Leop. Turšič:
Nedolžnost.
\   ^^^^^^*fe° so sanjale, glavice sklanjale NflK   / ^v/       cvetke na vrtu v majevo jutro.
—^^"'JH-^B^'         Pa se prikradel je iz nagajivoati ^•sJs&^TMP^K"           prvi žar solnca, da jih Tzbudi. —
^^^^jFWKMJ           "B°g dobro Jntr0 daJ!" — Ko 80 pogledale,                             dfi
^StS^^jl^^Ut^        že so imele vse rosne oči.                                         fl
2.                                                                             3.
Fa se prikradel je drngi žar solnca,          Tretji je žarek del k Francki na okence:
ptičke po drevju je vzbndil iz sna.           ,,0j ta zaspančica, ali se spi?"
Fa so pogiedale in so zaspančicam            Pa poigral se je z laski svilenimi,
lahno popevale prvi pozdrav. —               rahlo poljnbil ji tihe oči. —
Eosa bleščala je, ptičke prepevale,            ,,Bog dobro jntro daj!" — Ko je pogledala,
žarek prešerno je poskakoval.                   že je imela yse rosue oči.
4
In prišla je po stezici               Cvetke so zatrepetale
tiho, tiho, k tlom oči,                kot zatrepeta nedolžnost,
in prilivala je cvetkam             vdano so se priklonile:
iz srebrne kanglice.                   ..Zdrava nam, kraljičica!" . . .
102