Ljubljana
1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
njem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-ništvo »Slov. Gospodar-
iac v Mariboru, Koroš-a cesta 5. List se do-pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-urban št. 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Marib«-: ru, Koroška cesta št 5.
Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primereu popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurb. št. 113.
35. Številka.
MARIBOR, dne 13. avgusta 1925»
59. letnik.
HM14 • IJVHIW
Jlrvafska sodba o Radiču.
Zajedničarji, stari hrvatski politični voditelji, ki so se pri zadnjih volitvah na ljubo slogi hrvatskega po-kreta podvrgli vodstvu Radičeve stranke, so po HSS preokretu zopet samostojni. Za zahvalo so bili vrženi iz Radičevega poslanskega kluba in sam Radič jih je od vseh svojih zaveznikov kot prve grdo ozmerjal. Pri razpravah v skupščini so radičevci najhujše vpili, če je nastopil kak zajedničar ali kak seljaški poslanec, ki ne odobrava sedanje Radičeve politike, — in s pomočjo radikalov so jim tudi jemali besedo.
Ob tolikem nasilju in izzivanju so tudi zajedničarji opustili dolgotrajno obzirnost ter odločno nastopili proti vodstvu HSS. O Radiču so objavili v svojem glavnem dnevnem glasilu »Hrvat« v Zagrebu sledečo sodbo:
Izdajalci.
V	naši zgodovini se še nihče ni z narodom tako. krvavo igral, kakor Radič in vodstvo njegove stranke. Nihče ni tako sramotno dovršil svoje vloge, kakor ta žalostna družba.
Skozi sedem let je zbiral hrvatski narod vse moči svojega bitja za trenutek odločilnega boja proti vsiljeni centralistični ustavi. Vsi dosedanji boji so šli za tem, da se ta za nas pogubni centralizem zruši in da se doseže revizija ustave, ki bi zajamčila hrvatskemu narodu življenje.
V	tem strašnem sedemletnem boju je hrvatski narod mnogo pretrpel. Lomile so se eksistence, rušila so se domača ognjišča, uničevala se je upravna, prosvetna in celo sodna organizacija, gospodarski razvoj nam je bil presekan in strmoglavili smo v silno bedo. Ječe so se napolnile mučenikov, prelivala se je kri in padlo je več sto glav.
Boj je bil težek in krvav, a izid? Izid je popolna in sramotna kapitulacija, izvedena od onih, ki so to borbo vodili in se postavili na čelo naroda. Sedem let so govorili narodu, da je rešitev edino v republiki in da se na ničesar drugega ne sme pristati. Celo roke in dneve so razglašali, do katerih naj bi prišla ta republika. A naenkrat, kar čez noč so izjavili, da je vse to neumnost in da so očarani od kraljestva. Ni ne slabo ne čudno, de se kdo navduši za monarhijo, a ta monarhija obstoji že sedem let in čemu se je potem tako dolgo vodila borba proti njej? Zakaj se je sedem let narod varalo in slepilo?
V	hrvatskem narodu so bile stranke z avtonomi-stičnim pa tudi s federativnim programom. Vse te stran ke je pa Radič proglasil za izdajalce in je stavil konfederacijo (zvezo samostojnih držav) kot najmanjšo
hrvatsko zahtevo. Danes pa njegova družba ne mara ne konfederacije, ne federacije, ne avtonomije, navdušena je za kruti centralizem in ne zahteva niti takozvane upravne decentralizacije, ki jo je sam Pribičevič zahteval. Radičeva družba torej stoji še nižje od Pribičeviča.
Izdajalstvo, sramotno izdajalstvo je zagrešeno nad hrvatskim narodom. To je zločinska prevara, to je rop in zloraba narodnega zaupanja. Tem poslancem narod ni dal mandatov, da prodajo njegove interese, ampak, da ga zastopajo in branijo. Če niso mogli ali pa niso hoteli zastopati programa, na katerem so bili izvoljeni, bi pa morali vrniti mandate narodu, da si izbere nove predstavnike. V najstrašnejših dneh obznane se je narod izjavil za prejšnji program svoje stranke in kdo si more predstavljati, da bo sedaj kar naenkrat za PP program, katerega so se radičevci z obema rokama oprijeli. Ni mogoče, da bi se narod dal sedaj ločiti od onega programa samo za te, ker Radič tako hoče in ker bi to njemu prijalo. Pri celi stvari je pa najgrši zasmeh, s katerim radičevci govorijo o svojem izdajalstvu. Ko so Radiča vprašali v Beogradu za vzroke njegovega preobrata, se je nasmejal: »Pa jaz sem znani zrakoplo-. vec!« Tako grdega zasmehovanja si še gotovo ni dovolil noben voditelj. Verujemo v narod in njegovo zavest, ki bo pokvarila račune brezvestnih ljudi.
Zloraba kmetskega imena.
Radič ni v celem svojem zgovornem ižvljenju nobene besede tolikokrat izrekel kot besedo kmet-seljak, seljaški. To naj bi pokazalo njegovo veliko ljubezen do seljaštva in spoštovanje do kmeta. Če bi bilo to iskreno, bi zaslužilo vso pohvalo. .
Vsaki politični stvari, pri kateri sodeluje, daje tudi seljaški pečat ter zahteva, naj se vnese beseda seljak, seljaški. Ko se je ustvaril opozicijonalni blok, je bila Radičeva zahteva ime: blok narodnega sporazuma in seljaške demokracije. Sedaj, ko je pa nastala vlada radikalov in radičevcev, ji je pa v svojem glasilu »Dom« dal naslov »narodno seljaška vlada«. Menda predstavljajo v tej vladi radikali narodni, radičevci pa seljaški del.
Sedanje svoje zaveznike radikale je Radič kar črez noč izjednačil s svojo stranko. Radikali so po najnovejših izjavah radičevcev istotako seljaška stranka po svojem ustroju in po svojem razumevanju. Radikali in radičevci imajo iste programe, tako se hvalijo sedaj radičevci in radi tega naj bi bilo prišlo do narodno-selja-ške vlade. Preko te vlade je postala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev seljaška država, kralj Aleksander pa narodni in seljaški kralj.
Tako pripoveduje danes Stjepan Radič.
Radikalna stranka je pa povodom razprave o sporazumu v svojem poslanskem klubu svečano izjavila, da ostaja popolnoma pri svojem dosedanjem programu. V sporazumu z radičevci ni radikalna stranka spremenila ničesar ne od svojega politično-državnega in ne od socialnega programa. Če se torej radikali danes seljaška stranka, so bili to tudi pred sporazumom z radičevci. Ali Radič ni tega sedem let priznal in je 7 let naziva! radikale »nasilno bando«. Sedaj so pa naekrat ti nasil-niki, ko so dosegli z obznano vrhunec nasilja, proglašeni za »seljaško« stranko.
Hvaljen Isus! živela republika! S tem pozdravom je Radič otvarjal svoje mnogoštevilne shode. Govoril je tudi o zlomljenem žezlu itd. In ko je skozi sedem let tako govoril, so vladali isti radikali in vladal je tudi kralj, ki sedaj vlada.
Lepo bi bilo, če bi bila radikalna stranka v resnici in po duhu kmetska ali seljaška. Če si tudi mislimo, da je to v resnici, se moramo pa le vprašati, kako da Radič tega sedem let ni videl. Če vidi šele danes radikale kot seljaško sfranko, si izdaja s tem najslabše spričevalo, ki ne zadostuje niti za političnega vajenca, kaj šele za voditelja naroda. Ko si je hote ali nehote izdal tako slabo spričevalo, se še pa vedno ne misli umakniti iz političnega delovanja, ampak še hoče biti naprej vodja naroda.
Da bi zadušil grajo in kritiko svojega preobrata in svoje sramotne kapitulacije, vpije zopet na ves glas o seljaštvu in in seljaški demokraciji. Kaj pomeni ta seljaška demokracija, so dovolj občutili seljaški poslan-* ci v seljaškem klubu. Ko so zahtevali jasna pojasnila, niso dobili odgovora, ampak vodstvo jih je s psovkami vrglo iz kluba. Po načelu seljaške demokracije bi moral vladati in odločevati seljaški narod, Radič je pa začel čisto novo politiko popolnoma nasprotno od svoje prejšnje, brez seljaških poslancev, brez seljaškega kluba in tudi brez seljaškega naroda. Ko so nekateri poslanci izjavili, da ne odobravajo nove politike, jih je Radič pozval, naj odložijo mandate. Na odgovor, da jim je mandate dal narod, in da bodo narodu polagali račun, je pa Radič zavpil nad njimi: »Jaz sem vam dal mandate, meni odgovarjate in ne narodu!« In to naj bo seljaška demokracija?
Zapisana in v javnost iznešena je Radičeva izjava, da si je vse svoje velike politične parole ali gesla izmislil, da bi z njimi podžigal, a če to ne bi podžgalo* bi si bil kaj drugega izmislil. Radič torej brez sramu prizna, da je varal svoj narod, svoje kmete, prizna, da ni govoril resnice, ampak same laži. To pomeni, da je svoj narod, zlasti seljake vlekel za nos in da ga je smatral za nerazsodnega. Sedaj se vidi, kaj je njegova velika ljubezen za seljaštvo in njegovo veliko spoštovanje
LISTEK.
t tlm£ IMfc ttM
Zgodbe napoleonskega
vojaka.
Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil AL B.
20
Šli smo čez malo brv. Ker so bili za vozom na čep dejali enega izmed sodov, so se vojak z vrčem gnetli okrog njega in pili drug za drugim. Ko je furir to. videl, ae je razjezil. Z oblastnim glasom je zaklical:
»S kako pravico plenite tu?«
Več maroderjev se je nato okrenilo; ko pa so videli» da smo saimo trije, ker so bili drugi brez zadržka odšli naprej, je odgovoril nekdo:
»Aha, ti stari glumač bi tudi rad imel kaj od tega . . . prav tako . . . Zato ti pa ni treba vihati brk Na, potegnil«
Podal mu je vrč. Furir ga je vzel in pil in pri tem mene pogledal postrani.
»Na, fant«, je rekel nato, »če si kaj žejen. Vince je tovrstno!«
»Hvala«, sem mu odgovoril.
Nekateri izmed okrog stoječih pa 90 zaklicali:
»Proč, proč! Čas je!«
»Ne, ne!« so vpili drugi. »Počakajte . . . Poglejmo še ■enkrat.«
»Pomislite, tovariši«, je rekel furir z glasom poštenjaka; »saj veste . . . sila ni prida . . .«
»To je res«, je posmehljivo^ rekel neki tambor, ki je krnel veliki triogelnak počez potisnjen do pleč, in pomežtik-nil, »to je res, a le tiho bodi, oskubili bomo kokoš kot se spodobi. Čemu bi človek na vse gledal!«
Furir ni rekel nič več. Zdelo se mi je, da ga je mene «ram.	>
»Kaj hočete> prijatelj?« je rekel in pospešil korak, d« M došel tovariše. »V vojni ne more biti drugače . . . človek vendar ne sme poginiti od gladu in žeje!«
Mislim, da bi bil zaostal, ako bi se ne bil bal, da ga primejo. Jaz pa sem postal zamišljen in sem rekel sam pri «ebi:
»Taki so pijanci! Včasih se jim oglasi vest ... ko pa ugledajo vrč, pozabijo-na vse.«
Proti deseti uri zvečer smo slednjič ugledali posamezne ognje na mračnem griču na desni stranii od Gane-ritza in od starega grada, v katerem je tudi brlelo nekaj luci. Bolj zadaj v ravnini je migljalo več drugih ognjev.
Noč je bila svetla. Hudo deževje je bilo razjasnilo nebo. Ko smo se bližali bivoku (prenočišču pod mfilim nebom), nam je nekdo zaklical:
Kdo je?«
»Francija!« je odgovoril Furir.
Srce mi je utripalo, ko sem pomislil, da bom v nekaterih minutah zopet videl stare tovariše, ako so še živi.
Od skednja, ki je stal pol streljaja oddaljen od vasi,, se nam je že bližala straža, da nas pregleda. Prišli so k nam, in njih poveljnik, star, sivolas podporočnik, ki je nosil pod plaščem rOko v obveza, nas je vprašal, odkod in kam in če nismo spotoma videli kaj kozaških oddelkov. Furir je odgovoril za nas vse. častnik nam je nato odgovoril, da je Souhamova divizija zapustila ganeriško okolico. Ukatzal nam je, naj gremo z njim, da pregleda naše potovrače. Molče smo šli za njim miimo ognjev, okrog katerih so bili legli spat vojaki, čezinčez pokriti s posušenim blatom. Niti eden se ni ganil.
Slednjič smo prišli k skednju. Bila je stara opekarna. 'Široka streha je bila podprta s stebri, ki so šest do sedem čevljev visoko moleli k tal. Zadaj so bile naložene velike zaloge lesa. Znotraj je bilo toplo. Bilo je zakurjeno in naokrog je dišalo .po žganem kamenju. Prostor pred pečjo je bil poln vojakov, Id so bili s hrbti naslonjeni na steno in so sladko spali. Svtit ognja pod črnim tramovjem je švigal preko njih. Ob stebrih so se svetile piramide, sestavljene iz pušk. Zdi se mi, kakor bi še sedaj videl vse te Stvari; čutim, kako gorkota prešinja moje telo, vidim tovariše, kojih suknje se pričenjajo kaditi bliziu ognja, kako molče čakajo, da bo častnik nehal Citati potovnice ob og-hfja temnordečem svitu. Zbujen je bil en sam star, suh, ogorel vojak Noge je bol položil navslcriž, med koleni je držal čevelj ter ga krpal z nitjo, vdieto v šilo.
Jaz sem bil prvi, kateremu je častnik vrnil potovnicid z opombo:	I
»Vaš bataljon najdete jutri1 dve uri odtod pri To« gauu.«	' I
Stari vojak, ki me je opazoval, je nato roko položil na tla in mi s tem pokazal, da je tam še prostora. Sedel sem poleg njega in obuti sveže nogavice on nove čevlje, ki sen» 'jih bil dobil v Lipskem. To mi je silno dobro delo.
Starec me je vprašal:
»Ali pojdeš zopet k polku?«	J
»Da, k šestemu v Torgau.«
»Odkod pa prihajaš?«
»Iz bolnišnice v Lipskem.«
»Saj ti je videti — dobro si rejen. Tam so te mastili s perutnino, mi pa tukaj jemo s praznega krožnika.«
Ozrl sem se na speče tovariše in sem videl, da je prav povedal. Teh ubogih novincev je bila samo še kost in ko* ¿a. Bili so rumeni kot vosek, bledosivih, nagubančenih obrazov. Človek bi bil mislil, da se sploh ne morejo več dr» žati pokomcu.
Čez nekaj časa je nadaljeval starec:
»Ali si bil ranjen?«
»Da, pri Lutzenu.«
»Štiri mesece v bolnišnici!« je mrmral in našobil spodnjo Kstnico. »Kakšna srečal Jaz pa prihajam iz Špa* nije. Veselil sem se, da bom zopet našel cesarske take kot leta 1807 . . . Sama jagnjeta . . . Čedalje slabše je, to moram reči.«
Tako je tiho govoril sam s sabo, ne da bi se zmenili zame, in je s stisnjenimi ustnicami vlekel nit kot pravil čevljar. Tampataim je tudi pomeril čevelj, da vidi, če gai šiv ne tišči. Slednjič je šilo spravil v tornister, obul čevelj an se po strani ulegel na slamo.
Bil sem tako utrujen, da sem se moral siliti k spanju. Čez eno uro sem pa vendar trdno zaspal.
Drugo jutro smo šli s furirjem Poitevinom in s tremi drugimi vojaki zopet na pot. Najlprej smo prišli na veliko cesto, ki pelje ob Lahi. Vreme je bilo vlažno. Veter je vabinkal reko in prav na cesto metal pene.
Celo uro smo že hiteli» kar zaUiče furir:
»Porod«	r
seljakov. Vse to si je on izmislil. Seljaško ime je rabil samo za to, da to ime blati. To ime mu je bilo lažnjiv naslov ali firma za doseganje čisto drugib ciljev. Ko je seljaško ime zvezal s svojo vratolomno politiko, je to ime tako žalil in zlorabljal, kakor še nihče pred njim in upamo tudi, nihče več za njim, ker seljaški svet ne bo ■več dopustil, da bi ga kdo na tako brezvesten način slepil in varal.
Prijateljem kat. dijaštva.
Velika kulturna in gospodarska borba, ki je v naših dneh bije slovensko ljudstvo, zahteva bolj kakor kedaj neustrašenih in pošteni kulturnih ter gospodarskih delavcev. Ravno katoliška akademska mladina pa, ki ji je v bodočih desetletjih namenjeno to visoko ter častno poslanstvo in ki je vsekdar izpričala, da je uresničevanje njenega programa v popolnem skladu s težnjami slovenskega ljudstva, doživlja dandanes trdo preizkušnjo; splošni gmotni krizi se je pridružila nova nevarnost. Pokazalo se je namreč v zadnji dobi, da so na delu sile, ki hočejo s pristranskim podeljevanjem štipendij onemogočiti študije najrevnejšim izmed akademikov, sinovom kmetov in delavcev.
Trikrat se je bila obrnila katoliška akademska mla dina na slovensko javnost za pomoč in trikrat je bilo slovensko ljudstvo v svoji ljubezni dokazalo, da zna lajšati življenjske težave svojih najzvestejših sinov in je s prispevki omogočilo obstoj akademske menze v Ljubljani, ki je navzlic raznim nasprotnikom skozi tri leta vzdrževala do 150 revnih kat. akademikov.
Tekom let pa so se draginj ske razmere poslabšale, zato in pa da se obstoj akademske menze zasigura za več let, se je izkazala potreba, da se prihodnje šolsko leto poleg vsakoletne običajne nabiralne akcije izvede tudi efektna loterija v prid akademski menzi. V težki za vesti odgovornosti stopajo koncem letošnjega študijskega leta podpisani pred slovensko javnost s tem naznanilom in pa v trdnem prepričanju, da bo slovensko ljudstvo tudi ob tej velikopotezni akciji stalo naši katol. akademski mladini ob strani z materijalno in moralno podporo, z dobro voljo in odprtim srcem.
t Ant. Bon. Jeglič,	t Andrej Karlin,
škof ljubljanski	škof lavantinski .
Andrej Kalan, dr. Anton Korošec ds. Matija Slavič, stolni prošt nar. poslanec univer. prof.
Ivan Brodar, narodni poslanec, Franc Časi, stolni kanonik, Karel čeč, ravnatelj, Jan. Goleč, gl. urednik, Adolf Dostal, banč. uradnik, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj, M. Krajnc, tajnik, dr. Jos. Leskovar, odvetnik, dr. Ivan Slokar, banč. ravnatelj, Jože Stabej, ravnatelj drž. borze dela, dr. Ivan Stanovnik, odvetnik, dr. Iva» Tomažič, stolni dekan, Cilka Krekova, prof. Dolenčeva, dr. Kodretova, Mara Vatovčeva.
delokrog Zveze obe oblasti. Slavnost se bo vršila po sledečem sporedu:
Ob pol 10. uri zapojo tovariši pevci v cerkvi »Ti, o Marija«. Nato odkrije in blagoslovi superior vojne mornarice v. p. p. Monsig. Karol Kokalj spominsko ploščo. Zbor zapoje »Blagor mu«.
Ob 10. uri pred cerkvijo začetek cerkvene slovesnosti. Govori Fr. Bonač, tajnik Zveze. Za govorom sledi sv. maša, pri kateri bo igrala godba. Po maši zapojo pevci žalostinko »Vigred se povrne«, nakar intonirajo bivši vojni kurati »Libera« za padle vojake. Po končanih molitvah zapojo pevci »Oj Doberdob« in Marol-tovo harm. nar. pes. »Oj ta soldaški boben«. Nato otvo-ri predsednik Zveze, major v p. Martin Colarič občni zbor, na katerem podajo funkcijonarji svoja poročila. Slede pozdravi in govori. Vsi govorniki naj pred občnim zborom prediože osnutek govora. Nihče ne sme govoriti več kot pet minut. Po pozdravih in govorih se bo volil poslovni odbor in dva revizorja za leto 1925-26 ter se bo določil kraj občnega zbora in sestanka za prihodnje leto. Slučajnosti. Godba zaigra »Bože pravde«. Ob 2. uri popoldne poseben sestanek vseh zaupnikov Zveze v samostanski dvorani.
Pevci, pripravite dobro objavljene pesmi. Zbirališče pevcev pred shodom v samostanu. Kratka izkušnja ob 9. uri v samostanski dvorani.
Polovična vožnja je dovoljena. Shranite dobro in ne oddajte nikjer voznih listkov (kot nekateri lani); za
vožnjo nazaj velja isti listek in pa izkaznica, ki jo dobite na Brezjah. Tam bodo dobili udeleženci tudi pravila Zveze s sliko spominske plošče, j __ Tovariši, vsi na Brezje in ob vsakem vremenu! —■ | Vajeni discipline držite jo tudi brezpogojno na Brezjah' j in pokorite se v vsakem oziru rediteljem, ki bodo imeli trobojne znake na levem rokavu.
Sestanek je namenjen vsem tovarišem brez razlika mišljenja in strank, ki so služili v svetovni vojni, pri kateremkoli vojnem odredu ali polku.
Tov. zaupnike prosimo, naj nam javijo, če le mogoče, število udeležencev iz posameznih krajev, da bomo mogli obvestiti železnico glede potrebnega števila voz oziroma posebnih vlakov. Iz Ljubljane bo vozil takoj po rednem gorenjskem vlaku v nedeljo ob pol 8. uri proti Otočam posebni vlak, ki se bo vračal iz Otoč ob pol 5. uri tako, da bo imel v Ljubljani zvezo z vsemi drugimi vlaki.
Godba, obstoječa iz 50 mož se opoldne razdeli na dve skupini.
Na veselo svidenje 30. avgusta na Brezjah!
Odbor ZSV. v Ljubljani,
Pripomba za udeležence iz bivše Štajerske. Poseben vlak iz Maribora bo vozil v soboto, dne 29. avgusta t. L okrog 1. ure popoldne ter bo sprejemal udeležence na vseh postajah od Maribora do Litije. Udeleženci iz stranskih prog naj urede svoj odhod tako, da se lahko pridružijo posebnemu vlaku. Vrnitev bo v nedeljo po

Ponosna sem
oa svoje bete perilo. 1 Kdor hoče
tati cd enako sadno* belo perilo, man uporabljati Samo najboljša pralna sredstva. Tako sredstvo pa Je samo ,&ize)a"-<n!kk
SESTANEK IN OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH VOJAKOV IZ SVETOVNE VOJNE NA BREZJAH
dne 30. avgusta L L
Nekaj dni nas samo loči od sestanka na Brezjah, j katerega smo lansko leto sklenili. Obenem s sestankom j se bo odkrila spominska plošča v cerkvi in se bo vršil j tudi občni zbor ZSV. Pravila zveze so potrjena ob ljub- s ljanskega in mariborskega velikega župana in obsega '
GAIEIAPIILO
Obstal je bil in vihal nos po zraku kot lovski pes, ki nekaj voha. Vsi smo poslušali, a nd!simo ničesar mogli slišati zaradi šumenja valov na bregu in vetra v drevesih. Poitevin pa je imel boljše uho kot mi.
»Tam zadaj streljajo«, je rekel in pokazal proti gozdiču na desni str aru. »Morda stoji sovražnik nam nasproti ■— glejmo, da mu ne 'bomo tekla naravnost v žrelo. Najboljše storimo, da gremo v gozdič in previdno nadaljujemo svojo pot. Na drugi strani bomo potem videli^ kaj se godi . . . Ako so Prusi ali pa Rusi> se umaknemo nazaj, da nas še videli ne bodo. Ako pa so Francozi, pojdemo naprej.«
Vsak je priznal, da ima furir prav; na tihem sem se čudil pretkanosti tega starega pijanca. Krenili smo torej s ceste v gozdič, Poitevin naprej, mi pa za njim z nabitimi puškami. Tiho smo stopali in obstali na vsakih sto korakov ter poslušali. Streljanje se je bližalo. Streli so padali posamezno in odmevali po globelih. Furir je rekel:
»Streljavkarji so. Opazujejo poizvedovalni oddelek konjenice, ker jim oni ne odgovarjajo.«
Zadel je pravo: deset minut pozneje smo našli med drevjem bataljon francoskih pešcev, ki so kuhali med vTe-sjem, v daljavi pa so se kozaški oddelki vili čez sivo ravnino od vasi do vasi. Nekaj streljavkarjev na robu gozda je streljalo na jezdeoe, katerih pa streli skoro že niso več dosegali.
»O, zdaj ste pa že kar doma, prijatelj«, mi je smehljaje rekel Poitevin.
Dobre oči je moral imeti, da je mogel iz take daljave čitati polkovo številko. Jaz pa sem zaman napenjal oči: videl sem samo bedne, v cunje zavite postave z ostrimi nosovi, mrzlično žareoimi oči in ušesa, ki so stala od glave zaradi upadlih lic. Plašči so jim bili trikrat do štirikrat preširoki. Človek bi jih slkoro imel za kolobarne plašče, ker so delali toliko giib po rokah in čez kolke. O blatu in nesnagi niti ne govorim: bil je grozen pogled1.
Ta dan mi je bilo dano izpregledati, zakaj so Nemci kmalu po naši zmagi pri Lipskem delali tako vesele obraze.
Krenili smo k dvema majhnima šatoroma, kjer so v njih bližini trije ali štirje konji ščapali redko travo. Tam
sem našel polkovnika Loraina, ki je bil s tretjim bataljonom poslan na levi breg Labe. Bil je dolg, suh mož z rjavimi bilki in ne posebno pohlevnega obraza. Z nabranim , čelom nas je gledal prihajajoče. Ko sem mu pokazal po-tovnico, je samo rekel:
«Pojdite ik svoji stotnijil«
Odšel sem, misleč, da bom pač spoznal nekaj tovarišev četrte stotnije. Toda izza Liitzena so spojili stotnije s stotnijami, polke s polki, divizije z divizijami. Ko sem prišel v znožje hriba, kjer so taborili grenadirji, nisem spoznal nikogar. Ko so me ljudje videli prihajati, so me gledali po strani, kot bi hoteli reči:
»Ali bi ta tudi rad juho? Le počasi! Najprej bodemo videli, kaj je prinesel za v kotel.«
Sram me je bilo, ko sem vprašal, kje leži moja stot-nija. V tem pa je koščen veteran z dolgim, kot orlov (kljun upognjenim nosom in širokimi pleči, okrog katerih je opletal stari, ponošeni plašč, dvignil glavo, v me uprl oči i in potem mirno rekel:
»Glej, glej! Ti si, Jože! Mislil sem, da si že štiri me-I sece pod grudo.«
Zdaj sem šele spoznal ubogega Cebedeja. Moj obraz ga je menda omehčal, kajti ne da bi vstal, mi je stisnil roko in zaklical:
»Klipfel! . . . Jože je tu!«
Drug vojak, ki je sedel na bližnjem kotlu, je okrenil glavo in rekel:
»Ti si, Jože? Poglej no! Torej nisi mrtev?« To je bilo vse, s čimer so me pozdravili! Sila je napravila iz teh ljudi take sebičneže, da so mislili samo na sebe. Cebedej pa je vendarle ohranil dobro srce. Pogledal je druge tako, da so se ga zbali, ter me povabil, naj sedem k njegovemu kotlu. Ponudil mi je svojo žlico, ki jo je nosil v plaščevi gumbnicL Jaz pa sem hvaležno odklonil njegovo ponudbo, ker sem prejšnji dan pametno storil, da sem se oglasil pri mesarju v Riesi in v torbo spravil tucat klobas, dobršen kos kruha in stekleničico žganja. Razvezal sem torej telečak, vzel ven klobase in dal dve Cebe-deju. Kar solze so mu stopile v oči. Hotel sem jih tudi drugim tovarišem ponuditi nekaj, Cebedej pa je uganil
_ moje misli, mi s pomenljivim obrazom roko položil na rano
•in rekel:
»Kar lahko oddaš, tudi lahko obdržišl«
Potem se je umaknil izmed tovarišev. Jedli smo in fe* pili malo žganja. Drugi so molčali in nas gledali po strani, Klipfel je bil zavohal česnov duh. Obrnil se je k nam In rekel:
»Hej, Jože, jej no iz našega lonca! Za vraga, tovaričd so vendar tovariši!«
»Je že prav!« je odgovoril Cebedej. »Zame so kk» base najboljši tovariši. Kadar nanese, jih človek vedno »o» 1 pet najde.«
Potem je sam zopet zadrgnil mojo torbo in mi rekel:
»Shrani» Jože! ... Že dalje kot mesec dni nisem je* del tako dobro. Zate ne bo škoda, boš videL«
Pol ure pozneje je boben zapel k zbiranju. Streljava karji so se zopet združili z nami. Seržant Pinto, ki je bil med njimi, me je spoznal.
»Hej!« je rekel. »Torej site vendar odnesli zdravo ta» žo! To me veseli . . . Prišli ste pa ob slabem času. —i Slaba vojna — slaba!« je pristavil z glavo majaje.
Polkovnik in poveljniki so zajahali in odmarširali smo, Kozaki so se umaknili. Zato smo poljubno puško vzeli pod pazduho ali pa preko rame. Cebedej je korakal poleg mene in pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo izza Liitzena; najprej o veliki zmagi pri Bautzenu in Wurschenu, o hitrih' pohodih, da prehitimo bežečega sovražnika, o veselju nad zaletom proti Berlinu; potem o premirju, ko so čete poč» vale po raznih vaseh; dalje o prihodu španskih veteranov, groznih ljudi, ki so bili navajeni plenitev in so učili mlade vojake živeti na stroške kmetov.
Nesreča pa je nanesla, da se je proti koncu premirja! vse dvignilo proti nam. Prebivalstvo nas je črtalo. Za našim hrbtom so podirali mostove, obveščali Pruse, Ruse in druge sovražnike o našem najmanjšem premikamjju fin nam vsakokrat, ako nas je zadela nesreča, skušali še bolj škodovati, namesto da bi nam pomagali. Močno deževje nas je popolnoma zdelalo, j	Palje prihodnjič.) j
Toro. prsne karamele so Vaša najcenejša zdravila l
istem redu. Vlak bo odhajal iz Otoč okrog 5. ure popoldne. Natančen vozni red se objavi takoj, ko ga prejmemo od železniške uprave. Pevci, ki žele imeti besedilo in note zgoraj navedenih pesmi, dobe iste brezplačno pri mariborskem odboru ZSV.
olitični ogled.
DRŽAVA SHS.
V	dobi političnih počitnic je vsekakor najživahnej-ši Stjepan Radič. Sedaj se je iz morskega kopališča Baška že povrnil v Zagreb, a je, kakor poprej v kopališču, tudi sedaj na povratku neprestano govoril.
Neprestane Radičeve izjave
so zelo neprijetne vladnim zaveznikom radikalom. Do gotove meje so pa le izjave tudi vznemirljive, ker Radič, ixlkar je centralist, kaže tudi na tem polju razne strankarsko politične namene. Enkrat napoveduje svoj politični pohod med srbske seljake, potem snubi gospodarske in trgovske kroge, zadnjič se je pa predstavil celo kot voditelj narodnih manjšin ter je dajal obljube, ki no noben način ne gredo v račun radikalom in nikakor ne spadajo v okvir vladne politike.
Nezadovoljni so pa tudi radičevci
iti sicer vsled vedno bolj očitne nenaklonjenosti radikalov napram vsem željam in zahtevam, ki jih iznašajo. Radičevci se doslej niso mogli uveljaviti niti pri dovolj malih vprašanjih imenovanja velikih županov in še nižjih oblastnih in upravnih činiteljev ter prihajajo do spoznanja, da so po prav nizki ceni ali pa celo zastonj kapitulirali. Ko je Radič napovedoval velik pro-speh in povzdigo Dalmacije ter hrvatskega gospodarstva in trgovstva, je pa čez vse to napravila križ zadnja
pogodba z Italijo.
Govorilo se je že, da bo radi te pogodbe odstopil radičevski minister za trgovino dr. Krajač.
Minister je te vesti sicer zanikal češ, da zanj ni vsled te pogodbe povoda za ostavka, ker je pogodba brez njega sklenjena, upa pa, da se bo na njej povodom razprav v ministrskem svetu in v parlamentu še marsikaj spremenilo. Če se to ne zgodi, bo pa za nas prav slabo, ker bodo po tej pogodbi imeli Italijani velike koristi in bodo povrh še s svojim brezposelnim delavstvom preplavili naše kraje.
Ministrski svet
od začetka skupščinskih počitnic pa do danes še ni imel prave seje,, ker se je v Beogradu od 18, zbralo skupaj samo 6 ministrov. Sedaj se pričakuje večja delavnost. Posvetovalo se bo radi zastopstva naše države pri Društvu narodov, radi konference predstavnikov Male an-tante, radi raznih imenovanj in ukazov itd. Sejo ministrskega sveta zahteva tudi vojni minister, da se odkloni predlog in želja radičevcev po pomilostitvi vojakov Hrvatov, ki so bili kaznovani radi prestopkov proti vojnemu zakonu in radi raznih republikanskih izjav.
O Pašiču
pravijo razna — tudi zdravniška poročila — da je na poti popolnega okrevanja, trdi se pa tudi, da se s politiko ne bo mogel več baviti kot doslej. Razširile so se tudi vesti, da bo prevzel vodstvo radikalne stranke Ljuba Jovanovič in da bi se pod njegovim predsedstvom lahko že na jesen sestavila kaka širša vlada. Ljubo Jovanovič take vesti zanika ter pristavlja, da je položa j sedanje vlade dober in trajen.
NEMČIJA.
V	nedeljo je bila v Berlinu velikanska proslava republikanske državne ustave. Te proslave so se udeležili republikanski pristaši iz cele države in udeležba je bila ogromna — okrog 500.000 ljudi. Nemški nacijonalisti in fašisti so skušali motiti proslavo, ponekod se je celo streljalo in pretepalo, a je bil kmalu zopet vzpostavljen mir in red.
Radi carinskih zakonov so začeli socialisti z ostro opozicijo in pri tem soglaša z njimi tudi del krščanskih socialistov ali centruma.
Porenje je od francoskih zasedbenih čet izpraznjeno. samo Düsseldorf je še ostal zaseden in je izpraz-njenje, kakor se raznaša po listih, odgodeno do konca tega meseca.
FRANCOSKE TEŽAVE.
O položaju v Maroku je vrhovni poveljnik francoskih čet podal svoje poročilo francoski vladi, v katerem pravi, da je ofenziva Rifancev začela nepričakovano in da so Francozi imeli večje poraze vsled nezvestobe mnogih marokanskih plemen, ki so se priključila Abd-el-Krimu. Ta razpolaga z vojsko 40.000 dobro oboroženih mož. Poročilo povdarja. da francoske čete junaško vztrajajo in da se položaj v vsakem oziru popravlja.
Ustaje so izbruhnile tudi v Siriji, predsednik francoske vlade pa trdi. da so to samo navadni izgredi, nastali vsled prepirov na sultanovem dvoru, kjer so eni člani Francozom naklonjeni, drugi pa ne. Ti sultanovi rojaki in dvorjani so organizirali napad na francosko postojanko. Pri tem napadu so imeli Francozi sicer izgube, ker se je napad popolnoma nepričakovano iz-
vršil, cela stvar pa ni tolikega pomena in posledic, kakor se zatrjuje po raznih angleških listih.
OBTOŽBA BIVŠEGA SULTANA.
Te dni se je začela v Angori sodnijska razprava proti bivšemu turškemu sultanu Mohamedu VI. Sultana so odstavili začetkom leta 1922, odšel je v San Remo in sedaj je obtožen, da je tam sam ubil ali pa dal ubiti svojega osebnega zdravnika Rešad pašo. Zdravnik Rešad paša je šel z sultanom prostovoljno v pregnanstvo, sedaj je bil pa najden mrtev v svojem stanovanju, ki se nahaja tik sultanovih soban. Sultanova družina je razširila vest, da je zdravnik izvršil samomor, turška vlada pa tem vestem ne verjame in bo sedaj sultana najbrž obsodila radi umora — seveda v njegovi odsotnosti. Rodbina umrlega zdravnika bo dobila odškodnino, ki se odšteje od tega, kar turška država prispeva za vzdrževanje sultana in njegove rodbine.
prireditve.
ORLOVSKI TABOR V PTUJU
se je izvršil vkljub slabemu vremenu prav zadovoljivo. Ob 10. uri se je začel premikati veličasten sprevod kolesarjev, konjenikov, narodnih noš, Orlov, Orlic in naraščaja na Florjanski trg, kjer se je vršilo zborovanje. V imenu pripravljalnega odbora je vse navzoče pozdravil prof. dr. Kotnik, v imenu mestne občine pa podžupan g. Blažek. Nato je nastopil prvi slavnostni govornik dr. Sušnik, ki je v vznesenem govoru slavil Orlovstvo kot organizacijo, ki naj prerodi naš narod v Kristusovem duhu. Za njim je navdušeno pozdravljen nastopil predsednik Orlovske Podzveze g. dr. Joža Basaj, ki je v svojem govoru razvil program Orlovstva in njega pomen za družino, družbo in državo. Po taboru se je podal sprevod v proštijsko cerkev, kjer je zbranim govoril v navdušenih besedah g. prof. J. Vreže opominjajoč mladino na poglavitne čednosti, ki morajo dičiti vsakega Orla. Gospod profesor je služil na to tudi sv. mašo za taborjane in točno ob 12. uri je bil končan dopoldanski program.	.-*"	— -*—
Popoldansko prireditev pa nam je pokvaril ljubi dež. Ko so nastopili člani s prostimi vajami, se je vlilo kakor iz škafa, pa telovadci se niso uklonili. Strumno se med dežjem in zrnci toče izvajali vaje do konca. Mokri do kože, pa vedrih lic so odhajali s telovadišča. Vsa čast junakom! Milejše je bilo nebo Orlicam. Nastopile so brez dežja in proizvajale proste vaje prav dobro. Ko so zapustile telovadišče pa je zopet i začelo liti. Mislili smo, da morajo končati. Pa pokazati so se hoteli še mali. Korajžno je prikorakal moški naraščaj in med dežjem mično izvajal proste vaje. Ker je bilo telovadišče in orodje v vodi, je tehnično vodstvo moralo prepovedati lahko atletiko in orodno telovadbo, da se ne bi zgodila nesreča. Žal nam je bilo, da nismo mogli videti teli najzanimivejših točk, pa tudi brez teh smo videli, da je naša mladina v dobri šoli: Orel jo pripravlja najboljše za bodoče naloge in naša želja je: Vsa mladina naj vstopi v njegove vrste. Bog živi!
Odbor Orlovske Podzveze, Ekspozitura Maribor, si šteje v prijetno čast, da se prisrčno zahvali vsem, ki so pripomogli, da je tabor dne 2. avgusta vkljub slabemu vremenu tako lepo uspel. Zahvaljujemo se predvsem obč. zastopu mesta Ptuj za mestni balkon in prisrčen pozdrav po g. podžupanu Blažeku, mestni komandi za posojene klopi in mize in za obisk prireditve, gg. slavnostnim govornikoma dr. Sušniku in dr. Basaju, našemu mladinoljubu g. prof. Vreže-tu za pridigo in sv. mašo, mil .g. proštu M. Jurkoviču za cerkev in poset prireditve, kakor tudi vsem udeležencem, ki so vkljub dežju prihiteli na naš praznik in vztrajali z nami do konca. Hvala Vam vsem in Bog Vas živi.
Orlovska Podzveza, Ekspozitura Maribor.
K 701etnici Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru. V dneh 5., 6. in 7. septembra 1925 obhaja Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Mariboru 701etnico svojega obstoja. Spored proslave bo sledeč: V soboto, dne 5. septembra, zvečer sprejemni večer s komerzom. V nedeljo, dne 6. septembra, ob 8. uri zjutraj slavnostna služba božja, ob 10. uri slavnostno zborovanje katoliških pomočniških društev. Popoldan društvena veselica na Gamfcrinovem vrtu. V pondeljek, dne 7. sept., poučni izlet gostov na Falo in v slučaju ugodnega vremena k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Vsa okoliška društva se naprošajo, naj v soboto in v nedeljo opustijo svoje društvene prireditve ter se udeležijo slavnosti Kat. pomconiš-kega društva.
Izlet. Katoliška Omladina v Mariboru ima v nedeljo, dne 16. t. m.» izlet , v Slov. Bistrico ter priredi v dvorani hotela »Beograd« gledališko, predstavo »Skriven zaklad.« Po pozni službi božji in med igro nastopi društvena godba s krasnimi točkami. Zrijatelji mladine se uljudno vabijo k obilni udeležbi!
Veselica Katol. Lzobraž. društva v Krčevini pri Mariboru. Imenovano društvo si želi v doglednem času zgraditi društveni dom, ki naj bi postal središče vseh katoliško mislečih Krčevincev. G. Kolarič je podaril društvu prav lep kos zemljišča. Drugi društveniki so se tudi zavezali, da bodo pomagali vsak po svojih močeh. Društvo pa želi tudi vse dobro misleče pritegniti k sodelovanju. Zato priredi v
soboto, dne 15. t. m., na praznik, veliko veselico na pro-* štorih g. Ileca, gostilničarja onstran kapele sv. Ane.
Jarenina. Naše Katoliško prosvetno društvo priredi Y sciboto, dne 15. t. m. Ob treh popoldne po večernicah dve gledališki igri m sicer: petdejansko »Roka božja« in ša-ljiv prizor »Vedeževalka.« Predstava se vrši na prostem, Vabljeni ste vsi od blizu in daleč!
Gornja Sv. Kungota. Ponovitev zgodovinske žalo-igre »Devica Orleanska«. Dne 15. avgusla na praznik Marijinega Vnebovzetja ponovi Katoliško prosvetno društvo v Gornji Sv. Kungoti prekrasno zgodovinsko igro »Devica Orleanska« v petih dejanjih ob pol 4. uri popoldne, hitro po blagoslovu. Naj nobeden ne zamudi te lepe prilike, videti za majhen denar tako velepomem-« bno igro, ki človeka pretrese, ko vidi preprosto deklico, ki si jo je Bog izvolil za velika dela. umreti veselo radi' izdajstva strašne mučeniške smrti. Srčno vabljeni vsi, iz sodednih župnij, Sv. Jurija, Svečine, št. Ilja in od Sv. Križa, ne bo vam žal!
Mladinska dneva priredi Prosvetna zveza v Mariboru dne 15 .avgusta po poznem sv. opravilu in sicer: na Lož-nem za rogaško dekanijo in pri Devici Mariji na Kamnu za vuzeniško in marenberško dekanijo. Na vsakem govori po en odposlanec Prosvetne zveze ter po en zastopnik moške in po ena zastopnica ženske mladine. Na Ložnent govori kot odposlanec Prosvetne zveze tajnik g. Marko Kranjc, kot zastopnik moške mladine g. M. Napotnik, kot zastopnica ženske mladine gdč. M. Bercetova; pri Devici Mariji na Kamnu pa kot odposlanec Prosvetne zveze g, podravnatelj semenišča Josip Krošl, kot zastopnik moške mladine g. Šedivy,' kot zastopnica ¡ženske mladine gdč. N. Činžarjeva. Vsa mladina rogaške, vuzeniške in marenber-ške dekanije je prijazno vabljena, da se polncštevilno Ur-deleži te mladinske prireditve, kjer se bo znova navdušila za vse dobro, lepo in plemenito. Bog živi!
Mladeniški shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. se vrši V nedeljo, dne 23 .avgusta, na najslovesinejši način. Ob 9-uri slavnostni pohod Orlov, Orlic, naraščaja in mladeni-čev, organiziranih v Marijinih družbah in'mladeniških zvezah iz lenarške dekanije z godbo na čelu skozi trg. Ob pol 10. uri pridiga in sv. maša, nato mladeniško zborovanje z govori, deklamacijami in s petjem na samostanskem: dvorišču. Ob po treh popoldne pridiga in slovesne večer^ niče, olb pol štirih telovadba naraščaja, Orlov in Orlic. Vmes zapojeta antonjevški in benediški mešani zbor pet krasnih pesmic in ©pregovori Orel besedo o pomenu or-lovske organizacije. Mladeniški iz vseh župnij lenarške de kanije, ki ljubite Boga in Marijo in krščansko prosveto, ki ste iz srca vdani sv. cerkvi in naši jugoslovanski domovin^ to bo vaš prelepi dan, zato na veselo svidenje v največjem številu v Jeruzalemu Slovenskih goric — pri Sv. Trojici!
Dekliški shod pri Mariji Snežni vzbuja po celi dekani j i lenarški veliko pozornost. En glas gre povsod: k Mariji Snežni pa gremo vse, da se priporočimo Materi božji, se vsestransko poživimo in obenem navžijemo krasnega razgleda po večnolepih Slovenskih goricah.
Svetinje pri Ormožu. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, to je v soboto, dne 15. t. m., obhaja orlovski odsek pri Svetinjah petletnico svojega obstoja. Na predvečer bo ob pol 8. uri mirozov, nato poklonitev venca na grob ustanovnemu članu br. Gustlu Krpač. Dne 15. t. m. ob 9. tiri dopoldne: sprejem gostov v Ivanjkovcih. Ob pol 10. uri: slovesna sv. maša v cerkvi Svetinje. Po sv. maši tabor pred) cerkvijo. Popoldne ob treh javen telovadni nastop na vrtu? g. Franc We'berja v Ivanjkovcih. Sodeluje domača sve* tinjska godba. Očetje in matere, bratje in sestre ter vsi prijatelji naše orlovske mladine, ne pozabite, da se vršii dne 15. avgusta t. 1. pri Svetinjah lepa cerkvena slovesnost (žegnanje) in druga je orlovska, petletnica, zato pridite v prav obilnem številu! Okrepčila bodo nudili šotori' pri telovadišou. K obilni udeležbi vabi odbor. Bog živil
Sv. Jernej pri Ločah. Dekleta Marijine družbe so v nedeljo, dne 2. t m, vprizorile igro »Ljubezen otroka Marijinega« in pa »Brez zajuterka«, in sta obe dobro uspeli. Dohiček se porabi za novi Marijin tron, kateri se nosi pri procesijah. Nameravani srečolov je izostal. Vsem darovalcem raznih predmetov: Bog plačaj!
Polzela. Orlovski odsek priredi v nedeljo^ dne 16. t, m., popoldne po večernicah, pod župnijskim koeolcem pre davanje »Kaj smo doživeli Slovenci na svetoletnem romanju v Rim leta 1925.« Predava č. g. Ante Karo iz Šoštanja. Vabimo vse, katerim ni bilo mogoče iti osebno v Rim, da se romanja udeležijo vsaj v duhu. Vstop vsakomur prost in brezplačen. Prirejene bodo tudi zasilne klopi«
Bog živil	a tfj
•
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Mariborski stolni dekan g. dr. Ivan Tomažič je imenovan za papeževega hišnega prelata, ravnatelj Cirilcve tiskarne g. dr. Anton Jerovšek, škalski dekan Ivan Rotner in nadžupnik iz Laškega dr. Kruljc so pa imenovani za častne tajne papeževe komomike. Vojniški župnik .Janez Toman je imenovan za dekana dekanije No-vacerkev in škof ga je imenoval duhovnim svetovalcem. — Tretjeredna skupščina duhovnikov naše škofije ima 17. avgusta občni zbor cb 10. uri dopoldne v mariborskem samostanu čč. oo. frančiškanov. Vsi1 člani pododbora po de-kanijah se naj tega važnega občnega zbor a gotovo ude— ležijo.
Velike ¿spremembe na kmetijskih šolah v Mariboru.
Hvaležni smo požrtvovalnemu g. ravnatelju A. ¿mavcu, da je pod gornjim našlovcm podal nekaj zgodovine o boju, ki se vrši za širšo javnost neopaženo» «a to važno gospo-»
dairsko šolo. Vemo, da dela sedajna vlada tudi samo na podlagi krajevnih informacij. Resnične težnje našega kmet skega razvoja so pri tem postranska stvar. Lačni šol in slovenskega napredka smo živeli do preobrata samo od nemških drobtinj. Ta položaj hočejo sedaj nekateri gospodje izrabiti v svoje svrhe. Imamo še sicer kmet. strokovnjake iz stare Avstrije, toda vse kaže, da hečejo samo živeti na račun naroda. Vsako važno gospodarsko vprašanje J-ugoslavije se reši med štirimi stenami. Na vprašanje kmetijskih šol v Mariboru se še povrnemo.
V šk. dijaško semenišče v Mariboru so sprejeti: VII. razred: Draš Stanko iz Vojnika, Juranovič Alojz od Sv. Križa pri Ljutomeru, Klasinc Anton iz Cirkovc, Ober-žan Jožef iz Loke pri Zidanem mostu. VI. razred: Tro-bina Stanko iz Šoštanja. V. razred: Majcen Jožef od Sv. Tomaža pri Ormožu. IV. razred: Bombek Ivan od Sv. Marjete niže Ptuja, Brilej Jožef iz Dobja pri Planini. III. razred: Fajdiga Alojz iz Dobja pri Planini, Snučič Viktor iz Sv. Križa pri Ljutomeru, Weingerl Janko od Sv. Barbare pri Mariboru. II. razred: Partel Franc iz Rečice v Sav. dolini, Volasko Adolf iz Dobja pri Planini, Vošnak Štefan iz Griž, Vošnjak Jožef iz Št. Jurja ob juž žel. I. razred: Feguš Alojz od Sv. Marka niže Ptuja, Grudnik Jakob od Sv. Frančiška, Jelen Martin iz Št. Pavla pri Preboldu, Klančnik Ernst iz Vojnika, Kle-menčič Anton iz Sromelj, Kotnik Janko iz Guštanja, Medved Martin iz Cirkovc, Mlaker Štefan iz Sv. Andraža v Halozah, Perkovič Viktor od Sv. Križa pri Slatini, Poštovan Matej iz Gor. Radgone, Potočnik Jurij iz Slov. Gradca, Rabuza Anton iz Št. Jurja ob juž. žel., Rakuš Franc od Sv. Barbare v Halozah, Rop Franc od Sv. Lenarta v Slov. gor., Srebre Beno iz čadrama. Tašič Franc iz Št. Ilja pod Turjakom, Založnik Vincenc iz Zibike.
Knjižnica Proisvetne zveze v Mariboru je otw>rjena. Knjige se izposojujejo vsak dan od 9. do 12. ure in popoldne od 4. do 6. ure, v pcxndeljek in četrtek pa še od 6. do 7. ure zvečer. Škoda je časa, ki mine brez koristi. Pri knjižnici Prosvetne zveze pa dobite proti malenkostni pristojbini in vpisnini knjige, ki vam bedo nudile mnogo pouka in razvedrila. Prosimo, prepričajte sel
Romanje k Materi Milosti v Mariboru. Vsi romarji, ki nameravajo letos romati k Materi Milosti, se obveščajo, da je v petek ob 6. uri zvečer romarska pridiga s slovesnimi litanijami. Na praznik je služba božja po navadi ob 6. uri zjutraj in oib 'A 10. uri dopoldne. Vmes od pol 5. do pol 12. ure so po možnosti vsake pol ure tihe sv. maše. Za spevedovanje je tudi dovolj spovednikov preskrbljenih. Pridite v prav obilnem številu obiskat Mater Milosti v novi baziliki, ki je bila dne 11. avgusta pred 25 led posve-čenal
Zagoneten umor v Mariboru? Zadnjič smo poročali med mariborskimi novicami, da je šel narednik Geč sam pod: železniški stroj, ki mu je odrezal glavo. Prvotno je vse mislilo, da se je prostovoljno vrgel pod vlak, ki mu je zdrobil glavo. Pri raztelesenju pa se je dognalo, da je bil narednik mrtev položen na progo. Z vso upravičenostjo se domneva, da je bil storjen zločin. Ka!ko in kaj — to je zavito v temo.
Težko ga je poškodoval. V Hočah pri Mariboru se je doigral zadnjo solboto zvečer slučaj napada, ki je zahteval eno poškodovano žrtev, katero so morali prepeljati v mariborsko bolnico. Posestnik Anten Viher v Hočah je počakal 241etnega kovaškega pomočnika Hinka Šiauberja pred kovačnico, ko je šel z dela. Komaj je stopil Štauber te delavnice, ga je Viher z vso silo mahnil s polenom po glavi in ga pcdrl na tla. Prelomil mu j s lobanjo, radi česar je padel Štauber v nezavest. V takem stanju ga je Viher zavlekel v bližnjo drvarnico, kjer je Štauber ležal celo noč v nezavesti. Drugi dan so šee prepeljali ranjenca v mariborsko bolnico.
Novice iz Št. Ilja v Slov. gor. V Strihovcu se je v soboto zvečer na svojem stanovanju ustrelil žandarme-rijski postajevodja v pokoju g. Josip Vouk. Pokojni je že dalje časa bolehal na hudi sklerozi in hudo trpel. Storil je dejanje brez dvoma v stanju duševne zmedenosti. Bil je pri Štiljčanih splošno priljubljen. Zadnjo soboto pa je v Selnici zasul pesek pri kopanju želarja Henrika Krofič. Kopal je pesek za novo cesto. Rajni zapušča več nepreskrbljenih otrok.
Pomenljive svečanosti v Solčavi. Kapelica na vasi bo do dne 15. t. m. iizgotovljena. Delo je umetniško, a v domačem slogu. Stebri s kapitelji in oboki so izklesani iiz lepega domačega marmorja. Kip Srca Jezusovega pa je kras no izvršil domači umetnik Ivan Cesar iz Mozirja. Blagoslovit pride dne 15. t. m. kalpelico in kip prevzvišeni vladika ljubljanski dr. Antcin Bonaventura Jeglič, ¡ki Ibo obenem celo župnijo na ta dan posvetil presv. Srcu. Slovesnost, ki bo združena s procesijo, se prične ob devetih dopoldne. Kapelica je postavljena v trojni spomin, oziroma namen: I. v čast Srcu Jezusovemu, 2. v spomin padlih vojakov, 3. v spomin posvečenja župnije presv. Srcu. Zato ima tudi lepe, v marmor vsekane inapise: na oboku: »Srce Jezusovo, bodi naše rešenje«, znotraj nad kipom: »Cela župnija posvečena 15. 8. 1925«, in pod kipom, oziroma ped menzo je pa velika plošča z napisom: »Našim diragim v vojni pad lim«, in pod njem se blesti 62 imen. Razven tega vidimo na obeh straneh pri kipu dve marmorni plošči, ki nosita imena 59 ustanoviteljev, vrlih solčavskih kmetov, fantov in deklet. Na obeh -obokih se blesti napis: »Blagoslovitev in posvečenje izvršil dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski.« Velika je vnema Solčavanov za čast 'božjo, da zmorejo stroške za komaj plačane nove zvonove in zdaj še za kapelo, ki bo stala kakor precejšen zvon. Zate jim bo pa tudi ljubi Bog povrnil. — Dne 15. avgusta pride tudi naš pri-1 ljubljeni poslanec g. Vlado Pušenjak. Kdor hoče z njim govoriti, bo na razpolago v zadružni dvorani. — Isti dan i popoldne imamo: slovesno zaobljubo domače orlovske dlu žine na tele vadišeu ab prisotnosti prev*višenega vladike s sledečim sporeddife -ob ■ treh ! J^ipoitfave slovesnfe^ečer^-;
niče (pete litanije štiriglasne), nato telovadni nastop na telovadišču» nagovor med telovadbo in zaobljuba. Nato je prosta zabava na telovadišču, kjer bo vsak dobil potrebna okrepčila, seveda brezalkoholna, za mal denar. Dobiček gre za kapelico v vasi. Okrepčevališče je odprto celo popoldne in brez vstopnine. Pri telovadbi je vstopnina poljubna. Vabimo vse prijatelje in turiste od blizu in daleč.
Toča in neurje. Od Sv. Jurija ob Taiboru nam poročajo: Naš kraj je obiskal silovit vihar s toče, ki nam je v nekaj minutah oklestila ter uničila poljske pridlke. Prav žalosten je bil pogled na vinograde, kjer je ležalo grozdje odbito kar po tleh. Oves smo morali pokositi. Rešili smo samo ovseno slamo, zrnje je ostalo na njivah. Hmeljski na sadi, 'koruza in sploh vse, kar je bilo zunaj, je nepopisno grozno opustošeno. Silen vihar je gnal točo celo v kozolce, kjer imamo shranjene nažete žitne snope in celo tukaj nam je povzročila toča precej škode. Vsi Šentjurčani smo žalostni ter preplašeni, kakor pogorelci. S tem žalostnim poročilom v »Gospodarju« se obračamo do naših poslancev, naj se potegnejo za nas težko prizadete v Beogradu in pri davčni oblasti.
Srebrni mašni jubilej v Mozirju. Mozirski g. župnik Krcšlj je povabil za dne 5. t. m. k sebi tovariše-duhovni-ke, ki so primicirali pred 25 leti. Zahvalno sv. daritev je služil župnik s Polenšaka g. Podplatnik, domači g. župnik je maševal za smrtno ponesrečenega g. tovariša brezniš-kega župnika Volčiča in monsignorja dr. Medveda. Pridi-goval je jubilantom ptujski kapucinski gvardijan g. Ladis-lva Hazemali.
Blagoslovljena je bila dne 9. t. m. v Kokarjih v Sav. dolini nova brizgalna tamošnje požarne brambe.
Skala ga je ubila. Iz Celja nam poročajo:. Ob cesti iz Celja proti Laškem je kamnolom, kjer lomijo kamenje za cestni predeč. Zadnji petek so zopet razstreljevali s smodnikom skalovje. Navrtali so več lukenj v kamenje, pa še predino so užgali smodnik, se je (na vrhu odlomila velika skala, ki je drvela v dolino. Skala je zadela ob spodaj stoječega Čaterja mlajšega iz Pečovnika in ga tako poškodovala, da je kmalu nate umrl.
Opekarna zgorela. Zadnji četrtek krog 10. ure zvečer je začela goreti opekarna posestnika Kožuha v Trnovljah pri Celju. Sploh so požari v okolici Celja in posebno še krog Vojnika takorekoč na dnevnem redu. Že dolgo časa se sumi, da gre pri teh požarih za hudobno, maščevalno roko.
Prostovoljno gasilno društvo v Trnovljah pri Celju je
praznovalo v nedeljo, dne 2. t. m., proslavo blagoslovljenja novega gasilnega doma, ki je bil le po domačinih in večer nih urah zgrajen. Dopoldan se je vršila v Celju sv. maša, katero je daroval preč. g. opat Peter Jurak Pevski zbor gasilnega društva Babno je pod spretnim vodstvom gosp. Mihelčiča pel pri sv. maši. Po maši se je vršil obhod po mestu, nato pa odhod v Tnnovlje, kjer je došle pozdravil vaški župan (gasilec) Fr. Kcšenina, v imenu dništva pa načelnik g. Fazarinc. Obema govornikoma se je zahvalil tov. Franc Špeglič, tajniški namestnik Zveze, ki) je s poseb nim ponosom omenil, da ga veseli, da zamore čestitati v imenu starešinstva JGZ temu šele leta 1924 ustanovljenemu društvu, ki si je v tako kratkem času nabavilo vse potrebno, da zamore nastopiti vsak čas prati elementarnemu sovražniku. Pred razhodom so prišli z vozovi še gasilci iz Litije z zastavo. Nato se je vršil obed in bil ob 2. uri nastop v navzočnosti dveh zastav, Litija in Gaberje. Gasilci so korakali pred Gasilni dom, kjer je bila ¿brana mnogoštevilna množica občinstva. Pred blagoslovitvijo so deklamirala dekleta v lepo. izbranih besedah. Nato se je vršilo blagoslovljenje Gasilnega doma po preč. g. dekanu Ivanu Toman iz Vojnika, ki se je v jedrnatih besedah spominjal delovanja tega tako vnetega društva ter gasilstva vobče. Nadalje je čestital v imenu starešinstva JGZ tov. Franc Špeglič k navedeni pridobitvi, omenjal zasluge, ki si jih je to društvo pridobilo in pozival navzoče, da ostanejo zvesti svojemu prostovoljno prevzetemu poklicu, da bodo ponos gasilski organizaciji, kakor tudi mili domovini. S posebno vnemo je naglašal pridnost in delavnost teh gasilcev tov. Gajšek, župni tajnik iz Litije. Tov. Fazarinc se je prav srčno zahvalil za vse prijazne besede ter vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli do izvršemja stavbe in do te sijajne prireditve. Da pa je prireditev tako lepo iz padla ter je bilo vse tako vzorno pripravljeno kljub slabemu vremenu, gre zasluga pred vsem odboru, potem pa: gdč. Križanovi in gdč. Kocmurjevi iz Trnovelj, g. Antonu Potočniku iz Vojnika, kakor tudi tov. Košenini, ki je ves čas prav pridno nabiral razne prispevke. Tudi nam je dolžnost, da se zahvalimo g. Josipu Stožirju, ki je tuje goste (gasilce) tako prijazno pogostil in tako pokazal pravo smisel za gasilstvo. Naj bo izrečena še enkrat najlepša hvala vsem in vsakomur, ki se kljub deževnemu vremenu ni u-strašil napora in pripomogel na eden ali drugi način k tej sijajni prireditvi, ki ostane Trnovljčanom gotovo v neizbrisnem in trajnem spominu. — Prostovoljno gasilno društvo Trnovlje pri Celju.
Vlom v krčmo. V noči od zadnje sobote na nedeljo so doslej še neodkriti uzmoviči vlomili na GrcIbeLnem v gostilno Jožefa Kincla. Vlomilci so odnesli meka;j denarja, cigarete, alkoholne pijače in pet namiznih prtov.
Prisiljena kopel. Iz Rimskih toplic smo prejeli: Dne 8. t. m. se je zgodila pri Vrbljanšekovem mlinu ob cesti iz Rimskih toplic proti Jurkloštru avtomobilska nesreča, ki je pa, hvala Bogiu, končala brez težjih posledic. Pri omenjenemu mlinu sta se srečala na ovinku graščinski avto in tovorni voz vsak od svoje strani. Avtomobil se je preveč izognil ter štrbunknil s potniki vred v jez. Potnikom se ni zgodilo nič drugega, kakor da so se prisiljeno skopali, avtomobil pa 90 tudi še tisti dan izvlekli iz vode.
Z nožem ga je zaklal. Zadnjo nedeljo smo doživeli Drameljčani tale žalosten in vse obsodbe vredni slučaj: Letar1922 je brat Karla Dolgonoč, ki je bil kaznovan radi £efefrg£<uftvora na l^-let ječft> «Šel iz zapora ¡In isB ikJatii po
okolici Št. Jurija. Mastnak Franc iz Dramelj je to zvedel in naznanil orožništvu, da se kaznjenec potepa po okolic^ na kar ga je orožništvo vjelo in prignalo spet v zapor. Sedaj sedi v Mariboru, kjer pa svoje kazni radi bolezni ne bode preživel. Njegovega brata Karla Dolgonoč je to dejanje strašno razburilo in je bil radi tega na Mastnaka zelo hud. Iskal je vedno prilike, da pride z Mastnakom skupaj in obračunata med seboj. Obetal mu je vedmo, da mu bo naznanilo, ki ga je napravil na orožništvo, drago plačal. Po dolgem času sta se končno v nedeljo, dne 2. t. m., sešla slučajno v krčmi Fr. Zdolšeka v Dramljah, kjer je Dolgonoč zopet začel Mastnaku groziti. Iz tega je nastal najprej prepir, v katerem je Dolgonoč najprej podrl Mastnaka na tla, ta je pa takoj nato vstal, zagrabil za nož in mu ga porinil med rebrnico pod grlom s tako močjo, da si ranjenec niti ni mogel noža iz rane izdreti. Ko pa so mu ga drugi izdrli, je padel takoj ves okrvavljen na tla in kmalu nato tudi v gostilni izdihnil.
Srezki poglavar v Mariboru levi breg nam je poslal tale uradni popravek: Ni res, da bi bil uradni popravek z dne 25. 2. 1925 neresničen, ki trdi, da odvetnik dr. Milan Gorišek tedaj ni bil član direktorja, upravnega sveta ali gerentsvta okrajne hranilnice v Št. Lenartu. Res j a, da je omenjeni uradni popravek resničen in da odvetnik dr. Milan Gorišek dne 25. 2. 1925 ni bil član direktorija, upravnega sveta ali gerentsitva okrajne hranilnice v Sv. Lenartu, ker je bil imenovan članom gerentskega sosveta ■okrajne hranilnice v Št. Lenartu šele z razsodbo oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 27. 3. 1925, br. 1685. Srezki poglavar: dr. Ipavic.
Kdo ve, kje se nahaja fant Stanko Filipič? Morebitna poročila naj se pošljejo župnemu uradu sv. Jerneja-Loče.
Izkaz darov za Dijaško večerjo v Mariboru od dine 16. junija do danes. V živilih: g. Firbas od Sv. Marka niže Ptuja dva vagona (krompirja. V denarju: Nek dobrotnik po g. ravnatelju dr. Jerovšeku 1041.25 din.; Posojilnica v G. Radgoni 500 din.; nabrano na gostiji Alojza Kolar in Ane Korošec v Polzeli 260 din.; knjigovez Koračin v Mariboru 200 din., Krošelj Franc, župnik v Mozirju, kot kruh sv. Antona 200 din.; na biserni gostiji Franc Vizovišek v Ge-tovljah nabrano 165 din.; na gostiji Breznik-Fekonja, Sp. Porčič, nabrano 121.50 din.; Franc Roškar od sedmine po pok. Matiji Gomilšek, kmetu v Bišu, 100 din.; na sedmimi po umrli Mariji Simonič (župnik Alt pri Sv. Andražu v SI. gor.) 38 din.; Franc Roškar pri sedmini Marije Brumen, rojene Lubec, Sv. Bolfenk v Slov. gor., 30 din.; bančni uradnik g. Reisman, Maribor, 15 din.; kruh sv. Antona (Sv. Benedikt v Slov. gor.) 5 din. — Vsem darovalcem se najprisrčnejše zahvaljuje odbor Dijaške večerje v Mariboru.
Dopisi.
Črna v Mežiški dolini. (Pomembni dnevi.) Dolgo že ni svet čital o našem gorskem kraju. Zato pa danes nekaj več. V zadnjem času je doživela naša župnija pomembne zgodovinske dneve. Lansko jesen, dne 19. akt. smo blagoslovili novo razširjeno pokopališče. Vbod na pokopališče krasi lepa zidana stavba, v kateri se nahaja na eni strani prostor za oblačenje duhovnika, na drugi pa mrtvašnica; vmes med obema majhen stolpič, pod katerim se pride na pokopališče. Nad vhodom na sprednji strani je pomenljiv napis: »Naj neha se "tukaj sovraštvo — prepir, kjer je našel človek zaželjeni mm« Na gornjem kraju ob ograji stoji nova kapelica, v kateri je pokopališki križ. Ta kapelica ima pa še poseben pomen. V njej sta vzidani na znotranjih straneh spominski mar mornati plošči z imeni vseh v svetovni vojni padlih črnjanov: 69 jih je. Med ploščama pa visi lična svetilka, ki jo je podaril načelnik tukajšnjega cerkvenega stavbenega odbora z napisom: »V spomin padlim junakom občine Črna v svetovni vojni 1914—1918! Daroval Janez Geršak.« Poleg tega je v tej kapelici tudi vložena pušica, s krakim zgodovinskim opisom našega pokopališča. Blagoslovil je ob veliki udeležbi vernikov omenjenega dne razširjeni del pokopališča s križno kapelico vred č. g. dekan dr. Franc Cukala ob asistenci čč. gg. Ivana Hornböcka, župnika v Mežici, Ivana Hojnika, župnika iz Koprivne, Ljud. Viternika, župnika iz Javorja, Josipa Dobravca, župnika iz Črne in Ant. Ravšla, kaplana v Črni. Na tem pokopališču pa se nahajajo tudi znameniti grobovi. Dne 28. maja 1919 je bila v Črni bitka med jugoslovanskimi četami in nemškimi volksverovci. Po enotirnem boju so zmagali Jugoslovani. V tej bitki so padli štirje Slovenci od ljubljanskega pešpolka, in sicer: Ho«tnik Leopold, štabni narednik, rojen v Mirni, Mišič Ivan, poddesetnik, rojen v Podgori pri Novem mestu. Jerina Alojzij, pešec, rojen v Št. Jurju pri Kranju, in Centa Ivan, pešec, rojen v Velikih Laščah. — Vsako leto dne 28. maja obhajamo obletnico s sv. mašo v cerkvi, ob grobeh na pokopališču pa je primeren nagovor in molitve za rajne. Letos smo postaviil tudi nagrobni spomenik z imeni padlih junakov. Zgoraj je napis: »V bitki v Črni dne 28. majnika 1919 padli junaki ljubljanskega pešpolka.« Spodaj pod imeni pa: »Slava za domovino padlim junakom!« Odkritje spomenika se je izvršilo ob letošnji obletnici; pri tej priliki je imel krasen in pomenljiv govor tukajšnji gospod kaplan Anton Ravšl, ki se je sam takrat kot vojak udeležil zasedbe Koroške po Jugoslovanih in je isle dni korakal skozi črno. Poleg omenjenih Slovencev je padlo istega dne tudi pet volks-verovcev Nemcev, in sicer: Wanggo Edmund, dijak iz Celovca, Perko Janez, Koprivnik, Sommer in Schwarz Kurt, dijak, drugih podatkov o Nemcih ni. Pri podružnici Sv. Helene v Podpeči pa je pokopan Ivan Vatkovič, ki je padel istega dne na Rišperku v Podpeči in ima tudi nagrobni kamen, ki so ga postavili, podpeški radarji. Ker že popjimjein pokopališče,- naj omenim tudi,, da sta,
tu pokopana dva ruska vojna ujetnika: Kultišov Ivan iz penzinske gubernije, umrl dne 5. marca 1916, in Wo-lodni Nikita iz lomske gubernije v Sibiriji, umrl dne 1. maja 1917 in končno tudi italijanski vojni ujetnik Alfonso Raimondo, od kod, ni znano, umrl dne 4. novembra 1918. V tretjem delu tega dopisa hočemo opisati blagoslovitev našega novega velikega zvona. Binkoštni pondeljek smo se peljali po novi zvon na železniško postajo Prevalje. Bilo je sedem krasno ovenčanih vozov —župnik z obema cerkvenima ključarjema in družice. Ob 12. uri smo odrinili s kolodvora; spredaj 23 kolesarjev za njimi trije vozovi družic, nato voz z župnikom in ključarjem, za tem pa na krasno ovenčanem vozu zvon. katerega so peljali štirje konji; za vozom zopet štirje vozovi družic. Pogled na cel sprevod je bil naravnost veličasten. Celo Prevalje nas je z radostjo pozdravljalo. Ko dospemo na Poljano, so nas pozdravili tamošnji podružnični zvonovi, ki so prvikrat zapeli lani na kvater-no nedeljo v adventu. Na Poljano so nam prijezdili nasproti jezdeci iz Črne. Ob 2. uri popoldne se približamo Mežici. Tukaj nas je sprejela rudniška godba in med krasno donečimi pozdravnimi zvoki mežiških zvonov, ki so bili blagoslovljeni lani dne 7. septembra, smo se ustavili za oddih v Mežici. Potem nadalje proti Črni. V Žerjavu — rudniški topilnici — so nas pozdravili prvi črnski župljani, ki so postavili lep slavolok s: »Pozdravljen novi zvon!« V Mušeniku — grofovskem nad-gozdarskem uradu —■ je bil sprejem. Tja so prišli nasproti razni uradi, šolska mladina z učiteljstvom, orožniki, finančna straža, razna društva in velikanska množica ljudstva. Pevski zbor je zapel v pozdrav dve primerni pesmi, nakar se je razvil sprevod po določenem redu proti vasi Črna. Topiči so se oglasili in iz vojne ostali mali zvon je veselo pozdravil svojega bodočega tovariša. Od Mušenika do Črne se je pomikala nepretrgana vrsta ljudstva. Tako smo došli v črno pred župnijsko cerkev, kjer je imel domači fotograf obilo dela in je napravil razne posnetke za slike. Domači gospod župnik se kočno v izbranih besedah zahvali vsem, ki so darovali za zvon, ki ga imamo pred seboj, in se priporoča za nove nadaljne žrtve za srednji zvon, da bo veselje polno. Na praznik Presv. Trojice pa se je vršila glavna slavnost — blagoslovitev. Nebrojna množice se je zbrala ta dan. Blagoslovitev je izvršil č. g. dekan dr. Fr. Cukala ob asistenci vseh treh sosednih gg. župnikov in domačih duhovnikov. Na zvonu, ki tehta 2100 kg, je podoba župnijskega patrona sv. Ožbalta, zgodovinski napis: »Začel sem peti leta svetega — tisoč devetsto dvajset petega, ko je novo mašo pel — naš Alojzij Dervodel.« Drugi napis je: »Kar vojna sila je pobrala, nazaj je volja ljudstva dala.« Glas ima krasni »H«. Boter je zvonu blagorodni gospod grof Jurij Thurn s svojo soprogo blagorodno gospo Zofijo. Zvon je vlila livarna »Zvonoglas« v Mariboru in je ponos cele Mežiške doline. Dne 5. julija pa smo spremili pred oltar našega novomašnika, č. g. Alojza Dervodela. Po dolgih 24. letih je pozdravila naša župnija zopet novomašnika domačina. Pred 25. leti je daroval svojo prvo daritev č. g. Franc Božič, sedanji župnik v Št. Danijelu nad Prevaljami; leto potem pa č. g. Ru-pert Rotter, nazadnje župnik v Kotmarivasi na Koroškem, ki pa je umrl pred nekaj leti v Kortah pri Železni Kapli. Letošnjega č. g. novomašnika so spremili k prvi sv. daritvi mnogoštevilni duhovniki, med njimi č. g. dekan dr. Fr. Cukala, č. g. Anton Benetek, dekan na Zihpoljah pri Celovcu; pridigar pa je bil č. g. Fr. Šenk, župnik v Št. Jakobu v Rožu (Koroška). V slavnostnih prostorih pri Matevžu so se govorile razne napitnice. h. g. novomašniku kličemo: Na mnoga leta!
Središče. Krajevna organizacija SLS v Središču ob Dravi priredi v nedeljo, dne 16. avgusta, po rani sv. maši v Društvenem domu iaven političen shod. Poročata gg. poslanca Bedjanič in Žebot. Somišljeniki, domačini kakor tudi okoličani, pridite v obilnem številu!
Bukovžlak pri Teharjih. Neskončna božja previdnost je poklicala v soboto, dne 8 .t. m., po kratki in mučni bolezni g. posestnika Mihaela Jesenka v 66. letu starosti k sebi. Bil je vzoren soprog, oziroma oče, nad vse skrben in marljiv posestnik ter glObokoveren. Kmetska zveza, kmet-sko-delavska hranilnica in posojilnica ter Kat. prosvetno društvo pa zgubijo z njim enega najvnetejsih in najboljših sotrudnikov. Obilno spremstvo domačinov in znancev iz bližnje in daljne okolice k večnemu počitku je pričala o njegovi veliki priljubljenosti med nami, kar bodi tudi njegovi nad vse čislani rodbini v tolažbo. Vsi bodemo o-hranili našega Mihaela Jesenka vedno v blagem spominu!
Sv. Krištof pri Laškem. Dne 23. avgusta imamo spet občinske volitve, ker je bil prejšnji Občinski odbor na željo demokratarjev razpuščen. Volišč bo kot dosedaj troje. SLS ima na vsakem volišču posebno skrinjico: pri1 Sv. Šte fanu drugo, pri Sv. Jederti tretjo, pri Sv. (Krištofu četrto. Ostali Skrinjici sta orjunsko-demokraitski. Vsi pristaši slovenske in občinske avtonomije bodo (kot en mož volili s Slovensko ljudsko stranko, da kmetske in delavske sovražnike vržejo iz občinske hiše. Gerenta, ki je na dopustu, sastopa zdaj demokrat Cencelj.
Sv. Krištof. Tukajšnji demokrati so povsod v javnosti trosili vesti, da so naši bivši odborniki SLS v občini pustili ogromne dolgove. Prosili so celo višje oblasti za dovoljenje, povišati obč. doklade, kar se jim pa ni posrečilo. Sedaj pa, ko se bližajo občinske volitve, imajo naenkrat občinskega denarja obilo, ter popravljajo ceste, seveda največ v agitacijske namene. Če je prejšnji odbor res pustil dolgove, kje ste pa denar sedaj našli? Ko so se prejšnji odborniki SLS trudili spraviti višjo postavko za ceste v proračun, ste bili »proti«, sedaj, ko ste Kavratno prišli do občinskega denarja, pa hočete ž njim tjudem peska v očina trositi. Toda varate se, dan obra-ftuna se bliža in potenrbodete dajali ;adgO(vi?rji t; H cxt
Sv. Krištof nad Laškem. Tukajšnji gerentski sosvet je v svoji seji dne 13. maja sklenil, povišati občinske doklade od 80 ria 150% ter je na podlagi tega sklepa gerent zaprosil pri višji oblasti za dovoljenje poviška. Za ta sejni . zapisnik je bilo precej zanimanja ter smo občani v veli- ' kem številu tudi protestirali proti povišanju.
Sladka gora. (Naše gospodarske potrebe.) Potrebna je nam cesta od Sladke gore do ceste od Loč na Ponikvo, oziroma od Poljčan na Ponikvo. Tu so že svoji čas mislili graditi železnično progo, ki danes pelje od Grobelnega preko Šmarja na Slatino in Rogatec. Bila bi tudi bolj naravna in združena z manjšimi težkočami. Pa merodajni či-nitelji so se ozirali na druge, seveda tudi vpoštevanja vredne razloge in zgradili so jo tam, mi pa si moramo prizadevati, da dobimo vsaj cesto. Saj je vsakemu jasno, kaka dobrota je za kraj dobra cesta. Zemlja in hiše ob cesti imajo večjo vrednost, duševno obzorje se nehote poveča, blagostanje zraste, ljudje in živina trpijo manj, blago se lož je izvaža in dovaža itd. Vedimo pa, da nam ceste ne bodo začeli graditi naši državniki. Zato mora iti ta misel od spodaj. Sami moramo začeti in ko imamo nekaj pokazati, pa se obrniti na taka mesta za nadaljno podporo, ki so po ustavi postavljena v državi zato. Vedimo pa tudi, da cesta ne zraste čez noč, kakor gobe zrastejo trumoma čez noč, ampak je treba tu vstrajati, dasiravno ta cesta ne bo dolga. Druga gospodarska potreba, ki je s potrebo ceste v zvezi, je železniška postaja med Poljčanami in Ponikvo. Ta proga je dolga 16 km. Oblast je sicer že uvidela potrebo te postaje in dovolila postajališče pri LipcglavL, pa pod takimi pogoji, da jih pri naših gospodarskih ratzmeralh ne moremo sprejeti. Zato moramo na vseh shodih, ki se vršijo v našem okraju, staviti resolucije, da se naj postajališče zgradi pod ugodnejšimi pogoji. Župani pa, katerih občine so za postajo zainteresirane, se prosijo, da naj to zahtevajo od državnega poslanca. Od tukaj se izvaža velika množina dobrega vina, lesa, živine itd., in čeravno sedaj tu skraja ne ibo blagovna postaja, vendar pa bodo prišli trgovci po kratki cesti v večjem številu sem, kakor pa tako daleč po ovinku. Te vrstice so pisane, da prešinja javno mnenje nas vse, ki imamo korist od teh podjetij, pa tudi one, katerim je dolžnost skrbeti za občni blagor. — Občan.
Pilštanj. V »Kmetskem listu« z dne 22. julija t. 1. si je neki dobro znani, samostojni zgagar privoščil tudi mojo malenkost. 1000 dinarjev dobiš, kakor hitro boš dokazal, da sem pri ogledovanju farovškega marofa kot bivši cerkveni ključar, le enkrat dobil v kuhinji tečen zajuterk. Ako pa tega ne dokažeš, te javno imenujem podlega laž-njivcai Zakaj se skrivaš pod izmišljenim imenom, ako si resnicoljuben, na plan s pravim imenom! Kar se pa v istem dopisu zadnjega stavka tiče, ti pa odkrito povem, ako me je kdo česa prosil, sem mu pomagal, ako sem le mogel, ne oziraje se na politično pripadnost. Vrnil sem pa dolg z obrestmi sam, brez rubeža. Valentin Riba — morda Smola — pa se Ti primi za nos.--Anton Lakošek.
Qospodarskt vesti.
Ne pozabite, da se vršijo dne 15. in 16. t. m. v Ljutomeru velike kasačke dirke, razstava konj itd. Zanimanje za te prireditve je vsestransko in pričakovati je, da se jih udeležijo številni gostje in vseh krajev, osobito iz Slovenije. Železniške zveze so ugodne, vczila na dirkališče na razpolago; okrepčila bodo pripravljena, tako da bode preskrbljeno za vse. Zato dne 15. in 16. vse v Ljutomer! — Posebno opozarjamo na to, da odhaja dne 16. 8. posebni vlak proti Gornji Radgoni iz Ljutomera ob 21.50 uri. Posebni vlak proti Mariboru odhaja iz Ljutomera ob 21.05 ter prihaja v Ormož cb 22.05, kjer ima zvezo proti Čakov-cu. V Praigersko prihaja ta vlak ob 23.28, kjer ima zvezo proti Zagrebu in Ljubljani ter dospe končno v Maribor ob 0.35.
Čebelarski shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja se vrši dne
15.	t m. ob dveh popoldne pri čebelnjaku g. Jurija Valen-ko v Cunkovcih, ne pa dne 16. t. m., kakor je objavljeno v »Čebelarju.« Ta sprememba je namreč zairadi občnega zbora Čebelarskega društva za Slovenijo, ki se vrši dne
16.	t. m
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljutomer priredi na Vnebovzetje, t. j. dne 15. t m., po rani sv. maši ob pol osmih v drevesnici narodne šole tečaj za jesenske cepljenje (okuliranje). Vabijo se vsi člani in prijatelji sadjereje, posestnik; in mladina!
Mariborski trg dne 8. avgusta 1925. Čeravno vročina že močno pritiska, je vseeno prišlo 10 slaninarjev na trg, kjer so prodajali svinjino po 20 do 25 din,, slanino po 25 din., na debelo pa po 21 din., in drob po. 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do 15 din., teletino po 12.50 do 17.50 din., svinjino po 20 do 25 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 30 do 40 din., svinjska pljuča po 15 din. in drob po 7 do 15 din. 1 kg. — Perutnina in druge domače živali: Teh je bilo; črez 1000 komadov in so se prodajali piščanci po 12 do 25 din., večji po 25 do 75 din. par, kokoši po 25 do 60 din., goske, race in purani mladi in stari po 30 do 120 din. komad, domači zajčki po 8 do 40 din., kozlički po 40 do 100 din., ovce po 125 din., kanarčki samci 100 din., samice 30 do 40 din., grlice 35 din. komad. — Krompir, zelenjava» druga živila, sadje in cvetlice: Tega vsega je bilo Okoli 100 vozov. Krompir se je prodajal po 4.50 do 6 din. mernik (7 Vi kg), ozilroma po 1.50 do 2.50 kg., česen po 4 do 5 din., čebula po 1.50 do 4 din. venec, solata po 2 do 3 din. kg, glavnata po 0.50 do 1.50 din., ohrovt in ohrovtna repa 1 do 1.50 din., zeljnaite glave 1.50 do 4 din., karfijol po 2 do 10 din. komad, stročji fižol (pasulji) 4 do 6 din. kg, kumarce 0.25 do 1.50 din. komad, .^tab hiščen S do 7 diru, liter, jajca; i , do r,Lt25 din. komad, trapistovski sk, 25 din. mleko 2,50;;d# 3 dm„
maslino olje 22 do 25 din., bučno, olje 16 do 18 din. log, maslo 40 din., kuhano maslo 54 din. kg, jabolka in hruške 3 do 7 din., češplje 3 do 5 din., ringloti 2 do 4 din., breskve 25 do 25 din., marelice 16 do 18 din., smokve 15 diin., grozdje 18 din. kg, .balancane 2 do 4 din., buče 2 do 5 din., melone 5 do 15 din. komad, jagode 12 do 14 din., borovnice 2 do 2.50 din., maline 8 do 10 din. liter. Cvetlice 0.50 do 7 din., cvetlice v loncih 10 do 62.50 din. komad. — Lončena in lesena roba 0.50 do 150 din. komad, lesene grablje 20 do 25 din., brezove metle 2 do 5 din., sodčki 75 do 125 din. komad. — Seno in slama:
V	sredo, dne 5. t. m., sta bila radi deževnega vremena samo 2 voza na trgu, v soboto pa so kmetje pripeljali 8 vozov sena in 10 vozov slame na trg. Cene so bile za seno 45 do 75 din., za slamo pa 25 do 37.50 din. za 100 kg, oziroma 2 din. za snoip. Seno in slamo kupuje sedaj večji-del vojaštvo.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 11. avgusta 1925.
Prignalo se je 25 konj, 21 bikov, 224 volov, 379 krav in 15 telet, skupaj 664 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: "debeli voli 1 kg žive teže od 9 do 9,50 din., poldebeli voli 7 do 7.75 din., plemenski voli 5.50 do 6 din., biki za klanje 6.25 do 7.75, klavne krave debele 6 do 6.75 din., plemenske krave 4.50 do 6 din., krave za klobasarje 3 do 4 din., molzne kTave 5.75 do 7 din., breje krave 5.75 do 7 din., «mlada živina 7.25 do 8 din., teleta 11 <25 din. Prodalo se je 420 glav, od teh za izvoz 192 v Avstrijo, 30 v Italijo.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. 8. 1925 se je pripeljalo 230 svinj, in 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 85 do 120 din,, 7 do 9 tednov stari 150 do 220 din., 3 do 4 mesece 250 do 300 din., 5 do 7 mesecev 350 do 450 din., 8 do 10 mesecev 600 do 720 din., 1 leto 750 do 850 din., 1 kg žive teže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve teiže 15 do 17.50 din. Prodalo se je 131 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 10—19 D. Telečje meso 12.50—19. Svinjsko meso sveže 15—25.
Jabolka vseh vrst in množin kupi Franjo Rudi, sadni izvoz. Pesnica pri Mariboru.
ŽITNI TRG.
šetev je sedaj že povsod končana; na podih pojejo zda|j cepiči in mlatilnice in drobijo iz klasja zlata pšenična zrna. Z letošnjo žetvijo smo v Sloveniji in sploh v celi državi lahke, popolnoma zado voljni. Pšenica, ječmen in rž so obrodile povsod dobro, obeta se nam pa še naravnost izvrsten pridelek koruze. Dasiravno je slabo vreme zlasti med žetvijo nagajalo, se je pospravilo žito v shrambe brez večjih nezgod. Edino v krajih, katere je obiskala toča in nevihta, je bila žetev žalostna, in takih krajev je letos v Sloveniji mnogo, kajti malokaitero leto so nam poročali o tako številnih in hudih nevihtah s točo, kot je letos Obiskala naše kraje. A naši ljudje ne cbupajo, če tudi jih je toča hudo oškodovala. Z požrtvovalnostjo sosedov in dobrih ljudi tudi oni ne bodo stradali. Saj se nam obeta še dobra letina ostalih poljskih pridelkov, katerim vremenske nezgode niso toliko škodovale.
Žita smo v Sloveniji toliko pridelali, da ga ne bo treba kupovati in uvažati iz Banata že v prvih zimskih mesecih, kakor lansko leto. Žito, zlasti pšenica, je skoro v vseh krajih prvovrstna. Lzborna žetev je bila tudi v Slavoniji, nekoliko slabša pa v Banatu. Žito v teh krajih je letos slabše kakovosti, kot je bilo lani ter tehta pri hektolitru povprečno za 1 kg manj, nege lansko leto. V Banatu in Slavoniji je za časa žetve in mlatve deževalo in radi tega novomlačeno žito še ni sposobno za trgovino, ker je preveč vlažno.
Iz ostalih evropskih držav prihajajo poročila o enako ugodni žetvi, kakor pri nas. Madžarska in Rumunija, Nemčija, Čehoslovaška in Francija imajo letos dobro srednjo žetev, katera jih bo za nekaj časa osvobodila tujega uvoza, lzborna žetev je bila v Bolgariji in ta država bi nam na evropskem trgu lahko občutno konkurirala, če ji ne bi žalostne notranje razmere ovirale zunanjo trgovino in izvoz. Iz Rusije prihajajo poročila o naravnost rekordni žetvi, toda te vesti so najbrž pretirane^ ker se ruska pšenica še na nobenem trgu ne ponuja. Najbrže si je hotela Rusija z vestmi o dobri žetvi pridobiti v inozemstvu večji kredit.
Položaj na našem žitnem tržišču je še nejasen. Stalne cene še niso ugotovljene in to trgovino silno ovira. Vsled skakajočih cen odbijamo inozemske kupce in tudi domačim kupcem je nakup onemogočen. Menjanje cen povzroča večinoma naraščanje in spreminjanje dinarske vrednosti. Če dinar narašča, se bojijo ¡kupci nakupovati, če pa pada, pa postanejo prodajalci dražji in do kupčije spet ne pride. Skrajni čas bi že bil, da se dinar stabilizira na gotovi višini; finančni minister je to že mnogokrat napovedal, toda njegove napovedi se niso uresničile.
Velika ovira za našo izvozno trgovino so slabe trgovske pogodbe, katere smo sklenili z državami, ki so kupovale dosedaj, pri nas žito in moko. Te države so se zaščitile z visoko uvozno carino ter tako onemogočile naš izvoz pri dosedanjih cenah. Naši pridelovalci pa bodo zopet težko cene znižali, ker se jim potem prodaja ne splača in ne pokrije pridelovalnih stroškov. Stroji in kmetijske potrebščine, zlasti umetna gnojila so se vsled visoke carine, katero predvideva nova tarifa, tako podražili, da mora naš kmet žito, svoj edini pridelek katerega še lahko prodaj podražiti* če noče celo leto težko delati v svojo izgubo. Saj truda, katerega je imel z delom na svojih poljih, mu ni mogoče poplačati, pa naj svoje .pridelke še tako podraži.
V	naši žitni trgovini je položaj zdaj sledeč:
Pšenica izkazuje zelo slab promet, ker je še premalo suha za prevoz. Tako n. pr. so morali v Banatu izločiti iz šlepov par sto vagonov pšenice, katera je bila pro dana na Čeboslcvaško ter. je bila fe na potu na Donavi. JV-piipja.,^ v, ¡Xojvadir>i ¿pq;.¡da^^O-...daju. «a 1 kg.
Hrvatska .pšenica je radi slabše kakovosti cenejša ter se nudi po 2.50 din. ¡'ranko Zagreb. V Ljubljani se prodaja bačka pšenica po 3.20 din.
Koruza se prodaja franko nakladalna postaja po 1.85 do 1.95 din. 1 kg. Trgovina je neznatna, ker so do-, vozi malenkostni in kupci, čakajo na znižanje cene, katero bo vsled obilnega pridelka nove koruze moralo slediti.
Tudi promet z moko je slab. Cena se je toliko znižala^ da je domače blago izpodrinilo slabejšo amerikansko in italijansko moko. Prodaja se sedaj nularica na veliko po 5.10 do 5.20 din. 1 kg. V trgovini na malo je tudi cena nekoliko nazadovala.
Oves bosanski se prodaja v Sloveniji po 2.10 din. za 1 kg.
Ječmen nudijo v Novem Sadu po 200 din. za 100 kilogramov.
Splošno bo trgovina še v mesecu avgustu neznatna. Živahnejša postane šele v septembru.
Hmeljarjem! Člani Hmeljarskega društva za Slovenijo so dobili te dni vabila na izvanredno glavno skupščino, ki se bo vršila dne 15. t. m., ob dveh popoldne v Rciblekovi dvorani v Žalcu. Razpravljalo se bo o legitimacijah za hmeljske nabiralce in o njih mezdi, o predprodaji hmelja, o tržnih poročilih, o bolezni, ki se je pokazala na poznem hmelju itd. Dne 11. t. m. pride namreč iz Zagreba univerzitetni1 profesor g. dr. Skorič v Žalec, da prouči na licu me sta bolezen poznega hmelja. Z otzirom na velevažnost dnev nega reda pričakuje društveno vodstvo prav obilno udeležbo!
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 54.80-55.40 din., italijanska lira 2.02—2.05 din., francoski frank 2.60 din., čehoslovaška krona 1.64—1.66 din., nemška marka 13.20—13.30 din., avstrijski šiling 7.80—7.90 din., angleški funt 270 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.25 centimov.
Razne novice.
Obleke ruske carske rodbine na javni dražbi. Iz Rige poročajo, da namerava sovjetska vlada na javni dražbi prodati vso obleko umorjene ruske carske rodbine. Obleko so doslej hranili v Petrogradu. Za dražbo vlada veliko zanimanje med antikvarji in zbiralci, pa tudi zastopniki raznih vladarskih hiš so se že oglasili, da bi radi kupili kak spomin. Prodali bodo nad 100 večernih in plesnih Oblek carice in nad 2000 strežniških uniform.
103 leta je doživel Italijan Cetteo Scarinci. Oblasti in someščani so mu čestitali in je rekel, da želi in upa še na mnoga nadaljna leta.
Strahote zračne vojne. Če bi danes izbruhnila vojna, bi bilo baje že samo francoska zračno ibrodovje v stanu, na enem samem poletu obsuti sovražnikovo državo skoro 100.000 kg razstreliva. In če bi se to ponavljalo vsak dan! Država, ki bi se s svojimi zračnimi silami ne mogla ubraniti sovražnika, bi se morala udati na milost in nemilost. Saj bi bila kmalu vsa opustošena; železnice bi bile razdrte in bi ne bilo mogoče prevažati čet, ne orožja in ne hraine; pristanišča bi bila kmalu uničena in ladje same izpostavljene napadom iz zraka. V tej vojski prihodnjosti bi ne bilo zaledja, ampak vse bi bila ena sama — vroča fronta.
Dobri davkoplačevalci. Leta 1923 je bilo v Združenih državah Severne Amerike 86 bogatašev, ki so plačali vsak nad 1 milijon dolarjev dohodninskega davka. Skupno so plačali 135,788.475 dolarjev.
Jezero izginilo. V državi Minesoti v Združenih državah Severne Amerike je naglo izginilo jezero Bas. Bilo je dve milji dolgo in miljo široko. Voda je pričela padati in v nekaj dneh je bilo konec jezera. Zadnji ostanki so se izgubili čez noč. Ostalo je na tisoče rib, katerih je mnog: segnilo, ker ni bilo mogoče vseh tako hitro pobrati.
Od snažilca čevljev do milijonarja. V Springfieldu, Massachussets (Severna Amerika), je neki Vittorio Salu-stri, ki je skoro popclen analfabet in si je služil svoj kruh s skromnim poslom snaženja čevljev» postal v kratkem času milijonar; srečno je špekuliral z italijansko liro. Opazil je namreč, da je dobivala spriirvgfieldska banka tečaj iz Bostona in sicer po pošti. Tudi on si je dal vsako jutro sporočiti tečaj lire brzojavno in tako je bil vedno na dobrem za nekaj ur, ki jih je potem izrabil s tem, da je po vsakokratnem polažau lcupc val ali prodajal. In tako je v kratkem kot milijonar mogel vTeči čistilo in ščetke v kot in plodonosno ter varno naložiti svoj denar v neko agrarno podjetje.
Upravništvo opetovano opozarja, da odgovarja na razna vprašanja le takrat, ako je priložena poštnina za >dgovor. Dalje prosimo, da pri vprašanjih navedete
številko oglasa, s čemer je delo jako olajšano!
Niibolie li najvarneje naložite svoi denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8 '/o, večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino tei izvršuje vsa nakazila. — Tekači računi.
MALA OZNANILA
I
— i
Dijakinja se sprejme na stanovanje in hrano k samostojni gospe. Vpraša se: Ptujska cesta 3.	968
Iščem zanesljivega hlapca k 2 konjema. Ivan Miki, Sv. Marjeta pri Moškanjcih.	970
Iščem viničarja s 4 delovnimi pomočniki, Peitler, Limbuš pri Mariboru.	967
Pekovski učenec se takoj sprejme. Pekarna Feigl. Ga-berje 20, Celje.	954 2—1
šafarja, resnega, izvežbanega v sadje- in vinoreji išče Ussar Hutter, Ptuj. Predstaviti se v nedeljo.	949 2—1
Majer s 3 delovnimi močmi išče službo. Razume vsa kmet ska dela. Naslov v upravništ-vu.	945
Viničarji, trezni in vestni, s 4 do 5 delovnimi močmi, zmožni po 3 orale vinograda v najboljšem stanju vzdrževati, se sprejmejo proti'dobremu plačilu. Pismene ponudbe se spre jemajo pri Eliji Predovič, — Krčevina pri Framu. Vstop v službo do 15. novembra 1925.
Viničar, zanesljiv, kateri bi 3 orale vinograda samostojno obdeloval, se ugodno sprejme. Vpraša se pri trgovini Vez-jak, Maribor, Vetrinjska ulica št. 17.	962
Posestvo z gostilno, sredi industrijskega trga, hiša pripravna za vsako obrt, tik zup ne cerkve, 4 orale rodovitne zemlje, proda Urša Vrhnjak na Muti ob Dravi. 963 2—1
Lepo posestvo, 16 oralov vsega skupaj, hiša in gospodarsko poslopje novo zidano in z opeko krito, se po ceni proda. Marija Majer, Ceršak, p
Razglas
Ilj v Slov. gor.
St. 956 2—1
Malo posestvo na prodaj: hiša gospodarsko poslopje, sado-nosnik in pet plugov zemlje, čisto blizu kolodvora. Več pove gostilničar na Gorici, pošta
Križevci pri Ljutomeru. 946 Mala družinska hiša v Nasipni ulici 6, Pobrežje se proaa za 75.000 D.	947 2—1
Majhna hiša v Zrkovcih 76 pri Mariboru se proda. 948
Kupim boljše posestvo v mariborski ali celjski okolici v velikosti 8—20 oralov. Pogoj, da posestvo v enem kosu, da hiša dobro ohranjena, z vsaj 3 šotami in pritiklinami, v lepi legi in ne preoddaljena od postaje. Ponudbe z podrobnim opisom in navedbo prodajne cene na: Ivan Jurca v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6-11.	958
Proda se posestvo, ležeče pol ure od mesta Ptuj, obstoječe z 2 gospodarskih poslopij, z be-toniranimi hlevi, kletmi in vsemi shrambami. Zemlje približno 8 in pol orala s krasnim sadonosnikom in njivo. Natančnejše se poizve pri Mariji Murko, posestnici v Irešju 17, pri Ptuju.	952
Proda se svinja s 7 prasci vred. D. M. Brezje 58 pri Mariboru.	950 Mlade garantirano čistokrvne ježikove temnobarvne dakle odda Oton švaršnik v Majš-pergu, p. Ptujska gora. 951
Nove bicikle 2000 do 8250 ta 3600 D, plašče in zračnice gas nitura 250, 300 in 350 D, pum-pe, dežne plašče 500 in 800 B,
sladkor v kockah 1 kg 17 D,
POZOR!
Zelo ugodno se proda:
t. Popolnoma moderno zidana velika enonadstropna hiša z velikim trgovskim lokalom in 2 ročnima skladišče mavLoki pri Zidanem mostu v sredini vasi, tik postaje, z velikim vrtom, hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji. Trgovina že več let dobro vpeljana.
2. Na križišču velikih cest, komaj par korakov od velike železniške postaje ob Dravi, zelo velika, zidana in dobro idoča restavracija z drugimi poslopji, kakor ledenico itd. ter vrtom ja goste, in zemljišča.
■'!. V večjem mestu v Sloveniji ob Dravi zidana enodružinska hiša s 5 sobami ter ograjenim zelenjadnim vrtom.
4.	Ravno v istem mestu tri-nadslropna hiša s trgovskimi lokali in vrtom.
5.	V bližini Gor. Radgone grajščinsko, docela arondira-no posestvo z gradičem in dru gimi stavbami; od tega se odprodajo tudi posamezni deli po 8 do 30 ali več oralov s poslopji.
6.	V Iločah blizu Maribora ob cesti, kakih 13 minut od postaje Hoče velika hiša, žaga in mlin z vsemi gospodarskimi poslopji z njivami, trav niki, gozdovi, sadonosniki in dr. Vsa poslopja v dobrem stanju.
7.	Eno uro od Ptuja kakih 7 oralov zemljišča in vsa poslopja.
8.	V okraju Gor. Radgona posestvo kakih 2—3 orale s poslopji, ob cesti a na manjšem, oz. zelo malem hribčku.
9.	Blizu Sv. Lenarta v Slov. gor. kaka 2 in pol orala mereče posestvo s poslopji.
10.	Pri Sv. Jurju blizu Maribora kakih 9 oralov obsegajoče posestvo, ki je docela arondirano, s poslopji.
11.	V kraju Podboč prav blizu Poljčan in kakih 13 minut od te postaje posestvo, ki meri ca 4 do 5 oralov s poslopji.
12.	V Brezovcu v Halozah posestvo s poslopji. Vse meri ca 10 oralov in med temi je vinograda za 2 orala, ki je izborilo zasajen in obdelan ter rodoviten.
13.	Blizu Maribora posestvo kakih 15 oralov s hišo, hlevom svinjakom, prešo in dr.
Tozadevna natančna pojasnila daje interesentom t. j. kupcem oblastno koncesijoni-rana posredovalnica za promet z zemljišči v Gor. Radgoni.	'	965 2-1
Proda se čisto nov težki voz. pripraven za les voziti. Vpraša se pri Fran Jakopič, Mar-no, pošta Dol pri Hrastniku.
961 3-1
Radi družinskih razmer se proda na prostovoljni javni dražbi popolnoma nova trgovska hiša s čednimi, prostornimi stanovanji in obsežnim zelenjadnim vrtom, 3 minute od postajališča Loka pri Zidanem mostu in 5 km od železniškega križišča Zidanimost, je blizu cerkve, ob cesti, dovoz z vseh krajev lep. Dražba se vrši pri občinskem uradu Loka pri Zidanem mostu dne 31. avgusta 1925 ,ob 9. uri dopoldne, kjer se tudi izvejo vsi pogoji in dajo pojasnila. Izklicna cena je 200.000 dinarjev.	966
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Piljštanjn r. z. z n. z.
ki se vrši v nedeljo, dne 16. avgusta 1925, po prvi maši v uradnih prostorih z naslednjim sporedom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1924.
3.	Volitev po 1 uda v načelstvo in nadzorstvo.
4.	Čitanje revizijskega .zapisnika za leto 1924.
5.	Slučajnosti.
953	Načelstvo.
Posojilnica « Slatini
vabi svoje člane
na rs dni letni občni zbor
v nedeljo, dne 23 .avgusta 1925 v Čitalnico pri Sv. Križu popoldne ob 3. uri, pri nezadostnem številu zborovalcev pol ure pozneje z sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva in pregledovalca računov.
2.	Potrjenje računa za leto 1924.
3.	Razdelitev čistega debička.
4.	Poročilo o reviziji.
5.	Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njego-
vega namestnika.
6.	Slučajnosti.
955	Načelstvo.
Cenjena občinstvo, pozor!
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da je dne 1. julija 1925 poteklo 30 let, odkar sem otvoril svojo trgovino z mešanim ¡blagom v Ptuju.
Kakor sem do zdaj vedno stremel, svoje cenj. odjemalce postreči po najnižjih dnevnih cenah le s prvovrstnim blagem, take bom to tudi v bodoče storil.
Vsem svojim dosedanjim odjemalcem izrekam tem potom za naklonjeno mi zaupanje iskreno zahvalo. Za na-daljni obilni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
R. VVRATSCHKO, trgovec, PTUJ, neva pošta. __i_____

■ BI
kristal 15 D, kava 1 kg 60 in
D, pše-
nična moka 0, 1 kg 6 D, buč-
75 D, riž 1 kg 7, 8, 9 10
Svetovna Panorama
SloTenska ulica 15.
Od 11. do 16. avgusta:
Naravne krasote Ilirskega krasa
Škocjan—Divača.
50 slik. !■■■■■■■■■■■■■■
HI! sem že obnovil naročnino
i 3
a
S 3
a a a a a a a a a a
Na prostovoljni
javni dražbi
dne 29. VIII. 1925 ob 10. uri se proda pri okr. sodišču v Slov. Konjicah v Sloveniji posestvo, obstoječe iz ene hiše, gespodarskega poslopja, rv iv in travnikov v Spodnjih Lažah in sicer vi. št. 218 in 219 k. o. Zgornje Laže, 249 k. o. Sv. Duh-Loče in 63 k. o. Zbelovska gora. 5000 din. Pripomba: Posestvo leži na zelo prijetnem kraju, blizu okrajne ceste in pol ure od železniške postaje Poljčane. Poslopja so zidana in se nahajajo v zelo dobrem stanju. Nadaljna informacija daja lastnik Jurij Pevec, poštno ležeče Podplat.	964
Ljaaaaaaaaaasaasaaaai
no olje 1 lit. 28 D, ribjo olje 1 lit. 25 D, sveče 1 zavoj 10 D. rudeče deteljno seme 1 kg 10 din., cepilne in žepne nože, fajfe in vse vrste galanterijskega, špecerijskega ii vrvarskega blaga prodaja R. Wra6ko, poštna hiša v Ptuj*. ____________754 10-1
Kmetijska zadruga Račje proda dne 16. avgusta 1925 ob 3. uri popoldne nekaj pohištva, tehtnice, poljedelskih strojev, samo članom.	957
Vabilo na izredni občni zbor
Ormoške posojilnice v Ormožu, r. z. z n. z., dne 29. avgusta 1925 ob 1. uri popoldan v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. V slučaju nesklep Čnosti se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. 959
Sresrptaeen $»»u1*!
iS letno fmmtttro!
Najpopolnejši -»•
Stoeier šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljaije ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki
Lud. Barage,
Ljubljana, S^Jenburgova ulica 6/L


........ ~ Ml ■■—•r.-wjvr-r- -
13. avgusta 1925.
.SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 7.
O REJI DOMAČIH ZAJCEV.
Krmljenje.
Poleg navedenega naj velja pri zelenem krmljenju sledeče pravilo: zeleno krmo je pokladati je takrat, ko ni mokra. Od dežja, rose in slane namočeno zelenje se mora prej osušiti, ker bi se sicer pojavile lahko škodljive posledice. Za vsakega zajčjerejca vrlo važno je tudi pridelovanje solnčnic, katerih listje in zrnje je za kunce prava slaščica. Solnčnično seme nam dobro služi tudi za pitanje perutnine in pridobivanje olja.
Plemenitev in negovanje kuncev.
Večkrat se kedo odloči za rejo koncev, pa ne ve, koliko in kakšne živali si naj kupi za začetek. Kdor ima malo zemlje, ravna najboljše, če začne z rejo zajcev v malem, recimo z ehim zajcem in 4—5 zajkami, kajti rentabilnost zajčjereje obstoji v tem, da živali preživi-mo z domačo travo, plevelom, krompirjevimi olupki, kuhinjskimi odpadki, senom in ovsem in ne z dragimi kupljenimi krmili. Ako si nabavi posestnik malega vrta preveč zajcev naenkrat, mu utegne lepega dne zmanjkati potrebne krme zlasti, če so zajke povrgle obilen zarod, ne glede na to, da mu manjkajo še potrebne izkušnje za rejo kuncev v velikem obsegu.
Vsak začetnik naj začne z malimi in srednjimi ali srednje težkimi pasmami. Šele pozneje se lahko loti velikih, težkih pasem. Znano je namreč, da so živali manj ših pasem veliko bolj odporne proti boleznim in da je ž njimi manj truda, kot s težkimi pasmami. Veliko posestnikov, ki so začeli z rejo velikih pasem (belgijski orjak, modri dunajčan) je pozneje zajčjerejo opustilo in to ponajveč zategadelj, ker so doživeli neuspehe vsled strokovnega neznanja, priročnosti in vaje. Da človek ne zajde v to zmoto, je najbolje, ako se odloči za rejo ■srebrecev ali holandcev, ki so sicer manjši, a zato neobčutljivi in se hitro plode. Rejo francoskega mrkača, belgijskega orjaka itd. naj prepusti začetnik starim, izkušenim zajčjerejcem.
Z ozirom na številčno razmerje samcev in samic pomnimo, da zadostuje en samec za sedem samic. Kjer je v enem kraju več manjših zajčjerejcev, bi bilo priporočati, da si skupaj nabavijo primerno število samcev. Začetniki store dobro, ako sprva rede samo eno pasmo in rajši to dobro spoznajo, kajti reja več pasem obenem je zelo težavna.
Razlikujemo štiri načine reje, in sicer: športno rejo ali rejo za zabavo, izključno pasemsko rejo, rejo samo koristnih pasem in rejo živali za zakol.
(Konec.)
Proti škodljivcem na hmelju
je tobačni izvleček z mazavim milom. Z navodilom vred se dobi v drogeriji Sanitas v Celju.	834 10—1
fifajar se sprejme s 4 do 5 delavskimi močmi. Vpraša se: občinski urad Lajtersberg.
921 2—1
|t
Močen in zmožen učenec se
jme v mizarstvu, Kreko-dica 18.	931 3-1
Velika enonadstropna hiša z gostilno, s posebnim poslopjem, s klavnico, pralnico in levi, ter lepim obširnim . vrtom za zelenjavo, na prometni cesti, blizu koroškega kolodvora v Mariboru, je radi starosti lastnika na prodaj za 375.000 D. V hiši je sedem stanovanj, trgovina z mešanim blagom, brivnica, mesarija, dobroohranjen klavniškiin
fostilniški inventar ter razne ruge pritikline. Kupnina se plača po dogovoru. Samo za resne reflektante. Vprašati je v gostilni Znudrl v Mariboru, Frankopanova ulica 11. 872
2—1
Krasno posestvo se prodaja v Kostrivnici, najlepše mesto te ga kraja, hiša kakor vila, okoli 9 oralov zemlje, blizo Rogaške Slatine, pri cesti, cerkvi in železniški postaji. — Cena 115.000 D. Vprašati pri Jager, trgovina, Podplat, zel. postaja in pošta.	935
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice, reg. z. z o. z. v Guštanju, ki se vrši v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. v gostilni pri Lečniku. Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in revizijsko poročilo iz leta 1924. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva o delovanju v letu 1924. 3. Slučajnosti. — Načelstvo. 942
Hišo z gostilno ali trgovino,
ali oboje v večji vasi ali trgu na bivšem Spod. Štajerskem (najraje v Prlekiji), kupim ali vzamem za daljšo dobo v najem. Ponudbe na upravo pod »Velik prometc.	944
Učenec poštenih kmečkih star šev, zdrav, krepak s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. E. Zdolšek, Sv. Jurij ob juž. žel.	936 3—1
Iz zapuščine po rajnem č. g. Vincenc Baumanu, umirovlje-nemu duhovniku pri Sv. Ani v Slov. gor., se proda večja mno žina bogoslovnih in drugih knjig po primerni ceni. Zgla-siti se je pri Antoniji Bauman, posestnici pri Sv. Ani v Slov. gor.	939
Eno ali dve dijakinji sprejme na stanovanje in hrano, Ža-mot, Stolna ulica 6, Maribor.
940
Oglasni in reklami zavod
Voršiča naslednik
Vinko Kovacic
Maribor, Slomškov trg 16,
sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za v s e tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.
kftlliiititMMM
Proda se posestvo z vsem letošnjim pridelkom, tri četrt ure oddaljeno od mesta Celje, v meri približno 16 oralov z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, s hlevom za živino in svinje. Vse je z opeko krito in lezi ob cesti, ki vodi iz Celja proti Laškemu tik železniške proge ter obstoji iz njiv, travnikov in gozda. Pojasnila daje Franc Kolenc, trgovec v Celju, Narodni dom.
880
Majhno posestvo, vse novo zi-
dano, 15 minut od mesta (postaje) proda po zelo ugodni ceni Schneider, Devina, pošta
Cirilova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »C i ril o ve knjižnice«: 2. zvezek: dr. Lenard: Jugoslovanski (Piemont. 7 D. 3. zvezek: dr. Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest. 4 D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D. 6. zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 D. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczy Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyle: V libijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: 2iv pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika). 16 D. 13. zvezek: E. Lešnik: Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slovenske gorice 7 D.
Slov. Bistrica.
933 2—1
Išče se majar s 4 do 5 delovnimi močmi. Ponudbe na upravništvo Slov. Gospodarja.	923 2-1
Viničar se sprejme s 4 do 5 delavskimi močmi. Vpraša se občinski urad Lajtersberg.
920 2—1
Proda se del posestva, hiša s pralnico, kopalnico, preša z vsemi hišnimi pritiklinami; okrog 15 oralov zemlje: gozdov, vinogradov, njiv, sado-nosnikov. Redi se lahko 2—3 glave živine. Naslov se izve v trgovini P. Čevra, Sv. Ilj v Slov. goricah.	928 3—1
Brnsimo britve, škarje noš« j
itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	111
ae boš Strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 71 •—, močen ievjot m D 78 —, fini kamgarn m D 90'—. Ilustrovani cenik z črez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukaa, kamgarna in razne manufaktur-ns robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-sebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev voinj« Naročila ¿rez D 500 — poštn. prosto. Trgovci engros cena
I
Nove bicikle 2000 do 2250 ta :
2500 nitura pe, dežne pl modro gauco 1 kg 11 D, ra- ' fijo 15 D, cepilne in žepne nože, fajfe in vse vrste galante-1 rijskega, špecerijskega in vrvarskega blaga prodaja R. Wračko, poštna hiša v Ptuju.
754 10-1
mmmmmmmmmi
>	'JSit^ iA	mMCI-. ... »<«.• Vl.WfeS-«.	• l,hl -. »JA. ¡^saJf	.«.«J-'
Lepi vinski sodi
v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini FERDINAND KÜSTER, MARIROR, 908	Meljska cesta 10.
19B8I91IIIM8IMMM
Inserirajfe I
>'•:-' . A* v
" •• V" i\*.
• '	v, ' ,...	'
ZAHVALA.
Povodom bridke izgube naše ljubljene, nepozabne mamice, ozir, babice
Hel&ne Paulič vdov Šlaus.M.logler
veleposestnice v Rečenjaku,
ki je bila prepeljana iz ljubljanske bolnice, s tem potom najprsrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so ji v njeni težki bolezni bili velikodušno na pomoč. Zahvalimo se č. gg. duhovnikom za njih trud in prijaznost ob grobu, cenjenim pevcem za ginljive žalostinke. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in končno vsem. ki so jo tako mnogoštevilno spremili k zadnjemu počitku.
Sv. Lovrenc na Poh., Selnica ob Dr., 23. jul. 1925. 938	žalujoča rodbina Kogler—I Igo.
Pozorl Ravno došlo blago, sc ve cene. Platno, barhenti, druk hlačevina, svileni robci, sukno itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 41
Prvovrstni angleški in ostrav ■ki plinski koks na drobn» i« debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	II
Nabiralcem mleka. Podpisana j mlekarna kupuje vsako množino mleka v vsakem letnem času po najboljši dnevni ceni. Mlekarna A. Spetič, Maribor,
Aleksandrova cesta 33. 902 _
Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in Wiener, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. — Postrežba točna. — Cene nizke.
893
Na obiske I
Manufakturo in konfekcijo, vezenine, pletenin« i. t. d. kakor moške in ženske obleke po men iz lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobit« proti ugodnemu odplačevanja le pri tvrdki;
DAVORIN J0HAN IN DRUGOVI
¡dražba z «. s, Maribor,Vo|ainlik« nI. 2, pisarna Greg «rtlfava «i. S
§1
Proda se avto, štirisedežen, j popolnoma raben, v dobrem stanju, znamka Puch, za ceno 14.000 D. Pogleda se lahko v i Jugo-avto, Ljubljana. Franc Vurnik, Radovljica. 917 2—1
V najem se odda s 1. novembrom 1925 mlin s tremi tečaji, zraven gostilna s trafiko in :
pripadajoče zemljišče z gospo . aarskim poslopjem, pašnik, ' vrt itd., ležeče ob okrajni cesti. Yeč se izve pri Franc Gre- i gorevčič, posestnik, Mali vrh, p. Globoko pri Brežicah. 912
2—1
Kdor želi hitro kupiti kako zemljišče ali prodati, ali tace-ga vzeti v najem ali zakup, ali najeti si hipotečno posojilo, naj se posluzi tozadevne obl. koncesijonirane posredovalnice Anton Sikošek v Gor. Radgoni, Spod. Gris 14. 885
4—11
9. Dunajski mednar. sejm
6,—13. sejlembra 1925.
Posebni oddelek za
poljedelske stroje in orodje
kakor tudi
n vse poljedelske potrebščine
Mednarodna razstava motorskih koles. »Letala in letalski promet.« Razstava živil in užitnih stvari. Vzorčni pregled poljskih, gozdnih in vrtnih proizvodov,
Izredno znižanje voznih cen na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah in po Donavi.
Za prestop meje se mora kupiti pasvizum-tznamka za avstr, S 1.50 (dolar 0.25).
Pojasnila, sejmske izkaze in znamke za pasvizum se dobijo
pri
taer Mtsse A. SM Men VII,
pri avstrijskih zastopstvih v inozemstvih in pri častnih zastopnikih dunajskega sejma v vseh večjih kraiih.
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici
Pisma: žebljarska zadruga, Kropa (Jugoslavija),
__ ___
•Telefon interurban Podnart ...
Brzojavke: Zadruga Kropa.
'«P* ■*•	T—
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za „.„. .... _____ „WMtJ4 _	__________ __________
Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe L t. d. vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sode, mostove, pločenino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige.
__.'Vtu-jamr- ....	«eftaffh»'"*	■> ^
hfto itpoko ipRdajo&l železni .izdellsl po vzovolh in p»b
•	■'(/..'	—— —■ ■ - — ■ •*■—------- ----- — - .	^ , ----------——— - - ijp * rti
Prodaja ae samo na
h^oanaja. diabalojtrgovoam. 1*


mmm
graSki seje
od 29. avgusta do 6. septembra
znižane vozne cene.


r¿]i¿PFi]?iTr»w
»Kameno sol3
za živino (lizat) in zapet v zalogi, ter priporoča špecerijske in gospodarske potrebščine
IF1. Sorko, Jiasl. -^.lojz ZE=lo3
941	MARIBOR, Vodnikov trg 1.	2—1

Dobre, p lai i laz možne zastopnike
za spečavanje prvovrstne Laporit- zidne in strešne opeke išče na vse večje kraje	858
Lalieriberila opekarna
pri Mariboru.
!! Vinogradniki pozor 1!
Proda se po nizki ceni nova stiskalnica za grozdje in sadje iz hrastovega lesa, z novim košem, in mlinom za mečkanje, čisto neodvisna in se lahko polnoma na prostem postavi. Cena po dogovoru; na ogled pri
G. Kobale, Slov. Bistrica.
Somišljeniki inseriraite 1
Vozni red
veljaven od dne 5. junija 1923, je izšel ter se dobiva t Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena je komadu D 1.50.
m

Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril s 1. julijem 1925 pod mojim imenom	.w ..¡JatMSt
Pavle Dostal
manufakturno trgovino
katera že obstoja nad 100 let v Ptuju na Slovenskem
trgu št. 15, v kateri so preje obratovali gg. Eckl, Kotto-witz, Schramke in Macun.
Opozarjam p. n. občinstvo na popoloma novo sortirano prvovrstno zalogo, katero si vsakdo lahko ogleda, ne da bi moral kaj kupiti.
Zagotavljam izredno nizke cene, kakor tudi solidno postrežbo. Za obilen obisk se priporoča
Pavle Dostal, Ptui
919
Slovenski trg 15.
2—1
Vsak din svete
seif@i® meso
po 12. 15 in 17.50 din. 1 kg, kakor vse vrste mesa, s vin* jetina, teletina itd., dalje vse vrste prekajenega mesa, kakor šunke, klobase vseh vrst. Dnevno sveže
mleto meso
pri
Tovarni klobas in mesnatih Izdelkov
R. WELLE
Filijalka: Maribor, Gosposka ulica 28.
laPORTLUNDCEMENT
r «odih po 190 kg in 200 kg, in v jut vrečah po 50 kg v viaki množini po tovarniški ceni priporoča v nakup
TOVARNA CEMENTA ZIDANIMOST,
3»BH«BisiaHi!KaaBiHBKMai»H!iaas3i»
f^EgEBEEEimmmwE&m
SČ
Tiskarna sy. Cirila y Marioorn.
Za poljske kpiže
«I mnogi telijo Mjrfsiasov« podob) (korpa i J. Da ustre5e ljudem, jii je oskrl la Tiskarna •v. Cirila v Mariboru, V r ne dobijo po sledečih c nah: 65 cm -eliki po B30 D, 78 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki p« 700 in 800 D, BO cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 R in po 1280 D, 120 cm velik po 1700 D.
Stenski križi
t leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 10 cm po 4S in 77 D, 25 cm po 85 In 80 D, 80 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D.
Stenski križi
• kovinasto podobo stanejo t raznil veliko« stih po 4, 12, 18 in £4 P.
Stoječi križi
i kovinasto podobo stanejo v raaolS velikost, i in izpeljavah po S2, 14, 28, 60 in §6 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor krii« potr«* buje, naj kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
■v» <sV .v* ^ v. »vi-v- <v< rvi ry*
AR
si prihranite, ako kupite manufakturno blaigo
v Cefju „Pri solncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, ka* kor: sufcno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tisko« vino, baržun, barhenit, belo platno, nujavo platno, nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platino za srajce^ klot, čepice iin naglavne rute.
Ne opustite se prepričati! — Za obilen obisk se priporoči
AlolaPGioVeniK
Slavni trg 9 Csli« Glavni trg 9
Postrežba točna!
Mera obilna!
SHHMnBPBnnaMOIHHnBcRaHHIIBHliaEBHHBHKIiaHBHBUBaaBM^
Denar naložite
MlboUii Ni nalvarnelie pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici r.z.zn.z.
t Mariboru, Stolna alica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovora.
i
9iiinB!iBaBiaiBiiiBasHHMQSBaBn9«BBiai»aa3iBaaBWBHal!
Naloilte denar le pri
Llodskl posojilnici v Cello
reglstrotfanl zadrugi z neomejeno zavezo,
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarij«
(poprej pri »Belem vola«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišja obrestuje. * Rentni, in invalidni davek pladnja
posojilnica.
Zadružna gospodarska banka d. d.9
Pcidra%fiiea v Maribora«
Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje^vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu;
Footolašltaai prodal ireek držatm rtir. loterija.
OFfek: Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januá Goleč.
ladaja konzorcij »Slov. Gospodarja«« j\