I
Izhaja rft&en nedelj in praznikov ““ 1 ■ vsak dan opoldne. ==
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, li nadstr., -* Učiteljska tiskarna.
Rokopisi, se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije za Ust so poštnine proste. =====
tjlll; ■'
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto S 30'—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo cifo' Uto K 33’60, za ostalo tujino in Anieftkb K 42*—. Posamezne številke po ‘10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v;
pogojem prostor 50 v ; razglasi in po« slanu vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeten popast.
Štev. 138.
V Ljubljani, petek dne 28. decembra 1917.
Leto i.
ibiti
Deseti strankini zbor.
J-ugoslpvaaisike socialno demokratične stranke v Lju^am, dne 25. in 26.. decembra. 1917.
Otvoritev zbora,
V imenu izviševalnega odbora je otvorii. številno obiskano zborovanje sodrug .Anton Kri s t a n;
Spoštovani sodrugi in sodruginje!
Shajamo se v zgodovinsko važni dobi. V B r es t u L i to vsk e m se vrše prva mirovna pogajanaa. Po zaslugi; ruske socialne demokracije — boijševikov — je težnja vesoljnega, ne samo evropskega proletarijata po miru, našla prvi pravi odmev, ki vzbuja mnogo nad.
Ko smo pred tremi leti in pol na IX. strankinem zboru v Narodnem Domu ljubljanskem zvedeli za žalostno vest o sarajevskem umoru, tedaj so nas obšle zle slutnje. Seve, da bodo imperialistične želje izrabile to dejanje tako, tega pač nismo pričakovali. Komaj dober mesec po našem strankinem, zboru; — že se je začel krvavi ples...
Izjemni zakoni,- vpoklici najboljših sodru-gov, absolutistični režim itd. itd. — saj veste, da so nam takoj ustavili vse časopisje, vsa poli-itična društva, celo strokovne organizacije so prejele odloke, da morajo ustaviti svoje delovanje . Stali smo v temi... Ko srno- se zavedli, bilo je pred nami nakupičenega dela: skrb : za prebrano, boj z birokracijo, ohranitev prido-bitkov na strokovnem in gospodarskem polju... Počeli so streli na Dunaju — na Ruskem se je vzbudil silovit požar — prišel je Stockholm... Sodrugi in sodružice! Težka je bila doba, hudi so časi, v katerih živimo. O vsem tem. bomo govorili.
P<jzdra;vljam Vas vse, ki ste prispeli na naš zbor, ki ga s. tem.otvarjam. Želim, da bodo ■razprave resne, v prid proletariatu na' našihi t tleh, v prid stranki.
Spominjati se moram vseh onih sodrugov, ki so bili med nami in jih ni več — sodr. Dozet iz Pulja, član izvrševahiega odbora, je padel na bojnem polju. Sodr. Franc Cekovič je umrl vsled vojnih naporov 29. ai«rila 1915. Prav tako sodr. Susič, jEdo Sorčan, Fr. Bizjan, Babšek, Franc Režek in mnogo drugih, ki jim ne vemo imena, ki jih bo še-le stranka ugotovila. — Spominjam se onih velikih mož proletariata,
■ki jih ni več Jauresa, Vaillanta, Bebela, Wimar-■akega itd.. ;— Časten bodi vsem spomin med nami! V daljnem vodnem ujetništvu se.nahaja mnogo naših sodrugov, tako Ivan Tolkan, Josip Buda, Anton Letnar itd. itd. — tudi tem bodi izrečen pozdrav našega strankinega zbora v. vojni. Spomniti se, moram se sodrugov, ki so daleč v strelskih jarkih ali v etapah, ki so bili vedno udeležniki na naših zborih, tako sodr. bratov K ef mol jev, Regenta, Milosta, Furlana, Vrčona, Jurčiča, Dražila, Lehpamerja, Vehovca’ i. itd. itd. Vedo naj, da smo zopet na delu, dl t zgradimo kar je uničila vojna. Iskren jim bodi pozdrav iz domovine! <
Naznaniti moram da so nam hrvatski sodrugi iz Zagreba po sodr. Koraču sporočili svoje pozdrave; vsled razmer ne morejo na zbor. Nemšiko-avstrijska stranka pošilja po sodr. Skarfetu tople pozdrave in želi obilo uspeha našemu zborovanju. V sedanjem boju za 1 miLr naj jim bomo zvesti zavezniki! češko-slo-vanska soc. dem. stranka je delegirala na naš zbor drž. poslanca dr. Fr. Soukupa; itaMjanska . soc. dem. stranka pa nam pošilja prijateljske pozdrave; delegati, ki so bili določeni, da pridejo v Ljubljano, niso dobili potnega dovoljenja. — Sodr. Leskovec in tov. iz Pulja pišejo, da ne morejo priti — pozdravljajo nas .in želi ; obilo uspehov.
Sodr, Furlan in tov. iz Gradca želč isto — isto nam žel6 v mnogo pismih naši stari sodrugi iz vseh mogočih krajev, ki jih ne morem vseh navajati. Vzemite to na znanje. — Prosim, da se izvoli predsedstvo. —
Sodr. Hlebš predlaga v predsedstvo: sodr. Ant. Kristan (Ljubljana), Josipa Kopača (Trst), Ignaca Setterja (Trbovlje) —- za zapisnikarje: Viktor Zoreta (Ljubljana), Ivana Štravsa (Idrija) in Karla Malovrha (Hrastnik).
Strankin zbor je sprejel soglasno naslednje resolucije in predloge:
Predlog sodr. Hlebša, Zupana in sodrugov:
Izvrševalnemu odboru in upravi »Napreja« kakor tudi bivši uprave »Zarje« v Trstu se izreka absolutorij za administrativno in politično dielo. —
Predlog sodr. dr. H. T u m e z dodatki so-«rmga Golouha in Ant. Kristana k političnemu Položaju:
I.	Pozdravna zmago ruske proletarske revolucije kot prve revolucije v svetovni zgodovini združenega delavstva _ tvora i c in mest, zemlje in dežele, zveze, ki edino je bila v stanu Strmoglaviti carizem in buržvazijo, kapitalizem « nacionalizem ob enem;
Za o&lvotjrop-itev tega cilja je neobhodna 0bnov'itiT proletarske svetovne internacio-
nale, ki se doseže le s polnim žrtvovanjem vseh proletarskih strank in le v polni vzajemnosti.
II. Zahteva za Avstrijo-Ogrsko polno demokratizacijo vse javne uprave in vseh javnih skupščin. V to svrho. je osnovati popolnoma svobodne samoupravne občine in okrožja z odstranitvijo vseh političnih finančnih in drugih lokalnih okrajnih in deželnih oblastev in odstranitvijo kronovin in deželnih zborov in enakih ustavov, potem občne, enake, tajne, proporcionalne volilne pravice vsakega doraslega državljana, ne glede na posest, stan in spol.. ■
III. Zahteva združitev vseh enonarodnih občin in okrožij v enonarodno politično zvezo kot nepretrgano gospodarsko, prometno im upravno celoto s polno pravico samoodločevanja v vseh kulturnih, gospodarskih, socialnih in upravnih zadevah; zahteva združbo teh samoupravnih n ar o d n o-g ospodar s k ih enot v federativno, adrijansko-donavsko-sudetsko državno zvezo kot prirodno prometno-gospodar-sko narodnostno in politično -dr žavno celoto, s polno pravico samoodločevanja na zunaj in na notraj združenih narodnosti ter z odpravo tajne diplomacije.
IV. Stoji na resoluciji od novembra 1909 jugoslovanske konference ter izreka vnovič kot cilj jugoslovanske soeialdemcikratične stranke ustanovitev samoupravne kulturne, gospodarske in politične celote vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na sklenjenem gospodarskem prometnem ozemlju.
i	r	~:■ -r.-v.. Pozdravlja
pa vsako resno delo in stremljenje za uresničenje tega cilja.
Uvideva edino pot v dosego tega cilja L y demokratizaciji vse občinske, okrožne in državne uprave, 2. v vzpostavitvi internacionalno združenega proletarijata avstro-ogrske državne skupine ne glede na narodnosti in dežele po načelu polnega samoodločevanja posameznih narodnih skupin.
V. Izraža z vso silo klic po sklenitvi stalnega in pravičnega miru brez zmagovaloev in premagancev, miru, ki mora priti le po načelih ruske proletarske revolucije: brez aneksij, brez 'kontribucij — s samoodločevanjem narodov;' radi tega vidi:
1.	v zmagi entente imperialistično poseganje Italije prdko Adrije na Balkan ih s tem zaviranje svobodnega, kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja adrijansko-baikan-skih narodov,
Predlog s. M. Čobala k taktiki:
Jugoslovanska socialno demokratična stranka je zastopnica delavskega ljudstva, ki tvori nje jedro in moč. ZaUgadelj mora b ti vsa notranja crganizac ja in taktika oprta na delavsko ljudstvo. Stranka pa je tudi realna in splošno politična. Stoji na stališču razrednega boja. S tem povdar* ja, da je delavstvo oni faktor, po kojem se do* st že poln demokratizem, kar pa ne izraža nad* vlade delavstva nad drugimi stanovi.
V lastnem politični m, strokovnem in gospo-darskem oziru pa zahteva delavstvo polno samoodločb vanje.
Jugoslovanska socialno demokratična stranka dosledno povdarja svoje internacionalno sta lišče, zato tudi obžaluje, da se je avstrijska in ternacion^la opustila v veliko škodo pioletarijata vseh narodov v državi. Poživlja eksekutivo, da stori brez odloga energične korake, da se vspo-stavi zopet internacionala na podlagi polnega samoodločanja posameznih narodnih skupin.
Glede deklaracije jugoslovanskih poslancev državnem zboru z dne 30. maja izjavlja zbor da jo pozdravlja kot prvi enotni in politični izraz združenih meščanov in kmetov za važno politično idejo, katero je razredno organizoiano delavstvo že 1. 1909 ob pravem ča u na pravem mestu ter v pravi obliki izreklo ob polni indiferentnosti vse jugoslovanske javnosti.
Kot demokratična stianka pa spoštuje vsako versko ali politično prepričanje, zato pi tudi za hteva popolno svobi do in spoštovanje za svojo stranko m njene naprave.	(Dalje)
Mirovna pogajanja. .
B r e s t - L i t o v s k, 26. decembra. (Poročilo korespoaidečnega urada.) Na današnji plenarnLseji, ki se je vršila pod predsedstvom pooblaščenega zastopnika Avstro - Ogrske, grofa C z e r n i n a, je podal ta v imenu delegacije četverozveze sledečo izjavo kot odgovor na izvajanja ruske delegacije:
Delegacije četverozveze izhajajo iz jasno izražene volje svojih vlad m narodov, da se doseže čimpreij sklep splošnega, pravičnega miru. Delegatje zaveznikov so V soglasju s ponovno izraženim stališčem svojih vlad mnenja, da tvorijo vodilna načela ruskih predlogov primeren temelj za tak mir. Delegacije četverozveze soglašajo s takojšnjim splošnim mirom brez nasilnih osvojitev ozemelj in brez vojnih odškodnin. Ce obsoja rusika delegacija nadaljevanje voijne z namenom osvojitev, tedaj se pridružujejo delegacije zaveznikov temu nazi-ranju. Državniki, zveznih vlad so ponovno na-glašali v programatičnih izjavah,: da .ne. bl na-daljevali zavezniki vojne niti ža en dan z na-
menom osvojitev. To stališče so zavzemale viaue zavezniKov veuno m neomajno.
Slovesno proglašajo svoj sklep, da takoj podpišejo in ir,'ki norica to v ojno m. pouragi o-luenjoun pobojev, veljavnih orez izjeme* za vse vojskujoče se Orzave na enak način. Izrecno pa poudarjamo, ua se morajo zavezati vse arzave, uatitzujuce se vojne, tekom primernega roka orez izjeme in urez vsen pri-arzKOv k pogojem, kj vežejo vse narod«' na ena* način, ce nucejo, aa se izpolnijo pogoji miiSKin izvajanj.-Kaju ne-gre, ua oi se vezaie’ie aizave ceaverozveze, ki se seaaj pogajajo z kusao, enoiStranSiKo na -te pogoje, ne aa oi imele zagotovnjo, ua priznajo m izveuejo pošteno in orez prtarzkov tuui zavezniki-Rusije te -pogoje nap sam .zavezniKoni.
K tocKam, prcoia^anim oderuške -dsfega-cide, pripoiuiiimjaimo sieutce:
K točki 1. Nasima priiastitev ozemelj, zasedenih med vojno, ni v namenih zvezmli viaa. O oetali, kj so sedaj v zaseuenih ozem-Ijin, se sprejmejo uolocoe v mirovni poguooi, če se o 'oapuikncu na nekaterih 'Krajih ne aoseže že preti sporazum.
K točki č. Ni namen zaveznikov, da bi oropali katerikoli naroa, ki je izguoil v tes V'0j-ni svojo politična samostojnost, te samostojnosti.
K točki 3. Vprašanja državne pripadnosti narounin skupin, ki nm.ajo državne •samostojnosti, ni mogoče ureaiti vsleu stausca četve-rozveze meaaržavno. i o vprašanje se reši v danem primeru od vsake države z njenimi na-roai samostojno na ustavodajnem potu.
K točki 4. Pravtako tvori glasom izjav državnikov četverozveze varstvo pravic manjšin bivstveni del ustavnega samoooločevanja narodov. Tudi vlade zaveznikov bodo uveljavile povsod to načelo, kakor hitro -bo praktično izvealjivo.
K točki 5. Zavezniške države so večkrat poudarjale možnost, da se lehko vzajemno odreče ne le povrnitvi vojnih stroškov, temveč tudi povrnitvi vojnih škod. Vsled tega bi povrnila vsaka vojskujoča se država ie one izdatke, ki so jih povzročili njeni pripadniki v vojnam ujetništvu in škodo, povzročeno po nasprotniku v lastni deželi z nasilnimi dejanji, ki so proti mednarodnemu pravu, in ki je zadela civilno prebivalstvo nasprotnikovo. Od ruske vlade predlagani poseben fond za te namene, se ustanovi lehko šele tedaj, če se pridružijo ostale vojskujoče se države v primer^ nem roku mirovnim pogajanjem.
K točki 6. Od držav četverozveze ima le Nemčija kolonije. Nemška delegacija izjavlja glede tega v popolnem soglasju z ruskimi predlogi sledeče:
Povrnitev 'kolonialnega ozenllja, nasilno prisvojenega med vojno, tvori bivstveni' del nemških zahtev, od katerih ne odneha pod nobenim pogojem. Prav tako odgovarja ruska zahteva nemškim namenom, da se čimprej izpraznijo taka ozemlja, zasedena od sovražnika. Nemško kolonialno ozemlje ima pa tak značaj, da za sedaj v tam. ozemlju ni še izvedljiva pravica samoodločevanja, brez ozira ha prej obravnavana načela. Okoliščina, da so vztrajali domačini v nemških kolonijah kljub vseh težav zvesto pri svojih nemških prijateljih, je dokaz njihove volje, da ostanejo pri Nemčiji in njihovega sklepa, da ostanejo na vsak način pri Nemčiji. Ta dokaz nadkriljuje
• s svojo resnobo in tehtnostjo vsako možnost izražanja volje z glasovanjem.
Od ruske delegacije predlaganim načelom za gospodarsko občevanje pritrjuje delegacija zaveznikov popolnoma. Zavezniki nasprotujejo že od nekdaj vsakemu gospodarskemu nasilju m smatrajo za najvažnejši predpogoj, da se ustvarijo prijateljski odnošaji med vojskujočimi se državami, tako gospodarsko medsebojno občevanje, ki odgovarja interesom vseh.
Grof Czernin je dodal nato še sledeče:
Na podlagi teh načel smo pripravljeni, da se pričnemo pogajati z vsemi našimi nasprotniki. Da pa se po nepotrebnem ne izgublja časa, so zavezniki pripravljeni, da prično obravnavati one sjjecielne točke, katerih predelava je potrebna za rusko vlado in za zaveznike.
Nato je odgovoril voditelj ruske delegacije, da ugotavlja z zadoščenjem, da je sprejel odgovor delegacije Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije načela splošnega demokratičnega miru brez aneksij. Priznavajo veliko važnost tega napredka na potu k splošnemu miru, vendar morajo pripomniti, da je odgovor bivstvena omejitev točke 3. Ruska delegacija ugotavlja dalje z zadoščenjem izjavo četverozveze k točki 5, ki priznava načelo »brez kontribucij«, vendar si pridržuje glede odškodnine za preživljanje vojnih ujetnikov nekatere stvari. ^ Dalje iztiavlja ruska delegacija, da podlaga važnost na to, da dobe privatne osebe, ki so trpele vsled vojnih akcij, odškodnino iz mednarodnega fonda.
Ruska delegacija priznava, da odgovarja izpraznitev po sovražniku zasedenih nemških kolonij načelom, ki jih je ona razvila. Predlaga,
• da se izroči pretres vprašanja, če je prikladen princip svobodnega izražanja volja za prebivalstvo v kolonijah, posebnim komisijam.
Dalje je izjavil voditelj ruske delegacije, da je ruska delegacija' naziranja kljub navedenih
nasprotstev, da tvori odgovor četverozveze faktično-možnost, da se preide takoj' Je i janjem za splošen mir med vsemi vo^sku} se državami.
Z ozirom na'to-predlaga ruska'delejračija' desetdnevno- prekinjenje pogajanj, zaČeaiši danes zvečer in s koncem 4". januarja 1918 • zvečer, da se da narodom, katerih -vlade se šd ttiso-pridružile tukajšnjim .pogajanjem za! spioSftn mir, priliko,' da se seznanijo- s tukaj dolbčesnimi -načeli takega miru. Po poteku tega roka se morajo brezpogojno nadaljevati pričeta p&ga-’ janja.
Predsednik grof Czernin prosi rusko delegacijo, naj predloži ta svoj odgovor pišimo in1 predlaga, da se 'prično takoj pogajanja o batih speeielnlh točkah, ki se morajo Urediti ha V!šafc: način med rusko vlado in zavezniki.
Voditelj ruške delegacije še pridruži predlogu predsednikoveih in izreče, da je pripravljen na takojšnjo obravnavo onih podrobnosti, ki tvorijo tudi tedaj predmet posebnih razmo-trivanj med Rusijo in četverozvezo. če se prično splošna mirovna pogajanja.
Na predlog državnega tajnika pl. Kiihl-manna se soglasno sklene, da se prično ta podrobna pogajanja že jutri zjutraj.
Ta pogajanja so se1 pričela med Rusijo " inr med Avstro-Ogrsko in Nemčijo in sioeir v glavnem glede obnovitve občevanja • med temtr državami.
Politični pregleda
— Ministrstvo za socialno oskrbo. Zakonska osuova glede ustanovitve posebnega ministrstva za socialno osktbo je dobilo najvišjo sank* cijoi M.nistrom za socialno oskrbo je imenovan
01. Maiaja.
= Splošni ali posebni mir? Petrograški
dopisnik Švicarske »luforniation* je imel razgovor z ljudskim komisarjem za vnanje zadevet 1 roCKim. Na‘ vprašanje dopisn ka; zakaj ruska vlada tntenti ni dala pravice, da se izjavi o premirju je odgovoril Trockij z ostr>m naglasom: Auiianci so imeli časa dovolj. Čakali, smo na njihovo izjavo 220 ur. Toliko Časa ni potreba za piemisijevanje o vprašanju, o katerem so razmišljali že več mesecev. Mi smo mnenja, da francoska vlada in francoski parlament nista francosko ljudstvo. Mi ne uganjamo tajne diplomacije. PuruCdii bomo o potenu razprlv. Ako aliiranci žele, se lahko vsak trenotek udeleže pogajanji, ker mi hočemo sptošeu mir. Če pa ententni diplomati našiti stremljenj ne smatrajo za resne, potem mora pač priti poseben mir.
=* Splošna mirovna konferenca. Iz Kristi* anije se brzujavno poioča: Glasom poročil finskih listov so se centralne dižave in Rusija zedinile o tem, naj se splošni mirovni kongres bknce na nevtralna tla. Ooe stranki sta mnenja, da oi bil StoCKholm pripraven kraj za tako kon-feitnco.
= Vesti Iz Rusije. Reuterjev urad poroča
iz Pttiograda: Iz TuSKenta je dospela vest, da je bn gcueiai Korovn.čenko, ki ga je bil imenoval Ktrjenskij za poveljnika turkestanskih čet, aieuian m da ga je ljudstvo umorilo. — „Cot-riere delia Sera* j)oroca iz Petfogrbdai Hišo prvega tajuika ltahjansHega poslaništva, Tilhamja, je zastalo 25 mornarjev. V hiši so bili dve noči m jo popolnoma oropali. Policijski komisa} dO-ticnegd oKr^žja je izjavit, da ne more pomaeath U.e osebi, v služoi Tuiiantjevi, sta bili ranjeni z bdjuneti, Tiliiamja niso napadli. Italijanski konzul je ^ioZii pri TroCKem proiest. — Transport ruskih cet iz F.nsae je že priCel. —• »Times* poročajo iz Hej ograda: Vlada boljševikov je izprti-1 menila svojo ^omiko m je Odposlala petrogtaš-kiga povtijniKa Anotova v Kijev, da priCnb z ukiajiusko rauo pogajanja za poravnavo spora. Cane ukrajinsKtga odoorav Petrogradu je vlada-osvobodila.
»= Na Portugalskem je vojno stanje zopet
razveljavljeno. VpoKiiCam rezervisti se polagoma zopet odpuščajo. Nova vlada je preklicala zadnje vpoKiice letniKov 1892 in 1893.
Dnevne beležke.
— Konzumentje Ljubljane in oklice! V nedeljo popoldne se vrši v Ljubljani v Mestnem Domu ob 2. popoldne shod konzumentov. Shod je važen! Kriza v aprovizaciji se bliža. Ukrenimo, kar je še mogoče!
— Javne bt/iu.siiice na Kranjskem. Deželna vlada je v sporazumu z utželmm odborom za leto 1918 oskrbovalne pristojbine za javne bolnišnice na Kranjskem dotočila v naslednji izmen: deželna boinišnca v Ljubljani: 1 razred 15 kron, 2. razred 10 kron, 3. razred 5 kron; občinska bolnišnica v Krškem: 2. razred 8 kron, 3. lazttd 4 krone; ženska bolnišnica v Novem mestu: 1. razrtd 12 kron, 2. razred 8 kron, 3. razrtd 4 krone; okrožna bolnišnica v Postojni:
2. razred 8 kron 3 ražrtd 4 krone.
— Aprovlzaclja na lužni železnici O tej aprovizaciji nam vedno prihajajo pritožbe. Nekaj smo jih objavili, a obzirno, ker smo vedno mislili, da se nedostatki odpravijo. Načelno ne moremo ugovarjati, če osebe, ki delajo pri aprovizaciji. dobivajo primerne nagrade, zakaj delo je plačila vredno. Neprimerno se pa naip zdi, če je res, kar nam sporočajo, da So gospodje priredili na Šefanovo pod edino, si preskrbeli menda iz aprovizacije do 10 kilogranw>v mesa,
makaronov in drugega blaga. Veselili so se v neki gostilni tam poleg realke. Na južni železnici je ob tem času tisoče delavcev, ki s svojimi družinami stradajo kljub težkemu delu, kljub mrazu. Na teletino sploh misliti ne morejo; večina železničarjev sploh ni vedela, da jo apro-vizacija deli. V skladišču aprovizacije manjka tud-i vljudnosti. Če je ta dogodek resničen, dasi je sicer malenkosten, priča vendar, da v apro-vizaciji ni vse tako kakor bi moralo biti. V vseh ap-rovizacijah je namreč ta nesreča, da so notranje uredbe aprovizacije delavcem prava zaprta knjiga zato, da ne morejo imeti sokontrole. Na južni železnici je menda tudi tako; zato je pa tudi nezaupanje.
— Razdeljevainica za sukanec. C. kr. trgovinsko ministrstvo se je odločilo, trgovskim in obrtniškim zbornicam prepustiti razdelitev sukanca, ki se bo uradno oskrbel za civilne namene. Trgovska zbornica v Ljubljani je v ta namen že izvršila vse priprave. Razdeljevainica. sukanca začne poslovati takoj, ko se ji do-pošljejo prve množine sukanca, kar se pričakuje v najbližjem času. C. kr. trgovinsko ministrstvo je zbornici prepustilo v splošnem način razdelitve, izreklo pa je željo, da se po možnosti pri tem upošteva trgovina. Predvsem pa polaga ministrstvo važnost na to, da se ustvarijo take kavtele, ki na vsak način izključujejo zlorabo zbornici v razdelitev prepuščenega sukanca in nudijo jamstvo zato, da se ta sukanec dejanstveno porabi za one namene, za katere je določen Z odkazanimi množinami sukanca bo zbornici pokriti vso potrebščino Kranjske, torej potrebščino obrtnih predelovalcev, kakor krojačev, izdelovalcev perila, šivilj na domu, modistnega obrta itd., dalje poprav-ljalnic obleke in perila, ki bi se eventualno ustanovile, in naposled privatnega konsuma. Za vojaške namene in za namene ljudske obla-čitve je posebej skrbljeno. Zbornici prepuščen sukanec se razdeii na naslednji način: Dežela bo razdeljena v razdelilne okraje, v katerih se enemu ali več nadrobnim trgovcem v krajih, ki so za razdelitev najugodnejši, dopošlje sukanec za podrobno prodajo na vse, v dotičnem okraju nastanjene in v poštev prihajajoče obrtnike. Vpoštt-vanje vseh zadevnih nadrobnih trgovcev je kakor z ozirom na nevelike množine sukanca, ki bo na razpolago, tako glede na težko izvedljivo kontrolo izključeno; težnja pa bo, kolikor mogoče veliko trgovcem poveriti prodajo. Porazdelitev ni posamezne razdelilne okraje se izvrši po posebnem ključu, določenem po številu prebivalstva in obrtnikov. Sukanec se bo obrtnikom smel prodajati le proti posebnim nakaznicam in proti potrdilu o prejemu in o plačani ceni. Kar se tiče oddaje sukanca za privatni konsum, so bo zbornica na pobudo ministrstva poslužila obstoječe organizacije za ljudsko oblačitev. Za ta namen pride ena tretjina za Kranjsko odmenjenega sukanca v poštev. Nadrobna cena sukanca bo za en vitel „mako“ sukanca (150 m) 40 v, za en vitel ameriškega sukanca (150 m) 36 v in za en vitel ameriškega sukanca (50 m) 16 v.
— Za načelnika Zadružne Zveze je izvoljen načelnik Jugoslovanskega Kluba dr. Anton Korošec. V načelništvo pa: župnik Grašič, Beran, Istra, Valentin Zabret, župitik v Št. Vidu nad Ljubljano, dr. Lovro Pogačnik, Š trči n, posestnik v Komendi, duh. svetnik Koller, Podraga pri Vipavi, Jernej Podbevšek, župnik v Kostanjevici, Evgen Legat, ravnatelj Zad<užne Zveze, Pirnat, župan na Homcu, pr« fesor Bo-gumil Remec, Matija Kum p, dr. Hohnjec, ravnatelj J. Jovan, urednik Smodej, posl. Demšar.
— Begunski tabor v Red;nijl pri Volšberku (Koroško) so z pet opustili. Od začetka vojske so se lam nahajali v razsežnih barakah ponajveč rusinski begunci. Večinoma so odšli v svoje domače kraje, druge so odposlali v taborišče v Gaji na Moravskem.
— Nov hrvatskl dnevnik z imenom ,Jug* prične izhajati z novim letom v Os eku v S avo-niji. Urejevala ga bosta časnikarja Lakatoš in Mo-linar. List bo zastopal politiko jugoslovanske deklaracije.
— Nabori na Ogrskem. Budimpeštanski magistrat razglaša, da bodo popisani vsi črnovoj niŠKi obrezanci, rojeni leta 1900 in prebivajoči v Budimpešti in sicer ne le ogrski, temveč tudi avstrijski d žavljani in oni, ki imajo domovinsko pravico v Bosni in Hercegovini. Na nabore pridejo od 12 do 26 januarja 1918
— Kje je Špeh za ostale okraje v Ljubljani? Prejeii smo in priobčujemo: Dosedaj so razcelili Špeh za prvi in drugi okraj, ke pa je še za vse ostale okraie? Tako vprašuje sedaj mestno prebivalstvo. Izgovor, da ni prašičev je jalov! Zakaj pa je mestna aprovizacija prodajala posameznikom po cele in pol prašičev1, ako jih ni mogoče dobiti? Zakaj se m razdelil Špeh pravilno, med vse prebivalstvo po nakaznicah? Kdor je imel denar, ima stdaj dovolj masti, ima še nakaznice za Špeh, ki ga dobi pri razdeljevanju po okrajih. Poleg ttga si je kupil, še lahko pii mesarjih pod roko. Pre>krbljen je toraj več kot za celo leto z maščobo. Kaj pa ostali prebivalci, med njimi tudi srednji sloji, ki nimajo noben h, oziroma samo mate vojne doklade Ali naj sedaj to vbogo ljudstvo prsie oblizuje, šteje zvezde na nebu. Ustaio občinstvo zahteva, da se mu Špeh razdeli, kolikor mu v resn ci pripada Osebam pa, ki so kupiie prašiče, naj se odvzamejo maščobne nakaznice, da ne bodo deiežni večkratnega pre-jer anja na škodo splošnega prebivalstva.
— K temu dopisu pripominjamo, da e letos le malo š^ehatjev; res je pa, da se s prodajo prašičev ošk< duje drugo, siromašneje občinstvo. G avni vziok pu vsem tem, pa je, da se tudi ljubljanska aprovizHCija ni uredila tako, da bi lahko konservirala vsaj tistega blaga, ki ga more dobiti. Organizacija aprovizacije je še vedno pre-oskosrčna. S cer pa stoje vse meščanske aprovizacije na stališču, da naj se tisti založe, ki se lahko Žal. da je tako t
Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom!
Vojna.
Dunaj 27 decembra. (Kor. urad) Uradno se razglaša: Na ruski fronti prem r e. — Mrd A'iagom in Brento ter ob M- nte Tomba smo zavrnili slabotne italijanske napade. Na ostalih delih fronte motilni ogenj. — Šef generalnega štaba.
Berlin 27. decembra. Wollfov urad poroča iz glavnega stana: Na angleški fronti je bilo živahnejše bojno delovanje pri gozdu H mthoulster, na severnem bregu Lyse, pri M^euvres in M*r-coingu. Polki neke gardne divizije so po dobri artiljerijski pripravi izvršili z uspehom več bojnih podjetij pri Bezonvauzu. Dopoldne so izvidni oddelki vdrli v francoske črte, popoldne pa so in-fanterijski odJelki s sodelovanjem artiljerije in mim metalcev naskočili prve francoske jarke v širim 900 metrov. Francoski protinapad se je s težkimi izgubami za sovražnika izjalovil. Ko so razstrelili sovražnikove jarke, vrnili so se naska-kovalni oddelki v svoje prvotne pozicije. Dovedli so nad 100 fianc >skih ujetnikov. Prt Oberburn-hauptu smo v bhžinskem boju zavrnili fiancoski napad. - Na italijanskem bojišču je med Asiagoin in Br.nto artiljerijski ogenj postal slabotnejši. Ob P.avi pa je bilo po dnevu artiljerijsko delovanje zelo živahno. Italijanski napad na Monte Tomba smo zavrnili. — Na ruski fronti nič novega. — Ludendotff.
Umetnost in književnost.
Nova založba v Ljubljani je izdala dve lepi knjigi. Ivan Cankar je zbral svoje .Podobe iz sanj", ki so nastale, kakor pravi v predgovoru, v letih strahote 1914—1917. Po daljšem odmoru smo dobili zopet Cankarjevo delo, ki nima pomena le za sedanje dneve strahote, temveč ki ima trajno vrednost. Še posebej priporočati Cankarjevo knjigo bi bilo pač odveč. — D uga publikacija .Nove založbe* je namenjena mladini in prinaša Levstikovo povest .Martin Krpan*. Smrekar je opremil knjigo z mnegimi ilustracijami, ki jih je izvrstno pogodil. Obe knjigi sta zelo lepo opremljeni. Cankarjeva knjiga velja 5 K, ravno toliko tudi Martin Krpan. Želeli bi, da bi bil .Martin Krpan" cenejši, ker je delo vredno, da bi prišlo med najširše mase. Našim knj žnicam priporočamo obe knjigi kar najtoplejše, dobe se po vseh knjigarnah. .No a založba* je pokazala s prvima dvema pub ikacijama, da smatra svoje delo resno. Želimo ji mnogo uspeha in vedno srečno izbero.
Aprovizacija.
Špeh za II. okraj Štev. 601 do 1300 dobe
stranke v soboto 29. t. m. popoldne v Kranjčevi hiši na Poljanski cesti. Določen je tale red: od pol 1. do 1. štev. 601 do 700, od 1 do pol 2. št 701 do 800. od pol 2. do 2. št. 801 do 900, od 2. do pol 3. št. 901 do 1000, c d pol 3. do
3.	št. 1001 do 1100 od 3 do pol 4 štev. 1101 do 1200, od pol 4. do 4. štev. 1201 do 1300. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 9 kron.
Sveže meso na Izkaznice D dobe stranke v soboto, dne 29. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2 do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. štev. 201 do 400, od pol 3. do 3 štev. 401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg 7 in 8 oseb 1 h četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane K 320.
Sveže meso na rumene in rde^e Izkaznice A dobe stranke v soboto, dne 29. t. m. popoldne od 3 do 4. v cerkvi sv. Jožtfi.
Premog. Stranke iz vseh desetih okrajev, ki še niso dobile premog na prvi odrezek rjavih izkaznic, dobe premog v mestnem skladišču pri Narodnem domu 31. decembra 1.1. in sicer stranke iz I. do V. okraja dopoldne, stranke iz VI. do X. okraja popoldne. Premog se plača na mestnem magistratu srednja hiša, pritličje, 29. decembra od 8. do 12. od 3. do 6. popoldne. Na ta potrdila se bobi premog v mestnem skladišču.
Razno.
* Počasna pošta. Iz U<tja na češkem se
poroča: Josip Vi gel, ki je stdaj pii vojak h, je 17 junija 1905 kot dvanajstleten deček oddal v Ustju nefrankovano pismo za svojega oče>a ki je stanoval v vasi Gatschken oddaljeni eno uro od Usta. Pismo se je očetu dostavilo dne 21. novembra 1917, torej čez 12 let in pet mesecev. .Seveda" je moral oče plačati kazen, ker je bilo pismo brez znamke.
* Zaplemba cigar in cigare' v Zagrebu. Zagrebško redarstvo je napravilo te dni po go simah in kavarnah preiskavo in našlo obilo cigaret in cigar, katere je zaplenilo. Dotični gostilničarji in kavarnarji bodo kaznovani.
* Znižanje vozne cene za nmlrovllene uradnike. Ogrski trgovinski mmister je odredil, da veljajo zn žane cene za vožnje na železnicah tudi za umirovijene državne in u >ravne uradnike, ako njihova plača ne presega 4000 K letnih dolu dkov.
* 23 rudarjev ponesrečilo. V premogovniku v Karbicah na Češkem se je te dni pripetila velika nesreča. Ker je v nekem rovu gorel premog, je oddelek delavcev dobil naročilo, <la tleči ogenj uduši. Ko so bili na delu, vdrl se je rov, tako da je delavcem bil izhod onemogočen. Le sedmim delavcem se je posrečilo, uteči gotovi smrti skozi nek stranski rov, 23 pa jih je ostalo mrtvih v rovu. Od teh nesrečnih žrtev jih je bilo 16 oženjenih, ki so zapustili 25 nedo-letnih otrok; 7 je bilo samcev. Skoraj gotovo je, da je bila grozna katastrofa posledica neprevidnosti podjetništva. Vrši se sodna preiskava.
* Čevlje za moho. Budimpeštanski trgovec Izidor Bfaš je z hteval od neke ženske z dežele za par čevljev 110 K in 20 kg najfinejše moke. B aš je obsojen na 5 dni zapora in 400 K globe.
* Otroci I* Hercegovine. Te dni je dospel
v Zagreb večji transport 620 mladih Hrvatov iz Hercegovine, katere je beda od doma spra-
vila pod okrilje hrvatskih ljudi plemenitega srca. Otroci se porazdele v brodskem okraiu.
41 Kako se zdravijo vojaki. V Trenčinske toplice se pošiljajo vojaki, ki imajo trganje v ud h. Kdor pozna vojaške navade, ta ve, da mora bolezen biti že pncej huda, da se pošlje vojaka v kopelj. Ti bolni vojaki morajo, pa če tudi dež še tako lije, trikrat na dan nastopiti in delati na polju. Kdor ne nastopi, ne dobi me-naže. Zdravniki se trudijo, da bi vojake ozdravili, a kaj pomaga to, če narednik pošilja vojake na delo tudi v najslabšem vremenu. Če se kdo pritoži ga kot ozdravljenega pošljejo h kadru. Petnajst mož je bilo odpuščenih kot ozdravljenih, ker niso imeli plaščev. Da se dobi dopust, se mora podpisati vojno posojilo. Proba-tum estl
* Do kolen v zrnati kavi. Saperski poročnik Karel Bernal piše svojemu bratu v Ino-mostu: italijanski umik se je moral vršiti zlasti prvih 8 dni z neverjetno naglico in zmedenostjo. Približno 6 m široke ceste okoli Codroipa v obseiju 2 do 3 ur hoda so bile gosto posajene z italijanskimi topovi vseh kalibrov, z bolniškimi, tovornimi in drugimi vozovi. Konji so ležali pobiti pred vozovi ali v cestnih jarkih. Na cesta so ležale vreče polne koruzne in pšenične moke, riža, makaronov itd. V nekem skladi ;ču, dobro uro za italijanskimi črtami, so gazili ljudje dobesedno do kolen po zrnati kavi, predno so prišli do zalog z drugimi živili.
* Cene za zlato so v zadnjem času znatno padle. Med navijalci cen za zlato je zavladala vsled tega prava panika. Danes plačujejo za en gram 14 karatnega zlata 4 krone 50 vin. do 4 krone 80 vinarjev. Ko je bila cena zlata najvišja, so plačevali za en gram takega zlata 10 kron 70 vin. Diferenca v cenah znaša torej okroglo 60 odstotkov. Mnogo špekulantov je izgubilo zadnji čas prav veliko. Nek mali trgovte z zlatom v Wah-ringu, ki je bil nakupil 3 klg. zlata in dal svoj okolo 30.000 kron, ima okrog*o 15 000 kron izgube.
* Oderuštvo pri žganju. Iz Budimpešte poročajo: Cene za žga je in likerje so dosegle zlasti na deželi vsled visokega davka na *pmt silne oderuške cene. Liter slivovke prodajajo že od 60 do 70 kron, brinjevec je še dražji. Agentje so nakupili velikanske zaloge za Asstrijo.
* Kako je bilo leta 1848. V Brašovi na Hrvaškem živi še en domobranec iz leta 1848., ki še pomni takratne razmere. Čevljev, pravi, sploh ni bilo več. Ljudje so klali prašiče, da so Si iz kož napravili opanke. Kvart pšenice je stal $0 forintov. Žetev ni bila slaba, a narod je trpel vsled nemških in ruskih čet, ki so hodile skozi deželo. Po nekod so poveljniki dovolili vojaštvu, da pleni 2 uri. V 4 krajih je bilo na ta načm vse odnešeno. A drugi so imeli zopet vsega dosti. Predvsem je bilo mesa in masti povsod v izobilju. Funt mesa je veljal 26 do 29 krajcarjev.
* Tudi v Italiji prlmamkuje kruha. Iz Lu-
!;ana se poroča: .Corriere delta Sera* opisuje ežave glede preskrbe s kruhom v Milanu. Mn go pekarskih prodajalen je že ob osmih zjutraj brez kruha. Vkljub krušnim izkaznicam mnogi ne morejo dobiti pripadajoče jim porcije kruha.
;	* Moderni vlomilec. VBerolinu so aretirali
nekega Beno Maka, ki velja za najnevarnejšega vlomilca v vsej Nemčiji. Mak se je izdajal za vinskega veletržca, zahajal v najodličnej e lokale in živei po navadi bogatih ljudi. Mak je razpolagal z izrednimi vlomilskimi instrumenti, kakoišnih redarstvo dosedaj ni videlo. Ker je občeval z raznimi bogataši in poznal njihove navade, je jnogel v njihovi odsotnosti vlomiti v stanovanja In odnesti velike svote, ne da bi bil zasačen. Pripetilo se je, da je kak dan obšel vsa stanovanja v eni hiši. pa ni nikdo nič sumljivega zapazil. V njegovem stanovanju so našli 22000 tnark gotovine, 45000 maik obveznic vojnega posojila in dragocenosti za okoli 200000 maik. Njegovo stanovanje je vredno na 1 milijon mark.
* Povratek ruskih emigrantov. Iz Curiha poročajo: V kratkem se vrne znatno število ruskih emigrantov iz Švice v Rusijo. Ti emigranti so se morali svojedobno zaradi svojega političnega prepričanja umakniti v inozemstvo. Vsled novih razmer v Rusiji jim je omogočeno, da se zopet vrnejo v domovino
* Aretacije poštnih uslužbencev. V Hano-veru je kriminalna policija arttovala te dni 12 poštnih uslužbencev v starosti 16 do 18 let. ki so izvršili celo vrsto tatvin. Jemali so poštne pošiliatve, zlasti take, v katerih so se nahajala živila.
* Mesto brez vode Iz Kristianije se poroča : Težka nezgoda ie zaJela mesto VardO. — Vodovod, ki je preskrboval prtbivalcem vodo je bil po neki angležki vojni ladji poškodovan. Ker je poprava vodovoda vsled polarne noči in vsled zmrzline do spomladi nemog ča, morajo prebiva ci tajati sneg ter si na ta čin preski beti potrebno vodo.
Pomanjkanje mesa v Ljubljani.
Ker so ljubljanski dnevniki priobčili 24. t. m. notico, da je podpisano »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« krivo, da je bilo o Božičnih praznikih v Ljubljani premalo mesa, pojasnjujemo celo zadevo sledeče:
Ce je bilo telečjega in svinjskega mesa premalo, ne more »Deželno mesto« za to. Teleta se kupujejo le prostovoljno, ne potom prisilne rekvizicije, kmetje pa ravno v tem času teleta najbolj privezujejo. Prašiče koljejo ljudje po deželi v velikanski meri ter jih prodajajo tudi pod roko, pri čemur se cene z-elo navijajo. Na predlo« »Deželnega 'mesta« izdala je c. kr. deželna vlada v sporazumu s c. kr. uradom za ljudsko prehrano na Dunaju dne 30. septembra t. I. ukaz, s katerim so se zaplenili prašiči na Kranjskem te* se je pustilo za vsako osebo družine prašičerej ca po 35 kg žive teže prašičev. Vsi ostali prašiči so bili rekvirirani posamič. Vse ogromno delo izvedlo je »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« po celi Kranjski po svojih zaupnikih na svoje stroške. Ako bi
ta rekvizicija ostala, bi bila dežela za silo preskrbljena s prašičjim mesom in tudi z mastjo in to po maksimalnih cenah. C. kr. deželna vlada v Ljubljani pa je omenjeni rekvizicijski ukaz dne 10. novembra 1917 razveljavila, tako da so smeli prašičerejci poklati tudi zaplenjene prašiče, le prodajati jih niso smeli drugemu kot »Deželnemu mestu«. Vsled nesporazumljenja pa so mislili celo oblastveni organi, da je kupčija s prašiči postala prosta. »Deželno mesto« se je imelo vn se ima boriti z velikanskimi težkočami vsled nastale anarhije v premetu s prašiči ter zato »Deželno mesto« ne zadene nobena odgovornost, če bi dobili meščani po mestih ln delavstvo po deželi premalo 'masti in prašičjega mesa.
Govejega mesa bi bilo ob praznikih v Ljubljani lahko dovolj ter je bilo dovolj živine na razpolago. »Deželno mesto« daje mestnem« magistratu 50 glav govedi na teden in magistrat potem deli živino-mesarjem. Mestna aprovizacija je prejela od »Deželnega mesta« v torek, 18. t. m. 55 lepih volov, za vojno mesnico pa še posebej 20 glav. V soboto, dne 22. t. m. dopoldne je prejela mestna aprovizacija od »Deželnega mesta« 50 lepih volov, v nedeljo, dne 23. t. m. pa še 11 volov in 22 za vojno mesnico. Casa za klanje je bilo toraj dovolj. Ce bi zahtevala mestna aprovizacija še več živine, ali pa na kak drug dan, bi jo lahko dobila od »Deželnega mesta«. Ce je bilo v resnici premalo govejega mesa ob praznikih, je iskati krivca toraj drugod in ne pri »Deželnem mestu«, ki je skrbelo cel čas odkar posluje za potrebno množino dobrega govejega mesa ter je težko najti kako drugo mesto v Avstriji, ki bi bilo tako dobro preskrbljeno z mesom, kakor Ljubljar na, in to kljub, da je bila Ljubljana v ožjem vojnem ozemlju, da so bili premnogolkrat ustavljeni vlaki kar čez noč, za katere slučaje je »Deželno mesto« čez noč moralo poseči po svojih rezervah v okolici ter je z naj večjim trudom postavilo živino v Ljubljano, ki ni bila nikdar brez mesa, kakor n. pr. Gradec.
Želeti bi bilo le, da bi bila Ljubljana z drugimi živili kakor s krompirjem, moko, sladkorjem itd. tako dobro preskrbljena, kakor a mesom.
Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živin« v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip P e t e J a n.
Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI .NAPREJ A*
:-:	V	LJUBLJANI :-:
Najbolj zanimiv In najboljil slov. Ilustrovanl tednik so:
Tom SIK
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik Z bojiit in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti,
Jako zanimiv, lep detektivski romani poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
.TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
.TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE “ povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE* stanejo četrt leta K 3’80 pol leta K 7*50 In celo leto 15*— K. Naročite si -TEDENSKE SLIKE“ takoj I
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE“ zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista »TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frantlikantka ulica I0/L
F.BATJEL
Prej v Ooflcl.
Llubllana, Stari trg 28
Molka in lanska dvokolesa Se • »taro
pnevmatiko
Hvalni In pisalni stroji, gramofoni, električno iepne s vetrce.
Najboljie bafr Ije.
Posebno nlska cene i» preprodajale«.
Mehanična delavnica
na Staram trgu it. 11,