3. štev.
Marcij. — 1882.
Letnik V.
cerkveni glasbenik.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem tergu št. 10.
Katere lastnosti naj bi imele osebe, ki se vdeležujejo cerkvene glasbe.
(Konec.)
4. Orgij a ve c. Med vsemi instrumenti so si orgije edine že pred stoletji cerkveno poterjenje pridobile; že davno jih omenjajo cerkveni zbori in synode, ne da bi jih, kakor druge stroje, iz cerkve odpravili, marveč, da so njihovo rabo uredili ter zlorabo omejili. *)
Orgije so postale in ostale edini cerkveni inštrument, s katerim se ni-jeden drugi, kar se tiče mogočnosti, zdatnosti, zedinjenja moči in nežnosti v glasih primerjati ne da. Dobro orgljanje posebno veliko pripomore k vzvišenosti službe božje.
Da se orgije rabijo tudi pri sv. maši, nam naravnost pove Caeremoniale Episcoporum, kakor tudi prejšnji zbori o tem določujejo. Vdeležba orgelj pri slovesni maši je sicer, ako jim pri glasbenih komadih ni poseben delež odločen ali če niso od sodelovanja pri čisti vokalni glasbi izključene, omejena samo na pred-, med- in poigre in na spremljevanje responsorij; toda ravno v tem slučaji se kažejo samostojnejše ter so mnogo višjega pomena, kakor pri spremljevanji druzih skladeb.
To je tudi zadosten vzrok, da se orgljavca še posebej spominjamo. Orgljavčeva naloga je, da koj začetkom sv. maše se svojim igranjem svečanost vpelje in že z orgijami temeljni ton, kateri se skozi praznik vije, pokaže, da serca vernikov k pobožnosti vzbudi ter jih se svojimi melodijami in harmonijami k pravi vdeležbi pri slovesni maši vabi. On mora predigro zverševati in ž njo (ako treba) druge skladbe vpeljavati in tako na njihov značaj pripravljati.
Z medigro se mora tega značaja deržati; poigre pa morajo biti pravi odmev tega, kar se je pelo. In če se mora že tu pokazati pravega umetnika, potem je tega treba le še bolj pri večjih prenehljejih in zlasti konci, kjer vso svojo sveto, da, sveto umeteljnost razviti more in mora.
*) Concil. Trid.; Card. Bona, de div. psalmod. c. 17; Benedict. XIV. Encycl.; prim. Caecilia (Oberhofer) letnik 1863; G. Jakob, die Kunst im Dienste der Kirclie, str. 353, 419; i. dr.
Orgijavčeva služba je gotovo pomenljiva služba, katero naj vestno opravlja. On je skladatelj in zveršujoč muzik v eni osebi in ob istem č a s u: on naj dela edino Bogu v čast in vernim v spodbudo — nikar pa naj se ne ozira na nečimerno slavo. Koliko pa se do tega zahteva! Mar li ne mora biti v svoji umetnosti tehnično spreten mož? Mar li more zadostovati svoji dolžnosti se samo teoretično vednostjo ali s profanno umetelnostjo? Dalje, ne potrebuje li temeljitega znanja liturgije in popolnega razuma sv. daritve? — Do tega pa ga pripelje le globoko premišljevanje sv. skrivnosti. In — bode li to mogel, ako ne živi po katoliških nazorih, ako ne združi svojega duha z duhom svete cerkve?
Sv. cerkev je dala posebne določbe glede orgljanja pri službi božji, katerih naj le one navedeni, ki se tičejo sv. maše:
1.	Spodobi se, da se orgije glase ob vsih nedeljah in praznikih, ki se očitno obhajajo. Izvzete so: nedelje v postu in adventu. Vender pa se sme orgljati pri slovesni maši tretje adventne nedelje („Gaudete") in četerte postne („Laetare"), ob vsih praznikih svetnikov, kateri se med adventom in postom slovesno obhajajo; pri maši na veliki četertek do konca Glorije in veliko soboto od Glorije naprej; enako tudi take dni, ob katerih se iz tehtnih vzrokov kaka svečanost z veseljem obhaja; toraj je tudi pri slovesnih votivnih mašah v adventu in postu orgljanje dovoljeno.
2.	Pri slovesni maši se smejo orgije s petjem (kadar je Cantus gre-gorianus) verstiti pri Kyrie eleison, Gloria in excelsis, Sanctus in Agnus Dei, kakor tudi pri gradualu in ofertoriji; toda zahteva se, da vse, kar naj bi imele orgije nadomestiti, mora pevec razločno govoriti, t. j. recitirati. Pri Gloriji pa ne smejo orgije onih mest nadomestovati, pri katerih ima celebrant narediti inclinatio capitis, kakor tudi ne konečne verstice: cum S. Špiritu itd. Vse to se mora razločno peti. Pri Čredo pa ne morejo orgije petja nadomestovati , ampak ves tekst se mora peti; stare cerkvene določbe celo niso pripuščale, da bi se pri Čredo orgije glasile in sicer zato, da bi se besede bolje razumevale.
3.	Najboljše je, da pri povzdigovanji orgije molče; ako pa kdo misli, da vsakako mora igrati na njih, naj si prizadeva, da bode orgljal tiho, nežno in resnobno. Tudi začetkom in koncem slovesne maše se orglja.
4.	Treba dobro paziti na to, da orgljanje ni lascivno in posvetno, kar Tridentinski zbor naravnost in posebno prepoveduje. Tudi treba gledati, da se ne predavajo take melodije in pesni, katere niso v nikakoršni zvezi z do-tičnim ofticium-om, katere toraj tudi nimajo značaja tistega praznika; enako naj se odpravijo profanni, gledališčini in preumeteljni komadi, ker se ne vje-majo se svetostjo hiše božje in sv. daritve.
5.	Popolnem opravičena je tirjatev po želji sv. Cerkve, da naj bi vsak orgljavec razumel cerkvene tonove načine ter tudi po teh načinih orgljati znal.
6.	Da orgije pri slovesnih mašah responzorije spremljujejo, je prav in dobro; se ve da mora biti to spremljevanje dostojno. Zoper voljo sv. Cerkve pa je, ako se brez besedi se samimi orgijami odgovarja.
S tem mislimo, da smo najpotrebnejše, na kar mora orgljavec pri slo-
vesni maši gledati, in kar ga že navadno premišljevanje sv. daritve uči, povedali. Podlaga cerkveni glasbi mora biti vzvišenost sv. daritve ter liturgije, ki jo spremlja.
V liturgiji je glas z liturgično besedo v najtesnejši zvezi; on jo razjasni ter ji dela pot do sere poslušalcev. To je velika naloga glasbe pri sv. daritvi in ako se glasba na to ne ozira, potem tudi ni v stanu del ustvarjati, ki bi se smela cerkvena imenovati. Gola, enostranska načela umeteljnosti nikakor ne zadostujejo in imajo le toliko veljave, kolikor se s cerkveno - glasbenimi in liturgičnimi nazori strinjajo. Toraj naj v cerkvi ne vlada le „umetnija" sama, temuč „umetnija" v zvezi z „Iiturgijo".
Tedaj naj oni, ki se s cerkveno glasbo pečajo, tudi pomislijo, kakošna je njihova naloga. Visoko spoštovanje sv. daritve je pervo, ki jih mora prešiniti ; natančnega znanja in razuinljenja cele mašne liturgije si morajo prisvojiti, kakor tudi pomen teksta po raznoterosti praznikov. Tega potrebuje najpred cerkveni skladatelj, da ni samo glasbeni, ampak tudi cerkveni umetnik; tega potrebuje vodij a cerkvenega zbora, ker mora prave cerkvene skladbe izbirati in voditi in ne zadostuje, da je sploh dober dirigent, marveč cerkven dirigent mora biti. Tega potrebuje zlasti orgij avec, čigar igranje se ima ozirati na liturgijo; in poslednjič potrebujejo tega tudi pevci in godci, da sv. cerkvi služijo in sv. daritve ne onečastujejo.
Vsim pa mora svetiti častita duhovščina s kolikor mogoče spodbudnim petjem pred al t ar jem in z navdušenjem za spodobno glasbo na koru. Duhovenstvo je postavljeno čuvajem svetišču; toraj ne sme terpeti, da bi se hiša božja oskrunjevala se slabo glasbo. Ono se ne sme bati truda, če je treba rezati gnjilobo od zdravega drevesca in pospeševati pravo, zdravo cerkveno petje Bogu v čast in vernim v spodbudo. Res sicer, marsikateri Avgijev hlev bode treba še osnažiti, mnogo mnogo še delati, da si cerkvena glasba nazaj pridobi svojo častitljivost, katera ji gre. Mnogo grenkih žertev bode še stalo, a za Boga naj nam nobena žertva prevelika ne bodi!
1
Pesmaričica po številkah za nežno mladino.
St. 38.
(Dalje.)
[ 5 | 5 .6 5 | 4 5 4 | 3 -4 3 | 2
1.	Na tra -ti ze - le - ni cve - ti - ce cve - to,
2.	Ko pri-de pre-zgo - daj vro - či - na al' mraz,
3.	Mla-den-či, de - vi - ce so rav-no ta • ko,
4.	Za-to -rej, mla-di - na, ti rož - ni - ka cvet,
0 2 | 2 -3 4 | nas va-bi - jo nam zve - ne, u-in ka - kor cve-le čuj, da ne
5
0
6-14
5 0 5
7-6 7
1 7 6 5.6 4
1.	k se-bi, ve - li - jo ta-ko: Smo čvr-ste in mla-de in pi-sa-ne
2.	pa - de cve - ti - cam o - braz, nam kma-lu za - Me - ne spom-la - di se
3.	ti - ce v ne-var- no - sti z'lo; za - pe- Ije se kma- lu mla-dost-no sr-
4.	spa-či hu-dob-ni te svet! Po-niž-nostin či - stost naj v skr-bi ti
30 1 7 -7 7 6 14 3-57 1 0
1.	vse;	al' cvet-je to na-še v ne-var - no - sti je.
2.	vrt;	je - sen še pri.pe-lje ne-mi-lo nam smrt.
3.	ce,	in li- ca cve-to - ča zve-no in zble-de.
4.	bo,	in cvet-je bo tvo-je cve- te - lo v ne-bo.
St. 39.
12
2 1
3-23543
1.	Pred vr-tom z drevjem za-sa - je-nim
2.	Na vr-tu z drevjem za-sa- je - nim
3.	Ze - le-ni trav-ni-ld da-je-jo
4.	O zgod-nji zar -ji grem na de- lo,
5.	Ce v goz-du sem, če sem na po - Iji,
0 56 | 7 .0 7 2 1 4 j
pre - lju - bo M - ši - co i-pre - žlahtno sa-dje mi zorni Ha - jo za ži-vi - ni-po - zdrav-lja-jo me vse stva-če or -jem, se-jem aV ko-
5
0 56 7.3 4 3 4 B
67 1 17 j 6 -2 3 4 5 6
i-mam, ob - da-na s poljem je ru - me-nim, za dom go-spo-ski je ne na bliž-njem po-lju pa ru - me-nem se sla - to klas-je mi bli-vi - no-gra- di mi pa ne . se-jo prav slad-ko vinsko kaplji-tu de- lam, pridno in ve - se-lo, če tu-di če-lo sepo-mi de - lo vsa-ko je po vo - Iji, hva - lež - no Stvarnika ča-
2.	rt,
3.	co,
4.	ri,
5.	sim,
7 .0
1.	dam,
2.	šči,
3.	co,
4.	ti,
5.	stim,
5
1 6 5 4 3 2 | 1.0
za dom go-spo-ski je ne dam. se zla - to klas-je mi bli - šči. prav slad-ko vin-sko kap-lji - co. če tu - di če - lo se po - ti. hva - lež - no Stvar-ni - ka ča - stim.
St. 40.
0 1
5 3
5 3 5 23 5 4 3 0 3 24 6 0
1.	Glej zr-ni-ce ma-lo na zem- lji le - ži, po - pi - ha mu
2.	Ce žej- no je vča - si, Bog pi - ti mu da, in kma - li pri-
7 1
7 S 4
6 3 4 5 0 5 45 3 5 45 3 1
vet-rec,ga v tla za-pra - ši. Tu spanč-ka prav slad-ko kot de-te mla-ra- ste iz tal do vr - hči. Pri - ha -ja zmir več-je in gle-da v ne-
| 5 0 1 6 6 6 | 61 6 4 f 38 2 5 1
1.	do, in zem - Iji - ca ma - ti ga var' -je skrb - no.
2.	bo, sam Bog ga o - bi a - Či v o - ble - ko le - po.
St. 41.
3 3 ri
6
3 21-2 1 7 02 2-3 41 76
Pre -le- po eve - te -jo evet-li - ce spom-lad, in šlalit-no di - ši-jo, jih Vi -joV-ca po-niš-nana ti-hem cve - te, pa ven-dar duh njen se na In li-li-ja be- la se vcvet-ju ma-je, o-ble-če - na svet-lo,na-Zla -ti - ca, ru - me-na, ho či - sto zla - to, se mi - lo o - zi - ra tja
5-6 4 j 3 0 3
vsak i - ma rad. da ■ leč raz - gre. u - he da - je. v mi-lo ne - bo.
23 4
52 16-1 4
56 71 2
O - tro - ci ve - se - li	po cvet - he gre - do,
Po - niš - nost nam ha - že,	po - niš -nost u - či,
U - ne - ma mla - di - no	za
Tam go - ri, nam pra- vi,	da
0
či - sto sr - ce, vsi smo do - ma,
I. krat.
II. Icrat.
II: i i	5	■ • ■ 3-2 1	7	■ ■ 21	76	5-6 4 13 0 :	5-4 7 11 0
1! 1.	se	š nji-mi i	gra	JO,	jih vven-ce ple-to, v ven-ce ple-to.		
2.	dab	čed-nost to	'le	po	po	sne-ma - li vsi,	sne-ma-li vsi.
3.	ne-	dolz-nost po	- ro	ča	za	le-ta mla-de,	le - ta mla-de.
4.	tam	go - ri je	0 -	če,	ki	rad nas i - ma,	rad nas i - ma.
Opazka. Zadnja takta se pri ponavljanji zamenita s prejšnima.
(Dalje prili.)
Dopisi.
— Iz Šent-Vida nad LJubljano, 22. februvarja. —Naj tudi jaz v „Cerkv. glasbeniku" priobčim poglavitniše skladbo, katere smo pri nas v preteklem letu na novo peli. Te so: G. E. Stehle, „Preis-Messe Salve Regina"; A. Kaim, „Missa Jesu Redemp-tor"; Ferd. Schaller, „Missa duarum vocum"; Joh. Scbweitzer, „Messe in C-dur" (za 4 moške glase); P. A. Hribar, „Missa pro defunetis", in „Čredo" iz moje maše ,,in hon. S. Viti M."; K. Geierlechner, „ Terra tremuit" (iz „Mtisica Ecclesiastica"); G. E. Stehle, »Tečem principium" (iz „Liber Gradualium"); M. Haller, „Aeterne Rex", „Tantum crgo" št. 3 in 4 iz „Laudes Eucharisticae"; Joh. Schweitzer, „Tan-tum ergo" iz „50 kath. Ifirchengesange" (iz te prelepe izdaje pojemo več pesni, katerim sem slov. tekste podložil), in še nekaj motetov iz „Cantus Sacri" od Witta in iz „Liber Motettorum" od G. E. Stehle-ta.
Za petje v domačem jeziku mi služijo naj bolj skladbe Foerster-jeve, P. An-gelikove, P. Hugolinove in G er bič-eve. In pri Marijinih pesnili ne moreni prezreti, da ne bi imenoval Ilallerjevih „Marien-Griisse", Op. 17 a in 6, iz katere zbirke pojemo več številk.
Pri nas smo število petih maš precej skerčili. Navadno je peta maša le kadar je tako zvani „Fest. Celsiss.", in druge dni, kadar je kaka prav posebna slovesnost, sicer pa ne. Od 14 latinskih maš, katere smo se naučili odkar pojemo pri petih mašah izključljivo latinski, djali smo jih 10 že v staliv pokoj, ker imamo navado, se vsako leto vsaj eno novo mašo naučiti, in ko jo znamo, jo radi večkrat pojemo, — in tako morajo se prejšne novim umakniti.
Ne deržimo se pa samo pri petih mašah predpisanega reda, ampak tudi pri privatnih ali tihih mašah pazimo na mašni red, da 110 pojemo svetniških in Marijinih pesni vse vprek, kakor je še silno zlo v razvadi po deželi. Večidel pojejo celo mašo le Marijine
pesni. Upamo pa, da bodo novejši ukazi od merodajne strani marsikaj spravili v zaželeni red, kar je živa potreba in goreča želja vseh prijateljev in pospešiteljev pravega cerkvenega petja.	m. T*rM<*
—	Šenčur pri Kranju, 22. febr. — Pošljem Vam poročilo o napredku cerkvenega petja za pretočeno leto 1881. Podučevalo se je v dveh razdelkih; v pervem razdelku so dečki z enoglasnimi vajami in v drugem mešani zbor z ženskimi glasovi. Dečki se vadijo po 2 — 3 ure na teden in pojejo zdaj ob sabotah pri litanijah kakor semtertje ob sopra-znikih pri sv. maši. Glasove imajo močne in prijetne, prepisujejo sami note in kažejo posebno veselje. Vernih duš dan so peli skupaj in menjevaje z možkimi glasovi koralni rekviem s spremljevanjem orgelj po Witt-ovem „Organum comitans ad Ordinarium missae". Sicer pa pojejo iz A. Foerster-jeve zbirke „23 cerkvenih pesni za šolsko mladino" in iz Mohr-ovega „Cantate".
Drugi razdelek (mešani zbor) šteje zdaj 2 soprana, 3 alte, 2 tenorja in 3 base. Ta poje ob nedeljah in praznikih ter ima redne vaje ob nedeljah in praznikih od 3—5 popoludne. Za navadne pesni v domačem jeziku nam ni treba več posebnega truda, zato smo se poprijeli zdaj toliko bolj sv. liturgije in ker je le o večjih praznikih peta maša, nam vedno toliko časa ostaja, da se lahko na to pripravimo.
Navadili smo se do zdaj sledeče:
A.	Liturgični del. O velikih prazirkih smo peli kolikor je bilo mogoče popolnoma po cerkvenih pravilih: s celim tekstom in z dotičnimi vlogami.
1.	„Tantum ergo" imamo od skladateljev: P. Piel, Casp. Ett, J. Mohr, Casp. Aiblinger, F. Litterscheid, Ans. Schuli iger, Boekeler i. t. d., vzete deloma iz „Cerkvenega glasbenika", deloma iz „g[iegenbe SBlatter", iz „Cantiones sacrae" in iz P. A. Hribar-jeve zbirke „26 Tantum ergo".
2.	Maše rabimo naslednje: P. Raym. Hekking, „Missa prima et secunda". J. B. Molitor, „Missa s. Ang. Custodum". Ferdinand Schaller, „Missa in hon. s. Antonii de Padua". J. Singenberger, Missa: „Adoro Te" (dvoglasno z orgijami). M. Tomec, „Missa in hon. s. Viti". F. Witt, „Missa in honorem s. Francisci Xav." (samo „Benedictus"). F. Witt, „Missa secindi toni" (samo „Gloria").
3.	Vloge smo jemali dozdaj večjidel iz „Graduale Romanam" s spremljevanjem orgelj od Ilaberl-a in Hanisch-a.
Binkoštno nedeljo smo peli offertorium nConfir-ma hoc" (E. Stehle) in sveti večer kakor tudi zadnji dan leta A. Foerster-jev „Te Deum laudamus".
B.	Neliturgični del. Tukaj ne bodem našteval vsake pesni posebej. Omenjeno naj bo, da se jih poje okoli 70. Slovenske maše imamo P. Ang. Hribar-jeve, Dan. Fajgelj-nove, P. Hug. Sattner-jeve, potem evharistične in Marijine pesni (s slovenskim in latinskim tekstom) po „Glasbeuiku" in drugih potrjenih.skladateljih.
F- Afrt^ , 1
—	Iz Vojnika. — „Slovenec" št. 1. od 3. januvarja t. 1. je prinesel sledečo notico: „Nasvet za pastoralne konferencije škofije Lavan+inske. Nasvetuje se pri prihodnjih pastoralnih konferencijah predlagati: naj vsako farno predstojništvo iz cerkvene blagajnice sme naročiti „Cerkveni glasbenik" v Ljubljani. Bolje plačani organisti se zavezujejo list si sam; naročiti. Samo da se „Cerkveni glasbenik" malo više ozira na stanje in zmožnosti kmečkih cerkev, kakor kedaj Gerbec v liri Lionski za ovi čas. Tudi navadne nedelje in vsakdanja služba naj bi se ne prezirala".
Meritorično, namreč si „Glasbenik" naročiti, se z nasvetom zlagam, ter sem gospodu nasvetovalcu hvaležen, da je misel javno sprožil. Še boljše bi bilo, ko bi se nasvet objavil v našem „Gospodarji" s popolnim podpisom in pri konferencijah tudi istinito stavil. „Go-spodarja" imamo namreč na Štajarskem vsi duhovniki v rokah, „Slovenca" pa žalibog ne.
V pojasnilo naj dostavim Slovenčevemu nasvetu naslednje opazke:
1. Cerkvene glasbene razmere so po naši škofiji tako žalostne, da je skrajni čas na reformo misliti; zlasti se v tem obziru slabo odlikuje stari del škofije (celjski okraj).
V	Mariborskem okraji in kjer so organisti iz Mariborske šole, je cerkveri okus vsaj nekoliko višji in boljši.
Znanstvena kritika cerkvene glasbe po umetnosti in liturgiji se more v Lavantinski škofiji le tam dopuščati, kjer poskušajo s Cecilijanizmom.
Nasvet, si naročevati „Cerkv. glasbenik", je toraj stvarno opravičen.
2.	Farna predstojništva v naši škofiji imajo glede cerkvene blagajnice toliko prostosti, da smejo manjše potrebe poskerbeti brez višjega dovoljenja. Naročnina dveh gold. za „Glasbenik" je brez dvoma tako mal znesek, da ne bo treba še le vprašati ali prositi, če se sme izdati. Jaz sem že enkrat (II. Glasbenik 2, 9.) javno izrekel, da se čudim, kako da cerkvena blagajnica za muzikalni repertorium nima ne enega krajcarja, za druge reči pa da toliko potrosi, ua pr. za nepotrebne trake in rože, strel i. t. d.
3.	Glasbenik je prav za naše razmere primeren; nekaj ker se piše v našem domačem jeziku, nekaj, ker donaša lahko umevne članke in večji del tako priproste skladbe, da so jim kos tudi pervenci.
Kolikor je pritožba opravičena, „naj se navadne nedelje in vsakdanja služba" ne prezirajo, bode gotovo vredništvo storilo, kar zamore. (Gotovo! Vr.) Vsem naenkrat ustreči, ni mogoče. Donesel je „Glasbenik" v štirih tečajih 110 kompozicij, od katerih bi se zamoglo rabiti pri navadni službi božji okolj GO. Preziranje ni toraj zdatno.
4.	Kako da je „Glasbenik" v Lavantinski škofiji razširjen, mi ni znano; meni je le nekaj cerkev znanih, kjer ga ne poznajo. Prosim toraj slavni odbor Cecilijinega društva, ker že govorimo o potrebnem razširjanji lista, da bi se obernil s ponižno prošnjo do preč. knezošk. konzistorija Lavantinskega, naj bi blagovolil „Cerk. glasbenik" Lavantinski duhovščini, vzlasti farnim predstojništvom priporočati. Mislim , da bi bila ta prošnja vsaj premišljevanja vredna; pri drugih imenitnih in potrebnih listih se tudi tako ravna.
5.	Denimo, da si farne cerkve „Glasbenik" naročijo, smo li s tem „in prax" kaj naprej prišli? Toliko gotovo, da smo začeli o cerkveni glasbi resno misliti, ter njene principe razširjati. Sicer pa so teoretična principia cerkvene glasbe tako jasna in pri-prosta, da zanje treba ni posebnega lista. Zdrava pamet je takoj najde; duhovniki je imajo še v svojih pastoralnih knjigah. Pa principe iz teorije — v dejansko življenje prevesti — to je druga reč, ki se tudi z naročilom na „Glasbenik" ne bode dosegla. Slovenske skladbe „Glasbenikove", namenjene „nava.dni službi", so vendar tako lahke, da si bolj lahkih ne moremo misliti. Zakaj se pa ne pojejo? Ker nimamo pevcev. Vsaka še tako priprosta cerkvena skladba tirja izurjenih pevcev, naj se že pojejo jedno- ali več-glasno. Pevcev pa pri nas v celi škofiji ni — treba jih še le izrediti.
6.	Ego autem censeo, scolas Gregorianas esse creandas (pevske šole se naj ustanovijo), tako bo treba Katona posnemati; sicer ostanejo vse poskušinje, prošnje in žertve na papirji, bolje na cedilu. Kolikor me dveletna skušinja uči, smem vse gospode potolažiti s takimi šolami — od začetka mudne in sitne, postanejo s časom jako prijetne in duhovite.
— Iz Vojnika. — Dne 1. febr je v Mariboru umeri prečastiti gospod Martin Kovačič, korar Lavantinske škofije in ravnatelj duhovšnice, starosta Lavantinskih Cecilijancev. Bil je velik in dejansk prijatelj cerkvene glasbe; med njegovimi knjigami se nahajajo tudi Witt-ovi listi in 1'roske-jeva „Musica divina".
V	najnovejšem času se mu je tudi posrečilo cerkvene glasove ue le študirati, ampak tudi poslušati; pevski zbor bogoslovcev namreč kaj dobro neguje cecilijansko petje. Okolo 70 duhovnikov je spremilo truplo ranjcega prijatelja in učenika k grobu — in pevci so v treh prav ginljivih pesnili slovo vzeli od svojega mecena. Poslušaje te dobro izurjene glasove sem se zopet poterdil v svojem prepričanji: da je koral in na njem sloneče polifonno petje v latinskem jeziku pravo cerkveno petje. Kako velikansk razloček med slovensko homofonno „Nad zvezdami" in med Witt-ovim „Christus factus est obediens!" In koralne antifone k „Vesperam" •— kako terduo in resno so izraževale vero unkraj groba; slovenske tudi dobre skladbe nimajo take duhovne moči.	Dr. A. Kukavic.
Naše priloge.
Štev. 10. Zopet koral! — Pa razpišite dar, ako more kak drug napev na te lepe besede še tekmovati s tem biserom, ki ga nam podaja sv. cerkev sama. Zatoraj kličemo vsim dotičnim krogom: „01ikujte ljudstvu okus s podučno besedo in z lepo pesnijo; potem
mu bode marsikatera dragocenost dopadla, katera se še dandanes v smeti pometa!"
_ .
Razne reči.
—	Prevzvišeni gospod knezoškof Krizostom so v 1. štev. „Laibacher Diocesanblatt-a" razglasili prevažuo „Amtsinstruction fur die Bezirksdechante der Laibacher Diocese", v katerej čč. gospodom dekanom, kot namestnikom svojim, podajajo navod, kako naj jih v vladanji škofije podpirajo. K §. 8, kateri nalaga gg. dekanom kanonično vizi-tacijo po kuracijah dekanij, je pridan dodatek, kako naj se te vizitacije verše in na kaj je pri njih treba posebno gledati. Namen teh verstic je, navesti le one točke ogledovanja, katere se tičejo naše reči, t. j. cerkvene glasbe in sicer: „0b ein Organist angestellt sei? Ob die Vorschriften (diese werdcn im Laufe dieses Jahres im Diiicesanblatte abgedruekt vrerden) tiber den Kirchengesang und den Gebrauch der Orgel beobachtet werden? Ob der Pfarrer dem Organisten die gehorige Anleitung gebe, ihn uberwache und auch durch den Ankauf approbirter Musikalien unterstutze? Ob fur die Heranbildung eines kirchlich ge-schulten Sangerchores Sorge getragen werde?" — No moremo povedati, kako da smo pre-milostnemu gospodu knezoškofu za ta vprašanja hvaležni, in terdno upamo, da jih čč. gg. dekani ne bodo prezirali.
—	V kapeli ljubljanskega deškega semenišča, „Collegium Aloysianum", obhajal se je 29. jan. 1.1. praznik ondotnega hišnega varuha, sv. Frančiška Šaleškega, prav slovesno. Pod vodstvom domačega pevskega učitelja, g. A. Foerster-ja, peli so gojenci dr. Fr. Witt-ovo mašo „in hon. S. Francisci Xav.", A. Foerster-jev offertorium, Introitus graduale in Communio, koralno — vse kaj dobro.
V Solno gradu je umeri 25. jan. t. 1. znani frančiškan P. Peter Singer, rodom Tirolec, ki je bil pred več leti izuašel in sam izdelal „Pauharmonium", instrument, ki čudovito lepo posnema glasove raznih glasbenih strojev. P. Peter je bil muzik z dušo in telesom; njegove skladbe sicer niso več za naš čas, ko se boljša cerkvena glasba, a njegov spekulativni spis o glasbi zasluži, da se prebira tudi v prihodnje. R. I. P.!
—	V Freiburgu pa je po večletnem terpljenji 2. febr. t. 1. umeri ondotni stolni kapelnik in prebendar, Janez Schweitzer, 51 let star. Zložil je 30 opus-ov, katerih zadnji je bil — koral. Schweitzer se srne prištevati najboljšim cerkvenim skladateljem sedanjega časa. Njegovo delo „50 Gesange" hrani v sebi mnogo krasote, katera priča o skoz in skoz izobraženem muziku; najboljša skladba ranjcega pa je beržkone njegov „requiem". Njegovi energiji in požei tvovalnosti ima tudi cerkveno - glasbena šola v Freiburgu svoj začetek in obstanek zahvaliti; ona bi bila še na boljem glasu, da so ga podpirali oni, katerim se je raje zljubilo, mu zapreke staviti. Naj v miru počiva!
©glasilk«
Drugi, praktično urejeni natis! Responsoria pri sv. maši in pri vsih drugih cerkvenih opravilih za orgije v vsih tonih; izdal in prodaja A. Foerster po 10 kr. (po pošti 2 kr. več).
Troje daje temu druzemu natisu prednost pred pervim, že razprodanim: 1. Napev (cantus firmus) je posebej natisnjen v koralnih notah, da tudi pevci laliko vse odgovore z take table pojo. 2. Tonovi načini so na obeh straneh naznanjeni. 3. Tablica je razdeljena na dve strani, da se lahko prilepi na debel papir kot knjižica.
Cena je tako nizka, da si vsak kor more naročiti rasponsoria za orgije in za vsak glas posebej. Sezite po njih!
Pridana je listu 3. štev. prilog.