MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2010 Drage bralke bralci! Vstopili smo v praznični mesec december, ko si vzamemo več časa za druženje s prijatelji. Vse prevečkrat se december razvije v zahtevno načrtovanje prostega časa in nenadzorovano nakupovanje vseh mogočih (in nemogočih) stvari. Res je december mesec, ko se med seboj obdarujemo, otroke je že razveselil Miklavž, vsi skupaj pa pričakujemo, da nas obdari še kateri izmed dobrih mož. Katero darilo pa je najbolj dragoceno? Nekaterim tisto, ki se dotakne njihovega srca, drugim pa tisto, ki je bilo najdražje. Ljudje smo različni, prav pa je da se spomnimo tudi na tiste, ki jih ni več med nami. Konec novembra smo tudi na Igu obeležili svetovni dan žrtev prometnih nesreč, med katerimi je tudi veliko otrok. V občinski hiši pospešeno pripravljajo vse za sprejem proračuna, na prvi delovni občinski seji pa so svetniki sprejeli nov odlok o občinskih priznanjih - objavljamo ga tudi v naših uradnih objavah skupaj z razpisom za podelitev občinskih nagrad leta 2011. Kdo bi si drugo leto zaslužil priznanje in zakaj - razmislite ter sporočite na Občino Ig. V tej številki so se nam z več novicami spet javili naši najmlajši iz vrtca ter malo starejši osnovnošolci, ki so jih obiskali čebelarji. Zelo uspešni so bili v zadnjem času spet naši šahisti, javili so se tudi kara- teisti, rokometaši in odbojkarji. V rubriki Kultura prinašamo nekaj pevskih novic ter najavo občinske revije pevskih zborov, ki bo potekala v začetku februarja. Ja, nekateri razmišljamo že o februarju, tudi v uredništvu Mostiščarja, saj januarja Mostiščar ne izide, tako bomo z vami spet februarja z vsemi novicami in dogodki prazničnega decembra. Ne spreglejte tudi prazničnih voščil društev ter drugih, ki se vsak po svoje, trudijo, da je življenje v naši občini čim bolj prijetno. Potrudite se tudi vi, saj je novo leto vedno priložnost za nove izzive. aj vam tudi v našem imenu zaželimo vesele praznične dni ter srečno 2011! Uredništvo Mostiščarja Raznašanje Mostiščarja - obvestilo Bralce Mostiščarja obveščamo, da je vsako gospodinjstvo v občini Ig upravičeno do enega brezplačnega izvoda glasila, kar izključuje počitniške objekte in neprijavljena gospodinjstva. Hvala za razumevanje! Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Januarja Mostiščar ne izide. Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 17. februarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 1. februar 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Koledar prireditev ponedeljek, 20. december, ob 19. uri, Knjižnica Ig XIV. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig 24. december-6. januar, Hipodrom Vrbljene Jaslice v naravni velikosti TD Krim nedelja, 26. december, ob 10. uri, Ranč Zapotok Žegnanje konj TD Kurešček, Ranč Zapotok nedelja, 26. december, ob 10.30 uri, Hipodrom Vrbljene Žegnanje konj KD Krim, TD Krim nedelja, 26. december, ob 19. uri, ž. c. Sv. Martina na Igu Božični koncert okteta Orfej KUD Iška vas ponedeljek, 10. januar, ob 19. uri, Knjižnica Ig XV. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 19. januar, ob 17. 30 uri, Knjižnica Ig English Mind Lab MKL - Knjižnica Ig sreda, 26. januar, ob 18. uri, Knjižnica Ig Aromaterapija v zimskem času MKL - Knjižnica Ig petek, 28. januar, ob 17. uri, Turistična kmetija Petek, Visoko Otroške radosti na kmetiji Turistična kmetija Petek sobota, 12. februar, Kulturna dvorana Iška vas Občinska revija pevskih zborov Občina Ig MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Andreja Zdravje Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Anja Zupan Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. županov kotiček GLASILO OBČINE IG • december 2010 MOSTIŠČAR Vsem občanom in občankam želim prijetno praznovanje božičnih praznikov. Izrekam vam čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V novem letu pa vam želim veliko zdravja, uspeha in osebne sreče. Janez Cimperman, župan in občinska uprava IZ OBČINSKE HIŠE Režijski obrat sporoča Gasilska cesta Konec novembra so izvajalci končali dela na Gasilski cesti. Zgrajena je bila meteorna in fekalna kanalizacija, postavljene svetilke javne razsvetljave, zgrajen pločnik in cesta. Hidropostaja v Strahomerju V začetku decembra je začela z delovanjem hidropostaja v Strahomerju pri mostu, ki omogoča zadostne tlake v omrežju predvsem višje ležečim objektom. Hidropostaja v Strahomerju Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: na tel.: 01/2802-314 po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem velik znesek na računu. Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogosti krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v tovrstnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom - dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali Zbirni center Matena Zbirni center Matena je odprt vsako soboto od 9. do 12. ure razen prazničnih sobot. Od odprtja v novembru ste občani kar pridno prinašali odpadke in jih zlagali v zabojnike. Zbirni center za odlaganje odpadkov Matena Lokacija: znotraj območja čistilne naprave Matena Odpiralni čas: vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če je sobota na praznični ali dela prost dan - 25.12. 2010 in 1. 1. 2011) Storitve zbirnega centra lahko koristijo prebivalci občine Ig, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki - pred oddajo odpadkov se bo oskrbniku treba izkazati z odrezkom plačane položnice za odvoz odpadkov. Za dodatne informacije lahko pokličete na Občino Ig, telefon 01/2802-312. Katja Ivanuš, režijski obrat Foto: Uroš Čuden 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2010 Pluženje snega - zimska služba Zaradi pripomb glede zimske službe navajamo člen iz Pravilnika, ki opredeljuje vzdrževanje prevoznosti cest v zimskih razmerah. 31. člen Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (UL RS, št. 62/98) Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je opre- deljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi strokovna služba tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. Prednostni razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Močno sneženje I avtoceste, hitre ceste 24 ur zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnejših križanj, dovozov k večjim parkiriščem in dostavnih pasov zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkirščem II ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste od 5. do 22. ure zagotoviti prevoznost; možni zastoji do dve uri med 22. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do dve uri predvsem med 22. in 5. uro III ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost: možni zastoji do dve uri predvsem med 20. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne V javne poti, parkirišča, kolesarske povezave upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne zagotoviti prevoznost; možni večdnevni zastoji VI ceste, ki se v zimskih razmerah zapro Opombe: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na določila v tretjem stolpcu v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Posebna opozorila: - Lastniki objektov morajo imeti ob občinskih in državnih cestah, še posebej tam, kjer so zgrajeni hodniki za pešce, na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto ali pločnik vsuje sneg, obvezno nameščene snegolove. - S streh je treba pravočasno odstraniti ledene sveče, da se ne ogrozi varnosti udeležencev v prometu. - Na cesti ali ob njej je PREPOVEDANO izpuščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, tudi sneg. - Prepovedano je odmetavanje snega z dvorišč na cestišče. Katja Ivanuš, režijski obrat 2. seja občinskega sveta Svetniki decembra sprejemajo proračun Občinski svet se je 1. decembra zbral na seji, kjer so obravnavali kar 10 točk dnevnega reda, med njimi prvo obravnavo proračuna za leto 2011, ter novi odlok o občinskih priznanjih. Najprejso potrdili sestavo delovnih teles občinskega sveta, ki bo v obdobju 2010-14 taka: Statutarno pravna komisija: Zdravko Grmek (predsednik), Andrej Ambrož, Alenka Jeraj, Stanislav Ostanek, Franc Toni. Odbor za družbene dejavnosti: Anton Modic (predsednik), Andrej Ambrož, Jožica Amadea Demšar, Stanislav Ostanek, Suzana Rakić, Slavko Pavlič, Toni Pečjak, Franc Toni, Katarina Zupančič. Odbor za komunalo, infrastrukturo, varstvo okolja in urejanje prostora: Jože Virant (predsednik), Franc Brancelj, Franc Bukovec, Zdravko Grmek, Mihael Jankovič, Alenka Jeraj, Rado Simić, Matjaž Zupan, Marija Župec. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: Tone Krnc (predsednik), Jože Ciber, Klemen Glavan, Alojz Kobal, Anton Maček, Ljiljana Nedelko Rus, Slavko Pavlič, Franc Smole, Anton Tegelj. Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo: Franc Toni (predsednik), Boštjan Gačnik, Erika Janželj, Anton Maček, Stanislav Ostanek, Slavko Pavlič, Marija Poredoš, Marjan Žagar, Marija Župec. Odbor za protipožarno varnost, zaščito in reševanje: Klemen Glavan (predsednik), Anton Balant, Jože Ciber, Anton Debevec, Ivan Demšar, Tone Krnc, Anton Modic, Jože Virant, Miran Viran t. Potrdili so še Nadzorni odbor, ki bo deloval v enaki sestavi kot v preteklem mandatu, tj. Angelca Kuralt (predsednica), Milena Povšič, Martina Uršič, Darinka Virant in Špela Žagar. Nadalje je Bojana Birsa, iz Finančno-računovodske službe Občine Ig, predstavila predlog proračuna za leto 2011. Predlog proračuna (trenutno je v javni obravnavi do 20. 12. in si ga lahko ogledate na spletni strani Občine Ig) predvideva 5.375.919 EUR prihodkov in 5.150.205 EUR odhodkov. Po besedah župana je ta skrčen, enaka kot letos so ostala samo sredstva, namenjena sociali, povišala so se sredstva, namenjena športu. Manj denarja bo namenjenega investicijam, povečali so se stroški vzdrževanja objektov. Povedal je, da se Občina ni odločila za dodatno zadolževanje. Svetnico Alenko Jeraj (SDS) je zanimalo, zakaj v proračun ni vključena kulturna dvorana na Igu. Župan je pojasnil, da je sicer že pridobljeno gradbeno dovo- ljenje, ampak da v letu 2011 ni predviden začetek del, saj je mdr. prej treba urediti tudi most pri gasilskem domu na Igu, kjer je sicer načrtovana tudi kulturna dvorana. Andreja Ambroža (Nadaljujmo skupaj) je zanimalo, kako je s črpanjem evropskih sredstev. Župan je povedal, da je pot do njih zelo težka, ter opisal konkretni primer, ko je Občina Ig že dobila odobrenih 20 milj. €, potem pa je Vlada RS ta sredstva vsem občinam ukinila, Občina Ig pa je v pripravo projektne dokumentacije vložila že 1,2 milj. EUR. Franc Toni (21. marec) je menil, da bi lahko nekaj sredstev namenili asfaltiranju novega parkirišča pri Centru Ig. Župan je pojasnil, da bodo okolico Centra Ig urejali celostno, in ne po delih, ter da pričakujejo tudi sredstva za urejanje vaških jeder. 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • december 2010 MOSTIŠČAR Svetniki so potrdili nov Odlok o občinskih priznanjih, pri katerem je glavna novost omejeno število posameznih občinskih priznanj. Tako bodo letno lahko podelili le eno priznanje za častnega občana, dve zlati plaketi, štiri priznanja in eno pohvalo župana. S tem bodo priznanja pridobila pomen, saj je bilo v zadnjih letih podeljenih (pre)veliko število priznanj. Na hitro so svetniki potrdili tudi minimalne spremembe točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (nova vrednost točke je 0,002369 €/m2), cenika najema grobnih mest in mrliških vežic ter vrednosti točke za izračun komunalnih taks (0,18 €). Pod točko razno je Zdravko Grmek (Izziv 2010) vprašal, ali bo poskrbljeno za kakovostno sanacijo vodotoka Iške, ki je bil močno prizadet v jesenskih poplavah. Franca Tonija je zanimalo, kakšna je situacija z drugim zdravnikom v Občini. Župan je pojasnil, da se stvari dobro odvijajo in upa, da bomo v prvi polovici prihodnjega leta dobili dodatnega zdravnika. Matejo Uršič (SVS Iška Loka) je zanimalo, kako bo občina poskrbela za razvoj gospodarstva ter kaj se dogaja z obrtno cono Ig. Župan je povedal, da je razvoju gospodarstva mdr. namenjena tudi izgradnja osnovne prometne in komunalne infrasktrukture, obrtna cona Ig pa, da trenutno, zaradi gospodarske krize stoji. Svetniki bodo z delom nadaljevali konec decembra, ko bodo predvidoma 29. 12. sprejemali proračun za leto 2011. Maja Zupančič Najem grobnih mest • |(V| v* in mrliških vežic Občinski svet je 1. 12. 2010 sprejel Sklep o določitvi cen najema grobnih mest in mrliških vežic v Občini Ig za leto 2011, ki znašajo: Vrsta grobnega mesta Pokopališča Golo, Ig, Tomišelj Pokopališče Kurešček Enojni 21,00 18,00 Dvojni 42,00 36,00 Trojni 63,00 51,00 Žarni 13,50 10,80 Cene so v EUR z vključenim DDV-jem. Cena najema mrliških vežic na pokopališčih Ig, Tomišelj in Golo za leto 2011 znaša 85,00 € brez DDV. Sklep bo objavljen v Uradnem listu RS, uporablja pa se za leto 2011. Janez Cimperman, župan OBČINA IG št. 5/2010 december 2010 Uradne objave Na podlagi Zakona o graditvi objektov (UL RS št. 110/02, 47/04, 126/07), 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (UL SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (UL RS, št. 44/97), Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (UL SRS, št. 19/86) Zakona o urejanju prostora (UL RS št. 110/2,08/2003), ter 16. člena statuta Občine Ig (UL RS 129/06) je Občinski svet Ig na 2. redni seji, dne 1. decembra 2010, sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ig za leto 2011 1. člen 2. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega Sklep začne veljati z dnem objave v UO Občine Ig, uporablja pa se zemljišča na območju Občine Ig za leto 2011 znaša 0,002369 od 1.1.2011 dalje. eur/m2. Datum: Ig, 2. 12. 2010 Številka: 422/077/2010 Janez Cimperman Župan Občine Ig www.obcina-ig.si 5 Na podlagi 29. Člena zakona o lokalni samoupravi (UL RS št. 72/93 z vsemi spremembami) in na podlagi 16. Člena Statuta Občine Ig (UL RS št. 129/06) je Občinski svet Občine Ig na svoji 2 redni seji dne 1. decembra 2010 sprejel ODLOK o priznanjih Občine Ig SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa vrste priznanj Občine Ig, pogoje za njihovo podelitev, postopek in način podeljevanja ter način vodenja evidenc podeljenih priznanj. 2. člen Priznanja Občine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Občine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. VRSTA PRIZNANJ 3. člen Priznanja Občine Ig so: • Častni občan Občine Ig • Zlata plaketa Občine Ig • Priznanje Občine Ig • Pohvala župana Častni občan Občine Ig 4. člen Naziv Častni občan Občine Ig je najvišje priznanje Občine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bistveno vplivale na razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v RS in širše, na kateremkoli področju. Naziv Častni občan Občine Ig se lahko podeli občanu, drugim državljanom RS ali tujcu le enkrat. Naziv Častni občan Občine Ig se podeli z listino, ki vsebuje besedilo o podelitvi naziva. Listino krasi grb občine, potrjuje pa jo žig Občine in podpis župana. Naziv podeli župan na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku ali drugih primernih priložnostih. Naziv Častni občan Občine Ig se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlata plaketa Občine Ig 5. člen Zlato plaketo Občine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosežke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti. Zlato plaketo Občine Ig lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov in vse pravne osebe in organizacije le enkrat. Zlato plaketo spremlja listina z utemeljitvijo sklepa s katerim je plaketa podeljena. Podeli se vsako leto na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi. Priznanje Občine Ig 6. člen Priznanje Občine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima značaj spodbude za nadaljnje delo. Priznanje Občine Ig lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov in vse pravne osebe in organizacije. Priznanje se podeli z listino, ki vsebuje utemeljitev sklepa s katerim je priznanje podeljeno, krasi ga občinski grb. Priznanje potrjuje župan s podpisom in žigom Občine Ig. Priznanja se podeljuje vsako leto na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku ali drugih primernih priložnostih. Število prejemnikov je omejeno na 4 priznanja. Pohvala župana 7. člen Pohvala župana ima pomen osebne županove pohvale po njegovi lastni presoji. Podeljuje se posameznikom, lahko tudi skupinam, v posebnih primerih tudi ostalim za izjemne dosežke na področjih navedenih v 2. členu odloka za zadnje leto. Pohvala župana je lahko v različnih oblikah, spremlja pa jo pisni del. Letno se lahko podeli eno pohvalo. POSTOPEK RAZPISA IN PODELJEVANJA PRIZNANJ 8. člen Predlagatelji za podelitev priznanj Občine je lahko župan, občani, politične stranke, gospodarski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v občini Ig. Priznanja Občine Ig se podelijo na podlagi javnega razpisa. Pohvala, ki jo podeljuje župan se podeljuje brez razpisa. Razpis za podelitev priznanj objavi komisija v občinskem glasilu Mostiščar in na občinski spletni strani najmanj 60 dni pred občinskim praznikom. Z razpisom se objavijo: • kriteriji za podelitev priznanj • vrsto in število priznanj • podatki, ki jih mora vsebovati predlog • rok, do katerega morajo biti poslani predlogi Predlog za podelitev priznanj Občine Ig mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: • podatke o predlagatelju • podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja • utemeljitev priznanja • dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. 9. člen Komisija lahko v postopku od predlagatelja zahteva dopolnitev predloga, predlog zavrne, če ni dovolj ali ustrezno obrazložen, zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije. Komisija izmed pravočasno prejetih predlogov oblikuje predlog, ki ga posreduje v sprejem Občinskemu svetu Občine Ig. 10. člen Priznanja po tem odloku so enkratna in se med seboj ne izključujejo. V tekočem letu je lahko prejemniku podeljeno samo eno priznanje. Podeljuje jih župan ob občinskem prazniku ali ob drugih dogodkih, pomembnih za občino ali dobitnike. NAČIN VODENJA EVIDENCE PRIZNANJ 11. člen Evidenco o podeljenih priznanjih vodi občinska uprava Občine Ig. Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proračunu Občine Ig. 12. člen Gradivo v zvezi z podelitvijo priznanj je javno in je na vpogled v občinski upravi. Vsa podeljena priznanja je mogoče na podlagi utemeljenih razlogov tudi odvzeti po enakem postopku kot so bila podeljena. KONČNE DOLOČBE 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o priznanjih Občine Ig (Uradne objave št.3/2001). 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskega glasila Mostiščar. Številka: 094/002/2010 Datum: 2. 12. 2010 Janez Cimperman Župan Občine Ig Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Ig (Mostiščar, UO št. 5/201) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Ig v letu 2011 1. Priznanja Občine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Občine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. 3. Predlog za podelitev priznanj Občine Ig mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: • podatke o predlagatelju • podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja • utemeljitev priznanja • dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. 2. Naziv Častni občan Občine Ig je najvišje priznanje Občine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bistveno vplivale na razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v RS in širše, na kateremkoli področju. Naziv častni občan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Občine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosežke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi. Priznanje Občine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima značaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejemnikov je omejeno na 4 priznanja. 4. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig najkasneje do petka 4. februarja 2011 in sicer na objavljenem obrazcu. Obrazec lahko dobite tudi na Občini Ig in na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si 5. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Priznanja se podeljujejo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Datum: 2. 12. 2010 Št.: 094/002/2010 Občina Ig Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (IME IN PRIIMEK PREDLAGATELJA) (NASLOV PREDLAGATELJA, TEL. ŠT., EL. NASLOV PREDLAGATELJA) (POŠTNA ŠTEVILKA IN POŠTA) ZADEVA: PREDLOG ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE IG ZA LETO 2011 Na podlagi Javnega razpisa za zbiranje prijav za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2011(UO št. 5/2010 ) predlagam, da prejme priznanje Občine Ig: (IME IN PRIIMEK, NASLOV KANDIDATA) Obrazložitev predloga (opis dela, dosežka, uspeha, za življenjsko delo, za dolgoletno delo, za izvedbo projekta ...) Predlagano priznanje (ustrezno obkrožite): a) Častni občan Občine Ig b) Zlata plaketa Občine Ig c) Priznanje Občine Ig K obrazložitvi predloga lahko dodate tudi priloge. Podpis predlagatelja: Svetovni dan žrtev prometnih nesreč Že četrto leto Zavod Varna pot organizira prireditev v Ljubljani v spomin in opomin ob Svetovnem dnevu žrtev prometnih nesreč. Tako smo se 20. novembra 2010 s prižiganjem sveč na avtobusni postaji žrtev spomnili tudi na Igu. To je bilo letos drugič. Z veseljem ugotavljamo, da nas je bilo letos več kot lani, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Sam spomin na žrtve smo obeležili tudi s krajšim kulturnim programom, ki so nam ga pomagale izvesti Žene in dekleta dveh vasi s pomočjo Romana Povšeta, otroci iz šole Ig in učiteljice Petre Berlisk. Z Iga nas je pot vodila na osrednjo prireditev na Prešernov trg, kjer so se prireditvi pridružili ministrica Katarina Kresal, podžupan mestne občine Ljubljana Aleš Čerin, Ljubo Zajc, predstavnik Ministrstva za promet, in Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, ki so bili vsi tudi govorniki, ter množica ljudi, ki koga poznajo, so ga izgubili ali pa so bili sami tudi udeleženi v prometni nesreči. Tudi sama sem imela to čast, da sem tako kot na Igu lahko povedala tole: НП|В швптвл L^IIBJ Bolečina ostane Bila je prometna nesreča, bila je bolnica in intenzivni oddelek. Umrl je naš ljubljeni otrok! Kot strela z jasnega je v naša življenja vstopila boleča izguba in z njo neizmerna bolečina. Bolečina, ki traja in traja. Iščeš odrešilno moč in upanje, da rešiš in obdržiš jedro in moč celotne preostale družine. Ko misliš, da je najhuje za tabo in da se ti kaj hujšega več ne more zgoditi, ne veš, da si v zmoti. Najhujše se šele začne! Po dveh letih prispe vabilo na prvo sodno obravnavo. Modra kuverta postane mokra od potu rok, list papirja od solza. Prikradejo se trenutki, ki jih doživljaš na kraju nesreče, čutiš, kako si objemal otroka, in slišiš nekje daleč njene klice, mama, mama... Telo se strese v strahu pred ponovnimi zaslišanji, podoživljanji, odpiranju ran, klicanju bolečine, ki jo želiš pozabiti, odriniti v želji, da zaživiš v novo vsakodnevno življenje . Sodna obravnava celotni družini 'ukrade' dneve, tedne, mesece, leta tako iskanega in želenega notranjega Miru. Obide te strah, groza, da izgubljaš še tisto, kar ti je ostalo in je najdražje. DRUŽINO!!! Ja, ne zmoreš več, izgubiš službo, vendar prosim, rotim vse, ne vzemite mi še družine. Poskušaš iti naprej ... V nabiralniku se v množici reklam pojavi modra kuverta... Ponovno odpiranje ran in tako petkrat, šestkrat... sedem let! Sedimo za mizo in zremo v sliko naše ljube Ane-Snežne. Vsega imamo dovolj. Ozremo se okoli sebe: pa saj naša bolečina ni samo v našem domu, nas je veliko, le kje se skrivajo vsi ti ljudje. Naredimo korak, pridružimo se Zavodu Varna pot. Ponovno zasije sonce v naša življenja, ustanovimo folklorno skupino, delo v kulturnem društvu, pevskem zboru, nasmeh in iskrica v očeh se pojavijo v našem domu. Danes vemo, da je to želja tudi naše Ane-Snežne. Ponovno modra kuverta, tokrat v sedmem letu. Nič solza, nič strahu, samo prošnja in apel - zaključite primer v imenu ljudstva, kajti mi smo na pragu novega življenja, v želji, da se to, kar smo preživljali mi, jutri ne pripeti vam. Naj bo Svetovni dan spomina žrtev prometnih nesreč tisti, ki odgovornim ponudi v razmislek, kaj in kako spremeniti, da z enim sončkom ne umre celotna družina. To si želim jaz, moja družina in zagotovo tudi naša Ana-Snežna. Z možem se najlepše zahvaljujeva vsem vam, ki ste nas s prižiganjem svečk na Igu, v Ljubljani ali svojih domovih podprli, še posebno pa Občini Ig in županu Janezu Cimpermanu, Osnovni šoli Ig ter ravnateljici Stanki Rebolj ter njenemu kolektivu, še posebej pa staršem otrok, ki so omogočili, da so otroci skupaj z ženskim pevskim zborom Žene in dekleta dveh vasi (KD Mokrc) zapeli pesem Adija Smolarja Na cesti nisi nikdar sam. Imeli smo to veliko čast, da nas je spremljal s kitaro in z nami v Ljubljani zapel tudi sam Adi Smolar, ki nam je povedal, da je to pesem pisal skupaj s potoki solz, ko se je spomnil vseh otroških žrtev na cesti. Družina Mavec Zahvali naše družine se pridružuje tudi predsednik zavoda varna pot Robert Štaba www.obcina-ig.si 9 ( iS® i iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2010 Vabilo na srečanje vaške skupnosti Visoko-Rogatec Po volitvah in konstituiranju sveta vaške skupnosti smo začeli s prvimi aktivnostmi. Po pogovoru in predaji dokumentov dosedanjega predsednika vaške skupnosti Visoko-Rogatec Marjana Debevca smo pregledali stare programe in pripravljamo nov program, v katerem bi bile zajete najbolj pomembne in potrebne dejavnosti naše vaške skupnosti - seveda v okviru razpoložljivih sredstev! Gospodu Debevcu se zahvaljujemo za opravljeno delo v preteklem mandatu kot tudi vsem bivšim članom sveta vaške skupnosti! Za letos smo se odločili, da za naše otroke skupaj z vaško skupnostjo Golo pripravimo praznovanje in obdarovanje v nedeljo, 12. 12., ob 14h v dvorani Gasilskega doma na Golem. V decembru pa bomo na Turistični kmetiji Petek na Visokem pripravili prednovoletno srečanje članov vaške skupnosti Visoko-Rogatec! Prisrčno vabljeni! Jožica Amadea Demšar, Predsednica vaškega sveta Visoko-Rogatec POSLANSKI KOTIČEK Projekt LEADER - LAS Vse zainteresirane za pridobitev sredstev projekta Leader, vabimo k oddaji projektne dokumentacije. Sredstva so namenjena projektom za razvojpodeželja. Za več informacijpokličite na Občino Ig. Tel: 01 280 23 24 Andreja Zdravje, občinska uprava eliko smeha v očeh v prazničnih dneh, novo leto pa naj bo zdravo, uspešno, da z mirom v srcu lepše bo življenje, vam želi SVS Vrbljene "Spremljajo nas sanje, da se bo zgodilo nekaj čudežnega, da je to neizbežno, da se bo razprl čas, da se bodo odprla srca, da se bodo odprla vrata, da se bo razprlo skalovje in iz njega vzkipeli vrelci, da se bodo razkrile sanje, in da bomo nekega dne zajadrali v pristan, ki nam ni bil poznan. Olav H. Hauge Spoštovani! Božični večer naj vas v krogu domačih navdihne s svojo čarobnostjo in mirom. Dan samostojnosti in enotnosti praznujte ponosno, z zavedanjem, da ste del zgodovinskega trenutka, ki se je začel pred 20 leti z odločitvijo, da želimo živeti v samostojni Sloveniji. Trenutek, ki je živel v sanjah velikih Slovencev: bratov Ipavcev, Jakoba Aljaža, Franceta Prešerna, Rudolfa Maistra in drugih. Novo leto naj vam z lesketajočimi dragulji nasuje pot, po kateri boste hodili. Da na njej ne bo ovir in da vas bodo pripeljale do ljudi. Srečno in uspešno! Alenka Jeraj DRUŠTVA LSV - Ig predstavi svoje člane Franci Polak, Franček po domače, je član LSV IG že od samega začetka. Podeljena mu je bila častna naloga, ki ga bo verjetno spremljala še dolgo časa, in sicer skrbi za vozila na naših prireditvah. Človek, ki je z dušo in srcem LSV-jevec. Zagotovo prvi, ki komaj čaka na naše prireditve. Naša vozila so v njegovih rokah zagotovo varna. Med drugim je zadolžen tudi, da parni kočiji nikoli ne primanjkuje vode. Do zdaj ni manjkal na nobenem sestanku, poln idej in predlogov, z eno besedo naš, častni član LSV-ja. Po Igu ga lahko opazite, kako se ponosno vozi z Tomosovim avtomatikom silver bullet, letnik 1981, ovekovečenim s kar tremi zastavicami LSV. Motor smo mu podarili in od takrat je kot prerojen. Ima pa naš Franci poleg motorja doma seveda tudi star gramofon in radio pa še kaj bi se našlo pri njem. Marko Hvale Franci Polak v muzeju motociklov Vransko Dobrodelna prireditev Tek in hoja ob ribnikih v Dragi Tudi letos se je v soboto, 9. oktobra, megleno jesensko jutro kmalu spremenilo v lepo, sončno dopoldne in nam s tem polepšalo dobrodelno prireditev s tekom in hojo ob ribnikih v Dragi. To prireditev smo lansko leto pripravili prvič in tudi letos nam je uspelo združiti moči za dosego skupnega cilja. Prelepo okolje zaščitenega naravnega parka Ribniki v dolini Drage ponuja idealne pogoje, Center Dolfke Boštjančič CUDV Draga, ki leži prav v tem območju, pa nam je ponudil sodelovanje. Poslanstvo Centra Dolfke Boštjančič Delo v tem socialno-varstvenem centru za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju poteka skladno s Posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Vsak učenec pa ima poleg splošnih še svoje učne cilje in standarde, pri katerih ima tudi možnost soodločanja skladno s svojimi sposobnostmi. V centru so tudi drugi pedagoški programi, ki še bolj sledijo nagnjenjem vsakega posameznika, njihov obseg pa je odvisen od razpoložljivih prostorskih, finančnih in kadrovskih možnosti. Zato so bila dobrodošla tudi zbrana sredstva iz startnin in prostovoljnih prispevkov te prireditve. Letošnja prireditev Zaradi poletnega neurja in jesenskega deževja je bilo treba nekoliko prilagoditi proge - tako sta bila teka v dolžini 8 in 4 km, hoja pa v dolžini 4 km. S svojo udeležbo je 70 tekačev in poho-dnikov pokazalo razumevanje za tiste, ki še posebejpotrebujejo pomoč. Poleg tega so združili prijetno s koristnim ter hkrati poskrbeli še za svoje počutje in zdravje. K dobremu vzdušju je pripomogel tudi prisrčen zaključni program z nastopom otrok iz Centra Dolfke Boštjančič in Društva Fran Govekar iz Iga z voditeljico Sašo Einsiedler, ki je prijetno povezovala prireditev. Prireditev temelji na prostovoljnem delu, zato je potrebno za uspešno realizacijo veliko vztrajnosti, potrpljenja in predvsem dobre volje. Za sodelovanje smo zaprosili Občino Ig ter družbe, podjetnike in posameznike z našega območja pa tudi iz širše okolice. Z veseljem lahko povemo, da smo naleteli na razumevanje pri skorajvseh, ki smo jih zaprosili za pomoč: - Trgovina Mercator na Igu nam je ponudila izdelke svoje blagovne znamke, ki jih ima tudi v redni prodaji vedno nudi po ugodnejši ceni. - Na novo odprta Mesnica Blatnik je s svojimi izdelki poskrbela za dodatno okrepčilo na prireditvi. Njihova nova trgovina na Igu z velikim parkiriščem je lahko dostopna in jo bomo lahko večkrat obiskali. - Na Igu imamo že nekajlet Lekarno, ki je tudi za današnjo prireditev prispevala nekaj praktičnih daril. Sicer pa nudi v času prehladov in gripe pripravke za krepitev odpornosti, naravne izdelke in raznovrstne čaje. Predvsem pa si v Lekarni Ig vedno vzamejo čas za vsa naša vprašanja o zdravju kot tudi za nasvete in na splošno poskrbijo za naše boljše počutje. - Pecivo Pekarne Pečjak nam je pomagalo hitro nadomestili izgubljene kalorije pa tudi sicer že poznamo njihove raznovr-sne dobrote. - Tudi Gostilna Gerbec se je odzvala naši prošnji, sicer pa je odprta vsak dan tako s ponudbo malic in kosil kot tudi jedi po naročilu - rib, žara in domače hrane. Nekateri udeleženci so se že spotoma ustavili pri njih na kosilu in si tako še dodatno polepšali dan. - Trgovina Prometej, ki jo že vrsto let poznamo po njihovi ponudbi in svetovanju za najrazličnejša ročna dela, je tudi obdarila gojence Centra Dolfke Boštjančič s svojim prodajnim programom. Odprli so tudi novo trgovino v Supernovi na Rudniku, tako da nam bodo še bliže. - Tudi trgovsko podjetje DM Drogeriemarkt iz Ljubljane ima vedno posluh za našo prireditev in prispeva izdelke iz svoje raznovrstne ponudbe. - Trgovsko podjetje Sport 2000 je prispevalo darilne vrečke za udeležence. - DELO Revije z revijo Zdravje tudi rado sodeluje na podobnih prireditvah, saj je pri vsaki aktivnosti zdravje še kako pomembno. - RTV Slovenija je z brezplačnimi televizijskimi in radijskimi objavami poskrbela za boljšo obveščenost o prireditvi. - Izvedbo prireditve so s svojim sodelovanjem spet podprli prostovoljci LEO klobov Slovenijie, ki združuje okoli 300 članov večinoma v starosti med 18 in 30 let. Njihovo poslanstvo je pomagati pomoči potrebnim, predvsem mladim. Odzovejo pa se tudi na takšne prošnje za pomoč, kot je bila naša. - Kot vedno so se prijazno odzvali tudi naši gasilci, ki poskrbijo za vidnost in varnost prireditve. - Po svojih možnostih sodelujejo tudi naši člani, ki so podprli prireditev tako z darili kot s sodelovanjem na prireditvi. Eden izmed ciljev te prireditve s športnim druženjem je tudi spodbuda k bolj aktivnemu, zdravemu in zadovoljnemu življenju. Za uspešno udeležbo je treba vzdrževati zdrav življenjski slog, ki tako postaja nepogrešljiv del našega življenja. Milena Roter Društvo POT Start pohodnikov na 4 kilometre dolgo pot Tekači so lahko izbrali 4 ali 8 km dolgo progo po dolini Drage. www.obcina-ig.si 11 Od ust do knjige - ljudska pesem med ustnim in tiskanim Septembra 2010 so v atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli večmedij-sko razstavo z naslovom Od ust do ust - Ljudska pesem med ustnim in tiskanim. Avtorica razstave izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič je povedala: »Uvodna postaja predstavlja vsebino celotne razstave, zadnja postaja pa je slovo s povabilom na novo individualno potovanje in predstavlja sodelavce in sodelavke razstave. Ostalih osem postaj, kjer s pomočjo zvočnih posnetkov, prikazov rokopisnih zapisov, rokopisnih pesmaric ter zbirk, transkripcij terenskih posnetkov, fotografskega in drugega ilustrativnega gradiva iz Glasbenonarodopisnega inštituta in iz drugih ustanov v Ljubljani in Sloveniji ter iz tujine, predmetov, ki so značilni za proces ustnega ustvarjanja ljudskih pesmi (npr. fonograf), pripovedujemo zgodbe treh pesmi. Prva je Marko skače (z dosedajznanim najstarejšim posnetkom ljudske pesmi iz leta 1898), druga Stoji, stoji Ljubljanca ali Zavrnitev vasovalca (ki tema-tizira ljubezensko vasovanje, tukaj, v Ljubljani, in tam, kjer stoji danes Herkulov vodnjak, nasproti Stiškega dvorca in je do 17. stoletja stala mogočna lipa, pod njo pa so se zbirali Ljubljančani in Ljubljančanke) in tretja Obsojena detomorilka (ki poje zgodbo o lepi ljubljanski deklici Urški, nezakonski materi, ki umori svoje novorojeno dete, je nato vržena v ječo, v vozo (tam, kjer je danes Tranča in jo nato obglavijo na Friškovcu). Vse tri pesmi so se na cilju svojega potovanja znašle v tudi tiskani obliki v različnih knjigah.« Na razstavi smo lahko videli osebno beležko našega rojaka Franca Kramarja, ki smo jo v društvu Fran Govekar Ig odstopili za omenjeno razstavo. Zbirateljsko delo Franca Kramarja je neprecenljive vrednosti, saj je z zapisom iztrgal pozabi mnogo ljudskih pesmi in pripovedk, zato bomo v našem društvu še naprej obujali spomin nanj in na njegovo delo. Beležnica Franca Kramerja Alenka Jeraj Koncert moškega pevskega zbora Ig Moški pevski zbor je ponovno presenetil poslušalce, ki so se kljub snežnim razmeram zbrali na zadnjo novembrsko soboto v dvorani na Golem. Moški pevski zbor Ig deluje od leta 1984, ko se je v podjetju Mizarstvo Ig zbralo nekaj delavcev. 2. novembra je bil ustanovni sestanek, 5. so imeli prvo vajo, 29. novembra pa so že prvič nastopili. Zbor je vodil Anton Glavan, učitelj matematike na Igu in častni občan Občine Ig, nato pa je vodenje prevzel Mirko Merzel, za krajše obdobje Štefan Balažic, zdaj pa pevci ponovno prepevajo pod vodenjem Mirka Merzela. V 26-letnem življenju zbora se je nabralo veliko različnih nastopov, samostojnih koncertov v občini Ig, po Sloveniji in zamejstvu. Zbor se je tudi pridno krepil z novimi, mlajšimi člani in posegal tudi po zahtevnejših skladbah. Koncert so začeli s pesmijo, ki jo lahko štejemo za njihovo prvo Pozimi pa rožice ne cveto. Ker se nam približuje čas, ko se bomo spomnili 20. obletnice plebiscita za samostojno Slovenijo, je celoten koncert zazvenel v domoljubnih pesmih in pesmih v pozdrav domovini. Po pozdravnem nagovoru predsednika zbora Dušana Bivica smo v prvem delu koncerta slišali še Teče mi vodica, Moj deklič, Oj, le prebudi se, O mraku, Po jezeru bliz Triglava in O kresu. Po prvem delu so se s petimi skladbami predstavile še domačinke, Žene in dekleta dveh vasi pod vodstvom muzikologinje Klementine Mikec Korpič. Drugi del so pevci odprli z napitnicami Od Martina Kebra in Ti pobič jak ne lumpejter Vasovalcem. V nadaljevanju pa smo slišali še nekajdomovin-skih: Oblaki so rudeči, Vasovalec, N'mau čez Izaro ter Slovenec sem. Seveda so zapeli tudi svojo himno Žabe, nato pa so se skupaj s članicami zasedbe Žene in dekleta dveh vasi spremenili v sužnje in zapeli pesem Na bregovih Evfrata oz. pesem sužnjev iz opere Nabucco italijanskega skladatelja Giusseppeja Verdija. Za sceno (temno moder oder z meglicami ter oblačila pevk in pevcev) sta poskrbela Anita Indihar Dimic z Iga in Darijan Šteblaj. Za enkratno doživetje, ki ga je poleg odlič- nega petja pod dirigentsko roko Klementine pričarala scena, hvala obema. Z mislijo, da smo ponosni, da smo Slovenci, da smo prijatelji, da smo sosedi, smo si ob koncu zaželeli, da bi drug drugemu naredili čim več dobrega. Kajti dobrota rodi še več dobrote in srečen ni tisti, ki sreče nima s kom deliti. Za nami je še en prijeten pevski večer, ki nas je vse obogatil in bomo prijetne melodije še dolgo nosili v srcu. Pevci Moškega pevskega zbora Ig pa jih bodo posredovali že v decembru oskrbovancem Doma starejših občanov na Poljanah in jim tako popestrili praznične dni s pesmijo. Alenka Jeraj Likovni tečaj Konec novembra smo končali likovni tečaj, ki ga je vodil Žiga Bratoš. Na začetku vsake ure likovnega tečaja nam je Žiga s krajšim uvodom predstavil zakonitosti mešanja barv in princip barvne temperature. Tokrat je bil pouda- rek na slikarski interpretaciji različnih struktur in tekstur, ki jih ustvarjata narava in človek. Poglobili smo se v slikanje vode, slikanje odsevov na svetlečih predmetih in organskih tekstur. Pri tehniki slikanja tudi tokrat nismo bili omejeni, vendar se je večina udeležencev odločila za akvarel. Kot vsi dosedanji Žigovi slikarski tečaji je bil tudi ta polno zaseden. Z največjim veseljem smo ga obiskali tako Ižanci kot tudi naši kolegi iz Škofljice. Tako smo spet nadgradili slikarske veščine, ki jih bomo sredi januarja postavili na ogled v naši knjižnici. Anita Indihar Dimic 12 www.obcina-ig.si Občinska revija pevskih zborov V letu 2011 načrtujemo 16. Občinsko revijo pevskih zborov v mesecu februarju, in sicer v soboto, 12. februarja. V naši občini je pevska kultura izredno močna, tako da nekateri zbori in pevske skupine že gradijo 'mostove' z zbori iz drugih držav. Pesem je namreč najboljneposreden, vsa- komur razumljiv jezik povezovanja. S prijavnico pozivamo vse zbore, ki delujejo v naši občini, da se prijavijo. Postopek je isti kot vsa leta do zdaj. Če bo prijavljeno večje število otroških in mladinskih zborčkov, bomo pripravili revijo v dveh delih, za kar smo se odločili na osnovi izkušenj iz revije v letu 2010. Tudi za naslednje leto pozivamo vse zbore od otroških, mladinskih do odraslih, da se prijavijo v čim večjem številu, kajti želimo si, da bi lepa zborovska pesem tudi v naslednjem letu še dolgo zvenela pod vznožjem Krima, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Vaše prijave pričakujemo do ponedeljka, 31. januarja 2011. Marica Zupan Občinska uprava JirL PRIJAVNICA ZA 16. OBČINSKO REVIJO PEVSKIH ZBOROV 2011, 12. februar 2011 naziv in naslov zbora ime in priimek zborovodje telefon, e-pošta število pevk oz. pevcev: _ Skladbe: 1. Ime in priimek skladatelja: _ Priredil: _ Naslov skladbe: _ Trajanje: _ 2. Ime in priimek skladatelja: _ Priredil: _ Naslov skladbe: _ Trajanje: _ 3. Ime in priimek skladatelja: _ Priredil: _ Naslov skladbe: _ Trajanje: _ Datum: _ Podpis odgovornega: _ Obvezna priloga je kratek opis zbora (leta delovanja, repertoar, nastopi). Prijavo poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig do ponedeljka, 31. januarja 2011. www.obcina-ig.si 13 Spomini ... luštno je bilo V oktobru smo se udeležile Revije izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2010 v graščini v Radovljici, ki je potekalo 23. oktobra 2010. Revije se je udeležilo samo osem izbranih skupin iz vse Slovenije, in že da smo bile med udeleženci, je velik uspeh. Strokovna spremljevalca Andraž Hauptman in Damijan Močnik sta podelila tri nagrade: - za najboljšo skupino vokalni skupini Ingenium, Ljubljana Šentvid, - za najboljše debitante oktetu Žetev, Luče ob Savinji, - za najboljšo izvedbo posamezne skladbe vokalni skupini Ingenium, Že v naslednjem tednu, natančneje v petek, 29. oktobra, pa smo nastopile v dvorani Kulturnega centra Litija, kjer smo skupaj z moško vokalno skupino Lipa ter Evo Sršen pripravili večer slovenskih evergreenov. Vzdušje je bilo fantastično, tako za odrom in na njem kot tudi pod njim. Na Martinovo soboto pa smo si privoščile tradicionalno martino-vanje v gostilni Strah na Lavrici, kjer smo ob dobri glasbi in hrani uživale s svojimi polovicami in kovale načrte za prihodnost. Ob prihajajočih praznikih vam želimo, da vas mir in notranja uglašenost spremljata v teh božičnih praznikih - v mozaiku novega leta pa naj se lesketajo dragulji; zdravje, sreča in ljubezen. K WL* Borovničke XIII. Govekarjev večer LITERARNI KOTIČEK Literarni večer z Ivanom Minattijem Na XIII. Govekarjevem večeru nas je v knjižnici Ig obiskal pesnik Ivan Minatti z družino, saj pesnita tudi njegova žena in hčerka. Na literarnem večeru smo tako slišali nekaj o njihovi življenjski poti in ustvarjanju, seveda pa ni manjkalo poezije. Ivan Minatti je z Igom tesno povezan, saj od tod izvira njegov oče, sam je še vedno močno navezan na Barje, kar je moč zaslediti tudi v njegovem pesniškem opusu. Po diplomi iz slavistike je svojo poklicno pot nadaljeval v založništvu, kjer je ostal do upokojitve. Veliko se je ukvarjal tudi s prevajanjem, poleg številnih prevodov pesnikov je najboljznan po prevodu velike knjižne uspešnice Mali princ, Antoina de Saint-Exuperyja. Leta 1991 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, priznanje, ki mu od vseh največ pomeni. Zadnja zbirka njegovih pesmi, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, je izšla leta 2009. Literarni večer v knjižnici na Igu Foto: A. Indihar Dimic Njegova najbolj znana pesem je Nekoga moraš imeti rad, ki je izšla že leta 1963. Ob tem nam je Ivan Minatti zaupal, da kadar je vesel, se smeje, ko pa je žalosten, piše pesmi. Ustvarja tudi Minattijeva soproga Lojzka, ki je z velikim žarom (dolga leta se je namreč ukvarjala s petjem in igrala v amaterskem gledališču) recitirala nekaj svojih pesmi. Izdala je že sedem pesniških zbirk, osma je v pripravi. Piše tudi pravljice in poezijo za otroke. Nekajsvojih pesmi in misli o ustvarjanju poezije nam je povedala še hči zakoncev Minatti, Katarina Minatti, ki je svoje ustvarjanje najprejzačela s proznimi besedili, nadaljevala pa s poezijo. Zaenkrat je izdala eno pesniško zbirko z naslovom Neko noč, ko je v mestu snežilo. V okviru Govekarjevega večera se je obiskovalcem z razstavo svojih grafik predstavila v naših krajih že uveljavljena umetnica Jožica Serafin iz Iške. Naj ob koncu še omenim, da je bil tokratni Govekarjev večer izredno dobro obiskan, k čemur največ pripomore izbira gostov. Tokrat je bila zadetek v polno. Maja Zupančič Ivan Minatti BELE GAZI Bele gazi... Sneži, sneži. -Pred nami vsa bela planjava. Dolge so naše poti, brezkončne te tihe noči. -Daleč nekje spomin tava. Mrzlo ko led je srce. V noč trudna kolona gre. Droben sneg naletava... BARJE Nad jarki, bičjem, jelšami mila, prosojna luč. Oblak ptic (kot srebrn dež na ozadju neba) se spušča v večerno gnezdo. Sonce, velik, zrel sad, na grebenu Dolomitov. 14 www.obcina-ig.si IVO TROŠT (1865-1937) V tem obdobju je napisal tudi pripovedko Turki na Gornjem Igu, ki je izšla leta 1911 v reviji Zvonček. V njej je prisotna tema turških vpadov, ki so v 15. In 16. stoletju zaznamovali Ižansko. Kot varno zatočišče pred njimi so si domačinina Gornjem Igu izbrali cerkev in kraško jamo Pasico. Turki na Gornjem Igu Celo na Gorenji Ig pod samim vrhom Krima so o turških časih neverni Osmani nekoč pridrli. Vaščani so zvedeli pravočasno, da se bliža sovražnik. Znano jim je bilo, kaj storiti, saj enake grozne nesreče niso bile redke tedajv okolici. Živino so pognali daleč tja v krimske gozdove, živež so naložili na vozove in odpeljali v skrivne podmole in podzemeljske otline; sami vaščani pa so se razen pastirjev zaprli v cerkvico sv. Lenarta, ki jih je doslej še vedno zvesto varoval slehrne nezgode. Svetišče samo je oklepal visok zid, za zidom so bili zbrani branilci, a v cerkvi so molili starčki, žene in otroci. Toda vrli Gorenjčani so bolj zaupali sv. Lenartu kakor trdnosti kamnitega zidu okolo cerkvice. Previdno so se umaknili ludi branilci še pred prihodom krvoločnih rdečehlačarjev v cerkvico. Svojemu zavetniku sv. Lenartu so vzeli iz rok železno verigo, ki jo je imel v znak rešilca jetnikov. S to verigo so zavezali močna hrastova vrata v cerkev. Svetnik ne bo pustil, da mu nevernik pretrga verigo, ki jo ima že, odkar stoji na oltarju in pred samim nebeškim Očetom, v spomin in dokaz, da je delal čudeže, ko je živel še na zemlji. Toliko so Gorenjčani zaupali svojemu zvestemu patronu. Vse priprave so se pa izvršile jako hitro, zakajsovražnik se je pomikal naglo od Iga. Kakor bi trenil, so gomazeli Turki tudi že v hrib mimo graščinskih hlevov, mimo pisarnic na Gradišču nad Iško vasjo in po Poljanah, dasi jih je zadrževal gozd. V cerkvici sv. Lenarta sta se vaščanom pridružila strah in groza. Ženske so jokale in molile, otroci so se plašno ozirali skozi ozka okna, kdaj se prikaže brkata glava in začne z njimi tisto grozno delo, kakor so slišali praviti, da so ga počenjali Turki že po bližnji okolici, zlasti po sosednji dolenjski strani. Kdor se je branil, so ga pobili, mlade ljudi so pa zvezali in vlekli s seboj kakor živino v črno turško robstvo. Možje so zato brusili sekire in kose, vile in nože, polnili puške ter drug drugega bodrili k neustrašnosti, zakaj boj in smrt sta bila blizu, vedno bližje. Nič manjseveda ni skrbelo pastirjev, ki so gnali živino v gozdove. Radi bi bili zvedeli, kako prebijejo vaščani nevarnost. Najdrznejših nekaj se je vrnilo iz gozda. Na vrhu griča na jugu nad vasjo so opazovali skozi grmovje, kdajse prikaže sovražnik. Kako mu zbeže, ko bi jih ugledal in se zakadil za njimi, jih je bila mala skrb, zakaj poznali so najskrivnej-še kozje stezice v gozdu in zaupali svojim urnim petam. Videli so rodno dolinico popolnoma osamljeno. Cerkev za obzidjem zaprta, obzidje zavarovano s kamenjem, vasica pa pusta kakor izmrla. Niti petelin se ni oglasil, zakaj vse kure so polovili in odvedli s seboj v goščavo. Prav radi bi bili zvedeli pastirji, ali je Turek že dogospodaril v vasici ali pa ga šele pričakujejo. Nobenga znamenja od nikoder, da bi človek mogel po njem presoditi srečo ali nesrečo. Radovedni pastirji se bližajo v nižavo. Vedno bolj so bili prepričani, da Turkov še ni. »Pojdimo pomagat branilcem,« so rekli. »Odpro nam cerkev, pa nas bo toliko več.« Misel o tem jih je še nujneje vabila v dolino. Že so bili blizu prvih hiš, že so opazili nemirno gibanje skozi cerkvena okna, ko se prikaže na hribu nad cerkvico prvi rdečehlačar s polmesecem in konjskim repom. Za njim se je gnetla mnogoglava množica samih grdih obrazov, da bi se jih zbal peklenšček, ko bi jih srečal v gozdu. Imeli so zakrivljene sable, dolge puške, glave pa vsi v belih ovojih, dolge črne brke in strašno grdo so gledali. Krenili so po kratkem posvetovanju na majhnih konjičih naravnost v vas in proti cerkvi. Pastirji so bili že tako blizu, da bi bila pogubna vsaka misel na beg nazajv gozd. Turki jih gotovo ujamejo in pokazati jim bodo morali živino in živež. Na desno zija prepad v dolino k Iški, na levo Turki, gozd v ozadju predaleč, a pred njimi vasica, ki je z njimi vred vanjo namenjen tudi sovražnik. Torej kam? Vedeli so, da bo Turčin oblegal, zavzel in podrl cerkvico, pomoril kristjane, kar jih ne odvede s seboj zvezane v turško robstvo. Potem bo iztikal po okolici, pa iztakne tudi njih skrivališče in nič boljše se jim ne bo godilo kot drugim. Obžalovali so nesrečno radovednost, ki jih je vlekla od črede. »Skrijmo se v Pasico!« svetuje Gromčev Miko, štirinajstleten pastir, in se plazi med grmovjem nad vasjo h globoki udrtini, ki ima na dnu skriven vhod v podzemeljske prostore. V to udrtino so časih metali mrhovino. Gromčev pastir je vedel za tisti vhod pod zemljo. Bil je že v podzemeljski votlini, ko je tod pasel s tovariši. Tedaj so z bakljami razsvetlili jatno in s svetilkami, polnjenimi s svinjsko mastjo, hodili po notranjih pro- storih, ki so bili okrašeni s pisanimi kapniki v najraznovrstnejših podobah. »Vsi v Pasico!« zavpijejo pastirji, steko za Mikom, da so se bolj valili kakor hodili v globoko kotlino. Kakor bi trenil, so bili pred vhodom v podzemeljski svet. Otlina je bila ob vhodu tako ozka, da je mogel vanjo le posatneznik, in sicer po trebuhu, z nogami navzdol obrnjen. To jih ni zadrževalo. Tudi ni bilo treba nobenega opomina, najse podvizajo. Čuli so namreč že strele pri cerkvici. Ko so dospeli na obširnejši prostor, so se spogledali, če so vsi na varnem. Visoko gori nad njimi se je svetil skozi vhod za Gorenji Ig najne-srečnejši dan, kar mu jih je doslej še poslalo dobrotno nebo. Ko so čutili, da so zares na varnem, so se jim šele zasmilili oblegani vaščani. Toda skrb je prihitela za njimi tudi v ta podzemeljski hram. Hotela je vedeti, kaj potern, če jih psoglavci zaslede tukaj. »Zazidajmo se!« »Pa res! Le brž!« Vsi začno pobirati kamenje, ki ga ni malo v tej otlini, in se plaziti proti vhodu Kmalu je bila luknja najskrbneje zazidana, nesrečni dan je ostal zunaj, a v otlini pa popolna tema. V cerkvici so stali branilci ob vratih in oknih. Ženske in otroci so se stiskali po koteh. Bila je stiska, kakor še nikoli: smrt ali robstvo. Rešitev je samo v božji pomoči. Oddelek Turkov je krenil v vas. Tam je opravil prav kmalu, zakaj vse hiše so bile odprte in prazne, prazne tudi žitnice in skrinje in hlevi. Jezni se vrnejo Turki k onim tovarišem, ki so se pripravljali, da planejo na cerkvico. Zid www.obcina-ig.si 15 je bil kmalu porušen, sovražnik je udrl pred cerkvena vrata in zahteval, naj se odpro. Padali so težki udarci, ječala je sicer močna hrastovina, iveri so odletale in z njimi oblegancem slehrna nada na rešitev. Vaščani so videli, da se je približala zadnja ura. Glasen krik je odmeval med vzdihi in molitvami: »Sveti Lenart, reši nas! Reši nas, sveti Lenart!« Vedno huji so bili udarci na vrata. Veriga je že odjenjala kakor da je pretrgana. »Reši nas, sveti Lenart! Tvoja je veriga. Ne pusti je Turkom! Pomagaj nam, sveti Lenart!« Že so zasijale v vratih prve luknje. Beli dan se je posvetil skozi nje v cerkev, in lahka, čista sapica je dehnila med jetnike — mrtvaški dih. Vasica je gorela na vseh koncih. Opazili so tudi, da se sovražnik pripravlja na krvavo delo. Sveti Lenart je pozabil na svojo verigo in na svoje priporočence... Za hip ustavijo Turki razbijanje. Okolo poveljnika, ki je bil nekoliko manši got drugi — gotovo kak izdajalec svoje vere in rodu — se zbero in poslušajo, kajpripove-duje. Govoril je: »Škoda je tu krvi in moritve, verujte mi, pravoverni Muslimi! Sam sem bil izrejen v veri, kakor jo imajo ti-le krščanski psi. Zato vam povem, pravoverni bratje, kakor res je Mohamed v devetih nebesih, ti-le gjavri so gotovo ubožni. Pri Mohamedovi bradi vam prisezam, da ti ljudje niso imoviti, zakaj samo siromak zna tako srčno moliti in na pomoč klicati svojega Boga. Bogatin misli v taki nesreči, kako bo branil svoje bogastvo. Pustimo jim vero in njihovo uboštvo!« Predrzni janičar, ki mu je bilo prej gotovo ime Lenart, je prodrl s svojim nasvetom. Le malo so mu ugovarjali, marveč zajezdili so svoje konjiče in se vrnili, odkoder so jo bili pripihali. Veriga sv. Lenarta je ostala cela, Turek ni prestopil cerkvenega praga. Ko so se oddahnili po minulem strahu, je zapuhtela proti nebu zahvalna molitev v čast rešilcu sv. Lenartu. Oba zvonova sta se oglasila v zvoniku, in pred oltarjem je prepevala zbrana vaška družina presrčno zahvalnico. Šele potem so šli na pogorišče. KOTIČEK ZA MLADE Sveti Miklavž na Golem Po močnem sneženju, ki nas je zajelo v začetku decembra, so naši otroci že z nestrpnostjo pričakovali obisk prvega od dobrih mož, Sv. Miklavža. In res nas je tudi obiskal. Nismo ga sicer vprašali, kako je potoval, vendar je prišel v spremstvu parkljev in angelov. Ker je nekoliko zamujal, kar je seveda v takem snegu normalno, so nam otroci z Golega pripravili igrico o Sneguljčici in sedmih palčkih. Ker so nekako predvideli, da se taka zamuda lahko v zimskem času pripeti, so začeli vaditi igrico že pred dobrim mesecem. Ana-Marija, Katja, Ema, Miran, Jože, Bor, Matic, Gašper, Marjetka, Manca in Alja, so se pod budnim očesom Saše in Jožice pripravljali in predstavili krajšo predstavo, ki nam je prav lepo pokazala, kako lahko veliko dobrega premaga zlo. Vsi smo bili veseli, da se je tako veliko število mladih bilo pripravljeno predstaviti našim naj- mlajšim. Skupaj s svojimi vodji so nam obljubili, da se nam bodo prav kmalu predstavili še s kakšno novo predstavo. Ker pa vsake prave predstave ni brez maske in kostumov, se ob tej priliki zahvaljujemo gospodu Branetu Brzinu, ki je naše igralce tako lepo uredil in Slavi Brzin, ki nam je pomagala pri kostumih. Ker pa, kdor čaka tudi dočaka, je z nekajzamude na koncu le prišel Sv. Miklavž, ki je s svojo druščino obdaril vse naše otroke s skromnimi darilci. Vsi smo mu obljubili, da bomo drugo leto še bolj pridni kot letos in da se ponovno snidemo naslednje leto na istem mestu ob isti uri. Vsem, ki ste nam to veselje pomagali pripraviti na tak ali drugačen način, se najlepše zahvaljujemo. Lilijana Mavec KD Mokrc Gneča ob Miklavžu je bila velika. Mladi igralci so zaigrali Sneguljčico in sedem palčkov. kotiček za mlade GLASILO OBČINE IG • december 2010 MOSTIŠČAR Jesensko vzdušje v enoti Gozdiček Deževni dnevi v mesecu oktobru nas niso spravili v slabo voljo. Obiskal nas je dobrovoljni harmonikar ter s prijetnimi zvoki harmonike pregnal dež in priklical toplo jesensko sonce. Na ta dan smo veselo rajali in plesali ter tudi sami poskusili igrati na harmoniko. Tudi teta Jesen je izkoristila lepo vreme in pobrala vse jesenske pridelke z njive ter nam jih prinesla pokazat. Mi pa smo ji v zahvalo spekli kostanj. Otroci in strokovne delavke enote Gozdiček Teta Jesen je predstavila jesenske pridelke. Zaigrala je harmonika. Gasilska vaja v vrtcu V oktobru smo največ časa namenili spoznavanju dela gasilcev, njihovi obleki in opremi. Obiskala sta nas gasilca Boštjan in Roman iz PGD Ig, ki sta se pripeljala z gasilskim avtomobilom in nam podrobno razložila, kako so gasilci oblečeni in kaj potrebujejo, ko hitijo gasit požar. Pripravljalii smo se na pravo gasilsko vajo, ki smo jo v petek, 15. oktobra 2010, tudi izvedli v enoti Krimček v sodelovanju s PGD Ig in Kot-Staje. Sodelovale so vse starejše skupine. V garderobi vrtca se je začelo močno kaditi in oglasila se je sirena. Otroci in strokovne delavke so hitro zapustili igralnice in se zbrali na zbirnem mestu na hribu, umaknjeni od goreče stavbe. Kmalu smo ugotovili, da nismo vsi. Pogrešali smo vzgojiteljico in enega od otrok. Začela se je reševalna akcija gasilcev z dihalnimi aparati, ki so hitro našli in rešili ponesrečenca. Ponesrečenca sta prevzeli strokovni delavki, ki sta bolničarki. Obema je bila nudena prva pomoč. Med tem časom so gasilci pogasili požar, mi pa smo vse z zanimanjem spremljali z varne razdalje. Čeprav vemo, da se v primeru požara rešuje samo tisto, kar se ne da kupiti, smo mi vseeno 'rešili' tudi nekaj igrač. Otroci in strokovne delavke se ob uspešno izvedeni akciji zahvaljujemo vsem gasilcem PGD Ig in Kot-Staje. Čebelice, Ptički, Medvedki Strahci iz buč Boštjan nam je pokazal in povedal, kako in zakaj se uporablja masko. Otroci in starši iz skupine Čebelic smo na delavnici izrezovali strahce iz pisanih buč. Ustvarjene smo razstavili na naši terasi. Prižgali smo svečke in strah-ci so nas gledali resnično strašljivo, posebno zjutraj, ko je bilo še temno. Pregnali so nam vse strahove. Otroci so bili zelo zadovojni z bučami, ki so jih izrezali skupaj s starši. Poglejte si, kako smo ustvarjali! Čebelice Tetka Jesen Babica Zima Tetka Jesen je listke začela barvati tudi v enoti Mavrica vrtca Ig. Da bi otrokom letni čas jesen približali njim čim bolj razumljivo, smo vse skupine naše enote skupaj izdelale tetko Jesen iz jesenskih pridelkov. Enota Mavrica Babica Zima nam je nasula ogromno snega, česar smo bili vsi otroci iz enote Hribček izredno veseli. Skupaj smo se navdušeno podali nanj, ga raziskovali in preizkušali, kaj vse lahko na njem in z njim počnemo. Zagotovo nam to zimo ne bo dolgčas. Otroci iz enote Hribček Sadili smo drevesa 15. novembra 2010 smo učenci in učenke podaljšanega bivanja sadili drevesa, ki so poleg vrtne hišice pri naši šoli. Učenci s predmetne stopnje so izkopali jame. Sadili smo sadike mladih dreves, to so vrba, macesen in javor. Potrebovali smo lopato in grablje ter motiko. Na pogled so se vsi otroci zabavali. Potrebovali smo tudi vodo, saj mora drevo znova zaživeti. Učiteljici podaljšanega bivanja obeh prvih razredov ter učiteljica četrtega razreda in tretjega so bile zadovoljne. Zala Prašnički in Urška Jeraj iz 4. b razreda Pri sajenju dreves mi je bilo všeč ... ... ko smo zasipali zemljo. (Neja) ... kako bomo gledali drevo, ko bomo na predmetni stopnji. (Zala) ... ko sem slikala, kako so sadili drevesa. (Leja, 4. a) ... ko sem v jamo dajala zemljo. (Kim, 4. b) ... ker sem fotografirala. (Maruša, 4. a) ... da so vsi učenci z veseljem sodelovali. (učiteljica Barbara) ... da smo sadili moje najljubše drevo. (učiteljica Mateja) Delovna ekipa, ki je sadila drevesa. Sajenje drevesa 18 www.obcina-ig.si Božič je čas, ko pustimo skrbi. Božič je čas, ko se veselimo vsi. Takrat se smrečica krasi in takrat smo skupaj vsi. Pojemo si pesmice, saj bliža novo leto se. Odprimo zdaj darila vsi, skupaj proslavimo, začetek leta novega, o g ki spet nam vliva upanja. Žana Mencej, 7. a v imenu učencev in učiteljev OŠ Ig Vesel bofic! Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želimo vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi novo vam leto! ZA VSE V LETU2011 VELJA NAJ TO PRAVILO: VSAK DAN POKLONI DRUGEMU VSAJ ENO ČUDEŽNO ZDRAVILO SAJ NE POSTANEŠ SIROMAŠEN, ČE GA PODARIŠ, BOGAT POSTANEŠ, ČE VELIKO JIH DOBIŠ. Nasmeh nič ne stane, vendar čudežno deluje! • Poklanjajte jih svojim najdražjim, sorodnikom, prijateljem, znancem ... pa tudi nam. Otroci in zaposleni iz Vrtca IG Ko preštejemo dneve, ko povežemo misli, se odpro nova vrata v nov čas. A sreča vendarle ni v tem času, - temveč v nas! Vesele božične praznike in čim več srečnih dni v letu 2011. ,4 SVS IG SVS STRAHOMER Vaščankam in vaščanom Iške vasi, Iške in Gornjega Iga čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Želimo prijetne božične in novoletne praznike, v prihajajočem letu pa obilo zdravja, sreče, uspehov in medsebojnega razumevanja. Enako želimo tudi ostalim vaškim skupnostim, občinski upravi in županu naše občine. SVS Iška vas, KUD Iška vas, Y PGD Iška vas, TD Iška vas, SD Iška vas •K. Шш © © ® -iL. ^^^isrčno vam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike. Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo, uspehi, naj bo preživeto v miru, zaupanju in sodelovanju. SVS in PGD Matena 0* DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Vsem svojim članicam in članom ter vsem drugim, ki nas podpirajo pri našem humanitarnem delu, se ob prihajajočih praznikih iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in želimo vse najboljše! Narišimo si na obraz veselje, pa v roke kak romanček ali dva, na steno sliko, urni ples v noge, v uho pa kako dobro melodijo, da bi v prihodnje še naprej uživali kulturno harmonijo! Matej Kranjc Ljubitelji glasbe, igre, petja, slik in plesa! Prijetne in mirne božične praznike vam želimo, v novem letu pa neizmerno veliko kulturnih in drugih zanimivih dogodkov, ki vam bodo polepšali vsakdan. fe) ^DRUŠTVO Še naprej se bomo trudili za vas tudi članice in člani Društva Fran Govekar Ig. ' DRUŠTVO I FRAN GOVEKAR IG k. Ч^-ТЈ M ■-. * s k ' ^f V večeru tihem pridna roka. nežno gladko nit prepleta, čudovite vzorce splete, polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke Vam dneve v novem letu. Skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti ubira. »Prvi stik je stkan, da vzniknilo, raslo in razvijalo bi se tisto najbogatejše, kar lahko podarimo drug drugemu: . iskrenost, spoštovanje, zaupanje.« ' ' Prisrčno vam voščimo vesele in 4, blagoslovljene božične praznike. Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem in uspehi, w > naj bo v miru, zaupanju in ШРј sodelovanju preživeto. ушјј KD KRIM ŠK Ig je pred kratkim praznoval sedmi rojstni dan. SAHOVSKI KLUB IG Klub s posluhom za mlade http://www.sk-ig.si/ Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj. Srečno novo leto. (Svetlana Makarovič) Poslušajte kako prijetno Ш poCnočni zvon zveni, ko vam srečno novo Četo za^eCi. Naj Bo tenkih ßitk Ce maCo, a izpoCnitev vašifi sanj o6i(b. Odbije poCnočin Četo mine: podarja izkušnje, uspehe, spomine. Odbije poCnoo, poti so odprte za upe in JvCje * in nove načrte. + Jrste f " ' * > •*»; * * # V** • •* ♦*** % .њАљЈ^* **f * Srečno novo Četo! vam žeti TD "Bober ^ssmj^*® I**.& У/: • %*#*V* •'* ZDRUZENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE ^^ HLADNOKRVNE PASME PŽeli vS£m vam veliko sreče, zdravja, miru, toplin^n zadovoljstva, nekaj novega spodbudnega, doseženega in osvojenega, naj vse ovire postanejo premagljive v novem letu 2011. Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. Tone Pavček \||К d0b тШШ^^А Čestitke ob državnem prazniku dnevu samostojnosti! Vesele božične praznike ter srečno, zdravo, mirno in uspešno leto 2011! л^ Turistično društvo Krim Ијј/И _ KRIM turistično d e u i t v o Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopit letni prag? ^ Bo jutro s soncem obsijano, , • bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati? ■ Zlati bodo, če sivino vsakdanjo sami pozlatim -V - ■ .-** ■ : . PREDSTOJNIK PRAVOSLAVNE CERKVE ŠPANSKI FILMSKI REŽISER (PEDRO) ZADNJI SAMOGLASNIK IN PRVI SOGLASNIK SINEK STARA SORTA PŠENICE KNJIGA ZAFOTO-GRAF1IE IŽANSKA RECICA NITAST TUJEK V JUHI aUAPO NEMŠKO PRIMORSKI MUZIKANT BRAJKO NEIZBRISNO ZNAMENJE EDDIE MURPHY OSEBNO DVIGALO KRAJŠA OBLIKA IMENA ERNESTINA ALPINISTIČNI ODSEK NEMŠKO IME ZA DOBRLO VAS V PODJUNI FINSKA ZNAMKA TELEFON. APARATOV IN TELEVIZORJEV SAMOSTOJEN PEVSKI VLOŽEK KOMPLEKSNA MOLEKULA IZ BELJAKOVIN IN SLADKORJEV V CELIČNI STENI BAKTERIJ PEVEC VOZEU PISATELJ SUHODOLČAN OBALA SKOPAr LJŠČIIN HOTELI NAŠ PEVEC (ANDREJ) NAPADALEC TUJEC > TROPSKI KOPITAR OSVEŽILNA PUAČA. NAJBOLJŠA TA HIP ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA PESNIK ŽUPANČIČ DANICA SIMŠIČ TLA POD VODO NAKIT NA UŠESU ZNESEK ZA ŠOLANJE RIBJE JAJČECE (MANJŠAL) SESTAV DVEH PEVCEV TOVARNA V KAMNIKU KONJSKI TEK BREZ POSKAKOVANJA AMERIŠKI IGRALEC (BRAD) GRŠKI PISEC BASNI AMERIŠKI ANIMIRANI JUNAK NATALIJA VERBOTEN ZENA V INDIJANSKEM OKOUU MESTO V SZ. BOSNI VENEZUEL. OPART UMETNIK VNETNI IZPUŠČAJ V USTIH RIMSKA 1 BRITANSKI IGRALEC (JEREMY) NE ČRN, NE BEL, NEKAJ VMES PESNIK FRITZ NEVTRALNI FAKTOR ZA MNOŽENJE REDKEJŠA KONČNICA NEDOLO-ČNIKOV AMERIŠKI DŽEZOVSKI GLASBENIK (BILLY) VEČJE HRVAŠKO MESTO BLIZU SLOVENIJE OZNAKA KRANJA IN KRAPINE ŠTEVILO CETRTFI-NAUSTOV SAŠA LENDERO Informacije o Že v prodaji! Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje AELITA - naslovna junakinja romana Alekseja Nikolajeviča Tolstoja, MUREIN - biomolekula z oporno funkcijo v celični steni bakterij, SOTO, Jesus Rafael - venezuelski umetnik, predstavnik op arta, STIGMA - neizbrisno znamenje, v kožo vžgan žig Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 33 ZAHVALA V 66. letu nas je za vedno zapustil brat in stric { Ш K 4 v* SLAVKO ŽAGAR iz Matene 65, Ig iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebno zahvalo pa izrekamo sestrični Danici, družini Bogša, gospodu Pozdercu za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Silvi Dolinšek za ureditev vežice, gospodu Vrhovcu za pogrebne storitve in pevcem za zapete pesmi. sestra Nada z družino Ob smrti STEVA SANADŽIJE iz Runkove ulice 2, Ljubljana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve, gospe Jožici Anzeljc za ureditev vežice, članom ZZB za vrednote NOV krajevnih organizacij Ig in Dravlje za poslovilni govor. Vsi njegovi Obrazec za naročilo zahvale najdete na spletni strani: www.obcina-ig.si. Košmerl-Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA MARGALA, D. O. O BANJA 4, IG teh. 01/2802-369 PRODAJNI PROGRAM: - šolske potrebščine - pisarniški material - darila - Art&Hobby STORITVE: - fotokopiranje - spiralna vezava - razvijanje fotografij NOVO: DARILNI SETI IN LOSIJONI WELEDA OBIŠČITE NAS Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam SE BOJITE VLOMILCEV? ELEKTRONIKA GAČNIK Gačnik Jože, s. p. Iška vas 3, 1292 IG Tel: 01/3673 003, GSM: 041 646-923 • protivlomni alarmi sistemi Ademco in Paradox •videonadzorni sistemi • antenski TV-sistemi • domofoni in signalne naprave Vesel bojič in srečno novo leto! ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 34 www.obcina-ig.si / j**. 1 /[ f \uK~J k* ^ j \ GLASILO OBČINE IG • december 2010 MOSTIŠČAR frizerski salon darja DARJA W. LANINŠEK, S. P. Škrilje 129, Mali Vrhek 041 680 657 Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno, brez solza in skrbi. SENČILA Izdelava, montaža in servis Žaluzije Rolete Komami ki Markize Screen-i Harmonika vrata... Lamelne zavese Panel ne zavese Roloji Plise zavese... T: 01 365 12 47, M: 041334 247 Mavsarjeva c. 46, Notranje Gorice rono.sencila@siol.net www.rono-sencila.si ZA LJUBITELJE NARAVE VELIK STENSKI KOLEDAR 2011 Divjad na Ljubljanskem barju Oljne slike slikarja Janeza Mravljeta Koledar vsebuje dvanajst listov in naslovnico, je spiralno vezan, kakovostno natisnjen na 200g papir in shranjen v kartonski embalaži. Koledar je velikosti 58 cm X 43 cm, označene so lunine mene, besedilo je napisano v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Vse slike so strokovno opisane. Koledar ima tudi prostor za dotisk vašega logotipa oz. želenega dotiska v velikosti 43 cm X 6 cm. Cena koledarja znaša 8,oo€ + poštnina. Koledar lahko naročite na naslov: 1 www.markart.si. Zaradi velikega povpraševanja in omejene količine izvodov je možno naročilo koledarjev do razprodaj. Tam stoji pa hlevček, tam stoji pa hlevček, lepi hlevček - Betlehem! Spoštovani! Spet je leto naokoli in tu je adventni čas ter pričakovanje rojstva Jezusa. Člani TD Krim bomo spet postavili na ogled JASLICE v NARAVNI VELIKOSTI, ki bodo na ogled na hipodromu Vrbljene v času od 24. decembra 2010 do svetih treh kraljev - 6. januarja 2011. Ogle riporočamo v večernih urah prec adi osvetlitve jaslic in okolice. VABUÖ Turistični društvi irim v sodelovanju s lonjerejskim društvom irim pripravlja in organizira že tradicionalno ki bo na štefanovo, 26. decembra 2010, ob 10.30 uri na Hipodromu Vrbljene (Občina Ig). Vsi lepo vabljeni na Hipodrom Vrbljene! Turistično društvo Krim in Konjerejsta društvo Krim JЈТ mm ' i, J /' m KRIM TURISTIČNO DRUŠTVO ^^VlffllM lMW4^ OKTET ORFEJ T - " ш » fc KUDisKa-yafr ■ * * Va*s uabi na t 4 »t,-* 1 vi Božičiitkoncert <« »j ' Л * nedelja, 26tMÖ&fltob 19. uri v cerkvi Sv. Martina na Igu. Vabljeni!