Kaj menijo varčevalci Ljubljanske banke?
Osmega febniarja je bil Zbor vartevalcev Gospodarske banke I.jubljan-ske banke v Šiški, na katerem je bilo največ govora o poslovanju ekspoziUir Ljubljanske banke v naši občini ler nieslu in vlogi njenih varčevakev in kak-šna naj bi bila vizija poslovanja bank z občani v prihodnosti.
Poslovne banke bodo v letoš-njem letu poslovale v bistveno spre-menjenih pogojih delovanja. S spremembo Ustave SFRJ in drugjh zakonov se bo položaj in funkcija bank spremenila. Banke bodo po-stajale samostojni gospodarski su-bjekti, ki bodo samostojno razpola-gali z zbranimi sredstvi; določali bo-do tudi pogoje zbiranja in usmerja-nja teh sredstev. Ekonomska politi-ka in kreditno monetarna politika z leto 1989 uvajata tržne kategorije kot so realni tečaj dinarja, prosto določanje obresti itd.
Usmeritve na področju zbiranja in usmerjanja sredstev občanov v tem letu so izdelane na osnovi sred-njeročnih usmeritev tega področja, dosedanjih trendov razvoja oz. gi-banja sredstev in kreditov v prete-klem letu ter nekaterih predvidenih sprememb za leto 1989. Osnovna usmeritev poslovne politike na po-dročju poslovanja z občani za leto 1989 ostaja še nadalje izboljšanje kakovosti poslovanja. Banka pa bo svoje aktivnosti usmerila tudi v ra-zvoj oz. razširitev ponudbe svojih storitev, ki jih bo prilagajala potre-bam, željam in zahtevam uporabni-kov oz. posameznim segmentom varčevalcev oziroma na celovit fi-nančni servis.
V širši razpravo, ki jih je bilo sli-šati s strani tako varčevalcev kot tu-
di predstavnikov ekspozitur, kaj bi bilo treba nujno ukreniti za izbolj-šanje ponudbe, poslovanje z občani in racionalnosti znotraj bank. Tako kot občane, ki koristijo usluge bank, varčevalce kot one na drugj strani okenc motijo predvsem dolge vrste. Teh smo priča v strnjenih ur-banih okoljih kjer zaradi prostorske utesnjenosti bank (primer Šentvida) prav dolge vrste ob plačilnih dnevih povzročajo nemalokrat vročo kri, dostikrat neupravičeno na račun bančnih uslužbencev, čeprav, roko na srce tudi le-ti niso vedno prijazni z občani. . .
Nagli padec življenjskega stan-darda, padec vrednosti dinarja in obrestne mere tudi vplivajo na po-slovanje bank, zanimanje za dolgo ročne kredite zaradi visokih obresti pa tudi plahni kar je v sedanjih ra-zmerah povsem razumljivo. In ker se bo takšen trend še nadaljeval, je razumljivo, da se bo tudi banka morala prilagoditi razmeram in se-veda potrebam občanov in njenih varčevalcev.
Jože Čurin