AMERIKANSKI SLOVENEC wm boiiinski mt« mmm mm rt t in m Mrd - s» *r*m m w«i» - ti w* u hmi d SCASM SLOV. KATOIi DELAVSTVA $ AMERIKI IN URADNO GEASIEO DRU2BE SV. DRUŽINE V ; S P I>RUŽBE SV M0H0HX5 9 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, ^OLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Y ZEDINJENIH DRŽAVAH« / v> {Official Organ of four Slovenian Organizational NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ JPRILJTJBLJEMI SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH« ŠTEV. (NO.) 105. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. MAJA — THURSDAY, MAY 30, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. POLOŽAJ ZAVEZNIC POSTAL DO SKRAJNOSTI RESEN Usoda armade v Belgiji brezupna S podajo Belgije postalo levo zavezniško krilo v "obroču" docela izpostavljeno. — Churchill opozoril, da je položaj skrajno resen. — Usoda Anglije in Francije na tehtnici. London, Anglija. — S tem, ko se je belgijska armada podala, so zašle zavezniške čete, ki so se bojevale v Belgiji, v popolnoma nov položaj, kateri je "skrajno resen," kakor se je min. predsednik Churchill v torek sam izrazil pred parlamentom. S tem namreč niso prišle v nevarnost samo armade, ki se obupno bore v "železnem obroču," obkoljene od nazijev, marveč odločiti u-tegne to tudi usodo angleškega in francoskega imperija ■samega. Kakor se trdi, podaja Belgije sicer ni popolna, ker je belgijska vlada šla preko kraljevega ukaza, in odločila, da se vojna nadaljuje, vendar pa bo v njeni armadi nastala talca zmeda, da se zaveznici ne boste več mogli zanašati na njeno pomoč. Na ta način je celotno levo zaveznško krilo v "obroču" izpostavljeno, kajti tamkaj so držale fronto belgijske čete. Kot se je v torek poročalo, so v resnici Nemci z dokajšnjo lahkoto na tistem mestu prodirali. Anglija in Francija sta sicer takoj po objavi, da je belgijski kralj odredil podajo, pov-darile, da boste njuni armadi nadaljevali z borbo, dasi trdijo vsi resni opazovalci, da bo ta borba nekaj brezupnega in, da bo obkoljena armada v severni Franciji ali docela uni- NAZNAN1LO NAROČNIKOM Zaradi narodnega praznika, Spominskega dne, ki ga obhajamo v četrtek, bo izostala j petkova številka našega lista. PETO KOLONO' ZATIRAJO Kongres sprejema zakone za notranjo varnost. Belgijska vlada odstavila kralja Odvezala častnike in uradnike prisege vdanosti kralju ter objavila, da bo nadaljevala z vojno proti Nemčiji. — Kralj Leopold izdal proglas, da se sklene premirje. Washington, D. C. — V kongresnih zbornicah se je zadnji ponedeljek obravnavalo več predlogov, da se prepreči nevarnost notranjega ro- Iz Jugoslavije Jugoslovansko učiteljsko združenje je izdalo apel, za slogo, edinstvo in požrtvovalnost v obrambi domovine. Žalostna zgodba odpuščenega delavca. — Smrtna kosa. — Nesreče in drugo. čena, ali pase bo morala po- predlog, po katerem bo tistim dati. Kaj »bo temu sledilo, je težko napovedati. Nazijska sila se bo s to zmago skrajno o-krepila, prvič dejansko, ker boste zaveznici izgubili svoje najboljše moči, ki ste jih poslali v Belgijo, drugič pa tudi moralno, ker je razumljivo, da bo ta dogodeX„ vplival porazno na ljudsko dušo V Franciji in Angliji. Verjetno je, da bo potem skušal Hitler vsako posebej od njih docela potolči. Ko se mu bo to posrečilo pri eni, kar je prav verjetno, sklepajoč iz njegovih dosedanjih zmag, bo tudi z drugo imel lahko delo. V.resnici je usoda Anglije in Francije tako temna, kakor malokdaj v njuni zgodovini. KRIŽEMJVETA — Belgrad, Jugoslavija. — Delavstvo v aeroplanski industriji je zastavkalo, zahtevajoč višjo plačo in izboljšanje delovnih razmer; Med stav-karji in policijo je prišlo v ponedeljek do spopada, v kate- varenja. Tako je senat odobril'rem je bilo več delavcev ranjenih. — Moskva, Rusija. —Ruski parlament, imenovan vrhovni sovjet, je v ponedeljek odobril trgovinski sporazum, sklenjen z Jugoslavijo. Tozadevni pakt je bil podpisan v Moskvi 11. maja. — Pariz, Francija. — Zadnje dni so oblasti širom cele dežele vodile temeljito izsle-dovanje za osumljenimi osebami, ki bi utegnile tvoriti peto kolono. Samo v mestu Marseilles je bilo postavljenih pod preiskavo skoraj 8.000 oseb. Ruska armada pripravljena, da koraka Budapesta, Ogrska. — Tukajšnja država se čuti na novo ogrožena, toda to pot ne od Nemčije, marveč od Rusije. Kakor se namreč sliši, so postali ruski diplomati za Balkanu izredno aktivni te dni in izcimiti se zna, da bo Ogrska izpostavljena i nevarnosti popolne osamelosti. Zato je zdaj še bolj pospešila svoje bojne priprave in poklicala pod orožje nove letnike rezervistov. Rusija,j kakor se poroča, je točasno na delu, da združi pod svojim pokroviteljstvom tri balkanske države, namreč Jugoslavijo, Bolgarijo in Ru-munijo, da bodo lahko z njena pomočjo odvrnile vsako ne- Z ZVIJAČO UJELI ANGLEŽE arnost napada. Naperjen bi bil ta blok predvsem proti Ita liji. V njenem načrtu je, da te tri države dovole njenem četam prehod skozi svoj«, ozem I je do Jadrana,kjer bi te nato varovale Balkan pred italijanskim vpadom. Zaradi nevarnosti, ki jim preti od Italije, so omenjene tri države baje naklonjene na črtu. Izgubile bi sicer bolj ali manj svojo neodvisnost, toda obvarovale bi "se vsaj pred vojno, kajti neverjetno je, da bi skušala Italija napasti Balkan, ako bi videla tamkaj rusko vojaštvo. Odločitev pa bo morala brez dvoma kaj kmalu pasti, kajti vsa znamenja kažejo, da bo Italija bržkone enkrat v prvi polovici prihodnjega meseca stopila v vojno. podjetjim, ki se bavijo z meddržavnim prometom, prepovedano zaposlovati take, ki so znani kot komunisti ali naziji, poslanska zbdrnica pa je sprejela zakon, predlagan od predsednika, s katerim se imi-gracijski oddelek loči od delavskega departmenta ter se podredi justičnemu depart-mentu. Senatski justični odbor je isti dan odobril predlog, ki zahteva, da se morajo vsi tu-jezemci v Zed. državah, katerih se računa na okrog štiri milijone, registrirati pri poštnem uradu, kjer bodo morali pozneje tudi javiti vsako spremembo naslova. o- KAJZERJEV VNUK PADEL NA BOJIŠČU Berlin, Nemčija. — Semkaj je bilo pripeljano truplo princa Viljema, ki je podlegel ranam, zadobljenim pred ted. nom dni na bojišču "blizu Bru-selja. Princ je bil vnuk kaj-zerja Viljema I in najstarejši sin bivšega prestolonaslednika. Precl nekaj leti se je proti volji svojega deda, kajzer-ja, poročil z neko Italijanko, na kar je kajzer objavil, da je fant s tem izgubil pravico do prestolonasledništva. Radii princ, ki je bil star 38 let in nosil čin poročnika, je bil drugi član bivše cesarske rodbine Hohenzollerncev, ki je padel v sedanji vojni. Njegov bratranec, princ Oskar, je bil ubit na Poljskem. -o- Pariz, Francija. — Belgijska vlada, ki posluje v pregnanstvu v tukajšnjem mestu, je potom n i n. predsednika, H. Pier lota, objavila po radio v torek, da je belgijski kralj Leopold odstavljen. Istočasno je vlada izjavila, da bo Belgija nadaljevala z vojno proti Nemčiji, ter je obenem odvezala uradnike in častnike obveznosti prisege vdanosti, podane kralju. Ta odločitev je prišla zato, ker j» kralj Leopold prejšnji dan zvečer izdal proglas, « Učiteljstvo za obrambo domo- ta pisarne in čakal druge ure, vjne da bo poprosil ravnatelja, za Beograd, 21. maja. —(JK). zopeten sprejem v službo, da-Jugoslovansko učiteljsko si sta ga mati in žena sprav-združenje se je obrnilo do jali domov. vseh jugoslov. učiteljev in učitelju.' z apelom, v katerem pravi poleg drugega tudi tole: "Čas, v katerem živimo danes, nam nalaga to, da denemo na stran vse osebne spore, razlike in manjša nesporazumlje-nja ter se vsi kakor eden posvetimo svoji prvenstveni nalogi: delu za nacijonalno vzajemnost, vzgojo v požrtvovalnem narodnem duhu nied na katerim je objavil, da je skle- šim narodom, ker na tem te- nil premirje z nemško vlado meljita naša svoboda in naša ter ukazal belgijski armadi, svobodna bodočnost. Kakor naj odloži orožje in se poda. so se vse prejšnje, zlasti pa NEVARNOST "ŠESTE KOLONE" Chicago, 111. — Neki govornik je pred Ligo ameriških mater, ki je imela tukaj v ponedeljek svoje zborovanje, povdarjal, da je šesta kolona za Ameriko bolj nevarna kakor peta. To "šesto kolono," je dejal, sestavljajo mednarodni spletkarji, ki skušajo Ameriko vplesti v vojno. --o- ANGLIJA IZPODRIVA NEM-ŠKI RADIO New York, N. Y, — Kakor se je razvidelo zadnji ponedeljek zvečer, se je Anglija odločila, da prepreči, da bi nemški radio programi dosegli Ameriko. Na isti valovni dolžini,na kateri obratujejo nemške postaje, je namreč tako nagnetla svoje lastne programe, da je bilo vsako drugo oddajanje, ne samo iz Nemči- Ta novica, ki je pretresla Anglijo in Francijo, je bila naznanjena svetu od francoskega min. predsednika Key-nauda po radio v torek zju-troj. Reynaud je pri tem z ostrimi besedami obsojal čin kralja, češ, da je ta pred 18. dnevi sam zaprosil zaveznici za pomoč, a ju je zdaj neka-(0 izdal. V nekaterih zavezniških krogih se povdarja, da ni Leopold o svojem načrtu nič obvestil Anglije in Francije ter je tako nenadoma odprl njuno levo krilo napadu nazijev. Ta trditev pa ne more biti povsem točna, kajti istočasno se poroča, da sta London in Pa- Nekoliko pred drugo uro je prišel proti pisarni pyokurjst Zelinka v družbi obratovodje inž. UUmana-in nekega tujca. Ko ju je Gačnilc zapazil, je vstal in segel v desni zadnji hlačni žep. Zaradi večkratnih groženj je bil prokurist Zelinka prepričan, da bo napaden. V trenutku je segel po svojem orožju in ustrelil Gačnika. Krogla ga je zadela v trebuh. Kljub temu je ranjenec še stopi za Zelinko v pisarno, od koder pa se je takoj spet" vrnil in padel pred vrati v nezavest. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Vidmar, nakar so, ranjenca odpeljali v celjsko' bolnišnico, kjer je kmalu podlegel poškodbi. O dogodku so bili takoj obveščeni orožniki, ki so si ogledali vojne generacije naših narodnih učiteljev ovenčale z legendarno slavo v borbi za našo nacijonalno svobodo, neod visnost in zeclinjenje v močno Jugoslavijo, tako naj bodo tu di naše mlajše, sedanje gene racije, vodnice in kažipot v lkraj dogodka in zaslišali pro-bratskem in rodoljubnem de, kurista Zelinko. Izjavil je, da lu ter naj napno vse svoje si le, da bodo spet vez, ki veže skupaj Belgrad, Zagreb in Ljubljano, da tako ohranijo za bodoče rodove pridobitve naših slavnih prednikov, juna kov in borcev, pa na milijone padlih žrtev. To bodi geslo vseh narodnih učiteljev in učiteljic! Naša draga očetnjava more z zaupanjem in največjo riz že dva ali tri dni prej ve- vero zreti v svojo bodočnost, dela, da Leopold vodi pogaja nja. Verjetno je zato, da je kralj najbrž obvestil zaveznici o načrtu, a te dve niste hoteli slišati o njem, na kar se je odločil, da bo na svojo roko napravil konec klanju, da reši smrti stotisoče svojih mož in fantov, ko izgledov za zmago itak več ni bilo. kadar ji bo zagotovljena vsestranska podpora vseh jugo-lov. narodnih učiteljev. In mi smo uverjeni, da more ona danes računati na vsestransko sodelovanje in podporo vseh jugoslov. učiteljev. In prepričana naj bo,da so oni priprav ljeni na največje žrtve za blaginjo in svobodo očetnjave in da ni v tisti njihovi priprav-jljenosti danes med narodnimi O SPORAZUMU BO GLASO-(učitelji in učiteljicami nobene ANGLO-FRANCOSKI ODNO- je, marveč tudi iz Evrope SAJ I ZRAHLJANI, PRA- sploh, nemogoče dobiti. Berlin, Nemčija. — Naziji pripovedujejo, da so potom zvijače zajeli celih sedem angleških polkov. Nemške čete so zasedle neko obrežno mesto, tako pravijo, toda tega niso dale v javnost ter so tudi pustile, da so na poslopjih še visele francoske zastave. Preko Kanala je tedaj priplul transport sedmerih angleških polkov, ki niso o izpremembi še nič vedeli ter so tako korakali naravnost v naročje Nemcev. "EVROPA POSTALA DŽUNGLA" Dublin, Irska. — Poslanik Zed. držav, David Gray, je imel zadnji ponedeljek tukaj govor, v katerem je povdarjal, da gre Evropa točasno skozi veliko izpremembo. "Džungelski zakon se je spro stil v Evropi," je dejal in do stavil, da nekateri domnevajo, da je evropska civilizacija na tem, da izgine. Govornik je primerjal sedanji čas z dobo pred 1500 leti, ko je propadla tedanja klasična civilizacija. VIJO NAZIJI Berlin, Nemčija. — Nazij-ski krogi povdarjajo, da govor, ki ga je imel Duff Cooper na Francoze, jasno kaže, da mora biti zveza med Anglijo in Francijo že dokaj rahla. Cooper, kakor je bilo že včeraj poročano, je opozarjal francosko ljudstvo, naj se ne da zapeljati, da bi sprejelo poseben mir. Naziji izražajo mnenje,ako bi bila zveza med obema zaveznicama res tako trdna, potem bi ne bilo treba -o- IZJAVE O N AZIJSKEM TAJNEM OROŽJU Berlin, Nemčija. — Še ved no se nič gotovega ne ve, ka kega značaja je tajno orožje, o katerem trdijo ndziji, da ga imajo, toda dvomi se ne več o tem, da to orožje obstoja, in sicer jih je več vrst, ne samo ene. Ena vrsta, kakor pravijo, je nekaka tekočina, katera deluje tako, da vzame tistemu, ki mu je namenjena, zavest za več ur. Te so se baje Francozov navduševati za njo. naziji poslužili pri zavzetju Sploh pa ste Anglija in Fran cija že itak ločeni, pravijo, in Angleži ne izkrcava jo v Franciji nobenih čet ve<, odkar je nemška armada brežje. o Liege forta, Eben Emael. O neki drugi vrsti pa se trdi, da sestoji iz zvočnih valov, ki jih oddajajo aeroplani. Ti valovi zasedla "o-,baje delujejo na živce in njih središča paralizirajo. Seveda I pa ni o vsem tem, kakor že VANJE Chicago, 111. — Sporazum glede preureditve transporta-cijskega sistema bo predložen meščanom v odobritev. Tozadevno splošno glasovanje bo najbrž 1. avgusta, ali pa kmalu nato. Pred tem glasovanjem se ne bo naoavljala ni-kaka nova oprema. -o- PETORKE OBHAJALE ROJSTNI DAN Callander, Ont. — Dionne petorke, katerih imena so Marie, Emilie, Cecile, Annette in Yvonne, so ta torek obhajale svoj šesti rojstni dan. Ta dan so pričele praznovati s tem da so šle zjutraj k maši, kar je bilo prvikrat v njih življenju. Maša se je opravila v njih bivališču. razlike več!" 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'!omenjeno, nič gotovega. Predstavite vašim prijate ljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na roce! Usodno srečanje delavca in prokurista Celje, aprila. — Nekako pred dvema letoma je prišlo v restavraciji kemične tovarne Hrastniku do prerekanja med družbo uradnikov in de-avcem Viljemom Gačnikom iz Hrastnika, vsled česar je bil potem Gačnik odpuščen od dela. Dve leti je zaman iskal aposlitve in tako je morala njegova žena, ki je zaposlena v steklarni, skrbeti za preživ-janje njega, hčerke in sebe. Gačnik, ki je ves čas zaman iskal zaposlitve, se je udal pijači in živel v neki fiksni ideji, da je le prokurist kemične tovarne, Emanuel Zelinka kriv vse njegove nesreče. Večkrat je v pijanosti tudi pretil, da se bo nad njim maščeval Večkrat si je pa prizadeval, da bi zopet dobil zaposlitev in tako se je tudi oni dan, nekoliko vinjen, odpravil pred vra- je storil nepremišljeno dejanje v silobranu. Ker se je ravnatelj tovarne vrnil šele zvečer domov, so orožniki napo-vedai prokuristi aretacijo ob 22. uri in ga odpeljali z avtomobilom k sodišču. Odlikovanje Z redom Jugoslovanske krone V. razreda je bil odlikovan zdravnik in župan na Bledu Dr. Janko Benedik. Enak red odlikovanja je dobil tudi odvetnik Fran Macarol v Slovenskih Konjicah. Z redom sv. Save V. stopinje so bili med drugimi odlikovani tudi trgovec Viktor Vogled v Cankovi, šolski upravitelj Martin Marine v Brusnicah in župnik ter banovinski svetnik Al. Zupan v Šmihelu. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Josi« pina Grčar, rojena Grebene. — V Beltincih je umrla Min-ka Osterc, soproga veletrgov-ca Petra Osterca. — V Ptuju je umrla Julijami Weiser, stara 89 let. — V L,j ubijanj je umrl Emil Milanez, akademik, rojen v Gorenji vasi na rimorskem pred 23. leti Huda kazen Pred mariborskim kazenskim senatom je bila obsojena na dve leti robi je in štiri leta izgube častnih pravic 64 letna brezvestna vdova Ivana Topler iz Leš, pri Prevaljah, ki se je pečala z odpravo plodu. t Prometna nesreča Neki kolesar je v Ljubljani po nesreči z vso silo zavozil v 26 letno prodajalko cvetja Ivano Dimčevo iz ulice Za Gradom. Dobila je hude notranje poškodbe in so jo morali odpremiti v bolnico. Vsi Slovenci v Chicagi vabljeni na Grand Opening 1950 West Cermak Road [ v soboto, 1. junija zvečer — IZBRANA GODBA - PLES — PRVOVRSTNA ZABAVA ZAGOTOVLJENA. Vas vse prijazno vabita LOUISE UMEK — FRANK MUELLMAN Napisal: Edgar Rice Burroughs k rwBJiUV V ,4 vasema ar. JEATUHK SYNDICATE. Inc. Ameriški pisatelj Johnson pravi: "Akoravno so v Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Uitanovljcn lets 1891, I shaja vnk dan razun nedelj, pone-(Wjkoy in dnevov po praznikih. Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina J Za celo leto Za pol leta „ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta__________1.75 Posamwna,.številka_______— 3>c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriaa* Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________ For half a year For three months ..$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For One year_______$6.00 For half a year______3.00 For three months _______1.75 Single copy----------- 3c Dopisi važnega pomena za hjtro objavo morajo biti poslani na uredništvo Waj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Eiitered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Slovanoljub: Pogumno na delo! zakonu mnogotere težave, je v zakonu pametnih ljudi še vedno košček rqja na zemlji." Neki italijanski modrijan je pa zapisal drugače: "Hvali ženske, a ostani samec!" — Kdo ima prav? Slabo se oženi, kdor se oženi samo radi lepote, ker lepota ima kratko življenje. Danes je, jutri že izgine. Nališpane ustnice več pojedo, kakor nelišpane. Že lišp sam stane veliko. Nepremišljeni ljudje se navadno vtikajo v zadeve drugih, da bi svoje zadeve dali v red, se ne brigajo. KAJ NOVEGA MED ROJA-KI V MINNESOTI Biwabik, Minn. Ker ravno pošiljam naročnino za prekoristni list Amerikanski Slovenec, naj mi ho dovoljeno tudi malo prostora, da 7n j a • i t • j. t i -• opišem razmere na Biwabiku. . slovansko stvar, seveda. Saj smo rekli m tudi dm, _ Po ici povedano> ima. imorVIA V AXTOVH vm^^ttJX«^ -------— ----4- da imamo edino Slovani smisel za pravično razdelitev sveta in njega dobrin. Le poglejte samo na boljševiško Rusijo! Ali si je mar suženjsko podjarmila baltiške državice? Nikakor ne! Samo toliko je vzela, kolikor je bilo nujno potrebno za njeno varstvo, drugače pa jim pustila svobodo. Tako" delajo boljševiki! Kako pa na drugi strani 'krščanski' Italijani in 'nadčloveški' Nemci ? Zgledov dovolj: Češka, Poljska, Danska, Norveška; Abesinija, Albanija, Belgija in Holandska. "Nepristranski" uredniki kričijo na vse grlo, ko se hoče zavarovati Slovan, kadar pa prav dobesedno mesarita Nemec in Italijan, pa stisnejo rep med noge. Čudna doslednost! Zato pa je delo za slovansko stvar tudi delo za pravico in mir. Slovani nismo imperialist! in tudi nočemo biti. Taki smo, če ostanemo pri svoji pristni slovanski naravi in nismo pod kvarnim vplivom svojih 'krščanskih' sosedov. NAŠA DOLŽNOST JE, DA NA TA SVOJ PACIFIZEM IN NA SVOJ NARAVNI SMISEL ZA PRAVIČNOST POKAŽEMO, DA NAS BODO TAKO SPOZNALI TISTI, KI IMAJO PREDSODKE PROTI NAM! Še prej pa iskreno želimo, da bi Rusi čim prej znatno omilili, če že tie v glavnem opustili svoj utopi-stični komunizem ter se oprijeli pametne in zmerne demokracije. Toliko uvidevnosti opravičeno pričakujemo. Šele tedaj moremo z njimi. Predvsem bi potem bilo potrebno, da ruščino sprejmemo za občevalni jezik med slovanskimi narodi. Kako neumestno in poniževalno za nas je, če se moramo za medsebojno razumevanje posluževati drugega občevalnega jezika, n. pr. nemščine ali francoščine. Ne mislim, da bi ne koristilo, učiti se tega ali onega tujega jezika, vendar moramo mi Slovani imeti SVOJ občevalni jezik, za kar je najprimernejša ruščina. Za tiste slovanske narode, ki imajo cirilico, ruščina s cirilico, za tiste pa, ki se poslužujejo latinice, pa ruščina v latinski transkripciji. Seveda bi bilo koristno tudi, če bi si vsaj izobraženci potom komparativne slovanske slovnice pridobili toliko znanja o raznih slovanskih jezikih, da bi mogli vsakega razumeti. Tega ne bi smeli zanemarjati. Tudi tukaj velja: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Otresti se moramo tudi prav popolnoma tiste postavljajoče se suženjske "martin-krpanšcine", v katero so premnogi Slovenci in tudi drugi Slovani le preveč zaverovani. Nam vsem mora postati vzor zdrav in krepak FINŽGAR-JEV IZTOK in po njegovem zgledu se moramo tudi mi mnogo pri drugih uči,ti. Predvsem tehnike. Brez nje ne pomenimo veliko tudi z vsem svojim tradicionalnim junaštvom. Tudi druge kulturne pridobitve si moramo osvojiti, obdržati pa moramo na vsak način svojo pristno slovansko plemenitost. Tedaj šele smemo upati v srečnejšo bodočnost, če bomo Slovani v svetu zadobili tisti upliv, ki nam z ozirom na naše ogromno število pristoja. Srečnejše bodočnosti ne bodo prinesli narodi z volčjo naravo, zakaj nemški vzgojitelj Foerster po pravici pravi: KDOR JE SAM VOLK IN RAZODEVA V OBČEVANJU Z LJUDMI LE VOLČJO NARAVO, NALETI POVSOD NA VOLKOVE; ŠE NOVO CEDO JIH PRIVABI IZ GOZDOV, DOKLER TOLKOVI SLEDNJIČ NJEGA SAMEGA NE POŽRO. To že vidimo dandanašnji v Evropi, -Nemogoče je, da bi pest močnejšega delila pravico. Nemogoče je, da bi tisti popravil krivico, ki jo najbolj nesramno tepta v tla in pred katerim trepetajo v strahu pripravljeni in oboroženi sosedje. Tako vidimo, da degenerirani evropski narodi ne bodo rešili krščanske civilizacije, vsaj ne s takimi metodami, kakor so doslej pokazali. Z njimi so se popolnoma diskvalificirali (onesposobili) za vsako obnovitev človeštva. Zato pa imamo zdravi in nepokvarjeni slovanski narodi tem več izgledov za to delo. Zavedajmo se tega in nikar ne dopustimo, da bi morali še kedaj v sužnost in v njej prelivati svojo kri za tujo slavo in za ohranitev dege-nerirancev in moralnih nihilistov. mo letos vreme zelo čudno. Zimo smo imeli tako lepo, kot menda še nikoli. Pomlad pa zopet drugačno, kot druga leta. Danes, ko to pišem smo že 24. maja, pa moram v sobi kuriti, ko pišem, da me ne zebe. Solato smo posejali, pa katera je vzklila iz zemlje, se gotovo že kesa, ker jo zebe. Drugo zelenjavo pa skoraj nihče še ni sadil. Toda upajmo, da bo bolje, saj pravijo, da Bog nikoli nič ne zamudi Še vsega bo lahko dosti, če bo božja volja. Kaj pa z delom, bote morda bralci radovedni. Biwabik odprti rudnik je letos pozno začel z obratovanjem In zopet je za eno stopinjo naprej, da lahko obratuje z malo delavci, ker so dali lokomotive v penzijon in njih mesta nadomestili s truki. Za lokomotive je bilo treba več mož, truk pa rabi samo enega človeka. Tako sedaj vozijo rudo s truki. Sicer pa ne gre tako lahko kot so mislili, toda sčasoma bo šlo in so veseli, da ni treba toliko delavcev. To je spet en u-darec za mlade fante, ker jih sedaj pri delu ne rabijo. Pa je udarec tudi za farmarje, ki so poprej prodali toliko železniških pragov, sedaj jih pa ne bodo nič. Ne bo dolgo, ko bo znanost tako napredovala, da bo mož na oficu pritisnil na gumb, pa se bo po rudniku vse zgibalo in se kar samo delalo. J a, res, kam plovemo. Imeli smo tukaj tudi proslavo in sicer na Materin dan, katero je priredila Slovenska ženska zveza. Vse matere, katere spadamo pod to organizacijo, smo bile povabljene v Park Paviljon od naših hčerk, ki so nam napravile prav lep program. Povabile so tudi našega g. župnika Father Flynn, ki je imel jako lep govor na nas matere. Hvala mu! Ni Slovenec, ampak Irc, vendar pa zelo ljubi nas S'ovence. Potem so nastopila tri dekleta z lepimi pesmimi, ki so jih zapele v ljano, Rakek in nato čez me- počast materam. Ena je tudi deklamirala, kaj je mati in kaj zmore. Potem je bila prosta zabava in ples, nazadnje je pa bil okusen prigrizek. Škoda pač, da je bil ta večer od mladine nezadostno obiskan. Kako žalostno so gledala dekleta, ko so videle,da manjka polovico mater. Poročila se je Frances Še-rek s Frankom Anzelc. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John Šerek, ki so že dolgo vrsto let naročniki Amerikanskega Slovenca. Mrs. Šerek je mati trinajstim otrokom, od katerih živi še enajst in je med temi sedem že poročenih. Poročni obredi so bili jako lepi. Imela sta dva druga in dve družici. Lepo je bilo, ko je nevesto peljal oče do oltarja, kjer'jo je izročil ženinu, kateri je pri oltarju pričakoval neveste. Pred njima je pa hčerka Dr. Breja trosila rožice. Da bi Bog dal, da bi bila vajina življenjska pot blagoslovljena in vsaj tu pa tam z rožicami potresena. — Nevesta je že od svojega petnajstega leta pridna članica SŽZ. Zvečer je bila prosta zabava in ples in je bila obilo obiskana. Veliko jih je prišlo tudi iz sosednjih naselbin, zlasti iz Gilberta. To je jasen dokaz, da so družine John Anzelc in John Šerek zelo poznane in spoštovane. — Pozdrav vsem naročnikom in bralcem Amer. Slovenca. O priliki se že še kaj oglasim. Mary Delak ZANIMIVO PISMO IZ MONTANE Butte, Mont. Še v starem kraju sem rad prebiral Amerikanskega Slovenca, ki so nam ga moji bratje tja pošiljali. V listu sem videl mnoge zanimivosti iz slovenskih naselbin po Ameriki. Vedno sem si želel, da bi tudi jaz enkrat prišel v Ameriko, v kateri si služi za življenje toliko Slovencev. Ker sem izpolnil že osemnajsto leto v Jugoslaviji, sem se že bal, da me bodo potisnili v vojaško suknjo, pa se mi je posrečilo, da sem dobil dovoljenje da cdpotujem v Ameriko. Od doma, oziroma iz Jugoslavije, sem šel prvega maja. Iz Zagreba smo se vozili na Ljub- jo v Italijo na Trst in iz Trsta v Milan, nato v Genovo. V Genovi smo atali dva dni. 4. maja. smo se ukrcali na ameriški parnik Manhattan in isti dan ob 10 uri zvečer odpluli naprej. Vožnja po morju je bila navzlic današnjemu položaju v Evropi še precej dobra. Prve tri dni smo videli precej bojnih ladij in pa tistih železnih ptic tudi ni manjkalo. V Gibraltarju je brenčalo po zraku kot kake stare orgle. Po morju smo se vozili osem dni in tako smo prišli v New York 13. maja in se izkrcali na suho nekako med 9. in 10. Komaj sem stopil na a-meriška ,tla, me že potegne neki moški in mi nekaj govori koman." Seveda nisem razumel kaj je rekel, mislil sem si pa, kakšna neki je ta "komanda." Pa sem kmalu videl, kaj je hotel. Vodil nas je na postajo in na vlak, s katerim smo se peljali proti Chicagi. Do Chicage sem imel to- IZ DOMOVINE Hiša se je porušila pod težo žita V Kuziminu blizu Sremske Mitrovice se je nenadoma podrla hiša Branka Krastavko-viča. Gospodarja ni bilo doma, pač pa so bili doma njegova žena in štirje otroci. Zaradi velikega trušča je prihitelo na kraj nesreče prebivalstvo vse vasi in pričeli so reševati ponesrečence. Ubit je bil 7 letni gospodarjev sinček. Vsi so prepričani, da se je hiša porušila zaradi teže velikih količin pšenice in koruze, ki so bile naložene pod streho* Dva požara Nedavno je izbruhnil ogenj v viničariji posestnika Josipa Koletnika v Dobravi pri Ptujski gori. V kratkem času je uničil viničarijo in ves inven Dogodki i: ved Slovenci po Ameriki Rojenice Cleveland, O. — Zadnji teden so se oglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. John Zakrajšek na East 118th Str. in jim prinesle 1 ustnega fantka prvorojenca. Častitke! Nov grob v Pennsylvaniji Broughton, Pa. — Tukaj je umrl 62 letni Matija Petrov-čič in sicer je podlegel raku na obrazu. Pokojni je bil- do-, ma z Vrhnike in je bival v Ameriki 40 let. Bil je samski. Poroka Pittsburgh, Pa. — 1. junija se bota v V soboto tukajšnji variša Alojzija Ramuta. V j žar je nastal v gozdu posest-Chicagi so me pa zopet čaka- j nika Jožeta Janžeka v Ivanj-le neke ženske in klicale mo- kovcih in uničil v glavnem vse nasade mladih drevesc. t ar, da je znašala škoda doislovenski cerkvi poročila Mr 20.000 dinarjev. — Drugi po- Albert Suhadolnik iz Me- C'andless Street in Mary Staj-dukar iz Duncan in 56th Str. — Bilo srečno! rile, nisem razumel. Nato pa pride Martin Golobich, ki je pričakoval svojega tovariša Alojzija Ramuta in mi je raz-tolmačil, kaj hočejo od mene. Seveda, tam so me spravili na drugi vlak. Pa, kaj hočeš, ker sem bil namenjen peljati se v Butte, Montano, sem se moral voziti še par, dni. Na vlaku ni bilo nikogar, da bi mogel z njim govoriti. Sprevodnik mi je hotel na vlaku nekaj povedati, toda ko sem jaz njemu hotel nekaj reči, me pa ni razumel. Pa sva bila tako vsak pri svojem. Tisti vožnji listek mi je pa večkrat odvzel in ga vsakokrat malo odščipnil. Mislil sem si; le hitro ščipaj, ko ne boš več imel kaj odščipni-ti, bo pa vožnje konec, samo da ne bi listka prej zmanjkalo, predno pridem v Butte. Pa sem srečno prišel v Butte v četrtek 16. maja. Tam me je pričakoval "brat John s svojo ženo in njeno sestro, nato so me odpeljali domov. Cez par dni sem pa že videl veliko Slovencev, med katerimi je precej Semičanov. Komaj sem bil tukaj en teden, me že pride obiskat Mrs. Kotze, ki je zastopnica Amer.' Slovenca in me je izpraševala, kako sem potoval, da bo napisala v Amer. Slovenca. Seveda, ji nisem vse povedal. Mrs. Kotze, oprostite, ker ako bi vam vse povedal, bi sam ne imel kaj pisati. H koncu pozdravljam vse čitatelje Amer. Slovenca, posebno pa starše, brata in sestro v starem kraju. —Ob priliki se pa še kaj oglasim. * Alojzij Govednik -o- TOLEDO _ ŠPANSKI NA-RODNI SPOMENIK Na ministrski seji, ki ji je predsedoval Caudillo, so sprejeli med drugimi tudi zakon o obnovitvi raznih mest in krajev, ki so bili v vojski porušeni. K tem mestom spada Toledo. Santiago in Toledo postaneta zgodovinska narodna spomenika. Žrtev zime so našli Meseca januarja je na planini Javornik izginil hodža Mu jo Kraljevič. Kljub vsemu iskanju niso mogli najti za njim nobene sledi. Šele pred kratkim so našli njegovo trupla v klečečem položaju. Hodžo je gotovo presenetil sneženi vihar. Po dolgem tavanju sem in tja je končno o-magal in zmrznil. --o- Obsojen Celjsko sodišče je pred kratkim obsodilo 27 letnega Jakoba Vičiča iz Sv. Kunigun-de na štiri mesece strogega zapora, ker je lansko leto v Lačni gori vrgel skozi okno gostilniške sobe Podsekovško-ve gostilne kamen in zadel dva gosta. Zaradi tega je nastal potem pretep, v katerem je Vičič ranil z nožem dva moška. -o- Nesreča Matevž Kranjc, 32 letni kočar iz Galicije pri Celju, je bil zaposlen v kamnolomu. Tam je zavrtal Tuknjo v skalo, katero je hotel razstreliti. Vsul je v luknjo smodnika in tolkel po njem, pa se je smodnik naenkrat vnel in bušil vanj ter ga nevarno opekel po rokah in obrazu, da se je moral zateči v celjsko bolnico. Vile rojenice Willard, Wis. — Prijazne vile rojenice so se te dni mudile pri tukaj dobro poznanih mladih zakoncih Mr. in Mrs. Frank Perovshek, Jr. ter jim pustile v spomin brhko dekli co prvorojenko. —- Častitke! Smrtna kosa Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je v Charity bolnišnici izdihnila svojo dušo rojakinja Anna (Praznik) Plasha, rojena Znidaršič, ki je stanovala na East 53rd street. Zapušča soproga in šest otrok, brata in več sorodnikov. Pokopana je bila zadnji ponedeljek 27. maja iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. Pokojna je bila rojena v Žužemberku na Dolenjskem,kjer zapušča dve sestri, enega brata in več sorodnikov. Petletnica Pittsburgh, Pa. — Zadnjo nedeljo 26. maja se je vršil slovesen banket v cerkveni dvorani na Butler St. in 57. cesti v počast petletnega delovanja priljubljenega župnika na slovenski fari Rev. F. Kobeta. Farani so s svojo ude ležbo pokazali da znajo ceniti delo svojega župnika, kajti od časa njegovega župnikova-nja, je župnija v gmotnem in duhovnem oziru prav lepo napredovala. TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) •m Kakor je Ahtea naročila, lako se je /godilo. Mungo je velel stražnikom, tako poln strahote je bil Pepinin pogled. "Zakaj si tako zgodaj vstala?" je vprašala Tereza. "V času sem se zmotila," je menila Pepina in odšepala spet v svojo sobo. Vdova je šla na vrt in njen pogled je preletel Pogansko polje in gozdnato gričevje. Premislila je še enkrat svojo grozno nočno popotovanje, ki se ji je zdelo zdaj kot strašen sen. Toda žal je bila bridka resnica, kar je bila storila. Kakšno bo zdaj njeno življenje? Ali ne bi bila boljša smrt? V času kakor običajno je Pavle vstal in prišel dol. Pozdravil je mater in ji povedal zgodbo z volom. Kmalu sta prišla tudi pomočnika in Pavle je šel z njima v mesnico, da se takoj lotijo dela. Tereza je hotela pospraviti svojo sobo. Nehote je stopila k oknu in pogledala na Pogansko polje, ki se je kopalo v solnčnem siju. Na slamnati kopi je njen pogled obstal ko privezan. "Tam leži Karlota," je zamrmrala. "Prav natančno vidim tisti prostor. Bog ve, ali sem stlačila nazaj vso slamo, ki sem jo izpulila iz kope ... Nato je šla, da bi pometla prodajalno m stopnice pred hišnimi vrati O krvi, ki se je snoči prelivala v hiši, ni bilo več sledu. Globoko vzdihnivši je stopila na hišni prag, ko ie zdajci zapazila, da se je peljal po deželni cesti lojtrski voz najemnika Novellija. To jo je neprijetno zadelo, zakaj vedela je, da je bilo Pogansko polje Novellijevo. Ko ji je bil hlapec na njeno vprašanje povedal, da so prišli nalagat slamo, se je prestrašila in zazdelo se ji je, da je usoda začela stegovati po njej svojo maščevalno roko. Morala se je opreti na metlo, da ni omahnila. Nato je šla v svojo sobo in je iz okna opazovala delo Novelli-jevih delavcev. Videla je, kako se je kopa slame krčila in opazila odkritje Karloti-nega trupla. "Izgubljena sem," si je rekla zamolklo. "Sedaj pridejo sem." Hitela je v .pritličje, zagrabila jerbas, kakor bi bila hotela iti kaj kupit, in planila iz hiše. Dirjala je po mestu brez načrta, brez smotra, dokler se naposled ni nekoliko pomirila. Nato se je spet vrnila domov, kjer so se začeli vrstiti dogodki za dogodki. Pavleta so prijeli in ga na Laboretov predlog spet spustili, toda le zato, da bi ga zvabili v past, v katero je po naziranju policije in sodišča tudi slepo šel, ko je hotel zbežati v Ameriko. Preiskovalni sodnik de Valtimare ni zdaj več dvomil v njegovo krivdo. Končal je preiskavo in izročil akte sodišču, ki je sklenilo, da bo razprava proti mesarju iz Moncalierija na prihodnjem porotnem zasedanju, ki se bo začelo v nekaj dneh. 9. Ko so policisti spravili Pavleta iz Ge-nue nazaj v Turin, ni ta skoro nič več odgovarjal na vprašanja. Kakor je bil že rekel ob aretaciji v.. Genui, je bil prepričan o tem, da je zdaj nepogojno izgubljen. Kaj mu naj torej še koristi obramba? "Zakaj ste hoteli pobegniti iz Italije?" ga je vprašal preiskovalni sodnik. Pavle je klavrno skomignil z rameni. Ta gib je govoril razločneje kakor vse besede: "Ne morem vam obrazložiti, zakaj sem hotel v Ameriko. Vi me imate za morilca. Vi trdite, da to dokazujejo vse okol-nosti, a jaz vam ne morem navesti ničesar, kar bi moglo omajati vaše prepričanje." Od zadnjega pogovora z materjo v svoji sobi je vedel iz njenih ust, da je izvršil* strašno dejanje mati v navalu sovraštva, čeprav sicer tega ni nameravala. Labo-rel, ki je skozi zaprto okno opazoval mater in sina pri pogovoru, ne da bi bil razumel le besedo, si je vse seveda drugače razlagal: mislil je, da je mati sina, potem ko i i je priznal zločin, zaklinjala, naj pobegne čez morje in se tako ogne zasledovanju. Pavletu pa je zaklepala usta zavest materine krivde. Silno se je bal, da ne bi bil s kako neprevidno besedo izdal matere in je izročil rablju. Ko pa je sodnik večkrat ponovil svoje vprašanje in vztrajal na tem, da mu odgovori, zakaj je hotel v A-meriko, je Pavle nazadnje z veliko muko odgovoril: "Pojasnitev je vendar čisto preprosta. Obdolžitev, da sem izvršil zločin, mi je, čeprav je neosnovana, odgnala kupce. To, da ste me bili izpustili, ni nič pomagalo. Saj veste, kakšni so ljudje. Ni mi preostalo drugo kakor oditi v Ameriko in tam poizkusiti srečo." (Dalje prih.) ZAVAROVANJE ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOCIJALNO.VARNOSTNIM ZAKONOM Socijalnovarnostni zakon (Social Security Act) je postava, ki jo je kongres sprejel. Ustanavlja dve vrsti socijalnega zavarovanja — zavarovanje proti nezaposlenosti in starostno oziroma posmrtninsko zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje poskrbuje za javno pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom. Socijalno-varnostni zakon je bil sprejet 1. 1935 i.n spremenjen 1. 1039. Sledeči je eden izmed vrste člankov, ki razložijo našim čitateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod starostnimi in posmrtninskimi določbami tega zakona. Članek 6. AKO STE MLAD Ako ste mlad delavec zaposlen na delu, ki spada pod do-1 o č b e Socijalno-varnostnega zakona o starostnem in po-smrtninskem zavarovanju, so vaše pravice do zavarovalnine dvojne važnosti za vas, ker imajo velik pomen za vašo družino. Mezde, ki jih zaslužite, dokler ste mlad, se vra-čunjajo v vašem socijalno-varnostnem računu, in pridejo v poštev, ko boste v starosti Jvpravičen do mesečnih zavarovalnih plačil. Med tem pa, ako umrete, vaš socijalno-varnostni račun pomen j a .zaščito za vašo ženo in otroke, ako ste poročen, oziroma za Vaše otroke, ako ste delavka in vdova. Ako niste poročen in podpirate starše, je vaše zavarovanje zaščita za-nje. Zavarovalna plačila se hitreje nabirajo v mladih letih in se tudi hitreje nabirajo za delavce, ki imajo male mezde. Ako zaslužite povprečno $50 na mesec skozi dobo 30 let v službi ali službah, ki so po tem zakonu zavarovane, vaša zavarovalna plačila po starosti 65 let bodo znašala $26 na mesec, kar je več kot pol vaše povprečne plače tekom let, ko ste delal. Vaša žena, ako je 65 let stara oziroma ko postane 65 let stara, bo dobivala $13 in skupaj bosta dobivala $39 na mesec tako dolgo, kakor živite. Ako pa bi vi prej umrl, ona bi dobivala vdovino zavarovalno plačilo v znesku $19.50 na mesec. Ako ne bi bil poročen in bi umrl zapuščajoč le starše, ki bi bili od vas odvisni, bi vsak roditelj dobival po $13 na mesec, ako je čez 65 let star, ako pa ne bi bil še 65 let star, bi začel dobivati to mesečno plačilo, ko doseže to starost. Recimo pa, da bi vi umrl le tri leta potem, ko ste delali na delu, ki je zavarovano po tdm zakonu. Pa recimo tudi, da bi zapustil vdovo in dva otročiča. Ako ste zaslužil povprečno $50 na mesec v teh treh letih, bi si bil pridobil pravico do zavarovalnih plačil od $20.60 na mesec. Radi tega bi vaša vdova dobiva/la $15.45 na mesec oziroma tri četrtine vašega lastnega zavarovalnega plačila in vsak otrok bi dobival polovico oziroma $10.30 na mesec. To bi pomenjalo, da bi vsa družina dobivala skupaj $36.05 na mesec. Vsak otrok bi dobival plačila do starosti 16 let oziroma do starosti 18 let, ako še šolo pohaja oziroma dokler se ne poroči Vdova bi dobivala svoja plačila tako do'lgo dokler jih otroci dobivajo. Kasneje, ako se vdova ne poroči, bi zopet dobivala svoja plačila, ko postane 65 let stara. Ako povprečni zaslužek je višji, plačila so tem višja. Ako ste zaslužili povprečno $100 na mesec, bi vaše zavarovalnino plačilo po treh letih za-varovanega dela znašal $25.75 na mesec. Vaša vdova bi torej dobivala $19.31 in vsak otrok po $12.88, skupaj torej $45.07 na mesec za vso družino, dokler sta oba otroka pod starostjo 18 let. Da je vaša družina vpravi-čena do teh zavarovalnih plačil, morate vi seveda imeti potrebna "četrtletja pokritja". To pomenja, kakor smo prej razložili, da ste morali zaslužiti za delo, ki je. po zakonu zavarovano, vsaj $50 za četrtletje v polovici koledarskih četrtletij od leta 1936 naprej oziroma od časa, ko ste bili 65 let star, karkoli kasneje pride (do skupaj -10 četrtletij). Ako pa bi zapustil vdovo in mlade otroke, bi zadostovalo šest četrtletij pokritja, ako so ta četrtletja zaslužka v dobi 12 četrtletij tik pred smrtjo. OPAZKA—Starostni in posmrtnin-ski zavarovalni sistem se razteza le na delavce, ki zaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije pod ten), sistemom. Naj se ta ne zmeša z Javno pripomočjo, federalno-državnim sistemom, ki daje pomoč osebam, ki so v potrebi — starcem, slepcem in odvisnim otrokom. Za informacije o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji podružnici Social Security Board-a, ki se nahaja v vaši bližini. -O-- NOV VOJNI TANK Madžarski izumitelj Stefan Palvary je napravil izum, ki obeta tankom za gorivo pri letalih v vojni popolno varnost. Gre za tank, ki ga ne bo mogla prebiti nobena krogla ter ne bo mogel eksplodirati v zraku, tudi če ga »bstreljuješ s še tako, gosto točo krogel iz strojnice. Tank so preizkusili nedavno na nekem angleškem letališču in eksperiment se je obnesel. Za izkoriščanje izuma se je v Angliji osnovala družba s kapitalom sto tisoč funtov. i zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično In poceni. Poskusite In prepričajte se! , 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS L KRASEN KRIŽ J * irC kateri tvpri pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine. Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo. ^SiivM STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Hitler je zablical na Holan-dijo, Belgijo in Luksemburg. Razglašajo ga za enega izmed največjih vojaških ženijev. Ne vem. Gotovo je le, da je tre-notno precej udaril aliirance. V tem bi bila ženijalnost. Malo se le tudi izgovarja in trdi, da so tam alliranci zoper njega spletkarili, in je moral za-blicati. Aliiranci zanikajo. Well, tu je točka moralične odgovornosti, in to je za človeško sodbo trd oreh. Ako je Hitler izvršil le novo nasilstvo, ker ima silo, mu tudi kaka priznana ženijalnost ne bo dosti pomagala, ko bodo pri sodbi ustali tisti, ki bodo zdaj padli. Sodba sveta še ni končna sodba. Precej časa pred sunkom na zapad so se širile po Berlinu divje vesti, da pride do nekaj izrednega. Tam na Balkanu bliska, so govorili. Nemci niso neumni. Pripravljali so sunek na Belgijo in Holand-sko in so kazali na vzhod, in zdi se, da so aliiranci hudo dremali. Ko je prišlo v Rotterdam tisoče Nemcev, je bil na straži en sam policist, in bržkone je še ta smrčal. Na Angleškem so se stranke ravsa-le. Hitler je res ženi j, ali pa so drugi tepci. * Profesor Ivaškevič poroča, da se je Stalin izjavil: "Jaz sem človek z jasnim razumom in s čisto materialističnim mišljenjem. V mojh mislih veljajo za socialiste le oni ljudje, ki se javno priznavajo za brezbožnike. Marksizem brez brezbožništva je kakor človek brez srca." Menda so le naši slovenski socialisti izvohali, kako je v Stalinovi glavi, ker brezboštvo (farška in verska gonja) je njih najmočnejši socializem. Drugače so pa na Stalina hudo hudi. Je njih zadeva. Well, malo me le zanima Stalinov "jasen razum", kakor pravi sam. Jaz uboga reva. Kje je g. Molek študiral logiko ali sploh filozofijo, ni moja zadeva, strašno mora biti pa v ti robi podkovan, ker zafrkavlja, cla je moja "logika le svedrasta" in poznam le "zlobno kaziuistiko". Sem pa trmast in zakrknjen in niti ficka ne dam, če g. Molek še tako skače in opletava z besedami, ker na mej dan logike se še ni spustil. Nič na tem. Stalinov razum je res jasen, če meni, da sloni marksizem (socializem) na materiali-zmu. Odsem naprej pa razum ni več jasen. Stalin smatra marksizem za neovrgljivo pravilen nauk. Če je res pravilen, sledi ali bi sledilo, da mora biti materializem (ateizem) enako popolnoma pravilno naziranje, gola resnica. Ce Stalin dalje uči: "Ako zahteva brezbožniško gibanje smrtne žrtve, je treba le-te brez pomisleka doprinesti," sega s tem na drugo polje, in tu je malo jasnega, pač pa dosti zlobnega razuma. Ampak kaj, če ateizem ni resnica? Kam naj se potem dene marksizem ali socializem ? In Bog je, naj se potem Stalin še tako močno sklicuje na jasen razum. -o- 30,000 NOVIH KMETIJ NA , FINSKEM Pod predsedstvom bivšega predsednika finske vlade prof. Kvemekija je bila seja komisije, ki ima nalogo ustanoviti nove naselbine za prebivalce, ki so se izselili s Karelijske o-žine. V ta namen je treba najti zemlje za 180.000 ljudi. Zato bo treba dati na razpola-Jgo okoli 225.000 ha zemlje za obdelovanje. Na tej zemlji bi se ustanovilo okoli 30.000 kmetij, ki bodo imele po največ 15 ha zemlje. Komisija ima nalogo, ustanoviti te naselbine že do letošnje jeseni. Odplačevanje se bo začelo šele v petih letih. -o- Nasprotniki štor« in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja? NA PRODAJ JE — 5 sob zidan "cottage." Cena $3,500; — zidana in lesena hiša dveh stanovanj. Cena $3,500; — zidana hiša, dve stanovanji po 6 sob. Kurjava na vročo vodo. Cena $3,500; — zidana hiša šest stanovanj. N.ajemnina donaša na mesec $175. Cena $5,500; — poslopje 12 stanovanj po šest sob. Najemnina na mesec $350. Cena $14,500; — več hiš od IIOLC v vsakem delu Chicage. Samo 10% prvega plačila ;ostalo na obroke po 4 '/o % obresti. Oglasite se pri slojem slovenskem rojaku: Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago. Tel. LAWndale 7182 DRJHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE lsei So. Ashland Avenu* Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. iiiiiMiiiiaiiiiiBiiiiiBiiaiiiiiaiiiiiaiiiiiniiiiBiiiiiviiiii PREJELI SMO V RAZPRODAJO RU-VUE ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje. Tru-Vue gledalo stane -----------80c Filmi vsak po------35c Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Učite se angleščine iz Dr. Ktrnovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena rt ft in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec! 1849 W. Cermak Road, Chicago, Dlinoia