J'' „Glasbene Matice“ v Ljubljani o 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega zbora 4. letu 1893/94. Izdal odbor, sestavil društveni tajnik f Anton Stri tor. , Vsebina I. Uvodne besede. II. Kronika. III. Muzikalije. IV. Glasbena šola. 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt. 3. Imenik učencev 4. Statistika glasbene šole. V. Koncerti. 1. Imenik pevskega zbora. 2. Vzporedi koncertov. 3. Statistika koncertov. VI. Račun in proračun. VII. Imenik društvenikov. VIII. Naznanilo o začetku prihodnjega šolskega leta. m V Ljubljani, dne 7. julija 1894. Založila »Glasbena Matica*. — Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. „§!ae>6&Ma 01 Zatica" v c?, n. dtušlvenikc utjudno ptojimo, naj blaaovoti 06 pti-fi&i, Ho pošifjajo dtuhlvcnino &a -pzifvoSnjč -feto, •pri-3ejal'i 5c 20-Tit., 8a se pofuijcjo -t-bfioimi ttoš&i as>a dtu&tuano {. 1893/94.“. Cj-u-G-fjani, Sne 7. j-nllja 1894. <9d£ot< ^Stao^etic Ž)t£afcice“. „Glasbene Matiee“ v Ljubljani o 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega zbora 4. letn 1893/94. Izdal odbor, sestavil društveni tajnik Anton Štritof. Vsebina: V. Koncerti. 1. Imenik pevskega zbora. 2. Vzporcdi koncertov. 3. Statistika koncertov. VI. Račun in proračun. VII. Imenik društvenikov. 3. Imenik učencev VIII. Naznanilo o začetku prihodnjega 4. Statistika glasbene šole. šolskega leta. I. Uvodne besede. II. Kronika. III. Muzikalije. IV. Glasbena šola. 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt. m V Ljubljani, dne 7. julija 1894. Založila »Glasbena Matica«. — Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. „01asbona Matica" je dovoljena od vis. predsedstva e kr. dež. vlade v Ljubljani z odloki: n) z dne 7. junija 1872, St. 3938, b) z dne 31. oktobra 1887, St. 175)07, c) z dne 9. maja 1894, št. 1250. Društvena glasbena šola v Ljubljani se je otvorila dne 15. novembra 1882. Pevski zbor »Glasbene Matice* se je kol zaseben moški zbor osnoval dne 9. oktobra 1890, kot integrujoč del »Glasbene Matice* pa se je ustanovil dne 22. januvarija 1891 in v mešan zbor se razširil dne 15. novembra 1891. lasbene Matice" odbor podaja tu čestitim društvenikom iz-vestje o 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega zbora 4. letu 1893/94. Kakšnega pomena je „Glasbena Matica11 ? Prvič je gflasbeno-literaren zavod, da zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje nagrade za najboljša domača glasbena dela in pospešuje nabiro in izdajo slovenskih narodnih pesmij. In res, malo ne vse, kar imamo Slovenci do sedaj glasbene literature, izdala in založila je „Glasbena Matica11. Drugič je »Glasbena Matica11 prva glasbena Šola slovenska, nekak slovenski konservatorij ali zavod, kjer se mladina poučuje v vseh glasbenih strokah. Res sicer sedaj še ne zasluži popolnoma poslednjega imena, ali smoter društvu je vender-le ta, in soditi po razvoju v zadnjih letih, reče se lahko, da se društveni glasbeni zavod v dogledni bodočnosti za ista popne do pravega konservatorijskega vrhunca. Že 12 let deluje — sicer mirno in tiho, ali tem uspešneje — društvena glasbena šola, in nebrojno slovenske mladine se je v tej šoli že glasbeno izobrazilo in s tem se temelj postavil boljši bodočnosti slovenske glasbe in glasbenega razuma med Slovenci. Letos je bilo v tej šoli 257 gojencev! »Glasbena Matica11 je tretjič koncertni zavod za umetniški dovršeno proizvajanje dobrih glasbenih del, v prvi vrsti slovenskih in slovanskih, pa tudi druzih, ki so svetovne slave. Redne koncerte v naj strožjem pomenu besede imamo Slovenci še le, odkar se je ustanovil pevski zbor »Glasbene Matice11. Do sedaj jih je bilo 11. Njih vzporedi, katere priobčamo skupno na posebnem mestu, sami najbolje pričajo o velikem napredku Slovencev na tem polji. V teh koncertih so bile sicer pevske točke v veliki večini, toda kmalu se utegne odborova srčna želja izpolniti, da se osnuje in pevskemu zboru pridruži tudi še — lasten orkester. Četrtič se snuje v „G1. Matici11 glasbena kl\jižnica, katera naj bi obsezala zlasti slovenske in slovanske pa tudi druge skladbe in važnejše poučne knjige o glasbi, pisane v kateremkoli jeziku. Muzikalije in knjige naj bi bile v uporabo dostopne vsem društvenikom. Slovenske skladbe so že vse v knjižnici, mnogo pa je že tudi slovanskih in drugih. 4 Glede na knjige o glasbi je knjižnica seveda še le v prvem začetku, a tudi tu se je letos že storil prvi korak. O neki drugi točki, o ustanovitvi glasbenega lista, ki naj bi širil glasbeno omiko med Slovenci, za letos še ne moremo druzega poročati, nego da se i ta misel goji v odboru. V teh točkah je izražen veliki kulturni pomen »Glasbene Matice11. Naj bi spoznanje njega prodrlo v najširše kroge, da ne bi bilo razumnika med nami, ki ga ne bi štela »Glasbena Matic a“ v vrsti svojih članov, v vrsti svojih sotrudnikov, pospeševalcev in naklonjencev! Končuje društveno leto, zahvaljujemo se pred vsem za velikodušne podpore visoki c. kr. deželni vladi (400 gl.), slavnemu deželnemu odboru (000 gl.), slavnemu občinskemu svetu dež. stolnega mesta Ljubljane (1000 gl.) in slavni »Kranjski hranilnici" (200 gl.); zahvaljujemo pa se tudi slovenskim skladateljem, ki so poslali društvu svoje skladbe, čestitim članom pevskega zbora za njih izredno veliko in uzorno domoljubno požrtvovalnost, slavnemu slovenskemu koncertnemu občinstvu, da je obiskovalo naše koncerte, vsem časnikom, ki so s toliko naklonjenostjo podpirali vsako društveno podjetje, in končno vsem onim, ki so kakorkoli pomagali, da je bilo i minolo leto sijajno za društvo, pomembno za Slovenstvo. Zajedno pa se zopet s prošnjo obračamo do slovenskih skladateljev in glasbenikov, naj nam blagovole pošiljati svoje nove skladbe, da jih društvo založi in izda, in naj tudi marljivo nabirajo narodne pesmi. »Glasbena Matica*1 plačuje za oboje svojemu gmotnemu stanju primerne nagrade. O narodnih pesmih pa pripomnimo, da popolnoma zadošča, ako se zapiše samo melodija in ves tekst z eventualnimi varijantami v melodiji in besedah. — Takisto prosimo glasboljubno slovensko občinstvo, naj blagovoli. utrpnih muzikalij in knjig o glasbi iz svojih zbirk podariti društveni knjižnici. — O pevskem zboru, na katerega je »Glasbena Matica11 posebno ponosna, smo uverjeni, da se po končanih počitkih zopet snide številnejši nego kedaj ter nadaljuje svojo, za narodno prosveto veleimenitno nalogo. — Nič manj pa nismo uverjeni, da bode tudi glasbena šola, ta dika naših narodnih zavodov, v^ bodočem letu se ponašala, kar. možno, še s sijajnejšimi uspehi. Čestite stariše naših glasbenih gojencev opozarjamo zlasti na mojsterski učni načrt, po kterem se v društveni glasbeni šoli poučuje. Sestavil ga je tekom letošnjega leta učiteljski zbor po osnutkih gg. Hubada za splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt in zborovo petje, Gerbiča in Hubada za solo petje, Hoffmeistra za klavir, Jeraja za vijolino. Za tisk pa sta ga priredila gg. Ilubad in tajnik Štritof. Izmed važnejših sprememb, ki so se vršile tekom leta, naj omenimo samo spremenjena društvena pravila. Po njih se končuje društveno leto s šolskim. Vse podrobnosti o društvenem delovanji so vsaka na svojem mestu zabeležene. 5 II. Kronika. Glasbeno normalno ubranje. Vis. c. kr. ministerstvo za bo- l.vm. gočastje in uk je z razpisom z dne 25. julija 1890, št. 15090, kateri je bil odboru „Glasbene Maticeu naznanjen od vis. c. kr. dež. predsedstva dne 1. avgusta 1893, št 9474, podalo obširne in natančne določbe o uvedbi glasbenega normalnega ubranja. Darilo ministerstva. Isto vis. ministerstvo je z razpisom z dnevni. 25. julija 1893, št. 14307, kateri je bil odboru naznanjen od vis. c. kr. dež. vlade z odlokom z dne 3. avgusta 1893, št. 1051 C, podarilo veliko glasbeno delo: Musikalische Werke der Kaiser Ferdinand III., Leopold I. und Joseph I. Im Auftrage des k. k. Ministeriums fur Cultus und Unterricht herausgegeben von Guido Adler. I. Bd.: Kirchemverke. II Bd.: Gesange aus Oratorien und Opern Instru-mentalcompositionen. Verlag von Artaria & Co, Wien. Delo je bilo tiskano samo v 220 izvodih, ki so z zaporednimi številkami označeni. Društvu darovani izvod ima št. 40. Začetek šole in pevskih vaj. Dne 15. septembra se je pri- I5.|ix. čelo vpisovanje učencev v glasbeno šolo, redni šolski pouk pa se je pričel 20. septembra. Vaje pevskega zbora so se pričele G. oktobra za moški, 9. oktobra za ženski zbor in se nadaljevale za vsak zbcr po dvakrat na teden. Državna podpora. Vsled razpisa vis. c. kr. ministerstva za 13./X. bogočastje in uk z dne 13. oktobra 1893, št. 22330, je „ Glasbena Matica11 od vis. c. kr. dež. vlade z odlokom z dne 24. oktobra 1893, št. 13915, dobila državne podpore 400 gl. za leto 1893. v svrho glasbene šole. Občni zbor moškega zbora je bil dne 24. oktobra. Dotedanji 24./x. načelnik, gospod svetnik Vencajz, se je odpovedal načelništvu, kakor se je bil odločil že na izrednem občnem zboru dne 12. junija. Zenskega zbora občni zbor je bil 2(>. oktobra. Sestavo voljenega odbora glej na čelu imenika društvenikov! Poročilo o stanju glasbene šole. Sl. c. kr. mestni šolski 26./X. svet v Ljubljani je vsled razpisa vis. c. kr. dež. šol. sveta z dne 25. junija 1893, št. 3072. ex 1892, naročil vodstvu glasbene šole „Glasbene Matice11 z razpisom z dne 26. oktobra 1893, št. 327, da se natanko po predpisu poroča o stanju društvene glasbene šole ter priloži tudi 1 izvod učnega načrta. Poročilo se je odposlalo dne 11. novembra. Redni občni zbor „Glasbene Matice1* se je vršil 28. oktobra. 28./x. Nagovor predsednikov, poročilo tajnikovo in račun »Glasbene Matice11 so že natisnjeni v letnem poročilu za 1892/93. — V odbor za leto 1893/94. so bili voljeni ti-le gospodje: predsednikom per acclamationem zopet Fran Ravnihar, odborniki a) ljubljanski: Ivan Hrast (nov), dr. Matija Hudnik, Ivan Kruleč, Josip Paternoster, Anton Petrovčič, dr. Lovro Požar, Anton Razinger (nov), Viktor Rohrmann (nov), Anton Svetek, Anton Štritof (nov), Fran Trdina r, (nov), Ignacij Valentinčič, Ivan Vencajz; b) vnanji: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Matija Šušteršič, Janko Žirovnik. — Pri slučajnostih se vzprejme nasvet g. dr. Hudnika: Novemu odboru se naroča, da izvede spremembo društvenih pravil v tem smislu: 1.) da so člani pevskega zbora „G1. Matice11 že kot taki člani društva, ne da bi jim trebalo plačevati udnino; 2.) da sta predsednik in tajnik pevskega zbora kot taka ob jednem odbor- nika „Glasb. Matice11. Takisto se naroča novemu odboru, da pretresa vprašanje o namestitvi plačanega tajnika, kateri bi opravljal silno rastoče pisarniške posle. Končno se izreče zahvala občnega zbora g. svet. Vencajzu za njegov trudapolni posel ob nakupu društvene hiše. J./XI. Tiskano letno poročilo. V začetku novembra je izšlo: Po- ročilo o delovanji „Glasbene Matice11 za leta 1888/9, 1889/90, 1890/91, 1891/92, 1892/3. Izdane nove skladbe. V istem času je izšel. Album 12 pesmi za višji glas s spremljevanjem klavirja; zložil Anton Nedved. 3./XI. Ponudba koncerta. „Posredničtvo za kazališta i koncerte u Zagrebu" je z dopisom z dne 3. nov. vprašalo, bi-li ne hotela „Glasbena Matica" prirediti v Ljubljani koncert s sodelovanjem virtuoza na gosli gosp. Jos. Karbulke. Ponudba se je po sejnem sklepu odborovem z dne 0. nov. odklonila z ozirom na bližnji koncert češkega kvarteta (19. XI) in društveni koncert (3. XII.). 6/Xl. Sestava odbora. V I. odborovi seji dne (i nov. se je odbor sestavil. Sestavo glej pred imenikom društvenikov! Smrt nčenke. Dne 0. novembra je umrla Amanda Karlin, učenka glasbene šole. Učitelj za vijolino. Dosedanji društveni učitelj za vijolino g. Ilanuš Baudis je vsled odborove odpovedi prenehal poučevati dne (>. nov. Na njegovo mesto so vzprejme v tekmovanji obdarjeni Dunajski konsorvatorist g. Karol Jeraj. Pogodba z njim ob njegovem nastopu kot učitelj „Glasbene Matice" se je sklenila in podpisala dne 17. nov. 1893. 18. XI. Poraba dež. redutne dvorane za koncerte. Sl. dež. odbor Kranjski je na dotično prošnjo odborovo z odlokom z dne 18. nov. 1893, št. 10434, društvu dovolil brezplačno porabo dež. redutne dvorane za pet koncertov v sezoni 1893/94. 19. XI. Koncert „češkega kvarteta" dne 19. nov. na poziv odborov. Vzpored glej med koncerti! 3./XII. Prvi društveni koncert je bil dne 3. dec. Vzpored glej med koncerti! 7./XII. Izdane nove skladbe. Gospod Vekoslav Vaupotič na Dunaji je društvu podaril dva izvoda tiskanih svojih „7 čveterospe vo v". a. febr. sklenil, da se iz „Lavorik“ in iz vseh druzih „Matičnihu muzikalij izbero najpriljubljenejše pevske skladbe in se v posebni zbirki zopet izdajo in sicer v partiturah in posameznih glasovih. Uradne ure šolskega vodje. Dne 16. febr. se je po časnikih 16./II. objavilo: „Da se ustreže željam občinstva, odredil je odbor „G1. Matice“ posebne uradne ure za šolskega vodjo, ob katerih izključno naj sl. občinstvo blagovoli i šolnino vplačevati i poizvedovati o glasbeni šoli in njenih gojencih. Ob vsakem drugem času bi se s tem le pouk motil. Te uradne ure so po zimi od 4’/a do 51/.,, po leti od 5l/a do 6l/s ure popoludne.“ Smrt učenca. Dne 22. febr. je umrl Rajko Tomec, učenec 22./II. glasbene šole. Dijakom dovoljeno sodelovati pri koncertu „Stvarjenje“. 4./11I. S pismenima prošnjama z dne 4. marca se je od sl. ravnateljstev c. kr. više gimnazije in c. kr. pripravnice dobila dovolitev, da smejo učenci in oziroma učenke imenovanih zavodov, ki so za-jedno gojenci in gojenke „Glasbene Matice“, sodelovati pri društvenih koncertih dne 12. in 14 marca. Od druzih zavodov se je za posamezne učence in učenke dovolitev dobila na ustno prošnjo. Dainlo gospodu Hubadu. Pevski zbor je dne 11. marca po-U/HI. daril društvenemu koncertnemu vodji in svojemu pevovodji g. M. Hubadu v znak spoštovanja in v priznanje velikega njegovega truda zlato uro. 8 12./III. 19./III. 21./III. 2I./1U. 5./IV. 7./IV. 13./IV. Drugi društveni koncert (Haydnovo »Stvarjenje") je bil 12. marca in se je ponavljal 14. marca. Glej koncerte! Nova zbirka narodnih pesmij. Gospoda Jos. Kokelj, učitelj, in Janko Čirič, orgljavec v Kapeli pri Radgoni, sta poslala zbirko narodnih pesmij Smrt gospe Murnikove. Ob smrti dike slovenskih gosp;\, Marije Murnikove, je odbor gospodu ces. svetniku Ivanu Murniku pismeno izrazil sožalje, na katero se je preblagorodni gospod soprog presrčno zahvalil in društvu poslal velikodušni dar 25 gld. „kot zadnji donesek ljube mu soproge v društvene namena“. Nove skladbe. Gospod Vekoslav Vaupotič na Dunaji je daroval društvu svoje „četverospeve" v drugi, pomnoženi izdaji. Ponudba koncerta. Impresario Bazylewski na Dunaji je vprašal, bi li ne hotela »Glasbena Matica" prirediti v Ljubljani koncert gospice Branislave Wolske, pevke slovanskih pesmij. Vzpored naj bi bil obsezal pesmi v vseh slovanskih jezikih. Odbor je moral ponudbo zaradi raznih neugodnostij odkloniti. Poslovnik za odbor. V VII. odbotovi seji dne 5. aprila se je po osnutku g. svet. Vencajza in nekaterih pristavkih, odnosno spremembah tajnikovih, odobril obširni in podrobni „poslovnik za odbor “. Podpora »Kranjske hranilnice". Sl. „Kranjska hranilnica“ je na odborovo prošnjo po sejnem sklepu z dne 5. aprila 1894 po darila „Glasbeni Matici" 200 gld. podpore za glasbeno šolo ter to naznanila z dopisom z dne G. aprila 1894, št. 1201. Iredni občni zbor zaradi spremembe društvenih pravil. Predsednik spominja, da se je na zadnjem občnem sboru dne 28. X. 1893. vzprejel bil nasvet o spremembi društvenih pravil, da se je v pretresanje te stvari v odboru volil poseben odsek, v čegar imenu je pri izredni odborovi seji dne 21. marca 1894 poročal tajnik, in da so se po štiriurni debati določile spremembe, katere se sedaj' predlagajo občnemu zboru v potrdilo. Nato poroča tajnik Štritof o teh spremembah. Občni zbor pritrdi vsem spremembam. Poleg premnogih podrobnih sprememb, stvarnih in stilistiških, sta se sklenila sosebno dva bistvena dostavka starim pravilom: 1.) člani pevskega zbora „Glasbene Matice" so društve-niki z vsemi pravicami, ne da bi jim trebalo plačevati letne dru-štvenine; 2) koncertni vodja, načelnik in tajnik pevskega zbora so ob sebi zajedno tudi odborniki „Glasbene Matice". Akademija v korist „N£rodnemu Domu". Na prošnjo telovadnega društva „Sokor v Ljubljani z dne 13. aprila, bi-li ne hotel pevski zbor „Glasbene Matice" sodelovati pri slavnostni akademiji, katera se namerava prirediti v začetku septembra v dež. gledališči na korist „Narodnemu Domu", je pevski zbor odgovoril z dopisom z dne 1. maja, da z veseljem pozdravlja prireditev akademije, da pa zaradi počitnic večine članov pevskega zbora ne more prej sodelovati nego v času od 20. do 30. septembra. Naj se torej akademija na ta čas preloži. 9 Izlet pevskega zbora. Dne 6. maja je bil mali popoludanski 6./V. izlet pevskega zbora v Dolnice k „MikIavu“. Izletnikov je bilo okolu 200. Zabava na prostem izborna. Potrdilo spremenjenih društvenih pravil. Sl. predsedstvo 9./V. c kr. deželne vlade v Ljubljani je z odlokom z dne 9. maja 1894, št. 1250, kateri je bil društvu naznanjen od sl. magistrata dež stol. mesta Ljubljane z dopisom z dne 12. maja 189-4, št. 10250, potrdila spremenjena društvena pravila, vzprejeta na občnem zboru dne 7. aprila 1894. Smrt pevke. Dne 9. maja je umrla gospica Slavica Ganglova, 10./V. član pevskega zbora. Majniški izlet in koncert gojencev. V IX. odborovi seji dne 19./V. 19. maja se je sklenilo, da letos izostaneta običajni majniški izlet in takisto posebni koncert gojencev. Poslednji ni na mestu zlasti iz pedagogiških ozirov, ker bi se zaradi njega moral motiti redni šolski pouk. Poleg tega pa itak sodeluje velik del učencev pri društvenih koncertih in imajo vsi učenci koncem leta svoje javne preskušnje. Muzikalije za društvenike 1. 1894 95. V isti seji se je sklenilo, da se za leto 1894/95. izdajo za društvenike te-le muzikalije: Sedem moških zborov, zložil p. Hugolin Sattner, in ..Ljubica", velik mešan zbor s spremljevanjem na klavir, zložil A. Furster. Te skladbe so se tudi v tisek že odposlale dne 31. maja. Vabilo na desetletnico „Slavčevo“. Vabilu delavskega pevskega društva „Slavec“ na slavnost povodom društvene desetletnice dne 7. in 8. julija 1894 se je odgovorilo, da je odbor „G1. Matice“ v sejnem posvetovanji dne 19. maja sklenil, da se udeleži korporativno imenovane slavnosti. Pevski zbor pa je javil v isti stvari, da se zbor kot tak ne more udeležiti, ker po svojem namenu nastopa zgolj v koncertni dvorani, da pa toplo priporoča članom, naj se posamezni pevci prav mnogobrojno udeleže pevske slavnosti Koncertna dvorana v „Narodnemu Domu". Vprašanje o 20./V. koncertni dvorani je za „Glasbeno Matico“ tako važno, da moramo vso stvar nekoliko širše razložiti. Kratka vsebina prošnje na upravni odbor društva »Narodni Dom“ za razširjavo koncertne dvorane z dne 20. maja je tale: Odbor „Glasbene Matice “ se je v sejnem posvetovanji dne 19. maja 1894 dotaknil vprašanja o porabnosti dvoran v bodočem „Narodnemu domu“ za koncerte „Glasbene Matice“ in je spoznal na podlagi informacij pri izvedencih in lastnega prepričanja po vidu na lici mesta, kjer se poslopje zida, da bode za koncerte jedino pripravna velika dvorana (ne telovadnica), katera naj bi se po zvršitvi »Narodnega Doma11 v to svrho najemala, premajhna za koncerte „Glasbene Matice". Pri koncertu „Glasbene Matice11 se namreč potrebuje za pevce in orkester tolik oder, da se na njem lahko razvrsti 250 do 300 sedečih ljudij. Pri koncertu „Stvarjenje“ n. pr. je bilo 180 pevcev in 50 mož orkestra, in veliki oder v redutni dvorani je bil premajhen! Ako se bode za toliko število sodelujočih pri- 10 rejal oder v novi dvorani „Nar. Doma11, uporabljati se bode morala ravno jedna tretjina vse dvorane za oder, in ostajalo bode veliko premalo prostora za poslušajoče občinstvo. „Glasbena Matica" zato nikdar ne bode mogla koncertovati s prebitkom. Nevarnost je torej velika, da se bodo morali koncerti zaradi tega sploh opustiti. To pa bi bilo v neizmerno škodo slovenski glasbi, katera se je baš po koncertih pevskega zbora „G1. Matice11 v zadnjih letih tako lepo jela gojiti. Stavbinski mojster g. F. Su-pančič se je izrazil, da bi bilo sedaj še možno, s prizidanjem ob severni strani pos'opja podaljšati dvorano tako, da bi bila uporabna tudi za naše koncerte. Pri teh okolnostih in glede na splošno nujno potrebo dobre slovenske koncertne dvorane, ki bi v vseh rečeh tekmovati mogla s katerokoli drugo dvorano in bi kot taka izvestno tudi mnogo donašala „Narodnemu Domu“, usojamo se sl. upravni odbor „Narodnega Doma" kar najuljud njeje prositi, da bi pri nadaljnjem gradenji „Narodnega Doma" blagovolil upoštevati naše razloge in izvesti povečanje dvorane. Upravni odbor „Narodnega Doma" je s pismom z dne 23. maja 1894 odgovoril mej drugim takole: ,, Akoravno se je „Na-rodni dom" že pred leti pravilno dogovarjal z „Glasbeno Matico" zaradi prostorov v „Narodnem domu", koje dogovarjanje pa brez krivde našega društva ni imelo zaželenega vspeha, akoravno se je zategadelj misel, da bo kedaj „Glasbena Matica" reflektovala na „N:irodni dom", definitivno opustila, akoravno se torej pri razdelitvi prostorov na cenjeno društvo ni mislilo, in akoravno je končno slavni odbor tudi še letos v zgodnji spomladi, predno se je pričelo z živahnim zidanjem, imel zadosti časa in prilike razmišljevati in povdarjati ter priti s svojimi željami pravočasno pred upravni odbor, vendar je le ta v načelu za misel, katero slavni odbor razvija v svojem pismu. Zategadelj je še danes obvestil nadzornika zgradbe, profesorja Wagnerja v Gradcu, o tej stvari in ga povprašal, kakšnih mislij da je on in se li da ta načrt brez večjih težav, zamud in troškov izvesti." Prof. Wagner je odgovoril, da je podaljšava za 3 m možna in da bi st ila do 5000 gl. Priznal je tudi, da bi v koncertne svrhe podaljšava dobro vplivala na dvorano. — Upravni odbor »Narodne doma" ni hotel stvari rešiti na svojo odgovornost, ampak prepustil je odločitev občnemu zboru, kateri je bil dne 2. junija 1894, vendar pa je tam predložil svoj soglasni sklep, da se dvorana ne poveča. Odborovo mnenje je zastopal in utemeljeval g. ravnatelj Šubic. Dvorana bode 20'80 m dolga, 14 80 m široka, torej obsezala 307 84 m"-. Ako se temu prišteje vstopni prostor pri vratih pod galerijo s 44 m2, meri dvorana okroglo 351 m'2. Ako se pa še galerija s 43 m2 všteje, bode vsega prostora okroglo 394 m3. V vsej dvorani bode 300 sedežev na odru, 300 sedežev za občinstvo in prostora za 600 stoječih ljudij. Dvorana bode za 17 n,2, z vstopnim prostorom pri vratih celo za 61 m2 veča od „Tonhalle“. Ko bi se po želji „G1. Matice" podaljšala dvorana, bila bi za naše razmere prevelika in n. pr. za plese neporabna, ker bi bila videti prazna, ako bi ne plesalo 200 parov. Neporabna 11 bi bila pa tudi za koncerte, ker nimamo toliko koncertnega ob činstva, da bi jo napolnilo. Za naše sedanje razmere torej dvorana popolnoma zadošča, kakor je projektovana. Gosp. poročevalec pa končno vender priznava, da bode pozneje, čez kakih 20 let morebiti treba dvorano povečati. — Kot zastopnik »Glasbene Matice", katera ima dva deleža, pojasnjuje nato g. svet. Vencajz najprej ono točko v pismu, ki pravi, da „G1. Matica" svoječasno ni reflektovala na „Narodni Dom“. Za svojo glasbeno šolo res ni reflektovala na „N. Dom“ in ni reflektovati smela, ker iz pedago-giških razlogov ne more biti šola tam, kjer je gostilna in kavarna, kjer so veselice in plesi, zlasti ko traja pouk v šoli do 8. ure zvečer. Pač pa se je v pričo predsednika g. dr. Blei\veis-Trsteniškega svoječasno izrecno poudarjalo, da reflektuje „GI. Matica" na koncertno dvorano v „Nar. Domu", katere je Slovencem itak nujno treba. Številkam o dvorani se ne more ugovarjati, kljubu temu pa je dvorana premajhna. Razmerje med dvorano v „Nar. Domu", dež. redutno in „Tonhalle" je tako: redutna: dolga 23 m široka 9 G2 = 238 m2 „Tonhalle“: „ 25 „ 11-60 = 290 m3 v „Nar. Domu": „ 20'80 „ . „ 1480 = 30784 m3 Oder je v „Tonhalle" globok 7 5 m v reduti 8 m. Poslednji je bil pri koncertu „Stvarjenje" premajhen za 230 sodelujočih oseb. Računjeno za 300 sodelujočih sedečih oseb se potrebuje oder 9 m globok. Ako torej od dolgosti dvorane v „Narodnemu Domu" (20 80 m) odštejemo 9 m za oder in še 2 m za prazni prostor med odrom in občinstvom, ostane za občinstvo prostor 9'80 m dolg in 14'80w širok, torej za 5 m širši nego daljši! Ugovor, da ni treba tolike globokosti za oder, češ, ker je lahko nadomestuje, veča širokost, nikakor ne velja, ker se zbor ne more razpostavljati preveč na širokost Če je oder širok, preostaja k večjemu na obeh straneh zbora in orkestra prazen, neporabljiv prostor. Prostor za občinstvo se torej ne sme določevati zgolj po obsežnosti dvorane. — Za podaljšanje je govoril tudi g. dr. Kušar. — Pri glasovanji se je predlog „Glasbene Matice" za podaljšavo dvorane izmed 85 navzočih delničarjev s 33 glasovi manjšine — odklonil. Glasovati so smeli samo delničarji. Efektna loterija. Prošnja na vis. c. kr dež vlado v Ljub- 25./V. ljani za dovolitev efektne loterije v društvene svrhe se je vložila dne 25. maja. Na poziv sl. c. kr. deželne vlade z dne 4. junija, št. 0753, so se z vlogo z dne 17. junija tej prošnji dodali podrobni podatki o igralnem načrtu, o ceni srečk, načinu njih dobave in njih približnji skupni vrednosti. Darilo knjižnici. Gospa Albina Valentova je knjižnici poda- 2(>./V. rila: štiri letnike „Dalibora“, dva letnika lista „Hudebni a diva-delni vestnik" in en letnik „Sv. Cecilije". Nova skladba. Gospod H. Volarič je poslal (26. V.) društvu svojo novo skladbo: „Divja rožica", za dva glasa s spromljeva-njem klavirja. Op. 12. Besede S. Jenkove. Smrt učenke. Dne 27. maja je umrla Valentina Atnbruš, 27./V. učenka glasbene šole. 12 30./V. Izdane nove skladbe. Koncem maja so izšle „Slovenske narodne pesmi", harmonizoval in za koncert priredil M. Hubad. 31 /V- Dijakom dovoljeno sodelovati pri koncertu dne 7. junija. Dovolitev se je dobila na jednak način kakor za „ Stvarjenje. “ 7/Vi. Tretji društveni koncert je bil dne 7. junija. Vzpored glej med koncerti! 14./VI. Dar Nedvedu. Prezaslužnemu slovenskemu skladatelju gospodu profesorju A. Nedvedu se je v zahvalo in priznanje za številne skladbe, katere je dosedaj brezplačno podarjal Slovencem, poklonil dar, za katerega je prispevalo tudi nekaj druzih slovenskih društev in posameznikov. 17./VI. Drugi izlet pevskega zbora. Dne 17. junija je bil drugi mali popoludanski izlet pevskega zbora v Kleče k „Umku“. Izletnikov do 200. Zabava zelo prijetna. „Slovenski Narod“ z dne 18. junija konča poročilo o tem izletu: „Kakor je bilo videti, so se ti izleti pevskega zbora prav prikupili občinstvu in je le želeti, da jih pevski zbor večkrat priredi11. 4-/VII. Javne preskušnje gojencev so se vršile dne 4., 5., 6., in 7. julija. Sklep šolskega leta. Po preskušnjah se je dne 7. julija n.ivii. sklenilo šolsko leto, in razdelila so se gojencem spričevala. Redni občni zbor po § 8. spremenjenih društvenih pravil bode dne 11. julija. Poročilo o njem v prihodnjem izvestji. III. Muzikalije. Tekom leta 1893/94. je društvo izdalo in založilo te muzikalije: 1. Album 12 pesmi za višji'glas s spremljevanjem klavirja; zložil Anton 1Sfedved. Izdala in založila „Glasbena Matica*. V Ljubljani. 1893. Natisnila Jos. Eberte in dr. na Dunaji. 2. Slovenske narodne pesmi, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. Izdala in založila „Olasbena Matica". V Ljubljani. 1894. Lastnina „Glasbene Matice". Vsako pomnoževanje je po zakonu prepovedano. Cena: partitura s hstimi glasovi 1 gl. 20 kr., posamezni glasovi a 10 lcr. Natisnila Jos. Eberte in dr. na Dunaji. Prve muzikalije so se razdelile društvenikom, druge je „Glasbena Matica11 založila samo za prodaj. Pri poslednjih se je ukrenilo, da so se poleg partiture tiskali tudi posamezni glasovi, in da si je „Glasbena Matica11 kot založnica in lastnica pesnij izrecno pridržala postavno ji zajemčeno pravico pomnoževanja. Zato je na partituri in na vsakem glasu natisnjeno: Vsako po-množevanje je po zakonu prepovedano. Javno peti se torej ne bode smelo s prepisanih not, ampak samo z onih, ki so I 13 izdane od „Glasbene Matice11. Tako delajo vsi založniki muzikalij. Saj pa je tudi cena posameznih glasov za vseh deset pesmij (10 kr.) tako nizka, da vsako prepisovanje več stane. Poleg tega se izognemo tudi vednih napak v prepisanih notah. — Na ta način se bodo odslej vse pevske muzikalije izdajale. Za leto 1894/95. se bodo za društvenike izdale in so se že v tisk odposlalo te skladbe: 1. A. Foerster, „Ljubicamešan zbor. Op. 44. 2 1\ 11. Sattner, Sedem moških zborov. Kar bode sicer še društvo izdalo, še ni določeno. IV. Glasbena šola. 1. Učiteljstvo. (Po abecednem redu,) 1. Gospod Fran Gerbič, šolski vodja in glasbeni učitelj, je poučeval solo-petje 1 uro, klavir 18 ur, skupaj 19 ur na teden. 2. Gospod Karol Hoffmeister, glasbeni učitelj, je poučeval klavir 29 ur na teden. 3. Gospod Matej Hubad, koncertni vodja in glasbeni učitelj, je poučeval splošno glasbeno teorijo 2 uri, harmonijo 4 ure, zbo-rovo petje G (oziroma 7) ur, solo-petje 3 ure, klavir 8 ur, pevski zbor 4 ure, skupaj 27 (oziroma 28) ur na teden. 4. Gospod Karol Jeraj, glasbeni učitelj, je poučeval klavir 14'/2 ur, vijolino 12'/2 ur, ensemble 1 uro, skupaj 28 ur na teden. 2. Učni načrt. Pregled predmetov. A. Glasbena teorija. 1. Splošna glasbena teorija. Dva razreda, vsak po 1 uro na teden. 2. Harmonija. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. 3. Kontrapunkt. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. (Pouk v tem predmetu se otvori, kadar se oglasijo vsaj 4 učenci.) B. Petje. 1. Zborovo petje. a) Za deške in dekliške glasove. Dva razreda, prvi do 1. aprila po 1 uro, od aprila do konec leta po 3 ure na teden, drugi razred po 2 uri na teden. 14 b) Za moške glasove. Dva razreda, prvi po 2 uri, drugi po 1, deloma po 2 uri na teden. c) Skupne vaje v mešanem zboru. Kolikor ur potreba nanese.. 2. Sol o-petje. Pet razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. C. Klavir. Osem razredov vsak po 2 uri na teden za 4 učence. D. Vijolina. Šest razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. E. Godala in pihala. Vijola, čelo in vi jolon; flavta, klarinet, rog, tromba in pozavna. (Pouk v teh predmetih se otvori, kadar se oglasi zadostno število učencev.) F. Skupne vaje. 1. Čveteroročne na klavir. 2. Za dva klavirja, 3. Za klavir in gosli. 4. Za klavir in samospev. 5. Za klavir in zbor. G. Za klavir, gosli in petje. 7. Za mali orkester. 8. Vaje v komorni glasbi. A. Glasbena teorija. 1. Splošna glasbena teorija. (Vsak gojenec glasbene šole mora tekom prvih treh let proučiti splošno glasbeno teorijo.) I. razred Po 1 uro na teden. Pogoj vzprejema: Posluh. Učna tvarina: Sistem tonov; imenovanje tonov; razdelitev tonskega sistema; lestvica tonov; pisava not; črtni sistem; ključi; ritmika: veljava not in pavz, takt in njegove vrste, tempo; izpeljani toni in premestna znamenja; diatoniška, kromatiška in enliarmoniška lestvica tonov; intervali; vrste in načini tonov; durova vrsta in njeni tonovski načini v kvintnem krogu navzgor in v kvintnem krogu navzdol; tehniški izrazi za posebno važne stopinje tonovske lestvico; dinamiška znamenja in njih izrazi; poudarjanje; naravna harmonija; trizvoki vseh stopinj; okrajšave notnega pisanja, II. razred. Po 1 uro na teden. Pogoj vzprejema: Znanje tvarine I. razreda. Učna tvarina: Nadaljevanje pouka o intervalih; molova vrsta in njeni tonovski načini v kvintnem krogu navzgor in v kvintnem krogu navzdol; sorodnost tonovskih načinov; cerkveni tonovski načini; nekaj zgodovinskega o pisavi not, zlasti o men-suralni ali koralni pisavi; stari ključi; tehniški izrazi o zaznamovanji tempov; okraski melodij; glavne vrste glasbe: vokalna in instrumentalna glasba, razredba instrumentov. £5. Harmonija. I. razred. Po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Znanje splošne glasbene teorije in igre na klavir vsaj prvih dveh razredov. Učna tvarina: Intervali in njih obračanje; konsonance in disonance intervalov; vzporedni in nevzporedni nastopki tonov; temeljna harmonija; nauk o akordih, njih vezavi in njih postopanju; trizvok; kadence po vseh stopinjah; pravilno razvrščanje temeljnih harmonij (o fundamentalnem basu); fundamentalni po-stopi z vseh stopinj v duru; diatoniško postopanje v durovem načinu tonov z vsemi akordi (sekstakord, kvartsekstakord; čve-terozvoki: septakord, kvintsektakord, terekvartakord, sekundakord; peterozvoki: septnonakord in njegovi obrati); fundamentalni postopi za sekundo navzgor in za sekundo navzdol; vaje v generalnem basu. II. razred. Po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Znanje tvarine I. razreda. Učna tvarina (nadaljevanje harmonije): Pripravljanje in razvezavanje akordov vseh stopinj pri vseh možnih fnndamentalnih postopih; diatoniško postopanje v molovem načinu tonov z vsemi akordi; fundamentalni postopi z vseh stopinj v molu; modulacije; diatoniški, kromatiški in enharmoniški izpremini; diatoniški stavek kot podlaga kromatiškemu; kromatika; zadržki; prehajalne in menjalne note; anticipacije in retardacije; ležeči toni; orgelni ton; nadaljnje vaje v generalnem basu; igranje generalnega basa prima vista; harmonizovanje danih melodij in korala; izobrazba melodijo; prosta figuracija: imitacije in začetki jednoterega kontrapunkta. 3. Kontrapunkt. (Dva razreda, vsak po 2 uri na teden.) Pogoj vzprejema: Znanje harmonije. Učna tvarina za oba razreda: Jednoteri kontrapunkt; imitacije; dvojni kontrapunkt oktave, decime in duodecime; fuga (in sicer: dux; comes; kontrapunkti; tematičnemedigre; modulacije; razširjave, skrajšave in obrati tem; ožine; stopnjevanja in poniževanja; orgelni ton; sklep); trojni in četverni kontrapunkt; kanon; fuge z več subjekti (dvojne in trojne fuge); tvorba stavkov; sestava perijod; vaje v skladbi fug; .kontrapunktična izdelovanja koralov (cantus firmus). B. Petje. 1. Zborovo petje. a) Za deške in dekliške glasove. Smoter: Uvedba v umetniško zborovo petje. I. razred: Do meseca aprila po 1 uro, od aprila do konca leta po 3 ure na teden. 16 Pogoj vzprejema: Glas, posluh. Učna tvarina: Vokalizacija (izgovarjava in petje vokalov) ; ritmiške vaje v vseh taktovskih načinih; izgovarjava konzonantov; zadevanje intervalov; skale; gojitev narodne in pozneje preprosto-umetne pesmi v sistematiško progresivni zaporednosti od lažjih do težjih (jednoglasno in dvoglasno); izobrazba razumnega in naravnega predavanja (in sicer: neprisiljen nastavek tonov; čista in razločna izgovarjava ter pravilna vezava in delitev zlogov, besed in stavkov); izobrazba strogega ritma; muzikališko in deklama-toriško pravilno frazovanje teksta in melodije; dinamika. Učila 18!)3/y4: Vaje v vokalizaciji in solmizaciji, ritmiške vaje, vaje v intervalih in škalah: po učiteljevem načrtu — Narodne in prepresto-umetne pesmi, jedno- in dvoglasno glasovom primerno transponovane: iz zbirke šolskih pesmij „Slavček", III. stopinja, uglasbil A. Nedved, in sicer: „Kaj cvetice pravijo11, Pomladanska (narodna: „Stvarnica je spala11), Vse mine (narodna: „Kje so moje rožice"); Vilhar: „Po jezeru bliz’ Triglava11; V naravi („Otroci v naravo cvetočo pojm&“); Majnikova pesem, poljska narodna; Tičica v logu, narodna; Hiller: Veselo src6; Moj dom („Tam kjer beli so snežniki11); — H. Sattner: Studenček, mešan zbor; A. Foerster: Venec slovenskih narodnih pesmij, za mešan zbor (sopran in alt). — A. Nedved: Veseli pastir, mešan zbor; — A. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij. — F. Mendelssohn : Ljudska pesem, dvospev za sopran in alt s spremlje-vanjem na klavir. — A. Foerster: „Ah, ni li zemljica krasna!" mešan zbor. — K. Pivoda: „Bučelica brenči" in „Lep razgled", dvospeva za sopran in alt s spremlj. na klavir. — A. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. — A. Dvorak: Na begu, dvospev za sopran in alt s klavirjem.— F. Mendelssohn: Jesenska, dvospev za sopran in alt s klavirjem. — A. Nedved: Gospodov dan, mešan zbor. — K. Bendi: Pomlad, dvospev za sopran in alt s klavirjem. — A. Foerster: Domovina („Be-seda sladka domovina"), mešan zbor. — A. Dv.oMk: Kmeto-valčeva himna, mešan zbor s klavirjem. — A. Bruckner: Ave Maria, sedmeroglasen mešan zbor. — A. Foerster: Naše gore, mešan zbor. — F. Mendelssohn: „Dan je Gospodov", dvospev za sopran in alt s klavirjem. — K. Bendi: Žitno polje, dvospev za sopran in alt s klavirjem. — G. F. Handel: „Aleluja! Bog naš Gospod vladar je mogočen" in „Jagnje vredno je" (fuga), zbora iz oratorija „Mesija". — A. Rubin-stein: Rusalka, troglasen ženski zbor, alt-solo in klavir. — F. Abt: Poletni čas, dvospev za sopran in alt s klavirjem. II. razred. Po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Dovršitev I. razreda ali po voljen izpit o njega tvarini. Učna tvarina (nadaljevanje! razreda): Izobrazba v umet-nejših oblikah zborovega petja, in sicer: posvetne in cerkvene pesmi, umetni zbori, figurovano petje, kolorature, fuge, gojitev oratorijskega petja. Učila 1803/94: A DvoMk: »Rasti, rasti, travica!11 dvospev za sopran in alt s klavirjem. — A. Nedved: „Gospodov dan", mešan zbor. — G. F. Handel: »Za nas bolezen prebil je“ in ,,Njegove rane so nas otele“ (fuga), zbora iz oratorija »Mesija". — J. Haydn: deset zborov iz oratorija „Stvarjenje“: št. 1. recitativ in zbor „Iu duh božji se razprostiralšt. 2. arija z zborom »Obupnost, srd, plahota“; št. 4. arija in zbor »Glasno iz čistih grl oglaša Bogu se čast"; št. 10. zbor „Za-pojte strune" (fuga); št. 19. trospev in zbor „Gospoda moč velika je“; št. 26. fugovan zbor »Završen je veliki čin“; št. 28. „Završen je veliki čin“ (dvojna fuga); št. 30. dvospev in zbor „Gospoda blagoslavljaj moč“; št. 34. „Pojte Bogu vsi glasovi*1 in dvojna fuga »Gospoda čast ostane vekomaj11. — A. Dvorak: „Na begu", dvospev za sopran in alt s klavirjem. — A. Nedved: „Nazaj v planinski raj“, mešan zbor. — F. Abt: »Poletni čas", dvospev za sopran in alt s klavirjem. — G. F. Handel: »Aleluja! Bog naš Gospod vladar je mogočen" in „Jagnje vredno je" (fuga), zbora iz oratorija „Mesija". — K. Bendi: „Pomlad", dvospev za sopran in alt s klavirjem. — A. Dvorak: „Kmetoval če va himna", mešan zbor s klavirjem. — A. Bruckner: „Ave Maria", sedmeroglasen mešan zbor. — A. Foerster: „Domovina“ (»Beseda sladka domovina") in »Naše gore", mešana zbora. — A. Rubinstein: „Rusalka", troglasen ženski zbor, alt-solo in klavir. b) Zborovo petje'za moške glasove. Dva razreda, prvi po dve uri, drugi po 1, deloma po 2 uri na teden. Smoter: Uvedba v umetniško zborovo petje. Pogoj vzprejema: Dovršena mutacija, znanje splošne glasbene teorije. Učna tvarina obeh razredov: ista kakor pri zborovem petji za deške in dekliške glasove. Učila 1893/94: A. DvoMk: „149. psalm", mešan zbor z orkestrom. — A. Foerster: »Ljubica", mešan zbor. — Zd. Fi-bich: »Pomladna romanca", mešan zbor z orkestrom. — L. van Beethoven: Fantazija za zbor klavir in orkester, op. 80. — A. Nedved: »Lahko noč"! moški zbor in bariton-solo. — A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. — A. Foerster: »VenecVodnikovih in na njega zloženih pesmij". — Jos. Haydn: deset zborov iz oratorija »Stvarjenje" (glej pri zborovem petji za dečke in dekliško glasove II. letnik.) — M. Hubad: Slovenske narodne pesmi (za moški zbor): »Lovska", »Zmiraj vesel", »Ko b’ sodov ne b’lo“, »Stoji, stoji tam Beligrad".— A. Dvofak: »Kmetovalčeva himna", mešan zbor s klavirjem. — G. F. Handel: »Aleluja! Bog naš Gospod vladar je mogočen" in »Jagnje vredno je" (fuga), zbora iz oratorija »Mesija-1. — A. Foerster: »Njega ni!" moški zbor.—K. Bendi: »Tatranska vijolica", moški zbor s klavirjem, in »Smrt Prokopa Velikega", velika scena za zbor, bariton-solo in klavir. 2 18 c) Skupne vaje v mešanem zboru. Te se vrše po potrebi za one mešane skladbe, katerih sta se deško-dekliški in moški zbor prej vsak posebej za svoje glasove učila. 2. Solo-petje. Pet razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. Smoter: Izobrazba za koncertno in operno solo-petje. Pogoji v z prejema: a) sposoben glas, !>) nekaj znanja igre na klavir, c) znanje splošne glasbene teorije, d) dovolj razvito telo, e) dovršena mutacija. I. in II. razred. Učna tvarina obeli razredov: Obrazovanje tonov in glasu; nastavek; zadevanje intervalov; vokalizacija; izgovarjava konzonantov; solmizacija, vokalize in solfežije; gojitev umetne pesmi. Učila vi. razredu: Pevska Šola Louis Lablacheva ali Panseronova za vse glasove. — Concone: 50 solfežij za sopran, alt in tenor in 40 solfežij za bas in bariton. —J Zollner: 40 malih vaj za vse glasove. — Bordogni: 24 lahkih vokaliz za vse glasove. Učila v II. razredu: Concone: 25 solfežij za sopran. — Lablacheve vaje za sopran in tenor, bariton in bas. — Bordogni: 3 vaje in 12 vokaliz za sopran ali tenor. — Concone: 15 vaj za kontra-alt,. — Lablache: 12 vokaliz za tenor ali bas in bariton. — Zingarellijeve solfežije (izdaja Teschnerjeva), 2 zvezka, za sopran ali tenor. — Liitzen: Kehlfertigkeit, 2 zvezka, za sopran in alt. — Pesmi raznih skladateljev: A. Nedved, Album 12 pesmij za višji glas (in transponovane za sredni in nižji glas); A. Toerster, „Triglav" in druge; Gerbic, : Milotinke; F. S. Vilhar, Samospevi; nekatere pesmi Schubertove, Franzove, Schumannove i. t. d. III. razred. Učna tvarina (nadaljevanje prvih dveh razredov): Kolo-raturno petje; okraski; nadaljevanje umetne pesmi s posebnim ozirom na predavanje v umetnem slogu. Učila: Aprile: Vaje za vokalizacijo; — iste vokalizacije za alt in bariton. — Bordogni: 30 vohaliz za sopran in tenor; — iste vokalize za mezzo-sopran in bariton. — Transponovane solfežije za alt, bariton in bas Mazzonijeve, Righi-nijeve, Rossinije i. dr. — Panseronove solfežije za bas. IV. in V. razred. Učna tvarina (nadaljevanje in konec tehniškega izobra-zovanja): Priučevanje arij iz oper in oratorijev s posebnim ozirom na muzikališki in deklamatoriški pravilno dramatiško predavanje; koloraturne arije; vaje v prednašanji recitativov; priučevanje re-pertoirja za koncert in opero. 19 C. Klavir. Osem razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. Smoter: Muzikališka izobrazba v igri na klavir. Pogoj v z p rojema: Posluh, dovršeno 8 leto. I. razred. Učna tvarina: Elementarni pojmi notnega sistema; razvoj udarka in nezavisnost prstov pri pravilnem držanji rok; vaje v obsegu 5 tonov; polagoma v širši razstavi prstov ob mirni leži rok brez podstavljanja palca; začetne vaje v podstavljanji palca; začetek skalnih vaj. Učila: A. Foerster: Klavirska šola, I. del. — Diabelli: Melodjške vaje v obsegu 5 tonov (Peters). — K tem vajam vaje prstov v dotičnili petih tonih. — Kohler: 10 vaj ob mirni roki (Litolf). — Loschorn: Vaje za otroke, I. zvezek (Peters). II. razred. Učna tvarina: Nadaljnja izobrazba udarka in gibčnosti prstov ob premikajočih se figurah, tudi s podstavljanjem palca; melodiške vaje v najlažjih tonovskih načinih z raznovrstnim preprostim ritmizovanjem in oziraje se na frazovanje; durove in molove skale v obsegu jedne oktave; male igre za prednašanje v razvedrilo. Učila: a) Študije: Loschhorn: Vaje za otroke, II. zv. (Peters), — Duvernoy: Elementarni pouk, v izdaji Petersovi (po nadarjenosti učenca vzporedno z II. zvezkom Loschhorn-ovim). — Bertini: 12 malih iger (izbrane, deloma brez preludij). — Le Couppey: L’ alphabet (Breitkopf & Hiirdtel). — Doring: Pripravljalne študije za op. 8., trije zvezki (Peters). b) Dela za prednašanje: Kohler: Jugendfreund, (Peters) I. II., po potrebi in izbrano. III. razred. Učna tvarina: Študije za izobrazbo muzikališkega čuta v ritmizovanji in pregnantnem frazovanji; vzporedno s tem prve vaje v spretni igri pasaž; skale v obsegu dveh aktov; trizvok in septakord; začetne študije sonatin. Učila: a) Študije: Bertini: Etudes, op. 100 (Peters). — Le\voine: Etudes enfantins (Peters). — Kohler: Kleine Schule der Geliiufigkeit. b) Dela za prednašanje (vzporedno s študijami, toda' pozneje): Vorstufe zu Clementi I. (Steingriiber) in najlažje sonatine Clementijeve in Diabellijeve. IV. razred. Učna tvarina: Daljnja izobrazba v spretnosti skalnih in arpežnih pasaž; skale se nadaljujejo in ponavljajo; kromatiška skala; trizvok in septakord v obsegu dveh oktav; lažje sonatine. Učila: a) Študije: Duvernoy, Ecole de velocitč. — Czerny: 30 etudes de mecanisme (Steingraber). — Doring: Studien, op. 8. I. in II. (Peters). 2* 20 b) Dela za prednašanje (vzporedno s študijami): Sonat, ine Clementijeve, Dussekove, Kuhlau-ove (srednje težke) in Schmidtove. V. razred. Učna tvarina: Težje pasaže, sosebno dvojne; skale, trizvok in septakord v različnih kombinacijah (skale v tercah, sekstah, decimah in v nasprotnem postopanji); težje sonatine; za uvedbo v klasike lažje klasiške varijacije. Učila: a) Študije: Kohler: Etuden in leichten Pas-sagen, op. 85 (Cranz, Hamburg); Etuden in immerw;lhrenden Doppelpassagen, op. GO (Cranz). — Czerny: Vorschule zur Fingerfertigkeit, (Litolf). b) Dela za prednašanje (vzporedno s študijami): Težke sonatine Clementijeve, Kuhlau-ove in Schmidtove. — Haydn: 12 iger. — Beethovnove varijacije' (»Nel cuor non piu mi sento“, „Ueber einen Marsch von Dressler“, „Quanto e bello“, varijacije g-dur, „Une fievre brulante“. — Hess-lerjeve izbrane sonatine (Riemonova izdaja pri Litolfu). VI. razred. Učna tvarina: Začetki polifonije; spretnost v igri Czerny-jeve in Berensove „Schule der Gelaufigkeit“; lažje klasiške varijacije, klasiške sonate; vmes lažje moderne skladbe. Učila: «) Študije: Doringove študije, op. 8. III. zv., in tri fugete (Peters). — Bertini: op. 29 in 32 (Peters). — Czerny: Schule der Geliinflgkeit, 4 zvezki, menjema z Berensovo Schule der Gelaufigkeit (Peters), 4 zvezki. — Za prstne vaje: Losch-horn: Tonleiterschule (Peters). b) Dela za prednašanje (vzporedno s študijami): Heller-jeve etude, op. 47. 2 zvezka. Če treba: Loschhornov op. 52. (Peters). — Handlove fugete (Peters). — Haydnove lažje sonate. — Mozartove varijacije. — Reineckove serenade in Mozartove lažje sonate. — Vmes: Schumann: Jugendalbum (izboroma). — Heller: 32 Praeludien fur Lilli (Breitkopf). — Clementijeve lažje sonate. VII. razred. Učna tvarina: Težke pasaže; začetki igranja Bachovih skladb; nekatera dela iz predklasiške klavirske glasbe za šolo v ornamentiki; težja mala moderna dela; vmes nadaljevanje klasiške sonate. Učila: a) Študije: Mertkejeva „tehnika" (Stein-graber). — Bachove male preludije in fuge. — Doring: Pflege der linken Hand, 2 zvezka. — Kohlerjeve etude za spretnost, op. 173. — Clementi: Pr61udes et exercices. — Kaanove etude za obrazbo muzikališkega čuta. b) Dela za prednašanje (vzporedno s študijami): Težje sonate Haydnove, Mozartove in Clementijeve. — Vmes: Griegove izbrane liriške igre za prednašanje. — Raff, op. 75 („Suite de 12 morceaux“).— Schumann: Jugend- 21 album (težje stvarj). — Nekatere suite Handlove. — Izbrane igre iz ,,Maitres de claveein", zlasti skladbe Coupe-rinove in Romeau-tove. VIII. razred. Učna tvarina (višja stopinja klavirske igre): Klasiška dela etudne literature; klasiške sonate do Beethovna, všteta njegova dela prve dobe; vmes manjša moderna dela; nadaljnja izobrazba v igri polifonskih skladb. Učila: a) Študije : Nadaljevanje Mertkejeve „teh-nike“. — Czerny: Schule der Fingerfertigkeit. — Čromarjeve etude (Riemonn). — Bachove invencije. — Clementijev „Gradus ad Parnassum" (Tausig). b) Dela za prednašanje (vzporedno s študijami): Težke sonate in igre Mozartove in Clementijeve. — Lažje igre in sonate Beethovnove in Hummlove menjema z: Reinecke, „Ernstes nndHeiteres.“ — Mendelssohnove izbrane „Pesmi brez besed“. — Schumannove sonate za mladino (2. in 3.) — Grieg: „Poetische Tonbilder und lyrische Stucke." — Nekatera dela Kirchnerja in Čajkovskega. — Fieldove izbrane nokturne. — Za polifonsko igro: Bachove francoske suite, Handlove suite in nekateri stavki iz Bachovih angleških suit. Višja šola (visoka stopinja klavirske igre): Za še višjo izobrazbo se po individualni nadarjenosti učenčevi igrajo po dovršenem VIII. razredu: klavirska dela Beethovnova; polagoma večja dela romantikov (Schuberta. Weberja in Mendelssohna); težja dela Bachova (med njimi zlasti „Das \vohltemperierte Clavier) in manjše kompozicije Chopinove in Schumannove — vedno menjema in vzporedno s študijami te visoke stopinje (Moscheles, op. 70; Kleinmichel, op. 50; Kobler, op. 135 ; Kessler, op. 20; No\vakowski, op. 25. i. dr.), z vajami Czemyjevimi: „40 tagliche Uebungen“, „Legato und Staccato11, „Schule des Virt.uosen“, in z deli: Tausig, 4 zvezki; oktavske študije Kullakove, Doringove in Mertkejeve. D. Vijolina. Šest razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. Smoter: Muzikališka izobrazba v igri na vijolino. Pogoj vzprejema: Posluh, dovršeno 8 leto. I. razred. Učna tvarina: Elementarni pojmi notnega sistema; tvorba tonov in izobrazovanje prstov; vežbanje desne roke; vaje v prvi leži v tonovih načinih do 4 križcev in 4 b-jev. Učila: n) Študije: Hohmannova šola za gosli, I. zv.— Schon: op. 22, I. in II. zvezek. — Herrmann: op. 20, I. del (izberoma). — Griunvald: Prve vaje. — Spohr: I. zvezek. — Schon: op. 47. I. zvezek „Šole spretnosti". b) Dela za prednašanje: „Melodienalbum“ (Peters). 22 II. razred. Učna tvarina: 24 lestvic tonov v prvi leži; vaje v drugi in tretji leži; izobrazovanje prstov v različnih kombinacijah. Učila: a) Študije: Hohmannove šole II. zvezek. — Hermann : op. 20. I. zvezek. — Schon: op. 47. II. in III. zvezek. — Dont: „20 etud," op. 38 a in op. 17. — Schroder: „100 etud," I. zvezek (izberoma). — Dancla: op. 68. — Spohr: I. zvezek (se nadaljuje). h) Dela za prednašanje: „Die Classiker fiir die Jugend“ (Litolf). III. razred. Učna tvarina: Vaje v daljnjih ležah; vaje v dvoprimkih; skale v obsegu šestih lež; male skupne vaje (ensemble). Učila: a) Študije: J. llellmesberger: „Tonleiter und Lagenstudien". — Hermann: op. 20. II. zvezek. — Kaiserjeve etude, I., II. in III. zvezek. — Schroder: „100 etud,“ I. zvezek. — Dont: op. 38 b. — Dancla: op. 68. — Spohr: II. zvezek. I>) Dela za prednašanje: „Die Classiker fiir die Jugend" (se nadaljuje). — Najlažji stavki iz IIaydnovih sonat. IV. razred. Učna tvarina: Uvedba v frazovanje; igranje prima vista; nadaljnje tehniške vaje; prvi poskusi v izvajanji komorne glasbe. Učila: a) Študije: J. llellmesberger: „Tonleiter und Lagenstudien11 (se nadaljuje). — Kreutzerjeve etude (izberoma). — Dancla: Vsakdanje vaje. — Fiorillove izbrane etude. — Spohr: II. zvezek (se nadaljuje). b) Dela za prednašanje: Lahki koncerti Viottijevi in Rodejevi; kot vaje v komorni glasbi najlažje sonate Haydnove. V. razred. Učna tvarina: Izobrazba v višji vijolinski tehniki: lestvice tonov v obsegu treh oktav; igranje prima vista; vaje v skupnem igranju (ensemble). Učila: a) Študije: J. Hellmesberger: „6 vaj11; „Ton-leiter und Lagenstudien" (se nadaljuje). — Kreutzerjeve etude. — Dancla: »Vsakdanje študije." — Fiorillove etude. — Rodejeve izbrane etude. — Mazas: „Etudes speziales". — Spohr: III. zvezek. b) Dela za prednašanje: Koncerti Rodejevi, Kreutzer-jevi, in Alardovi. — Kot vaje v komorni glasbi: sonate Schubertove in Weberjeve. VI. razred. Učna tvarina: Vaje v ensemblu in orkestru; izobrazba v frazovanji in estetiki. — Dodatek: spoznavanje konstrukcije in zgodovina goslij. 23 Učila: a) Študije: J Hellmesberger: „Tonleiter und Lagenstudien" (se nadaljuje). — Schradieck: „Vsakdanje vaje“, I., II. in III. zv. — Etude: Rode, Rovelli, Gavinies.— Mazas: „Etudes brilliantes". — Spohr: III. zv. h) Dela za prednašanje: Koncerti in igre Beriotove, Lipiskega, Dontove. — Kot vaje v komorni glasbi: sonate Mozartove in Schumannove. Višja šola za solo-igranje: Za še višjo izobrazbo se po individualni nadarjenosti učenčevi igrajo po dovršenem VI. razredu dela in študije klasiških in modernih mojstrov. o) Študije: J. Hellmesberger: „Tonleiterstudien“. — Etude: Schradieck, Mazas, Prume, David, Spohr (IV. zv.), Petri, Dancla, Wieniawski, Vieuxtemps, Ernst, Bazzini, Paganini i. dr. b) Dela za prednašanje: Koncerti in koncertne igre: Spohr, Beethoven, Bruch, Mendelssohn, Ernst, Wienia\vski, Vieux-temps, Bazzini. — Dela iz novejše literature: Svendsen, Grieg, Gade, Godard, Rubinstein, Goldmark, Brahms, Dvorak, Sulli-van. — Dela iz stare literature: sonate Bachove (izdaja Hellmes-bergerjeva, Schumannova ali Dontova); sonate Tartinijeve; dela skladateljev: Nardini, Pugnani, Locatelli, Spezziani, Bruni, Corelli; suite Bassanijeve, op. 1 — 5. 3. Imenik učencev. A. Glasbena teorija. Učitelj: M. Hubad. 1. Splošna glasbena teorija. Število učencev: 19 + 38*) = 57. I. razred: 16 + 18 = 34. Auerhamer Ivan. Bajde Fran. Dolenc Ciril. Fink Konrad. Jenič Vekoslav. Knific Emil. Kunc Albin. Mencinger Janko. Potrato Gilbert. Razinger Milan. Retti Atanazij. Rutar Ignacij. Sancin Alojzij. Terglau Rudolf. Vodušek Žiga. Wenger Ivo. Bostič Josipina. Dolinar Ana. Ferjančič Ana. Fermantin Frančiška. Janša Marija. Klinar Amalija. Klinar Marija. Lampe Ida. *) Prva številka znači učence, druga učenke. 24 Legat Albina. Pleško Cirila. Potrato Marija. Rudman Marija. Schindler Irma. Senekovič Iva. Štrukelj Adelinda. Tomc Marija. Uderman Marija. Umberger Ljudmila. II. razred: 3 -{- 20 = 23. Mencinger Anton. Senekovič Bogomil. Škaberne Pavel. Ambruš Ana. Ažman Marija. Franke Darinka. Gomilšak Ljudmila. Grošelj Marija. Karlin Davorina. Lapajne Ana. Nachtigall Josipina. Nolli Ema. Paternoster Ivana. Pleško Ana. Pleško Ema. Senekovič Filomela. Senekovič Pavla. Škaberne Marija. Šumi Emilija. Veršec Gabrijela. Veršec Maksa. Zamejc Marija. Žgur Marija. 2. Harmonija. Število učencev: 8 -f- 0 = 8. I. razred: 4 učenci. Oblak Josip. Svetek Anton. Vencajz Gvido. Zupanc Fran. II. razred: 4 učenci. Aparnik Anton. Guštin Milan. Schiller Rudolf. Stegnar Rajko. B. Petje. 1. Zborovo petje. Učitelj: M. Hubad. Število učencev: 103 + 55 = 158. a) Za deško in dekliške glasove. (10 dečkov + 55 deklic = 65.) I. razred: 7 20 27. Bajde Fran. Kunc Albin. Potrato Gilbert. Razinger Milan. Rutar Ignacij. Sancin Alojzij. Vodušek Žiga. Ažman Marija. Bostič Josipina. Dolinar Ana. 25 Fermantin Frančiška. Grošelj Marija. Janša Marija. Karlin Davorina. Klinar Amalija. Lampe Ida. Legat Albina. Potrato Marija. Pleško Cirila. Rudman Marija. Schindler Irma. Senekovič Iva. Štrukelj Adelinda. Šumi Emilija. Tomc Marija. Uderman Marija. Umberger Ljudmila. II. razred: 3 + 35 = 38. Rozman Edvin. Senekovič Bogomil. Škaberne Pavel. Ambruš Ana. Bukovic Leopoldina. Dolenc Olga. Erhovnic Alma. Franke Darinka. Gabrovšek Julija. Gomilšak Ljudmila. Klinar Marija. Kunc Pavlina. Lapajne Ana. Lindtner Ana. Nachtigall Josipina. Nolli Ema. Nolli Marijana. Paternoster Ivana. Pleško Ana, Pleško Ema. Poljanec Ana. Poljanec Gabrijela. Poljanec Marija. Rajer Marija. Senekovič Filomela. Senekovič Pavla. Šeme Marija. Škaberne Marija. Šorn Vida. Tomc Ana. Vencajz Marica. Vencajz Vera. Veršec Gabrijela. Veršec Maksa. Vider Marija. Vodušek Pavla. Zamejc Marija. Žgur Marija. b) Za moške glasove. I. in II. razred: 93 učencev. Adamič Milan. Gross Rudolf. Aparnik Anton. Guštin Milan. Barič Konrad. Ilinterlechner Hugo. Bergant Josip. Hubad Ivan. Bezeg Anton. Jensko Avgust. Bončar Anton. Juvančič Friderik. Borštnik Fran. Karba Rihard. Cerar Fran. Kavčič Engelbert. Cirer Albin. Kete Fran. Čerin Karol. Kete Karl. Debevec Albin. Klander Karl. Dolenc Hinko. Koblar Ernst. Goršič Fran. Kopušar Ivan. Grad Janko. Kosec Mihael. Grm Fran. Kozina Pavel. Grmovšek Mihael. Kranjc Alojzij. 26 Kristan Viktor. Kiissel Fran. Lajovic Anton. Levičnik Pavel. Levičnik Peter. Logar Henrik. Mahorčič Teodor. Marn Rudolf. Mayer Ernst. Meglič Karl. Mencinger Anton. Mencinger Janko. Merljak Fran. Mihelič Gvido. Oblak Josip. Osterman Fran. Pavšič Fran. Pegan Ladislav. Perjatelj Jernej. Petras Henrik. Pirc Matija. Polak Ivan. Potočnik Alojzij. Pristavšek Fran. Pupis Gustav.-Radaj Martin. Rajer Bogomir. Rape Andrej. Rasinger Maks. Reisner Josip. Rus Vilibald. Schiller Rudolf. Schmeidek Ivan. Slapar Jakob. Slapšak Julij. Smrtnik Josip. Stabelj Ivan. Stare Leo. Stegnar Rajko. Soklič Ivan. Svetek Anton. Škaberne Viktor. Škof Vinko. Štrekelj Emil. Stupica Ivan. Šulgaj Alojzij Testen Lovro. Tičar Josip. Troha Josip. Tratar Josip. Treo Ludovik. Urbančič Karl. Vrabl Rudolf. Vrčon Ivan. Vrhovec Anton. Završan Ivan. Zevnik Anton. Zore Rudolf. Zupančič Fran. Zupančič Josip. Železnikar Julijan. 2. Solo-petje. Število učencev: 4 + 2 Učitelj: Fr. Gerbič. (2 učenca.) I. razred: Koren Miroslav. IV. razred: Pavšek Josip. UCitelj: M. Hubad. (Učencev: 2 + 2 = 4.) I. razred: Jesenko Fran. II. razred: Juvančič Friderik. Dev Mira. Sittig Olga. 27 C. Klavir. Število učencev: 37 + 96 = Učitelj: Kr. Gerbie. Učencev: 10 + 23 = 33. 133. I. razred: 6 + 7 — 13. Bajdfe Fran. Bidlo Irma. Bižal Rudolf Jebačin Roza. Gradiš Josip. Jenko Anica. Knific Emil. Klinar Marija. Kunc Albin. Lampe Ida. Retti Atanazij. Legat Albina. Tomc Marija, II razred: 0 + 7 Kokalj Štefanija. Nachtigall Josipina. Praprotnik Pavlina. Rudman Marija. III. razred: 0 + 5 = 5. Bukovic Leopoldina. Čadež Ana. Mazgon Ljudmila. = 7. Šarlali Ema. Šeme Marija. Veber Antonija. Rajer Marija. Strnad Valerija. IV. razred: 2 + Bončar Anton. Levičnik Peter. 2 = 4. Šumi Evgenija. Tavčar Gizela. V. razred: 2 + 2 = 4. Koren Miroslav. Kozina Pavel. Jenko Olga. Praprotnik Albina. Učitelj: K. Hollineister. (Učencev: 7 + 49 = 56.) I. razred: 1 + 8 = 9. Zupančič Adrijan. Ažman Marija. Bostič Josipina. Ferjančič Anica. Grasselli Anica. Hribar Antonija. Janša Marija. Kubelka Terezija. Senekovič Iva. II. razred: 3 + 9 = 12. Funtek Leon. Senekovič Bogomil. Valjavec Ludovik. Blei\veis Vida pl. Trsteniška. Gomilšak Ljudmila. Grošelj Marija. Kalmus Frida. Karlin Davorina. Prosenc Franja. Prelesnik Vida. Senekovič Filomela. Senekovič Pavla. 28 III. razred: O + 12 = 12. Ambrus Ana. Schlegel Božena. Franke Darinka. Svetek Albina. Franke Helena. Škaberne Marija. Globočnik Bogomila. Tekavčič Helena. Kunc Pavla. Tomc Ana. Pleško Ema. Vencajz Vera. IV. razred: 24-6 = 8. Baltič Vilko. Pfeifer Ana. Oblak Josip. Pleško Ana. Borštner Ljudmila. Vencajz Marica. Pakič Vera. Vodušek Pavla. V. razred: 0 + 5 = 5. Kosar Nežica. Prosenc Marijana. Lapajne Ana. Prosenc Milica, Nolli Ema. VI. razred: 0 + 5 = 5. Dev Mira. Prelesnik Marija. Gerbic Jaromila. Stegnar Minka. Nolli Marijana. VIL razred: 1 + 0 = 1. Svetek Anton. VIII. razred: 0 + 4 = 4. Alešovec Marija. Praprotnik Klotilda. Čelešnik Josipina. Sittig Olga. UCitelj: M. Hubad. (Učencev: 9 + 6 = 15.) I. razred: 1 + 1 = 2. Jebačin Ivan. Poljanec Gabrijela. II. razred: 1 + 1=2. Zupanc Ernst. Poljanec Ana. III. razred: 3 + 2 = 5. Derč Bogdan. Maurer Maksa. Škaberne Viktor. Paternoster Ivana. Zupanc Fran. IV. razred: 3 + 1 = 4. Guštin Darko. Žirovnik Janko. Lapajne Živko. Poljanec Marija. 29______ VI. razred: O + l == 1. Nolli Avgusta. VII. razred: 1+0 = 1. Guštin Milan. UCitolj: K. Jeraj. (Učencev: 11 + 18 = 29.) I. razred: 8 + 8=16. Auerhamer Ivan. Dolinar Ana. Dolenc Avgust Fermantin Frančiška. Fischer Branislav. Lapajne Vida. Gross Maks. Potrato Marija. Jenko Milutin. Reisner Antonija. Kovačič Fedor. Uderman Marija. Lavtižar Josip. Umberger Ljudmila. Potrato Gilbert. Zarli Ema. II. razred: 2 + 2 = 4. Gross Karol. Zarli Ida. Sancin Alojzij. Žgur Marija. III. razred: 0 + 3 = 3. Plehan Terezija. Zamejc Marija. Šorn Vida. IV. razred: 1 + 2 = 3. Premeri Stanislav. Lindtner Ana. Pilko Marija. V. razred: 0 + 2 = 2. Kotlovšek Amalija. Trtnik Leopoldina. VI. razred: 0 + 1 = 1. Dorer Helena. D. Y i j o 1 i n a. UCitelj: K. Jeraj. (Število učencev: 23 + 2 I. razred: 8 + 1=9. Černe Bartol. Dolenec Ciril. Jenič Vekoslav. Plehan Viktor. Razinger Milan. 25.) Terglau Rudolf. Vodušek Žiga. Wenger Ivo. Pleško Cirila. II. razred: 8 + 1 — 9. Avbel Fran. Ažman Josip. Fink Konrad. Levičnik Pavel. Mihelič Gvido. Ozimič Leo. Praprotnik Avgust. Zarnik Boris. Jenko Zorka. III. razred: 5 + 0 = 5. Erhovnic Konrad. Mencinger Anton. Senčar Vladimir. Vesel Ivan. Zupančič Vilibald. IV. razrod: 2 + 0 = 2. Gabriel Karol. Gorjanc Jakob. 4. Statistika glasbene šole. a) Učitelji, predmeti in ure. Poučevali so 4 učitelji v G predmetih (brez pevskega zbora „Glasbene Matice11) na teden: splošno teorijo . . 2 uri, harmonijo . . . 4 ure, zborovo petje . . (! (oziroma solo petje .... 4 ure, klavir G 9‘/a ur vijolino .... 12 V, „ ensemble .... 1 uro Skupaj 99 (oziroma b) Število učencev. V začetku leta se jih je vpisalo.........................254 Tekom leta jih je vstopilo ............................... 15 Vseh skupaj je bilo torej vpisanih ........................269 Tekom leta so umrli......................................... 3 Tekom leta jih je izstopilo................................. 9 Koncem leta je bilo vseh učencev .... Po spolu se ločijo: 149 učencev + 108 učenk c) Učenci po predmetih. 257 257. Po 1 predmet je obiskovalo: 115 učencev, 53 učenk, skupaj 168 Po 2 predmeta „ „ 22 „ 2G „ „ 48 Po 3 predmete „ „ 11 „ 30 „ „ 41 257 31 Obiskovalo jih je: 1. Splošno teorijo ) 2. Harmonijo [ desko | I in I dekliško i 3. Zborovo petje i 4. Solo-petje 5. Klavir 6. Vijolino Učenci Učenke Skupaj I. razred: 10 +. 18 34 II. „ : 3 + 20 23 Skupaj 19 + 38 - 57 I. razred : 4 + — — 4 II. „ : 4 + — = 4 Skupaj 8 + — = 8 I. razred: 7 + 20 = 27 II. „ : 3 + 35 = 38 Skupaj 10 -r 55 =i= 65 . in II. razred 93 + — = 93 zbora skupaj 103 + 55 = 158 I. razred : 2 — = 2 II. „ : 1 + 2 = 3 III. „ : — + — = — IV. „ : 1 + — - - 1 V. „ : — + — = — Skupaj 4 2 == 6 I. razred: 10 + 24 = 40 II. „ : 0 + 19 = 25 III. „ : 3 + 22 — 25 IV. „ : 8 + 1 1 == 19 V. „ : 2 + 9 = 11 VI. ,, : — + 7 = 7 VII. „ : 2 — = 2 vin. — + 4 = 4 Skupaj 37 96 = 133 I. razred: 8 + 1 = 9 II. „ : 8 + 1 = 9 III. „ : 5 + — = 5 IV. „ : 2 + — = 2 V. „ : — + — = — VI. „ : — + — — — Skupaj 23 + 2 = 25 d) Učenci po učiteljih. Gerbic: solo-petje 2, klavir 33, skupaj .... 35 učencev, Hoffmeister: klavir 50, skupaj.................................5G „ Hubad: teorija 58, harmonija 8, zborovo petje 158, solo-petje 4, klavir 15, skupaj .... 243 „ Jeraj: klavir 29, vijolino 25, skupaj......................... 54 „ Učiteljskih močij je trebalo za 388 učencev. 32 V. Koncerti. 1. Sodelovalci pri koncertih. a) Pevski zbor ..Glasbene Matice". Pevovodja: M. llubiul. Sopran. Gospica Bevk Julija. „ Bukovnik Minka. „ Čadež Ana. „ Debevec Terezija. Gospa Ferjančič Julija. „ Franke Helena. Gospica Fine Tonica. „ Fux Marija. „ G a n g 1 Slavica, f „ Golob Albina. Gospa Gregorič Franja. Gospica Grum Slavica. Gospa Hribar Antonija. „ Hudnik Lina. Gospica Jak Matilda. „ Juvanec Sofija. „ Kokalj Adela. „ Kotlovšek Amalija. „ Kozina Marija. „ N o 11 i Avgusta. -Gospica Bonač Slavica. „ Dreni k Gabrijela. „ Fink Josipina. „ Fux Oti lija. „ Jaklič Julija. „ Jamšek Ernestina. „ Jamšek Ivanka. „ Jamšek Serafina. „ Jamšek Tonica. Gospa Jenko Terezija. Gospica Kaj z el j Josipina. „ Kavčič Matilda. „ Kremžar Eleonora. „ Krsnik Zorka. ,, Lozar Jelica. Gospa Peršl Roza. Gospica Petsche Ema. „ Pfeifer Josipina. „ Pil ko Minka. „ Plehan Zinka. „ Porenta Minka. „ Prosenc Marijanica. „ Račič Marija. „ Rekar Ernestina. „ Rozman Milka. „ Rozman Pavla. „ Sittig Olga. „ Štuhec Sida. v Š1 e g e 1 Berta. „ Tanko Ivanka. „ Terglau Alberta. „ Trtnik Leopoldina. „ Umberger Marija. „ Vovk Fanica. „ Zemljan Franja. 40 Alt. Gospica Mikuž Marija. „ M o o s Minka. „ Perhauz Hermina. Petrin Filipina. „ Pezdirec Magda. „ Prelesnik Minka. „ Prevec Ana. „ Ravnikar Viktorija. Razinger Pavla. „ Samec Bogomila. „ Tavčar Gizela. „ Tavčar Pavla. „ Valentinčič Zofija. „ Zemljan Jerica. 29 83 Tenor. Bež e k Bogdan, c. kr. avskultant. Čampa Božidar, učitelj. Dacar Josip, trgovski pomočnik. D orni cel j Makso, trgovski pomočnik. Hudnik Matija, dr., odvetnik. Juh Josip, c. kr. praktikant pri finančnem rač. oddelku. Kosem Josip, c. kr. praktikant pri finanč. rač. oddelku. Koželj Vekoslav, trgovski pomočnik. Krsnik Uroš, trgovski pomočnik. Kunc Alojzij, poslovodja. Lavrenčič Josip, posestnik in zasebni uradnik. Prevec Josip, jurist. Pribil Ivan, knjigovodja banke „Slavije“. Razinger Anton, mestni učitelj. Roštan Ivan, mestni učitelj. Rozman Konrad, c. kr. davčni pristav. Sicherl Fran, c. kr. železniški uradnik. S tam car Avgust, uradnik banke „Slavije“. Sega Fran, tiskar. Štritof Anton, gimnazijski profesor. Zotman Karol, c. kr. avskultant. Zebre Alojzij, c. kr. avskultant. 22 Jias. Dečman Anton, posestnik in trgovski poslovodja. Domicelj Silvo, c. kr. konceptni praktikant. Fink Veličan, oficijal mestnega knjigovodstva. Foerster Vladimir, dr., odvetniški koncipijent. Gangl Engelbert, mestni učitelj. Globočnik Karol, uradnik banke „Slavije“. Hrast Ivan, tajnik mestne hranilnice. Jerman Janko, c. kr. asistent finanč. rač. oddelka. Jurca Vinko, uradnik banke „Slavije“. Kleč Avgust, mestni učitelj. Kranjc Ivan, blagajnik mestne hranilnice. Kruleč Ivan, mestni učitelj. Lil leg Alojzij, trgovski poslovodja. Lozar Pavel, trgovski poslovodja. Mally Rihard, c. kr. davčni pristav. Mušič Alojzij, c. kr. davčni pristav. Nolli Srečko, klepar in posestnik. Paternoster Josip, mestni knjigovodja. Peru še k Rajko, c. kr. gimnazijski profesor. Petrovčič Anton, c. kr. oficijal finanč. rač. oddelka. Podkrajšek Hinko, mestni učitelj. Pucihar Avgust, upravitelj Blasnikove tiskarne. Rekar Fran, c. kr. avskultant. Rupnik Ivan, dr, c. kr. finanč. konceptni praktikant. 3 34 Sancin Josip, notarski koncipijent. Stegnar Feliks, c. kr. učitelj in deželni poslanec. Tauses Fran, c. kr. asistentfinanč. rač, oddelka. Trdina Fran, mestni računski revident. Umberger Alojzij, c. kr. praktikant finanč. rač. oddelka. Valenta Božidar, vodja mestne nemške ljudske šole. Vencajz Ivan, c. kr. deželne sodnije svetnik. Vodušek Matej, c. kr. gimnazijski profesor. Zagorjan Anton, knjigotržec. 33 Sopran: 40 Alt: 29 69 Tonor: 22 Bas: 33 55 Skupaj: 124 £>) Drugi sodelovalci. V sezoni 1893/94 so poleg pevskega zbora še sodelovali: Gospica Berta Leščinska, operna pevka slovenskega gledališča, dne 12. in 14. marca. „ Eleonora Rihova, operna pevka slovenskega gledališča, dne 3. decembra. Gospod Karol Hoffmeister, učitelj „Glasbene Matice“, dne 3. decembra. „ Karol Jeraj, učitelj »Glasbene Matice", dne 3. decembra in 7. junija. „ Bela Štuhec, drd. med., dne 7. junija. „ Cecil Vašiček, operni pevec slovenskega gledališča, dne 3. decembra, 12. in 14. marca. Neimenovani gospod dne 7. junija. Oddelek šolskih zborov dne 3. decembra, 12. in 14. marca in 7. junija. Slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II , kralj Belgijcev, št. 27. dne 3. decembra, 12. in 14. marca — NB. Sodelovanje c. in kr. vojaških godeb pri koncertih „Glas-bene Matice“ je na društveno prošnjo z dne 10. februarja 1892. dovolilo vis. c. in kr. vojno ministerstvo z odlokom z dne 14. marca 1892., Praes. Nr. 1170, kateri se je društvu uročil od sl. c. in kr. postajnega poveljstva dne 19. marca 1892, kot Dl. Res. Nr. 21. Na odborov poziv je koncertoval dne 19. novembra „češki kvartet/1 iz Prage, sestoječ iz teh gospodov: Karol Hoffmann, prva vijolina. Josip Suk, druga vijolina. Oskar Nedbal, vijola. Oton Berger, vijolončelo. 35 2. Vzporedi koncertov. Ker so vzporedi koncertov zelo važni za zgodovino društva, a se do sedaj — razun jedenkrat — niso zabeleževali v letnem poročilu, naj se zamuda popravi s tem, da se tu vzprejmejo vzporedi vseh dosedanjih koncertov „Glasbene Matice". Prvi koncert, katerega je »Glasbena Matica11 sploh priredila, je bil 8. junija 1888 (matineja). Sodelovali so virtuoz na kontrabasu f Blaž Fišer, operni pevec g. Fran Pogačnik, nad 140 pevcev broječi moški zbor, ki se je ad hoc sestavil iz raznih ljubljanskih pevcev in iz društvenega šolskega zbora, in vojaška godba sl. pešpolka št. 17. — Vzpored je natisnjen v letnem poročilu 1885/6 — 1887/8 str. 17. Izmed poznejših koncertov je onega dne 18. aprila 1891 vodil dr. Gross (f 8. febr. 1892.), vse druge pa koncertni vodja g. M. Hubad. 1891. Koncert dne 18. aprila 1891 v dež. redutni dvorani. Sodelovali so: godba 17. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Nemrave, operni pevec g. J. Nolli, učitelj „Glasbene Matice11 g. K. Hoffmeister in pevski zbor ^Glasbene Matice". — Vzpored: 1.) I. Glinka: Uvodnica operi »Ruslan in Ljudmila*', svira vojaška godba. 2.) A. Nedvbd: »Vojaei na potu", poje pevski zbor ,,Glasbene Matice11. 3.) a) /. pl. Zajc: »Domovini i ljuba vi", j poje g. J. Nolli, spremlja ga na Mahi Kam Ho Ma.šri-: »Kam ?“ j virji g. K. Hoffmeister. 4.) a) A. Nedvid: -Slovenska dežela11, ( , . . b) A. Foerster: ”siava Slovoncem«, [ P°Je Pevskl zbor -Glasbene Matice11. 5.) a) I. pl. Zajc: Recitativ in arija iz opere \ »Nikola Šubic Krinski", f poje g. J. Nolli, spremlja ga b) Doiiisetti: Recitativ in romanca iz opere 1 g. K. Hoffmeister. ,.l)oii Sebastiano", ; G.) F. S. Vilhar: „Slovo“, za veliki moški zbor in bariton - solo, poje pevski zbor ,.Glasbene Matice11, samospev g. J. Nolli, spremlja vojaška godba. 1891/92. Prešernova beseda dne 19. decembra 1891 v dvorani Ljubljanske čitalnice. Priredila jo je čitalnica s sodelovanjem pevskegn zbora „G1. Matice11 in njenega učitelja g. R. Forstmeyer-ja. — Vzpored: 1. Anion Nedvcd: »Prešernu", moški zbor s čveterospevom. 2. O Prešernu govori g. dr. Lovro Požar. 3. dr. Benjamin Ipavec: »Na Prešernovem domu", moški zbor s Čveterospevom in samospevoma za lenor in bariton. Tenor-solo: g. Ant. Razinger, bariton-solo: g. Božidar Valenta. 4. G. Goltermann: Koncert za vijolončelo v a-moll, op. 1-i. Na vijolončelu svira g. Rihard Forstmeyer, na klavirji spremlja g. Josip Maier. 5. Anton Foerster: »Milica", čveterospev; poj6 gg. J. Pavšek, R. Branke, A. Lil ek in A. Dečman. 0. Avton Nedvhd: »Avstrija moja-, moški zbor s čveterospevom. 7. Anton Nedvhd: »Veseli pastir", mešan zbor. Koncert dne 12. marca 1892 v dvorani filharmoničnega društva. Sodelovali so: gosp. J. K. Tertnik, operni pevec; Hanuš Baudis, učitelj „Glasbene Matice'1; gosp. Karol Hoffmeister, učitelj „Glas- 3* \ 36 Matice11; sl. godba c. in kr. pešpolka št. 17. pod vodstvom kapelnika gosp. Nemrave; moški in ženski zbor »Glasbene Matice". — Vzpored: 1. Anton Dvorak: 149. psalm („Nova pesem Stvarnika poslavi!“) za mešan zbor in orkester. 2. Anton Nedvhd: „Ne zabi me!“ moški zbor. 3. It. 11'ui/ner: Tekmospev "NValterjev iz opere „Mojsterski pevci Norimberški" poje gosp. J. K Tertnik, spremlja orkester. > 4. a) Anton Dvofdk: Prstan, / dvospeva za sopran in alt, poje b) „Da, jaz te zapustim!“ i ženski zbor. 5. a) J. S. Svendsen: Romanca, / ,■ Tr _ r, .v b) Alex. Zarzjjcki: Mazurka! { Za g°Sl‘’ SV"'a IlanuS BaUdlS' fi. K. M. J Veber: Hiionova arija iz opere „Oberon‘', poje gosp. J. K. Tertnik, spremlja orkester. 7. Anton Foerster: ,, Ljubica", mešan Zbor. 8. Pietrg Mascagni: Cerkveni zbor iz opere ,,Cavalleria rusticana11, dvojen mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Sopran-solo gdč. L. Daneš. Koncert dne 9. aprila 1892 v dvorani narodne čitalnice Ljubljanske (za društvenike čitalniške). Sodelovali so: gg. Hanuš Baudis in Karol Hoffmeister, moški in ženski zbor »Glasbene Matice". — Vzpored: 1. P. HngoUn Sattner: „Po zimi iz šo!e“, mešan zbor. 2. a) Anton DvohVc: „Prstan“, i dvospeva za sopran in alt, poje b) „Da, jaz te zapustim!" j ženski zbor. ii. Anton Nedvid: ,,Pozdravljam te“, moški zbor s samospevom za tenor; tenor-solo poje g. Jos. Pavšek. 4. Ch. Gounod: Meditacija o prvem preludiji J. S. Bachovem za sopran-solo, troglasni ženski zbor, vijolino, klavir in harmonij? sopran-solo poje gospa Franja Gregorič, klavir igra g. K. Hoffmeister, vijolino g. II. Baudis, harmonij g. Jos. Maier. 5. a) Anton Dvofdk.: ,,Zadnja želja", i dvospeva za sopran in tenor; h) ,,Namenjeno je nama", / pojeta gdč. Vrhunčeva in gosp. c) Rob. Schumann: „Pod oknom“, l Razinger. G. L. run Beethoven: Sonata za klavir in vijolino, op. 24. št. 5., f-dur. (Allegro — a dag i o molto espressivo — scherzo, allegro molto — rondo, allegro ma non troppo). Svirata g. K. Hoffmeister in g. H. Baudis. 7. Anton Ntdvbd: „V ljubem si ostala kraji,“ moški zbor. 8. Anton Foerster: „Ljubica“r mešan zbor. Zgodovinski koncert dne 9. junija 1892 v dež. redutni dvorani v proslavo tristoletnice smrti Jakoba Gallusa, rojenega na Kranjskem 1. 1550., umršega v Pragi 1. 1591. Slavnostni govor je govoril g. Josip. Mantuani, tajnik zgodovinskega oddelka na Dunajskem vseučilišči; pri koncertu so sodelovali: g. Karol Hoffmeister, pianist in učitelj „G1. Mat.“; moški in ženski zbor „G1. Mat.“ in šolski zbori „G1. Matice11. — Vzpored. Opomba: Pele so se izključno skladbe Jakoba Gallusa. 1. Ecce quomo(lo mori (ur. Čveteroglasen mešan cerkven zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Laus et perennis gloria. Osmeroglasen dvojen mešan cerkven zbor. *■ * Polonaise b-dur. j , nft klavjrji b) It. Schumann: Arabeska. Karo! Hoffmeister. c) C. Samt-Saens: Mazurka g-moll. \ h. Ave Maria. Osmeroglasen dvojen mešan cerkven zbor. (i. Diversos diversa iuvant. Osmeroglasen madrigal, poje mešan oktet. 7. M. Muszkoirski: Caprice espagnol. Igra na klavirji g. Karol Hoffmeister. 8. a) Multiim deliro. Peteroglasen madrigal. ( „ • . , b) Musiča noster amor. Šesteroglasen madrigal, i 87 1892 93. Koncert dne 15. decembra I892 v dež. gledališči. (Ponavljal se je 17. decembra v dež. redutni dvorani). Sodelovali so: gdč. Pavla Su\va; gosp. Marcel Fedyczkowski, operni pevec; gosp. Karl Hoff-meister, pianist in učitelj „Glasbene Matice"; sl, godba c. in kr. pešpolka baron Kuhn, št. 17.; moški in ženski zbor „Glasbene Matice". — Vzpored: 1. It. Smetana: Overtura h komični operi Prodana nevesta*1, svira orkester. 2. A. Foerster: „Samo", moški zbor s čveterospevom (čveterospev pojo gg. A. Razinger, Fr. Orožen, R. Mally in ,T. Paternoster.) 3. Dvorak: a) „Rnsi, rasi travica!“ J dvospevi za sopran in alt, poje ženski b) „Bol“, ) zbor, spremlja na klavirji gosp. Karo! c) .,Ivita“, ' Hoff meister. 4. Nedvfcl: ,,Nazaj v planinski raj!11 mešan zbor. 5. II. Marschner: Arija iz opere „Hans Heiling11, poje g. M. Fedyczkovvsk i. spremlja orkester. 6. Zd. Fibich: ,,Pomladna romanca11, za sopran- in bas-solo, mešan zbor in veliki orkester. Op. 23. Sopran-solo gdč. P. Suwa, bas-solo gosp. M. Fedyczko\vski. 7. K. Weiss: ,,Triunifatorl‘, za moški zbor, soli in veliki orkester. Emilij Pavel gosp. Fediczkovvski, Perzej gosp. A. Dečmann, Krnilijev mtimj gosp Razinger. Koncert dne 24. in 27. marca 1893 v dež. redutni dvorani Vzpored: Anton Dvofak: „Stabat Mater", za soli, zbor in orkester, op. 58. Sodelovali so: gdč. Lujiza Daneševa (sopran); gdč. Franja Vrhunčeva (alt); gosp. Anton Razinger (tenor); gosp. Marcel Fedyczko\vski (bas); pevski zbor „Glasbene Matice"; oddelek šolskih zborov „Glasbene Matice"; vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 17. Koncert dne 8. junija 1893 v dež. redutni dvorani s sodelovanjem opernega pevca g J K. Tertnika in pevskega zbora „Glasbene Matice". — Vzpored (NB Pevski zbor poje zgolj slovenske narodne pesmi): 1. „Sto.ji, stoji tam Beli jjrad“. (Domorodna junaška o Lavdonu.) Moški zbor. Harmonizoval M. Hubad. 2. a) Fr. Gerbič: „Šklepala roke si bele“. ( p . , R Tcrtnik b) A. Neilvid: „Pogled v nedolžno oko11. I ^ 3. a) „Kdo bi zmerom tnžen bil? (Sprememba.) Mešan zbor. Harm. p. H. Sattner. b) ,,Y ovi erni gori11. (Zadnja želja umirajočega junaka.) Belokranjska iz Adlešice. Mešan zbor. Harm. L. Kuba. A. 1. Foerster: Arija iz opere ,,Gorenjski slavček". (Nova.) Poje gosp. J. K. Tertnik. 5. a) „Ko b’ sodov ne b’lo“. (Pivska.) I b) „Zmiraj vesel". (Vinski bratec.) > c) „Mi smo lovci11. (Lovska.) ' Moški zbori. Harm. M. Hubad. B. H. Wagner: Arija iz opere ..AValkiire11. Poje g. J. K. Tertnik. 7. a) ,,.Te pa davi slan’ca‘padla11. (Ljubavna pesem.) 1 v,inl , • b) „ Pri šla je miška11. (Šaljiva iz živalskega življenja.) f Harm c) ,,Lnna sije11. (Besede Prešernove. Ponarodel napev / ji u bad Fleišmanov.) ' 8. K. N. Mehnl: Recitativ in arija iz opere ,,Jožef in njegovi bratje11. (Iz leta 1807.) Poje g. J. K. Tertnik. Mešani zbori. Harm. 9. a) „Bratci veseli vsi11. (Zdravica.) j b) .Ljub V a povej, povej11. (Odpovedana ljubezen.) > c) ,,Škrjanček poje, žvrgoli11. (Pozdrav ljubici.) \ M. Hubad. 38 1893/94. Koncert »češkega kvarteta" dne 19. novembra 1893 v dež. ro-dutni dvorani. — Vzpored: 1. B. Smetana: Kvartet E-mol. Iz mojega življenju. Prvi stavek: AUegro vivo appassionato. Drugi stavek: AUegro moderato alla polka. Tretji stavek: Largo sostenuto. Četrti stavek: Vivace. 2. a) Svendsen: Romanca za vijolino. b) Latih: Poloneza za vijolino. 3. A. Dvorak: Kvartet Iis-dur, op. 51. Koncert dne 3. decembra 1893 v dež. redutni dvorani. Sodelovali so: gdč. EleonoraRihova, operna pevka, gg. Karol ITofTmeister, pijanist in učitelj »Glasbene Matice", Karol Jeraj, vijolinist in učitelj »Glasbene Matice", Cecil Vašiček, operni pevec, slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27., pevski zbor in oddelek šolskega zbora »Glasbene Matice". — Vzpored: 1. Zd. Fibich: ,,Pomladna romanca11, za sopran- in bas-solo, mešan zbor in ve- liki orkester. Op. 23. Soli: gospa R. PerSlova in g. C. Vašiček. 2. M. J. Glinka: Dekliški zbor in Artonitle romanca iz ruske narodno opere .,Življenje za carja“. Poje ženski zbor; Antonida gdč. E. fiihova. 3. //. Wieniawski: Kuntazija na motivib Gounodovo opere „ Faust" za vijolino s spremi jevanjem orkestra. Vijolino igra g. K. Jeraj. 4. A. Thomas: Poloneza Filme iz opere ,,Mignon“. Poje gdč. K. R i bova 5. L. ran Beethoven-. Fantazija za, klavir, zbor in orkester. Op. 80. Klavir igra g. K. Hoffmeiste r. Soli: gospa. R. P e r š 1 o v a, gdč. Z. Krsnikova in M. Moosova, gg. A. Razinger, A. Stamcar in A. Kleč. f>. A. Foerster: ,,Ljubica", mešan zbor. Op. 44. 7. A. Dvorak: 149. psalm. (,,Nova pesem Stvarnika poslavi!11) za mešan zbor in orkester. Op. 79. Koncert dne 12. in 14. marca 1894 v dež. redutni dvorani. Sodelovali so: gdč. Berta Leščinska, operna pevka slovenskega gledališča; gosp. Cecil Vašiček, operni pevec slovenskega gledališča; pevski zbor »Glasbene Matice; drugi in tretji oddelek šolskih zborov »Glasbene Matice" in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. — Vzpored: Jo,s. Haydn: „Stvarjenje", oratorij v treb delili. Resede sestavil baron van Svvieten, slovenski priredil E. Gangl. NI3. „Stvarjenje“ je bilo zloženo v lotih 1795—179H., prvikrat se je proizvajalo 19. marca leta 1799. na Dunaji. Osebe: Gabriel. — Kea (sopran) gspdč. Berta Leščinska. Urici (tenor) gosp. Anton Razinger, liefael — Adam (bas) gosp. Cecil Vašiček. Koncert dne 7. junija 1894 v dež. redutni dvorani. Sodelovali so: g. drd. med. Bela Štuhec, baritonist; g. Karol Jeraj, vijolinist in učitelj »Glasbene Matice"; pevski zbor »Glasbene Matice" in oddelek moškega šolskega zbora »Glasbene Matice". — Vzpored: 1. Karol Bendi: ,,Tatranska vijolica". Moški zbor in tenor-solo s spremljevanjem na klavir, zložen 1. 1882. Solo poje g. Anton Razinger, na klavir spremlja g. K. Jeraj. 2. Anton Dvorak: Arija kncževa „Kdo naj pove z besedami" iz operg ,,Šelma sedlak". Poje g. Rela Štuhec, na klavir spremlja g. K. Jeraj. 3. Anton Foerster: ,,Njega ni!-* Čveterospev, op. 35. Poje moški zbor. 39 l a) ,,Ljub’ca povej, povej!" Šesteroglasen 4. M. Hubad' Dve slovenski ' v mešan zbor. narodni pesmi: ) b) „Škrjanček poje, žvrgoli". Peleroglasen mešan zbor. 5. a) A. \Vilhehnj; Parafraza o Wal te rje vem tekinospevu iz R.Wagnerjeve opere ,.T)ie Meistersinger". b) A. Mazzini: ,.Rondo de, Lutins, scherzo fantastique“. Igra na vijolino g Karol Jeraj. 6. Anton DrnMk: ,.Kmetovalčeva himna1. Mešan zbor s čvetero ročnim spremlje- vanjem na klavir, op. 28. Spremljata gospici Olga Sittigova in Filipina Petrinova. 7. Rihard Wagne.r: Arija Wolframova ,.Ce zrem okrog*' iz opere „Tannliiluser“. Poje g. Bela Štuhec, na klavir spremlja g. K. Jeraj. 8. Anton Dvorih: ..Padle so pesmi v dušo nii“. Prvi mešan zbor iz zbirke ,.Ar prirodi. Op. (53. 9. Karo! lkndl: „Snirt Prokopa Velikega". Velika scena za moški zbor in ba- riton s spremljevanjem na klavir zložena 1. 1871. Bariton-solo poje g. Bela Štuhec, na klavir spremlja g. K. Jeraj. 3. Statistika koncertov v sezoni 1893 94. Koncerti so bili 4, vsi v deželni redutni dvorani, 3 društveni, 1 „češkega kvarteta", a tudi ta na troske društva. Ponavljal se je 1 koncert („Stvarjenje“). Kompozicij seje izvajalo 23, (Haydnovo »Stvarjenje11 računjeno za 1), in so bile po vrstah glasbe te-le: I.) Instrumentalne: 7, in sicer 2 kvarteta za godala, 1 fantazija za vijolino in orkester, 1 fantazija, 1 romanca, 1 po-loneza in 1 scherzo za vijolino in klavir. II.) Vokalne: a) S spremljevanjem orkestra: 4, med temi 1 oratorij, 1 fantazija za klavir, zbor in orkester in 2 mešana zbora z velikim orkestrom. h) S spremljevanjem klavirja: 7, in sicer 1 velika scena za moški zbor in bariton-solo, 1 mešan zbor s čveteroročnim spremljanjem na klavir, 1 moški zbor s tenor-solom, 1 ženski zbor s sopran solom, 1 poloneza za sopran-solo in 2 ariji za bariton-solo. c) Vokalne brez spremljevanja; 5, in sicer 4 mešani zbori in 1 moški zbor. Imena skladateljev s številom izvajanih kompozicij: Bazzini 1, Beethoven 1, Bendi 2, Dvorak 5. Fibich 1, Foerster 2, Glinka 1, Haydn 1, Hubad 2, Laub 1, Smetana 1, Svendsen 1, Thomas 1, Wieniawski 1, Wilhelmj l,Wagner 1. — Tzmed teh je bilo slovanskih skladeb 15. Izmed 16 pevskih skladeb je bilo: 9 za mešan zbor, 3 za moški zbor, 1 za ženski zbor in 3 za soli. Pevski zbor, pomnožen po oddelku šolskih zborov, je nastopal broječ do 180 oseb, vojaški orkester pa do 50 mož, skupaj do 230 oseb. V zborovih točkah so sodelovali: moški 12krat, ženske lOkrat. Vojaški orkester je spremljal pri 5 skladbah. —MK- vr. Račun za čas od 1. kimovca 1893 Tek. štev. j Dohodki V gotovini V vredn. papirjih fild- I kr. gld. | kr. 1 Blagajniški ostanek dnd 31. vel. srpana 1893. 212 61 3025 43 2 Uslanovnina 20 — - — 3 Pruštvenina 710 76 — — 4 Vpisnina 186 — — — 5 Ukovina 1624 BO — — 6 Podpore 2150 — — — 7 Dohodki društvenih koncertov 1291 40 — — 8 Obresti vrednostnih papirjev 74 67 — — 9 Za prodane muzikalije 80 1 19 64 10 Razni dohodki 32 75 in ' 100 fran. 11 Naloženi, oziroma vzdignjeni denarji . 1400 — 1541 78 12 Prehajalni dohodki 84 50 — — 13 Dohodki društvene hiše 1364 34? — — 14 Povrnjeni troški 73 — — Vsota 9419 33 4586 85 in 100 fran. 1 Račune pregledala in v redu našla. V Ljubljani, dne 1. malega srpana 1894;. Pregledovalca računov: Anton Zagorjan s. r. Vinko Vizjak s. r. 41 »Glasbene Matice“ pa do 30. rožnika 1894. > » inventarja .... 5 25 — — 6 Nagrade za posebne ure 425 30 — — 7 Muzikalije izdane in kupljene 413 88 — — 8 Mezda 72 50 — — 9 Razne društvene potrebščine (tiskovine, prepisovanje not itd.) 338 92 — — 10 Troški društvenih koncertov 124-1 61 — — 11 Vzdignjeni, oziroma naloženi denarji . 1541 78 1400 — 12 Troški društvene hiše 1738 25 ■ — — 13 Razne šolske potrebščine 40 67 — — 14 Prehajalni troški 200 — — — 15 # Končni blagajniški ostanek 205 88 3186 in 100 85 'ran. Saldo . 9419 33 4586 in 100 85 ran. Opomba k tek. št. 12.: Mod troške društveno hiše so vračunjeni plačani obroki posojil, in sicer: sl. dež. odboru 000 gl., sl. mestni hranilnici ljubljanski 500 gl. Tek. štev. 42 Proračun za čas od 1. malega srpana 1894 Dohodki V gotovini gld. I kr. 1 Ostanek gotovine leta 1893/4 2 i Društvenina.................... 3 Vpisnina . .... 4 ‘ Ukovina ....................... 5 Dohodki društvenih koncertov f> j Obresti vrednostnih papirjev 7 | Za prodane muzikalije . 8 Razvi dohodki 9 ! Doliodki društvene hiše . 205 760 180 1900 1200 63 160 50 1-fOO 5889 88 50 38 43 »Glasbene Matice“ pa do 30. rožnika 1895. (D -*-> Kfl ji Troski V gotovini H gld. kr. 1 • 1 « Plače učiteljev . 3100 2 Stanarina 327 — 3 Kurjava in svečava : 2 — 4 Poprave in naprave društvenega inventarja in instrumentov 180 — 5 Mezda 90 — 6 Izdane in kupljene muzikalije 500 — 7 Nagrade za posebne ure .... 000 — 8 Razne šolske potrebščine 100 — ‘J Razne društvene potrebščine 300 — 10 Društveni koncerti 1000 — 11 Troški društvene hiše . . 1800 — Vsota . 81!>7 — Opomba. Primanjkljaj v znesku 2307 gld. (>2 kr. bode pokrili z društvu običajno podeljevanimi podporami vis. c. kr. deželne vlade, sl. deželnega zbora, sl. občinskega sveta stolnega mesta Ljubljane in sl. »Kranjske hranilnice«. 44 VII. Imenik društvenikov. Društveno vodstvo. Odbor »Glasbene Matice": Predsednik: Fran Ravnihar, dež. knjigovodja v p. in m. odbornik. Namestnik: Anton Svetek, c. kr. svetnik finanč. rač. oddelka in mestni odbornik. Tajnik: Anton Štritof, gimnazijski profesor. Namestnik: Ivan Kruleč, mestni učitelj. Blagajnik in upravitelj društvene hiše: Anton Petrovčič, o. kr. oficijal fin. rad. oddelka. Namestnik : Ivan Hrast, tajnik mestne hranilnice. Šolski nadzornik: Ivan Vencajz, c. kr. deželne sodnije svetnik. Namestnik: Matija Hudnik, dr., odvetnik. Knjižničar: Anton Razinger, mestni učitelj. Namestnik: Fran Trdina, mestni računski revident. Gospodar: Viktor Rohrman, trgovec in tovarnar. Namestnik: Anton Svetek, (glej zgoraj!) Odborniki: Josip Paternoster, mestni knjigovodja. Lovro Požar, dr., c. kr. gimnazijski profesor. Ignacij Valentinčič, hišni pos. in mestni odbornik. Zunanji odborniki: Danilo Fajgelj, nadučitelj v Srpenici. Simon Gregorčič, vikarij v Renčah pri Gorici, Anton Starec, prebendarij v Zagrebu. Matija Šušteršič, odv. koncipijent v Vidmu pri Krškem. Janko Žirovnik, nadučitelj v St. Vidu pri Ljubljani. Pregledovalca računov: Vinko Vizjak, dež. rač. revident. Anton Zagorjan, knjigotržec. Šolski vodja: Fran Gerbic, glasb, učitelj, kapelnik slov. opere itd. Koncertni vodja: Matej Hubad, glasbeni učitelj. Odbor pevskega zbora: Pevovodja: Matej Hubad. (Glej zgoraj!) Namestnik: Anton Razinger. (Glej zgoraj!) a) Odbor moškega oddelka: Načelnik: Matija Hudnik. (Glej zgoraj!) Tajnik: Anton Štritof. (Glej zgoraj!) Arhivar: Božidar Čampa, mestni učitelj (do novega leta). Rihard Malljr, c. kr. davkarski pristav (od 9. januarija do konca leta). Reditelj: Anton Petrovčič. (Glej zgoraj!) J 45 b) Odbor ženskega oddelka: Načelnica: gospa Franja Gregorič. Tajnica: gospica Jelica Lozar. Odbornice: gospa Terezija Jenko. „ Roza Peršl. gospica Zorka Krsnik. Društvena strežnica: Marija Zupan. a) Častni društveniki. Foerster Anton, glasbeni vodja stolne cerkve, Ljubljana. Ipavec Benjamin, dr., zdravnik, Gradec. Nedvčd Anton, umirovljeni c. kr. glasbeni učitelj, Ljubljana, t Valenta Vojteh, mestni blagajnik, Ljubljana, Zajc Ivan, pl., glasbeni vodja, Zagreb. b) Ustanovni društveniki. Aljaž Jakop, župnik, Dovje. ,, A1 o j z i j e v i š č e“, Ljubljana. Arce Rajko, c. kr. poštni blagajnik, Ljubljana. Bratovščina prečistega srca Marijinega, Kanal na Goriškem. Cesko-slovynski spolek, Praga. Dolenec Oroslav, posestnik in svečar, Ljubljana. Drenik Fran, zasebnik, Ljubljana. G er bič Fran, vodja glasbene Matičine šole, Ljubljana. Hren Fran, graščak, Ljubljana. 1' Jentl Anton, zasebnik, Ljubljana. Klodič vit. Sabladoski Anton, c. kr. dež. šolski nadzor.,Trst. „Kolo“, pevsko društvo, Zagreb. Kotnik Ignacij, dr., c. kr. notar in hiš. pos., Tolmin-Ljubljana. Krajnc Viktor I., c. in kr. polkovnik v ženijskem štabu, Inomost. Krisper Valentin, tovarnar in posestnik, Radeče. Grof Lanthieri Karol, veleposestnik, Vipava. Ljudska šola, Litija. Missia Jakop, dr., knezoškof, Ljubljana. Možina Ivan, župnik, Harije, z. p. II. Bistrica. Okrajna učiteljska knjižnica, Tolmin. Pfeifer Viljem, posestnik in drž. poslanec, Krško. Plantan Ivan, c. kr. notar, Ljubljana. Ra vnihar Fran, dež. knjigovodja v p. in posest., Ljubljana. Rohrman Viktor, tovarnar in posestnik, Ljubljana. Sajovic Ferdinand, trgovec, Kranj. Souvan Ferdinand, trgovec, Ljubljana. Souvan Franc Ks., trgovec, Ljubljana. 46 Srebrft Gvidon, dr., advokat, Brežice. Stare Josip, dr., pristav c. kr. fin. prok., Ljubljana. Tanšek Ivan, odvetniški koncipient, Metlika. Tavčar Ivan, dr., adv., dež. posl., mest. odb. in grašč., Ljubljana. Vilhar Ivan, posestnik, Ljubljana. Volčič Edvard, dr., c. kr. lok. komisar za agr. oper., Ljubljana. Vošnjak Josip, dr., primarij, posest, in dež. odb., Ljubljana. Zupanec Jernej, dr., c. kr. notar in hišni posest., Ljubljana. Žagar Dragotin, dež. blagajnik, posest, in mest. odb., Ljubljana. c) Redni društveniki. „Adrija“, pevsko društvo, Barkovlje. Alešovec Marija, trgovka, Ljubljana. Ambrus Ana, vdova po c, kr. profesorji Ljubljana. Arko Anton, dr., okrožni zdravnik, Škofja Loka. Arko Mihael, duhovni pomočnik, Sturije pri Vipavi. Aubel Anton, pek in gostilničar, Ljubljana. Auerhamer Marija, krojačeva vdova, Ljubljana. Ažman Mihael, strojevodja drž. železnice, Ljubljana. Ažman Valentin, c. kr. davčni kontrolor, Kamnik. Bahovec Fran, mestni učitelj, Ljubljana. Baltič Marija, vdova po c. kr. rav. pom. urad. dež. sod., Ljubljana. Bar tel Anton, c. kr. gimn. profesor, Ljubljana. Bar tel Ema, Trst. Bernik Fran, bogoslovec, Ljubljana. Bežek Rupert, dr., c. kr. notar, Žužemberk. Bidlo Ivan, šumar, Leskova dolina pod Snežnikom (z. p. Lož). Bi žal Mihael, c. kr. poštar, Stari trg. Blei\veiss vitez Trsteniški Karol, dr., primarij dež. bolnice, dež. poslanec, podžupan, posest, itd., Ljubljana. Bogoslovska knjižnica, Ljubljana. Bon čar Josip, hišni posestnik in pek. mojster, Ljubljana. Borštnar Vincencij, c. kr. gimn. profesor, Ljubljana. Borštnik Ivan, nadučitelj, Šmarije. Bostič Urban, krojač, Ljubljana. Božič Fran, bogoslovec, Ljubljana. Bradeška Ferdinand, mestni blagajnik, Ljubljana. Bralno društvo, Kranj. Bralno društvo, Škofja Loka. Bralno društvo, Mala Nedelja. Bralno društvo, D. M. v Polji pri Zalogu. Bralno društvo, Tržič. Bralno društvo, Žužemberk. Branke Rajko, blagajnik okraj. boln. blagajnice, Ljubljana. Bregar Josip, nadučitelj, Kranjska gora, Bučar Lina, Novo mesto. Bukovic, Ivan, deželni vratar, Ljubljana. Bukovnik Ivana, Ljubljana. Bulovec Mihael,, kaplan pri sv. Petru, Ljubljana. I 47 Candolini Vojteh, upokojeni c. kr. sodnik, Kostanjevica. Čadež Lujiza, vdova po c. kr. poštnem asistentu, Ljubljana, čamernik Vinko, kamnosek, Ljubljana, čelešnik Josipina, vdova po c. kr. pošt oficijalu, Ljubljana. Černe Bartol, hišni posestnik in mesar, Ljubljana, čitalnica, Celje, čitalnica, Cirkno (Goriško), čitalnica, Cirknica pri Rakeku. Čitalnica, Gorica, čitalnica, Kranj, čitalnica, Ljubljana. Čitalnica, Ljutomer. Čitalnica, Maribor, čitalnica, Metlika. Čitalnica, Ormož, čitalnica, Postojina. čitalnica, Rajhenburg (Štajersko), čitalnica, Škofja Loka. čitalnica, Tolmin. Čitalnica, Vrhnika, čitalnica, Vipava. Dečman Anton, trgovski poslovodja in posestnik, Ljubljana. Delavsko bralno društvo, Idrija. D el-Lin c Marija, trgovčeva vdova, Razdrto. Derč Josip, dr., zdravnik, Ljubljana. Detela Oton, deželni glavar in graščak, Ljubljana. Dev Edvard, upokojeni c. kr. sodnijski svetnik, Ljubljana. Dolenc Avgust, trgovec, Ajdovščina. Dolenc Jerica, Stara Loka. Dolenc Hinko, dr., c. kr. dež. sod. svetniški tajnik, Ljubljana. Dolenc Rihard, vodja kmetijske šole, Grm. Dolenjsko pevsko društvo, Novomesto. Dolinar Ignacij, tovarnar in gostilničar, Vodmat. Domicelj Alojzij, trgovec in posestnik, Zagorje. D or er Anton, krčmar, Ljubljana. Drachsler Pavel, trgovski poslovodja, Ljubljana. Drolc Fran, organist, Vransko. Drukar Avgust, notarski kandidat, Kranj. Duffe Ivan, I. mestni inženir, Ljubljana. Dušica Angela, Trst. Endlicher Rudolf, upokoj. c. kr. okrajni tajnik, Ljubljana. Erhov nic Antonija, c. kr. notarjeva vdova, Ribnica. Ferjančič Andrej, dr., c. kr. držav, pravdnika namestnik in državni poslanec, Ljubljana. Ferjančič Fran, kapelan, Trnovo (z. p. II. Bistrica). Fermantin Fran, črevljar, Ljubljana. Fischer Ferdinand, c. kr. davkar, Škofja Loka. Fink Ivan, kancelist c. kr. finančne direkcije, Ljubljana. Fink Josipina, Ljubljana. Franke Ivan, c. kr. profesor na realki, Ljubljana. Frankovič Henrik, c. kr. sodni pristav, Novomesto. Funtek Anton, c. kr. strokovni učitelj, Ljubljana, Gabriel Josip, načelnik postaje, Borovnica. Gantar Ivan, nadučitelj, Studenec (Dolenjsko). Gerčar Andrej, nadučitelj, Radovljica. Gerdinič Fran, c. kr. gimnazijski profesor, Ljubljana. Gimnazijska knjižnica, Novomesto. Globočnik Josipina, vdova po c. kr. prof. viš. real, Ljubljana. Globočnik Viktor, c. kr. notar, Kranj. Gnjezda Anton, trgovec, Zagreb. Goliaš Ivan, trgovec in hišni posestnik, Ljubljana. Gogola Ivan, c. kr. notar, Ljubljana. Golob Fran, graščak, Lesno Brdo pri Vrhniki. Golob Josip, vikarij, Podgora pri Gorici. Gomilšak Josip, uradnik južne železnice, Ljubljana. Goričnik Fran, trgovec, Ljubljana. Goršek Anton, Gotovlje. Gradiš Josip, frizer, Ljubljana. Grasselli Peter, mestni župan, Ljubljana. Gregorčič Simon, vikarij, Renče pri Gorici. Gregorič Vinko, dr., primarij deželne bolnice, Ljubljana. Gričar Ivan, trgovec, Ljubljana. Grivec Fran, kapelan, Leskovec. Gross Peter, nadučitelj, Zagorje pri Savi. Grošelj Jernej, c. kr. poštni kontrolor, Ljubljana. Grumnik Marija, posestnica, Ljubljana. Guštin Fran, trgovec in posestnik, Metlika. Guštin Eleonora, Novomesto. Habe Ignacij, gostilničar, Št. Vid pri Vipavi. Hafner Jakop, vodja privatne šole, Ljubljana. Harmel Viktor, inžener, Slan-Kamen (Hrvatsko). Hrast Ivan, tajnik mestne hranilnice, Ljubljana. Hrašovec Jurij, dr., odvetnik, Celje. Pire n Jakop, c. kr. deželne sodnije svetnik, Celovec. Hribar p. Angelik, redovnik sv. Frančiška, Ljubljana. Hribar Ivan, ravnatelj banke „Slavije“, dež.posl. itd., Ljubljana. Hribar Fran, stavec, Ljubljana. Hubad Matej, koncertni vodja „ Glasbene Matice11, Ljubljana. Hudnik Matija, dr., odvetnik, Ljubljana. Ilovar Fran, dekan, Bovec pri Tržiču. Ipavec Gustav, dr., zdravnik, Št. Jurij na Štajerskem. Jamnik Marija, posestnica, Medvode. Jamšek Anton, hišni posestnik in trg. poslovod., Ljubljana. Janežič Ivan, dr., profesor bogoslovja, Ljubljana. Janša Valentin, c. k. vladni sluga, Ljubljana. Jebačin Anton, slikar, Ljubljana. Jelenec Luka, nadučitelj, Št. Jurijs pri Kranju. Jeločnik Anton, knjigovodja tovarne, Litija. Je nič Vekoslav, privatni uradnik, Ljubljana. Jenko Ivan, načelnik postaje, Litija. Jenko Ivan, c. kr. poštni oficijal, Ljubljana. Jenko Ljudevit, dr., zdravnik, Ljubljana. 4S J crina Pran, nadsprevodnik, Ljubljana. Jerman Ivan, c'kr. finančni računski asistent, Ljubljana. Juvan Fran, bogoslovec, Ljubljana. Juvane Josipina, trgovka, Ljubljana. Juvančič Ana, trgovčeva soproga, Ljubljana. Juvan ec Štefan, nadsprevodnik, Ljubljana. Kadilnik Fran, trgovski blagajnik, Ljubljana. Kagnus Ana, hranilničnega blagajnika soproga, Ljubljana. Kaj z el Amalija, trgovka, Ljubljana. Kali s ter Ivan, zasebnik, Ljubljana. Kal m us Fran, poslovodja tovarne, Ljubljana. Kalin Josip, vikarij, Drežnice pri Kobaridu na Goriškem. Karlin Andrej, dr., gimn. profesor, Ljubljana. Karlin Davorin, c. kr. gimnaz. profesor, Ljubljana. Karlinger Babeta, vdova polic, komisarja, Ljubljana. Kastelic Zinka, zasebnica, Trst. Kavčič Jakop, dr., c. kr. drž. pravdnika namestnik, Ljubljana. Kavčič Jakop, korni vikar, Maribor. Kersnik Ferdinand, trgovski knjigovodja, Ljubljana. Kirchschlager Moric, c. kr. inženir dež. ylade, Ljubljana. Klein Anton, c kr. komisar, Kamnik. Klein Anton, lastnik tiskarne, Ljubljana. Klinar Fran, učitelj, Hrušica. Klopčič Fran, kapclan, Bovec. Klopčič Josip, nadučitelj, Št. Peter v Savinjski dolini. Knez Ivan, veletržec, Ljubljana. Knific Ivana, trgovčeva vdova, Radeče. Knific Rajko, trgovec, Vipava. Kobau Matevž, okrajni sluga, Ljubljana. Knaflič Radoslav, nadučitelj, Št. Lenart v Savinjski dolini. Kokalj Fran, mestni učitelj, Ljubljana. Kolman Fran, trgovec, Ljubljana. Kolšek Vinko, c. kr. notar, Kranjska gora. Koncilija Fran, nadučitelj, Žužemberk. Kopač J., dr., odvetnik, Zagreb. Koren Miroslav, posestnik, Ljubljana. Kosec Fran, vikar, Novake pri Cirknem. Kosirnik Ivan, dr., primarij bolnice usm. sestra, Zagreb. Košenina Ivan, mesar, Ljubljana. Košir Franc, kapelan, Smlednik. Kotlovšek Fran, nadpaznik na Gradu, Ljubljana. Kotnik Marija, Vrhnika. Kovačič Ignacij, veleposestnik, Sv. Lucija ob Soči. Kovačič Leopoldina, Novomesto. Kozina Josipina, vdova po c. kr. profesorji, Ljubljana. Kranjec Ivan, blagajnik mestne hranilnice, Ljubljana. Kraš o vic Ivan, mizarski mojster, Ljubljana. Kraut Štefan, dr., c. kr. sodnijski pristav, Brdo. Krek Ivan, dr., kapelan, Ljubljana. Kremžar Anton, pekarski mojster, Ljubljana. Krener Makso, učitelj, Škofja Loka. 4 50 Krisper Valentin, dr., odvetnik, Ljubljana. Kronvogel Josip, vikarij, Št. Lenart pri Mariboru. Krsnik Janko, c. kr. notar in posestnik, Brdo. Kruleč Ivan, mestni učitelj, Ljubljana. Kržič Anton, kralj, profesor, Osjek. Kubelka Terezija, hišna posestnica, Ljubljana. Kulavic Ivan, dr., kanonik in semen, ravnatelj, Ljubljana. Kunc Alojzij, poslovodja, Ljubljana. Kunc Matija, krojaški mojster, Ljubljana. Kuralt Fran, tajnik gospod, društva, Zagreb. Kušar Josip, dr., odvet. koncip, Ljubljana. Kušar Josip, trgovec in drž. poslanec, Ljubljana. Kiissel Vendelin, c. kr. davkar, Radeče. Laharnar Ivan, organist, Šent-Viška Gora pri Dolenji Tribuši. Lampe Josip, vpok. c. kr. okrajni tajnik, Ljubljana. Lapajne Ivan, vodja meščanske šole, Krško. Lapajne Marija, trgovčeva vdova, Idrija. Lavrenčič Anton, bogoslovec, Ljubljana. Lavrenčič Antonija, zasebnica, Trst. Lavrič Engelhilda, Trst. Lavrič Fran, paznik v pris. delavnici, Ljubljana. Lavtižar Ana, Šiška. Ledenik Alfred, trgovec, Ljubljana. Legat Frančiška, učit. vdova, Ljubljana. Legat Vekoslav, poslovodja tiskarne druž. sv. Mohorja, Celovec. Lenarčič Ivan, posestnik in dež poslanec, Vrhnika. Lenoch Jan., dr, odvetnik, Dunaj. Levičnik Albert, c. kr. nadsvetnik dež. sodišča, Ljubljana. Levičnik Regina, vdova po c. kr. okr. sodniku, Ljubljana. Lile k Fran, posestnik, Črnomelj. Lil leg Alojzij, trgovski poslovodja, Ljubljana. Lindner Anton, trg. pomočnik, Ljubljana. Logar Ivan, c. kr. nadsodn svetnik v. p., Novomesto. Lozar Pavel, trgovec, Ljubljana. Lunder Fran, nadučitelj, Raka. Macak Ivan, c. kr. višji nadzornik katastr. uradov, Trst. Mah Anton, ključarski mojster, Ljubljana. Majdič Vinko, posestnik umetnih mlinov, Kranj. Maier Josip, mestni učitelj, Ljubljana. Majaron Danilo, dr., odvetnik, Ljubljana. Mally Lucija, vdova medic, dokt., Ljubljana. Mankoč Ljudmila, Trst. Mantuani Josip, pristav c. kr. dvorne knjižnice, Dunaj. Marout Avgust, klavirar, Ljubljana. Martinak Josip, c. kr. dež. sodn. svetnik, Ljubljana. Martinčič Friderik, c. kr. davčni kontrolor, Kranj. Martinz Fran, c. kr. ravnat, pom urad. dež. vlade v p., Ljubljana. Matič Josip, trgovec, Celje. Matjan Jakop, pekar in hišni pos., Ljubljana. Maurer Makso, trgovec, Sp. Šiška. Mazgon Alojzij, posamentnik, Ljubljana. 51 Mayer Makso, c. kr. vodja zemljiške knjige, Škofja Loka. Mayr Peter, posestnik, Kranj. Meden Ivan, odvet. solicit., Ljubljana. Mehora Matilda, Novomesto. Mejač Ivan, trgovec, Ljubljana. Mešiček Josip, kapelan, Brežice. Mihelčič Rihard, trgovec, Zagorje ob Savi. Mihelič Josip, c. kr. sodnik, Šoštanj. Mi k uš Fran, organist, Črni Vrh. Milic Fran, črevljar, Ljubljana. Mladič Janko, asist. rač. odd. c. kr. fin. rainisterstva, Dunaj. Močnik Josip, lekar, Kamnik. Moravec Gustav, učitelj glasbe, Ljubljana. Mosche Alfons, dr., odvetnik, Ljubljana. Mrak Matija, kapelan pri stolnici, Ljubljana. Muha Anton, gostilničar, Ljubljana Mulaček Karol, magistratni uradnik, Ljubljana, Mullner Evgen, učitelj, Pirniče. Murnik Ivan, ces. svetnik in deželni odbornik, Ljubljana. Nadlišek Marica,, učiteljica, Trst,.. Nam or š Ignacij, dr., zdravnik, Jesenice. Nekerman Ivan, nadučitelj, Podgrad. Nemec Anton, kapelan, Št. Jurij pri Kranju. Nolli Josip, operni pevec in urednik, Ljubljana. Nolli Srečko, kleparski mojster, Ljubljana. Novak Mihael, c. kr. sodnik, Kostanjevica. N a c h t i g a 11 Viktorija, vdova po c. kr. gimn. profes., Ljubljana, Oblak Jerica, koncip. vdova, Ljubljana. Ogor el ec Matilda, Novomesto. Okrajna učiteljska knjižnica, Črnomelj. Okrajna učiteljska knjižnica, Kamnik. Okrajna učiteljska knjižnica, Kranj. Okrajna učiteljska knjižnica, Krško. Okrajna učiteljska knjižnica, Ljubljanska okolica. Okrajna učiteljska knjižnica, Postojina. Omersa Marija, Kranj. Orel Rajko, tajnik c. kr. tobačne tovarne, Ljubljana. Orel Viktor, privatni uradnik, Ljubljana. Orožen Fran, c. kr. profesor na učiteljišči, Ljubljana. Ozimič Vincencij, kavar. marker, Ljubljana. Pakič Leonija, trgovčeva vdova, Ljubljana. Papež Oton, dr., odvetniški kandidat, Novomesto. Paternoster Josip, mestni^ knjigovodja, Ljubljana. Pavčič Anton, nadučitelj, Št. Rupert. Pavšek Josip, operni pevec, Ljubljana. Pavlič Antonija, Ljubljana. Pav s er Ema, Novomesto. Petsche Karolina, vdova^po c. kr. davkarju Ljubljana. Pehani Josip, posestnik, Žužemberk. Pehani Rudolf, c. kr. davčni adjunkt, Ljubljana. Pelan Oton, solicitator, Ljubljana. 52 Pernč Rudolf, bogoslovec, Celovec. Perušek Rajko, c. kr. gimn. prof., Ljubljana. Pesjak Terezija, posestnica, Kamnagorica. Petek Fran, župnik, Grebinje p. Velikovcu. Petrič Fran, trgovec, Ljubljana. Petričič Vaso, trgovec, Ljubljana. Petrin Helena, mizarjeva vdova, Ljubljana. Petrovčič Anton, c. kr. računski olicijal, Ljubljana. Pevsko društvo „Zvono“, Križevac na Hrvatskem. Pevsko društvo, Nabrežina. Pezdirc Makso, gostilničar, Metlika Pfeifer Ferdinand, deželni oticijal, Ljubljana. Pfeifer Fran, c. kr. računski nadsvetnik, Ljubljana. Pfeifer Josip, deželni tajnik, Ljubljana. Picigas Leopold, katehet, Idrija. Pil k o Fran, ključarski mojster, Ljubljana. Pirc Gustav, tajnik c. kr. kmetijske družbe, Ljubljana. Pirnat Stanko, c. kr. notar, Zatičina. Piščanec Justus, c. kr. carinski oficijal, Trst. Plehan Valentin, svečar, Ljubljana. Pleško Karol, c. kr. dež. sodn. svčtnik, Ljubljana. Pleteršnik Makso, c. kr. profesor, Ljubljana. Ploj Oton, c. kr. notar, Gorenja Radgona na Štajerskem. Pogačnik Janko, posestnik, Ljubljana. Poljanec Alojzij, oskrbnik prisilne delavnice, Ljubljana. Poljanec Iva, Novomesto. Potrato Josip, c. kr. sod. pristav, Ljubljana. Požar Lovro, dr., c. kr. profesor, Ljubljana. Praprotnik Andrej, ravnatelj mestne šole v pok,, Ljubljana. Praprotnik Avgust, trgovec, Lokva pri Divači. Praprotnik Terezija, Ljubljana. Prelesnik Anton, deželni knjigovodja, Ljubljana. Premk Anton, c. kr. poštni nadkontrolor, Ljubljana. Premrl Ivan, trgovec, Št. Vid pri Vipavi. Prevec Fran, dr., odvetniški koncipijent, Novomesto. Prevec Valentin, posestnik, Kranj. Primožič Štefan, oskrbnik graščine, Bistra (z. p. Borovnica). Pribil Ivan, knjigovodja „Slavije“, Ljubljana. Prosenc Josip, glavni zastopnik „Aziende“, Ljubljana. Pucihar Avgust, faktor Blaznikove tiskarne, Ljubljana. Pukl Radoslav, odvetniški koncipijent, Dunaj. Rajar Anton, c. kr. paznik, Ljubljana. Razinger Anton, mestni učitelj, Ljubljana. Razinger Jakop, sedlar, Ljubljana. Reich Anton, c. kr. blagajnik in posestnik v pok., Gradec. Rekar Jakop, upok. sprevodnik, Ljubljana. Retti Hugon, vinski trgovec, Žminj (Istra). Rihar Matej, kapelan, Vrhnika. Rihtaršič Ivan, bogoslovec, Ljubljana. Rogina Anton. c. kr. sod. pristav, Vrhnika. Ro h rman Josip, not. kandidat, Mokronog. 53 Romolcl Josipina, Ljubljana. Rott Gotthard, župnik, Stara Cerkev. Rožnik Tomaž, kapelan, Polhov Gradec. Rumpel Avgust, klavirar, Ljubljana. Rus Fran, nadučitelj, Bled. Rybar Zinka, Sežana. Sadjerejsko društvo „Cesarjevič Rudolf",Št. Jurij objuž. žel. Saje Mihael, župnik, Štanga^ Sancin Anton, gostilničar, Skedenj (z. p. Trst). Santa deKozmas Štefan, c. in kr. major v p. in grašč., Golnik. Sattner p. Hugolin, gvardijan reda sv. Frančiška, Ljubljana. Schiller Ana, posestnikova vdova, Semič. Schindler Feliks, trgovec, Zidani most Schlegel Edvard, učitelj podkovske šole, Ljubljana. Schreiner Olga, c. kr. ravnatelja soproga, Maribor. Sedej Fran, dr., c. kr. dvor. kapi. in vodja Avgustineja, Dunaj. Seljak Ivan, c. kr. poštar in hišnik, Žiri. Senčar Josip, c. kr. sodni pristav, Žužemberk. Senekovič Andrej, c. kr. gimn. ravnatelj, Ljubljana. Sešark Fran, čitalnični kustos, Ljubljana. Sežun Žiga, višji blagaj. pri c. kr. blag. za drž. dolg., Dunaj. Siebenschein Robert, dr., odvetnik, Zagreb. Sittig Teodor, geometer, Ljubljana. Skabernfi Avgust, trgovec, Ljubljana. Skaberne Viktorija, vdova po c. kr. gimn. prof., Ljubljana. Skal6 Otmar, c. kr. živinozdravnik, Novomesto. Skalš Pavel, mestni živinozdravnik, Ljubljana. Slane Karol, dr., odvetnik, Novomesto. „Slavec", delavsko pevsko društvo, Ljubljana. „Slovenija", akad. društvo, Dunaj. Slovensko pevsko društvo, Ptuj. Šuklje Ana, učiteljica za klavir, Ljubljana. Šumi Josipina, sladčičarjeva soproga, Ljubljana. Staj er Fran, c kr. notar, Metlika. Starec Anton, prebendarij, Zagreb. Stegnar Fran, c. kr. kanclist, Vrhnika. Stegnar Srečko, c. kr. kazn. učitelj in dež. posl., Ljubljana. Strl6 Fran, načelnik železniške postaje, Zagorje. Strnad Vojteh, c. kr. kontrolor tab. režije, Ljubljana. S uk Feliks, dr., vseučiliški profesor, Zagreb. Supančič Filip, stavb, mojster, Ljubljana. Svetek Anton, c. kr. rač. svetnik, Ljubljana. Svoboda Dragotin, g. kr. inženir, Idrija, f.Svoboda Josip, lekar, Ljubljana. jŠabec Antonija, zasebnica, Trst. Šarlach Alojzij, c. kr. drž. sodnije kancelist, Ljubljana. Šavnik Edvard, dr., zdravnik, Kranj. Šavnik Karol, lekar, Kranj. Šemč Anton, poštni služabnik, Ljubljana. Ševar Ludovik, posestnik in poštar, Nova vas. Škrlj Ivan, c. kr drž. pravdnika namestnik, Novomesto. 64 Šmid Luka, posestnik, Gaštanj (z. p. Kranj). Šmorancer Josip, učitelj, Žužemberk. S or n Albina, vdova okrajnega tajnika, Ljubljana, šorn Vinko, c. kr. kancelist, Ljubljana. •Srepi Slavko, tajnik gradskoga poglavarstva, Zagreb. Štritof Anton, gimnazijski profesor, Ljubljana. Štrukelj Josip, mesar, Ljubljana. Štuhec Rudolf, odvetn. uradnik, Dunaj. Šušteršič Matija, odvetniški koncipijent, Videm pri Krškem. Tauses Fran, c. kr. račun, asistent, Ljubljana. Tavčar Karol, c. kr. davkar, Krško. Tekavčič Fran, dr., odvetnik, Ljubljana. Tekavčič Karol, trgovski pomočnik, Ljubljana. Terglau Mihael, uradnik juž. žel., Ljubljana. Thuma Ivan, nadučitelj in c. kr. šolski nadzornik, Postojina. Tkalčič Zvonimir, blagajnik I. gradj. štedionice, Zagreb. Tomec Jakop, mestni komisar, Ljubljana. Tomec Jakop, pesestnik in mokar, Ljubljana. Tomšič Fran, c. kr. dež. sod. svetnik, Ljubljana, f Tomšič Ivan, c. kr. učitelj in okr. šol. nadzornik, Ljubljana. Tosti Ivan, gostilničar, Ljubljana. Tratnik Filipina, Ljubljana. Trdina Fran, mestni računski revident, Ljubljana. Tre o Ludovik, poštar, Litija. Tre ven Valentin, posestnik, Idrija. „Triglav“ pevsko društvo, Radovljica. Trošt Fr. Ks., nadučitelj, Ig. Trpin Ivan, bogoslovec, Ljubljana. Trstenjak Anton, kontroior mestne hranilnice, Ljubljana. Trtnik Ivan, kontrolor deželne blagajnice, Ljubljana. Truden Darinka, Trst. Tuma Henrik, dr., c. kr. 'sodni pristav, Tolmin. Uderman Andrej, vladni sluga, Ljubljana. Umberger Anton, gostilničar, Ljubljana. Unar Karol, žandarmerijski stražmešter v pokoju, Ljubljana. Uršič Fran, dež. koncipist, Ljubljana. Valenta Božidar, vodja mestne nemške ljud. šole, Ljubljana. Valentinčič Ignacij, hišni pos. in mestni odb., Ljubljana. Valjavec And-rej, delavec na južnem kolodvoru, Ljubljana. Vavken Andrej, upokojeni nadučitelj. Cerklje. Veber Franja, posestnikova vdova, Zalilog. Vehovc Ivan, zasebnik, Žužemberk. Velkavrh Ivan, tovarnar, posestnik, mest. odb. itd., Ljubljana. Vencajz Ivan, c. kr. dež. sod. svetnik, Ljubljana. Verbič Josip, posestnik, Bistra pri Borovnici. Vesel Ivan, umirovljeni cenilni inšpektor, Ljubljana. Vider Josip, čevljar, Ljubljana. Vidmar Janko, c. kr. poštni oficijal, Ljubljana. Vidrič, dr., odvetnik, Zagreb. „Vienac“, društvo v duh. semenišči, Zagreb. Vintar Josip, farni oskrbnik, Vovbre pri Velikovcu. 55 Virant Pran, ravnatelj gradj. daca, Zagreb. Vizjak Vinko, dež. rač. revident, Ljubljana. Vojska Andrej, dr., c. kr dež. sodn. svčtnik, Novomesto. Vojska Lavoslav, župnik, Varaždin Vodušek Matej, c. kr. profesor, Ljubljana. Vrhovnik Ivan, župnik, Ljubljana. Vrhunc Anton, trgovski pomočnik, Ljubljana. Wenger Karol, c. kr. dež. sod. svetniški tajnik, Ljubljana. Zagorjan Anton, trgovec, Ljubljana, Zalar Mihael, nadsprevodnik, Ljubljana. Zalaznik Jakop, pekovski mojster, Ljubljana. Zamejec Gregor, hišnik in pek, Ljubljana. Zarli Rudolf, c. kr. okr. tajnik, Ljubljana. Zarnik Ana, odvetnikova vdova, Ljubljana. Zemaljski glasbeni zavod, Zagreb. Zidar Janez, učitelj, Buče (Štajersko). Zupanc Fran, dr., c. kr. okraj, zdravnik, Ljubljana. Zupančič Romuald, posestnik, Materija. Žagar Fran, posestnik, Markovec pri Ložu. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, Ormož. Žgur Matija, zidarski mojster, Ljubljana. Žirovnik Janko, nadučitelj, St. Vid pri Ljubljani. Žirovnik Josip, nadučitelj, Gorje. Žitnik Ignacij, dr., kurat v c. kr. kaznilnici, Ljubljana. Žitnik Fran, c. kr. davkar v pokoju, Ljubljana. Ž umer Andrej, vodja I. mestno ljudske šole in c. kr. okr. šol. nadzornik, Ljubljana. Žužek Leopold, c. kr. sodnik, Postojina. Žužek Leopold, c. kr. nadinženir, Ljubljana. v • v Število drustvenikov: a) častnih....................... 5 b) ustanovnih ...................36 c) rednih.......................472 Skupaj . 513 Opomba k imeniku drustvenikov. Častite društvenike uljudno prosimo, naj nam blagovolo naznaniti morebitne napake v imenih, značajih in krajiii, da se v zapisnikih popravijo. V lanskem poročilu je bilo, žal, izpadlo nekaj imen. 56 VIII. Naznanilo o začetku prihodnjega šolskega leta. Začetek šole. Šolsko leto 1894/95. se v društveni glasbeni šoli prične dne 20. septembra 1894. Vpisovanje se bode vršilo dne 17., 18. in 19. septembra dopoludne od 11. do 12. ure in popoludne od 4. do 0. ure v društvenih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje). Predmeti in učitelji. Poučevalo se bode v teh predmetih in pri teh učiteljih: 1. splošna glasbena teorija ) 2. harmonija ( 3. kontrapunkt (če se oglasijo g Ilubad. vsaj 4 učenci) i 4. zborovo petje ' 5. solo-petje.....................gg. Gerbič in Hubad. G. klavir...............gg. Gerbic, Iloffmeister, Hubad, Jeraj. 7. vijolina.......................g. Jeraj. 8. godala in pihala. (Pouk v teh instrumentih se takoj otvori, če se zanje oglasi zadostno število učencev). Društvenina, vpisnina in šolnina. V glasbeno šolo se vzpreje-majo samo oni, katerih stariši so društveniki „Glasbene Matice". Kdor še ni društvenik, plača pri vzprejemu društvenino za jedno leto v znesku 2 gl. Vpisnina znaša za vsakega učenca 1 gl, šolnina pa za vsak predmet (po 2 uri na teden) tl 1 gl. 50 kr. na mesec. Vender se za pouk v splošni teoriji in v zbo-rovem petji šolnine nič ne plačuje. Uradne ure šolskega vodje, v katerih izključno je tekom leta plačevati šolnino in povpraševati po šoli in gojencih, so po zimi od '/a5- do 1/.j6. ure, po leti od ya6. do l/27. ure popoludne. Ob vsakem drugem času bi se le pouk motil. Vse one p. n. društvenike, kateri nam za letošnje leto še niso poslali dru-štvenlne (2 gl.), prosimo kar najuljudneje, da blagovole to čim preje storiti. ;r.s?j • i ■\£W : i ■■■■•C :-•»'••• i:yiKS