Urnimi Juh V CjuMjanS 5. julija 1944 57 w 27 Komunizem ne pozna družine Če je človek prvina človeške družbe, je družina njena celica, iz katere človeški rod raste, se ohranja ia obnavlja. Krščanski nauk uči, da je družina skupnost in družnost življenja na podlagi spolne različnosti, ki je njen namen rodnja in vzgoja otrok. Vsi divji in vsi kulturni narodi doslej so družino poznali in tudi negovali, ker brez nje ni mogel obstati noben narod. Družina rodi čudovite sadove, ki rastejo iz skupnega družinskega življenja, gradi gorko domače ognjišče, združuje družinske člane za zdaj in za naprej v nerazdruž-ljivo celoto. Člani družine so si med seboj različni: mož, žena, otroci, vsi pa so med seboj trajno povezani kakor jih ne more vezati nobena delavna ali gospodarska skupnost. Življenje je sicer trdo, toda družinsko življenje vse težave življenja omili in posveti, tako da družinska skupnost, kjer je doma v vsej svoji lepoti, kar z veseljem prenaša vse težave. Ko papež govori o družinskem življenju, ravno to stran družine lepo naglaša ter pravi, da so te lastnosti dobre družine pravi naravni darovi, ki Ž'e z njimi Bog-Stvarnik obdaril človeško druž-o, ko je ustanovil družinsko vez. Vsega tega plemenitega pa komunizem v družini ne pozna in ne prizna. Komunizem namteČ pozna le eno skupnost, ki se imenuje brezrazredna družba. Njene razmere pa se ravnajo po zahtevah gospodarskih razmer, to se pravi, da se spreminjajo, kakor kaže. Komunizmu je vse le gospodarski uspeh, ki naj 1k> nekak zemeljski paradiž. Družina pn to komunistično prizadevanje moti, ker razdira od komunizma opevano socialno enakost ter s svojimi ljubezenskimi vezmi moti socialno skupnost. Dejstvo je, da družina neguje nekako družinsko sebičnost in goji družinske tradicije, izročila ter navade. Vsemu temu pa je komunizem neizprosen sovražnik. Vsak družinski oče si prizadeva, če je le količkaj poštenega očeta v njem, da bi svojim otrokom zagotovil s svojim delom boljšo vzgojo 111 boljše življenje. Starša se trudita, da bi otrokom kaj zapustila, kar bi bilo njihovo. Vsega tega komunizem ne pozna. Komunizmu je glavno delo. Ni mu do lega, da bi kdo bil razumen in moder. To je nepotrebna navlaka. Kaj koristi komunistični družbi človek, ki je moder, če pa so njegove telesne sile prešibke za težko delo, kukršno je komunistični družbi potrebno. Komunizmu ia le do krepkega, močnega telesa, ni mu pa do duše, ker s to nima kaj početi. Zato je komunizem že od vsega začetka vzgajal mladino tako, da je poveličeval človekovo telesnost iu zlasti gojil nizke gone, ki so v človeku. Ko se enkrat mladina ogreje za najnižje strasti, bo 'dostopna svobodni ljubezni. Kadar pa bo taka, takrat pa ne bo več prostora za družinske vezi in družinsko ljubezen. Kadar pa te ne bo, takrat bo tudi padla domovinska ljubezen, ki ima svoje korenine prav v družinski ljubezni. Kdor podira družinski dom, ta podira tudi domovinsko ljubezen. Jasno je torej, da prav tolco z verskega kakor 7. našega narodnega stališča moramo komunizem pobijali, kjer koli nanj naletimo. Med nami in komunizmom ni in ne more nikdar biti nobene sprave, dokler bo samo en prerok rdečega komunizma strašil po slovenski zemlji. Ijovec je uplenil vidva Volni dogodki preteklega tedna Kad London ta Anglijo pada ogrtjani dež Nemška uradna poročila še vedno vsak dan sporočajo, da na London in južno Anglijo vsak dan neprenehoma pada ognjeno razstrelivo iz novega nemškega orožja ter pustoši angleške kraje. Junaški boji v Cfierbeurgu Nemško uradno poročilo 26. rožuika sporoča, da se junaška nemška posadka v notranjosti mesta Clierbourg junaško bori s sovražnikom v pouličnih bojih. Dva sovražna poziva, nuj bi se posadka predala, je nemška vojska odbila ter razstrelila vse važne naprave v mejili in pristanišču. Nemške obalne baterije so potopile več sovražnih težkih vojuili Indij. Dne 27. VL se poročilo glasi, da so boji v mestu še ves dan trajali in da je sovražnik KROTKE z »sega st?et a 80 letnico rojstva je praznoval pred kratkim Richard Strnuss, današnji največji živeči nemški komponist. Uvoz vseh časopisov, ki izhajajo v južni Italiji, je prepovedala vatikanska država, ker so vsi naklonjeni komunizmu. 65.0110 ton rozin jc pridelala In o«ko leto Turčija; !3.000 ton jih je šlo v Nemčijo. Španija bo prodala Argentini 52.000 ton železa in jekla; Argentina bo dala kot protiuslu-go 1 milijon ton pšenice, 500 ton tobaka in 10.000 ton bombaža. Šc v petem letu vojne krije Nemčija več ko polovico vse danske potrebe po kurivu. 590 milijard dolarjev vojnih kreditov je doslej odobril parlam eut USA. Nova bogata ležišča najboljšega boksita so odkrili na zapadnem japouskem o;oku šikoku. Nove kovance po 500 lejev iz zlitine srebra in bakra bo dala v obtok Romunija. Zaradi utaj so zelo poostrili davčno nadzorstvo v Romuniji. 7065 zadrug, ki so štele 1,549.000 članov, je bilo lani v Romuniji. Igralne karte so začeli izdelovati v Turčiji. Prodajo je prevzel Rdeči polmesec. Tretjino trgovinskega brodovjn je dosedaj zaradi vojnih dogodkov izgubila Danska. Od 225 na 173 gramov so v Avstraliji znižali obrok surovega masla. Dohodki carin in monopolov v Turčiji so presegli že v osmih mesecih proračun za 60 milijonov turkili funtov. 76 letnico rojstva je obhajal ie dni madžarski državni upravitelj Horthy. V Romuniji so se prijavile za službo na fronto tudi zelo mnoge ženske — prostovoljke. Po 200 gramov kruha na dan dobiva prebivalstvo r>o Angloamerikancih zasedenega Rima. Invalidne in starostne pokojnine so zopet zvišali v Italiji za 30% sedanjih prejemkov. Zaradi naklonjenosti do fašistični, smeri je dal general Badoglio upokojiti 129 generalov, 31 polkovnikov, 78 višjih častnikov ter 9496 častnikov nižjih stopenj. Nad 5,000.890 lir v prid oškodovancem zaradi letalskega napad« so »brali Tržačani do 19. junija. 5'osteljo, ki omogoča bolnika skoraj prosto gioanje in ga pri tem obvaruje bolečin, je iznašla neka ženska v Bergen u. Za 40% so povišali francoske tobačne izdelke. Prijavo vseh umetniških predmetov so Angleži in Amerikanei ukazali, v Rimu. Vladajoča kneginja v Monaka se je odpovedala prestolu v korist svojega »iaia princa Rainerja. Že nad 150 ameriških leta! je zasilno pristalo na švedskem, čeprav ni bilo zato »ile 2< šele proti večeru, ko je imel čez dnn ogromne izgube, zasedel večji del mesta. Nemška posadka pa še vedno brani v svojih odpornih gnezdih ter sovražniku zadaja hude izgube. Poročilo 28. VI. pravi, da se nemška posadka še vedno junaško brani ter je sovra/.-nim ladjam preprečilu prihod v luko. Dne 30. VI. naglaša nemško poročilo, da jc sovražnik na široki fronti začel napadati nemške bojne skupine na scvernozahodnem delu polotoka Clierbourg, Nemške sile so tudi zdaj odbile vse napade. Dne 1 julija naznanja nemško uradno poro čilo, da so nemške čete na scvernozahodnem delu polotoka Clierbourg, dasi stisnjene ni ozek pro štor in številčno šibke, vendar le do konca pri zadevale hude izgube sovražni premoči. Bitka v Morsstaisdfji . Nemško uradno poročilo dne 26. VI. govori, da so bili ruzbiti sovražni napadi vzhodno od reke Orne. — Pri mestu T i 11 y je sovražnik ves dan napadal ter se mu je le z najtežjimi krvavimi izgubami posrečilo, da je zasedel nekaj razvalin tega mestu. Dne 27. VI. se glasi nemško uradno poročilo, da je sovražnik pri Tillvju razširil svoje napade, da pa je zaradi nemških protinapadov moral svoje nastopanje ustaviti, ko je zasedel le malo ozemlja. Pri izlivu reke Orne so nemške baterije prisilile prevozne ladje k umiku. Uničenih je bilo več sovražnih padalskih od delkov. Dne 28. VI. pripoveduje poročilo, da je sovražni napad pri Tillvju bil spet odbit in (Ia so Nemci s protinapadi iztrgali sovružuiku del ozemlja, ki si ga je bil prejšnje dni pridobil. Pri Orni je bil uničen sovražni naska-kovalni oddelek. Dne 30. VI. naglaša poročilo, da je sovražnik s silnimi napadi hotel odrezati mesto Caen, dn je v hudih bojih sicer razširil vdorno mesto, da pa ga je nato Zadel nemški protinapad z boka ter mu spet iztrgal velik del pridobljenega ozemlja. Boji še trujajo. — Odbiti so bili sovražni napadi pri Orni. Tillvju in ameriški napad pri Saint Loju. — Od 6. VI. dalje je bilo na tem bojišču uničenih 900 sovražnih tankov. Dne 1. julija se glasi uradno poročilo, da so nemške čete na vdornem ozemlju južnozahodno od mesta Caen sovražnika prisilile k obrambi. Nemški protinapadi na obeh straneh Odona so pridobili novo ozemlje — Pri Saint-Loiu so Amerikanei začeli hud napad, pa so bili odbiti. Italijansko bojišče Dne 26. VI. govori nemško uradno poročilo, da je težišče bojev v Italiji med obalo in Tra-simenskim jezerom. Sovražnik jc v krvavih bojih pridobil le nekaj malega ozemlja. Nemško uradno poročilo 27. VI. pravi, da je sovražnik svoje napade nadaljeval, da pa je le na zahodnem krilu malo napredoval. Dne 28. VI. se poročilo glasi, da so bili hudi boji med obalo in Trasimenskim jezerom in da je sovražnik le na skrajnem zahodnem krilu malce napredoval, drugod po je bil povsod krvavo odbit _ Uradno poročilo 30. VI. naglaša, da so bili južnozahodno in južnovzhodno od mesta Siena nudi boji, da pa jc sovražnik zasede! le malo ozemlja. Pri Trasimenskem jezeru je imel sovražnik take izgube, da je moral ves dan mirovati. Dne 1. julija poročajo, da je sovražnik med obalo in Trasimenskim jezerom napadel s strašnimi silami. Imel je silne izgube, vndar se mu je posrečilo, da je južno od mesta Siena pridrl naprej. Zdaj se tam boji z vso silo nadaljujejo. Boijševiški napadi Dne 26. VI. poročajo, da na srednjem odseku vzhodnega bojišča divja velika bitka, kjer je sovražnik južno od Bobruiska dosegel nekaj uspeha, prav tako pri Mogilevu, medtem ko so se sovražni napadi pri Polocku izjalovili. IJne 27. VI. poročilo navaja kraje Bobruisk, i Mogilev in Oršo, kjer so hudi boji. Zahodno I Prezident general Kapnik govorit Na praznik sv Peira in Pavla se jc na ljub-Ijanskem Kongresnem trgu ubralo 30.000 ljudi ni veliko zborovanje, na katerem so govorili p0!ej g. dr. PuJa, Se £. Ccrgolj in poročnik dr. Kociper. Najvažnejše so bile besede, ki jih je spregovorit predsednik pokrajinske uprave g. general Kupni!;, ki je v uvodu nagiasil, da je ta vojska odločilna za boj med judovstvom in človeštvom. Da se Judje že niso polastili vse oblasti na svetu, to je zgodovinska zasluga voditelja velike Nemčije, k; je dokazat, da svet srečnejše živi brez Judov, brez bogatašev, brez komunistov ip. boljševikuv. Kjer je narodna socialistična Nemčija vsem tem bila trn v peti, sta Churchill in Rjusevelt zasnovala sedanjo vojsko, ki se približuje že začetku svojega šestega leta. Tema dvema te je pridružil tudi diktator in despot judovske vojske Stalin. Nato je g. prezidr.nt nagiasil, da ga vkljtib vsem krizam in težavam vse potrjuje v prepričanju, da bc v tej vojski pod nemškim vodstvom zmagala proiiboljievižka Evropa. Jedro njegovm nadaljnjih izvajanj je v teh It tehtnih besedah: Ljubljanskim kavarniškim in gostilniškim s.ra« tegom in politikom prepuščam, da verjamejo iirokoustnim lažem in bahanju angloamerižkih is sovjetskih oddajnikov. Ti to delajo neprenehoma že pet let in so skoraj vsak mesec napovedovali tkorajinje vkorakanje Angležev ali boljševikov v Ljubljano. Da so ti zločinci in zabitneii — na srečo jih je prav malo — našemu narodu strahotne ikodovali in mu vedno bolj ikodujejo, vedo sami prav dobro. Brezvestni kot to, mislijo izključno H» svojo spoštovano osebo ia na nagrade, nadar-bine in odpustnice, ki to na račun našega narodi obljubljene masonom. anglotilom, demokratom, boljševikotn in bogatašem. Napočil je skrajni čas. da te vsi, v resnici t narodom povezani elementi izobraienstva zberejo in tako skupaj t kmetom in delavcem naredijo konec izdajalskemu početju poedinih asocialni egoistifnih čattihlepnežev in uiaterialistgv. To se mora zgoditi, če hočemo mali sloventki narod ohraniti in ga obvarovati pred tako strašno katastrofo, kot jo mora trpeti sedaj na primer italijanski narod v južni in srednji Italiji pod skupnim gospodstvom Londona in Washington» t«r nadoblastjo Moskve, Tako, če ne (e bolj žalostni usoda bi zadela tudi nas. če bi naii tako imenovani politiki storili tako kot Viktor Emanuel, Bi-doglio in italijanski masoni. Nobeden od > naših anglo- ali sovjetofilskih politikov potem ne bi mogel našega naroda rešiti. Se lami bi se komaj skrili na varno. Nas Slovence lahko reši samo zmagovita E • ropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vti ostali evropski narodi, če se ne bi ob atrani Nemčije bili proti svojim zunanjim ia notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, ie ne bi zedinjen in trden izpolnil svoj« evropske dolžnosti in obveznosti. od Viiebska in južnozubodno od tod so se nemške čete prebile nazaj na nove postojanke. Razbiti pa so bili sovražni napadi pri Polocku in Pskovu. Diie 28. VI. poročajo, da se je nemška obramba premestila iz Orše in Vitebska na Berezino. Poročilo dne 30. VI. pripoveduje, da so bili razbiti sovražni napadi pri Polocku. V Beli Rusiji so nemške čete! raxbile" -sovražne tolpe, izmed katerih je bilo 7700 mrtvih in 5300 njetih. Dne 1. julija uradno poročajo, da so za mesto Slusk poulični boji. Pri Borisovi močno napadaj" sovražni oklepniki. Pri Polocku so bili prestre-ieni sovražni napadi. Z®par tolpe aa Balkanu Nemžko uradno poročilo dne 26. VI. omenja, dn so nemške čete v tritedenskih bojih f gorah južne Albanije razbile močne komunistične tolp« ter pobile 3000 sovražnikov, muo-go pn jih ujele. Komunistični porazi na Notranjskem Odkar »o lanskega novembra Dakijevi komunisti s svojo premočjo m badoglievskimi topovi uničili junaške brani! -Ijami, Dunajska, 25-1. (vhod Knafljeva, 3). Toč-jiejša pojasnila se dobijo osebno ali pismeno pri npravi šole. d 75 letnico rojstva je obhajal znani sodni nadsvetnrk Mladič. d Z veliko medaljo mesta Ljubljane je g. prezident general Rupnik odlikoval pooblaščenca za opravljanje županskih poslov generalnega tajmka I rana Jančigaja. d 12,342.fi94.43 kg racionirasih iivil je lani porabila Ljubljana. Posebej je porabila Ljubljana še 185.864.35 kg mila. Nekaj podrobnosti: Ljubljana jc v letn 1943 porabila na živilske nakaznice 4.509.755.49 kg krušne moke, 1,390.562.30 kg koruzne moke. Dalje so Ljubljančani porabili 630.0(1.56 kg testenin. Zelo mnogo riža, ki ga je Ljubljana dobila 3,754.62 kg, sladkorja je biio 808.861.80 kg. Prav zanimiv je pregled o porabi raznih maščob, ki so jih delili na živilske nakaznice. Ljubljansko prebivalstvo je lani prejelo na živilske nakaznice 62.554.10 kg masti in slanine, dalje 180.043.71 kg masla in 224.821.50 kg olja. Katar videti, je postalo za Ljubljano olje v prehrani najslavnejša maščoba. Na odrezke živilskih nakaznic so lani ljubljanske gospodinje prejele 210.244.85 kg sira, 305.076.70 kg marmelade. Fižola in graha je bilo lani polrošeno 365.213.78 kg. Na živilske nakaznice je bilo izdano dalje 14.694 ltg sardin in 12.000 kg paradižnikov. d 8188 uslužbencev j« bilo zaposlenih lansko !elo v trgovinski stroki v naši pokrajini. d V valjenje, sprejema »Žegoza« valilna jajca na Gallusovem nabrežju v Ljubljani samo še v petek, 7. julija, ob 9 dopoldne. V valjenje prinesejo lahko tudi nečlani. d 7375 mladeničev se je v minuli zimi po podatkih celovškega dnevnika na Koroškem učilo smučati. d Praznovanje pred veliikmi prazniki ia po ajih. Generalni pooblaščenec za delo v Nemčiji je izdal uredbo, po kateri za časa trajanja vojne ne •veljajo predpisi o počitku aa delavce na velikonočno soboto, na bmkoštno soboto, na torek po binkštih ter za dan 24. decembra. d Tudi pri nas se lahko kaj takega pripeti. V okolici Koprive pri Krminu so našli žepni svmčnik, pri katerem je iz konice molel košček žice. Ako potegneš to žiro, svinčnik eksplodira. Zato se prebivalstvo opozarja, naj ne pobira teh predmetov. Zlasti naj starši pazijo, da se otroci ne bodo. igrali s takimi nevarnimi »igraS-. kamk. d Zamenjevalnica v Mariboru. Mariborska mestna uprava je pred kratkim odprla zavod za zamen javamje. Tako lahko prebivalstvo ugodno zamenjuje predmete, ki jih prfcmore vsako gospodinjstvo. Zavod posluje ob ponedeljkih, sredah in sobotah dopoldne in popoldne. d Nov oddelek za nalezljive h«lesni pri bolnišnici na Golniku so odprli te dni. V zadnjih treh "letih je bolnišnica sprejela 19.736 bolnikov. 4' Med tema je bilo 837 bolnikov z nalezljivimi boleznimi. 2e v juliju 1941 so začeli graditev posebnega oddelka. Sedaj je nova dvonadstropna stavba dokončana. Ima 90 postelj kar odgovarja potrebam Gorenjske. d Navodila glede letošnje mlačve je razglasil pokrajinski poljedelski odbor v Gorici. Ves pridelek bodo rekvirirnli, dodeljeno osebje pa militarizirali. Prižetek mlačve je določeu za 1. julij. d 7. dostavljanjem novih štirimesečnih (ju-lij-oktober) živilskih nakaznic so pričeli v 1 rstu. d V desetih dneh jc bilo ukradenih v Ljubljani 6 koles v vrednosti 30.000 lir. Lastniki koles naj bodo previdni! d 22.642 stanovanj je sedaj v Ljubljani. Lani so zgradili 32 hiš s »kupno 91 stanovanji. Približno četrtina stanovanj ima kopalnice, ki jih je skupno 5496. d Vrhovni lovski mojster za Nemčijo je izda! neredbo, ki kmetom in veleposestnikom spet dovoljuje lov na divjačino v lastnih lovskih okrožjih. d Vojaki enega .samega vojaškega okrožja na Dunaju so v štirih mesecih zbrali 15.000 kg gumija. 20.400 kg blagovnih odpadkov, 81.500 kg kosti, 255.000 kg starega papirja in 1.6 milijona kilogramov starega železa. Zbrani blagovni (tekstilni) odpadki bodo omogočili izdelavo 16.91)0 uniform. Staro železo, ki so ga nabrali na področju omenjenega vojaškega okrožja, bo (kilo 403 protiletalskih topov ali pa 41 težkih oklepnikov. d Dvojne mezde za prvi maj pripadajo na temelju pojasnila nemškega gosjHKiarskega svetovalca pri Pokrajinski upravi tudi delavcem, zaposlenim v poljedelstvu. d Koucert 7.a razvedrilo je priredilo 23. junija vodstvo ljubljanske radijske postaje delavcem tobačne tovarne. d 88 letnico gasilcev so si avli i te dni slovesno v Celovcu. d Z novo ureditvijo so poenostavili vezanje knjig v Nemčiji. Nova naredba določa, katere knjige se smejo vezati in tudi način vezave za posamezne vrste knjig. Nadalje je predpisauo, kako se morajo knjižne pote tiskati, da se vezava olajša. Priloge za reklamo niso dovoljene. d Nemško ministrstvo za prehrano je dovolilo prodajalcem, da smejo odjemalcem prodajati sladkor za vso dobo od 29. maja do 25. junija in še naprej do 17. septembra. S tem sladkorjem si bodo gospodinje lahko pomagale pri poletnem vkuhavnnju sadja. d Nove dvojezične škatlice cigaret Neretva in Morava je izdala ljubljanska monopolska uprava. d Za turiste, ki poleti obiskajeja hribe, je videla deželna- oblast za koristno izdati obvestilo, naj se pred vsakim tzletom v gore pouče na pristojnem mestu, če ni kakšnih ovir za izlete v planinski svet. d Okroglo tr| milijone dinarjev so znašali zavarovalni prispevki tako v javnem kot zasebnem zavarovanju v bivši dravski banovini od prve svetovne vojne pa do 9. aprila 1941. Zavarovalna vprašanja postajajo tudi pri nas iz dneva v dan večja in važnejša. d 3890 bolgarskih dijakov je obiskovalo lansko leto nemška vseučilišča m sicer večina na Dunaju fal v Gradeu. d Novo glasbeno šolo so odprli pred kratkim v Kranju. d Nesreča ne počiva. Gad je pičil v kazalec desnice 14 letno posestnikovo hčerko Jožico Adamičevo iz Male vasi pri Velikih Laščah, ko je obirala v gozdu jagode. — Avto je povozil in prizadejal poškodbe na glavi in prsih stražniku Josipu Pnteju v Ljubljani. — V Šeleiibur-govi ulici v Ljubljani je avto povozi! 18 letnega delavca Janka Polaka i« ga precej poškodoval. — Z vrelo vodo se je polila po hrbtu in nogah in dobila hude opekline Judita Urbanija iz Ljubljane. — S kolesa jc padel in si zlomil levico Janez Miklavec, 45 letni sluga iz Do-brunj. — S koso sc je ureza! v desno nogo 7 letni France Lipovec iz Velikih Lašč. — Z avtomobila so padli na ljubljansko ulico in se hudo poškodovali sledeči trije stražniki: 38 letni Franc Punčuh, 33 letni Alojzij Gregorič in 22 letni Josip Oražem. — Pri spodrsku si jc zlomila desnico zasehnica Marija Berličeva iz. Ljubljane. — Mizarski stroj je močno poškodoval prste 401etnemn Mihi šfibelju v Podgori pri Dravljah. — Pri padcu si je zlomila desno nogo zascbnica Bcrta Tiiniesova iz Ljubljane. — Posestnik Janez Erjavec iz Plešivice pri Brezovici je pomagal gasiti požar in se je pri tem hudo opekel. — Deske so padle no nogo in jo zlomile posestniku Gradišarju v Ljubljani. — Pri padcu s češnje si je polomila desna rebra pose»tniea Frančiška Permetova v llepčuli. d Še nekaj nezgod. S kolesa je padel in so močno potolkel po glavi in rokah 11 letni ljubljanski dijak Ferdinand Majdič. — V Zapotoku pri Želimljah je s hruške padel in si zlomil nogo 14 letni posestnikov sin Jože Lovšin. — S koso se je urezal v nogo na Igu 10 letni posestnikov sin Janez Bukovec. — Pri padcu si je na Blokah nogo zlomila 34letna posestni-kova žena Marija Mestekova. d Goriške in droge nezgode. 47 letna Ana Tomažič iz Podkraja nad Vipuvo je padla s senika in si zlomila hrbtenico. Kmalu zn tem je umrla. — 11 letni Marij K ra-šček iz Anliovetra v Sr»Ski dolini je noima pridobljene soli, kar pn seveda ne zadostuje za kritje domačih potreb. s Žrtev letalskega napada v Belgradn je bil tudi Slovenec Drago Gril, bivši poveljnik policijske straže v Ljubljani. Časten mu spomin! s Neka hrvatska brigada je izničila nad en milijon kun za hrvatski Rdeči križ. s 160 milijonov kun bo stalo novo zaklonišče na Selški cesti v Zagrebu. s V Zagreba je umrl 57 letni tamožnji župan Ivan Verncr.'je bil eden i'.med ustanoviteljev ustsškega pokreta in nžival splošen ugled. s Zagreb je lani porabil nad 20 milijonov litrov alkoholnih pijač. Pri cclolneut prebivalstvu 450.000 ljudi je povprečno vsak Zagrebčan popil na leto nad 28 litrov vina, nad 3 litre žganja in skoraj 15 litrov piva. s Dosedanja bogoslovna učilišča v Zadrti, Sarajevu, Senju, Djukovem, Mostarju, Makar-ski iu Dubrovniku je Poglavnik izenačil z bogoslovno fakulteto na zagrebškem vseučilišču. s Na Hrvatsko je prišlo te dni 10.000 nemških plugov. 6 Zanimivo predavanje je imel nedavno v Gradcu profesor zagrebškega vseučilišča dr. Ljudevit Ilauptmann. V svojem predavanju je Crikazal ovire, s katerimi so se Hrvati morali oriti preden so se razvili v narod. Poleg zemljepisnih pogojev je bila ovira tudi naselitev romanizirnuih Ilircev, Staroslovencev, Avarov, poslovaujcnih Hrvatov in Srbov. Šele v 19. stoletju so se Hrvatje povzpeli na stopnjo naroda. Posebno značilno pa je, da se je to zgodilo brez sodelovanja meščanstva in s sotruduištvom le tenke plasti šolancev. s Pri letalskem napadu na B&njalnko padle tudi nekatere slovenske žrtve, med njimi Frančiška Jezovškova, vdova po železniškem uradniku iz Izlak. Starejša hčerka je ostala nepoškodovana, mlajša pn je bila ranjena. s S skupino švicarskih časnikarjev je odpoto-val iz Berlina v Sarajevo hrvatski vojni minister Vokič. Tam bodo pregledali vse hrvatske vojaške ustanove. s Nemške trgovsko akademije bodo odprli to leto v Zeniunn. s Vsi meščani od 15. do 70. leta so obvezani za službo pri zakloniščih, je odredil prefekt na Reki. s Hrvaški komponist Jakob Gotovac, komponist znane opere »Ero z onega sveta«, je skomponi.ral novo hrvatsko opero z naslovom »Kamnolom«. Opera obravnava delavsko življenje v kamnolomih. s Mlekarna z dnevno profzvafafno sRo 60 do 70 tisoč litrov mleka, bo pričela v kratkem obratovati v Beljjradu. Strojne naprave ie dobavita Nemčija, To bo prva velemlckama na Balkanu. t »V. 1* — H©¥0 orožje«* Kaj je to? Tako zdaj prijatelj in sovražnik Imenuje novo nemško orožje, ki je zajelo kakor toča leteti nad Anglijo ter jo uničevati v povračilo za angleške bombne napade na ne m JI; a mesta. Nemci so to orožje imenovali kratko: »V l.t To je manjše letalo, ki je polno razstreliva ter ga krmarijo od daleč, da s svojim strašnim tovorom pade tja, kamor hoče tisti, ki ga je bil izpustil v zrak. Angleži so zaradi tega orožja hudo zmedeni ter si ne morejo pomagati. Njihova obramba je zdaj v tem, da spuščajo v zrak na Tišino pretrga tiho brnenje, ki začenja čisto • tenko, se dviga in veča, nazadnje tuli. In že so »morilci« odleteli. Razstreliva bodo v kratkem letela čez obalo, nad Kanalom, skozi ognjeno zaporo ob Temzi ter bodo strašno butnila v londonsko popoldne. Naši orjaki. Kdor ima le eno minulo prostega čas, skoči ven na malo vzpetino. Že celih 200 nr gledajo ti možje vedno eno in tisto podobo, ti vojaki našega najmlajšega orožja. In vedno znova jih pretresa, kar vidijo. To je njihovo delo. Njihova skrb dolgih let razvoja, let mučnega molka, ko so mo- V podzemskih predorih se drže razne nemšk« odporne skupine ter iz njih od časa do časa delajo izpade, da napadejo ameriške čete na cestah. Drugi vojaki no Se zopet v predore popolnoma zazidali in pustili la strelske line. V iiišnih kleteh in pod razvalinami tudi še vztrajajo nemški vojaki, ki se vkljub brezupnemu položaju nadalje bore. Nek angleški poročevalec sporeča, da se nemške čete pojavljajo zdaj tu, zdaj Um, ter da so trduo odločene., da se pod nobenim pogojem ne bodo predale. Tudi na" jugu in jugovzhodu mesta se Nemci še vedno Upirajo. V zavezniškem glavnem stanu so presenečeni zaradi neuklonljive in nezlomljive odporno volje teh odrezanih nemških čel. Iz Fort du Roula javlja Uopisnik »United Zemljevid k sedanjim bojem v NormandijL tisoče svojih letal, da bi to strašno nemško letalo v zraku ra/.stTelila. Toda to ne pomaga dosti, zato si |>omagajo tudi s lem, da s svojimi protiletalskimi tO|)Ovi narede ognjeno zaporo nad svojo obalo. Toda nemško orožie tako hilro švigne po zraku, da se izmuzne tudi tej angleški obrambi. Nemci sami pa o tem orožju malo poročajo, ker kajpada ne marajo izdali, v čem je njegova skrivnost. Zaradi zanimivosti prinašamo poročilo nemškega voinega poročevalca dr. llaralda Jan-sena, ki popisuje, kako to sletalo« Nemci spusto v zrak. Navaja pa iinena vojakov in častnikov, ki pri tem sodelujejo. Kajpada pa so ta imena izmišljena, da ne bi kdo vedel, kdo sodeluje. Poročevalec med drugim piše: »Hudičev peklenski pes«, je dejal poročnik P. iz Frankfurta ter potrkal na modrikasti gobec razstrelivnega telesa. »Dovolj jeklene masti si si nabral nn svojem vrata in v svojem pcžreSnem trebuhu. Pojdi in svojo dolžnost dohro opravi. Dobro se zaleti v angleško porcelanasto trgovino!« Poročnik P. sicer nima slavnostnih govorov, ker nima časa za kaj takega. Toda tale pošiljka je bila jubilejna. Okoli njega so stali in se režali njegovi podčastniki — kako se pišejo — to ve samo knjiga glavnega narednika. V bunkerju globoko pod zemljo so žarometi sipali svojo jarko luč čez vilki trup več ton težkega razstreliva, ki so ga Angleži na oni strani vode imenovali »orožje strahov«. Več jih stoji tukaj in čaka, da drug za drugim pridejo na vrsto, Nad bunkerjem ie razpeta mreža, ki naj zakrinka pogled nanj. Rjav Skrjanček se igoleč dviga v višine. Sladki vonj suhega sena veje nad travnikom in po nebu plava nokaj belih oblakov. Veter je slan in diši po morju. rali za vsako ceno molčati. Niso smeli govoriti o lem, kar so vedeti in poznali in čemur so slepo zaupali. Zdaj pa orglja ta stroj nad njimi uro za juro, dan na dan. To so minule, ki se jih ti možje v črnih oblekah s svojimi od olja umazanimi rokami, s svojimi neobritimi obrazi ter utrujenmi očmi vedno sproti vesele. Nimajo časa, da bi pisarili pisma, vendar jim dom še nikoli ni bil tako blizu. »Udri za Koln!« kriči vojak, ki jo doma iz Kolna, katerega so Angleži tako hudo bombardirali. »Dai jim!« kriči Berlinčan ter yrže v zrak železni ključ, ki ga je držal v roki. Prižge si cigareto in napravi nekaj globokih dimov. Nato cigareto odda naprej Kolnčanu. Drug za drugim se spet pogrezajo pod zemljo k svojemu delu. Skrjanček še vedno žsoli, nebo pa je zamazal megleni trak sovražnega letalskega opazovalca, ki "prihaja, da bi poizvedel, odkod prihaja to slrašno nemško orožje.« v razvalinah mesta Poročali smo pretekli teden, da je sovražnik sicer vdrl v mesto Cherbourg na francoski obali, da pa se tamkaj nemška posadka neustrašeno kar naprej bori. Poročila, ki prihajajo iz nevtralnih mest, pravijo, da angleška In ameriška poročila iz sovražnega glavne.?* stana govore, da boji v mestu še niso končani. Sovražna poročila poroče-valnice »United Press« med drugim takole popisujejo nove boje: Pressac »Trdnjava, ki so jo Amerikanci že v nedeljo »zavzeli«, je v ponedeljek predstavljala zopet enega izmed najzagrizenejšib odpornih mest na cherbourškem bojišču. Po več urah auieri&ke zasedbe je naenkrat stotine nemških vojakov iz iste trdnjave otvorilo morilski ogenj na vse mogoče cilje. Nemci so po zavzetju trdnjave prispeli zopet vanjo po podzemeljskih hodnikih. V teh tajnih hodnikih niso bile skrite strojnice, temveč ceio ogromni obalni toijovi. Ameriški pešci so ponovno poizkušali, (la hi našli vhode v le pod-zemslie rove, a so se morali vedno praznih rok vrniti. V trdnjavi sami so se nemški vojaki zazidali. Videli smo razne odprline in prehode, ki so bili šele pred kratkim zazidani s cementom. Da bi vanje vdrii ni bilo mogoče, ker so bile v zidovih le majhne odprtine za orožje, iz katerih se je neprestano bliskalo.« Morda še nimate zadnje lepe knjige »Siovenčeve knjižnice« jakob iieer: »Sgmiasfci kralj« V vaši družinski knjiž-nici ne sme manjkati. KMALU IZIDE novs knjiga iz rimskega življeuja Nis PcieriMia; " Ogsitoska uSiea« Zgodba je iz prve dobe krščanstva, ko je bila vera Se šibka. Brali jo b03te z zanimanjem. PRAVNI NASVETI Gradbene dovolitve. Kakor smo že poro fali, je Vrhovni komisar izdal odredbo o grad beni delavnosti, ki predpisuje, da se smejo araiftijo začeti aH nadaljevati samo tedaj, oe Je izdal gradbeno dovolitev pristojni prefekt ali pri nas šef pokrajinske uprave. Sedaj je odrejeno, da bo gradbene dovolitve po tej na-redbi izdajal urad za delavno slu/bo in obnovo pri šefu pokrajinske uprave. Za obnovitve v podeželskih naseljih bo izdajal dovolitve načelnik toga urada, za ostale gradbe pa šel pokrajinske uprave. Prijava domačih ntlinov. Po uredbi o mletju žita so morale občine zapečatiti vse mline, v katerih se melje lito samo za družinske in gospodarske potrebe lastnika. Taki mlinarji morajo zaradi mletja za potrebe družine in Sospodarstva ob vsakokratni potrebi zaprositi ovoljenja pri pristojni občini, ki odpečati ustrezne naprave, pa jih znova zapečati, brž ko se opravi dovoljeno mletje. Mestno županstvo v Ljubljani je zato te dni pozvalo vse gospodarje, ki imajo tak mlin, da ga takoj prijavijo mestnemu gospodarskemu uradu. Nove tobačne izkaznico. Preskrbovalni uradi bodo za mesec julij izdali nove tobačne na-karuice. ki bodo veljale samo za en mesec ter bodo zato vsak mesec posebej nove izkaznice. Ostala navodila bodo še objavljena. Obnovitev upokojitvenega postopanja. S. T. Služili ste v državni službi in so vus še pred sedanjo vojno upokojili. Pri upokojitvi pa niso upoštevali službe, ki ste jo svoječasno opravljali kot pomožni pisarniški delavec. Vprašate, ali bi kazalo prositi za ponovno odmero pokojnine. — Prepomanjkljivi so vaši podatki o službovanju, da bi vam mogli povedati, ali vam je bila pokojnina pravilno odmerjena. Za irštetje gori navedene službe bi bilo potrebno vedeti, ali ste bili že pred t. septembrom 1923 v jugoslovanski državni službi. Uradniški zakon namreč v S 270. našteva, katere slu/bc se vštejejo pri odmeri pokojnine onim državnim uslužbencem, ki so bili pred navedenim dnevom v jugoslovanski državni službi. Med tako službo bi spadala tudi služba pomožnega pisarniškega pomočnika. Sicer bo pa najbolje, dn se obrnete na šefa pokrajinske uprave, če mislite, da vam pokojnina ni bila pravilno odmerjena in prosite za spremembo dotičnega odloka. Doklada za avstrijsko odlikovanje. R. A. P. Kakor smo že pisali, sme nemški svetovalec iri šefu pokrajinske uprave avstrijskim odli-ovaneem podeliti določeno nagrado. Za veliko srebrno svetinjo, ki ste jo prejeli v avstrijski Tojski, bi vam šlo častno darilo v znesku 600 lir na leto. Prošnjo je treba vložiti na nemškega svetovalca in sc morajo hkrati priložiti potrebna dokazila. Pomilostitev kazenskih posledic. ]. K. Bivše italijansko vojno sodišče vas jc zaradi malenkostnega prestopka obsodilo na daljšo zaporno kazen in na izpitni državne službo. Kalen sto deloma prestali. Radi bi zopet v državno službo. \ prasate, kako bi dosegli, da bi so vam kazen popolnoma brisala in da iii bili acipet sprejeti v državno službo. — Vložite prošnjo na Vrhovnega komisarja za milostni spregled kazenskih posledic. Prošnjo bi bilo vložiti pri okrožnem sodišču v Ljubljani, ki hrani spise bivšega italijanskega vojaškega sodišča. To sodišče jo bo s spisi odpremilo ,Vrhovnemu komisarju. Oporoka. K. L. S. Tudi sami lahko napišete oporoko. V toni primeru jo morate lastnoročno napisati in podpisati, llrunite jo lahko tudi somi nli pa jo dnste kakšni zanesljivi osebi v shrambo. Če pa sami oporoke no znnte sestaviti in jo daste napisati drugi osebi, morate Vpričo treh nad IS let starih prič izjaviti, dn 'je spis vaša poslednja volja, nakar jo sami podpišete, polog vas pa jo morajo podpisati tudi vso tri priče i izrecnim pristavkoni. da so podpisalo kot oporočne pričo. Oporoke zaenkrat ni treba kolkovnti. Pristojbine bodo plačali dediči v zapuščinskem postopanju. Oddaljenost hiše od sosednjo stavbe. J. K. F. — Gradbeni zakon prepisuje, da mora uit Postavljanju zgradb v srednjem naselju pustiti lastnik prostega prostora najmanj štiri metre i H 0 ¥ ? ARO B 0 V I V goriški bolnišnici je nepričakovano umrl 56 letni duhovnik Jožef Jug. — Na Vrhniki je ckitrpel Verbič Josip, ravnatelj hranilnice in posojilnice v pokoju. — V Novem mostu je izdihnila 68 letna Kmilija Golob. — V Št. Ru-portu na Dolenjskem je odšel h Gospodu ]io večno plačilo up kojeni župnik tržuško-koper-ske škofije gospod Jožef Knavs. Pokopali so ga 26. junija v št. Rupertti. — V Ljubljani so umrli: uslužbenec dr/, železnic Jože šircelj, okrajni načelnik dr. Zvouko Bratina, 40letni železniški uslužbenec Ivan Moze, Ivana Knšar roj. Vrhovec, žole/.n. uslužbenec v p. Jakob Sojor in Karla Ciuha roj. Fischer. — Naj počivajo v miru! Preostulc tolaži Bog! t Franc Ferderber ljc Dne 22. junija je po-olnoma vdan v božjo voljo odšel v večnost dolgoletni upravnik »Slovenca« Franc Ferderber. Čeprav bolan, je srfnodobri Belo-kranjec vztrajul na svojem službenem mestu v Ljudski tiskarni v Ljubljani do konca oktobra 1913. Z zgledno potrpežlji-vostjo je prenašal pokojni dolgotrajno bolezen, ki mu zlasti poslednjih osem mesecev ni prav nič prizanašala. Za vrlim zvestim tovarišem bomo ohranili vsi nojlepši spomin. Njegove sorodnike, zlasti sestro Uršiko, ki mu je tako lepo in skrbno gospodinjila, pa tolaži Bog! t Martin Kotar Zadnji dan majnika je v Smarjeto na Dolenjskem prišla žalostna novica, da jc dne 21. decembra 1943 v taborišču izdihni! svojo duio vrli slovenski fant Martin Kotar, star ti let. doma Rake. Kakor toliko drugih najboljših slovenskih ljudi, sta bila tudi Martin in njegov brat Vinko od bado-giievcev odpeijana v Renici v Italiji, kjer je bilo veliko trpljenje. Ko je lanskega septembra brat Vinko mogel oditi domov. Martin ni mogel več, ker je bil že tako hudo bolan. Prepeljali so ga sicer v drugo taborišče, pa siromak si ni več opomogel, marveč je izdihni! svojo dušo na tuji zemlji. Rajni Martin je bil navdušen naročnik Domoljuba, njegov rvesti dopisnik ter vnet organizator slovenske katoliške mladine na Raki. Bil je ustanovitelj fantovskega odseka, bit je predsednik fantovski Marijine družbe, zastopnik katoliškega tiska in vzgleden fant. Bog mu daj večni mir! Njegove domače pa naj tolaži ljubi Bog! na eni strani do soseda, v redkem naselju pa toliko prostega prostora na obeli straneh. Ce je na sosednji parceli že postavljena zgradba prav do moje in tik ob njoj, sc sme postaviti sosednja zgradba tudi neposredno ob tej, toda s posebnim požarnim zidom. Ta predpis velja za one kraje, za katero volja prvi dol grnd-bo noga zakona. Ti kraji so pa bili objavljeni v 67 št. Službenega lista iz leta 1933, Delavčevi prejemki v prvem tednu bolezni. C, R. ž. Delavec obdrži svojo pravico do plačo, nko jo po najmanj 14dnevnem službovanju zadržan od službo zaradi ltolei/ni ali nezgode za sorazmerno kratko dobo. ne več kot za en teden dni in toga ni zakrivil namenoma nli z veliko nemarnostjo. Isto velja tudi tedaj, če je od službo zadržan brtv. svoje krivde zaradi drugih važnih razlogov, ki so tičejo njegove osebe. UslnJHienee mora ta svoj zadržek brez odlašanja javiti delodajalcu in mil ua njegovo zahtevo predložiti izpričevalo pristojnega okrožnega urada »« zavarovanje delavcev ali urml-nega zdravnika o vzrokih in trajanju njegove delovne nesposobnosti. I fv^ti nevest^ Ob reki sta se v nedeljo popoldne sprehajala zaročenca ter se menila o svoji prihodnosti. Po reki navzdol je pridrsel čoln, v katerem sta tudi sedela dva mlada v družbi starejše ženske, ki je bila morebiti nevestina mati. Pa spregovori na bregu ona: »Povej mi, drageo, kaj bi ti storil, ko bi se midva s tvojo materjo tudi tako le vozila po roki v čolnu. Pa bi naš čoln zagrabil vrtince in bi se vsi mi trije začeli potapljati. Koga bi ti skušal najprej rešiti — svojo mater ali mene?« »Nespametno je tvoje vprašanje, draga moja,« je skoraj jezno odgovoril mladenič. »Ni nespametno,« sili dekle, »le odgovori mi!« On pa pravi: »Najprej bi vsekakor sku;al rešiti- svojo mater, zakaj od nje imam svoje življenje. Tudi starejše je kakor si ti in zaradi svoje starosti bolj nebogljena.« Mlada dva sta nato umolknila in molča hodila ob reki, pod večer sta sc ločila. Drugo jutro je mladi fant od svoje zaročenke dobil pismo, v katerem je ona pisala: »Vedi, da je najina zaroka razdrta,« Pod tem kratkim stavkom jc bilo podpisano še hii« do včerajšnje zaročenke. Mladenič je pismo prebral ter niti z mezincem ni gnail, da bi bil kakor koli skuhal raztrgano vez spet oJinoviti, ker je vedel, da je mati samo ena na vsem svetu. t Katka Wessner V Ljubljani ja umrla upokojena učiteljica gdč. Netka Wessncr, vzorna katoliška učiteljica. Njej v spomin prinašamo: Bilo je pred 10 leti. Prišla tem kot bolničarka h gospe Netki. Dolgih 11 let je trpela, veliko trpela a nikdar tožila. Boguvdano je prenašala svoje težko trpljenje. Za vsako tolažilno besedo jc bil vedno njen edini odgovor: »Kakor je božja volja« aH »Je ie božia volja tako«. Vsako najmanjšo uslugo je sprejela s hvaležnostjo s srčno hvaležnostjo. Za sprejeta sv. zakramentov se je vestno pripravljala in srečna je bila po prejemu presvete Evharistije. Njena molitev je bila: dopoldne sv. maša in rožni veccc, popoldne sv, križev pot. Predvsem jc blagopoko na Netka častila presvato Srce Jezusovo in Srco Brezmadežne. V zavesti, da je bliža smrt ni obupala, ie r. vso pobožnostjo se je pripravljala na slevo. Kakor je vzgledno živela teko !«pa je bila niena smrt. S križem v roki in • poljubom na Kristusa je mirno izdihnila tvojo blago dušo. Naj ji sveti večna luč! — S. G. t M® Podfcol iz Hšfenls® Na praznik sv, Rešnjoga Telesa 8. junija je bil slovesni pogreb daleč naokrog znanega gostilničarja in mesarja g. Jožeta Podboja iz Ribnice. Doživel je 80 let Kot oče mnogoštevilne družine je imel dosti skrbi, zlasti še zadnja leta. ko je videl nekako podrte vse lepe zamisli, ki jih je imel vedno pred seboj za srečo svojih hčera. Toda mož ni obupava!, zakaj bil ie mož najgloblje vere in zaupanja v Boga. Kljub visoki starosti in telesni oslabelosti je bil vsak dan vsaj pri eni maši v cerkvi, kateri je kot ključur zvesto in delavno služil desetletja. Sam je večkrat rekol: »Kar za Boga v sv. Reš. Telesu storimo, nikdar ne bo zastonj!« Res, ravno na praznik sv. Rešnj. Telesa sc je za vedno poslovil v farni cerkvi njen zvesti ključar! Pokojni g. Jože Podboj — po značaju tudi šegnv — jc bil naravno inteligenten mož. ki se je zanimal zlasti za domačo zgodovino. pa tudi domačo poezijo. Ril je nad 40 let naročnik »Domoljuba« in drugih dobrih časopisov. Kako je bil pokojnik priljubljen pri vseli, jc pokaral njegov pogreb, ko gn je izredno število sofaranov spremilo 1111 farno pokopališče v Ilrovači. kjer so jo od njega t lepim govorom poslovil v imenu župnije dek. namestnik g. Matej Zbon-tar. — V/orni mož, počivaj v miru! Vsem sorodnikom našo sožnlje! z dragocenim tovorom podaljšal potovanje za dva ali celo za več mesecev. Pa tudi če bi eni to dovolili, te rai lahko zgodi nesreča, da se ne bom mogel vrniti k otoku. Tedaj bi se znašli v istem položaju, kot pred tolikimi leti...« Nečak je imel popolnoma prav. Toda jaz nisem še nikdar izgubil poguma ob prvi težavi. Če sem naletel na kako oviro, sem kmalu našel nov izhod. Res sem našel lepo rešitev. Sklenil sem namreč, da bom dal zgraditi majhno zložljivo ladjo, ki bi jo bilo mogoče it lahkoto sestaviti i« ki bi jo vzel s seboj na otok. Medtem ko sem se pripravljal na potovanje, so mi vsi znanci izjavljali, da sem nespameten. Prav za prav je bilo res skoraj blazno vračati s« v 62. letu zopet na morje negotovi bodočnosti nasproti. A kai sem hotel? Saj sem že dejal, da sem prepričan, da človek ni r.a svetu samo zato da jč, spi, uživa in se razmnožuje, kakor to delajo živali, čeprav mnogi res živijo tako. Zdelo se mi je, da jc življenje na otoku in hrepenenje, da bi se vrnil tja, bilo zadosten dokaz, da je tudi meni božja Previdnost odka-zala določeno nalogo, pa čeprav skromno. D« sem se ie bolj utrdil v svojem prepričanju isl storjenem sklepu, se j« v juniju istega leta nenadoma pojavil pred menoj... uganit« kdo?... Petek!... Prav on, ki sem mislil, da j« podlegel v tisti usodni noči ali pozneje. Zdaj pa je nenadoma stal pred menoj iiv in zdravi... Pripovedoval mi je o svojih doživetjih in zelo mi j« žal, da vam vsega ne morem napisati, ker bi se povest preveč zavlekla. Povedal bom urno na kratko, da je takrat, ko so nas napadli razbojniki in je videl, da sem se ranjen zgrudil, sklonil k meni, da bi mi pomagal. Razbojniki »o planili nanj in ga ranili. Niso p« ga hoteli ubiti, ker so videli njegovo nenavadno zunanjost Odvedli «o ga • seboj kot ujetnika. Petek je ve« ča» mislil, kako bi jim ušel. Zato se. jim je skušal prikupiti > tem, da jim je pomagal pri njihovetn poslu. Nekoč se je naredil, kot da zasleduje neko žrtev in je izrabi! priliko, da je zbežal. Ker ni imel ničesar, je beračil m delal, kjer je mogel dobiti kako zaposlitev, dokler mu ni aspelo, da je pričel v Dublin, kamor »va takrat bila namenjena. Tam je ostal več mesecev. Čeprav je ie tako iskal, ni mogel najti najmanjšega »ledu za menoj. Posrečilo se mu je celo najti kraj, kjer sva bila napadena. Odkril je tukaj celo nekaj listin, ki so jih razbojnik) odvrgli. Bil sem jih vesel, ker so bile zame precejšnje važnosti. Ker pa je kraj bil zapuščen, ni mogel izvedeti ničesar o meni. Odšel je naprej in ni mu ostalo drugo upanje kot London. Ta pa je bil tako silno daleč! Koliko je moral prestati in kako daleč potovali peš. preden je dospel v London, kjer je upal, da bo našel delo ia zaslužek v pristanišču. Kako naj bi ae mislil, da j_e v fetm tem jasno izražena botja volja? ... 8. januarja 1695 sva se vkrcala • Petkom na lspo ladjo mojega «e- čaka, na katero sem dal naložiti poleg že omenjeoe zložljive ladje ie mnogo drugih stvari, ki bodo zelo koristne naseljencem na otoku. Ne samo stvari, vzel sem s seboj tudi nekaj delavcev in sicer dva mizarja, kovača in malega brihtnega aiožička, ki je po poklicu bil sodar, a je poleg tega bil tudi dober mehanik, kolar, čevljar, krojač in ne vem kaj Se vse. Pridružil se nam je še nek krojač, ki je sklenil, da gre iskat srečo v Indijo. Mornarji so se mu smejali in ga vpraševali, če gre oblačit divjajte po modi Med potjo pa se je premislil in ostal na mojem otoku, kar je bilo za vse zelo koristno, ker se je izkazalo, da ni bil samo spreten V >jač, ampak je enal še mnogo dru^.n koristnih stvari. Zagledali smo veliko Ititfjo v plamenih. Tukaj so bili ljudje, ki so potrebovali našo pomoč. S topovskimi streli smo naznanili nesrečnežem naiSo bK-žino. Zvili emo jadra in kmalu je ladja obstal«. Malo pozneje smo zaslišali strašen pok in silovit plamen je osvutlil nebo. Nato pa je »»vladala smrtna tišina iu k.j«r ie bila prej ladja, je bil samo š® obisk dima... Mar «e cd nesrečnežev na ladji ni nihče reiil 7... Ali o« blodijo morda •t majhnem čolnu po morju in ne vedo, kttto saj krenejo?... Ukazal sem, naj prižgejo vse luči «» oai od časa do časa streljsjo s topom, dn bi pritegnili nase pozornost ponesrečencev* (Dalje prihodnjimi 48 »Na morje! Na otok!« je ponavljal« moj« duš«. A kako naj uresničim to svojo željo? Imel sem pa tudi Se drugi razlog, da sern želel vrniti se na otok. Nikdar nison imel poguma, da bi ga priznal; zato hočem pa zdaj to storiti, če se spominjate, sem obljubil tistim, ki so ostali na otoku, da se povrnem tja. Mislil sem na Spance, ki sem jih povabil, in ne lopove, ki so ostali tam. Ni mi bilo težko najti vedno novih izgovorov, da 6em odlaša! z odhodom, posebno potem, ko sem se poročil. Zdaj, ko sem bil zopet prost, se mi jc zdelo naravnost zločinsko, da bi ne izpolnil te obljube. Res se ml do zdaj ni nudila nobena prilik«, res pa je, da je tudi aisem iskal. V začetku leta 1694. sem nekega dne it«! ob reki Temzi in opazoval ladje, ko jc nenadoma prišel mimo mena nek mladenič in me pogledal. Čez nekaj časa je zopet Sel mimo in me poglsdal. Vrnil s« je Se v tretje in me gledal te bolj pozorno. To aje-govo vedsnje me i« vznevoljilo in obrnil sem ara hrbet. Toda naredil sem kom«; naksj korakov, ko «cm za-•lišal za rabo klic: »Strici« Niti zmenil te ni sem in 1«1 naprej. Kmalu nato slišim: »Stric Robinzoni« Tudi za to »e nisem zmenil in nadaljeval svojo pot. Saj je v Londonu mnogo Robinzonov. A tisti glas jc ponovil: »Stric Robinzon Crusoe!« Tedaj Sele sem se »krenil.,. Zagledal sem tistega mladeniča, ki me js zdaj spoštljivo pozdravil. »Kdo »te?« sem g« vprašal nekoliko osorno. »Vsi nečak.« Sele sedaj sem spoznal sina svoje •estre. Pravijo, da kri ni voda. Odvede! »ca ga domov. Pripovedoval mi je o »ebi io tudi jaz sem mu pripovedoval. Tudi on »e je posvetil mornarskemu življenju. Bil, je kapitan na ladji, ki se je pravkar vrnila iz Bilbaa. To je bilo njegovo prvo potovanje. Zdaj pa je bi! v dogovoru za drugo potovanje v Vzhodno Indijo aH na Kitajsko, Ko je zvedel za mojo željo, mi je ljubeznivo ponudil, da me vzame s seboj in me odpelje n« moj otok, ker je moral na potovanju pristati v Braziliji Prav tisto noč, ko nisera mogel spati, sem sklenil, d« bom odšel k staremu kapitanu v Lizbono, edinemu prijatelju, in ga vprašal za nasvet. Obenem sem naredil že vse polno načrtov, kako boin otok obljudil in »uredil. Zato sem a velikim veseljem sprejel nečakovo ponudbo, »Vedi pa, da ne nameravam iti dalje,« sem pristavil. »Kako?« je vzkliknil. »Saj vendar ne mislite ostati tam?« »Lahko me vzameš na ladjo, ko «e bo5 vračal.« »To pa je nemogoče, stric. Lastniki ladje bi mi nikakor ne dovolili, da bi S Petrom sca se vkrcala na ladjo. Natovorili smo tudi večjo količino perila in obleke, odej, čevljev, klobukov, postelj in drugega pohištva, kuhinjske posode, poljedelskega in še različnega drugega orodja. Tudi nisem pozabil na orožje: sto pušk, več samokresov in strelivo v veliki množini; poleg vsega pa še dva topa. Hotel sem se postaviti z njimi, seveda, če le mogoče, sama ob slovesnostih. Ladja v plamenih. Komaj smo prišli iz Rckavskega preliva, ko se je dvignil močan južni veter in smo se morali zasidrati pri Galwayu. »Čudno,« sem vzkliknil, »da mi morje ni nikdar uaklonjenol Usojeno mi je, da v vodi nimam sreče.« Opazil sem, da se je moj nečak ob teh besedah -resnil in se mu je obraz kar podaljšal. Mislil sem si: »Dečko se boji, da mu nosim nesrečo I« Zato sem takoj pristavil: »Sicer pa jc bolje tako.« »Kako bolje?« »Mlad si še in Sele na začetku svojega življenja. Jaz pa sem star in že na koncu. Lahko si misliS, da imam že precej izkušenj in da sem se tudi še marsikaj naučil iz izkušnje dragih. Vedi torej, da podjetje, ki te začne Nisem pozabil na oroije. brez težav, aavadno slabo konča. Prav tako pa konča navadno £ dobrim uspehom delo, ki »e je začelo z ovirami. To se mi zdi popolnoma prav, ker tako nekako zaslužimo uspeh. Zdi se sni nemogoče, da bi izvršili kako dolgotrajno delo, ne da bi naleteli na težave. Ali ni bolje, da te težave nastopijo takoj ob začetku? Na vsak način smo zdaj še doma Pogum torej, dečkol Videl boa, da bo tvoje potovanje srečno. Verjemi staremu stricu, ki ti izraža voščilo, ki izvira iz nje« govags trdnega prepričanja, potrjene« ga po ajegovih lestaih izkušnjah in po izkušnjah drugih.« V Galwayu smo ostali 22 dni. Ta čut psi ni pretekel brez koristi. Založili smo se bolje z živili, ki so bila tukaj mnogo cenejša. Kupil sem tudi nekaj žive živine, prašiče, krave, teleta, ker 6em hotel začeti tudi z živinorejo na mojem otoku — oprostite — v mojem kraljestvu! Nekega večera precej pozno, je prišel v kabino, kjer sva sedela z nečakom, mornar, ki je imel nočno stražo in povedal, da je v daljavi videl ogenj in da se mu je zdelo, da sliši topovski strel. Nek drug mornar je tudi trdil, da je slišal strel. Odšli smo na krov, a ničesar nismo videli niti slišali. Hoteli smo se že vrniti v kabino, ko smo nenadoma zagledali v daljavi nenavadno svetlobo. »To je požar,« je dejal nekdo. Odšli smo pogledat, kje smo bili in ugotovili, da je bila suha Kemija oddaljena najmanj pet sto milj odtod. Če bi bil požar na suhem, bi ga ne mogli videti. Torej je gorela kaka ladja!... Kei so mornarji slišali topovski strel, ladja ni bila tako zelo dale*. Obrnili smo ladjo v tisto smer in i«K kake pol ure smo zagledali veliko ladje t plamenih. Deklic« vživa sladki prvi sad. Brusnice — dolina češenj. Med sladkimi češnjami »Hm, kako so dobre!« Briške kmeLce neso češnje v Gorico na tri. Kupčija i češnjami * Brusnicah na Dolenjskem. Šlovrenc v goriških Br-dih, y znani domovini krasnih češenj. Prvotna domovina češnje je najbrže Mala Azija. Od tam se je češnjevo drevo razširilo po vsem svetu. Seveda ne uspeva povsod enako, zakaj češnji so všeč posebno gorke lege in rahla apnenčeva zemlja. Češnjevo drevo je podvrženo raznim boleznim in zahteva da drevo dobro uspeva, skrbnega in veščega sadjarja. Višnja, ki je češnji sorodna, je bolj odporna in ne stavi sadjerejcu prevelikih zahtev. Najbolj zgodnje so češnje iz. Brd, onstran Gorice. Teh pa Ljubljančani kaj malo pozob-ljejo, ker večino razpeča goriški trg. Prejšnje čase so pošiljali češnje iz Brd po vsej Srednji Evropi. Zelo zgodnje so vipavske češnje, ki jih v Ljubljani ne manjka. Na Kranjskem se ponašata s prvim žlahtnim sadom hribski vasi Štanga in Janče, pa tudi novomeška oko-liea. Daleč na okrog so znane in zelo cenjen« brusniške hrustavke, ki ob dobri letini dajejo tamošnjim prebivalcem prav lepe dohodke. Zanimivo je tudi, da so plemenite vrste raznih češenj poznali že stari Grki in Rimljani. f: VII. Odločni nastop kranjskega komisarja je vzibudil nevoljo, pa tudi veselje. Dobri, pošteni ljudje so odobravali strogost gosposke, in kmalu so se duhovi ločili. laprijeni fantje. so hodili ostriženi po vasi, kar je bila tiste čase velika sramota. Pajk je dal vsakega do golega ostrici, kateri jc prišel v njegove roke. Palica je pela in Pajkov prst je prešel v pregovor. Tako pa so se pravi rokovnjači zmerom bolj ločili od drugih, ker so pošteni kmetje dobili pogum in niso hoteli več dajati potuhe. Rokn-mavliarji so le še po posameznih bajtah prejemali zaslombo, tako pa so se vedno bolj umikali ljudem in vasem. Poleti se je še živelo, ali zima jc bila huda po gozdih. Pla-šarska moč je ginevala. bogastvo je prehajalo v pomanjkanje in celo Veliki Groga je ubožai. Odni boršt s svojimi raztegnjenimi in .skritimi koti je bil edino ribežališče starih štekljačarjev. u je še vladal harambaša z že-le»no roko. ali disciplina se je rušila in število plašarjev se jc manjšalo od dne do dne. Veliki Groga je le še enkrat -zbral svojo četo. Bili so mrzli ad-icntni Ognji so plapolali., v, 'Petričevem dolu in strašni obrazi starih rokovnjnčeV »> s t svitali v ognjenem plamenu. Molče so sedele oblastne rokomavharice okrog ogr njev in pristavljale črne piskre. Otroci so greli svoje premrle ude ob žerjavici in lačni čakali na skuhane porcijc. Veliki Groga ni več rožljal z rumenimi cekini ob pasu, grbasla barambašica je nosila posmoljeno obleko. Hči starega harambnše je še zmerom kazala 6voja mlada lica in živahno kretanje života, Tacmnn je ropotal po svoje im Polonjek je pomežikaval Jerdanovi Mini, Po-* miganec in Požaganec sta se vrtila okrog Fundež,kinega Tomaža, ki je igral na zamazane gosli, Travnove tri so se sukale okrog svojega očeta, Zoretovka in Grozna sta skubli perutnino in Mrčanova Mica je mešala žgance. Mejačev Štefan je sedel v družbi Likozarjevega, Zako-panjevega ta Maleševega in dražil Kozjeka, ki je v vojaški suknji tičal za hrastovim štorom, na katerem sta sramežljivo sedela mlada fantiča: Devs iz Stražišča in Dimež iz Zgornje Save. »Ali nista lepa fanta?« reče Devsova Katra mladi Grogovki in pokažo na svojega brata in Di-meža. "Kakor bi jih iz voska nl«H« vzklikne Micn in pogladi po licih mlada fanta okroglih lic in gostih ln si »Tvoja častna straža, hsramba-fa!< vzklikne Tacman in pokaže poglavarju lepa fanta. Veliki Groga je sedel na izdolbeni skali in položil desmioo na rame Dimežu: »Kaj si do zdaj delal, fant?« »šumijeve kozle sem pasel in branjevkam po . kranjskem trgu nagajal,« se odreže Dimež. »Ali si kaj v šolo hodil?« »Pri odgovorili sem bil zmerom prvi, pri uboganju zmerom zadnji, pravi moj učitelj Peterlin.« »Potem si naš. Brilitnih glav nam manjka, uboga pa tisti, kdor mora. Čim več jih boš dobil, da te bodo ubogali, tem večja glava boš pri nas. Brati in pisati znaš dobro?« »l'a tudi računati in risati.« »Miciika, prinesi papirja in gosje pero! Dimež bo odslej naš pisar. Piši torej, fant, in napiši pismo kranjskemu komisarju Pajku, da naj sto zlatov položi na tiste vislice na kranjskem polju do ponedeljka, ako hoče dobiti nazaj svoj cilindcr in frak. Cilindra in fraka seveda še nimamo, ali tvoja skrb je, Devs, dn ti Pajku to pismo izročiš, obenem pa njegov cilinder in frak nam prjueseš. Razumeš?« »Razumem in naredim, kar si nkazal, harambaša,« odvrne Devs. »I'a sreča z vama!« reče Veliki Groga in se obrne k drugim. »Brihtuih glav nam manjka...« »Jutri gremo na Suho in v Kokro. Na Suho pojdem jaz sam, da mlinarja župana Zormana malo obiščemo. V Kokro pa pojdi ti, Tacinan, da kokrskega župnika nekoliko oskubeš. Naše prihodnje kurjavišee bo na vogljamski gmajni. Pri Bolcu se snidemo. On ima dosti ovac. Bolčev Aieš in Lovre sta tako bolj naša.« . ■ In Tacman začne takoj zbirati svoje junake. Travnov Janez je že njegov stari oproda, Mejačev Štefan ta Koblar se mu pridružita, tudi Kozjek je za Tacmanovo komando. Likozarjev, Zakoparjev in Maiešev iz Zg. Dnpelj so bili vsi dobri pivci in so vedeli, da se Jim bo dobro godilo v kleti kokrškega župnika. Le Matevž Medved u Križe? je bil, ki si ga je Veliki Groga zase prihranil. »Matevž, ti boš nagnal vse ženske jutri zjutraj iz Pikševe loke na Suho. Berejo ha.} po hišali k a so in slanino in naj ti povedo, katere gospodinje so najbolj skope. CScroj enajstih pridemo štekljačarji, da popravimo, kar je bilo napačnega. Ti, Tacman, pa kar odrini, da o pravem času prideš v Kokro. Na sveti večer, ko bodo ljudje pri pol-nočnici, se vam bo v župniš&i najbolje godilo,« skonča harambaša svoje ukaze. Tacman je odšel s svojo četo, tudi Medved je odgnal zvečine vse ženske v Piksevo loko v strugi zelene Kokre. Truden je bil stari Groga in oči so mu lezle skupaj, ali zaspati ni mogel. Burne misli so se mu podile po glavi in žali spomini so pretresali njegovo dušo. Rad bi bil v miru, rad bi se umaknil, pa ne more. Nove skrbi zalezujejo njegovo dušo in deset let že izroča svojo službo drugim, a le še krivijo njegov hrbet vsa bremena rokovnjaške komande. Povzdignil je moč rokov-njaštva do vrhunca, a zdaj sluti, da bo mora! podpisati tudi njegov prepad on sam. Četa njegova se manjša od dne do dne, najboljši kapitani so pod zemljo ali pa tiče za železnimi okni podzemeljskih ječ. Le harambaša je vselej srečno ubežal smrti in ječi, ubežal vratolomnim nevarnostim in zmagoval po svoje. »Dan se dela, pojdimo!« zakliče harambaiša in iz starega obraza so švigale njegove vedno iskre oči. Četa se dvigne in se spušča iz temnih borovcev v nižavo in spet v višavo, dokler se ne pokaže zvonik sv. Ksista na ravnem polju... VIII. Rokovnjaške babnice so letale po Suhi od hiše do hiše, kakor bi bile najete. Po dve in dve so prestopale pragove in klicale v veži: »Berem kašo, berem slanino.« Spotoma so seveda vse pregledale po veži in hiši, pa tudi pod streho iu v shrambi, kjer bi še kaj ostalo za moške. Proti enaijsti pa so začeli štekljačarji hoditi po vasi. Pri župbnu posade hišnega gospodarja za mizo v kotu in nikamor 6e ni smel geniti. Gospodinja pa je kuhala in nosila na mizo rokomavhom, ki so si dobro privoščili. Hruševec ni bil dovolj, tudi slivovka, ki je bila skrita v gospodarjevi postelji, ja morala romati na mi-zo. Ko postajajo plašarji in plašan-ce s Polonjekom na čelu Je dobre volje, začujejo hipoma žvižg na vasi. Vsi skočijo pokonci in hite na cesto. Polonjek zgrabi svojo puško in š-topa po vasi. S krvavim nožem prihaja Pomigafiec tam od Ržena. V zvoniku pa začne biti plat zvona. Ljudje dero vkup, po cesti pa prihaja Polonjek« naproti sam harambaša. Urno se je prestopal, Požaganec je. skakal poleg njega m več žensk se je motalo za njim. Takoj zadaj p« so pritiskali vaflča-ni. Farjevec je metal okješke z.a .Stekla čar j i, Valjavcc pa je metal debele kamne za plašaricami. žnp-a« je v tem porntoil svojo jjrostost «a »lizo in brž.: potegnil svojo puško iznad police. Že stoji na pragu in hitro razgleda položaj Ali tudi Gro^a ni zgrešil novega oboroženega 'Sovražnika; skokoma je za 'ileteio jablano, iz malhe potegne rdeč robc-c in maha z njim proti mlinarju. Ta spozna mirovno znamenje in postavi nabasano puško na tla. V tem so se že poskrili rokovnjači in kakor bi veter potegnil, ni, bilo nobenega več v vasi. Tam na vasi pa je ležat prihajat; Čober s prebodenim srcem v svoji krvi. Veliki Gioga je sopihal kakor kovaški, meh in po trikrat je poudarja!, da ga nikdar več ne bo videla Suha. Kakor je bila trezna njegova glava, tako je tudi čutil, da je njegovo spremstvo preslabo, da odbije mnogoštevilen n»pad. Stiegnjen je ležal na snegu ob gozdnem robu pod zelene smreko, dokler se ni umiri! in odpočil. »Kaj ti je naredil Čober, da si mu kri puščal?« povpraša Groga Pomiganca, ki je brisal nož v snegu. »Ako bi ne bil jaz njega, bi bil pa on mene,« hladnokrvno odgovarja Pomiganec. »Torej silobran,« razsodi Groga že hladnokrvneje. »Odidimo na Golico k Brezarju, da se ogrejemo. Tjakaj ima priti tudi Devs s Pajkovim frakom in cilindrom. Bog vedi, ali se je fantu posrečilo?« »Devs je zvit, Dimež prebrisan, Devsova Katra pa je tudi pogumna, saj je že dve babi ubila tam v «Babjem boju* za Stražiščem,« pravi Pomigariee, tolažeč s tem svojo vest. Grogova hči se je veselila, da bo čez dolgo časa spet videla svojo rojstno hišo. na. Golici, še bolj "se jo razveselila, ko zagleda miadega Devsa na pragu — s Pajkovim cilindrom na glavi in oblečenega V njegov frak, ki so mu škrici segali do pet. »O Matic, ti si pa tičf še Dimeža boš posekal,« pozdravi harambaša Devsa, za katerim se je smejala njegova sestra" Katra. »Kako si vendar prišel do Pajka1'« »Ko mil prinesem tvoje pismo, me pogleda, kakor bi me hotel pogledati v dno duše. Jaz pa sem se tako neumno držal, kakor bi ne znal do pet šteti. Kdo ti je dal to pismo? me vpraša. — Neznan človek ga mi je izročil na poti in mi dal srebrn tolar m to, da sem ga sem prinese!.' Ko me še vpraša 2» moje pisanje, pravi: malo počakaj! in odide čez vežo v drugo sobo. Tisti čas jaz hitro odprem omaro in — smuk! je šel lepo višnjevi frak pod moj kožušček. Cilinder je ležal na mizi. Menda je imel samo enega. »Ako fei ne bil Jife njega. M bil p» on mene.« IDmtJa tmhottnJtSJ P Iz bejev zoper komuniste S podporo domačega prebivalstva so nemške čete v albansko-grškem obmejnem ozemlju uničile nad 3009 komunistov ter zaplenile med množico streliva in orožja tudi 133 strojnic. Belokranjski »zeleni« so pregnali komuniste z Vinice. Tam je dobil plačilo tudi najhujši komunistični ovaduh Curin. Poldrugo stotino mrtvih komunistov so našteli domobranci po zadnjih bojih okrog Višnje gore. Pristojna oblast je zaplenila imovino upornikov dr. Grudna Igorja in železničarja -V (odjeda Ludvika iz Ljubljane. Da izpolnijo razredčene vrste, skušajo ko-munističui vodje na zahodnem Balkanu zopet z mobilizacijo: prebivalstvo se je postavilo v bran in tolovaje zapodilo v beg. Severno od Krfa ležeči otok Leukas je bil po kratkih hudih bojih po nemških četah očiščen komunističnih tolp. Ne potrebujemo nobene domovine, najmanj pa slovenske, so izjavljali komunisti v nekem vetjem komunističnem taborišču. Okrog Primskovega so pred kratkim domobranci ustrelili tudi tri komunistične pod-oficirje. Eden je imel v svoji torbici celo — »Domoljuba«. Za boljšo bodočnost slovenskega naroda je 'daroval svoje življenje Zvone Plečko, pokopan v Cerknici. Slava njegovemu spominu! 18 mrtvih so imeli komunisti v bojih s sti-škimi in novomeškimi domobranci v okolici Primskovega. Pri Trebnjem so komnnisti na begu pred domobranci odvrgli tudi tri lahke strojnice, ki so takoj zapele svojo pesem po boljševiških hrbtih. Pri hudih bojih na škofljem 12. junija so imeli tolovaji osem mrtvih, šest ujetih, ranjencev pa štiri voze. Svoje življenje je dal za vero in slovenski narod domobranec France Gojak. Slava njegovemu spominu! Križanka št. 253» 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 S3 34 35 --- 36 37 Vodoravno: t. slovansko moško ime, 5. dolg stol, 9. vojaški oddelek, 10. ve3, 12. ker (hrv.), 13. latinski veznik, 14. merilo, 'l6. kvar-taški izraz, 17. pleme, ki živi v severozahodni Arabiji, 20. pogrinjala, 21. del gledališča, 22. evetinje, 25. starorimski višji uradnik, 25. sijaj, (brez zadnje črke), 26. sozvocen. (tujka), 27. kemični znak za emanij, 29. arabska mera ki je enaka našemu vatlu, 31. kratica pri naslovih, '32. žensko ime, >4. ostanek pri gorenju, 33. žar, 36. planoia, 37. domača žival. Navpično: 1. ime in priimek slov. pisatelja, ] 2. imendan, 3. predlog, 4. število, 6. neločljiva" I Križem sveta Kako dela nemški kmet Da je prehrana nemškega naroda vzlic vojni na tako visoki stopinji, je vsekakor glavna zasluga nemškega kmeta in njegovega dela, oziroma dela njegove družine. V dobi poletne polne zaposlitve, to je od 1. maja do 1. novembra, je znašal povprečni delovni čas kmeta in njegovih družinskih članov več ko 70 ur na teden. Kmetje so delali povprečno po 80.5 ure na teden, kmetice po 81.9 ure in družinski člani po 76.3 ure. V mnogih primerih so zapisali tudi 90 ur in v dobi sprav-ljenja pridelka celo po 100 ur dela na teden, V dobi spravljanja letine se ja zlasti še povečala zaposlitev žena, ki je dosegla pogosto tudi nad 100 ur na teden. Dekleta se več oče kakor iaatje Na De Paul univerzi v ameriškem Čikagu so raziskovali, kateri več Študirajo, dijaki ali dijakinje, in ugotovili so, aooge,- železo in jeklo, usnjo in obutev, celulozo in tekstilne izdelka ter cement. Vseh podjetij za predelovanje volne je pet in ima največje v Burei okrog 220