Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 45.	Cena ednoga drobca 1 krona.	6. novembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp, pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo V g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Konec Karolove pustolovščine.
Kak znamo, je en deo Vogrov proti prepovedi mirovne pogodbe i proti odredba«! vogrske vlade bivšega krala Karla pozvao nazaj na Vogrsko. Prišo je na letali iz Švice z ženov v Šopron. Tü je imenüvao svojo vlado, za-prisego vojsko j Šo v Pèšt, da zasede prestol sv. Štefana. A Vogrska vláda njemi je proti stanola, njegovo vojsko razpršila, samoga krala z kfaljicov vred zgrabila i internirala v Tihany-i v benediktinskom samostani poleg Blatnoga jezera. Pomagač! te pustolovščine, Rakovszky Štefan, grof Ándrásy Julij, dr. Gratz Gustav i generala Lehar i baron Osztenburg, so zgrabljeni i zaprti. Zadnjega so v kukorišči zgrabili pri Taiatóvároši. Naj se tá pustolovščinatveč nebi ponovila, zahtevajo antanta i sosedne države i kak se vidi, je madjarska vláda na to tüdi pripravljena, da Karoli i celoj njegovoj familiji prepove, gda bi gda zasedla vogrski tron.
Mi to pustolovščino popolnoma obsodimo. To pa iz Sledečih razlogov. Madjarski parlament je k 1920. skleno, ka je vogrsko toti králjestvo, a koga si zeberé za králja, si sam določi. Vogrski parlament pa ne določo, da bi Karol bio vogrski kralj. Proti vogrskim to je proti svojim lastivnim pravdam so grešili zato tisti Vogri, ki so delali na to, da se kralj povrné nazaj. 2. Mirovno pogodbo so Vogri podpisali i v njoj se zavezali, ka Karla pač Habsburgovce ne püstijo več na svoj tron. Ar je pogodbo orsag podpisao, jo pošte-
no tüdi more držati. 1 ki jó ne drži, greši proti pogodbenoj dužnosti i obveznosti. Té prelom terši düše Karlovih pomagačov, hujskačov najbole, a tüdi njegovo. Ščista nači bi to delo zgledah, če bi ga vogrski parlament pozvao i sosedne države tomi ne bi ugovarjale. V tom slučaji njegov prihod ne bi bio kršenje mirovne pogodbe i vogrske pravde, nebi bio pustolovščina, nego pravno zasedanje tistoga prestola, šteroga so njemi tisti dali nazaj, ki so njemi ga že prle dali i tüdi vzeli. Da ne smemo pozabiti, ka če jaz v pravdi morem zgübiti njivo, štero Sem herbao, ravnotak je mogoče zgübiti tüdi tron zavolo istinsko.' pravičnih zrokov. Mi ne iščemo tű zdaj teh zrokov, samo povdarjamo princip, da je mogoče po pravičnoj poti zgübiti veliko imanje tak kak malo. 3. Sosedne države majo ravnotak juš, ka obstojijo, kak Vogrska. Čehe, Slovake, Slovence, Horvate Srbe je ravnotak stvoro Bog kak Vogre. Kak lei tak i oni smejo meti svojo državo. J če jo majo, so jo dužni z celi mi močni tüdi braniti : 1 ar jo majo — hvala dobromi Bogi p jo bodo tüdi branili.. Karlovo povrnenje bi pa tem sosednim državam obstoj ogrožalo. On bi ne bio zadovoljen z malim vogrskim králjestvom, želo bi si staro veliko casarstvo i kraljestvo nazaj i bi v te namali zdigno boj zdaj proti ednoj, drügoč pa proti drügoj državi.
Ta velika nevarnost boja je 4. zrok, zakaj obsodimo Karlovo pustolovščino. Jeli nemamo ešče zadosta vojnih dovic i sirot ? Je ne zadosta slepih, čonklavi!!, plantava invalidov ali lazarov
brez rok, in brez nog? Ali je morebit dača že zmenšana i življenje je brez sveh teškoč? Keliki hodijo bosi, na pol nagi, kelikim ne dohaja na kilo soli, keliki mirajo od glada, keliki ne zadolejo niti za najbole potrebne stvari i zdravila z penezi . Pa na te siromaški, izstradan, izmučen svet, šteroga ešče süša na pol zadavila spraviti pali strašno bojno, je vsega obsojenja vredna Hüdobija. I ta obsodba ide na Karla i njegove pomagače, vogrske veleposestnika i drüge hujs-kače, kak i na talijansko poštarsko vlado, štera je Skrivoma tüdi podpirala to pustolovščino. Zavolo svetovnoga mira, če se vsi troni podere}©, je samo mali áldov. Mir je več vreden. Náj ga ne moti zato Karol z svojim poželenjom po troni. Če se je veliki Napoleon casar zavolo obdržala svetovnoga mira vlovio i zapro na otoki sv. Jelene pá njegova oblast se je na desetkrat vekše imanje raztegnola, kak Karla Habsburga, se iz toga razloga mora tüdi konec napravi! Karlovim posküsom za tron, šteri bi svetovni mir pokopali.
Francoski list nournal des Debats" piše, ka so Karla nahujs kali tisti madjarski velikaši, šteri majo dosta zemlje ali doma ali prek meje, naj pride i zasede tron, njuvo imanje pa naj reši agrarne reforme. To teliko pomeni, ka naj veleposestnik nazaj dobi svojo zemljo, more král] pelati boj čeravno v tom prejde pali siromak. Stare krivice bi se ponávlalo, siromak bi postao invalid, ali Vojna dovica njegova žena i vojne sirote njegova deca samo zato, naj velika! dobi nazaj tisto zemljo, brez štere on ščista lehko žive, ne more pa siromak
2
NOVINE
6. nov. 1921.
nikakne. Pa té do življenja ravno tak má juš, kak ov. ' Ki podpira to brezvestno špekulácije Stem. dá agitira za Madjarsko, nema düšnevesti i vreden jo obsodite štokoli je i gde koli je, tam ali prek meje. Gda Se je šlo za to, ka Se mi Prekmurci Zdrüžimo z brati Slovenci — Horvati i Srbi v Jugoslaviji, so sé naši podšiti domačini (Madjarone njim pravijo zdaj) stem izgovar-jaHr,,Kaj pa mi pod Srba bili, ve se té vsikdar bije.1' —1 glej-te nega mirovnejšega ljüdstva kak je Jugoslovansko i nega na boj bolje zagriženoga kak je Madjarsko. Jeli ka je zdaj tak. Ka 6a to povete podšitnjeki?
Mir si želemo i zato obsodimo Karlovo pustolovščino (ka-landorság) i ár ščemo meti svojo slovensko državo, štera nam ide po božoj voli i ar smo si jo teško stvorili.
Na znanje prekmurskim posojilnicam.
Naznanjamo prekmurskim posojilnicam (hitelszövetkezet) v Püconcih, v Bodoncih, na Tišini, v G. Lendavi, v Kramarovcih, v Martjancih, v M. Soboti, (Muraszombat járási ipartestületi hitelszövetkezet), v Küpšincih, v Prosenjakovcih, v Pertoči, v Strükovcih, pri Sv. Jürji, v Koprivniki, naj pošljejo na naslov našega g. poslanca v Belgrad, Jugoslovanski klub broj 20. parlament kak najhitrej 1) prepis zadnje bilance, 2) naznanilo, če kaj poslüjeje (če ne odprete i delajo) i če ne, odšterih mao ne poslüjejo (ne delajo i neso odprete); 3) vse dopise, štere so dobile, če so je dobile od centrale z Budapešte v letah 1919, 1920 i 1921.
Te podatke prosimo hitro. Potrebni so zato, ar so se v Pešti začeli tam naloženi penezi posojilnic vöplačüvati i v Belgradi na ministerstvi se morejo ti podatki notripokazati, ka se reši kem več naših penez.
Glasi.
Deset občinskih tajnikov trebe še v Prekmurje! Glavarstvo v M. Soboti pod Štev. 1044/pr. naznan-
ja natečaj (pályázat) na deset tajniški mest v Prekmurji. Prošnje se moro vložiti do 10. novembra pri okr. glavarstvi v M. Soboti, Prošnji se moro priložiti 1) krstni list 2) domovnica, 3) .nravsjveno spričevalo (svedočanstvo oponašanja) 4) zdravniške svedočanstvo, 5) Učno (šolsko) svedočanstvo i f drüge svedočijo, če je. ma prosilec, s štere, dokažejo da je vsposobljen zaj Na slüžbo i gde je dozdáj slüžo. Ta slüžba Bi bila primerna za vpbkojene orožnike, invalidne podčastnike, finančne strážnike i dejake, šteri iz šterogakoli zroka volo neso mogli zvršiti šol.- Tajniki bodo začasno na-meščeni z mesečnov plačov 1000 koron, v. največih mestah majo tüdi stan i kürjavo.
Položnice ali čeki se od 1. Novembra smejo samo v dinaraj vöpostaviti. Vsaki ki je zato dobo naš Ček ali drügi kakši Ček, naj tam gde je „K" napisano, napiše „D,“ gde pa „V“ napisano, naj napiše „p“. To je mesto koron se pošljejo dinar i mesto filerov (vinarov) pare. Štiri korone so pa en dinar i štirje ftlerje ena para po dobroti liberalcov. Keliko penez so nam vö z žepov zgoniti, ka pár svojih bank obogatijo. Po pravici ešče dnesdén körotia več vredna kak dinar, ár več dobimo za njo, kak se v Srbiji dobi za dinar. I mi smo štiri mogli li tá dati za en dinar, ar so te liberalci bili na vladi, ki so proti vsem protestom naše krščanske stranke ne šteli nači zmeniti. To je tista njihova velika ljübezen do siromakov, od siromakov, od štere teliko znajo pisati.
Ne pozabite štamplne prikeliti na prošnje! Zakon predpiše, ka se na vsako prošnjo mora prikeliti štempl za dva dinara, za rešenje se pa mora Pridjati štempl za pet dinarov. To je sedem dinarov potroši vsaka prošnja, če prošnja ne nosi Štemplna, se V koš vrže, če pa samo dvadinarski štempl nosi se toti reši ali ne da se do rok prosilci. To vsi si naj dobro zapomnijo, ki majo kakše prošnje za oblast —Županovo svedočanstvo ne potrebüje Štemplnov. Priloge, Štere se k prošnji denejo, morejo dobiti vsaka štempl za 50 par to je za dve koroni. Naš g. poslanec so dozdáj na vse prošnje, štere neso mele Štemplnov, iz svojega žepa- küpili štemplne. Ali ar je teh preveč dosta, njim ne ide vö. Zato vsaki, ki kakšo prošnjo má po njih na ministerstvo, naj je ne pozabi pravilno štemplati. Invalidske prošnje i prošnje vojne sirot, gda se prosi penzija ne trebe štemplati. Vsem pa vse iz srca radi včinijo brezplačno tak odsehmao kak dozdáj naš g. poslanec, samo obrnite se zvüpanjom do njih.
Odgovor g. ministra dr. Kukovca našemi g. poslanci, gda so prosili za naše delavce delo i za sirote melo. Gospod poslanec! čast
mi je poslati Vam pismen odgovor na Vaše vprašanje, katero mi je bilo doatavljeno z aktom gospoda predsednika ustavotvorne skupščine z dne 26. aprila t. L,'štev. 5819. ád 1) Naroči! sem poverjeništvu v Ljubljani, da naj spremeni zadevno uredba, (to je da smejo delavci prek meje iti na delo! ad 2) poverjeništvo za socialno skrb in državna posredovalnica za delo v Ljubljani se büdita v vsakem őziru, da bi prišli poljedelski delavci, do zaslüžka. Toda vseh poljedelskih delavcev za enkrat ni mogoče zapos-liti v naši državi, ad 3) Zapraši! sem -ministerstvo za notranje zadeve, da gre kolikor mogoče? na roko našim delavcem, ki morajo iskati svoj krűh v tüjini, ad 4) Storil bom, kolikor je v moji moči, da dobe sirote v Prekmurju nekaj moke zastonj. Minister za socialno politiko: Dr. Kukovec s.r.
Okrajno glavarstvo v M. Soboti, dne 20. okt 1921. Vsem orož-niškrm postajam! Dne 24. 9. 1921. našli so na obrežju Mure v občini M. Središče moško truplo, ki ga je prinesla voda. Po vsej priliki se je morala ta oseba pred daljšim časom utopiti. Opis trupla; starost 35—40 let, velika glava, na spodnji čeljusti menjka en zob, svitli- lasjn, podoij-gaslo lice, brada okrogla in neóbrita; redke brke, velik nos, telesna višina 150 em. truplo je bilo oblečeno v bele „Pejačevičeve" hlače in črni suknjeni suknjič. Ugotovile, dali je neznani utopljenec mogoče izginil iz tamkajšnjega področja ter v pozitiv-nem slučaju v tem semkaj poročajte,
Vmro je v Ljutomeri učitelj g. Franjo Čeh v 50. leti svoje starosti. Pokojnih je bio dober vučitelj i priden delavec na narodnem polji posebno še v Prejšnji dobi. Pri nas je učiteljeval 28. let. Naj mu bo zemljica lahka.
Smileno srca oprosimo, naj pošljejo kakši dar velikoj Siromaškoj drüžini pokojnoga Bédek Janoša v Borečo. Dari se naj pošljejo na vlč. g. Kühar Alojzija, pleb. pri Nedeli p. G Petrovci, Prekmurje. Od Siromaštva hiže nam g. plebanoš to pišejo: V Boreči Sem k ednoj hiža hodo, naj bi mati deco k spovedi zgo-nila.Tam Sam nepričakováno delo vido. V hiži najvekše uboštvo, na posteli samo nikši žuti pri. dve okoli 7 i 5 let stari deteti pa v ednoj srakici i lačaj bose j raziglavne. Té zgrebni gvant je že dobro po nošeni i na ednom so ešče lače na več mestaj hüde bile. Maloletne dece je pét. Očé več nemajo, mati je pa slaba v razumi tak čüjemo, ka v vsakšem meseci se njoj začne v pameti
3
NOVINE
6. nov. 1921.
mešati. Tak ne čüda, če so deca zapüščena i hiša tüdi. V šolo ta deca ne hodijo pa jih je že več za šolo. Prosim te, ne bi mogo ti bar za teva dva zgoraj imenüvana dečkeca obüteo i obleko spraviti, ali bi pa ešče boljše bilo, če bi se ti pojge v kakšo si-rotišnico mogli spraviti i je od matere posili vkraj vzeti. Ta deca so t Bédek Janoša i Fartek T reže. — Te genljivi popis na znanje smilenim srcom i oblasti. — Tem sirotam so naš g. poslanec poslali na pomoč 200 K- Prosijo se nadaljni dari.
Dom i svet.
Dr. Korošec od dnévnih pitanj. Dnéva 28. oktobra je dr. Korošec držo shod v Tržiči, dneva 29. oktobra pa v Jesenicah: Potrebno je, da se Karlova povrnitev za vsigdar onemogoči. Velika in mala antanta mata za to dosta sredstev, da Karla odstranita iz Vogrskoga, nej z orožnjom nego diplomatičnim potom. Velka nevarnost bi bila, či bi se mi zapleli v boj. Italija bi nas lehko napadla in bi zasedla hrvatsko Primorje in Dalmacijo. Med drügim je tüdi razpravlao od zedinjenja z Bolgari. Naša država šče nej cela, k nam se morejo tüdi pridrüžiti Bolgari. Nigdar nej bio trenutek tak ugoden, kak je zdaj. Stem bi bila ustvarjena mogočna Jugoslavija, ki bi držala mir na Balkani in v serednji Europi. Nadalje govor držo od
socialnega dala i je pravo, da moremo dobiti novi drüžavni red, v šterom gospodarska in socialna enakopravnost postane dejstvo. Zato se vsi stanovi morejo organizirati v stanov-ske strokovne organizacije
Kralj Aleksander se je povrno. Iz Zagreba nam pišejo: Dnes je prišeo z orient—etcspresom v Zagreb-kralj Aleksander z minis-terskim predsednikom Pašičom. Na poti skoz Ljubljane je sprijao na audienco pokrajinskoga namestnika Franca Ribarja, ki ga je sprevodo da Zagreba. Krao se je jako zanimao za Slovenijo i je izrazo svoje zadovoljstvo, da so vse Slovenske politične stranke enotno ostro nastopile proti vrnitvi Karla Ha-ubsburžana na Vogrsko.
Razmejitev z Italijo. Našoj razmejitvene] komisiji na talijanskoj meji je zapovedano, naj šče pred zimov kqnča svoje delo. Ravno to je odredila . rimska vláda svojoj razmejitvenoj komisiji. Zato mislijo, da meja med našov kraljevinov in Italijov bo končana do 20. novembra t. j.
Rusija popüšča. Rusoska Vlada je pripravljena, da prizna državne duge do leta 1914, če se odstavi vsako vojaško vmešavanje v njene razmere in či se sklene splošen mir.
Két szoba, konyha és speiz bútor eladó.
Városház utcza 163.
Csendörség mellett.
Občni zbor S. K. S. Z.
se vrši
dne 21. novembra 1921 v Ljudskem domi v Ljubljani.
Vsa včlanjena drüštva se opozarjajo, da morajo imeti do toga časa občne zbore, na šterih izvolijo delegate za občni zbor S. K. S. Z. v Ljubljani.
Na te občni zbor morejo priti delegati vseh slovenskih izobraževalnih drüštev.
Za polovično vožnjo smo zaprosili.
Podlistek.
Malo na poti.
Čakali smo i po odhodi vlaka na par, mogli iti za policaji prek, ar je nastao večer i boji se oblast atentata na most. Krave, konje, ljüdjé to vse je korákalo na par, samo da je živina bole znala iti na par kak ljüdje. Tü bi se marsikomi znalo pripetiti, ka bi dobo za par kakšo kravo ali ona kakšega teočiča. No pa v življenji se poistini to tüdi zgodi.
Na drügi den se pelam dale proti Belgradi. Od Zagreba sam se 16 vör vozo i po toj celoj poti ešče nej vido posejano. Strašna süša, gola püstina povsod. Prava podoba zdajšnje človeče düše se nazprestira pred našimi očmi. Vse je püsto, prazno,, golo, mrtvo brez vüpanja na skorajšnjo ozelenitev giasnovite stvari. Ovce, krave, konji blodijo po nemoj püstini i glodajo süho korenje. Tužno si tiskajo vküp glave kak da bose popevala nema stvar: s koj mo živele to
zimo. Vido sem ovce po grupaj — edne brez pastira, — drüge čuva pes-tretje se pastiskavajo okoli somara.-.. Samostojno so se zbrala okoli njega, mislijo, ka je reši glada... pa njim na kvár ma vekši blek, vse pograbL..Svinje i pri ne čütijo süše. Prve rovajo zemljo i potrošijo v komi še ostale rastline za polživljanje potrebne živali, pri se pa zaganjajo v zbegano stvar tembole, kem bole je lačna... Tak mislim, ka ne sfalilo, če trdim, da je düšno razpoloženje zdaj nekaj spodobnoga sveti. — Po celoj Slavoniji se je razširila tüdi strašna kaštiga miši. Od süše itak razpokano zemljo, so miši vse prevrtale. Ljüknja zija na Ijük-njo ... V Sremi zdaj trgajo še kukorica i sekajo kukorišče.. Tü se nekaj pri pravljajo za sejadev. Zemlja je Čarna i je dobila neko malo vlago, zato pa čeravno z teškočov, se zača orati i z stori naklasjenimi branami vlačili....
V Beogradi je velika Vročina. Človek si išče senco. Po večeraj na vulicaj sedi ljüdstvo i se hladi. Kraljevski dvor se dogotavlja, za
par tjednov de gotov. Čarnih zastav je že malo viditi — a parlament je ešče ves v čarno oblečen. — Nedaleč od stana cirkus igra svoje nemške i drüge više... Mesto krumplov za siromake so toga prevažali, gda ne Mo vagon-nov, kak ogorčeno pišejo listi proti liberalno — samostojnoj vladi. V politiki je vse tak, kak smo naprej povedali mi krščanske stranke poslanci: ustava nikoga ne zadovolj i ide vse na slabše, kak smo povedali. Zdaj vsi pametnejši spoznajo, ka se ustava mora spremeniti po želi Horvatov i Slovencov. 1 to tüdi bo. |
Okt. 15. sem prišo nazaj. Proso sem za svoje ljüdstvo z trüdom, z potroši, a rad, iz srca rad. Vüpam se, da se vnoge prošnje ugodno rešijo posebno tiste za odpüs plačene carine od zaslüženoga zrnja na Vogrskom. Ne zamerte, da sam se zdalo vöz-gučao.
Poslanec.
(Konec)
4
NOVINE
6. nov. 1921.
Zglasite se, što plača za té naročnike!
Mihael Grah Treeman Wiva Nort Amerika Box 23. Duga za lanske 4 Novine Marijine Liste i kalendare 400 K.
Štefan Drobec Éckardtgasse 19. II. St. 14. Wien. Na lanske Novine 20 K.
Sinic Berta Wien Hardtgasse 7. Thür 21. II. št. 19 B. Na lani 20 K.
Bedič Franc Krotendorf p. Hafandorf na lani 20 K.
Smodiš Janoš Neuštift p. Halberain na lani 20 K.
Frank Talabir 14. shod Clinton štr. Pougkepsie. N. J. N. Amerika na lani 100 K.
Terezia Geder Ratsefendorf p. Gozdorf na lani 20 K.
Miholič Ivan Dornau p. Halberain na lani i letos 40 K. Mihael Kühar Edelsgraben 4. p. Lödersdorf na letos 40 K. Ficko Ana Ober Purklja p. Unter Purklja na letos 80 K. Forjan Franc Palžen na lani i letos 48 K.
   Mencinger Leopold Wieden p. Štraden na lani i letos 48 K. Prosimo tiste, ki za té plačüjejo, naj zvršijo svojo dužnost i dug kem hitrej poravnajo.
Opravništvo „Novin“.
Pošta.
Žilavec Matjaš. Sebeborci. Prosimo Vas odpišite nam, čida je tista zemlja, štero so vam odvzeli pa zakaj so Vam jo vkrajvzeli. Naznanite tüdi, v kakše delo bi radi šli. Franc Šarkanj. Domajinci hš. 41. Blaga vzeti Vam ne morejo, nego dužni šte carino plačati za nje. Mogoče ste ne po navadnoj poti šli domo, nego gde po peškoj? Celo delo naj se požupanstvi potrdi i te se nam da do rok v Belgrad, jugoslovanski klub br. 20. parlament. Serec Št. M. Črnci. Penezi prišli. Hvala. Kalendare Vam pa tiskarna naravnost pošlje z Maribora. Če jih dozdaj ne bi dobili, dajte nam glas. Mekiš Janoš. Nuskova. Iz srca radi vas počakamo, ár ste vsikdar redno i pošteno plačüvali. Palinec A. M. Središče. 30 K. prijeli.
Njive, senožati, šume,
gorice i grünti
se prodajo na Čurinovom imanji v Selnici. Šteri iščejo küpiti, naj se zglasijo v „Prvi hrvatski štedionici podružnica
— Čakovec.“ —
Trüge (škrinje) za mrtve v
vsakoj velikosti i vse mrtveče
potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Vekša množina dobrih sliv za žganje taki proda ali zamenja za zrnje.
Što želej slive küpiti (zamenjati), naj se taki zglasi v gostilni g. Alberta Horvat v Gornjoj Radgoni.
Dražba
ljutomerskoga občinskoga letošnjega vina najbolše kakovosti (7500 l.) se vrši 7. nov. t. l. ob. 11. vüri v Občinskom vinogradi v Brebrovniki, postaja Ormož in dne 8. novembra ob 11. vüri pri občini v Ljutomeri (10.000 litrov.)
Vino lehko ostane v občinski kleti i posodi.
Občinski urad Ljutomer.
Hirdetmény.
Közhírré teszem, hogy Alsólendván 2 házamat — mind a kettő egy emeletes — s házaim mellett levő szőlővel együtt eladom. Bővebb felvilágosítás nálam kapható.
Hadrovics Elekné.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Kože (leder) i podplate si vsaki naj preskrbi, ar se zima bliža i cene se podigavajo pri tom blagi.
Küpüjem svevrste surove kože i té tüdi vzemem v delo pa je kak najhitrej zdelam.
V zalogi mam vsako vrste kože (leder) i podplate pa vse šoštarske potrebčine.
Albin Sagadin
trgovina z kožami v Beltincih.
1 škatola K 36 —
Najboljša hrana za dojenčke!
Zelo ojakujoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonvalescente in osobito za premalo hranjene ter v obče slabe osebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD.
Tovarna kemičkih predmetov hrane „SALUBRA” D. D. ZAGREB
Goškovičeva ul. 23. telefon 7-91.
Tvornica; NOVA GRADIŠKA
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.