam soglasji dveh kandidatov, ki bosta podata samostojni kandidaturi in ju predlagam v izvolitev: - Draga Horjaka in - Toneta Tomšeta. Tretjega kandidata bom predlagala izmed ostalih kandidatur za podpredsednike. V kolikor ni v nasprotju z volilnim postopkom me o ostalih kandidatih za podpredsednike seznanite po zaključku zbiranja kandidatur. OBVESTILA PZS 124 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Bojan ROTOVNIK Splošno: • do leta 1986 sem se spoznaval s planinstvom preko družinskih planinskih izletov in v okviru planinske skupine na osnovni šoli. • član Planinskega društva Šoštanj sem nepretrgoma od leta 1986, • večino časa svojega aktivnega delovanja skrbim za promocijo in popularizacijo planinstva kot avtor različnih prispevkov na več spletnih straneh in tiskanih medijih, Organizacijsko delo v planinskem društvu: • leta 1992 sem postal član upravnega odbora matičnega planinskega društva, zadolžen za delo z mladimi in sem pripravil program za ponovno oživitev mladinskega odseka v matičnem planinskem društvu, • leta 1995 sem postal načelnik mladinskega odseka, • bil eden izmed pobudnikov za izdajo društvenega glasila Planinski popotnik, ki je v letu 1995 izšel kar štirikrat, nato pa enkrat letno vse do danes (ves čas sem aktivno sodeloval pri izdaji društvenega glasila, sprva kot urednik, nato pa kot sourednlk), • v letu 2003 sem prevzel funkcijo predsednika Planinskega društva Šoštanj, ki sem jo opravljal v času, ko je društvo praznovalo 100. obletnico delovanja (Izvedenih 17 prireditev, posvečenih temu visokemu jubileju), • v letu 2000 sem bil soustanovitelj in nato vodja ter aktivni član sekcije Zlatorog PD Šoštanj, ki je sprva organizirala zahtevnejše planinske ture, nato pa smo se preusmerili v izvajanje družinskih planinskih aktivnosti, ki jih izvajamo še danes, • kot predstavnik PD Šoštanj sem sodeloval pri ureditvi plezališča na pobočju hriba Rnek pri Šoštanju. Organizacijsko delo v PZS: • voljeni član Upravnega odbora PZS v mandatnem obdobju 2006 - 2010, • vodja Programskega sveta PUS Bavšica od leta 2006 (v tem času smo občutno povečali zasedenost objekta in izvedli triletni investicijski program z namenom še izboljšati pogoje za bivanje in delo v učnem središču), • član Komisije za usposabljanje in preventivo PZS od njene ustanovitve do danes. Delo mladih oz. delo z mladimi: • kot načelnik (1995) in nato aktivni član mladinskega odseka sem deloval na področju dela mladih v PD Šoštanj do leta 2002, • leta 1993 sem se prvič udeležil Zbora mladinskih odsekov in bil nepretrgoma aktivni udeleženec teh zborov vse do leta 2008, • leta 1995 sem se vključil v delo Mladinske komisije PZS, ki sem jo kot predsednik vodil v obdobju od 1996 do 1998, nato pa še več let kot funkcionar aktivno deloval v različnih organih te komisije, • v letu 1996 sem bil vodja Pokrajinskega odbora mladinskih odsekov Savinjskega MDO, • bil v vodstvu prvega planinskega tabora PD Šoštanj za mlade planince v Koprivni (1996), ki smo ga skupaj s PD Gornja Radgona izvedli pod okriljem taborov Savinjskega MDO in nato večkrat sodeloval kot član vodstva na poletnih taborih, • aktivno sodeloval pri izvedbi dveh zimskih taborov mladih planincev PD Šoštanj, ki smo jih poimenovali Snežkovanja, • kot urednik vodil projekt izdaje priročnika za mentorje planinskih skupin in priročnika Planinski tabori, ki ju je izdala Planinska založba PZS, • kot vodja ali čtan vodstva sodeloval na več tečajih za aktivne člane MO, za vodstva planinskih taborov in na tečajih za družabnost v gorah, • zadnjih 7 let sodelujem pri izvajanju programa dela planinske skupine Vrtca Šoštanj, • v zadnjih treh letih se aktivno vključujem v izvajanje planinskih aktivnosti za družine (Izvedba treh družinskih planinskih taborov in več planinskih izletov za družine), • v letu 2007 sem bil eden izmed pobudnikov priprav programa neformalnega izobraževanja mladih v planinski organizaciji z nazivom Mladinski voditelj tn v zadnjih treh letih sodeloval pri izvedbi tečajev za Mladinske voditelje v PUS Bavšici, • v šolskem letu 2009/10 sem bil avtor testov za regijsko in državno tekmovanje Mladina in gore. OBVESTILA PZS 125 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Prostovoljno vodništvo leta 1992 sem se udeležil in uspešno zaključil tečaj za mladinske planinske vodnike, kije potekal v Bavšici in pričel z vodniškimi aktivnostmi, katere sem redno izvajal vse do danes, bil sem eden izmed pobudnikov za ustanovitev Vodniškega odseka PD Šoštanj, kjer sem aktivno deloval vse do danes, v letu 1997 sem se udeležil in uspešno zaključil tečaj za vodenje lahkih zimskih tur (kategorija D) in vodenje zahtevnih kopnih tur {kategorija B), v letu 2004 pa sem zaključil še tečaj za vodenje lažjih turnih smukov (kategorija G), na Zboru vodnikov PZS (eta 2002 sem bil izvoljen za člana Vodniške komisije PZS, v kateri sem aktivno deloval celotno mandatno obdobje, kot urednik in soavtor vodil projekt izdaje učbenika Planinska šola in Vodniškega učbenika,ki ju je izdata Planinska založba PZS, v letu 2004 sem se udeležil in uspešno zaključil tečaj za inštruktorja planinske vzgoje, kot vodja ali član vodstva sodeloval pri izvedbi tečajev za vodnike PZS kategorije A v letih 2004, 2005 in 2006, tečaja za vodnike PZS kategorije D leta 2007 ter tečaja za vodnike PZS kategorije B leta 2006 in 2008 ter več kopnih in snežnih izpopolnjevanj za vodnike PZS. Planinska orientacija: • prvega planinskega orientacijskega tekmovanja sem se udeležil leta 1995 in v tekmovanjih aktivno sodeloval ves čas, • leta 1996 sem kot član organizacijskega odbora sodeloval pri izvedbi neuradnega državnega tekmovanja v planinski orientaciji Dobrič 1996, v letu 1997 pa sem bil vodja 1. planinskega orientacijskega tekmovanja v izvedbi PD Šoštanj, • leta 1997 sem prevzel vodenje Odbora za orientacijo IVI K PZS in bil eden izmed najaktivnejših pri ponovni oživitvi planinskih orientacijskih tekmovanja širom Slovenije, • v letu 1997 sem bil vodja 1. seminarja orientacije na Menini, katerega sem vodil še naslednjih pet let, nato pa občasno sodeloval pri izvedbi - prav tako sem vodil ali sodeloval pri izvedbi več seminarjev za traserje in organizatorje POT in izpopolnjevanj za vaditelje orientacije, • v letu 1997 sem pridobil strokovni naziv vaditelj orientacije PZS, leto zatem pa še predavateljsko licenco za seminarje orientacije, • bil sem vodja 1. Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja, ki je potekalo maja 1998 na Menini, • v letu 2001 sem sodeloval v vodstvu Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja, ki je v organizaciji MK PZS potekalo na Jančah, leta 2004 pa sem bil tehnični vodja Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja, ki je v organizaciji P D Šoštanj potekalo v širši okolici Topolšice, Belih Vod in Slemena, • na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju na Koroškem sem bil član ekipe, ki je osvojila 1. mesto v kategoriji C in 1. mesto v absolutni konkurenci (za ta uspeh je ekipa prejela priznanje za športno-tekmovalne uspehe v neolimpijskih športih Športne zveze Šoštanj za leto 2002), • kot urednik in soavtor vodil projekt izdaje priročnika Planinska orientacijska tekmovanja, ki je izšel v Planinski založbi PZS, Ostale pomembnejše aktivnosti izven planinske organizacije: • aktivni član in v tem mandatu predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec, • podpredsednik in en mandat tudi predsednik Športne zveze Šoštanj, • član skupščine in član Odbora za šport na lokalni ravni Olimpijskega komiteja Slovenije, • direktor Košarkarskega kluba Elektra, sekretar združenja košarkarskih klubov 1. lige in član Izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije, • član sveta Krajevne skupnosti Šoštanj, zadolžen za kulturno dediščino in turizem. V Šoštanju, 19. marca 2010 Bojan R ovnik OBVESTILA PZS 126 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PROGRAMI DELA KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA PZS ZA MANDATNO OBDOBJE 2010 - 2014 Franc EKAR Ker bo delovanje Planinske Zveze Slovenije tudi v prihodnje temeljilo na zagotovilu vsem njenim članicam, da bodo povezane v njej uspešnejše zagotavljale svojim članom razvoj svojih planinskih in drugih dejavnosti, da bodo tako Še naprej del več kot stoletne tradicije planinstva, z vsem kar to v »očeh« slovenske javnosti pomeni in prinaša ter hkrati def poenotenega sistema delovanja, zavarovanja članov, usposabljanja in izobraževanja, uporabe planinske infrastrukture, enotnega nastopa do države ter skupnega povezovanja s sorodnimi nevladnimi organizacijami tako doma kot v tujini, za kar so pripravljene odvajati določen del članarine, ki je osnovni vir financiranja planinske organizacije, bo tudi v prihodnje osnovni temelj zaupanja te povezave trdno, pregledno, čim bolj predvidljivo in zanesljivo ter nadvse skrbno finančno poslovanje. Ta temelj delovanja smo skrbno izgrajevali skoraj celotno preteklo desetletje, ko smo ga s pomembno odločitvijo oprli tudi na zelo zahtevno, vendar uspešno Črpanje sredstev Evropskih strukturnih skladov - Evropskega socialnega sklada in v polni meh izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja Fundacija za šport. V oba navedena vira financiranja se bodo preko skupnih programov tudi v prihodnje vključevale vse naše dejavnosti in posredno tudi nekatere dejavnosti članic. Ker se je tudi osnovni vir financiranja - prihodek od članarine in tudi ta seje zadnjih desetih letih krepko povečal, hkrati pa seje pri porabi jasno izostrila njena namembnost, so podana vsa zagotovila za ekonomsko trdnost in zanesljivost normalnega delovanja nacionalne planinske organizacije tudi v prihodnje, to je dela vseh pomembnih organov zveze, komisij in odborov, Planinskega vestnika, založbe in delovne strokovne službe. Seveda bodo za vso to zanesljivost prihodkov potrebni kvalitetni, razvojno usmerjeni in prepričljivi programi vseh naših dejavnosti, kvalitetni planinski kadri, ki jih bodo zanesljivo vodili in usmerjali in še bolj ekonomsko in strokovno sposobno delovanje strokovne službe; to je redno zaposlenih delavcev. Prav na področju strokovne službe PZS, ki je v postavki odhodkov zveze največji strošek, se bo v prihodnje namenilo še več pozornosti za produktivno, učinkovito in profesionalno zanesljivo trošenje in rabo najbolj »dragocenih« sredstev. Zatorej bo v programski usmeritvi v prihodnjem mandatu obvezna optimalna reorganizacija strokovne službe, tudi področje delovnih razmerij ter priprava in sprejem take sistemizacije, vključno s funkcijo poslovno delovnega »manegerja«- generalnega sekretarja, ki bo strokovne obvladljivo, z vsem zaupanjem in transparentnostjo vodil in organiziral delovne procese z znanji upravno, pravnih ekonomskih znanj. Sposoben bo moral biti preglednega ugotavljanja delovnih učinkov in produktivnosti zaposlenih ter izvajanja racionalizacije in ob tem uveljavljati pošteno in pravično določanje delovne uspešnosti in nagrajevanja. Enako učinkovito, prizadevno in strokovno bo moral skrbeti za nove ustvarjene prihodke; to je v osnovi »plemenitenje« vseh prispelih sredstev iz naslova članarine, razpisov, prodaje in iz pridobitniške storitvene dejavnosti PZS in Iskanje novih virov. Urejevanje preciznejših pogodbenih odnosov med t.i, »društveno« Planinsko Zvezo Slovenije in njenim profesionalnim delom - strokovno službo, bo potrebno urediti tudi v Statutu PZS, da se bodo zaposlovanja za OBVESTILA PZS 127 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE redna delovna razmerja in ostale plačilne oblike deta urejale v okviru materialnih in denarnih zmožnosti. Veliko pozornost in skrbnost se bo namenjalo članstvu v PZS, še posebej v prizadevanjih za še bolj uspešno, finančno vzdržno in učinkovito delovanje meddruštvenih odborov planinskih društev. Osnovna usmeritev bo, da bomo vsakega aktivnega člana PD, predvsem pa vse na novo včlanjene, čim prej usposobiti oz. seznanili s planinskimi znanji in pozitivno prakso za varno in zanesljivo pa tudi kulturno in naravi prijazno gibanje v gorskem svetu. To bodo prizadevanja in želje pa tudi zahteve, do vseh, ki bodo sodelovali pri vodenju planinske organizacije v prihodnje, da bo osebnost planinca, člana planinskih društev in PZS kar najbolj popolna, pokončna in tudi zgled ter pojem avtoritete in spoštovanja v njegovem okolju. Zatorej tudi še za v naprej predlagam, da se nujna sredstva za delovanje MDO in vseh temeljnih dejavnosti, kijih pokrivajo, v okviru objektivnih finančnih zmožnostih namenjajo tudi v prihodnje. Že v ožji krog planinske strokovne javnosti ponujen poskus t.i. »ranglranja« posameznih dejavnosti PZS bomo nadgradili, da bomo natančno ugotovili področja in dejavnosti, ki planinsko organizacijo krepijo, obnavljajo njeno članstvo, privlačijo mlade in hkrati zagotavljajo delovanje tradicionalnih področij, ki bodo planinski organizaciji zagotovili tako prepoznavno mesto med nevladnimi organizacijami tudi v prihodnje. Ne gtede na izhod ugotovljenih prioritet pa bodo prav zagotovo tudi v prihodnje naše vodilne dejavnosti, delo mladih in z mladimi, varstvo narave, planinske poti, alpinizem, varno vodenje izletov, različne uspešne plezalne zvrsti itd . Za kakovostnejše in popolnejše delo in delovanje PZS si bom prizadeval, da bi nastali novi aktivni odbori ali celo komisije za: planinska kulturna področja, planinsko zgodovino, planinske animacije, ekonomsko-finančno dejavnost, za Informiranje in propagando ter planinsko-pravna področja, seveda v finančno vzdržnih in kadrovsko učinkovitih oblikah Za obdobje novega mandata PZS bom tudi predlagal, da se posodobijo in času in razmeram primerno na novo zapišejo vsebine v Častnem kodeksu PZS, ki bi moral temeljito poseči tudi na etična področja, v Vodilih PZS ..., v katerih bo potrebno opraviti določene vsebinske redakcije in jih razširiti z novimi vsebinami, med drugimi tudi »Tirolske deklaracije«. Te določbe smo dolžni spoštovati in upoštevati. Posebnega »Zakona o planinstvu«, za katerega so se že večkrat pojavljale pobude in vprašanja, da bi ga poizkusili napisati, tudi v prihodnje ne bi podprl, saj ni zanj nikakršne utemeljene potrebe, ki bi narekovala zakonsko ureditev planinstva Velika škoda bi namreč bila, da izgubili status civilne društvene ter nevladne organizacije Bil bi pa to tudi prvi primer v alpskem območju, da bi se planinstvo uokvirilo v zakonske določbe in predpisovanja. Nikakor pa na drugi strani ne bomo dopustili, da bi se nekatere od naših dejavnosti v kakršnikoli zakonski ureditvi opredeljevalo kot rizične ali celo škodljive za zdravje, ampak moramo argumentirano dokazati ravno nasprotno in zato izkoristiti vsa možna sredstva in znanje. Po uspešnem delu mladinske komisije PZS v zadnjem obdobju, ko je pristojen zbor za njeno delo sprejel tudi nov sodoben pravilnik o njenem delovanju, posebne skrbi za njeno prihodnost oz. prihodnost dejavnosti mladih znotraj PZS in njenih Članic nI. Novo vodstvo PZS se bo pa vendarle v prihodnosti botj potrudilo s t.i. »politično« podporo, ki je potrebna, da bo to področje dela mladih in z mladimi, kot eno temeljnih za obstoj planinske organizacije, tudi na nivoju MDO-jev in PD enako spoštovano in tudi po finančni plati upoštevano in vrednoteno. Zagotovili bomo, da bodo prav vsa PD pod enakimi pogoji deležna vseh ugodnosti, ki jih PZS preko MK nudi mladim planincem. OBVESTILA PZS 128 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Planinske poti so strateško in preventivno izjemnega pomena za množično pohodništvo in varno hojo v gore. V novem mandatu organov PZS se zato postaja vse večja nuja. da se v zakon o planinskih poteh vnesejo ustrezne dopolnitve, ki bo zagotavljala sistemsko in trajno ureditev financiranja za obnove in vzdrževanja planinskih poti, kakor tudi za označevanja in izvajanja ogledov in nadzor stanja planinskih poti. Tudi druge oblike financiranja, tudi s strani gospodarstva in turizma bomo ob skrbno določenih pogojih še podprli. Slovensko planinstvo in PZS sta doma in v svetu še naprej razpoznavna po vrhunskih alpinistično plezalskih dosežkih, to pa se še širi z enako učinkovitimi, razpoznavnimi odmevnimi dosežki tudi med novimi vrstami gorsko plezalnih športov; športnega plezanja.., turno smučarskega tekmovanja...; Zato bo dolžnost in obveza, da se bo vodstvo PZS tudi v prihodnje prizadevalo za potrebna sredstva za ohranitev sedanjega nivoja in za nemoten nadaljnji razvoj vrhunskega statusa in podmladkov kot za financiranje vrhunskega planinskega alpinizma in planinsko gorskega športa iz državnih in sponzorskih sredstev. Komisija za varstvo gorske narave se je v zadnjem desetletju dejansko izkazala kot nadvse pomemben čten dejavnosti PZS in posredno njenih članic in ne le nekaj, kar je zapisano zgolj v samem uvodu našega krovnega akta. PZS in planinstvu je tudi dejansko zagotovila legitimnost, da se razglaša za okoljsko organizacijo, tudi s pridobitvijo ustreznega javnega statusa, zato bo tudi vnaprej deležna vse pozornosti. Ker s svojim programom delovanja pa tudi usposabljanjem strokovnih kadrov bolj sodi v področje dela ministrstva za okolje in prostor, kot v športno ministrstvo, bodo naše aktivnosti potekale tudi v tej smeh, vsekakor pa bomo to naravo-varstveno dejavnost močno podprli in je naša obveza tudi v bodoče, saj bi brez tovrstnega vpliva na planince in druge obiskovalce gora, ozaveščanjem in pozitivnimi zgledi težko pred javnostjo obranili skoraj prislovično skrb, ki se že od nekdaj pripisuje planinski organizaciji na področju prizadevanj in aktivnosti za ohranjanje in varovanje planinsko gorskega sveta. Ni dobro, da je deio Komisije za usposabljanja in preventivo v zadnjem obdobju v stagnaciji, kot, da je vse pomembno na področju usposabljanja znotraj PZS in ostalih strokovnih zadev že opravljeno. Ker se PZS skoraj dnevno sooča s problematiko, kateri je lahko kos le strokovno neodvisna in preverjena skupina planinskih strokovnjakov iz vseh področij naših dejavnosti, ki vodstvu PZS in UO PZS ponuja ustrezne predloge in strokovne rešitve, bodo tako kadrovski, kot drugi ukrepi eni prvih v novem mandatu, da se ponovno vzpostavi v stanje, ki smo ga dosegli zadnjih petnajst let, ko je ob sodelovanju vseh komisij PZS po 35 letih delovanja postavila In utrdila potrebne standarde, doktrino in postopke usposabljanja in strokovnega odločanja, ki jih priznavajo tako država, kot pristojne visokošolske institucije, OK, UIAA in tudi slovenska vojska. Tudi njene prihodnje naloge in cilji bodo še naprej visoko strokovne, povezovalne in usmerjevalne, saj si brez tega ne moremo zagotoviti varnega, strokovno vodenega in zanesljivega gibanja v gorskem svetu, enotnega nastopanja do naših članic navzven in ne ustreznih kriterijev za pridobivanje pomembnih sredstev ESS in fundacije. Ta komisija ne bo tudi dopustila, da bi se pri izvajanju usposabljanj v okviru posameznih komisij PZS zniževal standard ali nivo kvalitete naših tečajev, prej obratno, saj moramo raven kvalitete kadrov, ki usposabljajo in samih programov čim bolj približati zahtevam Strokovnega sveta RS za šport. Ker je varen in organiziran obisk gora in vseh drugih predelov naravnega okolja ena najpomembnejših dejavnosti planinskih društev, je zelo pomembno, da PZS v okviru Vodniške komisije zagotovi in omogoči kar se da dobro strokovno usposobljenost vodnikov. VK se je j zadnjih letih dobro organizirala in skrbi za vse potrebe po izvajanju osnovnega in licenčnega usposabljanja, bo pa njeno delo v prihodnje usmerjeno v še boljšo organiziranost, večje poenotenje delovanja. OBVESTILA PZS 129 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE enoten standard kvalitete vodenja, s še večjim poudarkom na naravovarstveni vidik obiska gora; prevzemanje vodenj tudi za skupine s posebnimi potrebami, kot tudi postopno prevzemanje vodenja za plačilo, v organizaciji turističnih agencij in drugih turističnih subjektov. Pri tem slednjem bo PZS poskrbela za enoten nastop oz. ponudbo, enotne kriterije, evidenco vodnikov iz razvida strokovnih delavcev v športu in ločeno financiranje potrebnih zavarovanj takih vodnikov in njihova licenčna usposabljanja. Tudi komisiji za gorsko reševanje in morda pri njej še dodatek »in preventivo«, bo novo vodstvo PZS moralo ustvariti tako kadrovske, kot organizacijske pogoje za delovanje in hkrati v PD in MDO-jih doseči pravilno razumevanje njene sedanje vloge. Morala bo prevzeti trajno skrb povezovanja s GRZS, skupaj z njo sodelovati pri preventivnih akcijah in analizi nesreč v gorah, pripraviti potrebne elemente usposabljanja za vgraditev v obstoječe programe strokovnih kadrov PZS, predvsem vodniške, alpinistične, tumo-kolesarske in inštruktorske, hkrati pa pripraviti program tudi za postopno usposobitev članstva PD in v prvi vrsti oskrbnikov planinskih koč, da bodo usposobljeni za nudenje kakršne koli pomoči, samopomoči in ukrepanje v slučaju nesreče. Odbor za članstvo je izjemno zaslužen, da je PZS dobila evropsko »vsebino« in primerljivost glede pravic člana PD, to je z zanimivimi zavarovanji, ugodnostmi, popusti,..; Podpiram zato predlog tega odbora, da se projekt »Enotnega informacijskega sistema« PZS nadaljuje, tudi z razpisom in angažiranjem zunanjega ponudnika sistema in s tem uredi centralni register, društev, članstva, strokovnih kadrov in drugih evidenc To bi bila odlična kadrovska preglednica tudi za »iskanja« ustreznih prostovoljnih kadrov, najbolj primernih in planinsko »izobraženih« za določena področja dela; v PD, MDO in na nivoju PZS, za društvene in tudi za ostale oblike, tudi delovnih razmerij v PZS, Planinski vestnik je zanesljivo ena največjih vrednot PZS in slovenskega planinstva na sploh zatorej sem dolžen izjaviti, skupaj z mojimi prihodnjimi sodelavci, da bo tudi v bodoče namenjena enaka skrb in pomoč PV za nemoteno planinsko strokovno delo, planinsko razpoznavno kulturno vsebino in njegovo neprekinjeno izhajanje. Planinska založba je tudi enako pomembna sopotnica planinstva in PZS, ki potrebuje podporo tudi vnaprej. Predlagal bom le, da bi bili naši vodniki in priročniki primerljivi s podobnimi priročniki v tujini, predvsem tistimi v aktivnih alpskih okoljih, tako po vsebini, kot po formatu, da bi tudi tematike namenjali tistim strukturam članstva, ki jih je številčno največ; mladi, starejši, določene ciljne skupine itd . Zanesljivo je, da nam priročnikov in literature za starejše zelo primanjkuje Tudi nastajanje potrebnih strokovnih učbenikov in knjig bo potrebno na novo izpodbuditi in zanje poiskati finančne vire iz javnih razpisov. Slovenski planinski muzej bo moral postati stalnica tudi v prihodnje, prostor aktivnega strokovnega sodelovanja pa tudi naše skrbi, pomoči in financiranje njegovega delovanja v okviru možnosti, da bo ta planinska muzejska institucija dobro delovala in s tem tudi neposredno popularizirala planinstvo. V PZS in njenih članicah se moramo prizadevati, da se v šolske izlete in ekskurzije vključijo tudi ogledi in obiskovanja SPM. Predlagal pa bom tudi, da se SPM prenese tudi tisti knjižni fond PZS in edicije, ki že imajo status »muzejskega eksponata«. Gospodarska komisija se bo v prihodnje morala bolj zavzemati, da planinske postojanke, s planinskih statusom, ki jih upravljajo PD, ostanejo še naprej v sklopu PZS, da ne bi podlegle raznim kombinacijam po samostojnih združenjih. Bo pa zato potreben bolj aktiven vpogled v dogajanja povezana s planinskimi objekti, tudi z bolj prožnim in partnerskim odnosom, ki bo imel za cilj OBVESTILA PZS 130 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE absolutno spoštovanje planinski hišni redov in ostalih določb: ki zagotavljajo enotnost osnovne ponudbe slovenskih planinskih koč. Menim, da bo to vedno večja nuja v prizadevanjih, kako dosegati čim manjšo energetsko porabo, vode, kemičnih sredstev, kako doseči ekološko obratovanje koč. Prizadevanja bo morala usmeriti, da planinske postojanke ne morejo in ne smejo postati gostilniški veseljaški prostor, ampak prostor zavetja in nujne oskrbe s hrano in pijačo. Razreševati bo morala politiko oskrbniškega kadra, tudi z vidika vsaj najnujnejšega usposabljanja in spodbujati ukinjanje najemništva, ki je za planinstvo škodljivi in neprimerni. Glede določanja enotnih popustov In cenikov bo potrebno med upravljavci in GK oz. PZS doseči obojestransko optimalno in sprejemljivo usklajenost. Tudi kriterije korektnega ocenjevanja in nagrajevanja oskrbnikov oz. lastnikov za urejenost, ekološko in tudi siceršnjo prijaznost planinskih postojank, bo morala dogovoriti in uvesti v prakso. Velika skrb, obveza in odgovornost prihodnjega vodstvenega tirna PZS in tudi GK v prihodnjem obdobju bo, da se nadaljuje že uspešno pričeto razčiščevanje in urejanje premoženja PZS. Dosledno moramo upoštevati tudi vse pravne ugotovitve in dejstva, da je le PZS lahko edina pravnomočna naslednica SPD. zato ima vso pravico, da se to v novem mandatu z vso odgovornostjo nadaljuje. Pri tem ne smemo in ne moremo obiti dejstva, da je Aljažev stolp vrh Triglava, kot premičnina in darilo Jakoba Aljaža bila last SPD oz. sedaj PZS. Zanj moramo zato poskrbeti do dokončne ureditve statusa in ne bomo dopustiti, da bi to ali katero koli drugo materialno ali simbolno premoženje zanemarili ali se mu odpovedali na neustrezen način. Vse bomo postorili tudi v smeri, da bom naše planinsko premoženje vključili tudi v funkcijo prihodkov PZS. Morda kakšna od dejavnosti PZS v med nanizanimi dejavnostmi tem gradivu ni posebej izpostavljena, kar posebej velja za naše zelo uspešne športne plezalce oziroma Komisijo za športno plezanje, njene programe in aktivnosti, tako doma, kot na mednarodnem področju. Tudi Komisija za tekmovalno turno smučanje in Komisijo za turno kolesarstvo bosta deležni vse pozornosti pri njunem nadaljnjem razvoju in delovanju. Pri prvi bo potreben poseben poudarek na zagotavljanju kar največje stopnje varnosti, posebej pred snežnimi plazovi in visoki stopnji spoštovanja rastlinskega in živalskega sveta, za katero je ta dejavnost lahko moteča, pri drugi pa poleg varnosti, tudi izvajanje primarne funkcije te komisije, kar je osvestiti in naučiti, kje s kolesom v naravi, posebej Še gorski da in kje ne, gotovo jasen »ne« na planinskih poteh. V novem mandatu bo tudi priložnost, da razrešimo tudi prostorsko stanje PZS na Dvoržakovi v Ljubljani. Ker kakšne posebne planinske vrednote ta objekt tako nima, razen, da je razmeroma dobro dostopen tudi z javnimi prevoznimi sredstvi in smo se nanj navezati, kljub njegovi funkciji v preteklosti (prostori sodišča oz. sodnikov za prekrške). Trenutno ima ta lokacija še veliko prometno - lokacijsko vrednost, kar nam ponuja možnost, da bi z morebitno kupnino lahko sklenili finančno »konstrukcijo« za novo moderno in funkcionalno prostorsko ureditev.., tako za ustrezno delo strokovne službe PZS, delo komisij, planinska usposabljanja, založbo, PV in skladišča; tudi večnamenski prostor - dvorano z vsaj 40 sedeži. S tem bi se tudi po tej plati lahko nekako primerjali z drugimi evropskimi zvezami. Aktualno bo tudi delovanje v smeri, da bi PZS poleg Bavšice v svoji lasti pridobila in uredila še kakšno ustrezno lokacijo za izvajanje planinskega usposabljanja in izobraževanja, seveda v ustreznem planinskem okolju, kot tudi za ustrezne programe odprtega tipa, njeno promocijo in morda prodajo planinske literature ter pripomočkov in opreme za pot v gore; nič drugače, kot imajo in počnejo npr. v Avstriji, Švici,...; OBVESTILA PZS 131 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Kot dodatna možnost za aktualno planinsko dejavnost in nove prihodke, bomo vendarle morali aktivirati tudi t.i. planinsko agencijo za planinsko gorska popotništva, ture, trekinge, izlete..; zato bo nujna temeljita ocena stanja in organizacijska prenova komisije za gorska popotništva Ob tem se bomo morali zavedati, da nas že sedaj pri tem zakon o društvih izenačuje z gospodarsko podjetniškimi dejavnostmi, zato je povsem odveč zgubljati energijo in denar z ustanavljanjem nekakšne nove tozadevne pravne osebe. Na področju mednarodnih delovanj in sodelovanj bom seveda predlagal prioritete , ki se bodo v prvi vrsti nanašale na Slovence - slovenska planinska društva, včlanjena v PZS v »zamejstvu«: Trst, Gorica, Celovec. Tudi bo potrebno nadaljevati planinska druženja, srečanja in strokovne izmenjave, dopolnjevanja v prostoru Alpe Jadran, v dosedanji obliki t.i, »Planinci treh dežel«. Preučili bomo možnosti in potrebe, da bi enako povezali tudi slovenske planince živeče na Hrvaškem v Istri, na Madžarskem. Predlagal bom tudi, da bi poizkusili z vključitvijo v PZS tudi SPD iz ostalih območij sveta, npr Argentine, kjer so ustanovljena in delujoča slovenska planinska društva. Našo prisotnost in članstvo v mednarodnih zvezah UIAA, CAA, IKAR bomo ohranili in po potrebi na novo preverili kadrovsko ustreznost, vsekakor pa mora ostati vsaj na sedanji ravni, oblikah in obsegu, brez povečevanja stroškov , kar vse velja tudi za ostala kombinirana partnerska članstva npr.; Zveza popotništva EU, kjer bi morali pravično porazdeliti obveze in dolžnosti. Prizadevali se bomo podpreti morebitno novo vlogo CAA, če se bo ta, zaradi prilagajanja EU, iz sedanjega vplivnega območja Alpskega loka širila tudi na planinske zveze novih in bodočih članic EU, seveda brez dodatnih finančnih obveznosti. Nadaljeval bom s pobudo, da se nekdanji sporazumi o sodelovanjih in reprocitetah s planinskimi zvezami z območij bivših jugoslovanskih republik obnovijo in posodobijo, in da to isto storimo tudi za planinska društva po svetu s katerimi se je v taki ali podobni obliki že sodelovalo. V bodoče bomo nadaljevati aktivno politiko dodeljevanja priznanj objektivno zaslužnim Predlagal bom, da se uvede tudi t.i. status »zaslužnega veterana PZS«, da se oblikuje listina »ambasador slovenskega planinstva« in enkrat letno posveti posebna pozornost posameznikom za posebne dosežke. Podpiram vsa prizadevanja za dosledno ohranitev temeljev, izvirnosti in planinskih vrednot od SPD in PZS, kamor sodi tudi planinsko izrazoslovje, ki se ne sme spreminjati ali potvarjati. Naša planinska razpoznavnost je namreč ravno v pojmu planinstvo, ki je naša dediščina in zaveza; tako smo se tudi registrirali in se tudi še enkrat na novo zapisali, Trudili se bom, da se nobena od dejavnosti PZS ne bo počutila manj vredna ali ogrožena, če pa že pride do neželenega izločanja iz PZS, ki je v prostovoljni organizaciji seveda možno, pa ostanejo vse skupne vrednote, lastnine in vsebine trajno v lasti PZS in so zato neodtujljive. Tako je tudi z lastnino, ki jo je ustvarilo ali pridobilo SPD ali pa mu je bila podarjena, ki je sedaj popolna last in pravica PZS. Ostati moramo pokončni in ponosni člani PD in PZS, razpoznavni in vidni, v slehernem slovenskem kraju. Tako, kot smo v tem mandatu uspeli, da smo ob spomeniku v Bohinju prvim pristopnikom Triglava namestili zastavo PZS, ki trajno plapola, tako bomo morali storiti in namestiti planinsko zastavo tudi ob spomeniku PZS dr, Juliusu Kugyju v Trenti, ker smo v tem letu postali lastniki tega trentarskega zemljišča. Planinska zveza Slovenije, ki je pretekli mandat zaključita kar s tremi odločbami o delovanju v javnem interesu; na področju športa in rekreacije, ohranjanja gorske narave in humanitarnih dejavnosti, ki vključujejo tudi podporo reševanju v gorah, si je s tem seveda naložila določene obveze, ki jih mora in jih tudi bo aktivno upoštevala, izvajala in spoštovala; tudi s potrebo finančno podporo, kije eden temeljnih pogojev za pridobitev in ohranitev teh statusov. Solidarnost in pomoč mora biti in ostati planinska razpoznavnost, zatorej bomo morali biti ponovno na preizkušnji, ko bomo morali PD Gorje pomagati pri obnovi razrušenega planinskega doma na Doliču. OBVESTILA PZS 132 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Glede organiziranosti in delovanja PZS še za v naprej zagovarjam, kar največjo avtonomnost in samostojnost delovanja komisij in odborov, s popolnim zaupanjem, da delujejo v skupno dogovorjenih okvirih in v prid članicam PZS in upoštevanjem sklepov organov PZS in tudi v okviru zato določenih zakonov in predpisov, s kar največjo mero racionalnosti, gospodarnosti, poštenosti in odgovornosti za namensko rabo pridobljenih in dodeljenih sredstev. Ker je prevzemanje vodenja posameznih komisij in odborov velika odgovornost in ne zgolj priznanje za minulo delo. bo takoj po konstitutivni seji UO PZS in imenovanju oz. potrditvi načelnikov, poskrbljeno za ustrezen seminar, na katerem so bodo za svoje delo in skupne cilje PZS in njenih članic najprej ustrezno usposobili. Čas in skrb za prihodnost delovanja in razvoja PZS pa v osnovi terja tudi pripravo in izdelavo strateško racionalizacijskega programa in tekoče izvajanje analitik, kontrol porabe sredstev in posebej obvladovanja in zmanjševanje največjih stroškovnih postavk. Tudi za vsa plačana dela, opravila in storitve ne bomo dovoljevali improvizacij in nepravilnosti pri njihovi realizaciji. Tudi v naslednjem mandatu bo mnogo tega odvisno od novih in obstoječih planinskih kadrov, njihove resnične srčnosti, pripravljenosti in popolne planinske iskrenosti za delo za katerega so bodo odločili, njihove »planinske širine« in pripravljenosti razumeti tudi različna stališča, ki pa takrat, ko jih uskladijo, sprejmejo in potrdijo pristojni organi PZS, postanejo zaveza za vse, tudi za predsednika PZS, ki jim bom kot odgovorna oseba podrejen, zato jih bom spoštoval. Marec 2010 OBVESTILA PZS 133 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Manja RAJH Skupščina Planinske zveze Slovenije je na nadaljevalnem zasedanju dne 23. 10. 1999 sprejela Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, ki so še danes, nekaj več kot 10 let po sprejetju zelo aktualna in odlična osnova za delo vseh organov zveze in društev. Vodila zavezujejo vsakokratno vodstvo in je pravzaprav njegova naloga, da vsako leto oz. v vsakem mandatu natančneje sprejme operativni program na podlagi Vodil, zato predlagam naslednje: 1. Dopolnitev Vodi! pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev ter sprejem operativnega programa za realizacijo. 2. Članarina za plačilo članstva naj ne bo predvsem plačilo zavarovanja, ampak motivacija za možnost udejslvovanja v kvalitetnih programih različnih dejavnostih, ki se navezujejo na planinsko dejavnost. Proučitev možnosti plačila Članarine brez vezanosti na koledarsko leto od 1.1. do 3 i .12., temveč na 365 dni od dneva, ko je plačana. Primerjava z ostalimi športi, ki se odvijajo v naravi. Preveriti ustreznost delitve članarine med PZS in PD ter znotraj PZS. Uresničitev centralnega enotnega registra članstva na strežniku PZS. 3. Za stalno osveščanje in zagotavljanje varnosti obiskovalcev gora sprejme Komisija za gorsko reševanje pri PZS operativni načrt in načrt sodelovanja z GRZS. 4. Varstvo gorske narave je z.a ohranitev narave izjemno pomembno in na tem področju je sprejetih veliko predpisov, deklaracij, konvencij tako, da nam vsem ostane predvsem to. da jih spoštujemo. Vsebine varstva gorske narave morajo biti vključene v izobraževalne vsebine vseh komisij PZS 5. Planinske poti: dokončanje centralne evidence planinskih poti in vris poti v digitalni obliki. Planinskim postojankam določiti minimalni standard in pospešiti ekološko sanacijo. Seznam planinskih koč bo potrebno revidirati in ohraniti v njem le tiste, ki temu pojmu res ustrezajo. 6. Mladi v planinski organizaciji imajo pomembno vlogo in jim je potrebno zagotoviti enakopravnost, jih pritegniti v izobraževanje za mladinskega voditelja, saj bo na ta način zagotovljena aktivnost mladih planincev tudi v obdobju, ko bodo zapustili osnovnošolske klopi ter povečati število izobraževanj mentorjev. Nadaljevati s sedanjim programom dela Planinskega učnega središča Bavšica. 7. Alpinizem ima v Sloveniji dolgoletno tradici jo in mu je zato potrebno zagotoviti vso podporo za kvalitetno delo. Enako podporo zagotoviti športnim plezalcem, ki so v kratkem času dosegli svetovni vrh zato, da bodo na njem obstali, 8. Turnim kolesarjem zagotoviti vso potrebno podporo za razvoj tega športa v sozvočju z naravo. 9. Planinski vestnik je dosegel tehnično in tudi vsebinsko aktualnost. Zagotoviti je potrebno, da ga bo prejel vsak član planinskega društva in planinske koče.. OBVESTILA PZS 134 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE !0. Bliža se otvoritev Slovenskega planinskega muzeja. Slaba odzivnost članstva pri zbiranju sredstev nam ni v ponos, zato je potrebno z vodstvi društev, ki niso ničesar prispevala, osebno kontakt i rat i. Planinci moramo sami poskrbeli za lastno dediščino, ker tega ne bo namesto nas nihče storil. 11. V organiziranosti Planinske zveze Slovenije je potrebno zagotoviti sodelovanje vodstev Meddruštvenih odborov z vodstvom PZS preden vodstvo PZS predlaga sprejem pomembnejših odločitev, v i/.ogib kasnejšim nesoglasjem. 12. Ponovno je potrebno imenovati Pravno komisijo PZS. 13. V strokovni službi je potrebno zaposliti strokovnega delavea za področje gospodarjenja, poti. Generalni sekretar PZS. Predsedstvo in UO PZS naj opravljajo naloge v skladu s Statutom in Poslovnikom UO PZS. Na ta način bo zagotovljena tudi kvaliteta dela strokovne službe. V Celju. 19.2. 2010 Manja I OBVESTILA PZS 135 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Bojan ROTOVNIK Planinstvo v vseh izraznih oblikah ima med Slovenci velik pomen in je že tradicionalno med najbolj množičnimi ter razširjenimi oblikami rekreacije v Sloveniji. Planinstvo pa ni le oblika rekreacije oz. športa, ampak s svojimi široko zasnovanimi dejavnostmi sega na področja, kot so varstvo okolja, kultura, turizem, gospodarstvo, izobraževanje, usposabljanje, reševanje ... Planinstvo je lahko tudi način življenja! Prav zaradi pestrega obsega dejavnosti, velike množičnosti in več kot stoletje dolge tradicije, mora imeti Planinska zveza Slovenije posebno in pomembno mesto v slovenski družbi. A trdne pozicije se ustvarjajo s kakovostnim delom, resnim odnosom in s spoštovanjem ter izvajanjem dogovorjenega. Naša osrednja planinska organizacija se ne sme podrejati dnevno aktualnim dogodkom ali željam politično vplivnih oseb aii organizacij. Planinci si moramo markirati iastno pot, katere potek lahko glede na želje in potrebe prilagajamo, a osnovni cilji morajo biti temeljni kamni naše poti. Kateri pa so osnovni cilji? Le-te najlažje razberemo iz bogate zgodovine, zato mednje zagotovo sodijo: • obiskovanje gora doma in v tujini, • skrb za varnost v gorah, • spoštovanje sočloveka, narave in tradicije, • raznolika in privlačna vsebina planinstva, • kakovostna množičnost, • prostovoljnost delovanja. Na temelju navedenih osnovnih ciljev bi si v primeru izvolitve za predsednika osrednje planinske organizacije skupaj s sodelavci v štiriletnem obdobju 2010 - 2014 prizadeva! za uresničitev programa dela, ki je razdeljen v več vsebinskih sklopov. 1. Poslovanje organizacije: • prehod na moderne, cenejše in okolju prijaznejše oblike poslovanja z uporabo enotnega informacijskega sistema in uvedbe e-poslovanja na vseh ravne organizacije, • organizacijsko zasnovo racionalizirati z zmanjšanjem števila organizacijskih enot (komisij, podkomisij, odborov, skupin ...) na vseh ravneh in hkrati povečati učinkovitost delovanja s kakovostno pripravljenimi gradivi za sejo, ustrezno podporo strokovne službe in z jasno določenimi pravicami in odgovornostjo vodilnih planinskih funkcionarjev in vodilnih organov, • povečati avtonomnost komisij PZS pri pripravi in izvajanju vsebine dela, • modernizirati skupščine PZS s tem, da se izboljša priprava, izvedba in da se na primeren način vključi več vsebinskih tematik, OBVESTILA PZS 136 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE • reorganizacija delovanja strokovne službe v smislu, da se ustrezno usposobljeni strokovni delavci razbremenijo nepotrebnih administrativnih opravil in se posvetijo izvajanju strokovnih del s povečano stopnjo pravic in odgovornosti predvsem z namenom postati kakovosten, hiter in zanesljiv servis društvom in planinskih funkcionarjem, • na osnovi temeljite analize odpraviti nepotrebne administrativne ovire v poslovanju celotne organizacije, • vzpostaviti sistem, ki bo vzpodbujal združevanje manjših planinskih društev in pripojitev manjših društev večjim društvom in si prizadeval za ustavitev nadaljnjih cepitev planinskih društev na manjša društva, • ustvariti takšno kulturo organizacije, da se bodo planinske dejavnosti dobro počutile pod okriljem enotne organizacije, ne pa da izstopajo iz organizacije. 2. Varstvo gorske narave: • povečati aktivnosti planinske organizacije na konkretnih aktivnostih: o naravovarstvene problematike v gorskem svetu kot so nezakoniti in/ali nesmiselni posegi v občutljivi prostor, promet in vožnje v naravnem okolju, o še naprej sodelovati pri spremembah Zakona o Triglavskem narodnem parku, o aktivno se vključiti v ustanavljanje Kamniško-Savinjskega regijskega parka, o sodelovati pri spremembah Uredbe o vožnjah z motornimi vozili v naravnem okolju ....), • poglobiti sodelovanje s sorodnimi organizacijami na področju varstva gorske narave z namenom usklajenega delovanja. 3. Informacijska dejavnosti in planinski mediji: • uvesti skupno uredniško politiko spletnih strani, Obvestil PZS in Planinskega vestnika z vključevanjem Planinske založbe z namenom hitrejšega razvoja vsebine in racionalizacije dela ter sredstev, • Obvestila PZS postopno ukiniti v papirni obliki in jih nadomestiti z e-novicami, • povečati vlogo in pomen Planinskega vestnika kot osrednjega planinskega medija, preučiti možnost, da bi ga prejemali vsi člani planinske organizacije in hkrati nadgraditi vsebino za doseganje večjega kroga bralcev, • spletne strani PZS morajo postati osrednji planinski medij za obveščanje o dnevno zanimivih planinskih dogodkih in o splošnem dogajanju na področju planinstva, • vzpostaviti primerno sodelovanje s portalom Gore in ljudje z namenom povečanja učinkovitosti posredovanja informacij kar najširši planinski javnosti. 4. Vsebinske vezi s člani in nečlani: • enakovredno zastopanje vseh področij in oblik dejavnosti, ki oblikujejo planinstvo, • posebno skrb namenjati planinskemu usposabljanju mladih in strokovnim delavcem v športu na področju planinstva, • programe in akcije odpirati tudi za nečlane in jim s tem pomagati pri uvajanju v planinstvo in lastni skrbi za varnejše gibanje v gorah, • dejavnosti s področja preventive v gorah povezati v nacionalni program varnosti v gorah. OBVESTILA PZS 137 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. Članarina in članstvo: • reorganizacija sistema članarine in sistema Članstva v planinski organizaciji saj moramo člana dolgoročno vezati na organizacijo predvsem preko pripadnosti, kar se lahko doseže samo z bogato in zanimivo vsebino, ne pa s poudarkom na obifici popustov, • uvedba časovno premakljive letne članarine, • uvedba enotnega registra članov, kar bi omogočalo večjo stopnjo vsebinskih ugodnosti za člane. 6. Planinsko gospodarstvo • planinsko gospodarstvo ima vedno več konkurence, na vpliv katere se mora planinska organizacija ustrezno in pravočasno odzivati, predvsem z učinkovito in moderno organiziranostjo: o mreženje oz. povezovanje planinskih poti, planinskih koč in vodništva po posameznih gorskih skupinah (oskrba, trženje, ponudba, blagovna znamka) in priprava skupnih kandidatur za črpanje evropskih sredstev za infrastrukturne projekte (posodobitev poti in koč), o razvoj in financiranje programov trženjske ponudbe planinskih koč: info centri, družinske koče in učna središča, o povečati vključevanje Planinskega učnega središča Bavšica, kot edinega tovrstnega objekta v lasti PZS, v izvajanje različnih planinskih aktivnosti, o učinkovitejše trženje planinskih edicij. 7. Sodelovanje s sorodnimi organizacijami: Dolgoročno urediti odnose z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Združenjem gorskih vodnikov Slovenije in ostalimi sorodnimi organizacijami. 8. Zaključek Naslov tega programa dela {Gremo skupaj varneje v gore) je namenoma povzet iz slogana Mladinske komisije PZS, kjer smo avtorji tega programa aktivno delovali dlje časa. Slogan je kratek, a vsebinsko zelo bogat in predstavlja povzetek predstavljenega programa dela. Projekt kandidiranja in nato v primeru izvolitve opravljanje funkcij predsednika PZS je zelo zahtevna naloga, zato sem k pripravi tega programa dela povabil dva moja velika planinska prijatelja, ki mi bosta v primeru izvolitve skupaj s Še ostalimi sodelavci pomagala pri izvedbi zastavljenega programa dela. To sta: * Borut Peršolja (PD Domžale), kandidat za podpredsednika PZS in ♦ Roman Ponebšek (PD Litija), kandidat za voljenega člana UO PZS. V Šoštanju, 19. marca 2010 Kandidat za pred Bojan Rotovnik > OBVESTILA PZS 138 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Kandidati za podpredsednike PZS Zap. št. Kandidat Predlagatelj (i) Področje dela, kjer bi sodeloval Aktivnost kandidata v planinski organizaciji 1 Stanko GAŠPARIČ rojen: 1949 član: PD Rečica ob Savinji PD Rečica ob Savinji Rečica 78 3332 Rečica ob Savinji PD Zreče Šolska cesta 4 3214 Zreče PD Dobrovlje-Braslovče Planinske poti, koče, infrastruktura Je ljubitelj gora in dober poznavalec planin. Pridobil se je naziv VGN, markacist inštruktor ter pl. vodnik A in B kategorije. Je dolgoletni član KPP in T.pk ter vodja Odbora za markaciste SMDO. Vsako leto organizira in vodi več skupinskih delovnih akcij v sredogorju in visokogorju. Kot dosedanji podpredsednik PZS deluje na področju planinske infrastrukture. Tudi v lokalni skupnosti je poznan s svojimi aktivnostmi. V matičnem PD si kot predsednik prizadeva za dobrobit in širjenje te dejavnosti med odraslimi, šolsko mladino in najmlajšimi iz vrtca. Poln je pozitivne energije in znanja, ki ga z veseljem prenaša naprej. Braslovče 32 3314 Braslovče Nadaljevanje Predlagatelj(i) PD Loče PD Atomske toplice PD ZZV Celje PD Zabukovica PD Pristava Šolska ulica 5 3215 Loče PD Polzela Polzela 8 3313 Polzela Škofja gora 1 3254 Podčetrtek PD Liboje Kasaze 98 3301 Petrovče Ipavčeva 18 Migojnice 6 Pristava pri Mestinju 29 3000 Celje 3302 Griže 3253 Pristava pri Mestinju PD Dobrna PD Mozirje Dobrna 19 Savinjski gaj 4 3204 Dobrna 3330 Mozirje 2 Marko GORŠIČ rojen: 1951 član: PD Podpeč-Preserje PD Podpeč-Preserje Preserje 2 1352 Preserje Gospodarstvo, pota, racionalizacija dela... Predvsem pa zavzemanje za enotno, močno in uspešno PZS, ker samo taka lahko nudi uspešno oporo VSEM PD po celi državi (lobiranje pri sprejemanju zakonov, ki se dotikajo PZS, ustvarjanje finančnih osnov tako za delo zveze kot društev...) Član planinskega društva od zgodnjega otroštva. (1954 leta) Član AO APD od leta 1969. Inštruktor planinstva v JLA. Ustanovni predsednik PD Podpeč-Preserje. Organizator največjih letnik prireditev PZS: 2x Skupščina PZS- brez stroškov za PZS, Dan slovenskih planincev z normativnimi stroški za PZS, Slavnostna seja PZS-brez stroškov za PZS. Uspešno povezovalno delo za vrnitev SPD Trst, Gorica in Celovec v matično organizacijo. Povezovanje MDO-jev. OBVESTILA PZS 139 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Drago HORJAK rojen: 1949 član: Rekreacijsko Dolga pot Dravograd PD PD Mežica Trg 4. aprila 4 2392 Mežica PD Bricnik Glavni trg 22 2366 Muta PD Mislinja Šolska cesta 34 2382 Mislinja Delovanje MDO-jev Je član planinske organizacije že 55 let. Kot pionir se je včlanil v PD Ravne na Koroškem. V sedemdesetih letih je že bil aktiven alpinist in načelnik Alpinističnega odseka Ravne pri PD Ravne. Članstvo v planinski organizaciji je nadaljeval v PD Slovenj Gradec. V letu 1975 je postal član GRS postaja Prevalje in bil aktiven reševalec 25 let. Od leta 1984 pa tudi reševalec-letalec. Od leta 2002 je član RPD Dolga pot Dravograd, kje je bil v letu 2003 izvoljen za predsednika društva, katero funkcijo opravlja še danes. Leta 2006 je na pobudo PD Koroške bil izvoljen za predsednika Meddruštvenega odbora (MDO) PD Koroške in do takrat je tudi član UO PZS. V letu 2008 je bil na pobudo PZS izvoljen za načelnika komisije za GRS pri PZS. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je prejel bronasti in srebrni častni znak PZS. Za delo pri GRS je za svoje požrtvovalno delo prejel zlato značko PZS. Prav tako je za svoje humanitarno in nesebično delo prejel Bloudkovo srebrno značko. Glede na prehojeno pot in njegove zasluge, ki jih nedvomno ima za razvoj planinstva na Koroškem, predlaga PD Mežica, da se ga imenuje za podpredsednika PZS. 4 Štefan KEBER rojen: 1947 član: PD Prevalje PD Prevalje Trg 54 2391 Prevalje Varstvo gorske narave Štefan Keber je profesor geografije in zgodovine, zaposlen na gimnaziji Ravne na Koroškem. Član PD Prevalje je od leta 1962. V PD Prevalje je aktiven od leta 1978 dalje. Nekaj let kasneje je bil izvoljen v upravni odbor PD Prevalje, zadolžen za kulturo. Na tem mestu je še danes in skrbi ter organizira Kulturna srečanja v okviru PD Prevalje na Uršlji gori. Sodeluje v vseh uredniških odborih za izdajo publikacij PD Prevalje. Štefan Keber je nosilec srebrnega in zlatega častnega znaka PZS. UO PD Prevalje je na svoji 7. redni seji, dne 11.2.2010 sprejel sklep, da se Štefana Kebra predlaga kot kandidata za podpredsednika PZS Ljubljana._ Borut PERŠOLJA rojen: 1972 član: PD Domžale PD Domžale p.p. 66 Celotna dejavnost Planinske zveze Slovenije 1230 Domžale Borut Peršolja, univerzitetni diplomirani geograf in magister geografskih znanosti, zaposlen v Državnem zboru. Član Planinskega društva Domžale in do nedavnega njegov predsednik. Kot vodnik PZS (A, B in D kategorije) in inštruktor planinske vzgoje je sodeloval na 80 planinskih taborih in tečajih doma in v tujini. Objavil je več kot 100 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov z geografsko in gorniško vsebino (celotna blog Razgledi. Je ustanovitelj Državnega tekmovanja Mladina in gore (1989) in od leta 1990 vodi Gorniške večere. Bil je urednik in soavtor knjige Mladi v gorništvu in gorniški organizaciji (1995), učbenikov Mentor planinske skupine (1998, 2001), Planinska šola (2005), Vodniški učbenik (2006), priročnika Športni dan (2008) ter strokovni sodelavec Sidartinih vodnikov Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009). Je zunanji sodelavec Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in ustanovni član društva CIPRA Slovenije. Več let je opravljal naloge predsednika Mladinske komisije PZS in podpredsednika PZS. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo (1997), nagrado za najboljši prispevek v prilogi Znanost časnika Delo (2003), priznanje Mladina in gore (1998) in srebrno plaketo Občine Domžale (2009). Je veteran vojne za Slovenijo._ bibliografija šteje 327 enot), piše gorniški 3 5 OBVESTILA PZS 140 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Tone TOMSE rojen: 1951 član: PD Radovljica PD Radovljica Gorenjska cesta 26 4240 Radovljica PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje Planinske poti, varstvo gorske narave, propaganda Anton Tomše, rojen 14. marca 1951 v Radovljici. Zaključil šolo za oblikovanje v Ljubljani in si pridobil naziv likovni tehnik. Zaposlen sem bil kot aranžer in propagandist v trgovskem podjetju Murka Lesce. Po ukinitvi podjetja sem do upokojitve opravljal delo restavratorja. Član planinske organizacije sem od leta 1965. Od leta 1985 sem član Upravnega odbora Planinskega društva Radovljica. V tem obdobju v društvu opravljam funkcijo markacista, gospodarja društva, propagandista in podpredsednika društva. V letih 1995 - 2001 sem bil predsednik planinskega društva Radovljica. Od leta 1989 sem aktiven tudi v MDO Gorenjske. Leta 1990 sem postal načelnik Komisije za planinske poti in član Upravnega odbora PZS. Občasno sodelujem pri raznih aktivnostih v okviru Planinske zveze Slovenije. Kot dolgoletni markacist in načelnik Komisije za planinske poti poznam problematiko planinskih poti v okviru PZS pa tudi širše. Vzdrževanje planinskih poti in varstvo gorske narave sta zelo tesno povezani dejavnosti in bosta v bodoče še bolj. Promocija in propagandna dejavnost sta v modernem svetu nuja za normalno delovanje vsake institucije. 35 let sem poklicno delal na tem področju in mi zato to področje ni tuje._ Število kandidatov: 6 , zaključeno z zaporedno številko: 6 Voli se: 3 kandidate 6 Kandidati za člana UO Zap. št. Kandidat Predlagatelj(i) Področje dela, kjer bi sodeloval Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji 1 Franc BERK rojen: 1957 član: PD Vrelec-Rogaška Slatina PD Vrelec-Rogaška Slatina Celjska cesta 3a 3250 Rogaška Slatina Sodelovanje in delo z Vodniško komisijo Kandidat je podpredsednik PD, načelnik vodniške komisije in vodnik PZS (kat. A, B, D). S svojim večletnim delom v PD, je pripomogel k rešitvi mnogih težav pri org. PD Vrelec. 2 Darko BRADAŠKJA rojen: 194 član: PD Jesenice PD Jesenice Cesta železarjev 1 4270 Jesenice Gospodarska dela Več let je bil dober in vesten oskrbnik planinskih postojank, opravljal vsa gospodarska dela. Zelo marljivo dela pri markacijskem odseku, kjer je trenutno pripravnik markacist. 3 Miro ERŽEN rojen: 1955 član: PD Dovje-Mojstrana PD Dovje-Mojstrana Savska cesta 1 4281 Mojstrana PD za Selško dolino Trnje 39 4228 Železniki Gospodarsko področje Miro Eržen je član društva od leta 1966. V upravne organe društva se je vključil že leta 1981 in prevzel vodenje Gospodarskega odbora, ki ga je vodil vse do leta 1998, po tem obdobju do leta 2008 je bil član, od leta 2008 pa je v.d. predsednika gospodarskega odbora. V tem obdobju je aktivno deloval pri upravljanju in vzdrževanju Aljaževega doma ter pripravah na izgradnjo Šlajmerjevega doma. V času njegove izgradnje je vodil gradbeni odbor, ki je gradnjo uspešno pripeljal do konca. V obdobju 1998 do 2009 pa je aktivno sodeloval pri izvedbi večjih razvojnih projektov kot so elektrifikacija Aljaževega OBVESTILA PZS 141 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE doma, izgradnja čistilne naprave in druga obnovitvena dela. V letu 2009 pa je uspešno sodeloval pri sanaciji vodovoda za potrebe Aljaževega doma in sanacijo struge Bistrice, ki ga je v letu 2008 poškodovalo jesensko deževje. Že v letu 1981 se je vključil v Muzejski odbor društva in pomagal pri zagotovitvi materialnih pogojev za odprtje Triglavske muzejske zbirke v stavbi na Triglavski 50; v letu 1995 pa je prevzel vodenje tega odbora pri društvu, ki je nadaljeval delo pri prizadevanjih za postavitev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Na tem področju vodi projekt postavitve tega muzeja, katerega gradnja se je že zaključila. Poleg dela na gospodarskem področju je vodil organizacijo številnih društvenih prireditev ob pomembnih jubilejih in dosežkih pa tudi tistih na ravni PZS, katerih organizator je bil društvo (Dnevi planincev); aktivno kot predstavnik društva pa deluje pri vsakoletni organizaciji Aljaževih dnevih. V obdobju 1995 do 2000 je bil podpredsednik društva; društvo pa vodi od leta 2000 dalje. Kot voljeni član deluje v UO PZS, GK PZS, planinsko tematiko pa zastopa v Svetu zavoda LTO Kranjska Gora; Svetu TNP: svetu Muzeja športa in svetu Gornjesavskega muzeja Jesenice._ 4 Franc MIŠ rojen: 1962 član: PD Kamnik PD Kamnik Franc Miš je član PD Kamnik od leta 2000; prej pa je bil član PD Domžale. Sicer pa je Šutna 42 alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec. Takoj po prihodu v Kamnik se je 1240 Kamnik aktivno vključil v delo društva in odsekov. Pokazal se je kot odličen organizator in __motivator. Ponovno je oživil nekdaj zelo popularno smučanje iz Kamniškega sedla - Štuparjev memorial. Sedaj se imenuje Kamniški memorial za smučko in cepin. V letih 2007/2008 je bil tudi vodja Alpinistične šole v Kamniku z 25 udeleženci. S svojo pripadnostjo ideji planinstva, reševanju problemov z dialogom, upoštevanjem tradicije planinske organizacije in društev, organizacijskimi sposobnostmi ter pozavanjem planinstva menimo, da bi bil Franc Miš ustrezen kandidat ne samo za člana UO PZS temveč tudi za podpredsednika._ Janez PETKOŠ rojen: 1947 član: PD Bled PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje Gospodarjenje s premoženjem g. Petkoš je po poklicu univ.dipl.inž. gozdarstva. Že kot osnovnošolec se je včlanil v planinsko društvo, pričel obiskovati planine in hribe ter v sebi začutil smisel za naravno lepoto. Ko je odrasel je prevzel vodenje planinskega društva; se z vso silo in močjo posvetil prenovi in ureditvi Blejske koče na Lipanci, ki je vzorno urejena in odprta vse dni v letu, zato pozna področja v planinskem gospodarstvu. Poleg tega pa iz njega izžareva še veliko drugih talentov. G. Petkoš je poleg planinca tudi kmet, gozdar in lovec. Je prefinjen opazovalec življenja in to je popisal tudi v pesniških zbirkah, romanu in pripovednih delih. Ta imajo svojevrstno ekološko sporočilo. Človek proti naravi ne izbira, ona izloči sama in obratno. V sedanjem mandatu je že bil član UO in smatramo, da bi v naslednjem lahko to funkcijo ponovno opravljal._ Roman PONEBŠEK rojen: 1969 član: PD Litija PD Litija Ulica Mire Pregljeve 1 1270 Litija Področje mladih, vodništvo, gospodarstvo Kandidat je že 10. leto predsednik PD Litija. V zadnjem mandatu je bil voljen člen UO PZS. V letih 1992 - 2004 je bil gospodar PUJ Brežica. Dve leti je bil predsednik MK PZS, dve leti podpredsednik. Aktivni sodeluje na akcijah VK PZS. Danilo ŠKERBINEK rojen: 1940 član: APD Kozjak-Maribor APD Kozjak-Maribor Ob železnici 16 2000 Maribor Zadeve v zvezi ugodnosti in pravic članov PD in njihovo usposabljanje Je aktivni gorski vodnik z mednarodno in nacionalno licenco, član ter inštruktor GRS, planinski vodnik PZS ter alpinist. V iztekajočem mandatu organov PZS je član UO PZS, predsednik Odbora PZS za članstvo, podpredsednik CAA (planinska zveza gorniških organizacij na področju Evropskih Alp), član predsedstva IKAR (Mednarodne zveze za gorsko reševanje) itd. - V svojem bogatem planinskem organizacijskem delovanju od leta 1956 do danes je vodil ali bil inštruktor na neštetih tečajih, bil načelnik GRS pri PZS (16 let), načelnik komisije za vzgojo PZS itd._ 5 6 7 OBVESTILA PZS 142 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 8 Tone TOMSE rojen: 1951 član: PD Radovljica PD za Selško dolino Trnje 39 4228 Železniki Komisija za planinske poti Upravni odbor ŠD za Selško dolino Železniki, je na svoji 6. Redni seji 18.2.2010 sprejel sklep, da za člana Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije predlagamo Toneta Tomšeta iz PD Radovljica. Smatramo, da je svoje delo na področju markacistov ter v odboru za pota pri MDO Gorenjske deloval zelo uspešno. Prepričani smo, da bo tudi v UO PZS veliko prispeval za dobro delo. 9 Uroš VIDOVIC rojen: 1973 član: PD Ptuj PD Ptuj Prešernova 27 2250 Ptuj Planinske poti, Komisija za Evropske peš poti, srečanje 3 dežel Mag. Uroš Vidovič je član PD Ptuj od leta 1986. Član UO PD Ptuj je od leta 1990, opravljal je funkcije načelnika MO, odbora za poti in dva mandata predsednika PD. Sedaj je podpredsednik PD Ptuj. Član KPP PZS od leta 1994, dva mandata član UO PZS ter sedaj podpredsednik. Število kandidatov: 9, zaključeno z zaporedno številko: 9 Voli se: 4 kandidate Kandidat za predsednika NO Zap . št. Kandidat Predlagatelj Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji 1 Andrej BRVAR rojena: 1953 član: PD Domžale PD Domžale p.p. 66 1230 Domžale Andrej Brvar iz Ljubljane, po poklicu diplomirani inženir tehnične matematike (diplomiral je iz dinamike snežnih plazov). Zaposlen je v podjetju Bonitetna hiša i d.o.o. V gore hodi že več kot 40 let, aktivno pa je v planinski organizaciji začel sodelovati kot gorski stražar v PD Ljubljana Matica. V bežigrajski gimnaziji je bil soustanovitelj planinske skupine in je tako našel pot do mladinskega odseka, kjer je bil leto dni njegov načelnik. Od tod je prišel v mladinsko komisijo pZs ter bil njen načelnik od leta 1975 do 1977 in od 1979 do 1981. Bil je član izvršnega odbora PZS, podpredsednik PZS in predsednik izvršnega odbora PZS. Od leta 1990 do leta 2001 je bil predsednik Planinske zveze Slovenije. Končal je tečaja za mladinske vodnike in planinske inštruktorje ter v času delovanja v mladinski komisiji vodil več poletnih in zimskih tečajev. Po gorah rad hodi po brezpotjih pa tudi z družino si rad začrta kakšno svojo pot, s karto in ne po markiranih poteh. Število kandidatov: 1, zaključeno z zaporedno številko: 1 Voli se: 1 kandidat OBVESTILA PZS 143 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Kandidati za člana NO Zap. št. Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji 1 Marjan BURJA rojen: 1939 član: PD Kranj PD Kranj Koroška 27 4000 Kranj PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje Predlagani kandidat je član Planinskega društva Kranj od leta 1978. Od leta 2005 do 2009 je bil predsednik MDO Gorenjske. V društvu opravlja funkcijo predsednika Nadzornega odbora že tretji mandat. Pred upokojitvijo je opravljal funkcijo načelnika za finance Občine Kranj, nato je kot direktor vodil Upravo družbenih prihodkov v občini Kranj. Leta 1986 je odšel v gospodarstvo. Zadnjih devet let pred upokojitvijo je vodil finančni sektor v Iskri instrumenti v Otočah. Od leta 2000 je upokojen. Svoje aktivno delo nadaljuje v Planinskem društvu Kranj in v Društvu Kranj računovodskih in finančnih delavcev Kranj, kot podpredsednik društva in v likovni sekciji Sava v Kranju. Smatramo, da s svojim znanjem in izkušnjami na finančnem in računovodskem področju lahko prispeva svoj delež tudi pri delovanju Planinske zveze Slovenije. 2 Bruno Friderik FRAS rojen: 1942 član: PD Pošte in Telekoma Maribor PD Pošte in Telekoma Maribor Slomškov trg 10 2500 Maribor Bruno F. Fras, pravnik-upokojenec, je član planinske organizacije od leta 1964. V PD PT Maribor je opravljal vodstvene in vodilne funkcije, bil je tudi trikrat predsednik društva. Vrsto let je bil predsednik Zveze PD MO Maribor, podpredsednik MDO PD Podravja, v PZS pa član pravne komisije in član Častnega razsodišča. V tem mandatu je tudi predsednik Častnega razsodišča PZS. B. Fras je izkušen in prizadeven planinski delavec, znan po doslednem izvajanju nalog in korektnem odnosu do planincev in narave. Opravlja tudi publicistično delo in je uredil (ali sodeloval pri tem) več društvenih zbornikov. Predlagan je za člana nO PZS. 3 Metod KOVAČ rojen: 1936 član: PD Ljubljana Matica PD Ljubljana Matica Trdinova ulica 8 1000 Ljubljana Metod Kovač je član planinske organizacije že več desetletij (1965) in je v tem času opravljal vrsto pomembnih funkcij. Bil je predsednik PD Ljubljana'Matica, predsednik MDO Ljubljana, član UO PZS, načelnik Gospodarske komisije PZS in pravni zastopnik PZS, saj je po izobrazbi diplomiran pravnik in dela (še vedno) kot advokat. Za svoje delo v planinski organizaciji je prejel več planinskih priznanj, tudi svečano listino PZS. Smatramo, da je s svojim znanjem in izkušnjami več kot primeren kandidat za člana Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije in podpiramo njegovo kandiaturo. 4 Rudolf Franc ZADNIK rojen: 1944 član: PD Škofja Loka PD Skofja Loka Kapucinski trg 13 4220 Škofja Loka Član planinske organizacije od leta 1958. Član UO in IO PD Škofja Loka več mandatov. Število kandidatov: 4 , zaključeno z zaporedno številko: 4 Voli se: 4 kandidate OBVESTILA PZS 144 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Kandidat za predsednika CS Zap. št. Kandidat Predlagatelj Aktivnost kandidata v planinski organizaciji 1 Stane SIMSIC rojen: 1927 član: PD Kamnik PD Kamnik Šutna 42 1240 Kamnik Stane Simšič je član PZS od leta 1951 in je praktično vse življenje posvetil planinstvu, vodništvu in delo v propagandnem odseku PD Kamnik, katerega načelnik je od leta 1982. Ves čas je tudi deloval v najvišjih organih PD in vseskozi skrbel za povezavo društva s krovno organizacijo in drugimi planinskimi društvi s katerimi so se spletle prijateljske vezi. Za svoje delo v planinstvu je prejel praktično vsa najvišja priznanja PZS, Občine Kamnik in PD Kamnik ter vrsto priznanj od drugih PD. Posebej pa je treba omeniti Bloudkovo plaketo, plaketo MOK za prostovoljno delo. S svojim pozitivnim pristopom, pripravljenostjo za odkrit dialog, angažiranostjo, stalnim poudarjenjem planinskih vrednost menimo, da je Stane Simšič odličen kandidat za predsednika častnega razsodišča PZS. Število kandidatov: 1 , zaključeno z zaporedno številko: 1 Voli se: 1 kandidat Kandidati za člana/namestnika ČS Zap. št. Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji 1 Erna ANDERLE rojen: 1953 član: PD Tržič PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje Gospa Erna je članica planinske organizacije že od osnovnošolskih let. Bila je vključena v delo z mladimi, organiziranju pohodniških skupin in izletov, sodelovala je pri varstvu gorske narave, v zadnjih letih pa tudi intenzivno v gospodarski dejavnosti. Je predsednica matičnega društva in ji je vsa planinska problematika dobro poznana. 2 France JAMNIK rojen: član: PD Kranj PD Kranj Koroška 27 4000 Kranj France Jamnik je diplomirani pravnik z pravosodnim izpitom. Pred upokojitvijo (leta 2007) je opravljal funkcijo namestnik varuha človekovih pravic. Član PD Kranj je 40 let, od tega 25 let član UO. V društvu se je ukvarjal z organizacijskimi in pravnimi vprašanji (splošni akti, status zaposlenih, premoženjsko pravna vprašanja). Poleg tega je zadolžen za problematiki veznih poti. Na usposabljanju planinskih vodnikov je predaval o vseh vidikih odgovornosti vodnikov. 3 Andreja ŠVIGELJ roj. Rotovnik rojena: 1952 član: PD Pošte in Telekoma Celje PD Pošte in Telekoma Celje Krekov trg 9 3000 Celje Andreja Švigelj je po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica, sodnica na Višjem sodišču v Celju. Ima vse potrebne izkušnje za delo na Častnem sodišču PZS. Je dolgoletna članica in aktivna v Odseku za izletništvo in pohodništvo. OBVESTILA PZS 145 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 4 Vladimir ZEMLJIČ rojen: 1965 član: PD Pošte in Telekoma Maribor PD Pošte in Telekoma Maribor Slomškov trg 10 2500 Maribor Vladimir Zemljič je član Planinske organizacije od leta 2002. V PD PT Maribor upravlja funkcijo podpredsednika društva, pred tem pa je bil aktiven član UO, zadolžen za naloge s področja prava. Saj je po izobrazbi univ.dipl. pravnik. Za svoje aktivno delo je prejel od PZS pismeno pohvalo. Število kandidatov: 4 , zaključeno z zaporedno številko: 4 Voli se: 8 kandidatov Kandidati za tožilca/namestnika tožilca ČS Zap. št. Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidata v planinski organizaciji - - - - Število kandidatov: ni kandidatov Voli se: 2 kandidata Komisija za pripravo volitev Predsednik Bogdan Seliger OBVESTILA PZS 146 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 _OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE --------------------------------------------------------K--------------------------------- ČLAN PZS_ (planinsko društvo, klub, postaja GRS , delegat zbora....) P O O B L A S T I L O _JE DELEGAT/KA (ime in priimek) NA ZASEDANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, dne, 8. maja 2010 v Ljubljani. Član PZS PREDSEDNIK MP K ČLAN PZS_ (planinsko društvo, klub, postaja GRS , delegat zbora.. ) P O O B L A S T I L O _JE DELEGAT/KA (ime in priimek) NA ZASEDANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, dne, 8. maja 2010 v Ljubljani. Član PZS PREDSEDNIK MP K ZA UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI, ODDATI OB VSTOPU V DVORANO ZA PREVZEM GLASOVNIC IN KANDIDATNE LISTE ZA TAJNO GLASOVANJE OBVESTILA PZS 147 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBVESTILA PZS 148 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE NAVODILO ZA GLASOVANJE V skladu s 34. členom Statuta PZS (Obvestila PZS, št. 9/ 2007) imajo delegati članov PZS število glasov odvisno od števila članov s plačano članarino v preteklem letu. Člani PZS, ki ne izkazujejo lastnega članstva nimajo glasov za odločanje! Člani PZS, ki imajo do 1000 članov, imajo za odločanje v Skupščini PZS 1 (en) glas, za vsakih začetih 1000 članov, pa še 1 (en) glas za odločanje. Člani PZS z več kot 1000 člani imajo naslednje število glasov: Planinsko društvo število glasov KRANJ 2 RADOVLJICA 2 LJUBLJANA MATICA 4 KAMNIK 2 Glasovalne kartone bodo delegati članov PZS prejeli ob vstopu v prostor, kjer bo zasedala Skupščina PZS on predložitvi pooblastila za ugotavljanje sklepčnosti. Danilo Sbrizaj, generalni sekretar PZS OBVESTILA PZS 149 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBVESTILA PZS 150 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PRIJAVA K RAZPRAVI NA SKUPŠČINI PZS, dne 8. maja 2010 DELEGAT (ime in priimek) CLAN (naziv člana PZS - društvo, klub, postaja GRS, delegat zbora, ...) PRIJAVLJAM RAZPRAVO K: ////////////// TOČKI DNEVNEGA REDA. VSEBINA RAZPRAVE: OBVESTILA PZS 151 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PREDLOG SKLEPA: ODDAJTE PREDSEDNIKU DELOVNEGA PREDSEDSTVA! OBVESTILA PZS 152 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Na podlagi 40. in 46. člena Statuta Planinske zveze Slovenije je Skupščina Planinske zveze Slovenije na zasedanju dne, 8. maja 2010 sprejela POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (PZS) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Poslovnikom Skupščina Planinske zveze Slovenije določa način svojega dela zlasti: javnost dela • priprave na sejo • potek dela na seji • odločanje • vodenje zapisnika. II. JAVNOST DELA 2. člen Delo Skupščine je javno. Javnost zagotavljamo z objavljanjem predloga dnevnega reda ter kraja in časa sej Skupščine in gradiv ter objavljanjem sprejetih sklepov in stališč v Obvestilih PZS. Obvestilo o času in kraju sklica seje Skupščine mora biti objavljeno na spletni strani PZS in tudi v planinskih rubrikah sredstev javnega obveščanja. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje Skupščine dostopne tudi vsem članom PZS (določbe 70. do 75. člena Statuta PZS) in občanom, ki jim je omogočeno, da se seznanijo z gradivi, sklepi in stališči Skupščine. Gradiva so članom PD in občanom na razpolago v strokovni službi PZS, pri MDO in članih PZS. 3. člen PZS obvešča javnost o delu Skupščine preko Obvestil PZS, spletnih strani PZS, Planinskega vestnika, preko sredstev javnega obveščanja oziroma na drug primeren način. 4. člen Za zagotavljanje javnosti dela Skupščine so odgovorni: • predsednik PZS, • Predsedstvo UO PZS, • generalni sekretar PZS. III. PRIPRAVE NA SEJO 5. člen Predsednik in generalni sekretar PZS sta odgovorna za priprave na sejo Skupščine PZS. 6. člen V priprave za sejo spada zlasti: • priprava gradiva za seje, • oblikovanje predloga dnevnega reda, • razpošiljanje vabil in gradiva, • organizacijske priprave. 7. člen Vsak predlog za obravnavanje na seji mora predlagatelj nasloviti na predsednika PZS. Predlog mora biti vročen najmanj 15 dni pred sejo Skupščine. OBVESTILA PZS 153 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 8. člen Predlog za obravnavo na seji mora predlagatelj pripraviti tako, da je kratek in da je iz njega razvidno bistvo. Predlog mora vsebovati tudi predlog sklepa, nosilce naloge in rok izvršitve. Če je več variantnih predlogov, morajo biti vsi navedeni. Predlogi morajo biti pripravljeni tako, da so iz njih razvidne možne posledice in finančne obremenitve. Če je predlog oziroma gradivo obsežnejše, mora biti priložen še kratek izvleček. 9. člen Ko prejme predsednik PZS predlog in gradivo za obravnavanje in odločanje na seji, ugotovi ali spada to v pristojnost Skupščine in ali je gradivo pripravljeno tako, kot določa ta poslovnik. Če ugotovi, da posamezni predlog ali del predloga ni dovolj dokumentiran, ali strokovno ni razumljivo obrazložen, zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Če predlagatelj tega ne stori, mu vrne predlog. 10. člen Predlog dnevnega reda, gradivo, čas in kraj seje za Skupščino določi UO PZS. 11. člen Vabilo za sejo skupščine z vsem potrebnim gradivom pošlje generalni sekretar PZS, članom PZS in MDO, da določijo delegata oziroma da gradivo obravnavajo ter do njega zavzamejo stališče. 12. člen Generalni sekretar PZS pošlje vabila za sejo tudi članom Upravnega in Nadzornega odbora in Častnega sodišča PZS. Ti imajo pravico razpravljati o poročilih, vendar brez pravice glasovanja o poročilih in sklepih. 13. člen Na sejo Skupščine je treba povabiti tudi organizacije in skupnosti, katerih članica je PZS. Predsednik PZS tudi določi, koga je poleg s tem poslovnikom določenih udeležencev, še potrebno povabiti na sejo. IV. POTEK DELA NA SEJI 14. člen Predsednik PZS začne sejo in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva, če je predsednik PZS zadržan, začne sejo podpredsednik, ki ga določi predsednik. 15. člen Ko začne sejo, lahko predsednik pred prehodom na dnevni red poda kratko poročilo v zvezi s sejo in drugimi predhodnimi vprašanji. Predsednik obvesti skupščino tudi o tem, kdo se je seje udeležil poleg delegatov in organov PZS. 16. člen Seja Skupščine je sklepčna, če so prisotni delegati iz več kot polovice članov PZS, ki imajo več kot polovico glasov za odločanje. Če ob napovedani uri skupščina ni sklepčna, se preloži za pol ure, nakar lahko sklepa, če so navzoči delegati, ki razpolagajo z najmanj tretjino glasov. 17. člen O prisotnosti delegatov in drugih oseb na seji vodi evidenco generalni sekretar PZS. 18. člen Ko začne predsednik PZS sejo, predlaga izvolitev delovnega predsedstva. Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik in štirje člani. Ko je delovno predsedstvo izvoljeno, vodi sejo skupščine predsednik delovnega predsedstva (v nadaljnjem besedilu: predsednik DP). Predsednik DP predlaga Skupščini sprejem dnevnega reda. OBVESTILA PZS 154 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 19. člen Ko je izvoljena verifikacijska komisija, mora takoj pričeti z delom in obvestiti Skupščino o tem, ali je sklepčna. Če Skupščina ni sklepčna, ne more začeti z delom. 20. člen Ker so po 41. členu Statuta PZS volitve praviloma tajne, Skupščina pa lahko sprejme sklep, da so javne, mora predsednik DP ugotoviti stališče Skupščine glede tega vprašanja. Če Skupščina odloči, da so volitve tajne, mora biti izvoljena volilna komisija, če pa odloči, da so javne, ugotavlja izid glasovanja predsednik DP in ni potrebno voliti volilne komisije. 21. člen Sprejeti dnevni red razglasi predsednik DP. Ko je dnevni red sprejet, se preide na obravnavanje posameznih točk dnevnega reda po vrstnem redu, kot so v sprejetem dnevnem redu. Med sejo se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če je za to upravičen razlog in če Skupščina tako sklene. 22. člen Poročilo k posameznim točkam dnevnega reda poda poročevalec, ki v uvodu povzame bistvo obravnavanega gradiva, navede odprta vprašanja in predlaga sklepe. Ko poročevalec konča poročilo, odpre predsednik DP razpravo. Skupščina pa lahko odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že posredovano delegatom, v tem primeru predlaga sklep DP. 23. člen Predsednik DP daje besedo razpravljavcem po vrstnem redu, kot so se prijavili za razpravo. 24. člen Delegat ali drug udeleženec, ki ga k razpravi povabi predsednik DP, lahko razpravlja na seji o vsaki točki dnevnega reda, vendar največ 5 minut. Razpravljavec sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, ali pa so z njim v neposredni zvezi. Če razpravljavec želi, da Skupščina o njegovih predlogih glasuje, mora predložiti delovnemu predsedstvu besedilo sklepov v pisni obliki. Pred glasovanjem se mora poročevalec opredeliti do predlaganih sklepov. Če se razpravljavec oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik DP opozoriti, naj se drži dnevnega reda. Če se razpravljavec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik DP odvzame besedo. 25. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se obravnava začne in vse do njenega zaključka. Prijavo k besedi se praviloma poda pisno predsedniku DP, z navedbo imena delegata in koga predstavlja. Predsednik DP zaključi obravnavo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Predsednik DP da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ali zato, da bi dopolnil oziroma spremenil svojo izjavo. Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali dnevnega reda, mu predsednik Dp da takoj pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, odloči o spornem vprašanju Skupščina. Poročevalec mora zavzeti stališče do vprašanj, ki so bila iznesena v razpravi. Razpravljavec lahko govori o istem vprašanju tudi večkrat, vendar se ne sme ponavljati. 26. člen Skupščina lahko sklene na predlog predsednika DP ali posameznega delegata: • da se razpravlja o več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane, • da se razprava o posameznem vprašanju z dnevnega reda konča tudi prej, preden so o njem govorili vsi razpravljavci, če je vprašanje dovolj razčiščeno in se lahko o njem odloči. 27. člen Predsednik DP lahko sejo prekine in določi, kdaj in kje se bo nadaljevala. Predsednik DP prekine sejo, če se ne morejo rešiti vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, zaradi tega, ker Skupščina ni več OBVESTILA PZS 155 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE sklepčna, zaradi potrebnega odmora, zato da se opravijo potrebna posvetovanja in v drugih primerih, kadar Skupščina tako sklene. 28. člen Predsednik DP lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže potreba, da je za odločanje o zadevi potrebno dobiti nove podatke, dopolniti obstoječe gradivo, razčistiti posamezna vprašanja ali iz drugih opravičenih razlogov. 29. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik DP zaključi sejo. V. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI 30. člen Predsednik DP skrbi za red na seji. Za kršitev reda sme uporabiti naslednje ukrepe: • opomin, • odvzem besede, • odstranitev s seje. Opomin se izreče delegatu ali drugi osebi, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik DP ni dal besede, seganjem v besedo razpravljavcem ali s podobnim ravnanjem, krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče delegatu ali drugi osebi, ki krši red v smislu drugega odstavka tega člena in je bil na to že dvakrat opozorjen. Odstranitev s seje se izreče delegatu ali drugi osebi, če noče poslušati predsednika DP, ki mu je odvzel besedo ali kako drugače grobo moti in preprečuje pravilno delo Skupščine, žali Skupščino ali delegate, ali uporablja neprimerne izraze. Delegat ali druga oseba, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz prostora, v katerem je seja in se ne sme več vrniti na sejo. Če tega ne stori, prekine predsednik DP sejo in jo nadaljuje, ko je izrečeni ukrep izvršen. Vsak ukrep se vpiše v zapisnik. Delegat, zoper katerega je uporabljen kakšen ukrep, ima pravico pojasniti svoje ravnanje. O tem ukrepu obvesti PZS članico PZS, organizacijo oziroma organ, ki ga je predstavljal. 31. člen Če predsednik DP ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi po sklepu delovnega predsedstva kratko prekinitev. Če tudi v nadaljevanju seje ni mogoče ohraniti reda, predsednik DP po sklepu delovnega predsedstva sejo zaključi. VI. ODLOČANJE 32. člen Skupščina odloča z večino glasov vseh navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali Statutom PZS določeno, da je za odločitev potrebna posebna večina ali soglasje vseh delegatov. 33. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoje stališče in pojasniti, kako bo glasoval. 34. člen Pred glasovanjem objavi predsednik DP točno oblikovan predlog sklepa. Če je o posameznem vprašanju predlaganih več različnih sklepov Skupščina najprej glasuje o predlogu sklepa poročevalca. Sprejet je predlog, ki je dobil potrebno večino glasov. 35. člen Delegati glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu. Glasovanje je praviloma javno in istočasno z dvigom rok ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata. OBVESTILA PZS 156 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsednik DP pozove delegate, kdo je za predlog, nato pa kdo je proti predlogu. Glasovanje z izjavljanjem vsakega posameznega delegata se opravi, če tako odloči predsednik DP, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja. Posamezni delegat se izjavi "za" ali "proti". 36. člen Če je število glasov "za" in število glasov "proti" enako, se glasovanje ponovi, pred tem pa je potrebno v ponovni razpravi dodatno razčistiti vprašanje. Če pride tudi pri ponovnem glasovanju do istega izida, se šteje, da predlog ni sprejet. Ponovno se zadevo obravnava na eni od naslednjih sej. Če pa gre za nujno zadevo v zvezi s poslovanjem, mora Skupščina sprejeti začasni sklep o rešitvi tega vprašanja. 37. člen Delegati odločajo s tajnim glasovanjem samo v primerih, če je Skupščina na podlagi 20. člena tako določila. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami z obkrožanjem besed "za" ali "proti". Rezultat glasovanja ugotovi tričlanski glasovalni odbor, ki ga določi skupščina. Po končanem glasovanju obvesti predsednik glasovalnega odbora skupščino o izidu glasovanja. 38. člen Izid glasovanja razglasi predsednik DP. VII. VOLITVE 39. člen Volitve predsednika PZS, enega ali več podpredsednikov, članov Upravnega odbora, predsednika in članov Nadzornega odbora, predsednika in članov Častnega sodišča in njihovih namestnikov, tožilca pri Častnem sodišču in enega ali več namestnikov opravi Skupščina po tem, ko je potrdila kandidatno listo. 40. člen Če je za posamezno funkcijo več kandidatov in noben od kandidatov ne dobi potrebne večine, se volitve ponovijo tako, da pri naslednjem glasovanju izpade tisti kandidat, ki je v predhodnem glasovanju dobil najmanj glasov. Volitve se ponovijo tudi, če sta dva ali več kandidatov dobili enako število glasov. 41. člen Izredna skupščina PZS se mora sklicati pred potekom šestih mesecev od dneva, ko na redni skupščini PZS ni bil izvoljen predsednik PZS. Če ni izvoljen edini kandidat oziroma nobeden od kandidatov za predsednika PZS, se podaljša mandat vseh organov PZS najdlje za 6 mesecev. VIII. VODENJE ZAPISNIKA NA SEJI 42. člen O delu na seji skupščine se piše zapisnik. Zapisnik piše zapisnikar. Potek seje se elektronsko snema. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, dva overitelja zapisnika in zapisnikar. 43. člen Zapisnik mora vsebovati zlasti: • navedbo časa in kraja zasedanja Skupščine • ime in priimek predsednika delovnega predsedstva oz. predsedujočega, ki je vodil sejo ter članov delovnega predsedstva, • imena in priimke navzočih delegatov ter opravičeno in neopravičeno odsotnost delegatov ter članice PZS iz katere so, OBVESTILA PZS 157 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE • imena in priimke ostalih vabljenih, ki so se seje udeležili, • ugotovitev, da je seja skupščine sklepčna, • dnevni red seje, • sprejete sklepe in podatke o izidu glasovanja o posameznih vprašanjih, • čas prekinitve oziroma zaključka seje, • podpis predsednika delovnega predsedstva, dveh overovateljev zapisnika, zapisnikarja in štampiljka. 44. člen Zapisnik mora biti napisan najkasneje v roku 20 dni po seji Skupščine, overovatelja pa ga morata overoviti v petih dneh po prejemu. Zapisnik mora biti objavljen v Obvestilih PZS in ga mora obravnavati Upravni odbor PZS ter pristopiti k izvršitvi sklepov. 45. člen Delegat lahko zahteva, da se njegov govor, razprava oziroma izjava vpiše v zapisnik. Pred objavo lahko zahteva, da se mu zapisnik pokaže zaradi redakcijskih popravkov. 46. člen Vsak delegat ima pravico dati pisne pripombe na zapisnik seje Skupščine, objavljenem v Obvestilih PZS v roku 15 dni, ki jih pošlje Upravnemu odboru PZS. UO obravnava pripombe k zapisniku in zavzame o njih stališče ter o tem obvesti predlagatelja. 47. člen Izvirni zapisniki in elektronski posnetek s celotno dokumentacijo se hranijo v arhivu kot dokument trajne vrednosti. Za hrambo in arhiviranje skrbi generalni sekretar PZS. IX. KONČNE DOLOČBE 48. člen Ta poslovnik začne veljati takoj. Predsednik delovnega predsedstva: ŠTEVILKA: DATUM: 8. 5.2010 OBVESTILA PZS 158 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE BELEŽKA OBVESTILA PZS 159 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBVESTILA PZS 160 36. letnik / Posebna številka Gradivo za zasedanje skupščine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010 IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9 (p.p. 214), 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART To številko uredila in pripravila Maja RODE TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 800 izvodov brezplačno, 8. april 2010, POSEBNA ŠTEVILKA Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9 (p.p. 214), 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si/ maja@pzs.si. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.