POLNO leto 1961. želita
UREDNIŠTVO IN UPRAVA SLOVENSKE DRŽAVA"!
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Eudid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
sLovensKA
FOR A F R E E S L O V E N I A
SLOVENEC SEM
Slovenec sem! . Tako je mati djala, ko me je dete pestovala, Zatorej dobro vem: Slovenec sem!
Slovenec sem! Od zibeli do groba ne gane moja se zvestoba, s ponosom reči smem: Slovenec sem!
Jal^ob Gomilšak
LETNIK XII. — VOLUME XII.
TORONTO •!. JANUAR 1961.
ŠTEVILKA 1 — NUMBER 1
SPARTACUS
Filmska industrije je postavila zadnja leta na platno več veličastnih del, za katere je izdala težke milijone. Eden teh filmov je Spartacus, ki prikazuje neuspeli upor sužnjev proti celotnemu družbenemu sestavu Rima, ki.so ga ščitile rimske legije z vso svojo vojaško premočjo. Uporniki $o bili seveda kruto poraženi, toda v filmu je dobil Spartakov sin po zaslugi političnih intrig in borbe za oblast med senatom in vojaškimi poveljniki osebno svobodo. Gigantska borba, ki jo je izzvalo kruto izkoriščanje sužnjev, je bila seveda kljub dokajšnji gnilobi Rima obsojena na ne uspeh, toda za sužnje je bila mnogokrat smrt edina možna rešitev iz brezmejnega trpljenja in poniževanja. Zgodba v filmu, ki hoče biti nosilka poslanice tudi za sodobno življenje, se konča z optimistično noto vsaj za Spartakovcga sina in ženo, ki pa morata seveda zapustiti Rim.
Velika pomanjkljivost filma je v tem, da ni prikazal, da je ustanovo suženjstva za vse odpravile šele krščanstvo s svojim naukom o brezmejni vrednosti vsakega poedinega .človeka. V^j. gigaplski napori, žrtve, upanja in najboljši nameni upora sužnjev so rodili uspeh samo za dva —in še to le po zaslugi notranjepolitičnih spletk kot zadnje maščevanje senatorja nad vojaškim diktatorjem, predno se sam usmrti. Krščanstvo je odpravilo suženjstvo brez oborožene sile — z resnico in z milostjo.
Do neke mere se zdi, da je ta film zrcalo naše dobe. Nihče ne zanika, da je sodobna družba bolna v večji kot znosni meri. Nad polovico človečtva ne uživa najosnovnejše svobode, kljub preobilici hrane milijoni stradajo in mnogi umirajo od lakote, ozkosrčni nacionalizmi onemogočajo učinkovit ideološki, politični, gospodarski in vojaški odgovor strumno organiziranemu svetovnemu komunizmu. Vsa modrost z vsemi elektronskimi možgani in drugimi pripomočki opremljene sekularizira-ne družbe ni zadostna, da bi našla trajno rešitev katerega koli perečih sodobnih vprašanj.
Bilo bi več kot nesmiselno, če bi kdo hotel zanikati, da tehnične pridobitve in znanstvena odkritja sodobnosti niso olajšale marsikaterega zla in zagotovile udobnosti ne samo nekaterim izbranim vrhovom človeške družbe, marveč tudi povprečnim članom. Tudi bi bilo nespametno trditi, da pametna uporaba tega znanja in pripomočkov ne bi mogli pospešiti in o lajšati rešitve mnogih sodobnih družbenih ran. Eno pa je postalo ne samo razodeta, marveč tudi izkustveno ugotovljiva resnica: "Zaman se trudijo zidarji, če Gospod ne zida, hiše".
Na dnu vseh sodobnih problemov je problem ne toliko teoretičnega priznanja Boga, marveč praktične in življenjske vere, ki se odraža v vsem življenju poedin-cev in družb. Sile. ki so se ob raz-sulu srednjega veka osamosvojile,
Iz prelepe Koročke, kjer peščica naših slovenskih bratov bije neenak boj za svoje golo življenje in obstoj, prosi ena najčastitlji-vejših slovenskih kulturnih ustanov, Mohorjeva družba v Celovcu. Takole nam piše:
Lepo Vas prosimo, da vse poslane knjige razpečate. Ker. nam je ostalo precej Koledarjev 1961 v zalogi, bi Vam bili hvaležni, če bi nam naknadno pomagali dobiti naročnike za te . . . Ce naročite s pismon po letalski pošti, prejmete nadaljne knjige 4 do 5 tednov po oddaji pisma.
Vplivajte na rojake, da si nabavijo knjige od naše založbe. Dokler ležijo knjige v skladišču, so mrtev kapital, ki nič ne koristi.
naj nikdar ne omaga pri vzgajanju naše koroške mladine! IN ISKRENOST SVOJE PROŠNJE BI MORALI PODPRETI Z NAROČILOM NJENIH KNJIG IN S PROSTOVOLJNIMI PRISPEVKI ZA NJENO VZVIŠENO DELO!
• • •
jenikov še ni, lahko vsak pošten Slovenec stopi še dO sosedov izbere nekaj udnin in tako sam postane poverjenik. Posamezni Koledarji za leto 1961 stanejo po $0.80, celotna letošnja zbirka knjig (Koledar, Mauserjeva Ura s kukavico.
Pleškova Umita kri in Erjavčeva Letna udnina, za katero dobite j Koroški Slovenci) stane le $2.50.
štiri zanimive knije, med njimi Erjavčevo Zgodovino Koroške, znaša samo $2.50. Ce še niste ud, pošljite pet dolarjev, za kar boste dobil osem lepih knjig. Ker mora tudi Mohorjeva družba plačati papir in di-ugo vnaprej in želi zlasti vedeti, koliko izvodov naj tiska, prosi, naj bi vsi udje poravnali naročnino vsaj do marca, 1961. Clm so pa prodane, pa moremo' Najbolje je, če vsakdo to stori izkupiček takoj uporabiti, saj po-1 pri poverjcniku Mohorjeve druž-trebe za vzdrževanje In urejevanje dijaških domov so velike.
K zgornjim vrsticam je potreben le komentar. Ni prav, da Mohorjeva družba prosi nas, MI BI MORALI PROSITI NJO! Prositi bi jo morali, naj še nadalje pogumno stoji na braniku slovenstva v naši ogroženi Koroški! Prositi bi jo morali, naj kot doslej tudi v bodoče razpeča na tisoče slovenskih knjig med slovenske rojake na mejah in na tujem in
be, ki je na razpolago skoraj v vsaki večji naselbini. Kjer povr-
Za isto ceno lahko naročite knjige za 1962. Komur je res kaj mar slovenstvo, ta ne bo zaprl vrat svojega srca, kadar gre za brate Korošce in njihovo zaslužno Mohorjevo družbo!
Tisti, ki nimate na razpolago poverjenikov, lahko naslovite naročila in denarne nakaznice za Mohorjeve knjige tudi na naslov
EURAM
Box 843
Columbus 16, Oliio. ali pa naravnost na naslov osred-
ZAHVALA DAROVALCEM ZA EHRLICH0V0 KAPELO V TINJAH
uničiti tudi sekularizirano civilizacijo. Ta tendenca je danes toliko bolj nevarna, ker razpolaga človeštvo tudi že s sredstvi, ki morejo brez posebnih težav uničiti ne samo cele narode, marveč celotni človeški rod.
Klub možnosti uničenja človeštva, ki bi jo mogel sprožiti kak sodobni "manager" svetovnih velesil, bi bil pesimizem neupravičen. V zgodovini človeštva se dogajajo sicer večkrat velike katastrofe, ki jih Previdnost dopusti, kadar ljudje ne poslušajo'ne zdrave pameti in nč božjih glasnikov, toda koncem koncev so tudi božjim šibam določene meje — in, kar je še važnejše: Bog je pripravljen odpustiti celim občestvom, dokler je v njihovi sredi vsaj—nekaj 'resnično pravičnih. Resno prizadevanje utrditi vero v lastnem življenju ter najbližjem delovnem okolju zadržuje na eni strani božjo jezo ter na drugi strani pospešuje rast duhovne obnove, ki se javlja v dokajšnjem delu sodobnega krščanstva. V veri obnovljeno človeštvo bo prej ali slej tudi prekvasilo odmirajočo civilizacijo ter jo nademestilo s pravo kulturo, ki bo zopet vzpostavila naravni red ter poedince in družbo približala božji zamisli.
Kakor povsod bodo tudi pri tem delu vračanja k virom doprinašafi eni-večji delež kot drugi. Toda nihče, ki mu je pri srcu lastna bodočnost ter bodočnost njegovih najbližjih kot tudi usoda lastnega naroda In celotnega človeštva, naj se ne udaja samoprevari, da se je mogočo iz današnje zmede in ogroženosti rešiti z zgolj sekulari-zirani sredstvi. Le po sodelovanju z Duhom je možno rešiti poedinca
Kanonik dr. Rudolf Blueml iz Celovca piše v pismu 19. decembra 1960: "Predvsem hvaležno potrjujem prejem 50.-$ za Ehrli-chovo kapelo, ki je, kakor cel dom, v bistvu že izgotovljena. U-pam, da Vam morem v kratkem poslati nekaj slik. Imenoma navedenim darovalcem še posebej "Bog plačaj 1" "
Preko Toronta so poedinci darovali za Ehrlichov spomenik, ki bo v obliki spominske kapele v okviru doma duhovnih vaj v Tin j ah na Koroškem, 550.-$, kar seveda še daleč ne krije stroškov. Nekaj darov je bilo sicer poslanih neposredno na Koroško, toda še daleč premalo, da bi mogli trditi, da je
NOVOLETNI POZDRAV SLOVENSKIH PLANIN.
njega tajništva družbe: Mohorjeva družba v Celovcu Klagenfurt, Viktringer Ring 26 Kaerten, Austria.	E. G.
bila kapela v celoti zgrajena iz te nabirke. Ker bosta dom in ka pela obremenjena še za dokaj časa z dolgom, so naknadni darovi še vedno dobrodošli. Pošljite jih ali na naslovi Rudolf Cuješ, 1 VValker Rd., Willo\vdale, Ontario, Canada, ali pa neposredno kanoniku dr. Rudolfu Bluemlu, Gurk-haus,' Pertnerstrasse, Klagenfurt, Austria.
so sprva bolj ali manj popolno j in družbo, zagotoviti svobodo in razbile na veri temelječo in z nra% j mir ter kolikor toliko zadovoljivo nostjo prepojeno kulturo. V svo-1 rešiti vprašanje razdelitve zemelj jem doslednem razvojuk poabso- skih dobrin med narodi in v na lutenju poedinih področij in zani- rodnih občestvih med poedinci. kanju verskih korenin groze daneš	dreš
"Ontarijska vlada jo ponosna ne velikanski razvoj te pokrajine v zadnjih letih . . . razvoj, ki se bo nadaljeval. Istočasno vaša vlada polaga važnost na blagostanje posameznika v družbi"
MINISTER
HON. W. M. NICKIE, O.C.
Minister of Plonning and Developm9n! fdr the Province of Ontario.
izdelkov, ki bi bili lahko izdelani v ž? obstoječih tovarnah. Glavna smer tega novega oddelka bo, da najde možnosti izdelovanja izdelkov odma, ki jih dosedaj vedno uvažamo. S spremembami nove ekonomske klime je delo vlade za razširjenje in razvoj dobilo novega poleta. Kot velika produktivna pokrajina na področju industrije, poljedeljstva in drugih važnih izdelkov, je cilj njene vlade razširiti trg in povečati razmah. Uradi oddelka za načrte in razvoj. — l uradnimi prostori v Londonu, New-Yorku in Chicagu, — so na razpolago vsem ki se bavijo z izdelovanjem ter žele informacij o novih izdelkih — razume se, vse na brezplačni in zaupni bazi.
Za nadaljne infromacije pišite ravnatelju g. F. J. Lvle
ONTARIO DEPARTMENT OF PLANNIKG & DEVELOPMENT
Hon. W. M. Nkkle, M.B.E., M.C., O.C.	Hon. Leslie M. Fros», Q.C., IL.D.
MINISTER	MINISTER , „
V zadnih petnajstih letih je ontarijska pokrajina uživala nepopisen razmah z industrijskim razvojem, ki nima primerjave v Kanadi in je zavidana za isto po vsem svetu. Danes je več ljudi zaposlenih V pokrajini kot kdajkoli popreje in dohodki teh delavcev so najvišji kar pomni zgodovini, pokrajine. Da obdrži to večno razvojno gospodarstvo je vlada Ontarija preko trgovskega in industrijskega odseka, oddelka za načrte in razvoj ustanovila Raziskovalni oddelek za izdelke, ki bo povspeševal izdelavo in zaposlenost v izdelovalni industriji Ontarija. Iskali bomo novih
DODATNO ZAVAROVANJE ZA ČLANE HRANILNICE IN POSOJILNICE JANEZA E. KREKA V TORONTU
Odbor Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu jc podpisal pogodbo s CUNA Mutual Insurance Society, da bo zavarovanje posojil odslej vklučevalo ne samo popolno delanezmožnost,
bolezni — dolžne obroke brez ozira na to, ali jih je doSrtik med tem sam odplačeval ali ne. Kdor bi plačeval dolžne obroke tudi v času bolezni, bo dobil denar
ampak tudi začasno, ki traja tri j vrnjen. Ker je pogoj plačila tri-mesece ali več. Ce bo kdo od mesečna bolezen, zavarovalnica članov zadruge bolan'"tri mesece ; ne začne plačevati obrokov, dok-ali več, bo zavarovalnica plačala t ler ne potečejo trije meseci od zadrugi vse obroke in obresti, ki začetka bolezni. Novo dodatno žabi jih član mOral plačati v tej dO- j varovanje seveda ne velja za pri-
bi nO določilih pogočlbe. Za*ird- mere bolezni, ki so se začeli.
t
valnica bo plačala — potrebno je predno je to dodatno zavarovanje seveda zdravnikovo spričevalo o stopilo v veljavo.
'oy/ce iz
iS LOVE NI JE
"GLAS" poroča 15 oktobra 1960
•	Na zemljišču škofijskega zavoda sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano zidajo prvo sklenjeno srbsko naselbino v Sloveniji. V aprilu 1941 je nemški o-kupator Slovenije prvi odtujil zavod njegovemu namenu, sedaj je Beograd v ta namen dirigiral skupino Srbov jemat Slovencem zemljo in posest. Sicer nekateri to razlagajo kot breznacionalne ukrepe komunizma, ki se na narodnostna čustva ne ozira, vendar je zanimivo, da se isto dogaja že leta in leta tudi no Hrvatskem (vse glavne kulturne ustanove v Zagrebu so v srbskih rokah — listi, agencije, radijske postaje, gledališča).
•	Zahteva srbskih slušateljev
na ljubljanski tehniki, da morajo
posebno med mladino. Med novimi slušatelji so večinoma akademiki, ki vojne in revolucije niso doživeli ali pa komaj v otroških letih in se zato upirajo s čisto zdravimi argumenti.
• Takoj ko je slovenski študent
Humbert Pribec — kakor sam piše v Mislih (1960) —dopotoval v Avstralijo, je šel na univerzo v Melbourne vprašat, kako bi lahko tam nadeljeval v Ljubljani začete študije. Z velikim zadovoljstvom in ponosom je poslušal, ko so mu dejali, da je ljubljanska univerza na zavidiljivi visi ni, da oni od vseh univerz v Jugoslaviji najbolj upoštevajo ljubljansko, da mu priznajo vse dosedanje študije. Pozneje je poizvedoval za vzrokom tega dobrega glasu. Ugotovil ga je v delu prof. Janka Lavrina. Nje-
profesorji predavati v srbohrvaš-1 gove knjige rabijo avstralski sla-čini, je naletela na oster odpor visti za obvezne učbenike.
BOLJŠE POINO KOT NIKOLI
Večina emigrantskega tiska narodov, ki trpe pod komunistično diktaturo v Jugoslaviji, je ves čas naglašala ter opozarjala zlasti lah koveme politike v Severni Ameriki, da je ves spor med Titom in Moskvo le površinskega značaja. Koncem koncev smo dobili zaveznika v beograjskem dopisniku Nevv York Timcsa Paulu Under-vvoodu, ki se pritožuje 25. decembra 1960 iz Beograda, da tisk v Jugoslaviji ne kaže nikake nevtralnosti v svetovni politiki. Sicer,, pravi, napadi na zapadno politiko
in Združene države ne dosegajo govorov.
ostrin kot v drugih komunističnih publikacijah v Sovjetiji in satelitskih državah, toda v skoraj vsakem mednarodnem vprašanju napadajo časopisi Zapad in zlasti Združene države. Stališče Moskve je redno podprto in zagovarjano, izjemoma kedaj zamolčano, nikdar pa napadeno. Dopisnik pravilno povdarja, da je to mogoče razlagati edino tako, da čutijo tudi komunisti Jugoslav ije prvenstveno obveznost do mednarodnega komunizma in navaja tudi primeren citat iz enega Kardeljevih

VERSKI POLOŽAJ V SODOBNI FRANCIJI
Francoski, enciklopedisti niso samo duhovno pripravili francosko politično revolucijo, marveč s o povzročili v veliki meri in pospešili postopno razkristjanjenje celotne evropske kulture ne samo v Franciji, marveč tudi po ostali evropskih deželah, vključno Slo-•vcnijo. Duhovni odpad od verskih korenin evropske kulture je najprej zajel inteligenco, nato meščanstvo, delastvo- in končo tudi kmeta.
Duhovni razvoj se s tem seveda ni ustavil. Nove generacije francoskih mislecev so dale slovo matc-rializmu in zopet priborile kato-lištvu častno mesto v francoski družbi. Gibanja katoliške akcije se neumorno trudijo, da nekako popravijo zgodovinsko krivdo francoskega naroda in da pod vodstvom daljnovidnih kardinalov in škofov služijo kot zvezda vodnica tudi drugim narodom. Vest francoskih katoličanov je bila vzbujena do tolike mere, da so poedinci šli celo dalje kot je bilo prav (pojav duhovnikov-delavcev), toda sociološko so bili ti pojavi potrebni: množice je možno prebuditi in nagniti do dejanj le s heroičnimi dejanji, ki so pa seveda v stalni nevarnosti, da zaidejo v nasprotno pretiravanje.
Sodobna Francija je danes tudi znana kot vodilna na področju sociologije vere tako v teoriji kot tudi v praktični izvedbi. Znanstveno zbiranje podatkov in izkoriščanje spoznanj dejanskega položaja daje neprimerno več upanja, da bodo izvajane akcije rodile tudi uspehe.
L&nsko leto so francoski škofje posvetili svoje veliko skupno zborovanje, ki ga imajo vsakih pet let, vprašanju ražkristjanjenja Francije. Kot izhodišče svojih razgovorov in sklepov so uporabljali poleg drugih del francoskih sociologov zlasti študijo kanonika Boularda o "dejanskem stanju razkristjanjenja v Franciji"-(objavljeno v Information Catholi-ques Internationales, št. 119, 1. maja 1960).
Dej'ansko Stanje
KanOnikOva razprava, ki jo je •pripravil po naročilu škofov, ugotavlja, da kljub nasprotnemu mnenju splošno versko stanje v Franciji kot celoti ni mnogo nazadovalo od časa francoske revolucije. Razkristjanjenje se kaže bolj v pešanju vere in verskega .duhu kot pa v množičnem javnem odpadu od Cerkve.
Po objavljenih podatkih krstov v francoskih škofijah za 1. 1958 je bilo mogoče ugotivi, da je bilo 91.596 vseh v Franciji rojenih o-trok krščenih. Pri tem je treba upotevati, da je med 45 milijoni prebivalcev kakih 800.000 protestantov, 300.000 muslimanov in 250.000 Židov. Protestantske ločine štejejo nadnlje kakih 130.000 in katoliške kakih 25.000 oseb. V celotni Franciji ni torej opaziti znatnega upadanje števila krstov, čeprav so poedini okraji v Parizu, kjer ostane do 30% otrok nekr-ščenih.
Verski pouk
Nasprotno pa narašča število mladine, ki ne uživa sistematičnega verskega pouka. V večjih mestih dosegajo okraji visoke odstotke otrok, ki ostajajo brez rednega verskega pouka, v poedinih primerih celo do 50%. Da pouk tudi ni vedno učinkovit, dokazuje dejstvo, da celo otroci, ki hodijo k verskemu pouku, opuščajo obisk nedeljske maše.
Odlaganje krsta in naraščanje civilnih porok.
Notranje versko pešanje dokazuje tudi ugotovljeno dejstvo, da starši vedno bolj odlašajo s krstom novorojencev zlasti v velikih mestih (posebno med najnižje stoječimi sloji).
Civilne poroke naraščajo zlasti zaradi civilnih razvez zakona, ki jih Cerkev ne priznava. V nekaterih predelih po 25% družin ne živi v cerkveno veljavnem zakonu.
Zakramentalno življenje.
Francoski sociologi uporabljajo zemljevide, na katerih prikazujejo versko stanje po pokrajinah. Pri tem se je pokazalo, da igrajo veliko vlogo socialno kulturna o-krožja, ki vključujejo določeno zadržanje ljudi brez ozira na škofijske meje. To kaže na dejstvo, da ni mogla Cerkev predreti v razna kulturna področja, ki so ji bila odtujena, čeprav je porabljala ista sredstva kot v drugih delih (n.pr. iste škofije, ki vključuje dva različna kulturna kroga; značilno je tudi to, da med temi krogi ni večjih prehodov: velika nasprotja žive drugo ob drugem v neposredni bližini).
Zemljepisna razdelitev kaže tri večje skupine (določene po poda-kih 70 škofij od celotnega števila 87):
Dvanajst škofij blizu Pariza (četrtina prebivalcev Francije) kaže zelo nizko stanje povprečnega prejemanja zakramentov: samo kakih 20?o odraslih sprejme zakramente za Veliko noč. Zahodni, vzhodni del Francije ter Osrednji Plateau vsebujejo predele, kjer zadosti letni dolžnosti prejemanja zakramentov vsaj nad 509o odraslih. Poedini okraji dosegajo visoke odstotke nad 80 in celo 90%. Podrobnejša raziskovanja v Parizu pa so pokazala da se splošni verski položaj v zadnjih 100 letih ni veliko spremenil. Opaziti je manjše enote, kjer so se razmere poslabšale) in zopet druge,kjer so se nekoliko izboljšale, toda na splošno so predeji obdržali staro stopnjo verskega udejstvo-vanja. Za celo Francijo kažejo podatki, da izpolnjuje velikonočno dolžnost 32.5% odraslih in da samo 2696. obiskuje nedeljsko mašo redno.
Kot je bilo že omenjeno, izvaja zemljepisni položaj (dejansko na določeno pokrajino omejeno kulturno okrožje) izredno velik vpliv na versko življenje. Glede v pliva spola na versko življenje kažejo podatki, da je vsaka mlajša generacija žensk manj verna. To kaže, da spol kot tak ne igra velike vloge, marveč doba, v kateri žive. Največji odstotek vernih moških pa izkazuje starostna doba ned 25 in 44 leti, dočim kažejo moški pred in preko te dobe nižja povprečja.
Srednji stan kaže na splošno bolj intenzivno versko življenje kot pred sto leti, dočim so delavski sloji na splošno na najnižji stopnji. Toda tudi tukaj se primeri, da so krajevni vplivi mo-čneši kot družbeni poolžaj: v ko-krajini Vendeen n. pr. hodi redno k nedeljski maši 8596 nad 20 let starih tovarniških delavcev, kar je mnogo nad povprčjem za celo Francijo.
Vpliv podaljšane šolske obveznosti
Zanimov je vpliv podaljšane šolske obveznosti na versko življenje mladine. Študija je pokazala, da predstavlja za mladino največjo nervarnost zgodnji vstop v svet odraslih. Kolikor bolj se ta vstop odloži, toliko verjetnost je, da mladina ne bo opustila verskega življenja. Pa tudi v primerih, da se odtuji verskemu življenju, je odpad redno manjši po intenzivnosti.
Sklepi škofovskih konferenc.
škofje ugotavljajo, da ga ni področja, kjer oznanjanje evangelija ne bi bilo potrebno. Zato mora postati celotna Cerkev v Franciji
ZDRAVNIKOV KOTIČEK
Par besed o raku:
Rak je poleg žilnih in srčnih bolezni tista kuga, ki največ življenj pobere dandanes. Ogromno človeškega napora, materij alne-ga in umskega je vloženo v to, da bi se našo zdravilo za to zavra t no bolezen. Vsaki dan se pojavljajo nova zdravila, prepogo-stokrat znanstveno nekontrolirana, pač pa hlastno širjena po "dobrih" sosedah in senzacij žejnih časnikarjih. Da bodo bralci dobili vsaj malo vpogleda v problem raka, evo par dejstev o tej bolezni.
Kaj je rak? Rak je prebohotna in nebrzdana rast celic v živem telesu. Rast, ki se ne pokorava zakonom' narave oz. silam ki sicer nadzorujejo rast zdravih celic v živem organizmu. Peleg tega tkivo zraslo iz rakovih celic ne vrši nobene koristne naloge v telesu, kot to delajo celice zdravega tkiva.
Kakšna je potemtakem razlika med zdravo in rakovinasto rastjo? Normalna rast začne s prvo delitvijo oplojenega jajčeca, raste naprej pod nadzorstvom tajinstvenih sil v organizmu vse dotlej, dokler ne pride do polne zrelosti dotičnega tkiva. Zatem pa rast obstane, razen v
miaijnska. Prvenstveno pozornost ja treba posvečati tistim, ki so od Cerkve najbolj oddaljeni. Kot sredstvo bodo uvedli posebno "tretje leto" za duhovnike. Po kakih petih do desetih letih dušno-pastirskega leta se bodo vrnili zopet za eno leto v bogoslovje, da se versko obnove in osvežijo versko in dušnopastirsko znanje, škofje bodo ustanovili tudi posebno središče, ki bo koordiniralo povečano domače misijansko delovanje.
R.e.
b naj postani
I
?
Iz dveh glavnih razlogov: iz lojalnosti do nove domovine in zaradi osebnega interesa. Povsem naravno se pričakuje, da boste povzeli formalne korake, da postanete državljan, kar bo pokazalo Vašim otrokom in drugim Kanadčanom, da ste pripravljeni udeleževati se pravic in odgovornosti državljana te države. To je prav za prav moralna dolžnost. Kot državljan boste uživali vse pravice, ki jih uživajo ostali Kanadčani. Mogli boste voliti in biti izvoljeni v javne službe, da boste mogli služiti v polni meri občestvu.
Kot državljan imate pravico do kanadskega potnega lista, ki olajša potovanja in jih napravi bolj varna.
Za državljanstvo morete zaprositi sedaj, če ste prišli v Kanado legalno kot priseljenec in ste živeli- tukaj štiri leta in devet mesecev po dnevu prihoda.
Zadostno znanje angleščine ali francoščine je tudi potrebno.
Prošnjo za državljanstvo lahko vložite bodisi v uradu okrajnega sodišča, - "Clerk of the Court"-bodisi v uradu najbližjega sodišča za kanadsko državljanstvo, - "Clerk of the Canadian Citizfenship Court" - bodisi pri registrarju za kanadsko državljanstvo, - "Registrar of Canadian Citizeship" - če živite več kot 50 milj od najbližjega sodišča.
Če še niste izpolnili pogojev, se pripravljajte za državljanstvo. Udeležujte se tečajev za jezik in državljanstvo v Vaši občini.
Ellen L. Fairclough Minister of Citizenship and Immigration
izrednih primerih, ko je treba nadomestiti uničeno tkivo. Rako-vina pa se pojavi, kadar celice ali grupa celic nenadoma začnejo ponovno rasti, podobno kakor so rastle zdrave celice v prvih tednih življenja. Celice, rezultant rakove rasti, -se ne pokoravajo tajinstvenim silam, ki nadzirajo normalno rast, pač pa se potuhnjeno vrinejo med zdrave celice, jih potisnejo ob stran, jih tudi uničijo, najprej v neposredni bližini, a zatem pa se razselijo po vsem telesu. In taka nebrzdana rast celic je kar poznamo dandanes kot rakovo bolezen.
Kaj je vzrok raka? Dejanski vzrok raka je na žalost še popolnoma nepoznan. Ni niti ene trdne znanstvene podlage, da bi bacili ali pa virusi bili povzročitelji raka v človeškem organizmu. V kolikor vemo danes, rak ni niti nalezljiv niti kužen, tudi se ne prenaša s poljubi ali podobnimi dotiki.
Je rak krvna bolezen? Levkemija, bolezen kostnega mozga in limfnih bezgavk, je v bistvu rako-vina. Nekontrolirana in prebohotna rast belih krvnih celic je značilna poteza te bolezni. Ta bolezen je rak krvnih celic. Kri pa po drugi strani lahko raznese rakove celice z enega mesta živeča organizma na druge bolj oddaljene, v istem organizmu.
Prehrana, niti način prehrane, v kolikor znanost more trditi da nes, nima prav nobene zveze z rakom.
Je rak deden? Moremo zatrditi, da ni nobenega solidnega dokaza, ki bi res znanstveno mogel zagovarjati dednost raka.
Kako se rak razseje po telesu? Na tri načine. Rakove celice morejo rasti z enega telesnega tkiva v drugo, v neposredni bližini. Iste morejo zaplavati v limfni tok ter poplaviti limfne bezgavke ali žle ze. Morejo pa tudi zaiti v kri, in ta jih potem razseje po celem telesu.
Kako hitro rak raste? Nekatere oblike raka se razbohotijo bolj v par tednih kot druge v par letih. Rast raka v glavnem zavisi od oblike tkiva, kjer se rak "zaredi".
Imajo alkohol, neredna prehrana in kajenje sploh kak vpliv na raka? Ni nobene poznane direktne zveze med uživanjem alkohola in rakom. Pač pa ima alkohol kvac-ni vpliv na želodec in na jetra, kjer more biti vzrok neozdravljivih obolenj. Neredna prehrana ne zaredi raka, a je vir bolezni prebavil. A kaj s tobakom? Dolga in izčrpna znanstvena raziskavan-ja so prišla do sledečih zaključkov: kadilci imajo več možnosti, da umrejo za rakom na pljučih kot pa nekadilci.
Ali je danes več rakovih obolenj kot.nekdaj? Število novo odkritih slučajev raka se lahno veča iz dneva v dan. To bo pa verjetno zato, ker dandanes imamo na razpolago boljša sredstva za dijagnostici-ranje raka kot pred leti, po drugi strani je dejstvo, da se prebivalstvo stara — vedno več ljudi dočaka takozvana "rakova leta", in končno, ljudje se bolj zavedajo resnosti rakovih obolenj in preje iščejo zdravniške pomoči.
Tudi otroci morejo oboleti za rakom, že prav v zgodnji mladosti. Zdravniška znanost drži dandanes nalezljive in kužne bolezni v "šahu", zato pa je rak pri otrocih, posebno v Kanadi, na drugem mestu — takoj za nesrečami — kot vzrok smrti v tej življenski dobi.
Ni nobene bistvene razlike med številom obolenj za rakom, bodisi pri moških ali ženskah, samskih ali poročenih. Pa vendar en zanimiv pojav: poročene žene, ki so rodile otroke pogosteje obolevajo za rakom materničnega vratu kot pa neporočene ali take, ki otrok niso imele. A vendar to ne -velja za Židinje in muslimanke, ker pri njih je obrezovanje otrok verski obred, to se pravi, da so vsi moški obrezani, in statistika je pokazala, da ima to ugoden
LOVEN5KEGA
TiSMJ-L
Branimir Pistivšek
VPRAŠANJE SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA
(Ponatis is SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA ZBORNIKA, III. letnik, 1958-1960, Muenchen 1960, str. 140-148.)
UVOD
Danes se mnogo govori o emigraciji, emigracijskih problemih, o žaloigri emigracije in podobno. Ker smo sami delec tiste skupnosti, ki se naziva emigracija, nas zanima, kaj se prav za prav skriva za tem pojmom. Emigrant (latinsko emigrare- izleti se) je tisti, kateri je bodisti iz verskih, gospodarskih narodnostih, političnih, in družbenih razlogov bil primo-ran zapustiti svojo domonivo za nedoločen čas s trdo voljo vrnitve, čim se razmere spremenijo v njegov prid. Prvo zgodovinsko nes-
vpliv na raka na ženskih porodnih organih.
Da-li so vse novotvorbe ali bule rakovine? Nikakor ne. Dve vrsti bul poznamo: benigne/nezločeste/ in maligne/rakove/rasti.
Kateri znaki nas morajo napo-tiki k zdravniku, ker bi lahko bili zarodek raka? Najprej naj povda-rimo, da bolečina nikakor ni eden od zgodnjih znakov rakovega obolenja. Toda vsako nenavadno krvavenje ali iztok, nove bule ali zrastline, rane ki se ne celijo, spremembe kar se izločilnih organov tiče, trajajoč kašelj ali pa hripavost, trajajoče motnje v prebavi, ali pa težave pri požiranju, vsaka nenadna sprememba pri
j porno emigracijo so imeli Judje, 1 ko so po razdejanju Jeruzalema leta 70 po Kristusu morali iz ver-skonarodnostih razlogov zapustili svojo domovino. Res da je od takratne izselitve pa do ustanitve neodvisnega Izraela preteklo polnih 1878 let, preden so se mogli vrniti in da je nežtevilne rodove pokrila ali vsrkala tuja zemlja, toda dejstvo, da so vsi Judje upali v vrnitev domov opravičuj a tudi v tako dolgem razdobju pojem e-migracije, kajti bistvo tega pojma, torej želja po povratku, je bila živa pri vseh Judih skozi vse ve-kove.
Ce odštejemo torej to-množično izselitev Judov, so se pričele emigracije šele v obdobju reformacije in proti-reformacije, ko so se posamezne države borile za svojo kon-fesijonalno edinost. Ta pojav se je nadaljeval, ko so nasprotniki absolutizma odklanjali vsemogočnim potentatom svojo poslužtnost, ter je dosegel svojo kulminacijsko točko v zadnjih 30 letih, ko je boj med demokracijo in diktaturo dosegel svoj višek. Glavne emigracijske tokove opazimo v 16. in 17. stoletju na zahodu, kjer so puritanci in kvakerji na Angleškem, katoličani iz Irske in V. Britanije (po 1650) započeli na odru svetovne zgodovine svoj tragični ples.
Nadaljevali so ga hugenoti iz Francije (po 1685), valdenzijci iz
bradavicah ali prirojenih znakih,
nuncije vpu	vaiuviiiijvi
nas morajo napotiti do tega, da | piemontaj protestanti iz Solnogra-gremo vprašat za svet zdravnika.i da (mgJ francosko plemstVo in Človek, ki kaj takega na sebi opa-; meščanski sloj po francoski reVo-zi, naj ne gre vprašat za svet so- j^.. (Wgft)( poljski necionalisti sedo "vseznalo", niti naj se ne. pQ roparski delitvi suverene Polj-zapre vase in "tuhtaj pač pa naj ^ (,795) in po dveh ponesrečenih vstajah (1831; 1936), romunska narodna manjšina na Madžarskem (po 1880), ruski nacionalisti po letu 1917, Armenci po likvidaciji samostojne Armenije (1921-22), pripadniki srednjeevropskih narodov po italo-nemško-madžar-ski agresiji (1939-40-41) isti po sovjetski zasedbi Srednje Evrope po 1945, Severni Korejci po letu 1950, severni Vietnamci po letu 1945, in od letos t.j. 1959 dalje Tibetanci. Veriga teh pojavov je torej dolga in se bi jo lahko izpopolnili s podatki in zgodovinskimi poročili. In se nadaljuje, kot da ni dovolj solza in trpljenja.
Vsaka emigracija iz katerih koli že razlogov je torej odtok gotovega števila ljudi od ene narodne skupnosti k drugi ali krajše izraženo: z emigracijo krvavi narod, kateri se izseljuje in pridobiva na-rodr.k. kateremu .se priseljuje. Iz-seljenstvo je vedno bilo, je in bo žalosten krvotok za odseljujoč narod. Kot otrgan ud od materinega telesa je že po naravi obsojeno na životarjenje in usihanje, dokler ne izgine brez sledu v tujem narodnostnem morju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
gre k zdravniku, v katerega ima zaupanje. Podvrže naj se njegovi sodbi in sledi njegovim nasvetom. S tem si bo prihranil veliko nepri-lik sebi in družini, koristil bo svojemu zdravju, prav posebno pa pa bo koristil svojim živcem. Ce zdravnik ugotovi raka, bo verjetnost ozdravljenja večja, čc bo pa zdravnik rekel, da znakov raka ni, bo pa bolnik potolažen, ter po spet lahko mirno spal ter zadovoljno živel v krogu svojih.
Ali je rak ozdravljiv? Nekatere oblike raka, posebno na koži, so ozdravljive že pri sedanji zdravniški znanosti o raku. Pri drugih pa se rast more zaustativi, komplikacije preprečiti ter tako življenje bolniku podaljšati.
Kakšna so najboljša zdravila za raka dandanes? Kirurgija, roent-genski žarki, radium in kobalt, ali pa kombinacija teh. "Notranje" zdravljenje, to sc pravi razna kc-mišna zdravila, so še vedno v dobi preiskušnje. Petrolej ne ozdravi raka, pač pa petrolejske snovi celo morejo sodelovati pri nastanku rakovin.
Strah in nepoučeonst sta dva glavna vzroka, da ljudje predolgo odlačajo z zdravniško pomoč, morda celo izgubljajo čas in denar pri raznih mazačih in vsevedcih. So pa še drugi, ki mislijo, da je obolenje za rakom neka sramota, ter tako skrivajo svojo bolezen pred svojci in prijatelji.
In za konec. Kaj moremo doprinesti, da se število ozdravljenj rakovih tvorb poveča? Prvič, s pravočasnim posvetom pri zdravniku, drugič s pametnim in razumnim sodelovanjem med bolnikom in zdravnikom in tretjič, s podpiranjem organizacij in znanstvenikov, ki se nesebično žrtvujejo in posvečujejo študiju raka in njegovega zdravljenja.
Dr. F. Porovne
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik Urejuje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20 , pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja marala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
PROSIMO
PORAVNAJTE NAROČNINO!
jtfatf^JlLOVENCf
Toronto
•	Na sectanku Slovenskega kulturnega krožka je 11. decembra predavala ga dr. Ljudmila Dolar-Mantuani o Islandsiki, ki jaje obiskala ob priliki letdšnjega mednarodnega kongresa gajblogov. Njeno predavanje so osvetljevale barvaste slike, ki so nam približale deželo in ljudi, ki niso zanimivi samo za geologe' zaradi vulkanov ter vročih vre lcjev, ampak za vsakogar zaradi neosebnega načina življenja, ki je cicjansko omogočeno po toplih vrelcih. Prebivalci Islandske imajo z£lo bogato in staro književnost. Pismenost je bila že zgodaj razvita in ohranjenih je izredno število rokopisov. Ker je bil jezik že zgodaj dovršen, more mladina čitati ro-' kopise brez kakih poššbnih komentarjev. Islandci tiskajo največje število knjig na prebivalca na svetu in so v tem pogledu pred Slovenci. Prihodnji sestanek bo 8. januarja.
•	"Prešernov popoldan" Slo-' venskega kulturnega krožka v Torontu bo v nedeljo popoldne 12. februarja ob 3 uri, v prostorih International Instituta na: College St. Vljudno vabljeni!
•	Hranilnica Janeza E. Kreku sporoča, da je zadnjega decembra vpisala v dobro vsem iz-posoljevalcem osebnih posojil 2096 vplačanih obresti. Kdor je upravičen do tega povračila, naj prinese svojo knjižico v pisarno, da mu bo blagajnik vpisal vsoto tudi v knjižico.
•	Torontske javne knjižnice so v zadnejm času pridejale slovenskemu odseku naslednje knjige: Legiša, Lino, ed	894.84
Zgodovina slovenskega slovstva.
1956-59. 2v.
Tavčar, Ivan	'»"-•»»g*
Med gorami: Zgodovinske povesti: V Zali. (Zbrano delo, v.3) Otok in Struga: Ivan Slavelj: Mrtva srca. (Zbrano delo, v. 2) Vodnik, Valentin	891.84
Izbrane pesmi. 1958. VVells, H.G.	909
Svetovna zgodovina. 1937. 3v. Knjige si lahko izposodite ali v glavni knjižnici (College-St. George) ali pa v kateit koli podružnici, če poveste naslov. Za izposojanje ni treba nič plačati, le za izkaznico plačate lOtf.
•	Med številnimi voščili za božič in novo leto, ki sta jih sprejela "Sloyenska Narodna Zveza" a Torontu in urdništvo lista "Slovenska Država" so bila j tudi voščila naslednjih gospo- j dov: g. J. Yaremko, ontarijski pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo, g. A. Grossman, ontarijski minister brez listnice, vodja opozicije federalne vlade g. Lester B. Pearson, oba torontska dnevnika Star in Telegram, g. R. Mitchener, predsednik federalne (otta\vske) zbornice, g. F. Lausche, U.S.A. senator, Dr. J. M. Kirschbaum v imenu Slovak National Councila, g. A. Thompson, član ontarijskega parlamenta, ga. West, predsednica Inter.i Inst. of Metrop. Toronto, g. prof. J. Dom. Mantuani, Committec for Free Byelorussia, g. M. Jaku-bec, predsednik, Mutual Coope-ration League, g. Stane Pevec iz Anglije in g. Franc Pirnat iz Čile. Vsem naša prisrčna zahvaja!
•	Naprošeni smo, da pomagamo naj iti G. Sergi Fajta, ki baje živi v Torontu. Po njem povprašuje njegov prijatelj iz Jugoslavije, ki se sedaj nahaja v Calgary. Ce imenovani zve za to poizvedbo, ali kdorkoli, ki ga pozna, naj se javi v upravi "S.D." na 646 Euclid Ave., Toronto, WA. 2-4746, ali pa naravnost na naslov: Mr. Silverster Pišlar, 429 5-Ave. S.E., Calgary, Alberta.
•	Proti-titovske demonstracije V Torontu, ki so bile ob priliki organizirane "Proslave 29. Novembra" na nedeljo 27. Novembra v spodnjem ddu mesta, niso
bile prenašane samo preko radia in torontske televizijske postaje, ampak so močno odjeknile tudi v belgrajskih vladnih listih, kot so "Politika" in drugi, po katerih so se razlivale besede polne žolča, pelina in — žvepla. Pri demonstracijah so sodelovali pripadniki Ma-cedoncev, Hrvatov, Srbov in Slovencev, brez razzlike na politično orjentacijo v pogledu jugoslovanske države.
•	Katoliška ženska liga pri farni cerkvi Marije Pomagaj v Torontu, je organizirala lepo uspel, slovensko domač predbožični sejem ali bazaar. K uspehu naše čestitke. Veseli bomo če bodo spet kmalu kaj lepega pokazale.
•	Družabno življenje Slovencev v Torontu je po božičnih praznikih spet oživelo. Plesov, iger in drugih družabnih prireditev je toliko, da je dovolj prilike za razvedrilo za staro in mlado.
•	Poročevalac teh novic je zvedel, da se je pred Božičem vršil ustanovni občni zbor za "kar naj bi bilo Društvo Slovencev v Torontu". Razmere, v katerih živimo kar kličejo po nekem docela nepolitičnem društvu ali klubu, ki naj bi bil reprezentativni, kulturni, družabni in narodni center vseh nekomunistično usmerjenih Slovencev živečih v Torontu.Mno-gi, zlasti novodšli so upali, da st bo kaj podobnega organiziralo. A na. žalost smo spet zdrknili na stare, izvožene, a zelo spolzke ko-lesnice, ter smo tako Slovenci spet bogatejši za eno organizacijo po
starem receptu.
•	Pri slovenski fari v Torontu je začel izhajati tedenski Bilten, ki ko skušal nadomestiti nedeljska oznanila. Gospodje pridigarji bodo tako imeli več časa za razla go Božje besede. Idejo pozdravi jamo.
Chicago
•	Martinovanje Slov. Narodne Zveze v soboto 12. novembra je bilo zopet prav lepo presenečenje za mladi svet, ki se rad vrti in si želi poštene domače zabave. Bilo je mnogo dobre volje, policaji so imeli mnogo posla, da so prijeli "uzmoviče", ki so "kradli" grozdje. Le zdi se, da je bilo več "grabežljivih" rok kakor pa budnih oči policajev.
•	Predpustna plesna zabava Slov. Narodne Zveze bo letos zelo zgodaj, v soboto 21. februarja. Zopet seveda pri Tomazinu. Igrala bo Roman Possedijeva godba, ki smo jo zadnjič kar pogrešali. Vabljeni vsi, iz Chicaga in okolice! Bodo krofi in druge domače dobrote!
•	Koncert cerkvenega pevskega zbora je bil v soboto 19. novembra v veliki cerkveni dvorani. Nastopili so trije zbori: cerkveni pevski zbor, zbor najmlajših in že poznani Mladinski zbor. Letni cerkveni koncert je vedno pomemben kulturni dogodek v slovenski naselbini. Tudi letošnji koncert je bil tak dogodek, ki je pokazal zopet lep korak naprej pri vseh nastopajočih zborih. Cerkveni zbor je zapel v začetku 9 pesmi, ki so krepko zvenele in tudi zajele občinstvo Zbor dečkov iz farne šole, nad 40 mladih svežih grl, je zapel 5 pesmi. Kakor slavčki pojo, p. Vendelin je lahko ponosen na te dečke. Nam že poznani Mladinski zbor je'obču-teno podal 5 pesmi. Ze zaključek je cerkveni zbor zapel 4 narodne, ki so prav tako lepo zvenele. Sodeloval je tudi majhen, toda dokaj dober orkester, ki je pa bil tu in tam malo premočan, da niso glasovi prišli dovolj do izraza. Lahko čestitamo pevcem, prav tako pa tudi pevovodju p. Vendelinu na uspehu.
•	"Pod židano Marelo" je bilo geslo večera, ki so ga priredili članj Plesne skupine SARC. Agilni in požrtvovalni člani plesne skupine, ki so v zadnjih letih toli-
EURAM B00KS
Box 843, Columbus 16, Ohio
Če želite na prijete način izboljšati svoje znanje tujih jezikov, če hočete v svojih otrocih vzbuditi ponos, da so Slovenci, če želite razveseliti in informirati o slovenski književnosti tujerodnega prijatelja, dobrotnika ali kulturnika, če bi radi poklonili primeren car ameriški ali kanadski knjižnici in s svojim naročilom obenem pomagali, da prodre slovenska kultura v široki svet, potem boste gotovo naročili kako naslednjih EURAM knjig:
V angleščini
Jurčič-Kolednik, George Koziak, a Slovenia Janizarv .... $2.50 (posebe popust za otroke slovenskih strašev) .... $1.80 Finžgar-Kolednik, Seven Tableaux for Lent .............................50
V	francoščini
Jurčič-Kolednik, Le janissaire Slovene Georges Koziak .... $2.50 Terčej-Kolednik, Les charretieres (nagrada Franc.
Akademije) ..:........................................................-...:......... $1.50
Bazilij-Kolednik, Le petit Tonček du Potok (mnogo
slik iz Slovenije, pride kmalu na trg) .................... $2.50
Sterle-Vodenik, Un martvr des temps modernes
(predgovor škof Gregorij Rožman) .................... $L50
Finžgar-Kolednik, Sept tableaux pour le Careme ................ .40
V nemščini
Finžgar-Kolednik, Die Magd Anka (platno) ....................... $3.00
Jurčič-Kolednik, Zigeuper, Janitscharen und
Georg Kozjak .................................................................. $2.50
Jurčič-Kolednik; Der zehnte Bruder (Vezano
pride kmalu) .................................................................. $4.00
Finžgar-Kolednik, Siebcn Bilder fur die Fastenzeit .............50
V	italijanščini
Jurčič-Kolednik. Giorgio Kozjak, giannizzero sloveno .... $1.50
* rt *
Na razpolago so še druge knjige, kot Kozjak v latinščini ($2), v moderni grščini (broš. $1.50, vez $2.50), Finžgarjeve Podobe- v portugalščini, grščini, hrvaščini (po $0.50 vsaka), itd. Če bo kaj dobička, bo šel v celoti za tisk novih del.
Se priporoča za naročila in obenem želi vsem Slovencem srečno, uspehov polno Novo leto.
SLOVENSKA KULTURNA USTANOVA EURAM
Rev. Nande Kolednik, predsednik	Edi Gobec, tajnik
Perite in sušile vaše perilo
aulomatično brez
napora...
elektriko!
NOVO PLOŠČE
$1.25
$1.25
SL 7
MOJ RODNI DOM PROTI JUTRU
KVINTET AVSENIK
SL 8
GOR CEZ JEZERO BODI ZDRAVA DOMOVINA
Moški in mešani zbor SL 9	$1.25
HIŠCA OB CEST STOJI
V	ČETRTEK ZVEČE R Kvintet ZADOVOLJNI KRANJCI SL 10	,	$1.25
SOČA VODA JE ŠUMELA
V	DOLINCI PRIJETNI Solisti, zbor in orkester
Na zalogi so še plošče (po $1.25 SL 3—SVfeTA NOč-Koroški zbo SL 4—ZADOVOLJNI KRANJCI SL 5—SLOVENSKI OKTET SL 6—TAM KJER MURKE CVETO
SL 2—študentovske pesmi koroških dijakov iz Celovca
Vse plošče so 45 RPM in nezlomljive POŠTNINA JE V CENAH ŽE VRAČUNANA Plošče naročite pri:.
SLOVENIA RECORDS
P.O. BOX 8184 CHICAGO 80, Illinois, U.S.A.
venskega rojaka' in njegot-ve "praktične misli"^ Nat6 navaja ameriške močne točke, zlasti v javnem življenju kot v politiki, časopisju in večji socialni e-nakošti med pripadniki vseh slojev. Drugi del razpravlja o ameriških šibkih točkah, kot šibki vzgoji, prehitrem "doraščanju" in izživljanju mladine, razrvanem družinskem življenju in brezbrižnosti mnogih otrok za onemogle starše. Urednik zaključuje svoja zanimiva povzetja z navajanjem nekaterih Edijevih priporočil, ka-
ke korake naj bi Amerikanci pod-vzeli, če hočejo, da se bo dvignil njih ugled v svetu, ki spada med važne pogoje za rast in sodelovanje vsega svobodnega sveta.
New York
V cerkvi sv. Cirila v New Yorku se bosta poročila 14, januarja- gdč. Marija Mauser in g. Ciril Mejač. Obilo božjega blagoslova v novem stanu!
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ali začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746

kokrat prikazali slovensko plesno folkloro na televiziji in na raznih drugih prireditvah, so imeli uspeli večer polke v soboto 26. novembra v Tomazinovi dvorani. Bilo bi želeti, da bi prišli drugič tudi tisti, ki šo tokrat izostali. — Ze danes vas vabijo na predpusto plesno zabavo — na Valentinov večer, ki bo v soboto 11. februarja.
•	Mladinski zbor v Jope tu. Mladinski zbor je v nedeljo 11. decembra gostoval v Jolietu. Poleg pesmi so prikazali tudi spe- : voigro "Vrag in čevljar".
•	Naše čestitke — Ivanu Buhu jnr. in ženki Ivanki, katerima so vile rojenice podarile sinčka prvorojenca. — Štorklja se je oglasila nekaj časa preje tudi pri Ivankini sestri Francki, poročeni Lavriša, kjer so dobili tudi sinčka. V Cicero pa je osrečila štorklja družino Toneta Pristova s sinč- ' kom, Bog daj mlademu rodu zdravje krepko rast in obilje božjega blagoslava!
•	Naročnina je morda potekla. Spodobi se, da jo obnovite. Storite lahko to vsako nedeljo na j najkrajši in najcenejši način pri ^ poverjeniku Mirku Geratič kar j pri cerkvi, ali pa na domu: 2737 j W. 16th Str. Chicago 8, 111.
... in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje
Columbus
Ameriški dnevnik "Columbus Citizen-Journal" prinaša v sobotni številki z dne 17. dec. 1960 daljši uvodnik pod naslovom "What Nevv Imigrants Think of Us". Članek, ki ga je napisel glavni urednik Don E. Weaver, razpravlja o vprašanju ameriškega ugleda v svetu in podpira misel, da se ta zrcali tudi v mišljenju in razpoloženju novih priseljencev, ki v glavnem vsaj nekaj časa še presojajo Ameriko v luči meril svoje prejšnje kulture. Uvodnik, ki se v celoti opira na več raziskovanj sotrudnika SD Edija Gobca, najprej predstavi našega slo-
Te stare besede, a močne in pomembne, ki so odmevale na prvi božič, so polne vsebine tudi danes, prav tako, kot so bile pred skoraj 2000 leti. Nam vsem, ki smo prišli iz drugih krajev ter sprejeli Kanado za svojo novo domovino, nam te besede ob tem času še več povedo.
Saj nam je Kanada, kod darilo Miru, ki je upodobljeno v Božiču, ponudila svoje nepopisne zaklade svobode in velikih možnosti - ki so neobhodno potrebni za bodočnost polno upov neomejenega razmaha.
Prav tako ta veliki narod prizna in je hvaležen za Vašo žrtev, Vaše velike doprinose ter stalni napor za napredek v kulturi, politiki ter industrijski rasti te velike zemlje. Duhovno bogastvo, ki ste ga prinesli s seboj, napravlja te zemljo eno izmed voditeljic v današnem nesrečnem svetu. Kot predsednik DENISON MINEŠ LIMITER, Vam v imenu uradnikov in ravnateljev in vseh naših uslužbencev, ki prihajajo iz vseh vetrov sveta izrekam- Vam, ki ste prinesli s seboj dar in usposobljenost, običaje in vero v bodočnost, ter jih nudite tej novi prisvojeni domovini -naša prisrčna voščila in želje za uspešno Novo leto.
Stephen B. Roman Fresident
S	DENISON MINEŠ LIMITED
yt
Executive Offices: 360 Bay Street, Toronto, Ontario ^	Mine Office: Spragge, Ontario
SPREHOD PO "SLOVENIJI"
Leto X, št. 2
Strup v krščansko-demokratski torti
V članku "Prvenstvena naloga politične emigracije je politično delo", ki je ponatis is Svobodne Slovenije, znani člankar nadaljuje z njemu priljubljeno metodo umazanega namiga vanj a. Spet podtika fašistične in nacistične ideje "nekaterim Slovencem". Da s tem misli svoje poltične nasprotnike, je vsem bralcem obeh "vladnih" listov jasno. Kakor je odiozno prinašati na dan težke razmere, ki smo jih hvala Bogu že preboleli, bo, kot je videti, vendar treba poseči v naš arhiv in objaviti nekaj cvetk iz časa član-karjevega paševanja v enem izmed taborišč, da se bo videlo, kako jc izgledala njegova krščanska demokracija v praksi in da se bo pokazalo, kako resnična je ona svetopisemska primera o človeku, ki z brunom v lastnem očesu išče iveri v očeh drugih. Strup natolcevanja in grdega namigovanja, ki ga člankar servira v krščan-skodemokratični torti po ' vladnem" časopisju bo moral pač pa-ralizirati protistrup resnice, čeprav grenke, če ta način zastrupljanja naše emigracije ne preneha.
Brezuspešna tlaka okoli "Tlake"
Jezova knjiga o izžemanju Slovencev v Titovi Jugoslaviji je po že otrdelih žilah stare jugoslovanske bratovščine znova hitreje pognal kri in nje eksponenti so se z vso ihto vrgli v iskanje drugih motivov in prinašanje novih vidikov tega procesa, po katerih se Slovenci, kot iravi I .A. v svojem članku "ne postavljamo na ozko nacionalno stališče." Zdi se mi potrebno povedati gu. I.A., ki mu je Jugoslavija zameglila oči, da je za nas Slovence edino mero-dajno nacionalno, to je slovensko stališče, pa Četudi ga oh krsti za še tako ozko. Celica in enota za nas je Slovenija in edini vidik, dobrobit slovenskega naroda. Hvaležni smo mu, da je pokazal na nove vrste izkoriščanja, toda ves njegov ostali trud je prazen. Vsa nova motiviranja ne ovržejo za Slovence poraznih rezultatov izgrajevanja neslovenske zemlje z našim denarjem in dviganje živ-Ijenske ravni drugih narodov z našimi žulji v našo škodo. Prav tako ostane kljub tolikemu trudu neizpodbita rešitev, kj jo knjiga nakazuje, to je potreba po ostva-ritvi samostojne slovenske državne enote v Evropski skupnosti. Ce bi bila namreč za Slovence državna centrala recimo, kot pravi člankar, v Gorjušah, ali kar bi mi raje videli, v Ljubljani (in gre nam le za Slovenijo, na jugu nimamo kaj iskati), bi tudi komunisti z vso svojo gospodarsko filozofijo gradili le slovensko komuno in iz razvitejših predeIox podpirali zaostale kraje Slovenije ter s tem investirali slovenski denar na slovenskih tleh. Tako bi vse naše premoženje razen kar bi bilo prav brezglavega razmetavanja denarja ,ostalo doma in šlo le v našo korist. (Izvzemam tu podporo internacionalnemu komunizmu ali dajatve komnistični matici, katerim bi se pod komunisti ob kakršni koli ureditvi ne bilo moči izogniti). Tako nudi slovenska državna formula najučinkovitejšo zaščito proti izkoriščanju našega naroda po kakršni kolj gospodarski filozofiji, ki bi jo izvajali različni režimi. Ker pa jasno Slovenija ne more biti izolirana, zato jo vključitev v Evropsko skupnost prav po tej novi gospodarski politiki podpiranja manj razvitih predelov, postavlja v srečnejši položaj člana, ki lahko pričakuje pomoči večine ostalih, daleč bolj razvitih članic. Ob tolikih krivicah priza-dejanih slovenskemu narodu je popolnoma upravičen nastop Jeze, nasprotno pa je brezplodna
vsa jeza tistih, ki se na Jezo je-_ . _ j „
"Gradimo osvobojenje I"
Ker tako zvana Slovenska formula, ki bi se pravilneje imenovala moj recept za rešitev Jugoslavije, ni užgala (in kako naj bi?), je sedaj njen sestavljalec pobral staro obrabljeno frazo, ki se mu je ob "formuliranju" izmuznila iz razdrapanega političnega cekarja, frazo o edinozveli-čavnosti borbe uboge begunske pare proti komunizmu in jo s patetično gesto ob spremljavi fanfare bridkega klicaja prilepil na prapor, okrog katerega naj bi se zbrala vsa "čreda". Očividno pa se člankar ne zaveda, da se z napihovanjem prazne krilatice njena votlost le še poveča ter postane s tem še očitnejša. To dokazuje naslednji odstavek članka, ki spodnese člankar j a samega. Takole se glasi: "Sedaj je več kot jasno, da bo treba tako na celi zemeljski obli, kot na posameznih njenih delih najprej dobiti bitko s komunizmom in sicer jo dobiti z mečem duha in mirovnimi sredstvi mednarodne diplomatične in gospodarske igre. Te bitke pa razbita vojska demokracije v Jugoslaviji ne moro dobiti."	(	j
Ce je torej res, da bo treba dobiti bitko s komunismom z mirovnimi sredstvi madnarodne diplomatične in gospodarske igre, potem lahko le bujna domišljija člankar j a pošilja ubogo emigracijo na to bojišče, pa naj je ta že strnjena ali pa "razbita vojska demokracije". Z "mečem duha" pa bi seveda le v prav posebnem smislu emigracija lahko v tej borbi sodelovala.
Koncept, ki stoji za vsem člankom, je ' najpreprostejši račun, ki pove da bi bilo treba proti enotni komunistični fronti napraviti čim enotnejšo Ju čiin trdnejšo fronto demokracije preko cele države". Ta koncept jc zares prava politična preproščina. Je kot igra, v kateri si otrok postavi dve vrsti svinčenih "soldatov' drugo proti drugi in lina bitko in zmago ter vse, kar hoče. Proti komunizmu, ki je poosebljena negacija svobode, moreš postaviti le svobodo. Ce naj krilatica "z mečem duha" pomeni osvajujočo silo svobodnega duha, potem emijara-cija v tem smislu lahko doprinese svoje. Doprinese pa prav s tem, v kar se člankar z vso sifo zaletu-je, da namreč skuša svobodno po. dobo jugoslovanskega prostora začrtati in podrobno izdelati in to tako, da bo svoboda posameznika in narodnih enot v polni meri ostvarjena. Emigracija mora dokazati, da je zmožna proti komunističnemu redu postaviti boljši načrt, .v katerem se lahko razvijejo težnje posameznika in narodov v polni meri, načii, ki posameznikom in narodom priznava vse njihove pravice. Emigracija ima čas in priliko ter je zaradi točasne umaknjenostj iz borbe za oblast ali nje obdržanje v položaju mirno in trezno rešiti konflikte in nesoglasja ob izdelavi takega načrta In samo s takim načrtom, ki bo privlačen za narod doma, ki bo z nezadržno močjo svobode in na ljubezni temelječe pravičnosti osvajal v okove sovraštva in ustrahovanju! uklenjena srca naših ljudi doma. bo emigracija pomagala rušiti komunizem. Zato niso prav ™č smešni tisti, "ki hočejo najprej reševati nardonostna vprašanja, državno ureditev, srbsko-hn atski in druge spore", niti ni posel "zidarjev, ki gradijo države, inženirjev, ki delajo nove meje in državnikov, ki dajejo ustave državam, ki bodo nastale po razsulu komunističnega režima" prav nič "aboten". Ce je kaj resnično abolnega in do kraja klavrnega, je to politično preužitkarstvo.
Kam pri vsej stvari pes taco moli, se pokaže šele, če prebereš sledeči odstavek članka: "Vsak kdor razume, da je komunizem sedaj največje zlo in ima kaj
SLOVENSKI V CHICAGU
DAN
POZOR I	Prenočišče, hrana, ogled
,	...... _ _ Rima itd, vse te skrbi bodo
POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:	..... _ ^
Ob priliki 10 letnic slovenskega radija v Chicagu je župan našega mesta Richard Daley razglasil nedeljo 6. novembra za "Slovenski dan v Chicagu". županova prok- j lamacija med drugim tudi pov- '
darja, da je Slovenski dan pro- |___. _ .	.. . ,
' glasen v očastitev 10 letnice'	nastopajo v zarji svoje verze John Zvetina, ki je poznan
c c mladosti, redno protiutež, ki bo slov. ure pod vodstvom dr. Lud-!	, . .. ., ,
i netila ljubezen do kulturnih vred-vika Leskovarja in v priznanje . ... ., . „
^ J not njihovih staršev, tisočim Slovencev, ki žive v tem „ , , »
Kar zadeva dovršene nastope
Hoiel - Penzion BLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! • Pišite nam za cene in prospekte!
mestu že več rodov, za njihov doprinos k razvoju mesta in za njihov doprinos k splošni ameriški kulturi.
slov. radijske plesalne skupine, ne bom izgubljal besed. Ta skupina predstavlja svet slov. deklet in mladostno svežost slov. fantov Proslava tega dne in 10 letnice in je dovolj poznana po svojih radija je bila v oskrbi slov. radio številnih nastopih ne samo v Chi-kluba, ki je pripravil Festival cagu, temveč tudi sirsi ameriški pesmi in plesov v Wozniakovi javnosti, ki jih je imela priliko
dvorani. Program slov. radijskega festivala je bil pester in lep, razvijal se je naglo ter petje, narodni plesi in pozdravni govori so se prijetno izmenjavali.
Pri plesnh točkah so sodelovale poleg 2 slovenskih tudi srbska skupina. Posebno prisrčen je bil nastop slov. mladinske skupine s petjem in plesom pod vodstvom gdč. Pavle Mušič in ge. Corinne Leskovar. Taki nastopi otrok slovenskih staršev bodo gotovo doprinesli k ohranitvT narodne zavesti med našimi najmlajšimi. Ko bodo odrasli, se bodo z ljubeznijo spominjali onih dni, ko so prvič nastopali v slov. narodnih nošah. Ta spomin jih bo navezal na spoštovanje slov. običajev svojih staršev in vzbujal zanimanje za zemljo in narod, kateremu so pripadali njihovi starši. Bol staršev bo sicer odmaknjena v preteklost, a njihova ljubezen do rodne grude bo živela dalje v srcih najmlajšega rodu. Fred očmi te do-raščajoče mladine bodo stale predvsem vabe dobrin nove domovine, ki jih Tiodo privlačevale, vendar bodo take prireditve, kjer
volje, da se bije z njim, bi moral radi tega enega, največjega, opustiti vsako drugo misel in politično podjetnost". Na to pa še po spločnem
videti na mnogih televizijskih od-lajah. Vsa čast ge. Leskovar, ki je skupino tako lepo izvežbala in predstavila ameriškemu oocin-stvu. Voditeljica kakor plesalci žrtvujejo mnogo,-časa in dela, da se pripravijo za javne nastope. Za to njihovo požrtvovalnost jim gre vse priznanje.
Med pevskimi zbori, ki so nastopali, je zelo užgal slov. mladinski zbor pod vodstvom preč. g. Vendelina Spendova. Mladi fantje in dekleta so večinoma študentje, zato je še toliko bolj razveseljive njihovo zanimanje za slov. pesmi. P. Vendelin je znova pokazal, da je dovršen pevovodja. Pevski zbor France Prešeren ter poljski mešani zbor Padarevski sta tudi mnogo doprinesla h kulturni višini proslave. Med solisti ne smemo pozabiti odlične Ane Jane Kblar, ki je zapela venček narodnih z dovršenostjo in Carol Solarski, ki je med najboljšimi mladimi pevkami ter je, izvajala Po jezeru s tako prepričevalnostjo, da se je orosilo marsikatero oko ob spominu na mladost ali na rodno
ugledni prijatelj Slovencev. Omenil je, da ga je pred 22 leti v Ljubljani kot ameriškega gosta predstavil slov. akademikom ljubljanske univerze isti dr. Leskovar, ki ga je predstavil ameriškim Slovencem na tem programu- Izrekel je tople čestitke in priznanje dr. Leskovarju, njegovi soprogi in vsem sodelavcem radijskega kluba. Tople pozdrave in čestitke je prinesel preč. g. Mirko Godina, župnik fare Sv. Jožefa v Gary, Ind., ki se je spominjal prvih početkov slov. ure, ki je imela svoje prve oddaje v Gary. Vztrajno 10 letno kulturno delo je rodila krasne uspehe. Enako je prof. Indiana univerze Bogdan Novak prinesel čestitke svojega odsotnega brata Slavkota za vztrajno narodno in kulturno delo. Lepo ;e spregovoril o važnosti takega delovanja tudi prvi pom. državni pravdnik okraja Cook, g. Frank Ferlič, ki je slov. porekla. Pozdravne brzojavke so poslali med drugimi tudi Frank Kos-mach, preds. S t. Paul banke, poznani kralj polk Frank Janko-vič. Pismeno so čestitali tudi no-vo-izvoljeni governer države Otto Kcrner, senator Douglas in drugi.
Toletno slovensko odlikovanje je bilo podeljeno preds. slov. posojilnice Reliance Federal Savings g. Anthony Darovič zaradi njegovega dela za osrednjo slov. naselbino v Chicagu in zaradi njegovega 10 letnega sponzoriranja slov. ure.
Tako so Slovenci na ameriškem
ATLETSKE ŠPORTNE SPODNJE
HLAČE ZA MOŽE IN DEČKE
Vsi aktivni moški cenijo 1VATSONOVO atletsko vrečico in trismerno trebušno oporo. Elastičen pas - neprekosljiva moška udobnost.
Dolga nošnja, mojsterski kroj, pranje lahko, likanje nepotrebno, Jersey majice za kombinacijo.
l!W-0
'/Ofr> in J<£1//JE.
m
vas/ Duet ge. Milene Šoukal in osrednjem zapadu lepo praznovali ge. Corinne Leskovar je presene- svoj prvi slovenski dan in 10 let* til vse navzoče zaradi ubrane har- j nico svojih radijskih oddaj. Za monije glasov. Njuno predvajanje Slovence Chicaga in okolice je to pesmi Tam kjer murke cveto je j bil kulturni dogodek prve vrste,
mnenju prekosilo
bodrilo istega zaupnikom SLS k povečanemu narodno-politične-mu delu objavljeno istotam pod naslovom "Političen zbor v Bue-nos Airesu": "Narodna politika mora spet nazaj na svoje častno mesto in prvenstvo v prizadevanju svodobnih Slovencev." Clan-karju vdana skupina naj bi torej povečala narodno-polticno delo, medtem ko bi on ex cathedra s frazo o izključni potrebi borbe | proti komunizmu (ki jo v član-karjevem smislu emigracija sploh ne more vršiti) paraliziral vsako politično delovanje ostalih skupin. Mislim, da upravičeno ponovimo retorično vprašanje članka: "Koliko jih je, ki narodno politiko še smatrajo za posvečeno službo ljudstvu?"
"Sovražnik, ki je zastrupljal mišljenje naše, ja ta leta opravil zase uspešno delo", toži člankar. Pomislite, tako daleč je že prišlo med nami, da se najdejo ljudje, ki presojajo to, kar je' povedano, po vrednosti in klenosti izrečenega in ne sklonijo ponižno glave že pred samo zamaščeno in razce-frano "legitimacijo" iz sveta in ča sa, ki je nepovraten in daleč kot Indija Koromandija. Strašno Kdo je mogel to storiti drug kot sovražnik. In zato "Koliko pa jih je, ki politike ne smatrajo zgolj za nizko dvoboje vanje?" Dovolite mi, da tu pristavim svoj: ha! (oštale ha si lahko po mili volji in številu pristavi vsak sam) Vaš
BOŠTJAN GRČA
(Vsem onim, ki se čudijo, kje je ostal Gašper Zagozda, naj zaupam, da je v svojem zagonu — baje so nekje udrihali po njem-v razpoki naletel name, se zagozdil in obtičal. S tem je vsa na-perjenost prešla name, dokler se Gašper ne izvije. Takrat pa se bo spet oglasil.)
Se enkrat Vaš
BOŠTJAN GRČA
vsako poklicno izvajanje te pesmi, kakor jo slišimo na ploščah. Prof Fišinger je mojstersko spremljal petje na klavirju.
Med programom so pozdravili nabito dvorano prof. LoyoIa uni-
a bil je to tudi izredni doprinos k boljšemu poznanju Slovencev od strani ameriškega občinstva, saj so bsi veliki čikaški dnevniki temu jubileju posvetili svojo pozornost.
BOGDAN NOVAK
BRUN0VA POSEBNA KAVARNA
V PARKSIDE TAVERNI
Balkanske in nemške špecialitete kosila od §0.85, večerje od $1.50 naprej.
GOLAŽ, ŠIŠKEBAB, DUNAJSKI ZREZKI, CEVAPCICI,
RA2NICI, KRAJNSKE KLOBASE, BAKLAVA, TURŠKA KAVA ITD.
Na razpolago importirana vina in pivo. Prostora dovolj za parkiranje!
530 Yonge St., Toronto, WA. 2-384*
razprava Jakoba Pla- je, da je zelo koristno povpre-Journal of the National čnemu laiku, ker mu daje precizne in v cerkvenih izjavah utemeljene odgovore na številna praktična vprašanja, ki jih dnevno srečuje, istočasno pa dovolj temeljito, da more služiti kot orientacija za vire tudi vsakomur, ki se za družbena vprašanja bolj resno zanima. Edina težava je v tem, da bi potrebovalo to delo dodatek vsaj vsakih pet let, ki bi vseboval važnejše izjave Cerkve po izidu zadnje izdaje. Sicer pa kot priročnik knjiga ne bo kmalu zastarela, ker je po mojem mnenju Cerkev izrazila svoj nauk, kolikor zadeva družbena vprašanja, v bolj ali manj zaokroženi obliki v vrsti okrožic od Leona XIII. do Pija XII, kdor pa se za sodobna družbena vprašanja bolj resno zanima, bo sam vedel za najnovejše izjave, ki jih sproti navajajo cerkveni listi in katoliške strokovne revije.
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika in notarja.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 14)715
RADENSKA MINERALNA VODA
SLOVENSKI MED ŠVICARSKA ZDRAVILNA ZELIŠČA
dobite samo pri
SWISS HERBAL REMEDIES
479 Oueen St. W., Toronto
Pred vročino in pred mrazom Vas zavaruje PERMANENT HEAT CO.
55 ROE AVENUE, TORONTO 12
s strokovno inštalacijo peči bodisi na zrak, na toplo vodo, ali tudi enakomerno toploto poleti in pozimi. Kličite: Clement Jungkind, HU. 5—5983
Nova niška.
Cancer Institute (XXV,4) je objavil v oktoberski številki 1960 novo razpravo s področja raziskovanja raka, pri kateri je sodeloval g. Jakob Planinšek iz Buffala. Naslov razprave je: Localization of Radioiodinated Antibodies in Rats Bcarings Tu-mors Induced by N-2-Fluoreny-lacetamide. Kot avtorji razprave, ki prinaša rezultate poizkusov na oddelku za biokemično raziskovanje na institutu za raka v Buf-falu, so navedeni: Eugene D. Day, Jakob A. Planinšek in David Pressman.
KATOLIŠKI SOCIALNI NAUK: CATECHISM OF CATHOLIC SOCIAL TEACHING, napisal Amintore Fanfani, prevedel v angleščino po tretji izdaji originala Henry J, Yannone, založila The Nevvman Pres-s, VVest-minster, Marvland 1960.
Pričujoče delo, ki je naslovljena v originalu SUMMULA SO-CIALE SECONDO LTNSEGNA-MENTO PONTIFICIO (založba STUDIUM v Rimu), upošteva v tretji izdaji cerkvene izjave der 31. decembra 1955. Je nekako nova, predelana in znatno povečana izdaja majhne knjižice, ki jo je pripravil jezuit C.C. Clump za the Catholic Social Guild of Oxford v Angliji ter je izšla 1. 1939 pod naslovom: A. Catholic Guide to Social and Political Action. Značilnost obeh je v tem, da obdelavata snov v obliki katekizma z vprašanji in odgovori. Fanfanijevo delo je mnogo obsežnejše (208 strani) od Clumpove žepne knjižice in obsega naslednja poglavja:
Prvi del: Človek in družba, razpravlja o izvoru človeka, njegovi naravi in pravicah; o izvoru, naravi, namenih ter vrstah družb; o nujnosti, izvoru, namenu oblasti v družbi in pokorščini. Drugi del je posvečen družini; tretji državi. Ta del razpravlja najprej o državi sami in nato o državljanu in njegovi vlogi v javnem življenju. Četrti del obravnava Cerkev in odnose med Cerkvijo in državami, peti del gospodarstvo, šesti pa mednarodno družbo.
Prednost Fanfanijevega dela
Delo navaja vseh papeških so -navajani v vsebuje dobro
polne naslove dokumentov, kj katekizmu, ter stvarno kazalo,
ki Še poveča uporabnost dela., Avtor izvirnika dr. Amintore Fanfani je študiral gospodarske vede na katoliški univerzi v Milanu in je trenutno profesor ekonomske zgodovine na vseučilišču v Rimu. Po drugi svetovni vojni se je aktivno udeleževal političnega življenja v Italiji, bil večkrat minister in za kratko dobo celo predsednik vlade.
dreš
ACADEMIA, Numero jubilaire 19101960. Luksemburški akademiki so izdali za 501etnico obstoja svoje organizacije posebno slavnostno številko svoje revije AKA-DEMIA. Lepo opremljena številka obsega v glavnem kroniko organizacije, njeno delo v Luksemburgu, pa tudi povezanost s Pax Romano. Med ilustracijami, ki so vključene v številko, najdemo tudi 5 slik iz kongresa Pax Romane v Sloveniji (Rogaška Slatina, Bled in Ljubljana) 1. 1938 z mnogimi osebami, ki so padle kot žrtve komunistične revolucije in diktature. Na eni izmed slik se lepo vidi znak Slovenske dijaške zveze v dvorani Park hotela.
T
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont.
EMpire 4-4004
t I
Patentirane
nogavice z dvojnim podplatom
ODOBRENE PO "NATIONAL FOOT HEALTH COUNCIL"!
obrnjena tako, da hodite po mehki strani, ja obrnjena tako, da hodite po mehki strani. Resnična udobnost J
S-15-J
je
i
i i i