> Odpadki Markovci • Svetniki že drugič odločno proti podražitvi O Stran 2 Štajerski Aktualno Žetale • Prvič v zgodovini: medved v bližini naselja O Stran 3 Ptuj, petek, 7. maja 2021 Letnik LXXIV • št. 35 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Pesem Evrovizije 2021 | Se bo Ana Soklič v Rotterdamu dvignila kot feniks iz pepela? 1 Kraljica Elizabeta - Zdaj je jasno, kakšna je zgodba o njeni broški Kmetijstvo Haloze • Država ima za hribovske kmetije premalo posluha O Stran 3 Podravje Cirkulane • Ostre besedne puščice smetarjem in komunali O Stran 4 Politika Ptuj • Krčenje pobud svetnikov v glasilu Ptujčan O Strani 6 in 7 Kronika Ormož • Mar policisti na terenu res izvajajo teror? O Stran 5 Spodnje Podravje • Korona zdesetkala ponudbo in dobavo koles Dobavni roki leto dni, napovedujejo podražitve Medtem ko je bil v obdobju pred epidemijo covida nakup kolesa enostaven, pravzaprav rutinski, saj je bila ponudba skoraj neomejena,je danes situacija precej drugačna. Na želene modele koles se čaka leto dni, proizvodnja in dobava sta1 upočasnjeni, trgovci že napovedujejo rast cen. Stran 2 ..-'-v Foto: Črtomir Goznik Zdravstvo • Ormožani bi gradili negovalno bolnišnico s posteljami | Gospodarstvo • V Kidričeveml jeseni zagon 4-milijonskega projekta ^/////////////////////////////////^^^^ | V središču ¡ Vikendaši s smetmi več ali manj »obdavčeni« povsod po Sloveniji 2 Štajerski Aktualno torek • 11. maja 2021 Ormož • Kdo namesto Safila Carthago preverja lokacijo Čez mesec dni iz Ormoža odhaja italijansko podjetje Safilo, ki se ukvarja s proizvodnjo očal. Brez dela bo ostalo skoraj 600 ljudi. Čeprav ormoški župan Danijel Vrbnjak zagotavlja, da se intenzivno iščejo rešitve glede prihoda novih investitorjev, pri imenih podjetij ali navedbi njihovih dejavnosti ostaja zelo skrivnosten. Župan Vrbnjak je večkrat javno poudaril, da je treba še nekaj časa, saj bi lahko preuranjena informacija v javnosti povzročila več škode kot koristi. Tudi ta teden, ko je v medijih zaokrožilo, da bi v Safilove prostore prišel Carthago, ki se ukvarja s proizvodnjo avto-domov, je bil župan Vrbnjak redkobeseden. „Počakajmo še nekaj časa," je bil kratek. V Carthagu medtem namere o morebitnem prihodu v Ormož ne skrivajo. Njihova strategija je rast in razvoj skupine, zato preučujejo različne možnosti širitve, je povedala direktorica Sandra Županec. „Nepričakovano se je pojavila priložnost za to načrtovano rast v naši neposredni bližini, na lokaciji v Ormožu, kar je od nas oddaljeno 30 kilometrov. Trenutno preverjamo ustreznost te lokacije. Cilj je, da pred dokončno odločitvijo o tej pomembni naložbi temeljito analiziramo vse bistvene okvirne pogoje, ki bi zagotovili predvideno rast skupine v prihodnje," je poudarila direktorica in dodala, da je njihova poslovna skupina s prestižnima blagovnima znamkama Carthago in Malibu na evropskem trgu v segmentu počitniških vozil zelo dobro pozicionirana. Spomnimo Safilo je namero o opustitvi proizvodnje v Ormožu naznanil v sredini letošnjega marca. Kot so povedali, so se za to potezo odločili zaradi zmanjšanega obsega dela, ki je posledica prekinitve pogodb z večjimi blagovnimi znamkami. Poslovanje Safila je dodatno zamajala še epidemija covida-19. „Vse to je privedlo do strukturnih neravnovesij, ki še leta ne bodo vzdržna. Odločitev o zaprtju podjetja v Ormožu je tudi v skladu s poslovnimi cilji skupine Safilo po optimizaciji poslovanja in povečanju učinkovitosti proizvodnje." Markovci • Svetniki tudi v drugo zavrnili podražitev za odpadke »Pripravite prikolice, da boste odvažali smeti« S temi besedami je Milan Gabrovec, župan občine Markovci, zaključil izredno sejo minulo sredo, na kateri svetniki že drugič zapored niso potrdili od 30 do 65-odstotnega zvišanja cen za odvoz komunalnih odpadkov. Spomnimo, daje Komunalno podjetje (KP) Ptuj podražitev napovedalo zaradi realnega dviga stroškov. Sedem svetnikov, ki so glasovali proti, je svojo odločitev utemeljevalo s tem, da je delež podražitve previsok. Po besedah Uroša Meg-liča, predsednika odbora za okolje in prostor, je večina članov odbora sklenilo, da občinskemu svetu ne predlagajo potrditve zvišanja cen. Župan Milan Gabrovec je navzočim ponovno poskušal pojasniti, da je podražitev nujna. Vse od leta 2017 so namreč zadrževali povišanje cen za odvoz smeti. Letos se je sprejem odpadkov tako podražil, da KP Ptuj javne gospodarske službe po trenutni ceni ne more več izvajati. »Tudi jaz sem proti zvišanju cen, vendar to situacijo razumem in sprejemam odgovornost. Podobno pričakujem tudi od vseh vas. To ni enostavna stvar, to ni igra. Naši odpadki se morajo odvažati,« je nekoliko bolj glasno in burno povedal župan Gabrovec. Ob tem je poudaril, da si nikakor ne zna predstavljati razmer, v katerih bi se lahko znašli, če bi KP z danes na jutri odpovedalo pogodbo. Ta izjava je nekoliko presenetila svetnika Daniela Korošca, ki je povedal, da je vsaka pogodba sklenjena za določen čas, prav tako je v njej navedeno tudi, na kakšen Za podražitev odvoza smeti sta glasovala samo oba podžupana Franc Kostanjevec in Zvonko Črešnik. način in pod kakšnimi pogoji lahko koncesionar sodelovanje prekine. Koncesijska pogodba veljavna do jeseni Župan Gabrovec mu je pritrdil in poudaril, da se pogodbe res ne more kar tako odpovedati: »Eden izmed razlogov za ta korak je lahko ekonomski. Glede na to, da ima Komunalno podjetje Ptuj nekaj več kot 10.000 evrov izgube na mesec z odvozom smeti iz Markovcev, bodo najverjetneje dobro razmislili, kako naprej.« Koncesijska pogodba, ki so jo sprejeli pred petimi leti, bo sicer potekla letos jeseni. Takrat bo morala občinska uprava z javnim razpisom iskati novega/starega najugodnejšega koncesionarja za ravnanje s komunalnimi odpadki. Svetnik Peter Majcen je predlagal, da bi se javni razpis pač izvedel nekaj mesecev prej, če bo KP Ptuj predčasno odstopilo od koncesijske pogodbe. Spomnimo, da je KP Ptuj izvajalec dejavnosti gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju štirih občin: Gorišnica, Juršinci, Markovci in Hajdina. Hajdinski svetniki so podražitev potrdili, župan Stanislav Glažar je nato sklep zadržal. Tudi v Juršincih svetniki napovedane podražitve niso potrdili. Estera Korošec Spodnje Podravje • Epidemija je otežila nakup koles Nekateri modeli koles so razprodani Zaradi epidemije seje tako v svetu kot Sloveniji nenormalno povečala prodaja koles. Ljudje so kolesarjenje prepoznali kot eno izmed športnih aktivnosti, ki jo lahko tudi v korona času brez večjih težav izvajajo. Kolesarske trgovine poročajo o nadpovprečni prodaji in težavah z dobavo. Med njimi je tudi specializirana trgovina za kolesa BikeEK, ki v središču mesta Ptuj posluje že 20 let. Kot je povedala Andreja Bezjak, solastnica trgovine, v vseh teh letih delovanja takega navala za kolesa še ni bilo. Promet trgovine seje v lanskem letu bistveno povečal, tudi na račun večje prodaje električnih koles, za katera je treba odšteti več tisoč evrov. Bezjakova tako veliko povpraševanje pripisuje izključno epidemiji, zaradi katere se več ljudi odloča za nakup koles. Posledično se je zgodilo to, da je na voljo vse manj različnih modelov in velikosti. Nekateri modeli so že razprodani in jih letos več ne bo mogoče kupiti. Nekateri prodajalci zato že sprejemajo naročila za kolesa za prihodnje leto. Tisti, ki so z nakupi pohiteli, so imeli nekoliko več sreče. Kupcem Bezjakova svetuje, naj bodo vztrajni in počakajo na kolo, ki si ga res želijo. Vsekakor so minili časi, ko si prišel v kolesarsko trgovino, izbral želeno kolo in ga odpeljal domov. Kupci iščejo treking kolesa Največje povpraševanje je po trekingih kolesih, ki jih v tem trenutku primanjkuje. Tudi otroška kolesa hitro razprodajo, še posebej tista za otroke, stare od 4 do 6 let. V zadnjem času je veliko zanimanja za nakup gorskih in cestnih koles. Slednja so še posebej primerna za ptujsko območje, kjer je mogoča vožnja po številnih asfaltiranih cestah. Za nakup t. i. specialk se odloča tudi vse več pripadnic ženskega spola. »V juniju bomo morali sprejeti odločitev, koliko koles bomo naročili za prihodnje leto. Ta številka bo zagotovo še višja kot letos, vendar so zaloge pri dobaviteljih omejene. Tudi če bi želeli naročiti več koles, to ni mogoče. Gre za tvegane poteze, saj ne moremo vedeti, v kakšnem stanju bo drugo leto gospodarstvo in sama kupna moč. Zanimivo je tudi to, da smo za eno izmed blagovnih znamk že izvedli prednaročilo za kolesa, ki bodo v naši trgovini komaj leta 2023,« je pojasnila Bezjakova. Trenažerji za kolo dobesedno razgrabljeni V zimskih mesecih je bil velik naval na trenažerje za kolo, ki omogočajo kolesarjenje na lastnem kolesu v notranjih prostorih. Gre za enega izmed nadomestkov za vadbo na domu. Če želite naslednjo zimsko sezono kolesariti na tak način, morate o nakupu razmišljati že sedaj. Andreja Bezjak, solastnica trgovine BikeEK: »Kljub zalogi se nam zgodi, da primernega kolesa za kupca nimamo in ga letos ne moremo več dobaviti.« Trg se bo stabiliziral komaj čez tri leta Na drugi strani imajo številni dobavitelji težave in jim ne uspe izpolniti vseh naročil. Do junija lani je bilo zalog še dovolj, nato pa je koles začelo primanjkovati. »Dobava modelov 2021 je še nekoliko bolj otežena. Mi smo že julija lani oddali vsa prednaročila za kolesa, ki bi morala biti v naši trgovini do konca maja letos. Dobavni roki vse bolj zamujajo in posledično nove pošiljke koles letos pričakujemo v juliju, avgustu, pa tudi novembru,« je pojasnila Bezjakova. Proizvajalci ne zmorejo več dohajati povpraševanja. Največja težava pri proizvajalcih so komponente Shimana. Njihova dobava ni niti približno dovolj velika, glede na to, koliko je na drugi strani povpraševanja. Slednje se je v zadnjem letu povečalo za šestkrat. Ker gre samo za trenutno stanje, se podjetja ne odločajo za širitev proizvodnje in dodatno zaposlovanje. Trg koles naj bi se po napovedih dobaviteljev ponovno stabiliziral v letu 2024. Cene koles se sicer letos po besedah Bezjakove niso bistveno povišale. Je pa res, da kupcev ne bodo privabljali s popusti. Podražitev pa je že napovedana za prihodnje leto zaradi skoraj petkrat dražjih ladijskih prevozov. Večina Zaradi epidemije se lahko zgodi, da želenega kolesa ne boste mogli kupiti. Drugo leto se pričakuje podražitev koles Ker proizvajalci ne dohajajo povpraševanja, so nekateri modeli koles razprodani. Cene se zaradi tega še niso bistveno povečale. Je pa res, da na popuste letos najverjetneje ne gre računati. Prodajalci koles podražitve napovedujejo za prihodnje leto. koles, ki pridejo v Slovenijo, se pripeljejo na ladjah večinoma iz vzhoda, največ iz Tajvana. Tam imajo najboljšo tehnologijo za izdelavo okvirjev. Velik porast prodaje e-koles Vse več je povpraševanja po električnih kolesih, kar je tudi posledica tega, da so ljudje počitnice preživljali po Sloveniji, kjer so imeli možnost preizkusiti e-kolesa, ki omogočajo preprosto in udobno kolesarjenje v zahtevnejših razmerah. Električni motor kolesarju pomaga pri pedaliranju, kar je primerno za tiste, ki se sicer napornih klancev ne bi lotili. Najbolj iskana so treking in mestna električna kolesa, ki so v večji meri že razprodana. Po nasvetu Bezjakove je najbolje izbrati električno kolo, ki ima sistem motorja v gonilu, prav tako je treba biti pozoren na proizvajalca baterije in motorja. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG petek • 7. maja 2021 Aktualno Štajerski 3 Franc Cep se bori za obstoj haloških kmetij. Haloze • Haloških kmetij je vse manj »Država nima posluha za haloškega kmeta« Pred 12 leti je bilo ustanovljeno Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja, ki povezuje 75 kmetij na območju Haloz. Kot je povedal predsednik Franc Cep, je njihov glavni namen sodelovanje, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter osveščanje članov o možnostih pridobivanja sredstev za kmetovanje na tako strmih območjih. Po oceni Cepaje kmetovalcev, ki še ostajajo v teh krajih, iz leta v leto manj. Sam še vztraja in na okoli šest hektarjev veliki kmetiji na Koči-cah (občina Žetale) redi pet glav živine, ki se večino leta pasejo. Ob tem je zaposlen v 30 kilometrov oddaljeni Rogaški Slatini, saj po njegovem mnenju samo s kmetovanjem v teh krajih ne moreš preživeti. Če bi njegova kmetija stala na ravninskem predelu, bi lahko pridelal hrane za 20 glav govedi, v hribovitem svetu kaj takega ni mogoče. Dodatnih zemljišč tudi ne more najeti ali kupiti, saj bi bila njihova obdelava fizično nemogoča. V teh krajih se namreč še vedno vse obdeluje ročno. Subvencije so prenizke, da bi se lahko ukvarjal samo s kmetovanjem. »Po hektarju dobim 128 evrov subvencije na leto (plačilne pravice) in še dodatnih 140 evrov za ukrep OMD (plačila za območje z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami),« je pojasnil Cep. Z drugimi člani društva primerjajo višine letnih subvencij in velikokrat ugotavljajo, da kmetje na ravninskih območjih prejmejo več sredstev kot tisti na strmih. Kot je povedal Cep, razdelitev denarja ni poštena. »Pristojne institucije že več let opozarjamo na številne težave pri razpisih, ki so velikokrat pripravljeni tako, da se nanje niti ne moremo prijaviti. Želimo si, da bi nas končno upoštevali kot enakovrednega partnerja.« Razpisi niso prilagojeni za male kmetije Pristojno ministrstvo je izoblikovalo kmetijsko okoljske ukrepe za 2014-2020 in določilo enotne vstopne pogoje za dodelitev kmetijskih subvencij, ne da bi upoštevalo specifičnost hribovskih območij ter uveljavljene lokalne prakse kmetovanja. Manjše kmetije z območij z omejenimi dejavniki, kot so Haloze, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, ne morejo kandidirati na razpisih za nepovratna sredstva, saj ne dosegajo vstopnih pogojev (npr. povprečna kmetija v Halozah je velika 4,8 hektarja, razpis za pomoč mladim kmetom pa zahteva najmanj 6 hektarjev primerljive kmetijske površine). Prav tako so vstopni pogoji določeni tako, da ne upoštevajo specifičnega načina kmetovanja (npr. režim glede košnje/paše, posebni pogoji pridelave in strukture tal ...). Vse to je po besedah Cepa odraz tega, da slovenska država nima posluha za malega kmeta. »Haloški kmetje smo tisti, ki ne skrbimo samo za lastno preživetje, ampak ohranjamo tudi krajino. Ni nas več veliko, najverjetneje tudi zato, ker je naše delo premalo cenjeno in nagrajeno. Zavedati se morate, da hlapcev v naših krajih pač več ni. Zato mladi odhajajo in iščejo boljše priložnosti za delo in kakovostnejše življenje drugje,« je dodal Cep. Dodaten denar bi lahko mali kmetje v Halozah pridobili s pomočjo ukrepa KOPOP (podpira kmetovanje in hkrati ohranja biotsko raznovrstnost krajine na območju Nature 2000), vendar se številni zanj niso odločili. Predvsem zaradi omejitev, ki so po besedah Cepa zanje neži-vljenjski in nesprejemljivi. Najbolj problematična je zahteva, ki natančno določa, kdaj lahko kmet kosi in kdaj ne. »Mi gremo kosit takrat, ko je lepo vreme, tako so nas učili že naši predniki. Vsi ti naravovarstveni ukrepi nam niso bili v pomoč, vsaj ne tistim, ki so imeli na kmetiji še kakšno žival. Kako naj se kmetovalec odloči za ukrep, ki prepoveduje košnjo med 15. junijem in 15. septembrom ter hkrati nahrani živino? To je nemogoče,« je povedal Cep. Ministrstvo obljublja denar za hribovske kmetije Letos je Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovilo vprašanje, ali bo pomagalo hribovskim kmetijam pri sofinanciranju nabave kosilnic. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, načrtujejo v drugi polovici letošnjega leta objavo samostojnega javnega razpisa za naložbe gorskih kmetij, kamor sodijo tudi Haloze. Kmetje bodo lahko prejeli 70 odstotkov upravičenih stroškov naložbe v ureditev hlevov, nakup kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev dostopa do javne infrastrukture, ureditev trajnih nasadov ter naložbe v ureditev zasebnih namakalnih sistemov in nakup namakalne opreme ter opreme za protislansko zaščito. Mladi kmetje bodo upravičeni do 90 odstotkov stroškov naložbe. Na strmih haloških območjih je obdelovanje mogoče samo ročno. Skeptičen je tudi do ekološkega kmetovanja, zato se zanj ni odločil, kljub temu da že sedaj kmetuje na ekološki način. Po njegovem mnenju gre samo za dodaten strošek in delo z vodenjem zahtevnih evidenc. Artenjakova vidi veliko prednost v ekološkem kmetovanju Darja Artenjak iz KGZ Ptuj že več let osvešča haloške kmetovalce glede ekološkega kmetovanja. Med ljudmi je namreč še vedno veliko predsodkov glede ekološkega kmetovanja: ekološko pomeni zaraščanje površin, strah pred kontrolami, dodatni stroški za inšpekcijske službe ... Artenjakova je prepričana, da bi lahko marsikatera kmetija prejela dodaten denar za način kmetovanja, ki ga sicer že izvaja. Res je, da je nekaj več dela z administracijo in stroškov z nadzori, vendar so tudi prejemki za ekološko kmetovanje višji. Tudi okoljski ukrep KOPOP bi lahko bil za kmetije, ki so na območju Nature 2000, ena izmed možnosti za pridobitev dodatnega denarja, za kar pa se jih odloča zelo malo. Po njenih izkušnjah je največja težava košnja po prvem juniju: »Kmetovalci mi zatrjujejo, da začnejo kositi že veliko prej in da se za izvajanje omenjenega ukrepa ne bodo odločili. Na terenu pa nato opažam, da se košnja na haloškem območju veliko prej niti ne začne.« Artenjakova je izpostavila, da so haloškim kmetom na voljo številni ukrepi in subvencije v pomoč pri kmetovanju. Je pa res, da se zanje lahko odločijo tisti, ki nekoliko spremenijo tradicionalen način obdelovanja svojih zemljišč. Hkrati se je treba zavezati k izvajanju ukrepov za določeno časovno obdobje na primer petih let, kar lahko za nekoga predstavlja dodatno težavo. Prepričana je, da zemljišča v Halozah ne bodo zarasla, saj se bodo vedno našli posamezniki, ki želijo živeti in kmetovati v hribovitih predelih. Tam, kjer so nagibi nad 50 odstotkov, se bo najverjetneje v prihodnjih letih kmetovanje opuščalo predvsem zaradi ekstremnih pogojev in težko dostopnih terenov. Estera Korošec Žetale • Medved v bližini naselja V Žetalah še nikoli v zgodovini ni bilo medveda V občini Žetale, v bližini naselja Čermožiše, je bil ta teden, v noči s torka na sredo, ustreljen tri leta star medved, kije lovca presenetil. Foto: Dreamstime Žetalskega lovca je presenetil medved. Fotografija je simbolična. Kot je pojasnil Silvo Korez, predsednik Lovske družine Žetale, je popolnoma nepredstavljivo, da bi se medved nahajal na tem območju. V zgodovini lovstva v teh krajih česa podobnega še niso doživeli. Medvedi namreč nikoli niso prišli dlje kot do Vranskega. O samem dogodku so že obvestili lovsko inšpekcijo in Zavod za gozdove. Po neuradnih podatkih naj bi v bližnjem Džurmancu na Hrvaškem avto povozil še enega medveda, ki ga za zdaj še niso našli. Ranjen medved je za okolico zelo nevaren, zato če se odpravljate v te kraje ali ste tam doma, previdnost ne bo odveč. Kot kaže, divje živali, tudi medvedi, širijo oziroma spreminjajo svoj življenjski prostor. Pred dnevi je namreč v javnosti odmevala informacija, da so medveda opazili v bližini Slovenskih Konjic, njegova prisotnost je bila opažena tudi na območju Celjske koče, ki je kakšnih 10 kilometrov iz Celja. Prav tako je bilo to pomlad gibanje medveda zaznano na več lokacijah na Pohorju. Estera Korošec Ormož • Načrti o negovalni bolnišnici Pridobili bi 150 postelj V občini Ormož razvijajo idejo o vzpostavitvi negovalne bolnišnice s 150 posteljami. Izdelali so projektno nalogo, ki sojo tudi predstavili Ministrstvu za zdravje. „Država dela na vzpostavitvi sistema gradnje in urejanja negovalnih bolnišnic. V občini Ormož smo se odločili pobudo razdelati v projektni nalogi. Naša prednost je vsekakor ta, da je zemljišče, na katerem bi se lahko gradila bolnišnica, v državni lasti. Tudi namembnost zemljišč je po prostorskih aktih že primerno oblikovana. Pogovori potekajo, bo pa država tista, ki bo izbrala primerne lokacije. Koncept gradnje negovalne bolnišnice se nedvomno sklada z razvijanjem srednješolskih programov v Gimnaziji Ormož, kjer bodo septembra začeli izvajati program zdravstvene nege. Vpisanih je 24 dijakov. Ob zdravstvenem domu, psihiatrični bolnišnici in domu starejših občanov bi negovalna bolnišnica vsekakor pomenila nadgradnjo medicinske dejavnosti v ormoškem okolju in prinesla nova delovna mesta," je pojasnil župan Danijel Vrbnjak. Lokacija nove bolnišnice bi bila med psihiatrično bolnišnico in naseljem Lenta, torej ob vpadnici v mesto Ormož. „Namembnost zemljišč omogoča gradnjo bolnišnice, velika prednost je po mojem mnenju tudi to, da so zemljišča v državni lasti," je poudaril župan. Več prostora za druge dejavnosti v splošnih bolnišnicah Po besedah Vrbnjaka bi država v prihodnjem obdobju za gradnjo oziroma urejanje negovalnih bolnišnic namenila okoli 40 milijonov evrov. „Tako so govorili, moramo pa počakati na potrditev finančnega mehanizma na ravni EU. Če računamo, da bi gradnja posamezne bolnišnice stala med sedem in deset milijonov evrov, se okvirno razmišlja o štirih do šestih na različnih lokacijah po Sloveniji. Za gradnjo bi črpali evropska sredstva iz sklada za okrevanje. „Izdeluje se analiza o obstoječih kapacitetah negovalnih postelj v slovenskih bolnišnicah in potrebah po novih. Cilj je, da se razbremenijo postelje v splošnih bolnišnicah, ki bi se jih lahko namenilo za druge vrste zdravstvenih storitev. Načrt je, da bi do nove mreže negovalnih bolnišnic prišli do leta 2023, več znanega o projektu bo nekje v poletnem času. Če bomo s pobudo uspeli, bo to vsekakor velik doprinos našemu lokalnemu okolju." MZ Foto: Dreamstime Občina Ormož teži k nadgradnji medicinske dejavnosti. Po uspešno pridobljenem srednješolskem programu zdravstvene nege, ki ga bodo na gimnaziji začeli izvajati septembra, vpisanih pa je 24 dijakov, se lokalna skupnost ozira še h gradnji nove bolnišnice. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 7. maja 2021 Cirkulane • Seja občinskega sveta Ostre besedne puščice smetarjem in komunali Svetniki občine Cirkulane so se na aprilski seji med drugim seznanili s podatki o izvajanju smetarske dejavnosti in oskrbe s pitno vodo v občini za minulo leto. Predstavnika koncesionarjev sta jih pri vprašanjih večinoma pustila brez odgovorov, saj sta na seji samo nadomeščala svoje šefe. Svetniki pojasnil na vprašanja večinoma niso prejeli. Pri oskrbi s pitno vodo je še vedno pereč problem obremenjenosti z atrazinom in nitrati. Svetnico Miro Petrovič je zanimalo, ali se bo z regijskim projektom obnove vodovoda kakovost vode izboljšala. Pa tudi nasploh, kakšni ukrepi se izvajajo v smeri izboljšanja kakovosti pitne vode. Petrovičevo je pri vprašanju podprla županja Antonija Žumbar: „Kaj ste naredili, da bi ali bomo v Cirkulanah pili boljšo vodo? Zanimajo me dosedanje aktivnosti, ne prihodnje, ko se bo sistem obnavljal." Županja pri hidrantih zastrigla z ušesi Na to vprašanje predstavnik Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Matej Toplak ni imel odgovora oziroma je dejal, da lahko pisni odgovor naknadno pripravi uprava ali pa se pristojne iz vodstva podjetja povabi na naslednjo sejo občinskega sveta. Žumbarjeva je bila kritična, poudarila je bojazen, da bodo Cirkulančani ob takšnem (ne)ukrepanju še leta in leta pili z atrazinom oplemeniteno vodo. Z ušesi je tudi zastrigla, ko je Toplak dejal, da je na območju Cirkulan 12 nedelujočih hidrantov. Županja ga je pozvala, naj pove, koliko je skupaj hidrantov v občini in koliko so jih v preteklem obdobju že popravili ali zamenjali. Predstavnik KP je nato priznal, da je občina Cirkulane v zadnjem obdobju res veliko naredila na tem področju, da je na terenu veliko število hidrantov in da jih je nedelujočih le peščica. „V skladu s planom o investicijskem vzdrževanju vam pripadata še dva, tako da jih bo za zamenjavo ostalo potem samo deset," je dodal Toplak. Sašo Kodrič iz podjetja ČM Ptuj je povedal, da je vsak prebivalec Cirkulan lani ustvaril blizu 145 kilogramov odpadkov. Kritika čez delo Komunale Delo koncesionarja je pograjal tudi svetnik Simon Milošič. Spomnil je, da so hidranti del vodovodnega omrežja, za katerega skrbi KP. „Vsako leto nam poročate o okvarah, pregledujete, vzdržujete in zamenjujete jih pa vi. Če se okvare konstantno pojavljajo, potem nekaj ne delate dobro. Vaši odgovori so vedno enaki, da so hidranti stari in dotrajani." Na celotnem vodooskrbnem sistemu niso iztrošeni samo hi-dranti, temveč tudi priključki, na katerih prihaja do velikega števila okvar, je opozoril predstavnik Komunale Matej Toplak. Povedal je tudi, da so začeli vgradnjo digitalnih vodomerjev. Najprej jih bodo Kakšna je bila poraba vode Gospodinjstva v občini Cirkulane so v lanskem letu iz javnega vodovoda porabila 86.600 m3 vode, gospodarstvo 5.900 in negospodarstvo 1.800 m3; skupaj 94.300 m3. Na celotnem vodooskrbnem sistemu v 23 občinah, ki vključuje nekaj čez 25.000 uporabnikov, je KP Ptuj prodalo 3,5 milijona m3 vode. Razlika med načrpanimi in prodanimi količinami je dobrih milijon m3 - skoraj četrtina načrpane vode se na sistemu izgubi. nameščali na območju strnjenih naselij. Svetnik Milošič je imel pripombo: „Lani ste mi zamenjali števec in ste mi vgradili enakega, kot je bil prej. Zakaj niste vgradili digitalnega?" Podžupanja Danica Ranfl pa je pripomnila, da jo motijo izgube na vodooskrbnem sistemu: „Realno se izgube ne zmanjšujejo." Toplak je izpostavil, da na vodo-oskrbnem sistemu nastajajo visoki stroški električne energije, lani je šlo za znesek 391.000 evrov. Tudi pri tem podatku so Cirkulan-čani pogledali malo na debelo, saj je bila poraba energije v primerjavi z letom 2019 za 5,6 odstotka nižja, strošek pa za 11 odstotkov višji. Županjo je zanimalo, zakaj se vodstvo podjetja ob tako visokih odjemnih količinah z distributerji električne energije ne izpogaja za ugodnejšo ceno. „Zakaj ne moremo voziti odpadkov v Gajke?" Podobna zgodba kot za pitno vodo je sledila pri predstavitvi poročila za odpadke. Koncesionarja Čisto mesto (ČM) Ptuj je zastopal Sašo Kodrič. Predstavil je podatke o lani zbranih količinah odpadkov v občini, na nekaj svetniških vpra- Svetniški zbor je pri razpravi o oskrbi s pitno vodo in ravnanju z odpadki ostal brez pojasnil na tehtna vprašanja: o ukrepih za izboljšanje kakovosti pitne vode in ravnanju z odpadki. Lani 399 ton odpadkov Podatki v poročilu ČM Ptuj kažejo, da seje vključenost uporabnikov v občini Cirkulane v odvoz odpadkov v zadnjih letih povečala (z 69 na 84 odstotkov), pri čemer gre tudi za vključevanje lastnikov nenaseljenih počitniških hišic. Mešanih komunalnih odpadkov se je lani pri gospodinjstvih v občini Cirkulane zbralo 159 ton (predlani 171 ton), razlika je 12 odstotkov. Se pa je lani v primerjavi s predlani zbralo več bioloških odpadkov; lani 24 ton, predlani 16. Papirja je bilo 61 ton, mešane embalaže 67, stekla 24 in kosovnih odpadkov slabih 16 ton. Skupaj je koncesionar na območju občine Cirkulane pobral 339 ton odpadkov. Junija in septembra so izvedli zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, prav tako so organizirali zbiranje nevarnih odpadkov. šanj pa enako kot njegov predhodnik iz Komunale ni imel pri roki odgovora. Svetnika Ivana Hemet-ka je namreč zanimalo, zakaj občani Cirkulan več ne morejo odlagati odpadkov v Cero Gajke, kar je bila priročna rešitev. Da so Hemetko-va vprašanja utemeljena, je poudarila tudi županja Žumbarjeva. „Zbirni center v Vidmu, kjer lahko določeno količino odpadkov sedaj oddajamo brezplačno, je odprt premalo časa: dvakrat čez teden in dve soboti v mesecu. Ko sem peljal odpadke, je bila kar gneča, zbirni center je majhen," je opozoril He-metek. „Na vprašanje, zakaj vaši občani ne morejo več voziti smeti v Gajke, vam ne morem odgovoriti, pisni odgovor lahko pripravi uprava. Verjetno gre za stvar poslovne odločitve," je dejal Kodrič. O velikosti zbirnih centrov pa dodal, da je videmski res med manjšimi. „V Spodnjem Podravju imamo šest zbirnih centrov, večja sta Kidričevo in Duplek, ki sta odprta vse dni v tednu in vse sobote v mesecu." Mojca Zemljarič Foto: MZ Videm • Sanirali bi dva plazova Nevarnost za cesto in hiše Občina Videm ima letos v načrtu sanacijo dveh plazov, ki ogrožatajavno prometno infrastrukturo in stanovanjske hiše. Prvi plaz je v Repiščah, drugi v Belavšku. Po besedah župana Branka Mariniča bi želeli sanirati tri plazovita območja, a so žal finančno omejeni. Foto: MZ Po besedah župana Branka Mariniča bi bila nujna sanacija treh plazov, a za zdaj so finančno sposobni ukrepati pri dveh. V obeh primerih plazova pretita cesti in hišam. „Prioriteta je reševanje plazu Repišče - družina Kmetec, ki na sanacijo čaka že deset let. Plaz ogroža cesto in stanovanjsko hišo. Podobna situacija je v Belavšku 33 pri družini Krajnc, kjer imamo prav tako namen izvesti sanacijo. Tudi ta plaz ogroža cesto in stanovanjsko hišo. Če bo vse po sreči, bi oba plazova sanirali letos. Za finančno pomoč bomo zaprosili ministrstvo za okolje in prostor. Zelo pomembno je, da postavimo proračunsko rezervo, ki je zakonsko predvidena in iz teh sredstev lahko začnemo s postopki, ki so potrebni, da pride do sanacije. Medtem ko smo v lanskem letu 64.000 evrov proračunske rezerve oplemenitili z 230.000 evri državnega denarja, je to dober obet za sanacijo plazu v Repiščah, ki bi po projektantski oceni veljala 267.000 evrov. Velikokrat se zgodi, da je izvedba del dražja od projektantske ocene, saj tudi najsodobnejše geološke raziskave ne identificirajo vsega, kar je pod zemljo," je pojasnil župan Marinič. Dodal je, da bi želeli sanirati še en manjši plaz v Repiščah, v smeri Cir-kulan, ki ogroža javno cesto. „Pričakujem, da bomo tudi v tem primeru morali poseči v plaz in ga sanirati, saj se lahko ob večjem nalivu sproži plazenje dolžine okoli 40 metrov, posledično bi več kot deset gospodinjstev v Repiščah, med hišnimi številkami 30 in 40, ostalo dobesedno odrezanih od sveta." MZ Kidričevo • Dopisna seja O ravnatelju in vrtcu Kidričevski občinski svet je aprila na dopisni seji potrdil dodatni oddelek v Vrtcu Kidričevo in podal mnenje o kandidatih za ravnatelja OŠ Kidričevo, skupaj z enoto vrtca in podružnico Lovrenc na Dravskem polju. Foto: M 24 Vrtec Kidričevo bo imel v šolskem letu 2021/2211 oddelkov, Vrtec Cir-kovce pa pet. Razpisne pogoje za vodenje OŠ Kidričevo izpolnjujeta dva kandidata, Tomaž Klajderič in Alenka Kutnjak. Mnenje lokalne skupnosti je bolj naklonjeno dosedanji ravnateljici Kutnjakovi, ki ima z vodenjem javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda že izkušnje. Klajderič se na ravnateljsko pot šele podaja in bi to bila zanj prva izkušnja z ravnateljevanjem. Alenka Kutnjak ima na ravnateljski funkciji dolgoletni staž, lokalna skupnost njeno delo na tem delovnem mestu ocenjuje kot dobro. 11 let je bila pomočnica ravnatelja, nato leto dni vršilka dolžnosti ravnateljice in deset let ravnateljica. Najverjetneje bo zavod vodila tudi v prihodnje, če bo tako odločil svet zavoda. Vsebina aprilske dopisne seje sveta občine Kidričevo je bila tudi odločanje o odprtju dodatnega oddelka vrtca pri OŠ Kidričevo. Vpis v oba vrtca v občini, kidričevski in cirkovški, je presegel razpoložljiva mesta. V Cirkovcah je pred vrati vrtca ostalo 12 otrok in v Kidričevem 16. Lokalna skupnost je pri starših otrok, ki niso bili sprejeti v Vrtec Cirkovce, naredila poizvedbo, ali bi bili pripravljeni otroka vpisati v Vrtec Kidričevo. Osem staršev se je s predlogom strinjalo, v vodstvu občine so se odločili, da pri OŠ Kidričevo odprejo dodatni oddelek. Uredili ga bodo v večnamenskem prostoru, opremo zanj šola že tudi ima. Dodatni oddelek bo namenjen najmlajši skupini otrok v prvem starostnem obdobju, saj je večina otrok, ki niso bili sprejeti v vrtec, rojenih v lanskem letu. MZ petek • 7. maja 2021 Podravje Štajerski 5 Ormož • O delu policistov v letu korone Mar policisti res izvajajo teror? Svetnika občine Ormož Danilo Kosi in Matej Hebar sta imela na zadnji seji občinskega sveta za komandirja Policijske postaje Ormož Jožeta Špraha vrsto vprašanj. Razumeti je bilo, kot da bi se represija na ormoškem koncu okrepila. Je res tako? „Prisotnost policije na našem območju se je v zadnjem obdobju močno, močno povečala. Ljudje so imeli ogromno pripomb in pritožb na delo policistov. Sprehajali so se po vaseh in jih je policija milo rečeno terorizirala, da ne nosijo zaščitnih mask," je izpostavil Kosi. Varuhi reda naj bi bili podobno strogi tudi pri kontrolah cestnega prometa. Komandir Šprah je razložil, da se prisotnost policistov na terenu ni povečala, temveč so le bolj vidni. „Jasno je, da se storilci kaznivih dejanj, vlomilci, ilegalci, tisti, ki prevažajo drogo ..., vozijo z vozili. Če želimo preprečevati in raziskovati kriminaliteto, je logično, da ustavljamo in kontroliramo udeležence v prometu. Pri nadzoru vozila ima policist samo dve možnosti: ali ugotovljeni prekršek sankcionira z globo ali izreče opozorilo, odvisno od vrste in teže prekrška. O kritiki, da smo terorizirali ljudi zaradi maske, bi dejal, da smo izvajali naloge iz vladnega odloka. Verjamem, da so policisti ljudi opozarjali, naj nosijo maske, držijo razdaljo, konkretnih primerov, ki jih je navedel svetnik, pa ne poznam. Izrečenih je bilo tudi ne- Število ilegalcev se je prepolovilo Policisti so lani v Ormožu prekrižali pot 347 tujcem, ki so državno mejo prestopili nezakonito. Predlani je bila številka krepko višja (750). Izrazito veliko število ilegalcev je v letu 2019 prihajalo iz Pakistana (206), Alžirije (151) in Iraka (86). Lani je bilo med ilegalci, izsledenimi v občini Ormož, največ državljanov Afganistana (72), Bangladeša (59) in Sirije (56). Svetnika Simona Kolmaniča je zanimalo, kako je s prisotnostjo virusa covid-19 med ilegalci in ali je zaradi tega zdravje policistov ogroženo. Komandir Šprah je dejal, da gre vsak tujec, ki je bil prijet zaradi nezakonitega prehoda državne meje, v ZD Ormož na hitri in po potrebi še na PCR--test. „Policisti pri delu z migranti uporabljamo vsa zaščitna sredstva, za zdaj se še nobeden na naši postaji ni okužil pri delu z nezakonitimi migranti." kaj glob." Matej Hebar je koman-dirjevo pojasnilo o večji vidnosti policije na terenu in ustavljanja vozil „brez potrebe" pospremil z besedami: „Če je to smer, v katero gremo, je to smer policijske države." Število plačilnih nalogov zraslo za 86 odstotkov „Ključni problem, ki ga vidim, je pisanje plačilnih nalogov, ki se je za področje javnega reda in miru v primerjavi z letom 2019 zvišalo za 86 odstotkov. Zanima me, ali je policijska postaja Ormož samostojni organ ali pa izvršuje sklepe neke politične stranke oziroma miselnosti," je pripomnil Kosi. He-barja je zanimalo, zaradi katerih kršitev je bilo največ izdanih plačilnih nalogov v zvezi s covid-19. Dodal je še, da je izrecno opazoval policiste v službenih vozilih in v niti enem primeru policista nista imela pravilno nameščene zaščitne maske. „Zdi se mi skrajno neprimerno, da občane kaznujemo za nespoštovanje ukrepov, sploh v okolju, kot je ormoško, kjer zunaj na prostem ni gneče in so možnosti za širjenje okužb minimalne, medtem pa sami policisti ne spoštujejo ukrepov," je bil oster Hebar. Foto: Dreamstime Po besedah prvega moža ormoške policije so lani sankcionirali dve kršitvi zakona o omejevanju uporabe alkohola, šlo je za točenje alkoholnih pijač osebam, ki so mlajše od 18 let. „Temu področju bomo letos namenili več pozornosti in bomo ostro ukrepali zoper kršitelje, ki mladim nudijo alkohol. Ne želimo, da mladina popiva po parkih ali gostilnah." O nepravilnem nošenju mask v policijskih vrstah Komandir Šprah je povedal, da so bile najpogostejše kršitve korona ukrepov neupoštevanje policijske ure, neuporaba mask in nedovoljen prehod med regijami. V zvezi z neuporabo mask policistov v službenih avtomobilih se je zahvalil za informacijo in povedal, da do tega ne bi smelo prihajati. Obenem je pozval svetnike in javnost, naj jih o tem, če opazijo nepravilno uporabo mask Svetnik Danilo Kosi je izpostavil dobro vprašanje o odgovornosti vzdrževalca cest: kdo je odgovoren, če pride do prometne nesreče na poledeneli cesti, kar se je na ormoškem zgodilo v vsaj dveh primerih. Je neposredno kriv voznik zaradi neprilagojene hitrosti, ali se morebiti ugotavlja odgovornost vzdrževalca ceste, ker ta ni ustrezno posipana? „Če je cesta poledenela in je izvajalec ni posipal, ne gre za odgovornost voznika, temveč vzdrževalca. Uvede se postopek zoper pravno in odgovorno osebo in voznik ne more biti kriv," je poudaril komandir Šprah. pri policistih, obvestijo. Kosi je te besede označil kot smešne: „Menim, da bi policisti sami po sebi morali biti vzor, ne pa da bi jih ljudje od zunaj prijavljali." Komandir je dejal, da bo policiste na to izrecno opozoril. Traktoriste ustavljajo z i v • • • lučmi in sireno Neprijetne izkušnje z varuhi reda imajo po besedah svetnika Miroslava Novaka tudi kmetje, ki so na cestah s traktorji in kmetijsko mehanizacijo: „Prej se ni dogajalo, da bi se policisti sredi dneva s civilnim avtomobilom pripeljali za traktoristom, ga z lučmi in sirenami ustavljali. Je to smotrno, ali ne bi bilo bolj primerno, da bi traktor prehiteli, stopili iz avtomobila in voznika ustavili?" „Konkretnih primerov ne poznam. Policist vozilo na takšen način lahko ustavi, se pa lahko o tem s policisti malo pogovorimo in bi morda to spremenili, če je moteče. Bi pa povedal, da smo letos na javnih cestah obravnavali že nekaj voznikov traktorjev, ki so vozili pod vplivom alkohola," se je glasil odgovor komandirja. Začasno zasegli 60 vozniških dovoljenj V poročilu, ki ga je ormoškim svetnikom predstavljal komandir Jože Šprah, je predstavljeno tudi stanje prometne varnosti. V občini Ormož se je lani zgodilo 107 prometnih nesreč (predlani 127). Ena nesreča je terjala življenje, dve osebi sta bili v nesrečah hudo telesno poškodovani, 35 je bilo lahko telesno poškodovanih. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena pri treh povzročiteljih, tudi pri tisti s smrtnim izidom. Na območju celotnega terena policijske postaje Ormož so možje v modrem lani izvedli 5.396 alkotestov, pozitivni so bili 104. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so začasno zasegli 60 vozniških dovoljenj, kar je skoraj enkrat več kot leto prej, ko je bilo zasegov 32. Mojca Zemljarič Foto: CG Hajdina • Zaključni račun občine za leto 2020 Manj uresničenih ciljev zaradi epidemije V blagajno občine Hajdina seje v lanskem letu skupaj steklo 4,3 milijona evrov, kar glede na plan pomeni 84-odstotno realizacijo. Še vedno so bili prihodki za približno desetino višji kot leta 2019, ključni razlog pa povečanje transfernih prihodkov. Tudi odhodkovna stran lanskoletnega proračuna je nižja glede na plan in znaša 80 odstotkov. Glede na okoliščine in epidemijo je vodstvo občine z izvedenimi investicijami precej zadovoljno. Kljub epidemiji je Hajdinčanom lani uspelo izpeljati številne pomembne investicije, zato je glede na stanje župan Stanislav Glažar z zaključnim računom za leto 2020 zadovoljen. Izpostavil je predvsem zaključeno investicijo ureditve trikrakega križišča, ki so jo izpeljali skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo. Kot je dejal, nekatere pomanjkljivosti še odpravljajo, a naj bi zadeve kmalu dokončno uredili. Vlaganj so bili deležni tudi nekateri društveni prostori, posodabljali so šolsko in vrtčevsko stavbo, uredili fitnes na prostem, otroška igrala. Dva domova so opredelili z defibrilatorjem, tako da ga bodo imeli v vsaki vasi. Zaključili so eno komasacijsko območje, pripravili projekte za kolesarske poti in ureditev medgeneracijskega centra. Postavljati so začeli oglasne turistične table, del jih je že urejenih, nekaj jih bo še letos. „Posodabljali smo hišne priključke za kanalizacijo, urejali sakralne objekte, na po- kopališču postavili novo sodobno tablo za prikaz mesta grobov in z možnostjo izrisa poti. Zaključil se je tudi projekt urejanja nogometnega igrišča z umetno travo in razsvetljavo. Vlagali smo tudi v ga- silstvo in sofinancirali nabavo vozila v Slovenji vasi," je lanskoletne dosežke strnil župan. Nekaj investicij ostaja na čakalni listi Nerealizirane naj bi ostale predvsem investicije, vezane na sredstva Evrope in države. Pri tem je posebej izpostavil kanalizacijo, komasacijo ter namakalni sistem. Slednjega niso urejali iz dveh razlogov. Prvi je ta, da ni bilo razpisa, drugi po Glažarjevih besedah pa: „Problem pa je tudi v tem, da se s Staršami in Kidričevim nismo uspeli uskladiti, da bi od ministrstva lahko začeli črpati sredstva." Čeprav jim ni uspelo realizirati plana prihodkov v celoti, je vodstvo občine zadovoljno s storjenim. V prihodnje naj bi zraven infrastrukture več pozornosti na- menili gospodarstvu in kmetijstvu. „Primarno bomo planirali in izvajali tiste investicije, ki so predmet javnih pobud," je zagotovil hajdinski župan. Kakšnih večjih pomislekov svetniki pri sprejemanju zaključnega računa za minulo leto niso imeli. Janko Merc je izrazil pomislek, da naj bi bil dolg občine glede na število prebivalcev nad slovenskim povprečjem. Glažar je to trditev zavrnil. Kot je dejal, se je skupni znesek dolga lani v primerjavi z letom 2019 celo znižal: z 1,47 na 1,15 milijona evrov. V letu 2019 je bila povprečna zadolženost v Sloveniji na 383,9 evra na prebivalca, na Haj-dini pa skoraj evro manj. „Lani smo celo zmanjšali dolg, ker smo planirali sto tisočakov zadolževanja, pa tega nismo potrebovali," je zatrdil Glažar. Dženana Kmetec Foto: DK Kljub epidemiji so Hajdinčani precej zadovoljni z izvedenimi investicijami v letu 2020. 6 Štajerski V središču torek • 4. maja 2021 Spodnje Podravje • Negodovanje zaradi plačevanja odpadkov za vikende Vikendaši več ali manj s smetmi „obdavčeni" povsod po Sloveniji Številni lastniki počitniških hiš (vikendov) v Halozah so nejevoljni, ker za svoje počitniške objekte po novem prejemajo položnice za odpadke. Glede na izkušnje iz prakse gre za zgodbo, ki ima vsaj dve plati. Nekateri vikendaši počitniških objektov ne koristijo, zato tam tudi ne ustvarjajo odpadkov in plačujejo nekaj, česar ne potrebujejo. Drugi si na vikendih prirejajo zabave, posledično ustvarijo goro odpadkov (plastični krožniki, kozarci, jedilni pribor, plastenke, pločevinke ...), ki jih spotoma proti domu odložijo v ali ob zabojnikih na javnih prostorih, velikokrat je to na pokopališčih. Čisto mesto vključilo 544 novih uporabnikov Zakonska podlaga pri obračunu ravnanja s komunalnimi odpadki v nenaseljenih hišah, vikendih ali stanovanjih vzdrži. Zaračunavanje storitev, čeprav je nekateri uporabniki ne potrebujejo in ne koristijo, je legitimno. Obračun dopuščajo državni in občinski predpisi. Če objekt nima posode za smeti, sme koncesionar zaračunati tretjino stroška najmanjšega zabojnika. Na Ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da strošek za odpadke ne vključuje samo odvoza odpadkov od objekta. „Treba je upoštevati, da storitev zbiranja ne pomeni zgolj praznjenja posode za odpadke, temveč mora izvaja- lec javne službe v okviru storitve zbiranja zagotavljati tudi storitve, ki niso neposredno povezane s praznjenjem uporabnikove posode za odpadke in kot take težko merljive (zagotavljanje praznjenja zbiralnic ločenih frakcij, zagotavljanje zbiranja s premično zbiralnico, zagotavljanje delovanja zbirnega centra, vzdrževanje infrastrukture za zbiranje)." Območje v Spodnjem Podrav-ju, kjer je največ vikendov, gre za celotne Haloze in del Slovenskih goric, z dejavnostjo odvoza odpadkov pokriva Čisto mesto Ptuj. V 11 občinah Spodnjega Podravja, kjer opravljajo dejavnost, so v odvoz na novo vključili 544 uporabnikov. „Lastnikom nenaseljenih nepremičnin pošiljamo obvestila o vključitvi v obračun postopoma, saj gre za velik zbir podatkov. Večini uporabnikom so položnice že bile poslane, ne pa vsem, saj pri nekaterih nastajajo posebni pogoji in zahteve, ki jih je treba individualno obravnavati." Izogniti se divjim odlagališčem V Čistem mestu Ptuj so pojasnili, da so se za vključevanje nenaseljenih objektov v sistem ravnanja z odpadki odločili, ker tako narekuje Foto: Dreamstiine Kot smo poročali, se v mestni občini Ptuj, kjer smetarsko dejavnost izvajajo Javne službe Ptuj, ravnanje z odpadki za nenaseljene objekte zaračunava. Uvaja se tudi v občinah, kjer je izvajalec Čisto mesto Ptuj, enak režim za v prihodnje napoveduje še Komunalno podjetje (KP) Ptuj. „Sistema za zbiranje komunalnih odpadkov za vikend hišice, prazna stanovanja in hiše še nimamo vpeljanega, je pa v pripravi," je povedal direktor KP Ptuj Janko Širec. zakonodaja. Drugi razlog je ta, da tudi na vikendih nastajajo odpadki. „Kljub temu da v nenaseljenih objektih nihče redno ne biva, so občasno tam ljudje, ki ustvarjajo določeno količino odpadkov. Prav zaradi tega, in ker so se v preteklosti na ta račun pojavljala mnoga divja odlagališča, je prav, da se v organiziran odvoz vključi tudi njih. Tukaj govorimo predvsem o vi-kendaših, katerih lokacije so veči- noma tudi na slabše dostopnejših območjih, zaradi česar je odvoz odpadkov še težji in zahteva večjo organiziranost podjetja. Seveda bi se glede praznih hiš in nenaseljenih objektov lahko strinjali, da obračuna tam ne bi izvajali, žal pa zakonodaja in pravilniki v tem primeru ne določajo izjem. Podatki s terena pa tudi kažejo, da je veliko »nenaseljenih« objektov v bistvu naseljenih, čeprav tam nihče ni prijavljen, in s tem tam nastajajo tudi odpadki." Stroški s smetmi za nenaseljene objekte od tri do dobrih pet evrov Preverili smo, kako je z obračunavanjem odpadkov za nenaseljene objekte v drugih občinah po Sloveniji. Večina izvajalcev, ki smo jih zaprosili za pojasnilo, ravnanje z odpadki za vikende in nenaseljene nepremičnine obračunava. Merilo, po katerem se v glavnem ravnajo, da objekt vključijo v sistem (in s tem lastniku pošiljajo položnico), je komunalna opre- mljenost objekta (priključek na elektriko, vodovod). Iz odgovorov, ki smo jih prejeli, je moč razbrati, da je tudi na tem področju nekaj elastike. Če se dokaže, da objekt ni v uporabi, nekateri (redki) izvajalci dopuščajo oprostitev. Drugi so pri izvajanju zakonskih in občinskih predpisov zelo dosledni in strogi. Večina izvajalcev se poslužuje režima zbiranja z vrečami, kot to izvaja Čisto mesto Ptuj v Halozah in Slovenskih goricah. Stroški, ki jih imajo v zvezi s tem lastniki objektov, se gibajo med tremi do dobrih pet evrov. „Odpadke povzročamo vsi, zato moramo biti v sistem ravnanja z odpadki vključeni vsi, ki na območju posamezne občine stalno, začasno ali občasno bivamo v svojih ali najetih nepremičninah, smo lastniki počitniške hiše ali opravljamo poslovno dejavnost. Le na takšen način lahko zagotavljamo odgovoren odnos do našega okolja in sorazmerno razdelitev stroškov ravnanja z odpadki med vse povzročitelje," so poudarili v mariborski Snagi. Mojca Zemljarič Kidričevo • Obrtna cona Strnišče Jeseni začetek gradnje V občini Kidričevo so na pragu še enega večmilijonskega projekta. Če bo šlo vse po načrtu, bi jeseni v zaledju naselja Strnišče in za tovarno Talum začeli gradnjo obrtno-poslovne cone. Ta bo neposredno ob bodoči obvoznici, ki se že tudi gradi. Postopek izbire izvajalca je pravnomočno končan, občina bo delo v vrednosti 4,2 milijona evrov oddala Cestnemu podjetju Ptuj (CPP). Za posel sta se potegovala še dva ponudnika, podjetji IPI in AGM Nemec. Pogodba z izbranim izvajalcem še ni podpisana, saj občina čaka na gradbeno dovoljenje in sklep o sofinanciranju z evropskimi ter državnimi sredstvi. Po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta so vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni. Zadnja v fazi številnih postopkov je bila javna razgrnitev dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, postopek se vodi pri ministrstvu za okolje in prostor. „Postopek javne razgrnitve se je 13. aprila končal. Po naših informacijah lastniki zemljišč, lastniki mejnih zemljišč in vplivnega območja ter zaintere- past. Dodal je, da po pridobljenem vsi postopki končani, ovir, da bi na sirana javnost na dokumentacijo gradbenem dovoljenju pričakujejo gradbišču zahrumeli delovni stroji, niso imeli pripomb," je povedal Na- še sklep o sofinanciranju. Ko bodo več ne bi smelo biti. <•-.' v-r, Foto: MZ Občina čaka na izdajo gradbenega dovoljenja in sklep države o sofinanciranju. Ko bosta oba dokumenta pridobljena, bi lahko CPP začelo delati. 25 hektarjev zemljišč za gospodarstvo V novo oblikovani obrtno-po-slovni coni velikosti 25 hektarjev bo investitorjem na voljo več komunalno opremljenih parcel. Na območju vzhodno od obvoznice bo nov vhod v Talumovo industrijsko cono. Predvidenih je več dovoznih cest, med drugim celotna nova glavna prometna žila v Talu-mov industrijski kompleks. Zahodni del bodoče gospodarske cone v smeri odlagališča rdečega blata bodo opremili s cestami, kanalizacijo, vodovodom, elektro priključki, javno razsvetljavo in telekomunikacijskimi priključki. Na celotnem območju je predvidena izgradnja več transformatorskih postaj. m Ptuj m V Ptujčanu ne bo več Regulacija Razkorak med političnimi ak-vsakem mandatu so posamezni-pristojnih služb se objavlja-omejevanje svetnikov ali logično Številne zanimive debate ptujske politike že dalj časa potekajo v zakulisju in ne na mestnem svetu. Teme, ki delijo mnenja mestnih svetnikov, so različne. Zadnje čase je večkrat slišati dilemo o pomenu in smislu podajanja svetniških pobud. Očitki naj bi leteli predvsem na račun najaktivnejših svetnikov, saj da si nabirajo poceni politične točke, da se gredo predvolilne kampanje ... Nekateri svetniki naj bi na zadnjem kolegiju (zaprtem za javnost) pokazali s prstom na peščico tistih, ki izstopajo s številom podanih pripomb in vprašanj. Namenili naj bi jim kar nekaj krepkih, ostrih in nesramnih pripomb. Med drugim, da ne vedo, kaj delajo, čemu služi mestni svet, da podajajo nesmiselne pobude, ne razumejo bistva, sprašujejo neumnosti in podobno. Jasno je, da postaja razkorak med političnimi nasprotniki tudi v ptujskem mestnem svetu vse večji. V zadnjem letu pred volitvami bo tega najbrž še več. Nekaj svetnikov smo zaprosili za stališča o aktualni tematiki: ali naj se pobude omeji in na kakšen način. Bo Ptujčan brez obsežnih pobud in odgovorov bolj zanimiv? V svetniški skupini dolgoletnega ptujskega župana, danes svetnika Štefana Čelana, pravijo: „Smo proti omejevanju števila vprašanj in pobud, a za to, da se pobuda ali vprašanje poda z največ 500 znaki. Odgovor v Ptujčanu ne sme biti daljši od 700 znakov, daljša razlaga naj bo dostopna na spletu." Tatjana Vaupotič Zemljič izpostavlja, da so pobude legitimna pravica vsakega svetnika, a je prepričana, da je možno na veliko težav opozoriti v neposrednem pogovoru z občinskimi službami: „In jih reševati. Res pa je, da tega mL,.......- • *'■'"'> , :uj' ./■ >"'■■''■»'.' I • //str '/"«};, . '' .V,- «v« v potenc^/"hh ".'./ ■/»n/trujaC/m/adf, Ja ostanejo ■■,/ P,'"ju "V<" JM„/nobčanom bo/JSoknkOyr,s¡ '<•„, >V^iy „w tu JimrtUKafi nateg« /fj,^, fn { ,'V(, ''/ Velik del Ptujčana je namenjen pobudam in -oto: CG petek • 7. maja 2021 V središču Štajerski 7 dolgih vprašanj in odgovorov svetnikov pobud svetnikov: logična poteza ali omejevanje svobode govora? terji v ptujskem mestnem svetu se zdi vse večji Kar nekaj časa se že mnenja krešejo okrog številčnosti in obsežnosti podanih pobud in vprašanj posameznih svetnikov, V ki, ki v štirih letih ne spišejo niti ene same pobude, Popolno nasprotje so tisti, ki so prepričani, daje prav to osnova svetniškega dela Vprašanja svetnikov in odgovori jo tudi v občinskem glasilu Ptujčan. Kritike, daje tega preveč in glasilo ne služi več svojemu namenu, so vedno glasnejše, V prihodnje se obetajo spremembe, Gre za potezo, ki jo je predlagalo uredništvo? Ptujski mestni svet očitno postaja vedno bolj razdeljen. Iljevec: „Poceni nabiranje političnih točk" »Svetniške skupine ali posamezni svetniki lahko v sodelovanju z javnimi podjetji postorijo veliko majhnih stvari, ne da to obešajo na velik zvon na sejah mestnega sveta ali v mesečniku Ptujčan,« je prepričan Alen Iljevec. V društvu Ptujje naš naj bi tako uredili veliko stvari, za kar niso podajali obširnih pobud, ampak so se povezali s strokovnimi službami občinske uprave in podjetjem Javne službe Ptuj ter zadeve uredili brez pompa: »Menim, da število pobud nikakor ni kazalnik uspešnosti mestnega sveta ali posameznih svetniških skupin, ampak le brezplačno nabiranje političnih točk, kar se po večini izkaže za mlatenje prazne slame. Dajanje pobud, ki nimajo zagotovljenih sredstev v proračunu, je tako le mlatenje prazne slame in poceni zbiranje političnih točk.« Iljevec poudarja, da nikoli niso govorili o omejevanju pobud, pač pa da se objava za tisk nekoliko skrajša. Sam tak predlog podpira, tudi zato, ker so, kot pravi, pobude velikokrat »nekakovostne, ponavljajoče in nerealne«. AOfs» W stmik 1/2021 •'"vUnlk o saH I»stnlških mačk Sfctep o m J "Me«tni obcij zakonodaje 'n« °bc,ne p,u - Prednostna lista ----ulKam F ■je ir» S tuj osnutkoir :ijnj - Obvestilo o Vp,Sj ¿Ju Mi - -v Za oddaj obude in vnrax^ ■ «ne oh¿ otrok seje Mr- 5tnr Ptujčan le še trobilo svetnikov? Urednica Ptujčana Stanka Krajnc Letonja ugotavlja, da je količina svetniških pobud iz meseca v mesec obsežnejša. „Zato smo bili v uredništvu večkrat soočeni s situacijo, da nam je zmanjkal prostor za ostale vsebine, ki bi občane obveščale, kaj se v občini dogaja, o vseh aktualnih zadevah, o delu javnih zavodov, ostalih dogodkih v občini, projektih, ki se izvajajo. Tudi občani nam očitajo, da zaradi količine svetniških pobud in odgovorov Ptujčan postaja vse manj berljiv. Tega si ne želimo, sajje namenjen prav njim.11 Zaradi vsega navedenega so člani uredništva Ptujčana predlagali omejitev števila znakov za tisk. Objavili bodo torej le bistvo in ne celotnega odgovora strokovnih služb. Bo pa celotno besedilo možno prebrati na občinski spletni strani. „Občani bodo kljub vsemu obveščeni o tem, kaj svetnike zanima, na kaj opozarjajo, brez nepotrebnega balasta, ostal pa bo prostor, kot že nekoč, za ostale pomembne informacije,u zagotavlja Krajnc Letonjeva. javnost in mediji ne vidijo. Se mi pa ne zdi prav uporabljati instituta pobud za lastno samopromocijo. Mogoče je prav izbrati mesečno dve, tri najpomembnejše pobude na svetnika in se posvetiti realizaciji le-teh." Luka Žižek je prepričan, da bo nov dogovor o prostorskem omejevanju pobud za namene glasila pozitivno vplival na podobo in vsebino Ptujčana: „Ta je primarno namenjen za informiranje občank in občanov glede preteklih in prihajajočih dogodkov ter projektov v mestu, zdaj pa smo priča, da polovico tega medija zasedejo vprašanja in pobude, ki so v veliki večini rešljive tudi na nenapisan način, zato razumem nezadovoljstvo velike večine ob- canov.' Zakaj pobud ne ■ • • v podajajo vec neposredno na sejah mestnega sveta Že pred časom so ptujski mestni svetniki sklenili (neformalni) dogovor, da pobud na sami seji ne podajajo, pač pa jih pripravijo v pisni obliki. Izjema so le primeri, ko zaradi kratkega časovnega roka pisno zadev ni bilo možno pripra- Foto: ČG Čuš: „Omejevali bi nas veterani" »Ptujje najslabše razvita mestna občina v Sloveniji. Glede na to, da imamo v občinskem svetu veliko veteranov, ki bi omejevali naše delo, me to slabo stanje Ptuja ne čudi. Čas je, da se nehamo ukvarjati, kakšni bodo dovozi na dvorišča svetnikov, ampak z razvojnimi vprašanji, ki bodo na Ptuju zadržala mlade in izboljšala kakovost življenja,« se glasi komentar svetnika Andreja Čuša. vprašanjem. Kako občani gledajo na to? Foto: CG viti. Tudi tega se nekateri svetniki držijo, drugi ne. Sergeja Puppis Freebairn je prepričana, da že ta poteza ni bila najbolj smiselna. Na zadnjem kolegiju je predlagala, da se pobude ponovno podaja na sami seji mestnega sveta: „Svetniki smo podaljšana roka občanov in smo dolžni postavljati vprašanja, ki zanimajo občane in so včasih za občinsko oblast neprijetna. Neformalni dogovor županje in svetnikov je, da se pobude ne postavljajo na sejah, da seje ne bi trajale predolgo, sedaj bi pa nekateri radi omejili še pisne pobude, kar je popolnoma nesprejemljivo. Na zaprtem delovnem sestanku pri županji sem predlagala, da se pobude selijo nazaj na sejo, pa ni bil niti en od svetnikov za to.« Puppis Freebairnova meni, da bi bilo na ta način delo svetnikov bolj transparentno, saj bi bili občani bolj seznanjeni z njihovimi prizadevanji. „Sem proti dogovarjanju za zaprtimi vrati, ne glede na to, ali gre za zaprte delovne sestanke z županjo ali pa z zaposlenimi na občini. Očitek nekaterih svetnikov, da si s tem nabiramo politične točke, je smešen, saj smo svetniki politiki - eni smo pač bolj aktivni, drugi manj." Siebenreich: „Občani Gajškovo zaradi pobud nagradili z glasovi" Matej Siebenreich podajanje pobud in pripomb v imenu občanov vidi kot eno ključnih nalog svetnikov. Prepričan je, da na ta način le opravljajo svoje delo: „Občani od nas pričakujejo aktivno vlogo v mestnem svetu.« Spomnil je na anketo o branosti Ptujčana, po kateri naj bi si občani želeli biti seznanjeni s pobudami. »V večini primerov jih tudi prebirajo, torej ne drži teza nekaterih, ki trdijo, da pobude ostanejo neprebrane. Prav tako ne Županja: „S 4 strani pobud • vi» 44// smo prišli na 11 Županja Nuška Gajšek zatrjuje, da gre pri potrditvi predloga uredniškega odbora glasila Ptujčan zgolj in izključno za krajšanje vsebine, nikakor pa ne omejevanje svetnikov pri številu podajanih pobud. Dolžina, ki jo je predlagal uredniški odbor, seji zdi primerna: 250 znakov za vprašanje, 500 znakov za odgovor. „Iz povprečja štiri strani v prejšnjem mandatu - samo enkrat je bilo za pobude in vprašanja namenjenih osem strani - smo v tem mandatu prišli na povprečno 11 strani. Če računamo, da ima Ptujčan 32 strani, od tega štiri predstavlja ovitek, ostane 28 strani za vsebino. Skoraj polovico glasila torej gre za pobude, zato zmanjka prostora za teme, zaradi katerih je ustanovljen," meni županja. gre pozabiti dejstva, da so občani na podlagi mnogoštevilnih pobud v prejšnjem mandatu nagradili sedanjo županjo in ji namenili največ glasov ter ji s tem dali veliko odgovornost pri izboljšanju našega mesta.« Klemenc: „Je demokracija postranska stvar?" Eden izmed akterjev, ki je v zadnjem mandatu izjemno aktiven in je posledično najbrž eden izmed razlogov, da je bil predlog za omejevanje števila znakov pri objavi vprašanj in odgovorov sploh podan, je Milan Klemene. Pričakovano se mu zdi kakršnokoli omejevanje neprimerno. Kot pravi, so svetniki glas občanov. „Z omejevanjem ali samo prepovedjo pobud bi si lahko mislili, da smo v nekem čudnem sistemu, kjer je demokracija postranska stvar. Vem in verjamem, da ni tako, zato je treba glas občanov vsekakor obdržati in ga nadgraditi." Kle-menc ob tem dodaja, da moraš za kakovostno in korektno opravljanje dela kot svetnik poznati probleme, s katerimi se srečujejo občani, da lahko to daš na papir in skupaj s pristojnimi službami realiziraš. Kar se tiče reševanja zadev mimo svetniških pobud in vprašanj pa dodaja, da po navadi to ni prava pot, saj da so občani velikokrat razočarani zaradi dolgotrajnega čakanja na odgovore iz občine. Dženana Kmetec 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 7. maja 2021 Slovenija • Izbrana kakovost za žita Bojazen, da bodo posevke »zadušili« pleveli Po večletnem usklajevanju med pridelovalci in predelovalci je vloga za priznanje označbe Izbrana kakovost (IK) za žita pripravljena za oddajo. Pobudnik sheme IK za žita je bil strokovni odbor za poljedelstvo, ki deluje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ter od nedavnega v novi sestavi in pod vodstvom Ormožana Slavka Trstenjaka. Pod vlogo za priznanje označbe so se že podpisali KGZS, Zadružna zveza Slovenije in Obrtno podjetniška zbornica, še vedno se čaka na podpis prve dame Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjane Zagorc, zaključena pa še niso pogajanja s Trgovinsko zbornico Slovenije. Težave pri zagotavljanju sledljivosti Znak Izbrana kakovost - Slovenija zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo, torej pomeni garancijo za poreklo, kakovost in nadzor kakovosti izdelkov. V shemi so upoštevane kratke transportne poti, omejen je čas transporta, uporabljena krma visoke kakovosti, poleg tega so izpolnjene posebne zahteve pri zdravstvenem varstvu živali kot tudi v postopkih predelave in izvajane redne kontrole v obratih pridelovalcev in predelovalcev, ki jih opravljajo neodvisni certifikacij-ski organi. Slovenski pridelovalci in predelovalci hrane ter trgovci se zavedajo, da je jasna informacija o izvoru surovin za potrošnika zelo pomembna, prepoznavanje v Sloveniji pridelanih in predelanih kakovostnih proizvodov pa je lažje tudi zaradi sheme kakovosti Izbrana kakovost. Ne glede na povedano so člani odbora za poljedelstvo izrazili pomisleke glede zagotavljanja sledljivosti v shemi IK ter opozorili na primer sheme IK za meso, zlasti za prašičje, kjer se že pojavljajo težave. Spomnimo, da se je tam zapletlo prav zaradi transparentnosti in sledljivosti prašičjega mesa od rejca do potrošnika, ki bi ga zagotovili z uvedbo sheme, saj ta, kot kaže, nekaterim deležnikom v verigi ne ustreza. Foto: SD Če kmetom ne bo podana možnost, kako naj plevele zatirajo brez uporabe fitofarmaceutskih sredstev, bodo ti povsem prerasli posevke. Preveč v smer ekološke pridelave? Medtem ko člani odbora podpirajo uvedbo sheme IK za žita, pa imajo več pomislekov glede predlaganih ukrepov za področje poljedelstva, in sicer Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) in Sheme za okolje in podnebje (SOPO). Ti po njihovem prepričanju namreč niso ustrezni, saj gredo preveč v smer ekološke pridelave, zaradi česar se prehranska samooskrba v Sloveniji nikakor ne bo izboljšala, ampak samo še poslabšala. Še posebej pa jih motijo predlogi, kot so denimo medovite rastline in združene setve, pri katerih je prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Ker ni obenem podana možnost, kako se bo plevele brez FFS zatiralo, to namreč pomeni, da bodo povsem prerasli in »zadušili« posevke. Na odboru za poljedelstvo pa se ne strinjajo niti s predlogom, da bi bila za gnojenje zemlje dovoljena uporaba zgolj ekoloških gnojil. Senka Dreu Vipavska dolina • Črniški radič ■ Avtohtona sorta Občina Ajdovščina je podprla oživitev skoraj pozabljene avtohtone sorte radiča hrastove, ki so ga raziskovalci poimenovali čr-u niški radič. Domača avtohtona sorta radiča je sedaj uradno vpisana v ohranje-valno sortno vrsto. Semen črniškega radiča letos še ne bo mogoče kupiti, na ajdovski občini pa upajo, da bo v manjših količinah kupcem m na voljo že prihodnje leto. Projekt ohranjanja črniškega radiča je bil eden izmed razvojnih projektov občine v lanskem letu. Lokalna skupnost je podprla znanstvene raziskave in analize te kmetijske kulture ■ ter omogočila pripravo in izid strokovne publikacije. K sodelovanju so povabili raziskovalca Marinko Kogoj Osvald in Jožeta Osvalda, ki sta pred desetletji za vpis v sortno listo izbrala dve sorti goriškega radiča, ■ zato imata zasluge tudi za prepoznavnost sorte solkanski radič. MZ Slovenija • Prvi vseevropski dan travniških sadovnjakov Veliko več kot samo skromni »proizvajalci« sadja Slovenija seje pridružila akciji ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in prvemu dnevu travniških sadovnjakov, ki so bili nekoč pomemben del evropskega prostora. Primere dobrih praks za ohranitev travniških sadovnjakov, ki jih je tudi pri nas vse manj, bodo tako od zdaj vsakega 30. aprila javnosti predstavljali na pobudo ljubljanske biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije. Kmetje so prve travniške sadovnjake zasadili v 17. stoletju, in sicer na manj uporabnih zemljiščih in strmejših legah v bližini svojih hiš. »Zasadili so jih z različnimi vrstami sadja, ki je služilo za samooskrbo s sadjem in predelavo viškov v ja-bolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Obhišni vrtovi so domačije poleti varovali pred vročim soncem, pozimi pa pred mrzlimi vetrovi ter obenem zemljišča ščitili pred erozijo. Gospodarji so sprva sami poiskali divjake v naravi in nanje cepili različne sorte iz okolice, šele kasneje so k nam začele prihajati tuje sorte iz različnih dežel,« pripoveduje Janez Gačnik iz davnega leta 1921 ustanovljene Zveze sadjarskih društev Slovenije in dodaja, da se je travniško sadjarstvo najbolj razvilo na Štajerskem, od koder so zlasti jabolka izvažali tudi v tujino. Potisnjeni na obrobje Čeprav se je Slovenija v preteklosti uvrščala v sam vrh evropskih dežel po številu visokodebelnih dreves na prebivalca, pa je tudi pri nas razvoj intenzivnega kmetijstva terjal svoj davek in travniške sadovnjake potisnil na obrobje. Začeli so izginjati, kajti vse bolj priljubljene so postajale novejše ameriške sorte jabolk, ki so zahtevale intenzivnejšo oskrbo in so bile tudi Travniško sadjarstvo je bilo najbolj razvito na Štajerskem. tržno bolj zanimive. Upadanje števila ekstenzivnih dreves, ki od osamosvojitve še rastejo v slovenskih travniških sadovnjakih, je nazorno prikazano v tabeli. A travniški sadovnjaki so veliko več kot samo skromni »proizvajalci« sadja ali senca pod krošnjami dreves, so prepričani na Zvezi. »Njihovo vlogo danes ocenjujemo bolj celovito iz različnih zornih kotov. Med drugim predstavljajo prepoznaven del krajinske podobe, predvsem pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti in ogroženih vrst. Dupla v njihovih deblih in velike krošnje nudijo življenjski prostor in hrano številnim pticam, netopirjem, hroščem, divjim čebelam in drugim Podatki o ekstenzivnih sadnih drevesih v Sloveniji 1991 I 2000 I 2010 I 2020 I Jablane 1.005.787 798.419 670.521 391.629 Slive 496.503 357.098 j 290.226|| 198.527 Hruške 290.155 236.576 220.993 119.372 Oreh 149.448 149.547 j 150.74311 89.951 Češnje 134.003 116.691 130.074 71.992 HHKSMHKHSalBHHiiS^H Foto: Escape žuželkam. Ponekod je ohranjanje starih sadnih dreves ključnega pomena za zelo ogrožene vrste ptic, npr. smrdokavro in velikega sko-vika. Z vidika ohranjanja genskega materiala je pomembno tudi ohranjanje avtohtonih in starejših sort sadja.« V zadnjih letih je bilo izvedenih nekaj uspešnih projektov za oživitev travniških sadovnjakov. Med njimi je projekt Life to grasslands oziroma ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji, v okviru katerega je del aktivnosti namenjen tudi ohranjanju in vzdrževanju travniških sadovnjakov. Senka Dreu Ormož • Podjetje Botanik z novim produktom Eko čaj v filter vrečkah V Zavodu 100 % naravno Botanik iz Ormoža so predstavili projekt, s katerim so bili uspešni na razpisu LAS UE Ormož in v okviru katerega nastaja nov inovativni izdelek - Eko filter čaj. Kot je pojasnil Iztok Luskovič, direktor Zavoda Botanik, so z raziskavo trga ugotovili, da na tržišču ni izdelka, kot ga ponujajo sami - gre za zeliščni čaj, ki bi bil praktičen za uporabo, cenovno dostopen ter na voljo širšemu krogu uporabnikov. Zato razvijajo nov izdelek, eko filter čaj. Gre za ekološki, ročno pridelan čaj, kot so ga pile babice ali si ga pripravimo doma, le da bo zapakiran v lične filter vrečke, s čimer bo na voljo vsem - posameznikom, zavodom, gostincem in trgovinam. Podjetje Botanik v projektu sodeluje s Centrom za starejše občane Ormož, ki s svojim pestrim vzorcem populacije predstavlja njihovo raziskovalno telo. Preko anket in preizkušanja vzorcev bodo dobili povratne informacije, na osnovi katerih bodo razvijali izdelek, s predavanji in delavnicami pa bodo javnost osveščali o pomenu domačih zelišč in pitja zeliščnih čajev. V Centru za starejše občane tako načrtujejo dve predavanji o pomenu zeliščnih čajev in pomenu uporabe lokalno pridelane hrane, v okviru delavnic pa bodo pred CSO pos- Foto: Zavod Botanik V Ormožu nastaja eko filter čaj. tavili zeliščni vrt iz dveh spiralnih gred in piramidnega vrta. Po raziskavah na trgu izdelka, kot je eko filter čaj, še ni. Iztok Luskovič je povedal, da je interes med trgovci in lokali že precejšen: »Pričakujemo rast proizvodnje, kar bo prineslo širitev ekološke pridelave na območju občine, pa tudi nove zaposlitve in sodelovanje s kooperanti. Eno osebo smo za polni delovni čas že zaposlili, zadolžena je za koordinacijo sodelovanja s CSO, razvoj izdelka, torej receptur, okusa in embalaže.« Prijavo za sofinanciranje so v podjetju oddali že marca 2019, pogodba je bila podpisana julija 2020, upravičeno obdobje pa je maj 2020-april 2021. Projekt je vreden 45.792 evrov, znesek sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 36.176 evrov. nš petek • 7. maja 2021 Podjetništvo, izobraževanje Štajerski 9 Ptuj • 25 let Kluba tajnic in poslovnih sekretark Dobra tajnica je pomemben steber menedžmenta 19. april 1996je za članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja praznični dan. To je dan ustanovnega zbora petega slovenskega kluba tajnic, kije kot prvi nastajal v Podravju. Z ustanovnega občnega zbora, 19. aprila 1996 Pobudnica za njegovo ustanovitev je bila Silvestra Brodnjak. Prazničnega srečanja ob 25-letnici kluba zaradi covid razmer članice niso organizirale, je povedala Brodnjakova in dodala, da je zanjo 19. april vsako leto praznik. „Po-nosna sem, da nadaljujete svoje delo tam, kjer smo mi, tisti, ki smo gradili temelje, prepustili vajeti v mlajše roke. Počaščena sem, da sem še vedno del našega kluba, ki ima sedaj sodobno ime; kot se je s časom spreminjala in posodabljala vloga tajnice. Postale ste poslovne sekretarke, asistentke in podobno. Jaz vedno na kratko rečem, da ste desne in velikokrat tudi leve roke vaših direktorjev, ravnateljev, županov, predsednikov uprav, menedžerjev ..." je poudarila danes častna članica Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Silvestra Brodnjak, ki si je za vedno zapomnila tudi besede dr. Pavaa Brajše, ki jih je izrekel na ustanovnem občnem zboru kluba. „Tajnice so osebe, ki se žrtvujejo v senci, zato, da direktorji rastejo." „Škoda le, da z večanjem sence njihovih direktorjev ne raste tudi njihovo plačilo," je njegove besede te dni dopolnila Silvestra Brodnjak. Poleg Brodnjakove sta častni članici kluba tudi Justina Veselič in Zora Pliberšek. V 25 letih so klub vodile Edita Mazera, Zora Pliberšek in Martina Jakomini. Želijo si povečati članstvo Sedanji predsednici Sonji Hliš teče tretji mandat. Najbolj si želi, da bi se povečalo število članic, da bi se v klub začele vključevati mlajše članice, ki opravljajo delo tajnice, sekretarke asistentke, vodje pisarn in drugih podobnih poklicev v poslovni asistenci, saj se poklic tajnice in poslovnega sekretarja drastično spreminja, kot se spreminja tudi nabor delovnih nalog in sam delokrog dela. Sploh pa je to poklic, ki zahteva izjemno dobre organizacijske sposobnosti, obvladanje komunikacije, informacijskih sistemov, veliko znanja iz kadrovanja, prava, financ, marketinga, tujih jezikov in seveda slovenskega jezika. Kot poudarja predsednica Zveze klubov taj- Foto: zasebni arhiv Silvestre Brodnjak nic in poslovnih sekretarjev Suzi Asfour, ki se spreminja v Zvezo klubov poslovne odličnosti, mora biti oseba, ki opravlja delo tajnice, poslovne sekretarke oz. druga dela v poslovni asistenci, v koraku ali celo nekaj korakov pred vsemi ostalimi delovnimi procesi, da lahko zagotavlja podporo mene-džmentu in drugim zaposlenim v podjetju ali organizaciji za dosego kar najboljših skupnih rezultatov. Pomembna sta • | v • • izobraževanje in izpopolnjevanje Prav tako je želja Sonje Hliš, da bi krmilo kluba lahko predala kateri od članic. Tudi v covid razmerah so se trudile in se še trudijo, da kolikor le morejo, izvajajo klubske aktivnosti. Na prvem mestu seveda ostajata izobraževanje in izpolnjevanje, saj tega nikoli ni dovolj. Treba je nenehno spremljati razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije in druga strokovna področja, povezana z delom v poslovni asistenci. MG Ptuj • KPŠ-jeva denarna pomoč Neizkoriščena pomoč zaradi strahu pred stigmo? Čeprav se je socialna stiska številnih študentov v zadnjem času povečala, je očitno občutek sramu pred stigmo revščine še vedno močno prisoten. Na zadnji razpis Kluba ptujskih študentov (KPŠ) za dodelitev enkratne socialne pomoči so se prijavili le trije študentje. 400 evrovje tako ostalo neporabljenih. Namen razpisa, ki ga je KPŠ objavil marca letos, rok za prijavo pa se je iztekel 16. aprila, je bil podeliti pet solidarnostih pomoči po 200 evrov. Skupaj so v ta namen v klubu rezervirali tisoč evrov. »Dejstvo je, da se je socialna stiska dijakov in študentov povečala. To je nesporno. Enostavno pa se mladi na razpis ne prijavljajo, najbrž zato, ker se bojijo, da se bo to, da so prejeli socialno pomoč, razvedelo. To nikakor ne drži. Zmeraj povemo, da je vse anonimno, naj jih to ne skrbi,« je slab odziv na razpis komentirala Lucija Sevšek, predsednica Kluba ptujskih študentov. Lansko leto so na razpis prejeli natanko toliko prijav, kot je bilo predvidenih pomoči, pet. Letos le tri, vsem prijaviteljem so pomoč tudi odobrili. A po mnenju predsednice KPŠ nikakor ni možno sklepati, da ni potreb po pomoči. K L U B PTUJSKIH KPŠ je nameraual podeliti pet enkratnih socialnih solidarnostnih pomoči, a so prejeli le tri prijave. Prepričana je, da sta ključna razloga za slab odziv neupravičena bojazen pred stigmo, v nekaterih primerih pa morda tudi neinformiranost. Ker so seznanjeni s stanjem na terenu in vedo, da je pomoči potrebnih mladih veliko, bodo v kratkem objavili nov razpis in podelili še preostali pomoči. Vse, ki bi jim ta znesek prišel prav, vabijo, naj spremljajo objave Kluba in se na razpis prijavijo. Sredstva so namenska, zato želijo, da gredo v prave roke. Tako kot prejšnji mesec bodo tudi tokrat izbrani prejemniki, ki bodo z dokumentacijo dokazali najšibkejši socialni status. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Matura v času epidemije Prvi dan brez posebnosti Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol že drugo leto pišejo maturo v epidemioloških razmerah. Medtem ko sta se lani tako splošna kot poklicna matura začeli na isti dan, je letos spet po starem, splošna seje začela minuli torek, poklicna pa se bo 29. maja. S pisanjem eseja iz materinščine se je v tem tednu za več kot 6.600 maturantov začel spomladanski rok splošne mature. Prvi maturitetni dan je na Gimnaziji Ptuj minil mirno in brez posebnosti. V razredih šole je esej iz slovenščine pisalo okoli 130 dijakov. Kot je povedal ravnatelj Boštjan Šeruga, noben dijak ni bil v karanteni, tako da so lahko vsi nemoteno pristopili k pisnemu izpitu. Strah med dijaki je sicer bil prisoten, vendar so ga uspešno premagali. Večina jih prvo opravljeno delo na letošnji splošni maturi zato ocenjuje kot pozitivno. Kot je zagotovil Šeruga, so upoštevali tudi vsa navodila ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na gimnaziji Ormož je k splošni maturi pristopilo 15 dijakov. Po besedah ravnateljice Klavdije Zorjan Škorjanec, se je sama izvedba mature tudi na njihovi šoli začela zelo uspešno in brez zapletov. Drugi del pisnega izpita iz materinščine bo 31. maja. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 29. maja, 8., 10., 14. in 15. junija. 5. junija bo pisni izpit iz matematike, med 1. in 16. junijem pa bodo pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti bodo potekali na šolah med 14. in 23. junijem. Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo dijake seznanili 12. julija. S pisanjem eseja iz maternega jezika se je začela splošna matura. Okuženi dijaki bodo maturo lahko opravljali jeseni Maturantom, pri katerih bodo v času opravljanja mature v spomladanskem roku potrdili okužbo z novim koronavirusom, bodo omogočili opravljanje mature v jesenskem roku s priznavanjem za nazaj. Dijaki imajo sicer karanteno možnost prekiniti. K maturi lahko pristopijo z negativnim izvidom PCR-testa na okužbo, ki ni starejši od 24 ur. Ti maturanti bodo ma-turitetne obveznosti opravljali v ločenih učilnicah pod nadzorom učiteljev, ki so covid-19 že preboleli oz. so bili ustrezno cepljeni. Šole jim bodo morale zagotoviti tudi ločene vhode in poti za dostop do učilnic. Estera Korošec Promocijsko sporočilo Široka ponudba izdelkov znamke Nes v trgovini Gamp Dnevi postajajo vedno daljši in temperature ozračja vse toplejše. Jakne počasi pospravljamo v omare in jih zamenjujemo z lahkotnejšimi oblačili. Spet je eno tistih obdobij, ko se začnemo zavedati, da je skrajni čas, da osvežimo svojo poletno kolekcijo. Kam na Ptuju pa sploh lahko gremo, če si želimo temeljito prenoviti svojo omaro?! Predlagamo trgovino Gamp. Trgovina Gamp, ki je v Qcen-tru Ptuj v Puhovi, je znana predvsem po tem, da ima neverjetno veliko izbiro oblačil Ptujčanom še zmeraj zelo priljubljene znamke NES. Gre za oblačila vrhunske kakovosti po izjemno ugodnih cenah. Širok asortiman izdelkov znamke NES se razteza vse od športnih nogavic, oblačil za prosti čas pa vse do oblačil z bolj športnim pridihom. Znamka NES, ki je dolga leta oblačila tudi mnogo slovenskih športnikov, je še vedno sinonim za kakovost po dostopni ceni. Je pa trgovina Gamp veliko več, kot le trgovina znamke NES. NES je le ena od mnogih znamk, ki jih imajo v trgovini Gamp. Gre za dobro založeno trgovino z artikli, ki pokriva moško ter žensko kolekcijo in tudi ponuja razne dodatke od sončnih očal pa vse do pokrival različnih stilov in znamk. Da bo izbrani kos res pravi za vas poskrbijo izjemno prijazne prodajalke. V sodelovanju z njimi na socialnih kanalih Qcentra Ptuj poteka tudi nagradna igra, v kateri lahko zase in svoje bližnje osvojite športna oblačila znamke NES. Ne zamudite nore akcije znižanja celotne kolekcije za kar 40 %. Ne glede na motiv, bodisi je to popolna prenova vaše omare bodisi je to pomanjkanje primernih oblačil za izlet s prijatelji v gore ali le sprehod okrog Ptujskega jezera, je trgovina NES, tako po kakovosti kot tudi po udobju in ceni, naš favorit letošnjega poletja. SE VIDIMO V TRGOVINI GAMP V QCENTRU PTUJ V PUHOVI! -oto: CG l-oto: GG 10 Štajerski Naše prireditve petek • 7 maja 2021 Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Drugi nastop za Timeo, Alino, Zalo, Lano, Lejo, Diano, Nežo, Eleno, Glorijo in Stelo V novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so s pevskimi nastopi ponovno razveselili pevski talenti iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Skupaj so sestavili 25 izbranih nastopov s 26 udeleženci, tudi mladim glasbenim duom, ki se je javnosti predstavil tudi že s prvim CD-jem. Prevladovale so zabavne pesmi novejšega datuma. Na polfinalnem odru pa bomo lahko slišali tudi legendarno Avsenikovo Tam, kjer murke cveto in zimzeleno V Ljubljano, ki jo je pela legendarna Marjana Deržaj. Na svoje pevske talente so ponosni v občinah, ki podpirajo projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, kot tudi na domačih osnovnih šolah, kjer že tradicionalno razvijajo zborovsko in siceršnje petje. S svojimi nastopi bogatijo sebe, brusijo svoje talente in pro-movirajo okolje, od koder prihajajo. „Za občino Ormož in naše mlade sodelovanje v tem projektu pomeni veliko. Skozi petje, poslušanje slovenske glasbe jih spodbujamo k temu, kar si tudi sami želijo. Zato sodelujemo v tem projektu, da mladim pevskim talentom omogočimo, da se predstavijo, da se pokažejo. Gre za projekt, ki je lepa promocija slovenske glasbe in petja, da to prenašamo iz roda v rod, to zavedanje pomena slovenskega jezika in glasbe," je povedal župan občine Ormož Danijel Vrbnjak. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo družba Radio-Te- dnik izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami. V novi sezoni se vse bolj širi v slovenski prostor. Med tistimi, ki mu ostajajo zvesti, je tudi občina Središče ob Dravi z osnovno šolo. „Naši osnovnošolci radi sodelujejo v tem projektu. Pevska dejavnost je v naši osnovni šoli dobro organizirana in ima veliko podporo. Naši pevski talenti v tem projektu dosegajo tudi dobre rezultate. Občina Središče ob Dravi tudi zato podpira ta projekt, za pripravo njihovih nastopov pa poskrbijo v šoli," je skrb občine Središče ob Dravi za promocijo mladih pevskih in glasbenih talentov predstavil župan Jurij Borko. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je lep projekt, je povedal župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. V novi sezoni se pevski talenti predstavljajo v oddajah Radia Ptuj, na Facebook in YouTube profilu Radia Ptuj ter v zapisih Štajerskega tednika. „Veseli me, da se ta projekt, s pomočjo katerega se na nek način odkrivajo oz. iščejo pevski talenti, nadaljuje. Verjetno bo tako tudi v novi sezoni, da se bodo odkrili novi talenti, ki jih ne bi bilo oz. jih ne bi spoznali, če tega projekta ne bi bilo. Nekaterim pa bo tudi pomagal na njihovi glasbeni poti," je še dodal Mirko Cvetko, ki je mladim pevcem zaželel veliko uspehov tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo. V polfinale sta iz OŠ Ivanjkovci napredovali: Timea Slavinec s pesmijo Ne bodi kot drugi v mlajši kategoriji in Alina Slavinec s pesmijo Lahko noč, Piran v starejši. Občino Središče in OŠ Središče bosta predstavljali Zala Novak s pesmijo Pet poljubov v mlajši kategoriji, v starejši pa Lana Jerebič s pesmijo Pesek v oči. Nov pevski nastop čaka Lejo Trstenjak iz OŠ Velika Nedelja s pesmijo Zgodba o prijateljstvu v mlajši kategoriji, v starejši pa se ji bo pridružila Diana Dovečar s pesmijo Kaj je to življenje. Razveselili sta se tudi Neža Cimerman iz OŠ Ormož s pesmijo V Ljubljano v mlajši kategoriji in Elena Hudin s pesmijo Kaj je to življenje v starejši kategoriji. OŠ Sveti Tomaž pa bosta na polfinalnem odru predstavljali Glorija Vočanec s pesmijo Serenada v mlajši kategoriji in Stela Hebar s pesmijo Tam, kjer murke cveto v starejši kategoriji. Majda Goznik Peli so: OŠ Ivanjkovci: Anže Skoliber, Timea Slavinec in Larisa Hebar v mlajši kategoriji ter Alina Slavinec v starejši. OŠ Središče ob Dravi: Katarina Sok Novak, Lana Meznarič in Zala Novak v mlajši kategoriji ter Lana Jerebič v starejši. OŠ Velika Nedelja: Nela Senica, Lara Venta, Anže Plohl in Leja Trstenjak v mlajši kategoriji ter Diana Dovečar in Klara Lia Žuran v starejši. OŠ Ormož: Neža Cimerman in Tia Pevec v mlajši kategoriji ter Julija in Ben-Maj Gašparič, Meta Kociper, Elena Hudin in Neža Kralj v starejši. OŠ Sveti Tomaž: Ana Lesjak, Zala Črepinko, Glorija Vočanec in Nija Kelenc v mlajši kategoriji ter Stela Hebar v starejši. [■I ^ Več kot 29 let tradicije, znanja in izkušenj U Fiposor d.o.o DRUŽBA ZA FINANČNO POSLOVNE STORITVE IN DAVČNO SVETOVANJE Kerenčičev trg 5a, 2270 Ormož PE Ljutomer, Stari trg 4, Tel.: 02 741 61 50 e-naslov: info@fiposor.si www.fiDosor.si Katalog certificiranih računovodskih servisov Slovenije Sponzorji prireditve * TelekomSIovenije rfJiA tp m ANpro Technik d.o.o. ^^Adem Lahkota Drifiodnosti OCUlUS ' KLIMA FTÜJI dat. Sponzorji so bili: Občina Ormož, Občina Središče ob Dram, Občina Sueti Tomaž, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Perutnina Ptuj, Telekom Slovenije, Klima Ptuj, Anprotehnik, Fiposor in Kovinarstvo Žveala. Anže Skoliber, 5. razred OŠ Ivanjkovci, pesem Daj mi poljub (Čuki): "Za letošnji nastop, ki je moj drugi v tem projektu, sem si izbral pesem Čukov, ki mi je zelo všeč. Všeč so mi tudi druge njihove pesmi. Od tujih pa rad prisluhnem Justinu Bieberju. V šoli mi gre dobro. Posebej rad imam šport, matematiko, slovenščino. V prostem času igram nogomet pri NK Gorišni-ca (U-11). Moja največja želja je, da bi postal uspešen nogometaš. Rad tudi kolesarim oz. se gibljem na svežem zraku, gledam televizijo." Foto: Črtomir Goznik Timea Slavinec, 4. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Letos sodelujem prvič v tem projektu, ki spodbuja petje slovenskih pesmi. Mama je bila tista, ki me je prepričala. Pesem sem si izbrala sama, ker je zelo lepa pesem, ki ima vsebino. Upam, da mi jo bo uspelo čim bolje zapeti. Potrudila se bom po najboljših močeh. Od šolskih predmetov imam najraje šport. V GŠ Ormož se učim igranja na flavto. V prostem času se igram s prijatelji, najpogosteje na igrišču." Fntn1 Prtnmir fin17niU Alina Slavinec, 6. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Letos sodelujem že tretjič. Izbrano pesem sem dolgo vadila sama, proti koncu mi je z napotki pomagala mama. Rada pojem angleške in tudi slovenske pesmi. Od izvajalcev so mi posebej pri srcu skupina BQL, Nina Pušlar in Dejan Dogaja (Dejan Krajnc). Moja predmeta v šoli sta matematika in šport. Igram harmoniko in klavir. Rada tudi plešem. Veliko časa preživim z živalmi, morda bo tudi moj bodoči poklic povezan 7 živalmi." L. ■« 'kil Larisa Hebar, 4. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujem prvič. Sama sem se odločila, zaslužna pa je tudi učiteljica Maja Novak. Rada pojem slovenske pesmi. Od pevk mi najbolj ugaja Tanja Žagar. V šoli imam najraje likovno umetnost. Rada tudi plešem, pojem tudi pri pevskem zboru. V prostem času se posvečam tudi ustvarjanju, rada pišem zgodbice in igram klavir. Vsako soboto pomagam doma pri hišnih opravilih." petek • 30. aprila 2021 Naše prireditve Štajerski 11 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Katarina Sok Novak, 1. razred, OS Središče ob Dravi, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša & Uroš Steklasa): „Rada pojem, pri tem me spodbujata mama in oče. Pesem, ki sem si jo izbrala, je lepa, ima lepo melodijo, besedilo. Všeč so mi ljubezenske in vesele pesmi. Lepe so pesmi, ki jih pojeta Anita Zorjan in Eva Boto. V šoli mi gre dobro, likovna umetnost in šport sta mi še posebej pri srcu. V prostem času se veliko tudi gibljem, igram, sprehajam v naravi. Rada imam muce. Že zdaj vem, da bom nekoč veterinarka." Lana Meznarič, 4. razred, OS Središče ob Dravi, pesem Ne čakaj na maj (Kaja Železnikar): „ Prvič sodelujem, spodbudil me je učitelj glasbe Tomaž Sok Ivan. Pripravljala pa sem se z učiteljico za petje v GŠ Ormož Tino Pečar Laznik. Želim se čim bolje predstaviti. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Všeč so mi pesmi, ki jih pojejo Challe Salle, Ditka, Nika Zorjan, Nina Pušlar. V šoli mi gre dobro, najraje imam matematiko in šport. Igram flavto, obiskujem plesno šolo, družim se s prijateljicami. Rada tudi kuham, najraje pa pečem palačinke." Foto: Črtomir Goznik Lana Jerebič, 8. razred, OS Središče bo Dravi, pesem Pesek v oči (Nuša Derenda): „To je že moj tretji nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pri izbiri letošnje pesmi mi je pomagala mama. Ima močno besedilo, tudi vokalno je zahtevna. Potrudila se bom, da jo bom čim bolje zapela. V šoli je v tem obdobju zelo napeto, ker je veliko ocenjevanja. Rada imam kemijo, šport in glasbo. V prostem času tudi plešem, skupaj z bratom v plesni šoli Urška v Ljutomeru. Želim postati epidemi-ologinja." V ■ . Foto: Črtomir Goznik Nela Senica, 2. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): „To je moj prvi nastop v projektu Otroci pojejo, ki ga želim kar najbolje opraviti. To sem si želela sama, sama sem si tudi izbrala pesem. Učiteljica Mirjana pa je bila tista, ki nas je izbrala za ta nastop. Všeč so mi pesmi Nine Pušlar in Nike Zorjan. V šoli še posebej uživam pri likovni umetnosti in športu. Igram na violino, v Ljutomeru pa obiskujem plesne vaje. V prostem času se tudi veliko sprehajam s hišnim ljubljenčkom, kuž-kom Benijem." Foto: Črtomir Goznik Anže Plohl, 3. razred, OS Velika Nedelja, Kekčeva pesem: „Na svojem prvem nastopu v tem projektu sem pel narodno-zabavno pesem, letos sem si izbral Kekčevo pesem. Sicer pa je moj izbor vsa narodno-zabavna glasba, še posebej pa skupine Modrijanov. Rad pa imam tudi zabavno glasbo, pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Nina Pušlar, skupina BQL. Rad se učim, rad hodim v šolo. Od predmetov imam najraje likovno, glasbo in šport. V prostem času čuvam mlajšo sestro in bratca. Pri stricu Alešu, ki ima konja, pa jaham. Rad tudi rišem. Želim postati učitelj jahanja." Foto: Črtomir Goznik Leja Trstenjak, 5. razred, OS Velika Nedelja, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „V šoli je bila avdicija, pet se nas je prijavilo, izbrani smo bili štirje v mlajši kategoriji. Pesem sem si izbrala sama, pri vajah mi je veliko pomagala mama. Upam, da jo bom kar najbolje odpela. Gre za odličen projekt, četudi je tekmovalen. Sicer pa velja, kdor poje, poje z dušo. V tem času je v šoli zelo naporno, ker je veliko spraševanja. Likovna umetnost, glasba in šport pa so moji najljubši predmeti. Že tretje leto treniram kikboks. Obiskujem tudi glasbeno šolo, kjer igram klavir." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Klara Lia Žuran, 7. razred, OS Velika Nedelja, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): „Prvič pojem v projektu Otroci pojejo, navdušila me je Diana Dovečar. Pojem že zelo dolgo, od šestega leta, a doslej nisem zbrala poguma, da bi javno zapela. Bolj mi leži igra. Rada imam vse pesmi z lepo melodijo. V 7. razredu je že zelo težko, še posebej pa je napeto sedaj, ko je tako veliko ocenjevanja. V bistvu imam rada vse predmete, samo, da jih razumem. V prostem času igram tudi tenis, obiskujem glasbeno šolo, kjer igram klavir. Solanje bom nadaljevala na gimnaziji." Neža Cimerman, 3. razred, OS Ormož, pesem V Ljubljano (Marjana Der-žaj): „Rada imam zimzelene melodije oz. pesmi, zato sem si tudi izbrala to pesem. To je že moj tretji nastop v projektu Otroci pojejo. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Od slovenskih izvajalcev najraje prisluhnem pevki Niki Zorjan in skupini BQL. V šoli mi gre dobro. V GS Ormož igram flavto. Rada kuham in pečem sladice. Spekla sem tudi že torto, z njo sem razveselila mamo za njen rojstni dan. Tudi v hribe rada hodim." Foto: Črtomir Goznik Zala Novak, 5. razred, OŠ Središče bo Dravi, pesem Pet poljubov (Simona Weiss): „Lani je bilo super, v mlajši kategoriji sem v finalu zasedla drugo mesto. Letos sem si izbrala, novo pesem. Veliko sem vadila, ker si želim, da bi mi tudi letos uspelo. Šoli posvečam veliko pozornost, pridno se učim. Najbolj pa mi je všeč glasbena umetnost. V prostem času se igram z mlajšim bratcem. Svojo sobo pospravljam sama. Pomagam pa tudi mami pri kuhanju. Želim postati zdravnica, pomagati ljudem." Foto: Črtomir Goznik Lara Venta, 3. razred, OS Velika Nedelja, pesem Ne bodi kot drugi (Dit-ka): „Projekt Otroci pojejo že poznam, saj sem že sodelovala. Letos sem si izbrala novo pesem pevke Ditke, ki mi je ob Nini Pušlar še posebej všeč. Vadila sem veliko. Raje pa pojem angleške pesmi kot slovenske. Veliko se učim, sem pridna učenka, od predmetov pa imam najraje šport in matematiko. Rada rišem, plešem, se družim s prijateljicami, igram violino. Doma pomagam pri pospravljanju in kuhanju. Zelo rada pa pečem brownije. Rada imam živali, želim postati veterinarka." Foto: Črtomir Goznik Diana Dovečar, 6. razred, OS Velika Nedelja, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto): „Udeleženka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem že od drugega razreda OS. Letos prvič sodelujem v višji kategoriji. Pesem sem si izbrala sama, ker ima lepo rimo in besedilo. Potrudila se bom, da jo bom kar najbolje zapela. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Solo petja se učim pri Daliborju. V šoli mi gre dobro. Najraje pa imam šport, likovno umetnost in matematiko. V prostem času igram veliki tenis. Rada bi postala pevka. Upam, da mi bo uspelo." Foto: Črtomir Goznik Tia Pevec, 5. razred, OS Ormož, pesem Poljub na klopci (Nina Pušlar): „Pri izbrani pesmi sta mi všeč besedilo in ritem. Rada poslušam Nino Pušlar, Niko Zorjan. Sicer pa pojem slovenske in angleške pesmi. V šoli je v redu, od predmetov imam najraje družbo, glasbo, šport in naravoslovje. V prostem času še posebej rada spremljam videe z živalmi, uživam v branju knjig slovenskih avtorjev. Tudi kuham rada, najraje pripravljam špagete, lazanjo in različne kekse. Želim postati zdravnica, zdraviti ljudi in reševati življenja. Sem zelo natančna in rada delam z rokami." 12 Štajerski Naše prireditve petek • 7. maja 2021 Foto: Črtomir Goznik Zala Črepinko, 5. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Ta ljubezen (David Grom): „Letos sodelujem prvič. Pesem, s katero se predstavljam, mi je pisana na kožo, ker govori o ljubezni. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Od izvajalcev pa mi še posebej ugajajo David Grom, Nika Zorjan in skupina BQL. V šoli imam rada večino predmetov. Treniram plavanje v Termah Ptuj, treningi potekajo vsak dan, tudi že tekmujem. Želim postati odvetnica. Ta poklic mi je zelo všeč, da pomagaš ljudem." Foto: Črtomir Goznik Ana Lesjak, 4. razred OŠ Sveti Tomaž, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Mama je bila tista, ki me je navdušila, da sem se prijavila. To je moj prvi nastop v tem projektu. Tudi mama rada poje. Najraje pojem slovenske pesmi, pesmi Nine Pušlar, Nike Zorjan, Poskočnih muzikantov, torej narodno-zabavne in zabavne pesmi, da le imajo lep ritem in besedilo, da jih lahko še sama zapojem. V šoli imam najraje glasbo. V prostem času se veliko igram z bratom, rada pa tudi rolam in pomagam doma pri hišnih opravilih." Foto: Črtomir Goznik Nija Kelenc, 5. razred, Oš Sveti Tomaž, pesem Daj se nasmej (Bepop): „Za sodelovanje v tem projektu, sodelujem prvič, sta me spodbudili mama in tudi babica. Želim si kar najbolje odpeti. Rada poslušam Bebop, zato sem si tudi izbrala pesem te skupine. Tudi pesmi Rebeke Dremelj so moje izbrane pesmi. Predvsem pa morajo biti živahne in vesele. V šoli je v redu, najraje imam šport, likovno umetnost in slovenščino. Rada plešem, v GŠ Ormož igram klavir. Družim se s prijateljicami. Rada bi postala učiteljica klavirja." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Elena Hudin, 7. razred, Oš Ormož, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto): „Prvič sem sodelovala že v tretjem razredu, in to v duetu, tako da ta projekt že zelo dobro poznam. Vsako leto pa se vedno znova veselim nastopa na tem odru, ki spodbuja petje slovenskih pesmi. Letošnjo pesem sem si sama izbrala, všeč mi je, ker poje o življenju. Nasploh so mi všeč take bolj umirjene pesmi, ki imajo zgodbo in sporočilnost. Tako kot vedno se bom tudi tokrat potrudila, da bom izbrano pesem predstavila najbolje, kar znam. Rada imam slovenske in angleške pesmi; oboje pa tudi rada pojem." Meta Kociper, 7. razred, OŠ Ormož, pesem Nabiralka zvezd (Tabu): „Iskala sem pesem, ki bi jo lahko zapela v letošnji sezoni projekta Otroci pojejo. Spomnila sem se na to pesem in se nato zanjo tudi odločila z željo, da bi jo čim bolje odpela. Pri pesmi je zame odločilna melodija, svoje pa mora povedati tudi besedilo. V večini pojem angleške pesmi. Pevcev oz. pevk, ki bi mi bili še posebej všeč, nimam. V šoli je v tem času veliko učenja in veliko testov. Nimam izbranih predmetov, v vsakem je nekaj znanja, ki ga potrebujemo. Rada plešem, treniram odbojko." Julija in Ben-Maj Gašparič, 4. in 7. razred, OS Ormož, avtorska pesem Pr-leški muzikant, spremljava na frajtonarici: „Sodelujeva prvič. Sva glasbeni duo, ki izvaja narodno-zabavne pesmi. Leta 2018 sva izdala že svoj prvi CD pod naslovom Ostanimo skupaj z osmimi pesmimi, na kateri je tudi avtorska pesem, s katero se predstavljava v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Oba sva zelo dobra učenca. Glasba je tudi najin prosti čas. Obiskujeva glasbeno šolo. Pomagava pri kmečkih opravilih na kmetiji. Želiva si, da bi čim več ljudi prisluhnilo najini glasbi in pesmim, temu, kar ustvarjava in poustvarjava. Glasba je tudi najina prihodnost." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Neža Kralj, 7. razred, OŠ Ormož, pesem Tvoja kri (Nina Pušlar): „Pesem, ki jo pojem v tej sezoni projekta Otroci pojejo, še nisem pela. Sodelujem pa že več let. Pri izbiri sta mi pomagala starša. Veliko sem vadila. Pesem ima pomembno sporočilo. Všeč so mi tudi pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Eva Boto. V šoli je v tem času zelo veliko ocenjevanja, ampak, če delaš in se trudiš, ti gre. Pomembno je, da se sprostiš, da delaš tisto, kar imaš rad. Moji predmeti so glasba, angleščina, naravoslovje in slovenščina. V prostem času rada plešem in igram klavir. Šolanje bom nadaljevala na Gimnaziji Ljutomer, želim postati psihologinja." Glorija Vočanec, 5. razred OS Sveti Tomaž, pesem Serenada (Manca Špik): „Sedma sezona projekta Otroci pojejo je moja tretja, odkar pojem na tem odru pevskih talentov. Ta Mančina pesem mi je zelo všeč, zato sem jo tudi izbrala. Rada imam tudi pesmi Tanje Žagar in Luka Basija. Pri pesmih me vedno pritegneta glasba in besedilo. V šoli mi gre dobro, v tem času imamo veliko spraševanja. Glasba in matematika sta moja najljubša predmeta. V prostem času tudi plešem, se družim s prijatelji in rolam. Postati želim frizerka in pevka, saj petje moj hobi že od nekdaj." Stela Hebar, 8. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Tam, kjer murke cveto (Avseniki): „To je moja četrta sezona projekta otroci pojejo. Na prvem sem pela Slakovo pesem, na drugem in tretjem zabavno pesem, letos sem ponovno izbrala naro-dno-zabavno pesem. Že od prvega razreda OŠ igram harmoniko, s katero pa ne nastopam. Zapeti znam večino narodno-zabavnih skladb, tudi stare Avsenikove. V šoli je bolj kot ne napeto, saj se spraševanja kar vrstijo potem, ko smo se ponovno vrnili v šolo. Šolanje bom nadaljevala na Ekonomski šoli Ptuj. V prostem času se veliko sprehajam, družim s prijateljicami. Čas bo pokazal, kako se bodo uresničile moje želje glede pevske kariere, igralstva ali dela v pisarni." www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Danes bo oblačno. Na zahodu in severu se bodo že zjutraj začele pojavljati krajevne padavine, ki se bodo popoldne okrepile in razširile nad večji del Slovenije, vmes bodo tudi nevihte. Sprva bo pihal jugozahodnik, popoldne bo zapihal severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne v severni Sloveniji od 9 do 15, drugod od 16 do 21 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 08.05.2021 09.05.2021 j* % # * in 8 3 8 12 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 11 13 20 24 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan > A P Hitrost yetral.BnVs Hflnffitvelral.lmfs Hitrost ve1ra3.8m/s Hitrost vetra4.8m/s Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek • 7. maja 2021 Kultura Štajerski 13 Kalia Papadaki: Dendriti Naslov romana izhaja iz grščine, kjer 'dendrites' pomeni 'drevesast', s to tujko pa v slovenščini označujemo večstvari. Tako so dendriti drevesasto razraščeni deli živčne celice, dendrit je izraz za kristal, ki ima obliko drevesa (jelke), je pa to tudi poimenovanje kristalaste strukture snežinke. Naslov je torej iz grščine, tudi pisateljica Kalia Papadaki je Gr-kinja (rojena leta 1978), prav tako je vsebina romana, ki se sicer dogaja v ZDA, grško obarvana. Opisuje namreč usodo grških izseljencev v Ameriko iz časa med obema vojnama, ko so se ljudje iz Evrope (tudi Slovenci) množično izseljevali v 'obljubljeno deželo'. Seveda pa izraz 'obljubljena dežela' ne pomeni, da bo tam uspel vsakdo. Življenje ni hollywoodski film, kjer na koncu osrednji junak uspe uresničiti svoje sanje (Se spomite filma Far and away s Tomom Cruiseom in Nicole Kidman?). Pravzaprav se večini ni uspelo dvigniti nad neko povprečje, mnogi pa so v novem okolju živeli enako slabo ali še slabše kot tam, od koder so prišli. Pisateljica Papadakijeva romana ne posveča uspešnim rojakom, pač pa preprostim ljudem, ki jim v življenju ni nič podarjeno. Spremljamo življenjsko pot več generacij Grkov, katerih ameriška usoda se pričenja sredi 20. let prejšnjega stoletja, ko Grk Ando-nis (Nondas) Kabanis odide s svojega rodnega grškega otoka (ki v tistem času niti ni bil grški, ker si ga je po prvi svetovni vojni s spretno diplomacijo prilastila Italija) v Ameriko. Tako pripluje 'italijanski' Grk Nondas v obljubljeno deželo z italijanskim potnim listom, kar ni tako nepomembno, saj se mu v času druge svetovne vojne zgodi, da kot nekdanji pripadnik države, ki je z Ameriko uradno v vojni, doživi posledice, ki na obljubljeno deželo mečejo še danes velik madež. ZDA so namreč med drugo svetovno vojno ustanovile koncentracijska taborišča, kamor so - nič krive, nič dolžne - zaprle vse tiste, ki so se priselili iz 'sovražnih držav': Nemce, Japonce, Italijane ... V romanu spremljamo nato še usodo druge generacije Grkov v Novem svetu, ta pa ni bila nič uspešnejša kot prva ... Roman ni napisan kronološko, pač pa se prepleta dogajanje v sodobnosti s tistim pred vojno in med vojno ter po njej. Ne spremljamo pa samo Nondasa in njegove družine, pač pa se njihova usoda prepleta z usodo drugih, predvsem nesrečnega ameriškega dekleta, ki je njena matine mara, brat jo zlorablja in pretepa, zatočišče pa najde pri grški družini. Roman je zanimiv tudi glede uporabe jezika, saj avtorica svojo pripoved spleta v neskončno dolgih povedih, ko se včasih ena poved vleče čez celo knjižno stran. Za ilustracijo navedek iz romanao Nondasovem prihodu v Ameriko: »Komaj je po različnih zapletih stopil na newyorška tla, ga je potegnil na stran neki koščeni rojak z Rodosa, češ da mu bo nemudoma priskrbel službo, seveda proti plačilu, s podpisom in črno na belem mu je zagotovil, da se mu bodo njegovi dolarji, čeprav jih je malo, obrestovali do zadnjega centa, in potem ko si jih je zabasal v žep na hlačah s širokim zavihom, mu je našel sobo, ki si jo bo delil s štirimi drugimi, v majhnem hotelu, bolj podobnem pocinkani baraki, in sta se dogovorila za srečanje naslednjega dne, dva bloka nižje ob isti uri, na kos papirja mu je napisal še naslov, 'na križišču ulic Broadway in Franklin', in po kom naj povpraša, če bi zamujal, 'Smerlis,' mu je ponovil in pri tem dvojno poudaril r, ga zarotniško potrepljal po rami, in je odšel, kakor je prišel, tik preden je izpuhtel, pa mu je še rekel, da se je znašel v pravi deželi ob pravem času in da se tukaj v Ameriki za bistrega in ambicioznega mladeniča Andonisovega kova najdejo tako dobro plačane kot zanesljive službe, potem pa mu je pomežiknil in brž izginil v gosti temi mesta, ki ni nikdar spalo in je že bedelo v zloglasnih, umazanih uličicah.« (Str. 30-31.) Nondas seveda 'Smerlisa' ni nikdar več videl. Pa tudi svojega denarja ne. Jože Šmigoc Ptuj • V tem tednu se glasbeni pouk v celoti izvaja v živo Tudi pri mladih glasbenikih primanjkljaji znanja V tem tednu ves pouk na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj znova poteka v prostorih šole. Kot je pojasnil ravnatelj Štefan Petek, so do konca aprila skupinski pouk (nauk o glasbi, solfeggio in vaje za vse štiri orkestre) še vedno izvajali na daljavo. »Ob doslednem upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov (nošenje mask, upoštevanje medsebojne razdalje, zračenje prostorov, čiščenje in razkuževanje) lahko zatrdim, da v tem trenutku pouk na glasbeni šoli poteka skoraj normalno.« Vaje za orkester glede na priporočila šolskega ministrstva potekajo sekcijsko, pouk glasbene teorije pa v manjših skupinah, z namenom predpisanega vzdrževanja medsebojne razdalje. Učenci, starejši od 12 let, nosijo maske tudi med poukom, ostali pa v skupnih prostorih. Nastopov v živo za zdaj še ne bo, prav tako bodo še naprej sestanki učiteljskega zbora potekali na daljavo. Individualni pouk (učenje instrumenta) od 22. februarja poteka v živo. V učilnicah, ki so namenjene učenju igranja na pihala in trobila, so namestili samostoječe pregrade iz pleksi stekla. Petek je ob tem izpostavil, da instrumentov, kot je na primer klavir, ne morejo raz-kuževati, saj so instrumenti zelo občutljivi na kemikalije. Učenci si morajo zato pred igranjem in po njem razkužiti roke. Skupinski pouk v ptujski glasbeni šoli znova poteka v živo. Sprejemni preizkusi konec maja Sprejemni preizkusi za vpis na Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj bodo letos potekali 26., 27. in 28. maja med 17. in 19. uro. Zaradi epidemiološke situacije bodo novinci Na Ptuju državno tekmovanje TEMSIG V začetkujunija (3. in 4.6.) bo Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj gostila državno tekmovanje TEMSIG (tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov) v disciplini violina, na katerem bo sodelovalo 114 violinistov iz celotne Slovenije, starih med 10 in 15 let. Tekmovanja se bodo udeležili tudi štirje učenci violine iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Orkester izvaja vaje po sekcijah. na sam preizkus vnaprej naročeni ob določeni uri. Več podrobnejših informacij je na voljo na spletni strani ptujske glasbene šole, ki je v teh dneh dobila novo podobo. Na voljo imajo okoli 150 prostih mest. Iz leta v leto se sicer dogaja, da je za učenje nekaterih instrumentov več zanimanja. To je velikokrat odvisno od trendov, trenutno so med najpopularnejšimi instrumenti klavir, kitara, flavta. Nekoliko manj zanimanja je za učenje igranja na pihala, trobila, pa tudi harmonike. Za pouk predšolske glasbene vzgoje, glasbene in plesne pripravnice sprejemnih preizkusov ni. V glasbeno šolo sprejemajo otroke od petega leta starosti naprej. Oddelek baleta deluje nemoteno Na ptujski glasbeni šoli poučujejo balet, ki poteka v živo od konca marca. Pouk baletnega oddelka se izvaja v manjših skupinah. Dvorana v prostorih OŠ Olge Meglič je namreč dovolj prostorna za vzdrževanje najmanj 1,5 metra razdalje med učenci. Plesne koreografije so prilagodili tako, da med plesalci ne prihaja do medsebojnih stikov. Kako poteka sprejemni preizkus Potek sprejemnega preizkusa je nezahteven in traja okoli 5 minut. Otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo. Učiteljica z njim naveže govorni stik in ga spodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri. Nato učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov in zaploska več kratkih ritmičnih motivov, kijih otrok poskuša ponoviti. Preizkus je namenjen temu, da profesorji glasbe ugotovijo, kako razvit ima otrok glasbeni in ritmični posluh. Profesorji pri učencih po vrnitvi v šolo opažajo velik primanjkljaj znanja, ki se ga po besedah Petka do konca šolskega leta ne bo dalo v celoti nadoknaditi. Učenje instrumenta na daljavo je bilo namreč veliko težje kot v živo, predvsem v nižjih letnikih. Letošnje zahteve na izpitih bodo zato temu primerno prilagodili. V lanskem letu po navodilih šolskega ministrstva glasbenega znanja ob koncu leta niso preverjali z izpiti. Estera Korošec Ormož • 155 let humanitarnega poslanstva Rdeči križ skozi oči mladih Leta 1866je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom z imenom Društvo gospa za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in otrokom. Skladno s sedmimi temeljnimi načeli gibanja Rdečega križa v lokalnih okoljih spremlja življenje ljudi in se aktivno odziva na pojave stiske in nemoči, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci in starejši, zagotavlja spoštovanje človeka in nagovarja ljudi, da delijo del svojega blagostanja s tistimi, ki so nemočni in v stiski, v organizaciji in med ljudmi spodbuja in gradi čut za solidarnost in razumevanje stiske drugih, spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega življenja, uvaja načrtno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog ter širi znanja o gibanju Rdečega križa in mednarodnem humanitarnem pravu. RKS OZ Ormož tradicionalno v tednu Rdečega križa Slovenije organizira medobčinski kviz za osnovnošolce na temo preprečevanja nezgod in prve pomoči. Ker nam je tradicijo prekinila epidemija, smo se odločili za drugačen način obe-ležitve našega praznika. Mentorje mladih članov Rdečega križa na osnovnih šolah smo povabili, da se z mladimi pogovarjajo o zgodovini in poslanstvu Rdečega križa ter jih vzpodbudijo, da svoje misli prenesejo na papir. Na naše vabilo so se odzvali mentorice in učenci osnovnih šol Ivanjkovci, Stanka Vraza, Miklavž pri Ormožu, Sveti Tomaž, Ormož ter podružnična šola Podgorci. Učenci, skupaj jih je sodelovalo 76, so predstavili svoj pogled na Rdeči križ ter pripravili plakate, ki so razstavljeni v avli Občine Ormož pod skupnim imenom Rdeči križ skozi oči mladih. Razstava, ki smo jo pripravili v počastitev pomembne obletnice Rdečega križa, je na ogled do 19. maja 2021. Maja Botolin Vaupotič Razstava v avli občine Ormož Foto: Maja Botolin Vaupotič Foto: CG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 7. maja 2021 Zdravstveni nasveti Bolečine v kolku Zakaj pride do bolečin v kolku Vzrok bolečine v kolku je različen, odvisen je od starosti bolnika. Več bolezni kolkov se pojavi že v otroštvu. Pri otrocih do 2. leta starosti je najpogostejši prirojeni izpah kolka, od drugega do petega leta se pojavlja vnetje sklepne ovojnice (prehodni sinovi-tis), od tretjega do osmega leta Perthesova bolezen (zmehčanje glavice stegnenice), od desetega do štirinajstega leta epifizioliza kolka, ki je posledica obremenitve kolčnega sklepa in hitre rasti. Pri odraslih je vzrok bolečine v kolku najpogosteje obraba kolka (artroza). Gre za spremembo, kjer se hrustanec stanjša in sčasoma izgine, kar ima za posledico drgnjenje kosti ob kost. Ob bolečini v kolku moramo pomisliti tudi na spremembe v hrbtenici, spremembe v trebuhu, medenici, mišicah, kitah ter spremembe na ožilju v smislu zožitve arterij. Bolečina v kolku, ki je posledica obrabe, se pogosto prične z bolečinami v kolenu. Po poškodbah lahko pri odraslih pride do nekroze glavice stegnenice, zlasti po prelomu vratu stegnenice ali izpahu, predvsem če je zlom visoko na vratu stegnenice. Pri moških srednjih let je vzrok tudi zmehčanje glavice stegnenice neznanega vzroka (idiopatska nekroza glavice stegnenice), ki je podobna Perthesovi bolezni otrok. Posebej pogosto se pojavlja pri kroničnih alkoholikih, ki imajo razvito jetrno bolezen. Vzrok bolečine v kolku so lahko tudi vnetne, bakterijske ali nebakterijske bolezni kolka. V predelu kolka opazujemo znake vnetja, tj. rdečino, oteklino, bolečino; predel nad sklepom je na otip toplejši. Med nebakterijska vnetja prištevamo revmatoidni artritis, ankilizirajoči spondilitis (Mb. Bechterew), sinovitis, burzitis, benigne in maligne tumorje. Kdaj in kako si lahko pomagate sami Če gre samo za lažjo preobremenitev sklepa, si lahko pomagamo tako, da počivamo. Tek ali daljša hoja po trdih, neravnih površinah nista primerni telesni dejavnosti za bolnika z bolečinami v sklep nasploh ... Za lajšanje bolečin, če so le-te prehude, lahko vzamemo sredstvo proti bolečinam (npr. paracetamol). Pomembno pa je, da si s telesno dejavnostjo krepimo stegenske mišice, najbolje s plavanjem in kolesarjenjem. Kdaj morate k zdravniku Zdravnika obiščemo v primeru vztrajanja bolečin, v primeru, da gre za nenadno hudo bolečino s šepa-njem in zmanjšano gibljivostjo, ob pridruženih znakih splošnega slabega počutja pa je najbolje zdravniško pomoč poiskati takoj. Katere so najpogostejše diagnoze ob bolečinah v kolku Pri starejših bolnikih je najpogostejši vzrok zlom kolka, ki mu botruje v starosti pogosto prisotna osteoporoza. Zelo pogosta je tudi obraba kolka -koksartroza. Pogosta so tudi bakterijska ali nebak-terijska vnetja v kolku, nadalje vnetja burz in sklepne ovojnice. Vedno obstaja tudi možnost tumorja, tako benignega kot tudi malignega. Kateri so načini zdravljenja Odvisni so od vzroka oziroma bolezni, ki povzroča bolečino v kolku. Samo bolečino zdravimo z zdravili za zdravljenje bolečine - analgetiki. Katere in koliko jih dajemo, je odvisno od ocene jakosti bolečine. Analgetiki, ki jih lahko uporabljamo, so paracetamol, nesteroidni Foto: Dreamstime/M24 antirevmatiki, tramadol in kombinacije zdravil. Pri zelo močni bolečini lahko dajemo tudi morfinske preparate. Lahko predpišemo tudi fizioterapijo, seveda po predhodni postavitvi diagnoze. V primeru močno omejene gibljivosti, ko vas bodo bolečine in zatrdelost sklepa ovirale pri gibanju ter osebni higieni, vas bo zdravnik družinske medicine napotil k ortopedu za dogovor o zamenjavi kolka. Vodilo pri ukrepanju ob bolečini v kolku je stanje bolnika. Zdravnik družinske medicine bolnika pošlje na preiskave in ga naroči na kontrolo z izvidi. Ob sumu na hujšo bolezen bo zdravnik bolnika poslal k usmerjenemu specialistu. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Tedenski mikroskop V prvem tednu maja na voljo 120.000 odmerkov cepiva Cepilni centri naj bi v teh dneh, ko bo v Sloveniji predvidoma na voljo okoli 120.000 odmerkov cepiva proti covidu-19, stopnjevali cepljenje, pri tem jim bodo po potrebi pomagali pripadniki Slovenske vojske in Civilne zaščite, je povedal minister Janez Poklukar. Predvidoma bo na voljo 9.000 odmerkov cepiva proizvajalca Moderna, ki ga bodo namenili za drugi odmerek, in 69.000 odmerkov cepiva AstraZenece, od katerih jih bo prav tako 9.000 namenjenih za cepljenje z drugim odmerkom. Prav tako pričakujejo 6.000 odmerkov cepiva proizvajalca Johnson & Johnson in več kot 56.000 odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech. »Na nas je, da vsi skupaj odgovorno pristopimo k cepljenju in v najkrajšem času cepimo čim več ljudi,« je pozval minister, ki največji izziv cepljenja vidi prav v motivira-nju ljudi za cepljenje. Zato vse prebivalce naproša, naj se na cepljenje prijavijo in se cepljenja, ko bodo nanj povabljeni, tudi udeležijo. Kot je poudaril, bomo epidemijo covida-19 obvladali le s ključnim orožjem, to je cepivom, ki je varno in učinkovito. Ob tem pri vabljenju na cepljenje računa tudi zdravstveno osebje. Po Poklukarjevih informacijah občane aktivno kliče 35 cepilnih centrov, 27 jih bo to po še nadgradilo. »Ključno je sodelovanje osebnega zdravnika z vsakim bolnikom. Vsakega prebivalca mora pridobiti zaupanja vredna oseba iz zdravstva in ga motivirati za cepljenje,« je dejal. Priznava tudi, da so nekatere regije pri cepljenju boljše od drugih, a kot pravi, to ni odvisno samo od enega dejavnika. Kjer starejša populacija težje dostopa do cepilnih centrov, bo treba angažirati mobilne enote za cepljenje, marsikje je treba še priključiti koncesionarje. Cepilni centri sicer zmorejo cepiti tudi do trikrat več oseb na dan, kot jih trenutno. S takim tempom bi prebivalce Slovenije lahko pre-cepili v dveh mesecih, je dejal minister. V prihodnjih dneh je v vseh zdravstvenih domovih pričakovati tudi implementacijo aplikacije, ki bo poenostavila administrativ- Foto: Arhiv M24 ni del procesa cepljenja. Začeli bodo tudi pilotno testiranje aplikacije za naročanje na cepljenje proti covidu-19, ki jo bodo po odpravi porodnih krčev začeli uvajati po Sloveniji, je še napovedal Poklukar. Po njegovi oceni bi lahko imeli v prvi polovici maja na voljo že dovolj odmerkov cepiva, da bi lahko odpravili cepljenje po prednostnih skupinah, kot jih predvideva nacionalna strategija za cepljenje. Zdravstveni delavci s terena, kot je dejal Poklukar, kljub izčrpanosti sporočajo, da so močno motivirani in angažirani, da s cepljenjem skupaj zaključijo zadnjo etapo epidemije. Pri tem lahko računajo tudi na pomoč Slovenske vojske in Civilne zaščite, ki sta ponekod po državi že vključeni v organizacijo cepljenja. Glede na podatke, ki jih izvajalci cepljenja poročajo v elektronski register cepljenih oseb, je bilo s prvim odmerkom cepiva proti covi-du-19 sicer cepljenih 410.716 oseb, z dvema pa 175.599 oseb oz. 8,4 odstotka prebivalcev. Pomagajmo si Kdaj bolečine v trebuhu kažejo na resne težave Glede na to, v katerem delu trebušne votline čutimo bolečino, kako močna je in kateri drugi simptomi jo spremljajo, je mogoče ugotoviti, ali gre za nujni primer ali ne. Opisujemo nekatere izmed simptomov. Če vas pogosto presenetita zaprtje ali driska, je to lahko znak, da imate sindrom razdražljivega črevesja. Najpogosteje prizadene mlajše ženske, vendar je prisoten v splošni populaciji. Simptome te motnje je mogoče nadzorovati s pravilno prehrano, zdravimi življenjskimi navadami in izogibanjem stresnim situacijam. V nekaterih primerih je potrebna terapija z zdravili. Skoraj vsem je poznana bolečina, ko pojemo preobilen obrok ali pa hitro hrano, mlečne izdelke oziroma kaj drugega, kar nam načeloma škoduje. V tovrstnih primerih lahko pričakujemo, da se bo naš želodec »uprl« in se bodo pojavili takšni ali drugačni simptomi, navsezadnje tudi bolečina. Najpogostejša bolečina v želodcu, ki ni povezana s simptomatiko drugih bolezni, naj bi bila bolečina zaradi preobremenjenega žolčnika. Ta se pojavi, ko zaužijemo preveč nasičenih maščob naenkrat. K temu naj bi bile še posebej nagnjene ženske, najbolj ogrožena skupina pa so ženske s čezmerno telesno težo po štiridesetem. V pomoč so vam lahko začimbe, ki olajšajo prebavljanje maščob, kot so česen, čemaž, bazilika, žajbelj, majaron in muškatni orešček. Žolčniku pomagajte tudi z zeliščnimi čaji iz encijana, artičokinih listov ali kordabenedikte. Bolečina pod rebri Če bolečino čutite v zgornjem delu trebuha, tik pod rebri, še posebej pa vas boli, ko vdihnete, lahko to kaže na težave s srcem, ne s trebuhom. Če je bolečina trajna in menite, da ne morete dihati s polnimi pljuči, je čas, da poiščete mnenje zdravnika. Mnogi te bolečine zmotno povezujejo z zgago in drugimi prebavnimi težavami. V spodnjem desnem delu trebuha Nenadne bolečine v spodnjem delu trebuha so lahko znak vnetja slepiča, še posebno, če bolečine spremlja visoka temperatura. Bolečina se običajno začne v predelu popka in se sčasoma V želodcu Kadar se močne bolečine nenadoma pojavijo v srednjem delu trebušne votline, zlasti pri ljudeh s pep-tično razjedo ali tistih, ki jemljejo aspirin ali protivnetna nesteroidna zdravila v večjih odmerkih, lahko to kaže na perforacijo. Prisotnost prostega zraka in želodčne vsebine v trebušni votlini lahko privede do stanja, znanega kot vnetje potrebu-šnice. To lahko vodi v septični šok. Tea Dečman stopnjuje. Če postane močnejša in ne popusti ter jo spremljata bruhanje in zaprtje, je to znak, da morate takoj na urgenco. Vnetje slepiča se zdravi kirurško, in če se ne odzovete pravočasno, je lahko usodno. Na sredini in v zgornjem delu Pri starejših bolnikih so lahko nejasne bolečine v sredini in zgornjem delu trebuha, ki jih spremljata slabost in riganje, simptom srčnega napada. EKG ali srčni markerji (troponin) lahko v tem primeru rešijo življenje. Bruhanje, ki se pojavi v kombinaciji z bolečinami v hrbtu ali čeljusti in zasoplostjo, lahko kaže na življenjsko ogrožajoče stanje. Foto: Dreamstime/M24 petek • 7. maja 2021 Za kratek čas Štajerski 1S Sladico bom rajši preskočil. Nerad bežim s polnim ... živilski poklic komični gledališki lik, prevarani ljubimec perzijska kraljica, kije rešila jude športno društvo klicana barva pri kvartanju sredstvo za čiščenje kovinskih predmetov sinova 2ena eden naj-pogumnej-sih grkov v trojanski vojni drog na vozu za vpreganje živali rimski hišni bog dežela gejzirjev in ognjenikov skupek podobnih celic skladba za vajo skandinavski drobi2 tekstilni izdelek, narejen s tkanjem švicarski matematik in fizik (leonhard) Še zadnjič vam rečem: Ne, nočem današnje . avtor: dušan kova(l( Šahovska figura, konj departma in reka V jugozahodni franciji ameriška igralka in pevka (bette) francoski igralec delon grskačrka del cerkve ZA orgle bivališče umrlih okrasna enoletnica, 2ametnica > kdor IZ sočutja pomaga bolnemu človeku lovski izlet vvzhodni afriki irska (pesniško) odkupovanje naselje v zahodnem delu dravskega polja Športna igra na travniku greta garbo pristaniško mesto na kjusuju ljubosumen človek pripadnik Župnije ruski basno-pisec (ivan „ andrejev1č) stane urek visoka obmorska trava bolgarski vladar preobčutljivost organizma za določeno snov verdijeva opera heike drechsler ribic Z ribiškimi vilicami četrtna skupnost podolgovate paprike gnojno vnetje lasnega mešička, tvor dragocena obredna posoda nem.-fr. slikar (hanmean) babilonsko mesto ptica pevka lahkomiseln e2 mehanično učenje ÍALKANSKO domače sukno seznam točk, ki jih je treba obravnavati s sadeža odstran. lupina muzej NA prostem vesna fabjan grški ljudski pesnik oskar nedbal gmota kamenine, ki sega nad površino morja osnovni del pogonskega stroja vrač razjeda na koži prekršek všportni igri fr. modni kreator (christian) MANJŠA zver ptica, ki rada odnaša svetleče predmete Stalno je ponavljala, naj pazim na neravno ... svaljek papirja za prižiganje pipe umberto nobile večno mesto vzdevek košarkar. michaela jordana zelenkast dragi kamen mrežasta tkanina za zavese majhne zajedav- ske žuželke ludolfovo število polarni morski sesalec saša lendero ermanno olmi reka med bih in hrvaško moštvo, tim del strehe, ki sega čez steno stavbe vzidana peč z odprtim kuriščem komik IZ skupine monty python (eric) narodno-zabavna skladba ARIEGE - departma in reka v južni Franciji, DIOMED - eden najpogumnejših grških junakov v trojanski vojni, FIDIBUS - svaljek papirja za prižiganje pipe, OGON - del njive med dvema razoroma Evropa • Sproščanje ukrepov pri sosedih Nekateri že uživajo na koncertih Videti je, daje v Sloveniji in njenih sosedah vrh tretjega vala korona epidemije mimo ter se življenje počasi vrača v nor-malnejše tirnice. Med državami, kjer najbolj diši po časih izpred korone, sta Italija in Madžarska. Avstrija bo na dogodkih na prostem dovolila 3.000 ljudi, u zaprtih prostorih bo omejitev 1.500 ljudi. V Italiji so se minuli teden v skladu z vladnim načrtom sproščanja ukrepov, ki znova uvaja bela in rumena območja, odprle terase gostinskih lokalov. Na rumenih območjih lahko gostinci strežejo na terasah, odprla so se gledališča, kinodvorane in koncertna prizorišča, a z omejenim številom obiskovalcev. Dovoljen je šport na prostem in v skupinah, 15. maja se bodo odprli bazeni, 1. junija telovadnice. Vlada je napovedala covidno potrdilo, ki bi že v bližnji prihodnosti omogočilo potovanja znotraj države cepljenim, prebo-levnikom in tistim z negativnim testom na koronavirus. Avstrija namerava 19. maja močno olajšati pogoje za vstop v državo in odpraviti obvezno karanteno za turiste iz večine članic EU oziroma za potnike iz držav, ki so na zemljevidu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni obarvane svetlo rdeče. Poleg tega bodo v severni sosedi takrat predvidoma odprli večino gospodarskih dejavnosti, ki so trenutno še zaprte, med drugim restavracije, hotele ter športne in kulturne ustanove. Na dogodkih na prostem bo lahko do 3.000 ljudi, za dogodke v zaprtih prostorih bo omejitev 1.500 ljudi. Protikoronski ukrepi na nacionalni ravni se na Hrvaškem od marca skoraj niso spreminjali. Vstop v državo ostaja dovoljen vsem, ki so preboleli covid-19 ali se cepili, namesto novega PCR-te-sta pa je zdaj dovolj že negativen hitri test. Ukrepi se sprejemajo po županijah in se precej razlikujejo. Na Madžarskem ob uspešni kampanji cepljenja - število cepljenih je preseglo štiri milijone -ukrepe sproščajo od začetka aprila, epidemiološke razmere se umirjajo. Znova imajo odprte terase lokalov, policijska ura se po novem začenja ob 23. uri. 7. aprila so se odprli frizerski in kozmetični saloni ter trgovine z nenujnim blagom, konec aprila so se odprli šole in vrtci. Za cepljene in prebolevni-ke so odprli notranje prostore lokalov, hotele, fitnese, kulturne ustanove in športna prizorišča. PK, STA Tedenski horoskop 3 OVEN (21. S. - 20.4.) Živahni, uspešni in dejavni boste. Sonce vas bo toplo grelo od zunaj in od znotraj. Nekomu boste pomagali, da se bo sprostil in razrešil svojo težavo. Pri tem boste uživali in se tudi sami napolnili s pozitivno energijo. BIK (21. 4. - 20. 5.) Izzvani boste, da dokažete svojo veljavo. Pri tem pazite, da bo vse potekalo brez nepotrebnih trenj in razdiralnih strasti. Nastopite umirjeno in diplomatsko. Vikend bo zelo romantičen in očarljiv, saj si boste privoščili prijeten izlet v dvoje. i t) (rt (21l 6. - 22. 7.) RAK Prednost boste dali vzgoji, odgovornosti in starševstvu. Pri igrah na srečo ne tvegajte preveč, ker boste nekoliko bolj nemirni in napeti. Priporočam previdnost! V službi oziroma na poslu ne bo večjih trenj, vendar previdnost kljub temu ni odveč. m r LEV (2Sl 7l - 22l 8l) V službi boste pod stresom. Morali se boste prilagajati drugim, kar pa vam ne leži ravno najbolje. Pametno bi bilo, če bi si izdelali strategijo in natančen urnik, da boste lažje z vsem na tekočem. Razmere v domačem krogu ali v ljubezenski zvezi se bodo uredile. k DEVICA (23. 8. - 22. 9.) V kolikor se vam je porodila zamisel, jo le čim prej uresničite. Na delovnem področju boste dobili zagnane in voljne pomočnike, ki jih boste navduševali s svojim pogumom. Višek energije, ki se je nabrala, pa izkoristite za fizično delo in šport. c O TEHTNICA (2Sl S. - 2Sl 10.) Poslovni dogovori, povezani z obeti za boljši zaslužek, promocijo ali koristno poslovno partnerstvo, bodo za krajši čas obtičali na mrtvi točki. Kriva bo višja sila, zato si ne očitajte, ampak si privoščite skupaj z ljubljeno osebo sproščujoč konec tedna. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Na poslovnem polju ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. Počistite vso navlako, ki se je nabrala v zadnjem času, saj prihaja nov začetek. Skupaj s svojim najdražjim si privoščite sprostitve ob nakupih in popoldanski kavici. ,ya,,a dvojčka Mvl (21. 5. - 20. 6.) Izvedeli boste zelo zanimive in sočne zgodbice. Sami boste tudi nenavadno zgovorni in čisto malce »nori«. Nič hudega, tudi to je del sproščujoče terapije, ki jo včasih potrebujemo. Ne ozirajte se na druge, ampak se prepustite dnevom, ki prihajajo. STRELEC (2Sl 11. - 21. 12.) Pozorni bodite na zdravstvene težave, predvsem želodec, stegna in kolke. Poslovne poteze in dogovore boste uspešno reševali. Na osebnem področju pa boste od partnerja dosegli tisto, kar si že dalj časa želite. Ne prehitevajte dogodkov, saj bodo sami tekli svojo pot. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Srečen in ustvarjalen teden je pred vami. Komunikacija bo zaživela. Čakajo vas številni prijetni pogovori, obujanje spominov, načrtovanje svetle prihodnosti. Dogovor, ki že dolgo časa čaka na realizacijo, se bo končno tudi povsem uresničil ... VODNAR ^r» (21. 1. - 18. 2.) Imeli boste občutek, da vam nevidna sila vliva po nevidnih kanalih moč, pogum in vitalnost. Živahni boste iz dneva v dan bolj. Zabavali se boste tudi na tuj račun in ne samo na svoj. Zelo romantičen in strasten teden na ljubezenskem področju je pred vami. Izkoristite ga. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Odličen teden za energično delo, doseganje novih ciljev in tudi za pridobivanje telesne kondicije. Malo več pozornosti namenite poslovnim zadevam. Ker boste nekoliko občutljivi, lahko naredite kakšno neumnost, zato se bodo zadeve lahko odvijale dlje časa. Foto: CG 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. aprila 2021 Lepi spomini ne bledijo! IFTO lami.. ST. Ptuj, 1. junija 1379 CENA t CHHAttJI YU ISSN DOV-iPTt 0US4LO SOCIALISTIČNI ZVE« OllOVNCQA UU nSTVA ClcueV si irifo uslvwi um l.trin 31 K»>i.na mamici imamo v PJupj [Urim 4) Urijinjsotaiijt Paklsvelilun JI Ku4lurnidnrviiitmi t] OscmltseUelnli u vtiiAfmm [itr» 111 f>ETD BRIGA D TRSJ(0 POL ET JE V OBČIVI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah v tm(»;kiU fT»! imriu i DM t« Ni Ll^Miin uitimil -.i '"tn Mm*tJ" rnpdr Mike V-W • if {iDittJu in MIJIJ Tr-t n-pi-t s< IfuNj.K • MuUe bSl prvini ri$ Infi rt Ojsi F ji Lil, c*t fiira liMhl fri^'i ^wifr.crv« /»B. Vilm 141*' <4*i«ur Mu rt nirtlift-ilc drfiftiM iU>- rn Sk *5«\ fffcfrtwrti OMNVI •■pul L indl in Vi dm. ■iMHiira In RriwrUi xh II oMwAII »CTiitim. Illicit .f Kjltnh beda udrimiti h* .¿lili. mku>4fUi»EMSQ7» S6ntKMini(p.iiinH r hi Frn»r r fcujjr* /jui^A. i-jipici*, kri MfM ik Ij rn>uiH«0MN Jrtt «to»" 'i toe. If «M« a&t&hM « üai i nf fclofrh ir-frkiii ft * i u1 uinmi 4»iu nrctf^j •iurun r*najn u «S rtu^.j. —..:i-Ji':rri [m um Umu ajSt «Mta» o fcii r« li«Ji *irt•.•(!»d.Lpiia, a II..... pieihnJiill uniiiHrli ^^tnrj cviunin Ictjiiir ¡J"1* a '.fvr.l j.j, Pöilijrri: \lirU Pwrfml, UauikjMI ■; miijr itapr ivenu iwfi bH(*Älit-i cMjiim A» W', <1om, /mi wtfW ntOm m r&MMH'. /v L______„.„ ,«,. (r NU L H(K, <.«s Ih?irev.d Juki HU ■'topKmr MHA Sli "» |>-.l rnJ.*N.n., tBjriu CMNU «laBi U.iptilnc tu iprirli e«Vir. iitlj ü d.<.:r.,v:« n pro X ümh u tli! J| ub^, MlM St. ™irt.«,jti ««t sio hiMJupi ir iiKiUik In»*« .t, cmwsdj, i uw ifh vmlc )m|r Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor K-D-B-A-V-D, i««**. fOIUiM, (krm Nn. Cm, ft-cjKj. I kfv^, hataK. Scnpr, K«4ptl;h-1. IUIIjc n vin.:i 'i.r...f. ptrt^m Mi m IIM rixm« Ifgujni* ».■*«ncJiUi i \ lar I-.«!* j-ird-ikwu ukriNLi pid M.in.1 1*1 fi ilin Ni l.i.a v Ihur^i ^ •i Injidrii .liv*. hninl lujfrfj •Vfr^i /nmrmaa mttt Hl.» *4A«MHKap W d t Innim, ii i^tr ,H w ^ pnli.ilv 'pWMll ,t JR «v k,. »W * ^mvldjol ruifei Hi C i-jijJi» Lrjiif ri levim v IV In t'i m Horfu, KI uddiojik J ViilJA Una Vrinil Piui, i iAiiuun v ■wfci ik-htra dd rvu fj uK, Luna K, k pod lom Hnjj ■ «tL. tit,m pini lodj I« S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! ""»i«"*? kMMQB IHI l| II |J || IK "> ........HT-I-kij ..i,.,. ¡saisa; CitiuSfMs; J1*" T "" 1 ^^'¿""''"''r "•■•■■"Ju-g.1«» ST^StSi f S! .j mi i HEL ¡U^hlk ■KM«» T ^TrtiiT j« OSB», _____Z^ZZZ itS.iTiL: " ■""T"1' ™ 'r"',n|- ^ l™iri'iH i >>■ ^U. ikmil k,. i.t jj.T» „ jhr; «HMj^rf^tov , -n upr«*l«niL..™. ilj picrJ^o, Y N ... ■ ■ up.,,, r,,,. L-^Mk, ^I.BUUK, r w ■»««i"» oci«»^^,, inioimiiaMji utfu^M «n»Mi J« toi u tem Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteki osti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. tO 'c ■O CD Naročite v Štajerski %H Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 i 2250 Ptuj 1 Letna naročnina 38,50 EUR + DARILO Tel.: 080 4321 Nogomet V modrem dresu na Koroškem zaigralo kar osem domačih igralcev Stran 18 Futsal Ptujčani na final 4 Stran 18 Atletika Štafeta U-16 AK Ptuj podrla državni rekord Stran 19 Everesting 22 ur in pol, več kot 9000 višinskih metrov Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 32. krog tednik íPoiluíajt¿ naí na ívítounzm íjilitu! RADIOPTUJ tea. áptettc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Dobrih 15 minut zadostovalo za preobrat in zmago Nogometaši Maribora si pred zadnjim »večnim derbijem« v sezoni preprosto niso smeli privoščiti spodrsljaja proti ekipi Tabora, ki jih je enkrat v sezoni že premagala (v 5. krogu v Sežani). Nalogo so uspešno opravili, čeprav še zdaleč ni šlo brez težav ... Tabor ima v svojih vrstah nadpovprečno dober izbor tujih nogometašev, izmed katerih lahko prav vsak v vsakem trenutku pomeni dodano vrednost ekipe. Maribor je sicer tekmo odprl z večjo posestjo žoge, a je ostal brez konkretnih zaključkov. Gostje so povsem umirili igro, za nameček pa celo povedli. Gol je sicer padel iz prepovedanega položaja, a kljub temu je bila akcija Aldairja in Briškega lepo izpeljana - 0:1. O nemoči vijoličastih v tem delu igre veliko pove podatek, da so v celotnem prvem polčasu ostali brez enega samega strela v okvir gola . Kaj je Simon Rožman ob polčasu dejal igralcem po tekmi zbranim novinarjem, ni želel zaupati, a očitno je izbral prave besede. V igri njego- Maribor - CB24 Tabor Sežana 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Briški (23.), 1:1 Mlakar (52., z 11 m), 2:1 Repas (62.). MARIBOR: Jug, Milec, Martinovič (od 86. Peričič), Uskokovič, Koder-man, Vrhovec, Gorenak, Repas (od 66. Tavares), Požeg Vancaš (od 46. Santos), Matko (od 46. Kronave-ter), Mlakar. Trener: Simon Rožman. CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Briški (od 46. Aliaj), Azinovič, Nema-nič, Ristič, Salkič, Doukoure Grobry (od 76. Stare), Tolič (od 58. Krivičič), Sever (od 58. Makoumbou), Stan-čič (od 35. Ndzengue), Djalo Aldair. Trener: Iztok Božič. ve zasedbe - to je spremenil z dvema menjavama - je bilo več energije, več želje, konec koncev pa tudi doseženih zadetkov. »V pripravah na tekmo poskušamo razmišljati o našem moštvu, v ekipo postavljamo igralce, ki glede na prikazano na treningih kažejo pravo podobo. Med samo tekmo potem opravlja- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 32. KROGA: Maribor - CB24 Tabor Sežana 2:1 (0:1); Bravo - Celje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Križan (68.), 2:0 Kramarič (81.); Mura - Koper 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Mulahusejnovič (44.), 1:1 Mandič (63.), 2:1 Horvat (87.); Domžale - Olimpija 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Maksimenko (29., ag.), 2:0 Ja-kupovič (38.). Tekma Aluminij - Gorica je bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 32 16 10 6 44:26 58 2. MARIBOR 32 15 11 6 57:38 56 3. MURA 32 15 10 7 42:23 55 4. DOMŽALE 32 13 12 7 47:34 51 5. KOPER 32 11 9 12 39:45 42 6. BRAVO 32 9 13 10 33:33 40 7. CB24 TABOR SEŽANA 32 11 7 14 37:40 40 8. ALUMINIJ 31 7 11 13 22:40 32 9. CELJE 32 8 7 17 27:40 31 10. GORICA 31 5 8 18 21:50 23 mo korekcije z namenom, da bi bili rezultatsko uspešni. Maribor ima dovolj širok kader, da lahko v zadnji tretjini tekme doda energijo,« je stalne menjave ob polčasu obrazložil Rožman. Mlakar je na začetku drugega dela najprej zapravil dve izjemni priložnosti (Koprivec se je izkazal z izjemnima obrambama), nato pa vendarle zadel iz najstrožje kazni - 1:1. To je s povsem nepotrebnim, predvsem pa nespretnim igranjem z roko zakrivil Nemanič. Brez dvoma je bil to prelomen trenutek dvoboja, saj so vijoličasti »na krilih izenačenja« nadaljevali z nevarnimi napadi. Trud se jim je obrestoval že nekaj minut kasneje, ko je Repas lepo sprejel žogo po podaji Santosa in z natančnim strelom mimo Koprivca zadel v polno - 2:1. Pri tem se je tudi poškodoval, tako da je moral zapustiti zelenico. Edino priložnost za izenačenje so gostje imeli v 72. minuti, ko je po strelu Makoumboua vratar Jug žogo preusmeril v vratnico, odbitek pa je neovirani Krivičič z 10 metrov poslal visoko čez gol . Mlakarju je drugi gol na tekmi v 81. minuti preprečila vratnica, vseeno je ostalo pri zmagi Maribora. Popotnica treh točk je pred dvobojem z Olimpijo izjemno dobrodošla, vseeno pa si ne gre zatiskati oči ob novi podpovprečni predstavi vijoličastih. Simon Rožman, trener Maribora: »V Maribor sem prišel z namenom pomagati fantom na njihovi profesionalni poti. Vsi skupaj se Foto: Grega Wernig/ m24.si Nogometaši Maribora (na fotografiji Vik Koderman) so šele z boljšo igro v drugem polčasu zlomili odpor gostov iz Sežane. zavedamo, da stvari v tem trenutku še zdaleč niso takšne, kot bi si vsi skupaj želeli. Želimo si odpraviti napake, a nam ne steče tako, kot bi si želeli. Edina stvar, ki me veseli, je ta, da je med fanti prisotna želja. Do konca turbulentne sezone je naš cilj ta, da iz sebe ob pospešenem ritmu tekem in minimalnem številu treningov iztisnemo maksimum in jo zaključimo na dostojanstveni način. Prvenstvo pa je zelo izenačeno, tekmeci so blizu skupaj, kar daje prvenstvu določen draž v smislu nepredvidljivosti. Bi si pa vsi skupaj -trenerji in igralci - želeli dvigniti igro na višji nivo.« Gal Gorenak, Maribor: »Tekma je bila težka, saj smo igrali proti zelo motiviranemu tekmecu. V tekmo smo vstopili dobro, s pravo energijo, ob polčasu pa smo še nekaj dodali. Na koncu smo bili nagrajeni za ves trud s tremi točkami. Sicer sem vesel vsake priložnosti za dokazovanje med člani, zelo se trudim izpolniti pričakovanja trenerja. Soigralci mi pri mojih uvodnih minutah v članski konkurenci pomagajo na najboljši mogoči način z nasveti, me usmerjajo pri gibanju . Razlika med mladinsko in člansko igro je zelo velika, tukaj nimam toliko prostora in časa za reakcije, hitrost je višja, treba je hitreje razmišljati o taktičnih navodilih trenerja .« Igor Božič, trener Tabora: »Vedeli smo, da bodo Mariborčani pred derbijem z Olimpijo storili vse, da bi odšli v Ljubljano z zagonom treh točk. S čvrstim blokom smo jih želeli umiriti, kar nam je v prvem polčasu v popolnosti tudi uspelo, za nameček smo v idealnem trenutku dosegli še gol. Ob polčasu smo se pripravili na nalet domačinov, a so nas domačini nekoliko presenetili s spremembo postavitve, nato je še tista nesrečna 11-metrovka dala domačinom dodatna krila. Ko se Maribor 'prižge', je vedno težko, tako smo prejeli drugi zadetek. To je bilo odločilnih 15 minut tekme, za fante bo to v nadaljevanju sezone dodatna izkušnja. Z menjavami smo znova vzpostavili red na igrišču, poskusili tudi s tremi napadalci, a iz ene res lepe priložnosti nam ni uspelo izenačiti, več si jih niti nismo priigrali.« Jan Koprivec, Tabor: »Neodločen izid bi bolj ustrezal dogodkom na igrišču, a žal se nam ni izšlo. Do konca sezone nas čakajo še štiri tekme, sedaj se moramo takoj osredotočiti nanje.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Gorice so v četrtek odigrali zadnjo tekmo 32. kroga. Na prvih treh v sezoni sta si ekipi razdelili polovični plen - vsaka je vknjižila po eno zmago, enkrat sta se razšli z remijem. Ko se v treh krogih vse spremeni -imamo troboj za naslov prvaka! Še pred tremi krogi je izgledala prednost Olimpije na vrhu lestvice udobna in varna, znašala je kar sedem točk. Tri kroge kasneje je slika močno spremenjena in z vidika nevtralnih ljubiteljev nogometa zelo zanimiva: prve tri ekipe na lestvici ločijo le tri točke! Za to je v največji meri zaslužna kar Olimpija sama, ki je v zadnjih treh krogih doživela dva poraza (Mura, Domžale) in osvojila zgolj točko z Aluminijem. Maribor je v tem času osvojil šest, Mura pa kar vseh možnih devet točk! Glede na trenutno formo bi se lahko popolnoma strinjali z nekom, ki bi vlogo favorita pred zadnjimi štirimi krogi pripisal - Muri! Varovanci trenerja Anteja Šimundže so v pravi trdi ligaški tekmi ugnali Koper, ki je izgubil vse možnosti za lovljenje 4. mesta, zato bo verjetno vse sile usmeril v pokal. Popoln preobrat je v 87. minuti tekme v Fazaneriji zrežiral rezervist Tomi Horvat. Bleda Olimpija (Elšnik je počival zaradi kartonov) ni bila kos razpoloženim Domžalčanom, ki so do odločilne prednosti prišli že v prvem polčasu. Dodatne težave in skrbi v taboru Olimpije povzročajo poškodbe, saj sta morala igrišče ob Kamniški Bistrici predčasno zapustiti stebra obrambe Antonio Mlinar Delamea in Matic Fink. Bravo je bil proti Celjanom v prvem polčasu v podrejenem položaju, med drugim je Filip Dangubič za goste zastreljal 11-metrovko! V drugem delu so igralci Brava dvignili tempo igre in uspeli zavladati na igrišču. Zmaga je bila zanje več kot dobrodošla, saj so s tem prekinili niz osmih tekem brez zmage - nazadnje so 23. krogu slavili prav s -Celjani . Časa za počitek ni, čez vikend nov krog, tudi z večnim derbijem Konec tedna bo v ospredju zanimanja slovenskih nogometnih spremljevalcev »večni derbi«, ko se bosta v Stožicah pomerila največja -obenem pa tudi vodilna - kluba 1. lige, Olimpija in Maribor. Zaradi minimalne razlike na lestvici bo imel rezultat derbija neposreden vpliv na stanje na vrhu lestvice, končne odločitve pa še ne bo prinesel. Treba je namreč upoštevati tudi Muro, ki preti iz ozadja . Edina naloga: ustaviti Mulahusejnovica! Kidričani se bodo še na drugi zaporedni tekmi pomerili s Primorci, po Gorici bodo tokrat zaigrali na koprski Bonifiki. V pripravi na tekmo bo moral trener Drobne posebno pozornost nameniti čuvanju srednjega napadalca Kopra Nardina Mulahusejnoviča - ta je namreč šumarjem na dosedanjih treh prvenstvenih tekmah v sezoni zabil gol na prav vsakem srečanju! Koprčani so največji dolžniki šumarjev v tej sezoni, saj so jim na treh tekmah doslej prepustili zgolj eno prvenstveno točko, ob tem pa so jih izločili še v osmini finala Pokala Slovenije (3:1, po podaljških). Tudi zgodovina vseh dosedanjih srečanj z njimi je za Kidričane porazna: na dosedanjih 11 srečanjih še niso okusili slasti zmage, saj so šestkrat slavili Koprčani, petkrat pa so se tekme končale z remijem ... V preteklosti so rdeče-beli že znali prekiniti takšne zelo neugodne tradicije z Domžalami, Gorico in Olimpijo - je napočil čas tudi za Koprčane? 1. SNL, 33. krog: Koper - Aluminij, v nedeljo ob 20.00 na stadionu Bonifika. Medsebojne tekme v sezoni: 6. krog: Aluminij - Koper 1:1 (0:1); Matjašič; Mulahusejnovič; 15. krog: Koper - Aluminij 1:0 (1:0); Mulahusejnovič; 24. krog: Aluminij - Koper 0:1 (0:1); Mulahusejnovič. 18 Štajerski Šport petek • 7. maja 2021 Nogomet • 2. SNL, 18. krog V modrem dresu na Koroškem zaigralo kar osem domačih igralcev FužinarVzajemci-Drava Ptuj 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Nelson (23.), 0:2 Brest (37.), 0:3 Kryeziu (68.), 1:3 Po-tokar (85., z 11 m). FUŽINAR VZAJEMCI: Marčič, Po-tokar, Čoralič (od 51. Šantek), Horvat, Štravs, Kuhar, Koritnik (od 70. Krebs), Turkuš (od 51. Florjane), Flis, Grubelnik (od 70. Turičnik), Vardič (od 78. Paradiž). Trener: Robert Koren DRAVA PTUJ: Klasinc, Dre-venšek, Martinčevič, Kralj (od 11. Pihler), Kryeziu, Šlamberger, Brest (od 89. Patta), A. Rogina, Krašovic, Nelson, Kahrimanovic (od 41. S. Rogina). Trener: Viktor Trenevski RDEČI KARTON: Šlamberger (65., Drava). Na vseh dosedanjih tekmah Drave v spomladanskem delu sezone je v igri precejšnje število domačih igralcev, na sredinem gostovanju na Koroškem pa je bil glede tega dosežen nov mejnik: priložnost za igro je dobilo - in jo sijajno izkoristilo - kar osem mladih domačih igralcev! Fužinar je bil v tej tekmi favorit, saj ima trener Robert Koren zelo konkurenčno ekipo, ki se je vse do zadnjega spogledovala z igranjem v Ligi za prvaka. V ekipi je kar nekaj igralcev Celja, med drugimi Lan Štravs, Gašper Koritnik in Žan Flis (nekdaj tudi član Drave) ter Sandi Čoralic (nekdanji up Olimpije in Rudarja). Tokrat je zaradi kartonov manjkal njihov najboljši strelec Tadej Trdina, nekdanji igralec Aluminija. Že do polčasa dve menjavi in tudi dva gola Tekma se je za goste začela na najslabši možni način, saj je moral že v zgodnji fazi tekme z igrišča zaradi poškodbe centralni branilec Ivo Antonio Kralj. Tekmec ga je v Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so se zasluženo veselili še druge zaporedne zmage, po domači zmagi z Beltinčani so tokrat v gosteh ugnali Fužinar. dvoboju porinil in je končal v zaščitni ograji, ki je v Slovenj Gradcu zelo blizu igrišča. Dobil je velik he-matom, po katerem ni mogel več pomagati ekipi. Zamenjal ga je Jure Pihler, za katerega je bil to sploh prvi nastop med člani. Modri so kljub temu nadaljevali poletno igro, plod katere je bil vodilni gol v 23. minuti. Podajo iz kota je izvedel Anton Rogina, na pravem mestu pa je bil v sredini Samuel Nelson - 0:1. »Šlo je za uigrano kombinacijo, ki smo jo na treningih vadili dlje časa, sedaj nam jo je na srečo uspelo izvesti tudi na tekmi,« je pojasnil trener Drave Viktor Trenevski. Slabih 15 minut kasneje so gostje vodstvo povišali, v situaciji ena na ena se je Marko Brest znašel z vratarjem Tilnom Marčičem in ga tudi premagal - 0:2. Naslednjo prisilno menjavo zaradi poškodbe je moral Trenevski narediti še pred koncem prvega polčasa - Kahrimanovic je začutil bolečino v preponi. »Gre za utrujenost igralcev, saj igramo z zelo številčno skromnim kadrom že celotno nadaljevanje sezone,« je dejal Trenevski. Domačini v prvem polčasu niso usmerili praktično nobenega resnega strela na gol Klasinca. Pogoji za igro so bili skozi tekmo zelo zahtevni, od nalivov do močnega vetra. »Pihalo je, kot da bi igrali v Ajdovščini,« je vremensko dogajanje slikovito opisal trener Drave. Kljub temu so dravaši nadaljevali z zbrano igro, tako v obrambi kot napadu. Nove težave za gostujoče moštvo so nastopile v 65. minuti, ko je moral zaradi prejetega drugega rumenega kartona igrišče zapustiti Fran Šlamberger. Še preden pa se je začel pričakovan pritisk domačinov, so gostje dosegli še tretji zadetek na tekmi: iz prostega strela je v 68. minuti močno in natančno sprožil Drilon Kryeziu in presenetil domačega čuvaja mreže - 0:3. Domačini so takoj izvedli trojno menjavo in močno osvežili ekipo, zato so bili gostje v zadnjih 25. minutah tekme prisiljeni v branjenje prigaranega vodstva. To so »preživeli z le eno prasko« ... V 85. minuti je v Pihler v preveliki želji naredil prekršek za 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel domači kapetan Matej Potokar - 1:3. JM Futsal • Pokal Terme Olimia Pot do zmage poznana, v • • i cas je za izvedbo Nogometaši FC Hiša daril Ptuj so z izpadom v 1. krogu končnice tekmovanja v 1. ligi doživeli precejšnje razočaranje, saj jim ni uspelo potrditi dobre sezone v rednem delu sezone, ko so za „evropskim" Do-bovcem zasedli odlično 2. mesto. Takoj po izpadu so misli usmerili v pokalno tekmovanje. V tem so bili uspešnejši, saj so v osmini finala izločili drugoligaško ekipo Extrema iz Sodražice, v četrtfinalu pa še Siliko z Vrhnike. Zaključni turnir najboljše četverice pokalnega tekmovanja bo po tradiciji odigran v Podčetrtku, najprej bosta v petek na sporedu polfinalni tekmi. Dobovec bo nesporni favorit v srečanju z Oplastom iz Kobarida, v drugem polfinalu pa je pričakovati bolj izenačeno tekmo med Litijani in Ptujčani. „Vsi se že veselimo tekme z Litijo, v kateri si lahko priborimo uvrstitev v finale. Zavedamo se, da lahko v pokalnem tekmovanju na nek način Pokal Terme Olimia Pot FC Hiša daril Ptuj do zaključnega turnirja najboljše četverice: osmina finala: Extrem - FC Hiša daril Ptuj 0:3 (0:2); Gajser 2, Ručna; četrtfinala: FK Siliko - FC Hiša daril Ptuj 0:4 (0:2); Re-dnak, Gašparič, Pihler, Bukovec. Razpored zaključnega turnirja (igra se v Podčetrtku): V PETEK OB 17.30: Litija-FC Hiša daril Ptuj; OB 21.15: Oplast Kobarid - Dobovec. FINALE, v soboto ob 19.00. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Ptuja in Litije so se v letošnji sezoni tekmovanja v 1. ligi pomerili dvakrat, obakrat je slavila domača ekipa: na Ptuju v 6. krogu je bil rezultat 4:1, v Litiji v 15. krogu pa 4:2. 'rešimo' sezono in vsaj delno popravimo napake iz končnice ligaškega tekmovanja. Želimo dokazati, da naše drugi mesto v rednem delu sezone ni bilo naključje," je dejal najboljši strelec FC Hiša daril Jeremy Bukovec, v prvenstvu je dosegel 22 golov. Bukovec je spregovoril še o pripravah na to tekmo: „Treningi so potekali po ustaljenem umiku, saj želimo kar najbolje pripravljeni pričakati tekmo. Igralci se med seboj dobro poznamo, dvakrat smo igrali med seboj v prvenstvu, tako da se zavedamo največjih nevarnosti, ki nam bodo pretile od Litije. Zavedamo se, da je Litija v prednosti, saj je še vedno v tekmovalnem ritmu končnice, a to ne bi smela biti za nas posebna ovira, kajti gre za samo eno tekmo. V polfinalu šteje samo zmaga in s to mislijo gremo v tekmo." »Igramo eno najlepših iger v vsej moji eri« Viktor Trenevski, trener Drave: »Tekma je bila trda skozi celoten potek, a smo jo nadzorovali z zelo zbrano in organizirano igro. Upam si trditi, da igramo v tem trenutku eno najlepših iger v vsej moji eri, ki sem jo kot igralec ali trener preživel na Ptuju - pa sem tukaj že kar nekaj let. Tekma je imela za nas zelo zahteven potek, že v 10. minuti je moral z igrišča Kralj, še pred polčasom tudi Kahrimanovic, na koncu tekme pa smo ostali na igrišču še brez izključenega igralca! Mladi fantje so še enkrat več pokazali izjemen odnos na igrišču, prebrodili so vse težave in na koncu izvlekli zmago. Na tekmi je zaigralo kar osem mladih igralcev, zato je zame ta dosežek vreden zares veliko. Celotna ptujska nogometna publika na Ptuju bi se morala veseliti tega dosežka in uživati v zmagi, kakor seveda tudi prejšnjih.« V soboto s Krčani Drava in Krško sta zadnjo medsebojno tekmo odigrala ob koncu marca v Krškem (14. krog). Z zadetkom v 94. minuti so slavili domačini, čeprav so ptujski modri prevladovali skozi celotno srečanje in si pripravili številne priložnosti. Ostalo je pri porazu, zato je sobotni medsebojni dvoboj lepa priložnost za dravaše, da se varovancem trenerja Damijana Romiha oddolžijo za omenjeni nesrečni poraz. »V naslednjih dneh se bomo najprej prešteli, koliko je zdravih in sposobnih zaigrati v soboto, potem pa gremo v boj za nove točke. Kar se mene tiče, smo jih na igrišču doslej osvojili že 19, zato si želim še nadaljnjih,« je tekmo napovedal Viktor Trenevski. 2. SNL, 19. krog: Drava - Krško, v soboto ob 17.00 na Mestnem stadionu Radomljanom 11 točk I V V II* zadošča za zanesljivo napredovanje Nesporni zmagovalci dosedanje končnice tekmovanja v 2. ligi so nogometaši Radomelj, ki so na treh tekmah vknjižili prav toliko zmag. To samo po sebi še ne bi bilo zagotovilo za neulovljivo prednost na vrhu lestvice, a sta svoj »piskrček« k temu dodali še ekipi Doba in Krke, ki sta bili v rednem delu sezone tesni zasledovalki Kalcerja, sedaj pa kot za stavo iz rok izpuščata točke. Tudi v tem krogu sta zgolj remizira-la ... Medtem ko je tekma za vrh odločena - 11 točk prednosti bo Radomljam nedvomno zadostovalo za neposredno napredovanje v 1. ligo -, pa bo zato toliko bolj zanimiva borba za 2. mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za napredovanje. Krko, Dob in Brežice loči le ena sama točka, tudi Nafta ne zaostaja veliko. V skupini za obstanek je nejasnosti več, saj je še vedno vsaj pet moštev ogroženih z izpadom. V tem krogu so ob Dravi »najboljši posel« opravili igralci Brd, ki so slavili v Krškem - vseh sedem zadetkov na tekmi je padlo v drugem polčasu. Zelo napeta je bila končnica tekme tudi v Šmartnem, kjer so domačini povedli v 82. minuti, a je Ajdovcem uspelo izenačiti in se vsaj začasno izogniti zadnjemu mestu. Optimističen je tudi trener Robert Grdovic. „S suvereno četr-tfinalno zmago proti Siliku smo upravičili visoka pričakovanja v pokalu, sedaj želimo narediti naslednji korak. Manjka nam tekmovalni ritem, zato je Litija v vlogi papirnatega favorita. Kljub temu pa poznam tudi moje igralce, ki so željni dokazovanja, ob tem pa sem prepričan tudi v njihovo kakovost. To je zaključni turnir, kjer se igra za lovoriko, zato je vsaka tekma pomembna in je motivacija pri vseh Liga za prvaka Rudar Velenje - Triglav Kranj 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Brkic (14.); Kalcer Radomlje - Vitanest Bilje 5:2 (2:2); strelci: 0:1 Matic (6.), 1:1 Pišek (21.), 1:2 Batič (37.), 2:2 Vuco (44.), 3:2 Ihbeisheh (69.), 4:2 Primc (73.), 5:2 Primc (91.); Roltek Dob - Nafta 1903 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Šipek (69., z 11 m), 1:1 Vinko (73.); Krka - Brežice Terme Čatež 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Parris (70.), 1:1 Kocjančič (91.). 1. KALCER RADOMLJE 18 15 2 1 48:13 47 2. KRKA 3. ROLTEK DOB 4. BREŽICE ČATEŽ 5. NAFTA 1903 6. VITANEST BILJE 7. TRIGLAV KRANJ 18 10 6 2 41:19 36 18 11 3 4 42:29 36 18 10 5 3 30:21 35 18 9 5 4 50:24 32 18 9 3 6 37:30 30 18 8 3 7 22:21 27 8. RUDAR VELENJE 18 6 4 8 18:26 22 Liga za obstanek Fužinar Vzajemci - Drava Ptuj 1:3 (0:2); Šmartno 1928 - Primorje Emun-dia 1:1 (0:0); strelca: 0:1 J. Kodermac (82.), 1:1 Melavc (90.): Krško - Brda 3:4 (0:0); strelci: 0:1 R. Bužinel (49.), 1:1 Ribič (51.), 2:1 Dodig (62.), 2:2 A. Marinič (66.), 3:2 Krznaric (81.), 3:3 R. Bužinel (83., z 11 m), 3:4 Ju. Bužinel (88.); Beltinci Klima Tratnjek - Jadran Dekani 2:2 (1:2); strelci: 1:0 Raduha (5.), 1:1 Zonta (31.), 1:2 Bajrami (35.), 2:2 Verbič (85.). 9. JADRAN DEKANI 10. KRŠKO 11. FUŽINAR 12. BELTINCI 13. DRAVA PTUJ (-3) 14. PRIMORJE 18 6 4 8 21:27 22 18 6 3 9 20:31 21 18 5 5 8 36:28 20 18 5 3 10 27:34 18 18 6 1 11 29:38 16 18 3 4 11 14:31 13 15. ŠMARTNO 1928 18 3 4 11 14:45 13 16. BRDA 18 4 1 13 14:46 13 udeležencih maksimalna. Vložek je velik, za uspeh pa bodo morali biti vsi igralci na najvišjem mogočem nivoju," je dejal strateg FC Hiša daril Ptuj, ki se je dotaknil še največjih pretenj Litije: „Nedvomno sta to Jonhn Lennon in Matej Fider-šek, čeprav so tudi ostali igralci v rotaciji zelo kakovostni. Če bomo ustavili omenjeno dvojico, potem bomo na dobri poti do zmage in tako težko pričakovane uvrstitve v finale." Jože Mohorič petek • 7. maja 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Strelstvo • Državna trap liga 20121 Ormožani s prvo zmago Tomaža Blazinška in ekipnim bronom Na strelišču SD Trap Ormož je pretekli konec tedna v krasnem vremenu potekal drugi turnir ligaškega tekmovanja s puško šibrenico v olimpijski disciplini trap. V odsotnosti najboljšega slovenskega strelca, dvakratnega olimpij-ca in zmagovalca uvodnega turnirja Boštjana Mačka, se je zmage v 1. državni trap ligi veselil domači ormoški strelec Tomaž Blazinšek (57), ki si je finalni nastop priboril šele po raz-streljevanju na prvo zadeto tarčo v kvalifikacijah proti Marku Miljeviču iz Murske Sobote. V finalu je pokazal zanesljivo streljanje in z najboljšim rezultatom dvajsetih zadetih tarč (od 25) dosegel prvo zmago v sezoni. Odličen nastop v kvalifikacijah je uspel Ptujčanu Mišu Rakuši, ki je z 68 zadetki (21, 24, 23) postavil prepričljivo najboljši rezultat in ize- Foto: Strelska zveza Slovenije Finalisti 1. državne lige trap: Ormožan Tomaž Blazinšek (prvi z desne) je izkoristil prednost domačega strelišča in zablestel v finalu, v kvalifikacijah pa se je z izenačenjem najboljšega rezultata v sezoni izkazal Ptujčan Mišo Rakuša (prvi z leve) in osvojil končno 4. mesto v finalu. načil zmagoviti dosežek Boštjana Mačka na uvodnem turnirju. Rakuša je nato v finalu izgubil svojo zanesljivost in ostal brez odličja na nehvaležnem četrtem mestu. Preostali odličji sta za Blazinškom osvojila soboška strelca Franc Gumilar in Evgen Pap. Do bronastega odličja v 2. ligi tudi ormoški mladinec Miha Nahtigal Tudi v 2. državni ligi so se Ormožani veselili osvojenega odličja po zaslugi mladinca Mihe Nahtigala. V kvalifikacijah je dosegel 63 zadetkov (21, 22, 20) in si zanesljivo pristreljal svoj drugi zaporedni finalni ligaški nastop. Nahtigal je v finalu izločil reprezentančnega mladinskega kolega in najboljšega po kvalifikacijah Saša Hrovata (67) in osvojil končno bronasto odličje. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 33. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana - Celje; OB 17.15: Mura - Bravo; V NEDELJO OB 15.00: Gorica - Domžale; OB 16.45: Olimpija - Maribor; OB 20.00: Koper - Aluminij. 2. SNL LIGA ZA PRVAKA RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Vitanest Bilje - Triglav Kranj; ob 19.00: Brežice Terme Čatež - Roltek Dob; ob 20.30: Nafta 1903 - Kalcer Radomlje, v nedeljo ob 17.00: Krka - Rudar Velenje. LIGA ZA OBSTANEK RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Drava Ptuj - Krško, Beltinci Klima Tratnjek - Šmartno 1928, Jadran Dekani - Fužinar Vza-jemci; v nedeljo ob 17.00: Brda - Primorje eMundia. 3. SNL - vzhod LIGA ZA PRVAKA RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Kety Emmi Bistrica - Zreče, Rogaška - Koroška Dravograd; V NEDELJO OB 17.00: Cirku-lane - Dravinja. LIGA ZA OBSTANEK RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Šampion - Dobrov-ce; OB 18.00: Korotan Prevalje - Videm; V NEDELJO OB 17.00: Pod-vinci - Šmarje. Futsal • Pokal Terme Olimia RAZPORED POLFINALA V PODČETRTKU, V PETEK OB 17.30: Litija - FC Hiša daril Ptuj; OB 21.15: Oplast Kobarid - Dobovec. FINALE, v soboto ob 19.00 v Podčetrtku Rokomet • 2. SRL (m) RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Moškanjci-Gorišnica -Radovljica-Cerklje; OB 19.00: Jadran Hrpelje-Kozina - Velika Nedelja; OB 20.00: Kronos - Drava Ptuj. JM Atletika • A K Ptuj Odlični nastopi ekipe U-16, štafeta podrla državni rekord Aprila se je s polnim zamahom začela poletna atletska sezona na odprtem. Tekmovanja se bodo sedaj vrstila praktično vsak teden. Atleti AK Ptuj so se aprila udeležili dveh kvalifikacijskih mitingov za Pokal Slovenije, najprej v Šentjurju in nato še v Radovljici. Ob tem so na istem prizorišču nastopali še v prvenstvu Slovenije v štafetah. Dosegli so zelo dobre rezultate... Kvalifikacije v Šentjurju... Žan Ritlop je v kategoriji U-16 v teku na 100 metrov osvojil 1. mesto s časom 12,08 sekunde. V isti starostni kategoriji je Miha Gerl v teku na 300 metrov zasedel 2. mesto, njegov čas je bil 41,38 sekunde. Andraž Petrovič je nastopal v kategoriji članov, v teku na 100 metrov je osvojil 5. mesto s časom 13,18 sekunde. Vsi trije so izboljšali osebne rekorde. Uspešna ekipa U-16 AK Ptuj na tekmovanju v Radovljici Foto: AK Ptuj Boljše streljanje od Ormožana sta v finalu pokazala le Ptujčan Branko Fidler (63) in Brežičan Jernej Suša (65). Brez finalnega nastopa pa je po zaostanku pičle tarče ostal predsednik ormoških trap strelcev Branko Valenko (60, po serijah 19, 19 in 22). Preostali trije strelci Poetovie, novinca Ivan Majerič (52) in Jernej Železnik (46) ter Dušan Hojnik (44) so osvojili 16., 18. in 19. mesto. V ekipnem tekmovanju je zmagala brežiška ekipa SD Rudar Globoko (184) pred SK Kunšperk (182) in SD Trap Ormož s 180 zadetimi tarčami. Ormožani so tako še v drugo osvojili bronasto ekipno odličje v sezoni, na uvodnem turnirju jim je to uspelo s 173 zadetki. Brez odličja so tokrat ostali vedno favorizirani strelci iz Murske Sobote (178), ki so osvojili četrto mesto, pred ekipo Radgone (176) in SD Poetovio (166), sedma je bila ekipa SD trap Kungota (164). Simeon Gonc ... in Radovljici Teden pozneje so kvalifikacije potekale še v Radovljici, tokrat še s številčnejšo zasedbo iz AK Ptuj. Pri tekmovalcih U-16 so v teku na 100 metrov nastopili štirje in zasedli naslednja mesta: 2. Žan Ritlop (12,07), 4- Miha Gerl (12,54), 6. Gašper Plaveč (13,05) in 12. Andraž Petrovič (15,03). Pri dekletih U-16 je v skoku v daljino Taja Pucko osvojila 2. mesto, njegov najdaljši dosežek je znašal 510 cm. V teku na 100 metrov je Maja Kostanjevec osvojila 4. mesto, zmogla je čas 13,48 sekunde, Maša Rus je bil 25. z izidom 14,60. Prvenstvo Slovenije v štafetah Na istem prizorišču v Radovljici je ob tem potekalo še prvenstvo Slovenije v štafetah. V konkurenci U-16 so vidno vlogo odigrali člani ptujskega kluba, ki so v mešani štafeti 4-krat 100 metrov nastopili kar z dvema štafetama. Prva v postavi Maja Kostanjevec, Taja Pucko, Miha Gerl, Žan Ritlop je z rezultatom 48,29 sekunde ugnala vso konkurenco, pri tem pa postavila tudi državni rekord za omenjeno starostno kategorijo! Druga ptujska ekipa v postavi Maša Rus, Katarina Simonič, Gašper Plaveč, Andraž Petrovič je z rezultatom 51,65 zasedla 3. mesto. Med ptujski ekipi se je vrinila le ekipa AD Kronos Ljubljana. JM Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Razgibano dirko skrojil množični padec Ekipa starejših mladincev KK Perutnina Ptuj, ki je sodelovala na dirki v Italiji. 1. maja je ekipa starejših mladincev KK Perutnina Ptuj (Majnik, Valenko, Kirbiš, Jeromel, Marčič, Gorjanc) nastopila na dirki, imenovani 1. GC BANNIA v Italiji v bližini Trsta. Na 113 km dolgi krožni dirki (9 krogov) je nastopalo 122 kolesarjev iz 19 ekip. V začetku dirke so se vrstili napadi slovenskih kolesarjev, med njimi je bil tudi Gorjanc, vendar jih je glavnina hitro ujela. V 5. krogu je pobegnilo pet kolesarjev, ki so si pridobili 40 sekund prednosti, a je bil tudi ta pobeg neuspešen. V 7. krogu je napadel Jeromel, s kolesarjem iz ekipe Caneva sta si pridobila 20 sekund prednosti. Vendar je ekipa Borgo Molino tudi ta pobeg nevtralizirala. V zadnjem krogu so s pobegom poskusili še kolesarji Adria mobila in Pogi teama - ujeti so bili v zadnjih kilometrih. Takrat je prišlo do množičnega padca, zaradi česar je v ciljni šprint prišla zelo razpotegnjena skupina. Člani ptujskega kluba so na koncu zasedli naslednja mesta: 16. Kirbiš, 27. Majnik, 29. Jeromel in 48. Marčič. UR Veronika sezono začela na Madžarskem Slovenska rekorderka v metu diska Veronika Domjan (AK Ptuj) je sezono v drugi polovici aprila začela na mitingu v madžarskem mestu Szombathely. Z dosežkom 54,03 metra je osvojila 2. mesto. Zmagala je domačinka Dora Kerekes (56,00 m). Domjanova je državni rekord 60,11 metra vrgla na evropskem prvenstvu v Amsterdamu leta 2016. 20 Štajerski Šport mladih, zanimivosti petek • 7. maja 2021 Zanimivosti • Everesting 22 ur in pol, več kot 9000 višinskih metrov 25-letni Robert Osterc prihaja iz Sakušaka v občini Juršinci, šport pa ga spremlja že od zgodnjega otroštva. V mlajših selekcijah je igral nogomet tudi za Dravo (v sezoni 2013/14 je v 2. mladinski ligi dosegel 20 golov na 22 tekmah), v članski vrsti pa med drugim tudi za Podvin-ce in Videm. V vmesnem času se je preizkusil tudi v futsalu pri FC Hiša daril Ptuj. Zadnjih pet let igra nogomet v Avstriji, toda korona kriza je terjala svoj davek, saj so tudi pri naših severnih sosedih že od oktobra odpovedana vsa tekmovanja. Robert si je zato našel nov izziv -„everesting" ... Gre za ultra izziv, ki ga lahko opraviš kadarkoli in kjerkoli na svetu. Izbereš si klanec in ga premaguješ toliko časa, dokler ne dosežeš višine 8.848 metrov, kolikor znaša višina najvišje gore na svetu - Mt. Eve-resta. V osnovi je bil izziv mišljen za kolesarje, v zadnjem času pa se ga loteva tudi vedno več ultratekačev. Izziv ga je pritegnil predvsem zaradi nizkega števila ljudi, ki je ta izziv opravilo, saj je do takrat to uspelo le nekaj več kot 300 ljudem iz celega sveta. Štiri mesece intenzivnih priprav, večinoma na Donački gori Omenjenemu cilju in treningu zanj se je v celoti posvetil od 3. januarja letošnjega leta naprej. V nekaj manj kot štirih mesecih je opravil približno 450 km treninga in pri tem V teh koronačasih je velik uspeh za vsakega izmed športov, ki lahko izpelje tekmovanje na najvišji državni ravni. Čeprav preko spletne aplikacije, je potekalo državno prvenstvo osnovnih šol v šahu, kjer je imela OŠ Ljudski vrt Ptuj največ uspeha med štirimi šolami s ptujskega področja, saj so njeni učenci v konkurenci fantov do 12 let osvojili naslov ekipnega državnega prvaka, uspeh pa je s tretjim mestom med posamezniki dopolnil še Tilen Kovačec. Seveda so morali mladi šahisti in šahistke udeležbo na državnem prvenstvu najprej potrditi na območnih kvalifikacijah. Že iz uvrstitev na teh kvalifikacijah je bilo pričakovati, da bodo tudi na državnem prvenstvu poskušali mešati štrene najboljšim. To so dokazali fantje v skupini do 12 let v sestavi Tilen Kovačec, Mihael Kukovec, Anej Leva-nič in Jure Stojanovič, ki so naslovu območnega prvaka nepričakovano dodali še naslov državnega. Uspeh premagal 30.000 višinskih metrov v vseh vremenskih pogojih - sonce, dež, sneg ... Gnala ga je samo misel, da doseže zadani cilj, pri tem pa so ga podpirali znanci in prijatelji ter mu dajali dodatno motivacijo. „Večino treningov sem opravil na Donački gori, vmes pa sem se povzpel tudi na nekaj dvatisočakov - Triglav, Jalovec, Brano, Vrtačo -, kar je v zimskih razmerah že kar pravi alpinizem. Čeprav se prej z gorništvom nisem ukvarjal, mi je bilo všeč, zato razmišljam, da bi v tej smeri nadaljeval še s kakšnim podvigom," je dejal Robert. Kot pravi Štajerec si je za izziv vendarle izbral Mariborsko Pohorje, ki ga je za uspešno opravljeni izziv moral osvojiti 13-krat, na koncu je to pomenilo 9.169 višinskih metrov. Njegov cilj je bil, da „Everest" doseže v časovnem okviru 24 ur, kar je krepko presegel, saj je za izziv potreboval pičlih 22 ur 24 minut in 25 sekund! „Čas začetka izziva tik po poldnevu mi je izbral trener Luka Pintarič, saj bi prvotno predvideni poznopo-poldanski začetek pomenil predolgo čakanje in s tem stopnjevanje stresa. Luka je tudi skrbel za vso logistiko, pa tudi za prehrano, masaže . Od osmega vzpona dalje sem potreboval kar redne masaže pri vsakem spustu, približno 10 omenjenih mladih šahistov je toliko večji ob dejstvu, da bodo lahko v tej konkurenci nastopali še naslednje šolsko leto. Svoje so dodala še dekleta do 15 let iz OŠ Hajdina v postavi Janja Murko, Vanja Vrabl in Lia Jerot, ki so na območnem prvenstvu zmagala brez konkurence, na državnem prvenstvu pa so v konkurenci osmih šol osvojila 3. mesto. Gotovo ima veliko zaslug za njihov minut, potem pa naprej. Pred tem sem imel manjši krč, kar pa je bila edina težava te vrste. Sicer kakšne posebne krize med tekom nisem imel, na odstop sploh nisem pomislil. Najtežje mi je bilo nekaj pred polnočjo, pri sedmem vzponu, ki je bil sicer za vzpon na Pohorje kar hiter glede časa - 48 minut. Morda zaradi stemnitve, nekaj nervoze se je pojavilo, a sem to uspel premagati," je dejal Robert, ki je najdaljši premor med vzponoma - trajal je kar dobro uro - imel zaradi dolgega čakanja na naročen obrok hrane iz bližnje gostilne . „Sicer sem v vsem ostalem izzivu za prehrano uporabljal izključno gele, ki sem jih jemal pri vsakem spustu. Vmes sem jedel še banane in pomaranče, pripravljeni sendviči pa so ostali zvečine kar celi ." Pri posameznih vzponih je imel sicer pomoč kolegov, ki so se izmenjevali pri spremstvu - bilo jih je kar veliko, približno 30. Izziv je Robertu prinesel samo en žulj, doprinesel pa dosežek, ki ga bo spremljal do konca življenja - everesting je opravil kot 18. Slovenec ter 397. Zemljan. Ob koncu je dodal misel: „Pot do vrha je strma, ampak z vrha je pogled najlepši." Robert že razmišlja o novih izzivih, naslednji naj bi bil povezan z najvišjo evropsko goro . UR uspeh mentor Ivan Kranjc, medtem ko mladi iz OŠ Ljudski vrt svoje šahovsko znanje izpopolnjujejo v krožku pod vodstvom MM Danila Polajžerja, vso podporo pa imajo tudi v bivši vrhunski šahistki, ravnateljici Tatjani Vaupotič-Zemljič. Tokratno državno prvenstvo OŠ za šolsko leto 2020/2021 je potekalo preko spletne aplikacije pod okriljem Šahovske zveze Slovenije in Zavoda za šport RS Planica ter v organizaciji OŠ Šmarje-Sap in ŠK En Passat iz Ljubljane. Izjemno je bilo število sodelujočih, posebej še v skupini fantov do 12 let, kjer se jih je pomerilo kar 76, skupaj pa v vseh štirih skupinah kar 231. Mlade šahiste in šahistke s ptujskega območja so na državnem prvenstvu zastopali predstavniki štirih osnovnih šol (Ljudski vrt, Haj-dina, Kidričevo, Cirkovce). Večina jih ob delu v šolskih šahovskih krožkih redno obiskuje tudi šahovsko šolo ŠD Ptuj. Izpostaviti velja uspešen nastop 7-letnega Maksa Maia Ko-kola iz OŠ Hajdina, ki je na območnih kvalifikacijah osvojil 9. mesto, na državnem prvenstvu pa si je delil 24. do 27. mesto in tako dokazal, da bo treba v naslednjih petih letih še kako računati nanj v konkurenci do 12 let. Enako velja za edinega predstavnika iz OŠ Cirkovce Toma Crnja-koviča (8. mesto na območnih kvalifikacijah, 11. mesto na državnem prvenstvu). Zmagovalci v posameznih kategorijah tako posamezno kot ekipno so postali osnovnošolski državni prvaki za šolsko leto 2020/21, najboljši trije posamezno in člani najboljših treh ekip pa so prejeli še medalje in nagrade organizatorjev. OŠ Ljudski vrt Ptuj je z eno zlato in eno bronasto medaljo osvojila 5. mesto med 16 šolami z medaljami (najboljša je bila OŠ Ob Rinži Kočevje z dvema zlatima in dvema srebrnima medaljama), OŠ Hajdina pa si je z eno bronasto medaljo delila 11. do 16. mesto. Vrstni red DP U12 dekleta posamezno (44): 1. Meta Heric (OŠ Selnica ob Dravi), 2. Anja Beber (OŠ A. Globočnika Postojna) obe po 8 točk, 3. Sofia Timagina (OŠ Mengeš) 7 ... 8. Zoja Pintarič ... 11. Eva Medik (obe OŠ Ljudski vrt Ptuj) s po 5,5 točke ... 14. Alisa Beranič 5,5 ... 20. Arandjela Horvat 5 (OŠ Kidričevo ) ... Vrstni red DP U12 dekleta ekipno (11): 1. OŠ Selnica ob Dravi 17 točk, 2. OŠ Ob Rižni Kočevje 15, 3. OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 14 ... 6. OŠ Ljudski vrt Ptuj 11 ... 9. OŠ Kidričevo 10,5 točke ... Vrstni red DP U12 fantje posamezno (76): 1. Jernej Kozlovič (OŠ Koper) 8,5 točke, 2. Igor Jelovec (OŠ Ob Rinži Kočevje) 7,5, 3. Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 7 . 11. Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce) 6 ... 16. Mihael Kukovec 6 ... 24.-27. Anej Levanič 5 (oba OŠ Ljudski vrt Ptuj), Maks Mai Kokol (OŠ Hajdina) 5 ... 59. Jure Stojanovič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 3,5 . 61. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 3 točke ... Vrstni red DP U12 fantje ekipno (15): 1. OŠ Ljudski vrt Ptuj 21,5 točk, 2. OŠ Brezovica 21,5, 3. OŠ Riharda Jakopiča 17,5 ... Vrstni red DP U15 dekleta (42): 1. Kiani Nia Šentelj (OŠ Ob Rinži Kočevje) 7,5 točke, 2. Pia Radelj (OŠ Jurija Dalmatina Krško) 6,5, 3. Ema Lukač (1. OŠ Murska Sobota) 6,5 ... 15, Janja Murko 5 ... 18. Vanja Vrabl 5 ... 36. Lia Jerot 3 (vse OŠ Hajdina) ... Vrstni red DP U15 dekleta ekipno (8): 1. OŠ Ob Rinži Kočevje 19, 2. OŠ Hudinja 14,5, 3. OŠ Hajdina 13 ... V konkurenci fantov U15 šole s ptujskega območja niso imele svojih predstavnikov. Silva Razlag Nogomet • 1. SNL Prvoligaši gladko čez licenciranje Komisija Nogometne zveze Slovenije (NZS) za licenciranje nogometnih klubov je že na prvi stopnji za sezono 2021/22 odobrila prvoligaške licence vsem desetim prvoligašem, osem jih je dobilo tudi licenco Evropske nogometne zveze (UEFA). „Vlogo za pridobitev ustrezne licence za tekmovalno leto 2021/22 je pravočasno vložilo vseh deset klubov 1. SNL. Osem jih je vložilo tudi vlogo za pridobitev mednarodne licence UEFA, tukaj nista sodelovala Gorica in Tabor Sežana," so pojasnili pri NZS. UR Šah • Državno prvenstvo OŠ y Fantje OS Ljudski vrt državni prvaki, učenkam OS Hajdina tretje mesto Foto: arhiv OS Ljudski vrt Mladi šahisti OŠ Ljudski urt so bili zelo uspešni na držaunem pr-uenstuu osnounih šol. Na fotografiji so (od leue) so na fotografiji Jure Stojanouič, Tilen Kouačec, Mihael Kukouec in Anej Leuanič. petek • 7. maja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Utrinek s spletne debate Ormož, Sv. Tomaž, Središče • Na pijači z župani Mladi in njihova prihodnost v Prlekiji Mladinski center Ormož (MCO) je pripravil spletni dogodek, ki so ga poimenovali Na pijači z župani. Zaradi trenutnih epidemioloških razmerje pogovor potekal preko spleta. Gre za nadgradnjo srečanj, na katerih so v preteklosti gostili ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, tokrat sta v pogovoru sodelovala še župana sosednjih občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, Jurij Borko in Mirko Cvetko. Pogovor je povezovala vodja mladinskih programov v MCO Tja-ša Šnajder, ki je v začetku predstavila podatek, da je na območju vseh treh občin 2.119 mladih, starih od 15 do 29 let. V občini Ormož sicer nastaja strategija za mlade. Pripravlja jo Teja Trstenjak, ki je pojasnila, da so izvedli anketo, v kateri je sodelovalo okoli sto mladih. »Glede na odgovore je sprva kazalo, da je stanje v občini slabo. Ko smo pričeli s proučevanjem občinskih ukrepov, se poglobili v delo pristojnih organizacij in vse to primerjali s stanjem drugod po Sloveniji, smo ugotovili, da je mladim pri nas ponujeno in omogočeno veliko. Tudi debata z mladimi je pokazala, da je na voljo precej možnosti, a je še zmeraj nekaj prostora za nadgradnjo.« Pomanjkanje služb in stanovanj Kot področji, ki sta najbolje urejeni, so mladi izpostavili šport in prosti čas, najbolj šibka so zaposlovanje, stanovanjska problematika in informiranje. Povedali so tudi, da jih slabša gospodarska slika in standard odvračata od tega, da bi si doma ustvarili družine in ostali v tem okolju. Med pozitivnimi vidiki je Teja Trstenjak poudarila dobro delovanje Mrežnega podjetniškega inkubatorja in dejstvo, da so tudi šole spoznale prihodnost, ki leži v razvoju podjetniške miselnosti med mladimi. Vrbnjak računa na gradnjo hitre ceste »Ormož je v zadnjih dveh letih za razvoj malega gospodarstva namenil precej vzpodbud - od financiranja prvih naložb, spodbujanja zaposlovanja in samo-zaposlovanja. Menim, da mladi pri nas dobijo svoje priložnosti - konec koncev je tudi covid prinesel nekaj premikov in dodatnih možnosti, saj vedno več podjetij na daljavo zaposluje višje izobražene, ki lahko delajo od doma,« je dejal župan občine Ormož Danijel Idejo in produkt je treba prodati Miha Kolmančič iz Kluba ormoških študentov pravi, da so mladi motivirani za podjetniške ideje in ustanavljanje podjetij, a ormoško območje je zahteven trg, ki se mu je treba nenehno prilagajati, mladi še zmeraj velikokrat ne vedo, kako priti do nekaterih finančnih pomoči in vzpodbud. Župane je povprašal, katera panoga po njihovem mnenju predstavlja svetlo prihodnost za razvoj podjetništva. Župan Vrbnjak verjame, da bo digitalizacija naredila svoje ter da bo trend selitve podjetij iz Azije v Evropo s seboj prinesel tudi gradnjo številnih tovarn v Evropi. Tomaževski župan Cvetko priložnosti vidi na področju kmetijstva. Jurij Borko je ob tem dodal, da ni dovolj nekaj proizvesti, ampak je ključnega pomena to tudi prodati - kot pravi, imajo mladi ogromno idej, kar se je pokazalo tudi preko Mrežnega podjetniškega inkubatorja. Tistim, ki se podajo na podjetniško pot, pa je treba maksimalno pomagati. Vrbnjak, ki se zaveda, da je situacija težka. »Razvoj gospodarstva je povezan z različnimi dejavniki in težko je napovedati ali obljubiti, da bomo v naslednjega pol leta sem pripeljali podjetje, ki bi zaposlovalo 500 ali 1.000 ljudi. Zato je hitra cesta izjemnega pomena, saj je vprašanje glede cestne povezave prisotno v vseh pogovorih z gospodarstveniki. Upam, da bo v drugi polovici leta do izgradnje hitre ceste res prišlo. Delali bomo na spodbujanju razvoja delovnih mest z dodano vrednostjo. Na ta način bodo mladi videli, da jim tudi občine na Ormoškem po končanem študiju nudijo možnost zaposlitev in ustalitve v domačem okolju.« V vrtcu pri Sv. Tomažu živahno Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž, je Vrbnjakovim besedam pritrdil, opozoril pa je na slabost majhne občine, kot je Sveti Tomaž, saj večjih obratov v občini nimajo. »Ustvarjamo pogoje za mlade, da lahko v teh krajih živijo, se šolajo in da živijo v okolju, primernem za mladi rod.« Dober kazalnik je domača osnovna šola, kjer se šte- Mladi svojo prihodnost vidijo tam, kjer so na voljo stanovanja in delovna mesta. Foto: Dreamstime/M24 vilo otrok ne zmanjšuje, v vrtcu se število otrok celo povečuje. »Vesel sem, ko na terenu ugotavljam, da mladih, ki bi iskali delo, ni veliko. Torej ne sedijo doma, ampak iščejo rešitve - marsikateri se na delo vozi tudi zelo daleč.« Središka poslovna cona se do zdaj ni obnesla Župan Središča ob Dravi Jurij Borko je izpostavil, da je občina že leta 2008 pripravila prvi prostorski plan in začrtala poslovno cono. »Štiri leta smo neuspešno iskali investitorje, zdaj imamo na podlagi treh pisem o nameri upanje, da bodo domači podjetniki v občino prinesli vsaj nekaj delovnih mest.« Glede načina, kako mlade zadržati v domačem okolju, Borko vidi možnost v razvoju in širjenju manjših podjetij, upa tudi, da bodo med letom našli vlagatelje na lokaciji Safila. »Pomembno je, da občine nudimo osnovne pogoje za razvoj gospodarstva, čeprav zmanjšanja trenda padanja števila prebivalcev in dviga števila zaposlenih v samo nekaj letih ni mogoče zagotoviti.« Mladim bi ponudili stare domačije Mladi so v anketi izpostavili, da na območju primanjkuje prenočitvenih kapacitet, med razpravo so udeleženci izpostavili tudi stanovanjsko problematiko. Najem-niških stanovanj ni na voljo, cene najemnin so visoke, krediti pa težko dosegljivi. S povprečno plačo, zasluženo v domačem okolju, je težko dobiti kredit, s katerim bi mlad par lahko kupil stanovanje ali zgradil hišo. Borko vidi rešitev v dejstvu, da je tudi v njihovi občini čedalje več hiš praznih, nekatere od njih so še primerne za bivanje. V občini so v zadnjih letih s privolitvijo lastnikov in CSD prodali kar nekaj hiš lastnikov, za katere občina plačuje oskrbnino v domovih starejših občanov, te hiše so večinoma kupili mladi. Borko vidi priložnost v tem, da občine pripravijo skupno strategijo, na kakšen način mladim ponuditi te številne starejše hiše. nš Foto: osebni arhiv Haloze • Uspešni na razpisu Las Lažje do sodobne opreme Sredstva Las Haloze lahko prejmejo tudi vinogradniki. Na razpisu so bili v lanskem letu uspešni trije (Franci Plajnšek, Go-razd Šeruga in Stanislav Plavčak), ki so se povezali z namenom nakupa skupne kletarske opreme, s katero si bodo na vinogradniških kmetijah olajšali delo pri proizvodnji in pridelavi vina ter prispevali k bistveno boljši kakovosti pridelanih vin. Vrednost investicije je okoli 16.500 evrov, od tega so od Las Haloze prejeli 11.500 evrov. Sredstva so namenili na nakup avtomatskega naplavnega filtra, črpalke, flotatorja in inox posode z namenom uveljavitve enotne blagovne znamke Sauvignon tris. Kot je povedal vinogradnik Franci Plajnšek, je tako povezovanje zelo pozitivno, saj se na tak način pridelovalci vina na ha-loškem območju med seboj bolje spoznajo in si tudi pomagajo. S pomočjo sredstev Las Haloze je Plajnšek kupil kar nekaj sodobne vinogradniške opreme, ki je pri pridelavi vina vse bolj nepogrešljiva. Njegovi vinogradi v velikosti 1,5 hektarja (8.000 trsov) so na 400 metrih nadmorske višine v Kočicah (občina Žetale). Pred 20 leti je Plajnšek vinograde bistveno povečal in se začel ukvarjati z vinogradništvom. Moderniziral je tudi vinsko klet in jo opremil z najsodobnejšo tehnologijo. V njegovih vinogradih uspevajo številne izjemne in aromatične sorte (rumeni muškat, traminec, sovinjon, renski rizling, laški rizling in modri pinot). Večji del vina prodajo na kmetiji. Zaradi epidemije se je v lanskem letu prodaja bistveno zmanjšala, posledično pa tudi prihodki. Kljub temu je Plajnšek optimističen in prepričan, da bodo tudi to nekoliko težje obdobje uspešno in brez večjih težav prebrodili. Estera Korošec Podlehnik • Prvomajsko praznovanje Tudi letos postavili »majpan« Člani Turističnega društva Podlehnik so na Gorci na predvečer 1. maja postavili majsko drevo. Vinogradnik Franci Plajnšek je s sredstvi Las Haloze posodobil kle-tarsko opremo. Na Gorci postavljajo majpan že od leta 2010, takoj potem, ko so uredili Etnološki muzej. Na prireditvi sta spregovorila predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič in župan Sebastian Toplak. Ob postavljanju so zaigrali ljudski godci Ha-loški veseljaki. Postavljanje majskih dreves je veliko starejša navada od mednarodnega delavskega praznika, ki se praznuje od leta 1890. Drevo je slavnostno znamenje najrazličnejših praznovanj. Za maj so bila značilna fantovska praznovanja ob sv. Florjanu (4. maj). Takrat so fante sprejeli v fantovsko družbo. 1. maja sta nekdaj godovala Filip in Jakob, zavetnika obrtnikov in delavcev. Zato so ta dan delavci odhajali na izlete peš ali s kolesi, ki so bila okrašena, v gumbnicah pa so imeli nageljne. Po uvedbi delavskega praznika se je to nadaljevalo z najrazličnejšimi shodi, kjer so delavci zahtevali svoje pravice, s proslavami, kresovanji in zabavami. Zjutraj so godbeniki KD Podlehnik zaigrali budnico in krajane popeljali v lepo praznovanje. Zdenka Golub Dornava • Čiščenje okolja Dober odziv prostovoljcev Dornavčani so zadnji aprilski konec tedna izvedli spomladansko akcijo čiščenja okolja. Pobrali so dobre pol tone različnih drobnih odpadkov. .Koordinacijo akcije so prevzeli vaški odbori, zbirališča udeležencev so bila na krajevno običajnih mestih, v glavnem pri gasilskih domovih. Župan občine Dornava Janko Merc je povedal, da je sodelovalo blizu 200 občanov, pobrali so 520 kilogramov odpadkov. Večinoma so odpadki ležali na obronkih cest, ob jarkih in robovih gozdov. Med pobranimi smetmi je bilo največ pločevink in plastenk. V akcijo čiščenja okolja so se vključila tudi društva, zbrane smeti so naslednji delovni teden po akciji odpeljali delavci Javnih služb Ptuj. MZ Foto: ZG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. aprila 2021 OKNA VRATA 02 / 780 04 24 i H KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). M. abovne Mm*. lasbe ^ Petek, 3. septembra 2021 Prijave na razpis www.ptujski-festival.si Program TV Ptuj 8. in 9. maj 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Seja Varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj. Varnostne razmere v letu 2020 so ugodne. Dom upokojencev Ptuj odprl novo enoto v Juršincih. Vabilo k oddaji vloge za sprejem. Zaključna prireditev za stanovalce Doma upokojencev Ptuj, pri projektu Vseslovensko petje z letošnje akcije Premagajmo osamljenost. S pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Občina Cirkulane postavlja Park etnografske dediščine s tipično hiško z gospodarskim poslopjem. V Halozah so obeležiliDan travniških sadovnjakov. Naravni park Haloze - Čerinovo - se je pridružil tej zanimivi pobudi v Parku Haloze v Trdobojcih. Domoznanski večer na YouTube kanalu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj s pisateljico gospo Heleno Srnec. Razstava Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj iz zbirke Mestnega Ferkovega muzeja, v Salonu umetnosti na Ptuju. V Miheličevi galeriji odprli pregledno razstavo priznane slovenske slikarke Klementine Golija. Več kot pogled je avtorica naslovila to izjemno razstavo. Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan z narodnimi vižami z vseh vetrov. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. kmetijska zadruga Planta VRTNA SEMENA PARADIŽNIK -Širok izbor Sort in hibridov CEPLJEN PARADIŽNIK - obet za visok pridelek B' Vzgajamo ga kot navadnega. Sadimo ga na enako __globino, kot je bil vzgojen v lončku za presajanje. fa^BBBSMBBIMir^ Ob Steblu namestimo močno, visoko oporo. Rastlina i koreninski sistem, zato lahko vzgojimo ||stlina je zelo bujna, zato potrebuje več a za optimalen razvoj. BENCINSKAKOSILN STIHL RM 25 Travnate površine do _ (m2): 1.800 y Širina košenja (cm): 51; Višina košenja (mm): 25-75 Volumen košare za travo (1): 55; Tip motorja: B&S, serija 625 E0HV RS; Delovna prostornina {cm: Moč{kW/KM]: 2,2/3,0; Delovno število vrtljajev (vrt./min): 2.800; Teža CEPLJENASADIKA 014 1/1 Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net EEHEdBDIETA Z JEDILNIKOM za vse, ki se vam ne ljubi kuhati TARA ZUPANČIČ O ZAUPNIH TEMAH ZMAMO O vnukih se še ne pogovarjata SREČNI UPOKOJENEC JANKO SOPAR Lenari lahko brez slabe vesti ŽIVLJENJSKA SPOZNANJA PETRA POLESA Ljubezen je nepredvidljiva stvar SKRIVNOSTNI PROJEKT BRANKA DURIČA - DURA Kaj pripravljata z Bradom Pittom? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. kz-ptuj.si MINI KUHARICA 7 idej za lahke večerje, italijanske fokače, češnjeve sladice in tiramisu z malinami 3 KG V 4 TEDNIH Najboljša dieta zjedilnikom za vse, ki se vam ne ljubi kuhati SAŠA PAVČEK, IGRALKA IN PESNICA Zdajje čas za poezijo KUPITE SI PSA IN VEČ SEKSAJTE! 10 nasvetov, kako si takoj pričarate nekaj let mlajši videz! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. petek • 30. aprila 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 07. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pesem in ples nas družita, Gorišnica 2002 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Ob prazniku občine Sv. Jurij malo drugače 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Družina poje, Jur. Dol 2016 20:00 Seja sveta Občine Gorišnica 21:50 Astro-v živo 23:00 Video strani S P in > g. i/) 00:00 08:00 08:30 09:30 10:15 11:30 12:00 14:00 17:45 20:00 22:00 23:30 SOBOTA, 08. mai Video strani Jutranja telovadba 60 let AMD Markovci 2018 70 let LD Markovci Utrip Ormoža Ptujska kronika Seja sveta Občine Lenart Video strani V Majšperku pojemo in igramo MoPZ Markovci, Gostilna da za rundo Ujemi sanje Video strani < CD - ""Î TD jO NEDELJA, 09. ma 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Kronika iz Občine Hajdina 10:00 Srečanje starejših nad 70 let, 2018 11:00 Folklorni popoldan na Vidmu, 2019 13:00 Otroški folklorni večer, Dornava 2016 14:00 Avtističnih 11, 2019 15:00 Seja sveta Občine Gorišnica 17:00 Alfi med prijatelji 18:00 Družina poje, Jur. Dol 2016 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 1. del 2017 21:40 Video strani PONEDELJEK, 10. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Igre brez meja, Pobrežje 2013 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Ujemi sanje 12:20 Ptujska kronika 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Folklorni popoldan na Vidmu, 2019 20:00 MoPZ Markovci, Gostilna da za rundo 23:10 Video strani Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Destrnik, in Občino Trnovska vas ter Osnovno šolo Destrnik-Trnovska prirejajo oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Oddaja bo v sredo, 12. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpirata Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. ^adioPTUI štajerski TEDNIK Perutnina Ptuj TAl «m Lahkota prihodnosti ' * TelekomSIovenije JTATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI ; KLIMA PTUJU im OGREVANJE, VODOVOD, PUN. HLAJENJE, PREZRAČEVANJE SAZAS SO dem dravske elektrarne marlbor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. PWe ©KiÂ, VRATA, ®ilMCiLA www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 1 7. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM telico za zakol. Cena po dogovoru. Tel. 031 360 221 in 041 356 411. PRODAM kosilnico BCS v dobrem stanju. Tel. 02 719 55 53. PRODAM suha bučna semena, pakirana po 40 kg, cena 3,7 €/kg. 041 258 832. PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949 Odšel je oče moj počasi, odšel po cesti, ki vijuga. Spremljale so ga pesmi stare vse do reke, polne žalosti. (Krunoslav Kičo Slabinac) OSMRTNICA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak Franjo Maček IZ KAJUHOVE ULICE 5, PTUJ Slovo od ljubega Franja bo v torek, 11. maja, na ptujskem pokopališču od 14. do 15. ure, potem bo prepeljan v rodno Žarovnico v sosednjo Hrvaško, kjer bo v sredo, 12. maja, pokopan. Žalujoči: žena Verona, hči Ivana z možem Zlatkom, vnuka Lorena in Dominik ter vsi drugi sorodniki Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubil nekoč. (Tone Pavček) ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi našega Andreja Gajšta IZ SESTRŽ 45A Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter g. Urošu Sagadinu za odpete žalostinke. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala! Tvoji domači Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta Franca Jerenka st. IZ NJIVERC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena sožalja. Prav posebej se zahvaljujemo g. župniku msgr. mag. Antonu Pačniku za opravljen obred ter Talumu za odigrano Tišino. Posebno hvala družini Valen-tan za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčno hvala. V globoki žalosti: vsi njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... SPOMIN Z ljubeznijo čuvamo spomin nate, dragi naš Mirko Kekec 9. 5. 2019-9. 5. 2021 Pogrešamo te ... Vsi tvoji NESNICE, rjove, črne, grohoste, sussex in ieghorn, v zočetku nesnosti, prodojo-mo. Zo purone, 6-tedenske, in piščonce, 4-tedenske, sprejemomo noročiio. Tei. 040 531 246. Rešek, Storše 23. RAZNO PRODAMO - lepo gradbeno parcelo na Vičavi 946 m2. Cena: 79.000 EUR. ^ Tel.: 041 933 151, 9 ~ POETOVIO 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio PRODAM moped Tomas 14T, dvosedežni, nožni menjalnik, registriran, cena po dogovoru. Tel. 031 346 153. www.novoreho.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 24 Štajerski Križem Kražem petek • 7. maja 2021 Slovenija • Zvita feltna praznuje Haloze • Pohodi za praznike Petnajst let lepih spominov Zvita feltna je tisti bend, ki vedno in povsod ustvari odličen žur, zato so bili do obdobja pred omejitvami njihove zabave in koncerti odlično obiskani. So pa fantje že pred leti ugotovili, da le preigravanje skladb drugih avtorjev ni tisto, kar si želijo. Tako je ob nji- hovi desetletnici nastal prvi samostojni album, zdaj, pet let pozneje, je v pripravi že drugi. [ i j f Kjer je ravnica k bregu prislonjena Haloze v očeh tistih, ki ne živijo tam, predstavljajo predvsem težko in garaško življenje, v katerem si svojega stalnega bivališča ne predstavljajo, zlasti tam na višje ležečih območjih. Ko pa postanemo pohodniki za en dan, nam nobena vzpetina ne predstavlja problema. Foto: osebni arhiv Hribi in doline, ki sestavljajo pisane in razgibane Haloze, zaživijo v polnem razcvetu predvsem v času trgatev, ko se z brega na breg sliši glasno petje in vriskanje ter luči osvetljujejo vzpetine, na katerih je drugače popolna tema. Praznike v polnem pomenu besede pa doživijo Haloze ravno za »praznike«, ko jih obiščejo množice pohodnikov, predvsem pohod-nikov za en dan, ki se v miru in brez skrbi odpravijo na kak haloški breg, pa naj bo 300, 400 ali 800 metrov nad morjem. Vsem je skupna ena ideja; višje je, lepši bo razgled. Kljub temu da mnogokrat slišimo, da je strmina takšna, »da še koza palico nuca«, ali pa da je »ravnica k bregi prislojena«, na vrhu nobeden pohodnik več ne potrebuje posebnega stola, dovolj jim je že kak kamen ali mehka trava, da se Razgled iz Gruškovca usede in zadiha ob dih jemajočem razgledu, ki se odpre nad prostrano zeleno dolino. In verjetno drži, da je med pohodniškimi potmi vladala posebna energija. Pozdravlja- jo in poklepetajo vsi med seboj, pa čeprav se niso nikoli poprej videli ali pa se med svojimi opravki niti ne spomnijo na to. Petra Kolednik Vse skupaj se je začelo pred 15 leti, a takrat so bili v skupini čisto drugi ljudje. V vseh teh letih se je namreč v njej zvrstilo kar 25 glasbenikov. Najdaljši status ima pevec Blaž Gec, ki se je skupini pridružil leta 2007. »Razlog za menjave članov je bil predvsem ta, da so v bendu igrali priložnostni glasbeniki, ki so bili tudi v drugih zasedbah ali so se ukvarjali s čim drugim. Kljub temu se je skupina obdržala, še več, postala je prepoznavna in uspešna. Nekaj posebnega je tudi naše ime, ki se je rodilo na eni od domačih zabav, na kateri je eden od udeležencev, ki je bil že malo v rožicah, zgrešil kakšen ton in je nekdo izjavil, da igrajo kot zvita feltna. Ob tem so se veliko nasmejali in hkrati ugotovili, da jim je ime všeč. Zdaj vemo, da nas ime Zvita feltna loči od drugih, tako kot tudi naša glasba. Igramo slovenski reggaeton, ki nekako ponazarja glasbo za zabavo,« je pojasnil Blaž, ki v skupini poje in včasih poprime tudi za harmoniko, sicer pa je profesor športne vzgoje, ki v sežanski osnovni šoli skrbi za dobro kondicijo tamkajšnjih otrok. Žan Janežič je basist in najbolj zaželen med ženskim delom občinstva. Po poklicu je poštar, ki svoj poklic opravlja z veseljem in je natančno tak poštar, kot ga predstavljajo stereotipi. Teo Čebron je kitarist in človek, ki se rad loti ustvarjanja glasbe, saj jo piše tudi za druge glasbene izvajalce. Bobnar Matic Leban ima v ansamblu najkrajši status, pridružil se mu je pred petimi leti. Fantje so bili pridni tudi v zadnjem letu, ko ne nastopajo, saj je nastalo kar nekaj novih skladb. »Dovolj jih je za izdajo našega drugega albuma, zato bo ta luč sveta ugledal še letos, ob naši petnajstletnici. Pripraviti smo želeli vsaj dva velika koncerta, a si ne upamo delati načrtov, saj ne vemo, kdaj bo življenje spet normalno steklo in se bomo lahko vrnili na odre. Lahko pa povemo le to, da tisti dan že nestrpno pričakujemo.« Carmen Leban Ce po kocko, boš Htro zal * * * OKNA, VRATA & GARAŽNA VRATA www.naitors.si sj i NAIiORSnoo Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE | AKCIJA: Alu vhodna vrata .. ¡M nosim s sebo] osebni defibñkPon Odkw sem jo P1™1" Tudi najwcje plenilce na koncu čakajo plenice. , , ia zajifk zaWeoal Pabergejeuo jajce na oko. BI je tak snob, da je ■ no skupaj belib mišk pasla, da mi bo govorila, S»jnisua^»s™ginka)„aj pijem! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Nagradno turistično vprašanje o M O os sp Pod okriljem STO in Konzorcija Slovenia Green bo ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel, že petič zapored potekal osrednji dogodek trajnostnega turizma v Sloveniji, Zeleni dan. Letos ga bodo izvedli v spletni obliki. Na njem bodo virtualno podelili priznanja novim prejemnikom znaka Slovenia Green. Prejele ga bodo destinacije in ponudniki. Rdeča nit dogodka pa bo trajnostna gastronomija, ki predstavlja najpomembnejšo nadgradnjo Zelene sheme leta 2021. Sočasno pa bo v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije potekala tudi družbena ak-tivacija. Turistična društva po celi Sloveniji bodo z izdelavo mandal iz naravnih materialov, ki harmonično vplivajo na človeka, poskrbela za pozitivno energijo. Združenje britanskih novinarjev je krožno daljinsko pohodniško pot Juliana Trail razglasilo za najboljši evropski turistični projekt, ki daje poudarek trajnostnemu razvoju turizma. S 16 etapami je bila ta pot odprta oktobra leta 2019, pred kratkim pa so jo razširili na 20 etap, tako da v 330 km obkroži Julijske Alpe in čez Kanalski Kolovrat in Brda poveže z Novo Gorico. V obdobju od januarja do marca letos je Slovenija zabeležila 255.000 prenočitev. V tem času je bilo za 91,7 odstotka manj turističnih prihodov in 86,3 odstotka manj turističnih prenočitev kot v enakem obdobju leta 2020. V prvih treh mesecih letos je bilo v primer- Tudi zelenice na Ptuju so prijazne do čebel. javi z letom 2020 za 89 odstotkov manj prihodov tujih gostov in 82,4 odstotka manj turističnih prenočitev domačih gostov. Letošnji že 35. festival Turizmu pomaga lastna glava Turistične zveze Slovenije se je zaključil z izvedbo spletnih turističnih tržnic. Le-te so potekale od 19. do 23. aprila. Rezultati bodo znani v teh dneh. Letos so potekale na temo Moj kraj, moj chef tudi zato, ker je Slovenija letos Evropska gastronomska regija. Odmevno so se tudi letos predstavile osnovne šole s Ptujskega. Ekipa OŠ Ljudski vrt se je predstavila z jedmi iz čebule, od čebulnega kruha do namazov. Posvetili pa so se tudi uporabi čebule v domačem zdravilstvu. Svojo prestavitev so „zapakirali" v inovativni naslov Ptujski look. Mladi turistični zanesenjaki OŠ Sveti Tomaž so v okviru Jurkinega poljuba predstavili jedi iz jurke, ki je stara vrsta vinske trte. Na OŠ Hajdina so kuhali ajdove testenine s Hajdine, ob tem pa tudi opozorili na škodljivost glutena. Za konec pa so na saksofon še zaigrali slovensko narodno Po Koroškem po Krajnskem. Inovativni so bili tudi učenci OŠ Cirkovce, ki so se poglobili v „buop", kot na njihovem območju poimenujejo krompir, okrog katerega so zasnovali tudi festival. Kot je poudaril predsednik ocenjevalne komisije Jure Sodja, je bilo v letošnjih razmerah zelo težko. Zahvalil se je vsem, ki so se odločili za sodelovanje na 35. festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki je namenjen druženju, povezovanju, skupnemu ustvarjanju, da se mladi usmerjajo v projekte, v turizem, da turistični krožki na šolah delujejo, da vsi skupaj skrbimo za naravno in kulturno dediščino. Skupaj je letos v tem projektu sodelovalo 65 osnovnih šol. Nagradno za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdo je zaslužen, da se vinoteka Ptujske kleti ponaša z najstarejšim slovenskim vinom, da gre za vinskega trgovca Josefa Orniga, bo prejel Matej Sok (Sodinci). Josef Or-nig je bil tudi en od ptujskih županov. V njegovem času je končno podobo dobil tudi park ob reki Dravi. V letih 1889/1894 pa je vodil tudi Olepševalno in tujskoprometno društvo. Danes sprašujemo, s kakšnimi zasaditvami se ponaša ptujski Evropark. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po prenehanju veljavnosti ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 v teh objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 14. maja. Foto: Črtomir Goznik NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S kakšnimi zasaditvami se ponaša ptujski Evropark? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. V Foto: PK