PRIMC DNEVNIK Postni «V®VSSr - Cena 30 Ur Leto XVI. - Št. 121 (4584) TRST, petek 20. maja 1960 »ponedeljek seja Varnostnega sveta Lzvezi z ameriškim letalom «U-2» Sovjetsko zvezo bo zastopal Gromiko - Verjetno bodo navzoči tudi Herter, Lloyd in de Murville - Resno svarilo Hammarskjoelda pred nevarnimi lr*cidenti - Izjave Hruščeva pred odhodom iz Pariza in v vzhodnem Berlinu Cyrus Eaton je zamudil sestanek s Hruščevom 1®W YORK, 19. - OZN sestal v ponedeljek ob 20. uri po sred- Uradno javljajo, da se bo Var- 'Pskem času in bo razpravljal o sovjetskem pro-Soviti^ naPadalnim dejanjem ameriških letal, fel ,sko zvezo bo zasto- ji minister Gro- SL^Pi- —v.___________ ‘Ittra- bo odpotoval jutri v,) iz Pariza v New predsednik H. Ur >C ss j iets j w_____________o _ som ti tainikom OZN Dar Am^ammarskjoeld°m- !W ®edanj Corea0”11 sveta sir Clau' . ________________ delegatom Sobolj e- IHe. Jea (Cejlon) se je da-:)ett£zg0Varjal skupno delpratnm Rn S so- % e1?* predstavnik '. I0vi»t Codge je v zvezi * Protestom izja- e,ti foi bomo z dvignje- no L?1?.-. Dokazali bomo po-“ib i- ?rlJivost sovjetskih ob-Cjjij bomo to storili na tak i? .Prepričamo sleherna pristransko osebo.« •M _ a se, da bo Varnostni Hlie-5 večino dni pri-1 tedna in morda tudi tjj . ]eni tednu. ■! n,n‘k OZN Hammarskjoeld '•afer«*- današnji tiskovni .'istjt, . svaril pred nevar-■hlHil^lPe, ki bi lahko iz-•»h * ,zaradi takega inci-)otjl' “Javil je, da bi se :i st« .oelo OZN izkoristiti ^inosti, da se prepreči \ j y. eni stvari sem goli «icer12Javil Hammarskjoeld, Jiiog0 ’ da je vsak incident “olj nevaren v raz-\ 02jačju kakor v hlad- in zaradi teSa % 0 truditi, da zmanj- i b einPeraturo.» ** talII'arsvkjoeld je dodal, da it]j 0, Prašanja, ki bi jih mo->išiilavnayati na konferenci **’ da Potrebne nove pobu-:) te * Pride do njih rešitev, !>,trubi°- de ne bi smele biti bdijih ne po zadnjih, do- •(hag0M0rnost 0ZN- ie nada-iTOj .Hammarskjoeld, se je i^dbua zaradi nedavnih ne-■*. da 5nib izkušenj*. Dodal ®ZN vse potrebne « dlaoi■* 3aTne ’n privatne divani Dri’ in da Je s svoje rtjo jPrjPravljen nastopiti na ? Zdei 0 Pobudo, če se mu V 10 ' da bo to lahko kori- VnJ^rašanje časnikarjev je i°eid izjavil, da ni „ zaskrbljen zaradi na-, )e Jv°ža3a, toda na sploš-?'e>tien?Znost- da se incidenti trj1JO v spopad, večja v ! tbedr,26 kakor Pa tedaj, ko 'S* . ar°dno ozračje jasno. f3bčiiritL 36 treba vse, je za-,V * j ne Pride do inci-.!*iti u ,°da potrebno je pred-tak položaj, v ij® Bo»«ne bodo iskre povzročil jara*- Na koncu je še Vda a ' '*HiS V ponedeliek- /'UVji > (9. — Hruščev je od-k ((a t “tališča Orly ob 9. i(\em letališču je prista-l':,Pfišer Ur* idalo. s katerim TMe* p Pariz ameriški mi-■ sssta?rus D a ton, ki se je rtov,, , 1 s Hruščevom, a je rda ~a Se bo Varnostni svet estal v soboto a bolj |r50V0 . - „ j- jčo o imelo zamudo. i| d v*,’:,da sta Hruščev in 'Lzavz„'lka Prijatelja. Eaton 2°dob, -a Za zbližamje med Jbhio JII\ Zahodom in je bil tačn Van z Lenino- in hgi m. Za mir. Univerza v.Hton* 3e Povabila na obisk rtir,.Se je mislil ustaviti jft a ji v. .Parizu, da se se-V. fenr rusbev°m. Ker se je ujhjati a razbila, je moral ^61 .Program in je takoj ^>0, ^ariz, a je prišel pre. .vtei se je pred odhodom predsedniku fiSkv,, trancoski vladi in ’.a gostoljubje in ie • «Obžalujemo, da je (■■'^ilc^l.ameriške vlade pre-'Hjjj j0KOnferenco naj višjih, narodi pričakovali s >tin»u?anjem- Svetovno i 6 , Je bo razumelo za- zabteve sovjetskega W dej^fi Prenehajo napadov bJa ameriških impe. kt so preprečili se- '"‘'■iiiiiiui, n, Milim, luninimi j^aiflentarci RD obisku v SZ lKvl9> Jutri bi morala Sovjetsko zvezo arna italijanska vabilo vrhov- Sa?»Um s S hbiila .Taškent. V Rim bi Vlačit Jur>ija. 'ifctjai3" naj bi vodil de-p®*lanec Codac-‘V°r Jn’ njeni člani pa so (S„■% spravili na Jbalo. Najdba' potopfje. ne galeje je izzvala veliko zanimanje med zgodovinarji po morst va. Svojevrstna letalska nesreča IZ, 19. —> Dvomotorno IBijsko letalo «Caravelle», ki pripada družbi «Air Alge-rie» in ki te prihajulo iz Al-žira, se je osem kilometrov od pariške, v odboru < Pri tem je bil ubit pilot tu-■ rističnega letala, ranjenih pa je bilo 18 potnikov, od katerih je eden pozneje umrl. V letalu dCaravelle« je bilo okoli 30 potnikov. Nesreča se je dogodila nekaj minut pred odhodom letala Hruščeva. Ob 10.40, ko je letalo letelo 2000 metrov visoko in je bilo oddaljeno samo še osem kilometrov od letališča, so potnikom že dali ukaz, ki ga običajno dajo, ko letala pristajajo (ne kadite, opasajte se). Prav v tem trenutku so potniki čutili močan udarec. Kmalu so zvedeli, da je neko turistično /etalo »Stamp«, ki je prihajalo z letališča Chelles in je bilo namenjeno v Saint Cyr Dlizu Pariza, zadelo ob potniško letalo. Pri tem je bil trup letala «Caravelle» razparan. Pokvarjena so bila tudi krmila, en motor pa je prenehal delovati. Zdelo se je, da sta prenehala delovati oba motorja, toda posadki je u-spelo drugi motor spet pognati. V letalu je bilo 18. potnikov laže ali huje ranjenih. Letalo je nadaljevalo pot z razpaianim trupom in v notranjost letala je prihajal močan veter. Motor turističnega letala se je z,avil v trup potniškega letala. Člani posadke %so «takoj odredili vsakemu potniku svoje mesto in jih mirili, Pilot je vodil letalo z veliko težavo, ker je bilo tudi krmilo pokvarjeno. Po-IreBlo pa se mu je srečno pristati na etališču brez drugih incidentov. Pet potnikov so takoj odpeljali v bolnišnico, ker so bili huje ranjeni, in od teh je eden umrl na poti v bolnišnico. Bil je hudo lanjen, ker je ga je zadel * nekim turističnim letalom. od pariškega letališča Orly v motor turističnega letala, ki višini dva tisoč metrov trčilo' se je zaril v trup potniške- ga letala. valci mnenj i. da sta govorila o še tesnejšem sodelovanju med Francijo in Veliko Britanijo. Poudarjajo, da bodo Francozi in Britanci imeli v prihod, nje večji politični vpliv. Tega mnenja je tudi Mendes-France, ki piše v tedniku «Express»: «Dva nadvelika sta po tej zadevi precej zguibila na svoji velikosti. Sedaj_je naloga Fran. cozov in Angležev, da dajo pobudo in tolmačijo voljo do miru narodov in njihovo vznemirjenje. To poslanstvo bodo lahko učinkovito izvršili s pogojem, da skupno nastopijo.« Ob prihodu v London je Mac Millan izjavil, da so razvoj dogodkov v zadnjih mesecih, številni stiki med vidnimi držav-nki obeh strani lahko upravičeno vzbujali upanje za izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Zato je svet sedaj toliko bolj razočaran. ((Ne moremo še vedeti, kako se bodo stvari razvijale, je dodal Mac Millan. Vendar upamo, da so dogodki zadnjih dni v Parizu samo epi. zoda in ne prvi korak do hudega poslabšanja mednarodnega položaja. Zahodni zavezniki so pripravljeni iskati pot miru s pravičnostjo kljub razočaranju zadnjih dni.« Na koncu je Mac Millan izjavil: »Pri- pravljeni smo udeležiti se pogajanj za mirno reševanje spo. rov v katerem koli primernem času.« Zahodnonemški list ((Frankfurter Rudschau« piše danes, da bi zahodne države baje želele, naj se julija skliče konferenca zahodnih in vzhodnih zunanjih ministrov. Ameriški senator John Ken-nedy je včeraj izjavil v Portlandu, da, če bi bil na mestu Eisenhovverja, bi izrazil obžalovanje, če bi Hruščev zahteval od njega opravičilo, kakor je zahteval od Eisen-hovverja. Kennedy je izjavil, da ne verjame, da bo incident z letalom, ki se je dogodil 1. maja, pripeljal do tretje svetovne vojne. Dodal pa je, da polet letala «U-2» predstavlja veliko tveganje, ki je po njegovem obsojanja vredno, še posebno, ker se ie t0 zgodilo prav teden pred konferenco najvišjih. Kakor je znano,’ Se Kenne-dy poteguje za demokratskega kandidata za predsednika ZDA. V Parizu se je danes sestal stalni svet NATO na izredni seji. Navzoči so bili ameriški državni tajnik Herter, ter zunanja ministra Silwyn Lloyd in de Murville. V imenu svojih kolegov je o nastalem položaju poročal francoski zunanji minister de Murville. Po seji so objavili poročilo, ki pravi: «Stalni svet NA TO je poslušal izjave zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije in ZDA o dogodkih, ki so preprečili sestanek konference najvišjih. V poročilu, ki ga je objavil po svojem sestanku v Istanbulu, je atlantski svet izrekel zadovoljstvo zaradi bližnjih pogajanj s Sovjetsko zvezo in izrazil upanje, da bodo ta pogajanja pripeljala do izboljšanja mednarodnih odnosov. Obžaluje, da je ravnanje N. Hruščeva onemogočilo pariška pogajanja. Svet poudarja popolno solidarnost držav zavezništva in v celoti odobrava izjavo treh državnih poglavarjev, ki so prepričani, da je treba vsa nerešena vprašanja rešiti mirno in s pogajanji in ne z uporabo sile, ter so pripravljeni udeležiti se teh pogajanj v prihodnosti v vsakem primernem trenutku«. Na seji je po poročilu de Murvilla govoril Herter, ki je izjavil, da, če ne bi prišlo do incidenta z ameriškim letalom, «bi Hruščev verjetno našel kako drugo pretvezo, da sabotira konferenco najvišjih«. ((Dejansko je pravi vzrok njegovega ravnanja v dejstvu, da se je prepričal, da ne more pričakovati od konference rezultatov, kakršne bi želel«. Herter je izjavil, da so ameriška letala «U-2» preletavala štiri leta sovjetsko ozemlje ter so zbrala zelo važne podatke «za obrambo svobodnega sveta«. Herter je dodal, da so ZDA odločene nadaljevati v 2enevi pogajanja o razorožitvi in o prekinitvi jedrskih poizkusov. Britanski zunanji ministei Selwyn Lloyd je izjavil, da zavezništvo skrbi za obrambno organizacijo NATO. nega odbora KD. Sestanka se je udeležil tudi politični taj nik stranke Moro. Danes so se sestali tudi de-mokristjanski poslanci, da bi izvolili šest članov poslanskega odbora, hkrati pa tudi svojega predstavnika v glavnem odboru, namesto Manzinija, ki je med tem postal glavni urednik vatikanskega glasila «Os-servatore romano*. V odbor poslancev KD so bili izvoljeni Bettiol, Piccoli, Vetrone, Elkan, Birna in Radi, za predstavnika poslancev v glavnem odboru KD pa Gui, za katerega se govori, da se poteguje za mesto političnega tajnika KD. Jutri pa se bodo poslanci KD sestali, da bi se izjasnili o politični liniji, ki naj jo KD zastopa, ko bo Tambroni-jeva vlada podala ostavko prihodnjega oktobra. Sindikalistični poslanci KD ki so združeni v struji «Rin-novamento*, so danes nadaljevali s proučevanjem političnega položaja v zvezi z bližnjim zasedanjem glavnega odbora KD in so ponovno potrdili svojo privrženost politiki levega centra, ki po njihovem mnenju predstavlja edino rešitev iz sedanje politične krize. Jutri se bo sestanka udeležil tudi voditelj te struje, poslanec Pastore. V parlamentarni komisiji za zunanjo politiko je minister Segni poročal najprej o Somaliji, nato pa je v zvezi z vrhunsko konferenco podčrtal obžalovanje italijanske vlade, da se je razbila. Kar zadeva odgovornost za razbitje konference, je Segni dejal, da je bil neposredni vzrok zadržanje Hruščeva v zvezi z incidentom z ameriškim letalom, ki ni imel nobene zveze s problemi, ki bi jih morali obravnavati na konferenci sami; pogoji, ki jih je Hruščev postavil, pa da so bili nesprejemljivi. V nadaljevanju je Segni izrazil mnenje, da je v atlantskem svetu nujno poglobiti proučitev razlogov, ki so privedli do razbitja, da bi našli najprimernejši način in postopek za ponovna pogajanja s SZ. Nato je Segni poročal o delu italijanske delegacije na ženevski konferenci, o italijanskem prispevku pri dej a v-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiimiimiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiHHHHinj Mnenje beograjskih krogov Kljub resnosti položaja ni razloga za pesimizem hiš za kmečke delavce je govoril poročevalec manjšine, ki je podčrtal potrebo po večjih sredstvih in potrebo, da bi k stroškom prispevali tudi veleposestniki, hkrati pa je obžaloval, da se bodo s temi hišami mogli okoristiti le tisti kmečki delavci, ki dosežejo najmanj 100 delovnih dni na leto. Poslanec Scarpa (KPI) se je zadržal pretežno na politični plati tega vprašanja in podčrtal, da tu ne gre za gradbeniško vprašanje, ampak za vprašanje agrarne politike tako imenovane upravne vlade, ki je zavrgla predlog svojih lastnih katoliških sindikalnih organizacij, namesto da bi prisilila veleposestnike, da bi del svoje rente vložili v gradnjo stanovanjskih hiš za svoje delavce. Dodal je, da bodo poslanci KPI predložili vrsto popravkov in da bodo sprejeli za svoj predlog Zanibelli, ki so ga demokristjanski sindikalisti opustili. Poročevalec večine poslanec Pavan (KD) je v zvezi s kritiko levičarskih poslancev zaradi tega, ker veleposestniki ne prispevajo k gradnji stanovanjskih hiš, dejal, da je treba pri tem imeti pred očmi okoliščino, da je ta ukrep povezan z zelenim načrtom, in da je tudi ta načrt povezan s krizo v poljedelstvu. Ce bi zahtevali, da tudi veleposestniki prispevajo k tem gradnjam — je dejal Pavan — bi sindikati ne mogli zahtevati izboljšanja odnosov. Pavan je priznal, da se s tem ukrepom še ne reši vprašanje stanovanja za kmečke delavce, da pa se bodo v desetih letih napravili znatni koraki naprej. Poslanska zbornica bo nadaljevala z delom jutri ob 10. Danes se je sestala skupina rtemokristjanskih senatorjev, ki so razpravljali o stališču do bližnjega zasedanja glav- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Spomin na konferenco v Parizu, ki po svojem poteku nima preceden-sa v diplomatski zgodovini, je enak občutku po hudih sanjah. Preteklo bo verjetno mnogo dni, preden bodo ponehali komentarji o dogodkih in vzrokih, ki so pripeljali do neuspeha tako dolgo pripravljane konference, ki se praktično ni začela, in preden bodo ponehala ugibanja o njenih posledicah. Ko bi vedeli iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiiitiiimiiiiiiimii «Tri četrtine sonca» prodan v LJUBLJANA, 19. — «Tri- glav-films je prodal svoj film «Ti četrtine sonca«, ki je bil lani nagrajen v Pulju za režijo in kot drugi najboljši film leta, v Italijo, podjetju «Pa-nitalia Film«. Podjetje ima pravico prikazovati film v f-taliji, Somaliji, Eritreji, Libiji, na Malti in na ladjah, ki plujejo pod italijansko zastavo. najvišjih. ..................... Nove demonstracije v Ankari proti Menderesovi vladi Študentje so demonstrirali tudi v Istanbulu ANKARA, 19. — v središču Ankare je bila danes nova demonstracija nad 2000 študentov nroti vladi Men-deresa Študentje so vzklikali: «2ivela vojska, dol s policijo.« Velika množica, bi se je zbrala, je študentom ploskala. Nastopili so policisti na konjih in začeli razganjati demonstrante s solzilnimi bombami. Demonstranti so prepevali patriotične pesmi. Tudi v Istanbulu je bila danes demonstracija študentov, ki jih je pozneje policija razgnala. Zvečer so se v Ankari demonstracije j:onovile. Policija je znova uporabljala solzilne bombe proti demonstrantom. Q demonstracijah poročajo tu- di iz važnega rudarskega centra Zonguldak ob Črnem morju. Afganistanski protest ameriški vladi KABUL, 19. — Afganistanska vlada je protestirala pri ameriški in pakistanski vladi, ker je 1. maja ameriško letalo «U-2» kršilo afganistanski zračni prostor. V Oslu pa je ameriški poslanik izročil norveškemu zunanjemu ministru odgovor a-meriške vlade na norveški protest v zvezi z letalom «U-3»u Kakor piše list »Morgenbla-det» zagotavlja ameriška vlada, da so se podobni poleti prekinili, ter trdi, da norveška vlada ne more imeti nobene odgovornosti za letalski incident od 1. maja. Vesoljska ladja nad Zagrebom MANCHESTER, 19. — Observatorij v Jodrell Banku je sporočil, da so avtomatski inštrumenti observatorija ujeli znake sovjetske vesoljske ladje. Včeraj ob 3.32 je sovjetska vesoljska ladja letela nad Zagrebom, za prave vzroke, bi verjetno bilo mogoče predvideti tudi posledice. Dogodki v Parizu so razblinili upe in pričakovanja miroljubne javnosti in dali nove pobude nasprotnikom sporazumevanja in popuščanja napetosti. Po mnenju v Beogradu bi bilo nekoristno in napačno iskati krivce za neuspeh konference, kajti to bi lahko pripeljalo samo do negativnih posledic. Zdaj je naloga vseh, ki jim je mir pri srcu, da povečajo svoje napore, da se ne ponovijo metode hladne vojne in napake iz preteklosti. Težkoče nesporazuma, do katerih je prišlo, je treba rešiti na razumen in konstruktiven način in izkoristiti široke možnosti, ki jih nudijo za to Združeni narodi. Kljub resnosti položaja ni razloga za pesimizem. Obstajajo realne možnosti, da pogajanja v Ženevi o prepovedi jedrskega orožja in rezultati dela odbora desetih o razorožitvi popravijo škodo konference v Parizu. Neuspeh v Parizu je po mnenju nocojšnje «Borbe« pokazal, da velike sile niso dorasle in da se ne zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzele pred človeštvom. To o-pozarja na nujnost krepitve vloge in ugleda Organizacije združenih narodov in. na potrebo še večjega prizadevanja izvenblokovskih držav v smeri ublažitve sporov. «Ze predsednik Tito je n svoji izjavi poudaril, ugotavlja sBorba«, da gre za stvari, ki se ne tičejo samo nekega kroga držav, temveč za stvari, ki po svojih posledicah zadevajo vse države. Zato je dolžnost vseh držav, da se še bolj ko prej zavzamejo za premagovanje težav in o-zdravitev mednarodnih odnosov. Tito je poudaril, da morajo biti interesi miru nad vsemi ostalimi interesi, kajti od miru je odvisen ne le napredek človeštva, temveč njegov obstoj. aZ mir ni nobene alternative,« zaključuje beograjska »Borba«. B. B. nosti evropskega sveta in evropske skupnosti. V diskusij, o poročilu Se-gnija je Saragat obsodil vohunsko dejavnost obeh strani, poudaril svojo privrženost politiki zapadne solidarnosti in izrekel nekatere pomisleke glede zunanje politike. Togliatti je zvrnil krivdo na zapadne velesile in dejal, da je zapadno politiko vodil Adenauer; glede incidenta z letalom pa je dejal, da pri tem ne gre le za vohunstvo, ampak za kršitev meja in državne vrhovnosti. Glede Berlina je zagovarjal sovjetski predlog svobodnega mesta in potrebo, da se prizna Vzhodna Nemčija, kakor je SZ priznala bonn-sko vlado. Riccardo Lombardi (PSDI) je po tej strani obsodil ameriško trmo glede preletavanja ozemlja tujih držav, po drugi strani pa podčrtal sovjetsko napako, ko so izrabili incident za razbitje konference. Ob zaključku je Lombardi pozval vlado, naj se upre povratku hladne vojna in naj pospešuje kulturne, gospodarske in politične stike tudi z vzhodnimi državami. V odgovor mu je Segni dejal, da ne bo oviral izdaje potnih listov za te države. Ko ga je Pajetta (KPI) vprašal, če ni Italija morda zapletena v zadevo z ameriškim letalom, je Segni to odločno zanikal, nakar je Pajetta potegnil iz aktovke fotostatično kopijo letalske karte, ki so jo našli na letalu «U-2», in na kateri nista bili, med drugim, označeni tudi- radijski postaji v Brindisiju in Avianu (Videm). Segni je izključil, da bi naprave teh dveh oporišč služile Američanom za podobno dejavnost, vsekakor pa da se bo o tem informiral z vso točnostjo, da pa more že sedaj izključiti, da bi med zadevo z letalom «U-2» in italijansko vlado mogla obstajati kakršna koli zveza. Tudi vodstvo PSI je pod predsedstvom Nennija obravnavalo danes položaj, ki je nastal po neuspeli pariški konferenci V poročilu o tej razpravi se poudarja vrsta napak in incidentov tik pred pariškim sestankom, ki so nudili • lahko igro vsem tistim v o-beh taborih, ki so samo z besedami pristajali na politiko pomiritve*. Vendar pa tudi incident z ameriškim letalom pri vsej svoji resnosti — nadaljuje izjava — in kljub zahtevi na pravico preletanja z vohunskim namenom ozemlja druge države, ne bi smel razburiti Sovjetske zveze v taki meri, da je odklonila sodelovanje na konferenci brez prejšnjega popolnega zadoščenja, ki ga je zahtevala*. Izjava zaključuje s pozivom, da mora neuspeh pariške konference spodbujati vse, da se še bolj zavzamejo v svoji borbi, da bi se vse tisto, kar ni bilo moč storiti danes, storilo jutri. »Spričo novega strašila hladne vojne, pretiranih polemik in sporov med bloki, vodstvo PSI ponovno poudarja svoje zaupanje v stalno veljavnost politike pomiritve in odprave blokov. Ta politika je predstavljala in še vedno predstavlja stališče PSI do blokov in strank, ki se z njimi istovetijo*, zaključuje svojo izjavo vodstvo PSI. Pod Saragatovim predsedstvom pa je vodstvo PSDI razpravljalo tudi o torkovem članku v »Osservatore Romano*. Vodstvo PSDI poudarja, da gre za vmešavanje klera v politično življenje Italije in da je članek v nasprotju z »enotnostjo individualne vesti*, na katero se sklicuje vatikansko glasilo samo. Prav zaradi tega, da se ta enotnost ne bi na nepopravljiv način razbila, se je «po stoletnih borbah v Evropi uveljavilo laično načelo ločitve države, ki zajema vse državljane, od cerkve, katere pripadniki so samo njeni verniki*. Zaradi tega je vodstvo PSDI »globoko presenečeno spričo poskusa cerkvene hierarhije, da se za demokratične katolike spremeni vsako vprašanje politične izbire v vprašanje vesti*. To domišljavo prepričanje v nezmotljivost cerkvenih hierarhov v politiki globoko ponižuje demokratične katolike in stranko, katera jih predstavlja, ker jih cerkev smatra za nesposobne. Vse to pa hkrati »neizogibno slabi vse demokratične sile in ustvarja težaven položaj*, ki koristi samo totalitarističnim sovražnikom vseh svoboščin, vštevši svobodo vere*. Zato PSDI obsoja članek, ker je »v nasprotju s pogoji razvoja demokratične in civilizirane družbe*. A. P. Slavka v Viareggiu VIAREGGIO, 19. — Za jutri sta obe sindikalni organizaciji, CGIL in CISL, proglasili v vsem mestu splošno stavko za vse kategorije delavstva. Delavstvo hoče s stavko opozoriti oblasti na zelo hudo krizo v obeh tovarnah o-butve in v ladjedelnicah, ki je nastala zaradi pomanjkanja dela. PRIMORSKI DNEVNIK — Z — 20. maja 19^ Vreme včeraj: Naj višja temperatura 23,00 stopinj, najnižja 17,4, ob 19. uri 19,6 stopinje. Zračni tlak 1013,8 stanoviten, veter za-hodnik severozahodnik 4 km, vlaga 84-oci totn-a, nebo oblateno, morje razburkano, temperatura morja 20,7 stopinje. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 2». mala BERNARD Sonce vzide ob 4.29 in zatone ob 19.34. Dolžina dneva 15.0a. Luni vzide ob 2.09 in zatone ob l*-*>-Jutri, SOBOTA, 21. maja VALENT _ Na pobudo tržaškega župana Skorajšnji sestanek strokovnjakov za helikoptersko zvezo Trst-Milan Po dosedanjih načrtih ureditev helikopterske postaje v Trsta bi stala okrog 100 milijonov 1ir O vključitvi Trsta in Benetk v redno helikoptersko progo bodo razpravljali v kratkem na vabilo župana Franzila na sestanku strokovnjakov, na katerem bodo prisotni predsedniki prizadetih trgovinskih zbornic, opolnomočeni delegat družbe »Eliopadana* Matoli, ir predstavniki raznih ustanov. Gre za star načrt, o katerem se je mnogo razpravljalo zlasti v okviru tržaške trgovinske zbornice in ki okvirno predvideva redno helikoptersko zvezo med Trstom, Benetkami in Milanom v sodelovanju z že obstoječo milansko družbo »Eliopadana*. Ta družba že poizkusno vzdržuje razne zveze, vendar pa po neka-te .h — neuradnih — vesteh uspeh ni bil do sedaj preveč zadovoljiv. Ni dvoma, da bi ustanovitev take hitre in udobne zveze bila za Trst zelo ugodna, saj Trst nima iz tehničnih razlogov in tudi ne bo imel v bližini lastnega letališč«. Tudi gradnja letališča v Ronkah ne bo mogla dopolniti te pomanjkljivosti, saj bo to letališče od Trsta precej oddaljeno. Poleg tega pa je gradnja tega letališča šele v začetku in niso rešena niti osnovna birokratska ter tehnična vprašanja ter bo treba do njegove izgradnje čakati najmanj še nekaj let. Za ustanovitev helikopterske zveze pa bi bilo treba zelo malo sredstev in v našem tržaškem primeru v bistvu samo preureditev sedanje zapuščene postaje za vodna letala v postajo za pristajanje helikopterjev. Tehnična čela bi bila dokaj enostavna in bi po nekaj vesteh stala le okoli 100 milijonov lir, poleg tega pa so tudi ob obali relativno naj- boljše vremenske prilike, tako da bi helikopterji lahko pristajali in odleteli v večini mesecev. Tudi o tem vprašanju bodo zato obširneje razpravljali na omenjenem sestanku strokovnjakov. -——«»-----. Danes bodo popravili počeno vodovodno eev na Greti Acegat je zagotovil, da bodo danes popravili vodovodno napeljavo, ki je počila v sredo ponoči na Greti v Ul. Cister-none. Zaradi slabega cestišča je počila vodovodna cev s 400 nam premera, ki pelje od zbiralnika na Greti, in to naj-brže ko je mimo pripeljal kak težji tovornik, tako da se je cestišče vdalo. Cev je 1,1 metrov pod zemljo in bodo morali izmenjati 4 metre cevi. Vsi prebivalci okoliških hiš so zaradi tega ostali brez vode, močan vodni curek pa je razril cestišče in na daleč razmetal kocke, s katerim je cestišče tlakovano. Tržaška FIOM o krizi v industriji Na sindikalnem sedežu se je sestal izvršni odbor pokrajinske zveze kovinarjev FIOM, ki je podrobno razpravljal o vprašanju ladjedelnic, pomanjkanju naročil in krizi tržaške industrije. Tržaška delegacija FIOM se bo v soboto In v nedeljo udeležila dveh vsedržavnih zboro- V nedeljo 22. maja ob 9. uri bo v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar« v Ulici Montecchi štev. 6 v Trstu občni zbor Zveze vojnih invalidov NOV Na dnevnem redu bo p oročilo. odlbora in razprava o važnih vpfššanjih vojnih invalidov NOV ter izvolitev novega odbora. MIIIIHIIIIIIIIIIIIIItmilltlllllllHHIIHIIIIiniMHIIIItIHIllIllimilllltlllllHIimiHIIHtHIIIIIIMirillllt V ladjedelnicah CRDA dokončujejo velike turbinske cisterne Včeraj je odplula v Libanon 36-ton-ska supercisterna «Esso Dublin» Včeraj je odplula iz Tržiča I do postavili gredelj tretje po- turbinska cisterna «Esso Dublin*, ki je zadnja od enajstih velikih 36-tisoč-tonskih super-cistern, ki so jih zgradili v ladjedelnicah CRDA za družbo «ESSO». Ladja «Esso Dublin* je odplula v Libanon, kjer bo vkrcala surovo natto in jo prepeljala v Anglijo. Ta ladja bo vozila pod angleško zastavo, medtem ko nosijo nekatere druge italijansko ali panamsko. Vse bodo vozile na progah s Srednjega vzhoda. Ladje s panamsko in italijansko zastavo imajo posadke sestavljene iz italijanskih pomorščakov. Kot smo že poročali, bodo 28. maja splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču 47.700-tonsko turbinsko cisterno «A-gip Livorno*, ki je druga podobna ladja, ki jo grade za družbo ENI. Januarja so namreč že splavili «Agip Bari*, ki jo bodo dogradili v jeseni. V kratkem predvidevajo, da bo- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 03-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. *t. 37-838 OGLASI Cene oglasov: Z« vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 80, ftnančno-upravni 120, osmrtnic« 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 lir, celoletna 4900 1-tr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tedriu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban-ki g Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst dobne ladje, ki jo bodo gradili za isto družbo. Ta ladja bo imela približno 1000 ton več, kot jih imata «Agip Livorno* in «Agip BaTi*. V ladjedelnici Sv. Marka pa dokonšujejo gradnjo ladje »British Comet*, ki je zadnja od treh 35,000-tonskih turbinskih cistern, ki so jih zgradili v ladjedelnicah CRDA za londonsko družbo «BP Tanker*. Predvidevajo, da bodo to ladjo končali v avgustu. «»------- Sestanek pokrajinskih tajništev DZ-CGIL Prihodnji teden bo v Trstu sestanek pokrajinskih tajništev Delavske zbornice CGIL iz tržaške, goriške in videmske pokrajine ter Pordenona. Na sestanku bodo razpravljali o vprašanjih industrije, obratov IRI, zlasti pa ladjedelnic. Sestanka se bo udeležil vsedržavni tajnik Rinaldo Scheda. «#------ Tovor z vozička delavcu na nogo včeraj dopoldne 53- Ko je letni Karlo Novšak iz Ul. Vel-tro 16 prevažal v Novem pristanišču z vozičkom vezane plošče, mu je tovor padel z voza na desno nogo in mu nekoliko poškodoval prste. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 10 dni na ortopedskem oddelku. «»------ Padec v kuhinji: pridržana prognoza Včeraj popoldne so s pridržano prognozo sprejeli na kirurške oddelek 89-letno Lukre-cijo Sebič s Trga Leonardo da Vinci 4, ki je nerodno padla doma v kuhinji, ko je hotela vzeti lonec iz omare. Pripognila se je, pa se ji je spodrsnilo in si je zlomila levo nogo. -—«»------ Poskus samomora Zaradi ljubezenskih nevšečnosti si je sinoči hotela vzeti življenje 26-letna Maria Picci-no s Trga Liberta 9. V ta namen je zaužila precejšnjo količino uspavalnih praškov ko ni bilo nikogar doma. Njen oče jo je našel nezavestno v postelji, ko se je vrnil domov. Nemudoma je poklical rešilni avtomobil. « katerim so dekle odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na IV. medicinski oddelek^ vanj v Genovi, na katerih bodo razpravljali o vprašanju ladjedelnic in podjetja Ilva. «»----------------- V soboto seja načelnikov skupin v občinskem svetu V soboto se bodo sestali načelniki skupin, ki so zastopane v občinskem vetu. Na dnevnem redu bo ponovno razprava o imenovanju članov upravnih svetov raznih krajevnih ustanov. Novi konzul FLRJ Aleksander Oluič Sinoči je na posebnem sprejemu v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata, generalni konzul dr. Žiga Vodušek predstavil novega konzula FLRJ Aleksandra Oluiča. Novi konzul bo nadomestil dosedanjega konzula Nikolo Ko-žula. ki odhaja na novo službeno mesto. Prijetnega sprejema so se tudi sinoči udeležili vidnejši predstavniki vsega javnega življenja prebivalstva obeh narodnosti iz tržaške in sosednjih pokrajin. Vsi so odhajajočemu simpatičnemu konzulu Kožulu in njegovi ljubeznivi soprogi zaželeli obilo uspehov v novem kraju in se od njega prisrčno poslovili, novemu konzulu Oluiču pa so izrekli iskreno dobrodošlico. «»------ 34 milijonov lir za kmetijske tečaje Tržaška pokrajina je izdala v zadnjih desetih letih 34 milijonov lir za kmetijske tečaje, ki jih je posečalo 3.641 kmetovalcev. Na pobudo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Sestanek domačih kmetovalcev o prodaji v gl Razpravljali so o težavah, ki jih imajo v glavni tržnici za prodajo svojih pridelkov - Sprejeta resolucija naslovljena pristojnim oblastem Na pobudo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov so se včeraj sestali domači vrtnarji in kmetovalci, ki prodajajo svoje pridelke v glavni tržnici. Na sestanku, katerega se je udeležilo veliko število domačih proizvajalcev, so prisotni proučili nekatera vprašanja v zvezi s težavami, ki jih imajo v glavni tržnici. Po obširni razpravi so soglasno odobrili resolucijo, ki je naslovljena komisiji za glavno tržnico, podprefektu Pasi-nu in županu Franzilu. Resolucija vsebuje med drugim zahteve domačih proizvajalcev, ki želijo, da se enkrat za vselej razčisti njihoy v zvezi s cenami ljudskih stanovanjskih hiš lllllllllllll .............................................................................................................11111II IHlillll lili IIII Itmi >l||||| |«I« |f tlllll IIIII lit lili ■■■■lllltll položaj v glavni tržnici ter odpravijo nepravilni odnosi do njih. Med drugimi sklepi so zborovalci tudi odobrili ustanovitev stalne komisije v okviru obeh strokovnih organizacij, katere naloga bo, da sproti prouči vse probleme, ki zadevajo domače proizvajalce in njihov položaj v glavni tržnici O Ministrstvo za javna dela je imenovalo Raffaela Ric-ciardija za člana deželne komisije ustanovljene pri vladnem generalnem komisariatu in ki bo odločala o pritožbah h fri&a&lill/i hiiimiatog/ia{oL> «Luknja» Te dni so v nekem kinematografu vrteli film ((Luknja», poslednje delo pokojnega režiserja Jacquesa Beckerja. Kakor že več odličnih Beckerje-vih del nam nudi tudi film «Luknjan dovolj povoda, da moramo obžalovati prezgodnjo smrt tatco sposobnega režiserja. Zadnji Beckerjev film, ki je dolg skoraj dve uri in pol, daje komaj na nekaterih mestih gledalcu občutek, da bi lahko bil nekoliko krajši; sicer pa ga ves čas priteguje kot najbolj napeti filmi. ((Luknja« ic zgodba petih kaznjencev v pariškem zaporu Sante, ki s svetniško potrpežljivostjo pripravljajo beg iz zapora. Prebili so tla celice, prišli so v podzemeljske prostore kaznilnice, končno pa so morali še izkopati nekaj metrov dolg rov — luknjo — skozi beton, zemljo in zopet beton, da so prispeli do kanala, ki bi jih dovedel na prosto. Režiser je ves film posnel v zaporu in podzemlju. Nekateri so hoteli imenovati Beckerjev film dokumentarij, tako točno je popisano življe- IIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIIIIllllllllll Razprava o stečaju podjetja v industrijskem pristanišču Eden od bivših lastnikov Kraftmetala ztftileva 60 milijonov Ob ustanovitvi omenjenega podjetja, je dejal odv. Volli, je v Trstu vladal pravi finančni «karneval» Na včerajšnjem zasedanju kazenskega sodišča, ki razpravlja o stečaju podjetja Kraftmetal, so sodniki zaključili preiskovalni postopek. Kot določa zakon, je torej začel obtožni in obrambni del razprave. Kot prvi je nastopil odvetnik Volli, ki brani interese zasebne stranke, bivših lastnikov Kraftmetala. Kot prvo zahtevo je dr. Volli postavil, da bi tožena stranka morala izplačati 1.580.920 lir za stroške obrambe zasebne stranke .Celotni znesek pa ki bi ga morali obtoženci povrniti bivšim lastnikom Kraftmetala, bi znašal skoraj 60 in pol milijona lir. Analitično naj bi se ta vsota takole razporedila: Francesco Scordia, Ida Cassanmagnago-Scordia, skupaj s Sco-Vi 20 milijonov 810.000 lir; Colombo, skupaj, s . Sco-Vi 12P00.000 lir; iYa*£Sujni' s lco-Vi ll.30o.89ff Tir; BaglTulo, skupaj s Sco-Vi 4.270.000 lir; Isnaldo Lotti in Rosa Bossi-Lotti, skupaj s Sco-Vi 4.067.000 lir; Lil-liputi, skupaj s Sco-Vi 6 milijonov 420.000 lir. Poleg tega bi moral Edoardo Vitali plačati še 273.500 lir, ki se nanašajo na izplačilo neke nezaslužene plače in 67.000 lir kot protiodškodnino za nedopusten prevzem neke električne svetilke in več kosov posteljnine. Zastopnik zasebne stranke je nadalje zahteval, da sodišče odredi, da vsi obtoženci plačajo sodne stroške. V svojem govoru je dr. Volli, ki brani Marka Beltscheva, poudaril, da je v tistih časih, ko je prišlo do ustanovitve Kraftmetala, vladal v Trstu pravi finančni »karneval*. Denar, je dejal odvetnik Volli, je z lahkoto krožil iz roke v roko. Tile izredni pogoji na denarnem trgu so priklicali v Trst vrsto ljudi iz vse italijanske republike, ki so skušali izkoristiti to izredno stanje. Na žalost je šlo v glavnem za ljudi, ki so načelovali podjetjem, katera niso bila bog-vekaj trdna s finančnega stališča. Dr. Volli je še omenil, da terjatev 60.000.000 lir predstavlja minimum, ki ga podpirajo stvarni dokazi. Dejanska vsota, ki bi jo morali obtoženci izplačati, pa bi se gibala okoli 90.000.000 lir. V drugem delu svojega govora je odvetnik Volli skušal dokazati, da so vsi manj pomembni obtoženci zaradi namernega stečaja podjetja Kraftmetala ravno tako odgovorni kot glavni obtoženci. Priznal je sicer nekatere olajševalne okoliščine za prestopke nekaterih izmed njih, kot n. pr. za brata Stuanija, ali za ženo Francesca Scordije, vendar pa je zaključil, da je v bistvu tudi njihova odgovornost prav taka, kot tistih ljudi, ki so se zavedali, da kršijo kazenski zakonik, ko so podpisovali menice za mnogo večje vsote, kot jim je šlo. Včerajšnja razprava bi se morala nadaljevati tudi popoldan. Zaradi zdravstvenega stanja odvetnika Tiberinija, drugega zastopnika zasebne stranke, pa je bila preložena na jutri zjutraj. osem mornarjev na oklopnici «Andrea Doria» Tržaški vlačilec «Fulgor» je skupno še z dvema vlačilcema prepeljal zadnjo italijansko oklopnico «Andrea Doria« iz Taranta v La Spezio, kjer bodo oklopnico razdrli in porabili staro železo ter druge dragocenejše kovine. Na o-klopnici ni več preko tisoč mož posadke, temveč samo o-sem tržaških mornarjev, ki so skrbeli zanjo med prevozom. Oklopnica je postala nepotrebna v okviru modernih načel vojevanja na morju in so jo zato že pred časom izločili iz aktivne mornarice in na dražbi prodali za staro železo. Ta oklopnica je bila zgrajena že pred prvo svetovno vojno in nato med 1937. in 1940. letom popolnoma modernizirana (okoli 100 milijonov takratnih lir) v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu in je lahko prenovljena dosegla brzino 27 milj na uro. Značilno je, da med vso prvo svetovno vojno ni oddala niti enega strela, med drugo svetovno vojno pa je bila v akciji komaj nekaj minut in je oddala nekaj — brezuspešnih — salv iz svojih velikih topov. Odhod francoskih vojnih ladij Včeraj popoldne sta odpluli iz Trsta proti Tarantu francoski vojni ladji «Le Borgui-gnon* in «Le Savoyard», ki sta bili v tržaškemu pristanišči^, tri dniUV- Tarantu" se jima b6-do priključile še tri francoske vojne ladje, ki spadajo v isto enoto «»------- Neroden padec v vrtu Predvčerajšnjim je 77-letna Karla Cebron vd. Sosič iz Kri- ža 379 nerodno padla v vrtu pred svojim domom in si verjetno zlomila levo nogo. Včeraj dopoldne so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddel.ek. Pravijo, da se bo morala zdraviti dobra dva meseca. «» -- Vinjen šofer podrl nekaj obcestnih kamnov Nekoliko pred polnočjo so sprejeli na II. kirurški oddelek 39-letnega Renata Zadnika iz Stramarja 892, ki se bo moral zdraviti dobra dva tedna, ker se je pobil in ranil po čelu. Zadnik se je skupno z dvema svojima znancema peljal sinoči od Domja proti Zavijam v avtu, ki ga je vozil 30-letni Hombert Krevatin od Elerjev 455. Pri Domju je Krevatin, ker je bil vinjen, zgubil nadzorsto riad vozilom in podrl nekaj obcestnih kamnov. Nikomur se ni zgodilo nič hudega, razen Zadniku, ki se je pobil in ranil po čelu, ter avtomobilu, ki je precej poškodovan, zlasti v sprednjem delu. Iz ladjedelnice v Tržiču je izginilo 3,5 tone niklja Prizivno sodišče odložilo razpravo, ker bodo baje popolnoma obnovili celoten sodni postopek Na avtocesti pod Katinaro Je včeraj avstrijska avtocisterna treščila v obcestni zid Kakšne so bile posledice, vidite na sliki Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, se je začela včeraj obravnava proti štirim uslužbencem podjetja CRDA iz Tržiča, ki so obtoženi, da so ukradli večjo količino niklja in nekateri izmed njih tudi 6 daljnogledov, ki so pripadali vojni mornarici. Na obtožni klopi sedijo: Ferdinando Agnoli, star 51 let, iz Tržiča Ul. Volta 24; Paolo Brescia, star 47 let, iz Tržiča Ul. Dandolo 25; Luigi Russi-ni, star 57 let, iz Ronk Ul. Staranzano 14 in Giacomo Co-velli, star 43 let. Prve tri so obtožili že pred leti, da so ukradli v noči med 26 in 27. marcem 1954. leta in tekem nekaj naslednjih dni 3,573 kg niklja, v skupni vrednosti preko 24.000.000 lir, iz skladišča ladjedelnice CRDA v Tržiču. Nadalje so dolžili Agnolija in Russinija, da sta ukradla 6 daljnogledov, v skupni vrednosti 600.000 lir, ki so pripadali vojni mornarici. Covellija so dolžili, da je prenesel ukradeni material iz ladjedelniškega prostora. 12. marca lanskega leta je goriško sodišče razpravljajo o tej zadevi. Sodniki pa so menili, da ni bilo dovolj dokazov, da bi obsodili obtožene osebe. Oprostili so zato vse obtožence zaradi pomanjkanja dokazov v pogledu tatvine niklja, medtem ko so oprostili Agnolija in Russinija v pogledu tatvine daljnogledov, ker nista zagrešila pripisanega jima dejanja Proti razsodbi sodišča prve stopnje so se pritožili vsi; državni tožilec, kakor tudi obtoženci. Včeraj so ponovno začeli razpravo na prizivnem sodišču, ki pa se bo nada-ijevala šele 3. junija. Sodišče je namreč včeraj zaslišalo obtožence in dve priči. Gre za polkovnika Emilia Mancinija, funkcionarja ministrstva za cbrambo-mornarica, ki je bil svoj čas direktor tehničnega urada pri tržiških ladjedelnicah in za Alda Soprana, funkcionarja na tem uradu. Iz pričevanja obtožencev in prič ni bilo mogoče zaključiti, ali So obtoženci krivi ali ne, posebno še, ker se sodišče prve stopnje ni hotelo izreči v tem pogledu. Dejstvo, da ni mogoče vsaj delno naprtiti gotove odgovornosti, je verjetno narekovalo državnemu tožilcu, da je zahteval obnovitev kazenskega postopka. Ce je temu tako, bi tožilčev korak pomenil, da bi bilo treba iskati krivce tatvine na drugem mestu. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da so tožilčevo zahtevo podprli vsi branilci obtožencev. Po skoraj dvournem posvetovanju je sodišče odločilo, da se bo razprava nadaljevala 3. junija a da je mogoče, da sodišče odredi po govorih tožilca in cbrambe obnovo celotnega postopka Včeraj dopoldne so se na avtocesti pod Katinaro vnele smeti v tovorniku podjetja za mestno čistočo, ki Je peljal smeti iz mesta v kraške doline. Poklicali so gasilce, toda z nekaj vedri vode Je bila zadeva rešena Zaradi znižanja cene bencina Prihodnjo nedeljo avtocisterne lahko vozijo ves dan Minister za javna dela To-gni je odredil, da prihodnjo nedeljo lahko vozijo ves dan avtomobilske cisterne; to pa zaradi tega, da bi si becin-ske črpalke zagotovile zadostno količino bencina, ker bo od 22. maja dalje veljala znižana cena bencina. Pričakujejo namreč, da bo zaradi tega večje povpraševanje po bencinu. Jutri otvoritev novega paviljona na velesejmu V paviljonu, ki je bil zelo potreben, l»o-do razstavljali izdelke težke industrije, motorne čolne in opremo za sodobna stanovanja nje v zaporu Tudi snov je režiser povzel po resničnem dogodku, za katerega je napravil scenarij Jose Giovan-ni. Končno je režiser za svojih pet kaznjencev izbral pet ne-igralcev, med katerimi je eden celo pravi kriminalec m izkušen tudi v pobegih iz zapora. Toda v obdelavi odličnega režiserja je ta «dokumentarij» zaživel kot pravi film. Tu je kos življenja, povsem drugačnega od tistega življenja izven ječe. Nič ne vemo, kaj so napravili ti zločinci — razen zadnjega, najmlajšega, ki ne spada prav v to družbo; da pa niso tako nedolžni, se vidi iz tega, ker se zavedajo, da se nihče ne bo izmazal z manj kot desetimi leti. In vendar so tu «naravni» ljudje, vsak drugačen od drugega. Nekateri so ves čas resni, nekateri šaljivi, drugi spet klasično leni. Vendar pa znajo vsi podrejati lastna hotenja življenju v svojevrstni skupnosti. Režiserju je treba poleg drugega pripisati zaslugo, da je znal nekatere vsakdanje jetniške dogodke obdati z veliko dramatičnostjo. Odlični igralci, ki so igrali pet kaznjencev, so Michel Co-stantin, Jean Keraudy, Philip-pe Lerog, Ragmond Meunier in Mark Michel; (kot omenjeno, pa to niso poklicni igralci). Zabave sobotne noči» Televizijski režiser Danile d’Anza si je za svoj prvi film izbral siže iz krogov ((deklet na telefonski poziv«. Pri tem mu ni bilo treba kdo ve kaj si izmišljevati, saj mu je dovolj snovi nudila še sama cronique scandaleuse n. pr. kakega Milana. Vendar je treba režiserju priznati, da se ni ustavljal ob dogodkih, na katere bi lahko cikal naslov filma, temveč je hotel podati bolj tragedijo nekaterih oseb it takšnega sveta, sliko njih razrvanosti in njih ubitega življenja, ko so pravzaprav šele začele živeti; podobo zavoženih življenj in razočaranosti, ki vodi tudi v samomor. Andreina Pognani je bila lastnica boutique, kjer nudi bogatim odjemalkam dragocene obleke, ki jih kažejo lepe manekenke. Za može odjemalk pa ima pripravljene nekatere manekenke za (izabave sobotnih noči«. Med manekenkami stopajo v ospredje zlasti Francozinja Jeanne Valerie pa Maria Perschg, Elsa Martinelli in Scilla Gabel. Med moškimi je treba omeniti Roberta Rissa, RomoV Vallija, Pierra Brice a in Jeana Murata. Tehnično je film dovolj dober, v, celoti pa včasih vendarle nekoliko nedodelan: Vsekakor pa film kaže, da bo znal režiser d'Anza ustvariti še kaj boljšega. V soboto bodo ob 17.30 svečano proslavili dograditev novega paviljona «F» na tržaškem velesejmu. Gre za obsežen dvonastropni paviljon, ki je postal nujno potreben, saj je velesejmu vedno primanjkoval prostor tn so bile zasilne rešitve z montažnimi paviljoni predrage. V tem paviljonu bodo razstavili izdelke težke industrije, motorne čolne in o-premo za moderna stanovanja. V soboto bodo tudi predstavili novinarjem v Trstu napravljen prototip novega avtomobilčka nazvanega «Go-cart», ki se uveljavlja tudi v Italiji po ameriškem zgledu in katerega bodo razstavljali na velesejmu. Tržaški velesejem bodo svečano otvorili 19. junija in bo kot običajno trajal štirinajst dni. Kot smo že poročali, sodeluje letos na velesejmu 25 držav, med katerimi nekatere pomembnejše — med njimi SZ — prvič. «» . Zavozil je na levo in treščil v avto Po Ul. Fabio Severo se je včeraj popoldne peljal z vespo na podeželje 47-letni Vincenzo Indrigo iz Ul. E. De Amicis 10. Na nekem ovinku je preveč zavozil na levo stran ceste in je pri tem trčil ob avto, ki je prihajal z nasprotne strani in ki ga je vozil 41-letni Alfonzo Sattolo iz Ul. Ginna-stica 40. Indrigo je seveda padel z motorja in se pobil ter ranil po obrazu. Sattolo ga je s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Okreval bo v dobrem tednu. Deček pod avtomobil pri prečkanju ceste V Ulici Orlandini je sinoči 29-letni Umberto Micheli iz Rovt 383 obrsnil z avtomobilom 12-letnega Lucijana Ku-ferzina iz Ulice Industria 6, ki je brezskrbno prečkal cesto. Dečko se je pri padcu pobil po glavi in opraskal po levi nogi. Poškodoval si je tudi levo uho, s katerega mu je tekla kri. Micheli ga je odpeljal z avtomobilom v bolnišnico in se bo moral zdraviti deset dni. «#--------- Ukradli so 530 vrtnic Tatovi poberejo kar jim pride pod roko, le da nekaj pri tem zaslužijo. Tako so proti mraku ukradli na vrtu, ki ga ima Attilio B'erluga v Ul. Mo-reri 37, kar 530. Ferluga je seveda tatvino prijavil policiji. iiiiiiiiiniiiiiiifiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES rojstva smrti in poroke Dne 19 maja t. 1. se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: podoficir ameriške vojske Jcbri Nlgretto in gospodinja Natalija Ristevska, paznik Erneslo Pousche in gospo-dinja Stefania Uršič, mehanik Stelio Petelin in prodajalka Nl-vea Cerneca, delavec Flavio Mi-ceu in frizerka Luciana Taucer, krojač Antonio Zacchigna in gospodinja Maria Radin, električar Lino Gonni in gospodinja Maria Parenzan, prodajalec Mario Rio-sa in uradnica Laura Colli-nl. UMRLI SO: 62-letna Ferdinanda Mezgec vd. Marelli, 74-letni Josip Cunja, 59-letni Nicola Al-fenso, 73-letna Giovanna Lenar-duzzi, 77-letni Giovanni Varin, 58-letni Ferrucclo Tornelll, 57-letni Carlo Sehillani, 56-letna Au-rella Ivancich por. Furlan, 59-letnl Francesco Maffione, 3 mesece stari Severino Ursich. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carniel. Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana II; Al. Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv, Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1: Kavaslni, Trg Li-berta, Jutri v «ARCOBA msem de TOTALSCOPE mm HE/.IJA: SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB uJADRAN« priredi danes 2®L?jjS ob 20.30 v mali dvora na stadionu «Prvi glasbeno literarnivceer s sodelovanjem njihov tržaških akademu ljubljanske univerze. ( OLKPAlilSč*. TEATRO NUOVO Drevi ob 21. uri PonoVI#|J» predstav «L’imbeciue», patente« in «La giara« L Pirandella. i- Jutri ob 16.30 P0.n0^- ce stih predstav z znizam®> ^ nami za delavce, člane in dijake, —adav* V nedeljo ob 21 Pr® za CUC «1860»-Blasetti. K 1 N O —-t** Fenice 16.00 «Clovek, Ki ^,ayiof, v prihodnosti« Kopen. A Young. Metrocolor. gj* Excelsior 16.00 »Kotiček V. Sjoestroem, režiser Bergman. .ainces0 Filodrammatico 16.00 »Sa sablja« Chelo A Ion so. Grattacielo 15.30 «£ospe» md Ferrari, Paolo PaRe'J 1 N#*la Valori, Chelo Alonso, Gray. v Supercinema 16.00 «Vras dalui) O. de Havvila™- ^doI-Arcobaleno 16.00 «Zabave ne noči«. , sonc,u., Aurora 16.30 «Skandal ociott* Alabarda 16.00 »Ce®1* Japonski film, rezi^novedJ,1'(, chi, mladoletnim tP“ Capi tol 16.00 «Kdo je gospa« J. Leight. e, A»" CristaMo 16.00 »Bele senc thony Quinn, Yoko Ta Garibaldi 16.00 «Athena sester« Jane Povvei, Furdom, technteolor. Impero 16.30 «5 Pennyi„ri'i» S Italia 16.30 «Tokio # nemascope, tec-hnicolor. bara. . _ godP Moderno 16.00 «Vojaki na ,#n, John Wayne William John Ford. Techmcolor- po n*0** Massimo 16.30 «Groza reki« Tarzanove Pu® Vittorio Venet« 16.00 »r -juppe- I, kralj Neaplja« P- Ma5"^ A. Fabrizi, Marcello " iauni Technicolor. , fr1 Ideale 16.00 »Sem , James Stewart. Tect,P\-0 H®. Marconi 16.00 «Kako sl yic4 Claudio Vitla, Lorella & ,»£ San Marco 16.00 »To tak leno telo« Daniel GelMia**0 Carrel, Belinda Lee. nim prepovedano. . -je* savena 16.00 »Onkraj Palance, A Ekberg. ^Jitnic„ Odeon 16.00 «Zimsk-e A. Sordi, V. De Sioa. scope. Technicolor. CIW Astra 16.30 «PicchiarelIo ' Willy na II. festivalu« n ( ŠOLSKE______________ Zaključna solska pf>re<*' v SempoIaJu ir,la > m- •ir? pol a ju priredi v nedJiA' ob 16. uri zaključnos »I m uu io. uri zattijucuu *ia "‘„1 (litev. Na sporedu .je grvJeifiK*. gra v štirih dejanjih «r_ v ” piščalka*. Prireditev bo skih prostorih. ( 1 z c e t! IZLETA SP O p prt V nedeljo dne 22. f-.? na * redilo tržaško SPD , viže v Brkinih. žel**.. Zbirališče pred 1 * ško postajo ob 6.45, o4" tobusom ob 7.10. Povratek preko Dra*e- Pripominjamo, da ,^rInar°i!tC *1 iškem izletu obudljl a p - <*■ deljskem izletu obudi'^ ^ ninsko tradicijo se *r&jj svetovne vojne. SP|L to namreč jančka, oz'^zlit» gdor okiiisneaa ko«* evU. še bolj okusnega ‘•"gii- zunaj na prostem, v t 3t>r0 p* morda še dvomi v veniflujjo harsko umetnost, mu ”pt^l > smo preteklo nedelo .femo«i) preizkušali in lahko 9p' po- polnim uspehom m . tiot* zadovoljstvo. Kdor torej., kušati, naj pride z nam Prosvetno društvo v - i jp priredi v nedeljo, 29- ni P1 Zp v Vittorio Veneto in sf jezero S. Croce. Kdor ^ JtJI: rava udeležiti p vpiše v društvenih P•P’V(to jf, d-i Servola 124-1. v a,kJi9^1?r 20.30 do 21.30 do VkUjj jir-t. m.. Vpisnina znaša ^ jf V nedeljo 5. jonUa ?gi p* p let na Lokve na TrfjO vrti» ti z obiskom bližnjm_ ^ znane ledene jame ra (,na » Za oba izleta je P°u jj, pustnica. „-_dd Vpisovanje v Rinj .junl)*' II. nadstropje, do »• KOMORNI ZBOR I* zaJffj priredi 29. maja t. >• |jKLg telje zborovskega P£,er avtobusom v Videm, k J nastopal na tekmovanj Illesberg«. n)(, Pojasnila i-n vpisojaj,. (Vfi' še danes 20. t. m- rt, 15-11. od 19. do M- Zlati funt Marengo Zlato Dolar Frank franc. Frank švic. Sl eri ing Dinar Šiling Zah. n. marka 5750.- 4350-^ 41 23-?< 148-55 ( MAH og PODI IZ FURNIRJA V kv. m — se prod®-1 Gamblnil 3. Sporočamo žalo»th°jtjl nas je za vedno rasti 75 let -nas lJu - JOSIP Pogreb dragega P30 rf 4« danes 20. t. m- »•>., v. 7* žalosti v Rocolu ,.^e. _ katinarako pokop j||l*v žalujoče CUNJA 1" * ji)«0 Trst-Rocol, 20. n,8) A PRIMORSKI dnevnik — 3 — 20. maja 1960 Jugoslavije se vključuje v (zlato dobo> Prvi radloizotopi iz zavoda v Vinci 5 I, julijem bodo začeli izdelovati radioaktivne izotope iz osnov kobalta, iridija, joda, žvepla, josjora in zlata jedrskem inštitutu »Boris baltnih «vložkov». Dolžina tra-v Vinči pri Beogradu ? kilo že večkrat govora Rodovina tega inštituta sicer .dolga, vendar je Že zabe-^ la svoje temne dni, ko je ej,nletn prišlo do znanega in-enta, pri katerem bi sku-®* mladih strokovnjakov bi- ^ kmalu izgubila življenje, bo radioizotopov do-, 1 74 domačo rabo, morda 'el° za izvoz. °Pis d kratkim smo ob kj ,°vanju atomske razstave, 1° Pripravljajo v Beogra-kako bo mogel : ljv- ,°valec razstave «radioak-Het2lr^‘» kak kovinski pred-Divj’, K°vanec, ključ ali kaj ^ bega bo vtaknil k izvo-rjjj ^.oaktivnih žarkov in po 'fevj dveh bo Geigerjev I ?»ski 1 zelo ? že pokazal, da je ko- V".-* Predmet radioaktiven. tjji _.° enostaven primer nam Vfldti bistva procesa proi»-jsS6oJc. radioizotopov. Toda J*, da postopek proiz-v i„if.,Umetnih radioizotopov ne inf lecnln raaioizoto k0 "tatu »Boris Kidrič« vSe r5?. “primitiven*. Delo bo tij VjB. j temeljito, kajti moč-il radioaktivnih žarkov !(jt Jfbkega raziskovalnega 0fU_ e®a reaktorja bodo vse b Ce. delovali na posamez-jih b0v|ne in druge snovi, ki ' pUhnl!" v tej «tovarni» iz-| toujTJaK radioaktivnim- žar-kSjj’ a bi ,ih nato tako preti*!...11® pošiljali v tovarne, ”0ljjjs r^viijan v i,u v M u11,106' ;nštitute, pač tja, bilj ° bodo naročilo do- Ni t»j)jjo*?rniern delu atomskega t^Vujirj® Je vse prepleteno s 1 kanali, kot jim pravijo, Kanali so speljani Itob^ manipulator posta-\ *: ,v aluminijasto epru- !k ‘ U 'e j^jt^rjevemu jedru, kjer I tij, . vPlivom verižne reak-^tien°ra^a m°čno nevtronsko ; j>oijot''e' ^e hoče dobiti ra-r*We°P kobalta, strokovni SbbkH- I ttih ’p . i° s pomočjo umetnem*v'nskih rok spusti v Kolik”0 -cev- V feak* ^asa bo kobalt ostal '*gki , ®rju, je odvisno od kot,. 0 'ko časa naj bo radio-kotop J*,-v>>' Ge naj radio-% d‘Je časa «živi», mora i,fkov8s o bltl P°d vplivom I *Ua ' Brvi radioizotop ko-*8o j ? Primer bo na razpodili, . e Po daljšem obsevanih j čeprav bodo že v ' v r neb obratovanja vlo-eaktorske cevi več ko- janja žarčenja radioizotopa to se pravi učinkovitosti radioizotopa — se more delno regulirati s silo in trajanjem obsevanja, vendar je učinkovito »življenje* posameznega radioizotopa odvisno prvenstveno od materiala, ki ga damo obsevati. Radioaktivni fosfor n. pr. ima «polživljenje» 14 dni, «polživljenje» kobalta pa traja pet let. Radioizotop zlata, ki se učinkovito uporablja pri zdravljenju raka na pljučih, pa ima zelo kratko življenje. Uporabno »polživlje-nje* traja komaj dva dni in pol. Pri slednjem radioizotopu vidimo, kako važno je, da ima neka država ((tovarno* izotopov doma. Ce na primer v neki bolnišnici nujno potrebujejo količino radioizotopa zlata za nekega pacienta, dobe iz tujine radioizotop, ki je že med potjo izgubil večji ali manjši del svoje učinkovitosti. Koliko se pri tem izgubi tudi v materialnem pomenu, nam povedo sledeče številke: en kcurie* (enota za merjenje radioaktivnosti) fosfora na primer stane 30.000 dolarjev. Za prve potrebe pa je potrebno najmanj sto ((Curiejev*, to se pravi, da gremo že milijone dolarjev. Izotopi prihajajo v svetu vedno bolj v rabo. Američani so na račun izotopov prihranili v industriji v letu 1957 okoli pol milijarde dolarjev. V istem letu so v SZ prav tako na račun umetnih radioizotopov industriji in poljedelstvu prihranili milijardo in pol rubljev. Evropske dežele pa So v istem letu vložile v to nad dve milijardi in pol dolarjev. Te ogromne številke pojedo, kolikšnega pomena je uporaba radioizotopov v modernem življenju, tako v gospodarstvu kot v zdravstvu in v drugih dejavnostih. Vrnimo se v Vinči: Predmet, ki smo ga podvrgli žarčenju, postane lahko hudo nevaren. Zato je postopek z njim zelo zapleten. Manipulator potegne predmet iz reaktorja s pomočjo naprav, ki jih vodi iz daljave. In še tedaj stoji v zaščitenem prostoru za debelimi vrati in za debelim svinčenim steklom, skozi katero nadzira vso operacijo. Potem ko je radioaktivni izotop potegnil iz reaktorja ga odloži v kanal, ki vodi do vznožja reaktorja. Tu so težke svinčene posode, ki žarčenje radioizotopa «uklene-jo» vase. In šele tedaj, ko je radioizotop tako «uklenjen», se odpro debela vrata, skozi katera sme sedaj že nenevarni zaboj z radioizotopom na pot v tovarno, bolnišnico ali kamor koli. Toda to je le prvi del postopka za tiste vrste izotopov, ki jim je potrebna daljša kemična obdelava. Za take izotope obstajajo še drugi oddelki v inštitutu z vrsto naprav za kemične procese. Strokovnjaki teh oddelkov — seveda vse na daljavo — kemično »dopolnijo* radioizotope. Tan-ke lističe čistega zlata n. pr., ki so jih predhodno aktivi-zirali v reaktorju, v kemič- 1 nem laboratoriju raztope, da bi iz njih dobili tako imenovano suspenzijo zelo drobcenih delcev radioaktivnega zla-ta. T0 suspenzijo nato prelijejo v posebne steklenke, v katerih radioizotopi zlata pridejo v zdravstvene ustanove. V Vinči bodo s 1. julijem začeli obdelovati radioaktivne izotope iz osnov kobalta, iridija, joda, žvepla, fosfora in zlata. Ker je že sedaj izredno veliko naročil iz jugoslovanskih industrijskih in zdravstvenih ustanov, se je v Vinči ustanovila posebna komisija, ki bo vršila razdeljevanje teh dragocenih snovi in hkrati nadzirala potrebe. S tem se bo Jugoslavija vključila v tako imenovano «zlato dobo* radioizotopov, ki so danes vedno bolj v rabi v naprednejših deželah Na skrajni zapadni jezikovni meji V Flejpanu in Bregu v Beneški Sloveniii Ljubijo slovensko pesem in v nekaterih hišah tudi prebirajo slovenski tisk - V šolah in cerkvi samo italijanščina Obrazek iz (Devetega kroga« — Dušica Zegarac Flejpan in Breg sta vasici, ki ležita ob skrajni zapadni jezikovni meji Beneške Slovenije. Tjakaj se dospe s postaje Artegna (slov. domačini teh vasic imenujejo kraj Flejpan. V dveh urah in tri četrt dobre hoje (13-14 km razdalje) se preide velika furlanska vas Montenars (po slovensko Mon-tenare, v Montenarah). S. Rutar v opisu Beneške Slovenije 1899 jo imenuje prvič Gorjani, izraz, ki ga tamkajšnji Slovenci ne poznajo. Od tam, kjer se konča zadnji zaselek, ni dalje skoro tri četrt ure hoda nobene hiše. Kjer gre cesta nizdol se vidita v daljavi omenjeni vasici ob gorovju. V Flejpanu govore narečje, ki je zelo pomešano s furlanskimi besedami. Pred 90 leti je bilo po zapiskih govorov in pravljic slavista B. de Courtena-ja, ki je prišel iz Rusije 1873. ■■minili .... miiiiiimiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiitiiiilt leta in se zanimal ter proučeval ta narečja, to narečje še nekam umljivo. Sedaj pa ga ni mogoče razumeti, če se ne poznajo furlanski izrazi, ki jih vpletajo v svojo govorico. Prebivalstvo je bolj potujčeno zaradi poučevanja v italijanščini, pa tudi v cerkvi ne slišijo slovenske molitve. Tako gre zapostavljanje jezika mirno, nemoteno naprej Kljub temu da so jezikovno tako utesnjeni, se pa vseeno zavedajo svojega pokolenja. To zavest jim dajejo tudi sosedni Furlani, ko jih pitajo s «šklaš». Tudi furlanski tednik iz Vidma je rad rabil to oznako — psovko; pa sem posegel pred leti krepko vmes in so nehali. Opravičevali so se, da to ni bilo mišljeno kot osovka. V Flejpanu imajo enako pesem o drenja in pletenju košev nahrbtnikov kot v so- .................................................................... ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih Veliko deio Italijanov in črncev v Rhodeziji Hidrocentrala na pomembna pridobitev za vso Afriko Doslej največje umetno jezero na svetu • 126 m visoki in 580 m dolgi jez pri Karibi - 1500 megavatov električne energije KARIBA, maja — 17. maj bo ostal važen datum v zgodovini afriškega kontinenta. Tega dne je namreč angleška kraljica-mati Elizabeta uradno otvorila ogromen hidroelek-trični kompleks pri Karibi na veletoku Zambesi na meji med Južno in Severno Rho-dezijo. Ime reke Zambesi ni igralo tako pomembne vloge že od leta 1855, ko je David Livingstone odkril na njej slovite slapove, ki so dobili ime po kraljici Viktoriji. Tedaj je veletok Zambesi sicer zaslovel v svetu, z otvoritvijo velike hi-drocentrale pri Karibi pa bo postal tudi nadvse koristen ne samo za Rhodezijo in Njaso, katerima bo sicer prvenstveno služil, temveč za vso, iz gospodarske zaostalosti prebujajočo se, Afriko. Zgodovina gradnje jezu na Zambesiju je dolga in zanimiva. 2e leta 1927 je bil P. H. Havilland poslan na tehnični ogied globoke ožine pii Karibi za eventualno zajezitev reke in gradnjo hidrocen-trale. Toda na Havillanda so tamkajšnji pogoji vplivali tako neugodno, da je izrekel glede nameravanih gradenj popolnoma negativno mnenje. Na področju pri Karibi in sploh vzdolž srednjega toka Zambesija se dnevna temperatura giblje namreč med 38 in 49 stopinj C. Ponoči se sicer zniža na 27 stopinj, toda koncentracija vlage je tako gosta, da onemogoča spanje in pospešuje razširjenje nevarne muhe ce-ce. It niti t* i n Petek, 20. maja 1900 Nacionalni program 11.00 XLI1I. kol. dirka po Slovenija 8.05 Glasbeni atlas; 9.00 Naš Trst A '*4jr. •Jbtranja glasba in ko- ,..w ^_____________________________________________________________ ______, ____ b04: I2 in° Drobiž vsepo- Italiji; 11.10 Radijska šola; 11.45 podlistek; 9.20 Znani pevci; 9.40 J-45 y Za vsakogar nekaj; Komorna glasba: Schumann, Kotiček za mlade >b«i 7etu kulture; 12.55 An- Chopin, 12.10 Poj6 Guidi, Latil- MiSb Carlo Pacchiori; 13.30 ia> Testa; 13.15 XLIII. kol. dir- J* Dl., želJah; 17.20 Pesem ka po Italiji; 14.00 XLIII. kol. SklrJr’ 18-00 Rafko Dolhar: dirka po Italiji; 14.20 Napoved melodij; 11.00 Iz solistične glas- NfoB|. sneg*; 18.10 Gliere: vremena za ribiče; 16.00 Pro- be; 11.30 Družina in dom; 11.45 it' 3 v h'molu; 1900 *ram za mladino; 16.30 Oddaja Komorni zbor RTV; 12.00 Zvo- J1.,{*?,«S»'*taroi’ j?-2® za KOSPddinje; 16.45 W. Lau- g; s Havajev; 12.15 Kmetijski rf-Oo t_*'ordljskl'h skladateljev; renče; «Dedni činitelji in njih M h S 20.30 Iz mednarod- vpliv na življenje*: 17.40 Liszt nasveti; 1225 Narodne ob l lr*dttv ' 2100 Umetnost in m madžarska ljudska glasba; spremljavi harmonike; 12.40 Za- llvt-hov.* V Trstu; 21.20 Naš 18.30 Orkestra p. v. Le Grand bavna ruleta; 13.30 Dve operni ’ 22.00 Jurij Slama: in Mantovani; 19.00 Oddaja za uverturi; 13.45 Z orkestrom Sjketi ih naš čas*; 22.15 delavce; 19.25 Novosti, ki -h Norrie Paramoc; 14.05 Radijska U»šev-. baritonista Marcela je vredno videti; 19.50 XLfTl. šola; 14.35 Koncert pianista to*11 Cav®a’ 2^-40 Pianist Car- dirka po Italiji; 21.00 Slmfo- Kendala Taylorja; 15.40 Iz sve- Uaro; 23.00 Orkester nični koncert s sodelovanjem tovne književnosti; 16.00 Pet- V -a rmi*h; 23.30 Do pol- kvinteta Chiggiano; 23.20 Ange- kov koncert; 17.20 Lahka glas- lju-bltelje glasbe; 10.10 Iz Bizetove Car-men; 10.35 Panorama zabavnih 1? Trst ba; 17.40 Mariborski komorni -- zbor; 18.00 Dr. Lev Milčinski: II, program Kaj je psi-hosomatična medici- na; 18,15 Popevke se vrstijo; „ . - va z,val. 9-00 Jutranje vesti; 10.00 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Nin-i"aSe«8 področja* 14.20 «Miss Pepelka«; 11.00 Glasba za Festival otroških pesmi; 20.15 1» O* Carlo Pacchiori' In na- vas' kl tfe,atel 13 45 »Severni- Zunanjepolitični pregled; 20.30 'do Rotter 14 30 «Otok» fa” — moda; 14.45 Pesmi dne- Skladateljske silhuete; 22.15 Stuparlcha 73 radio va; 16.00 Sopranistka M. G. Cl- Plesni orkester Eric Delaney; »<1 j^ Rerganiinl- 15 25 Trža- ferrl; 16.20 Iz albuma Freda 22.30 Nočni operni koncert; sNi atii*Tretja sfan«; 12.45 L? n«** rastlinstva In žlval- 'vski krožek. Koper Astaira; 17.00 Sest glasov in 8 23.10 Kvintet Jožeta Kampiča; 23.35 S popevkami deželo na belem* instrumentov; 17.30 Oder za • noner mlade talente; 18.35 Jazzovski sanj ®0ri OlacK . . , koncert. 20.10 XLIII. kol. dirka th tVen-i 78 dobro Jutro; Italiji- 20.45 «Gran gala* 12 00 Glasba z Delto Šeala; 22.00 Novi ta- ni Km«,!- Lahka 8>asbal i6ntl; 22.30 Dokumentacij «Orno W obrti, nasveti: «Polet- ,.'4J Os v vinogradih*; ^<^r^uatoSh10fAW 111 Pn9ram iJV« la Dubrovnik- 15.10 17 00 Skladbe za pihala: Bee- «Malega lorda* in »Otok na Pa- Hl u* glasba- 15 20 'Godba thoven, Bax, VVeber; 18.30 Mo- clfiku*; 18.30 TV dnevnik; 18 45 hT: le^bbUane- 15 40 Prenos zart: Sonate in variacije; 19.00 Oddaja za ženske; 19 30 Razgo- Za vas poj6; 16 30 Peter Veliki; 19.30 H. Purcell: vor z gledalci; 20.30 TV dnev- £ teme: »Združitev fran- Suite in spevi; 20.00 Vsakove- nik; 21.00 «0 XLIII. kol. dlr- kN- « **: 1640 Plesna ča- čemi koncert: Boccherlni, ki po Italiji*; 21.45 «Sestanek str* ’lV. Glasbeni mozaik; Brahms; 21.30 I. In II. dejanje b? Molln°s RU; 19.00 Orke- «Asl ctue pasel clnco »nos*; fA Ht i711 Sepeta; 19.30 Pre- 22.30 Manierizem, barok In ro- -?15 Pri klavirju E. kokft; 22.40 Skladbe L. Dalla- * 44 35 Kvartet »Carmi- pircoie: 23.35 T.S. Eliot »Llttle gidding*. Ital. televizija 12.30 Prenos XLIII. kol. dirke po Italiji; 13.30 TV šola: »Francoščina*, »Glasba In zborovsko petje* itd; 17.00 TV za mladino: Peto nadaljevanje s smrtjo* po J. Scottu Cleghor-nu. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda italijanske TV. Toda kljub temu ideja o zajezitvi Zambesija pri Karibi ni zamrla in takoj po drugi svetovni vojni so Angleži sklenili začeti z gradnjo. Leta 1946 je bil na kraju samem ustanovljen center za proučevanja in opazovanja toda njegove naprave so uničile tri zaporedne velike poplave v letih 1946, 1948 in 1950. Leta 1955 je bila organizirana prva delovna ekspedicija, ki je morala urediti 80 km dolgo cesto za prehod vozil. Izbrana je bila najbolj logična smer, ki so jo nakazali sloni s svojo tradicionalno potjo po džungli. Cesta je bila zgrajena v rekordnem času petih mesecev, točno 48 ur pred začetkom velikega deževja. Toda prava tehnična dela so se začela šele 1. septembra naslednjega leta. Poverjena so bila italijanskemu podjetju ((Impresit Kariba*. konzorciju štirih milanskih tvrdk; «Gi-rola», «Lodigiani» in »Torno*, ki so specializirane za gradnje velikih hidroelektričnih del, ter tvrdki «Imprese Ita-liane all’Estero», družbi, ki je specializirana za dela v inozemstvu in ki je povezana s FIAT. Sedež podjetja je bil v Salisburyju, vodil ga je dr. A. Bergamasco, glavni inženir pa je bil Mario Baldas-sarini. Pri delih je sodelovalo 1200 Italijanov in več kot 5000 črncev. Delali so v več izmenah nepretrgoma. Seveda se je moralo podjetje boriti z velikimi težavami in ovirami, med katerimi so nekatere prišle tudi popolnoma nepričakovano. Ko so dela že lepo napredovala, je prišlo leta 1957 do velike poplave Zambesija v dveh obrokih, ki je razrušila večino opravljenega dela. Komaj je bilo obnovljeno kar je poplava razrušila, je Zambesi naslednje leto znova narasel v času velikega deževja in znova uničil velik del opravljenega dela. To je bilo spomladi leta 1958. Pozneje so dela lahko potekala v dovolj ugodnih pogojih, tako da so bila 30. novembra 1959 praktično zaključena. i Naprave za izkoriščanje e-lektrične energije je zgradilo prav tako italijansko podjetje in sicer ((Rhodesia Power Lines*. Za kakšno velikansko gradnjo je šlo, povedo najbolje nekatere številke same. Zajezitev veletoka Zambesi je povzročila formiranje doslej največjega umetnega jezera na svetu. Dolgo je skoraj 300 km in na nekaterih mestih široko do 65 km. Njegova površina je 14-krat večja od površine Gardskega jezera. Jez sam je visok 126 metrov, njegov krožni obod na vrhu pa meri 580 metrov. Ob vznožju je širok 24 m. vanj pa je vzidanih več kot milijon kub. metrov železobetona. Pod njim ležeča centrala bo lahko oddajala trenutno 600 megavatov energije, ko pa bodo delali vsi njeni agregati, bo lahko proizvajala 1500 megavatov električne energije. Vsa dosedanja dela so stala 80 milijonov šterlingov, ko pa bodo popolnoma zaključena, kar je predvideno za leto 1971, bodo stala 113 milijonov šterlingov. Največji del energije bo namenjen rudnikom bakra v Rhodeziji. Podjetje »Rhodesia Power Lines* je že zgradilo 450 km dolg električni daljnovod visoke napetosti za pre- SEV EPNA PHODEZUA KARIBA r. JUŽNA RHOOZZ/JA sednem Bregu. Pesem in pet je ljubijo, zato pa jim moram vsako leto prinesti nove gramofonske plošče s slovenskimi pesmimi, da tako vsaj malo oživljajo slovensko besedo. Četudi ne razumejo vsega, pa vendar čutijo, da je pd njihovega jezika. Po prijaznih razgovorih in priporočilih sem se nameril še v Breg Do tja je ura hoda po zelo utrudljivi poti, posebno, ker gre nizdol v globel, na dnu katere si utira pot kristalno čisti gorski potok Be-droža. Sestopa se po od dežja razritih stezah. Na drugi strani so ‘'koraj navpik, v skalo in zemljo vdelane stopnice. Z odmori sem po pol ure trajajoči utrudljivi hoji prišel do prvih hiš zaselka Mihevci. Od tam sem poslal pred leti doraslega dečka v naše srednje šole v Gorico. Skoda, da ni mogel nadaljevati, ker je bil že malo prestar za prve razrede in doma so ga nujno rabili. Dobil sem očeta pred hišo, ko je ravno pletel običajni koš iz iepo izrezanih drenovih šib. Tu so spretni obrtniki za tako pletenje. Domačini so zelo veseli, če jih kdo od naših izobražencev obišče, posebno, če ga poznajo. Lepo mu postrežejo, kakor morejo, sicer žive zelo skromno Zemlja je vsa kakor stepeng od deževja, njive se zde od daleč kot kakšne z gruščem posute ploščadi. Vasico Breg sestavljajo tri naselja razmetana amfi-teatrično po strmih rebrih. Stopajoč do drugega naselja c-Borgo di mezzo* (po domače Bork) sem zapazil lepo novo poslopje; tega lani ni bilo. To je šola. Vseh otrok za šolo je letos šest. Vas je malo obljudena in kdor le more gre po svetu za kruhom. Nekaj malega donaša živinoreja, pridelujejo pa še seno in drva. Ljudje so tu bolj zavedni in govore boljše narečje kot v Flejpanu. Imajo lažji stik z bližnjimi vasmi: Podbrdo, Ter, Njivica, Brdo, Sedlišče. Proti vzhodu se narečje vedno bolj uglaja in je tudi bolj umevno. V zadnjem času so podaljšali cesto iz Podbrda proti Bregu do vrha in prihodnje leto bodo končno povezali z novo cesto Breg z dolino Tera Tako bodo rešeni ti prebivalci skrajno napornega prenašanja težkih bremen. Tu prebiva neka družina, ki dobiva Primorski dnevnik, druga pa Matajur. Svoječasno smo poslali tja tudi nekaj izvodov ((Jadranskega koledarja*, v katerem je bil opis Brega. Tretji zaselek je Zgrban, imenovan tako zaradi nekaterih enakih priimkov vaščanov. Tu živi dobra zavedna družina. Moški so seveda skoraj vsi po svetu. Pozimi pa je živahneje, ker si privoščijo povratniki kaj boljšega, zaradi dobrih zaslužkov v Švici, Nemčiji in Belgiji RIHARD OREL Kaj smo gleda li po $ nos energije od Karibe do Kikwe v središču rudarskega kompleksa te*- 1100 km dolg daljnovod od Karibe do Salis-buryja in Bulawaye v Južni Rhodeziji. Predvideni so še drugi daljnovodi po vsem ozemlju. V zvezi z deli je vredno omeniti, da je pri njih našlo smrt večje število italijanskih in črnskih aelgvcev, katerih trupla so vzidana v jezu. V počastitev njihovega spomina je bila na dan otvoritve v prisotnosti italijanskega ministra za Zsccagninija odkrita spominska plošča. Pred začetkom del so morali s področja, na katerem je nastalo jezero, izseliti na tisoče domačinov, katerim so seveda preskrbeli druga področja za naselitev. Večji problem pa je predstavljala evakuacija divje favne, ki je bila tam še posebno številna. Kljub največjemu prizadevanju ni bilo mogoče rešiti vseh živali, ki so se delno utopile, delno pa zatekle na manjše otočke na ezeru, od koder jih še vedno skušajo rešiti, dokler jih ne bo zalila stalno naraščajoča gladina jezera. Prejeli smo KNJIGA 60. Glasilo slovenskih založb. VIII. — 4. Za slovenske založbe izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. SODOBNA POTA. Glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Leto V, št. 2. Ljubljana. lllllfllllltlll llllllllllllltf 61111 llllllllltlHIiaiHIIIII,,,!,!,, l\lov biser italijanske ladjedelniške industrije dLeonardo da Vinci» najrazkošnejša ladja J. bteward bo le ostat pri tilmu • Američani nasedajo potegavščinam Nova italijanska potniška ladja ((Leonardo da Vinci* te dni preizkuša svoje motorje in naprave. Gre zares za vrhunsko delo italijanskega ladjedelništva, ki je povrh opremljena tako oopolno in izbrano da so pri tem sodelovala najbolj kvalificirana podjetja ter tudi nekaj zelo znanih italijanskih umetnikov, med katerimi tudi tržaški slikar Lojze Spacal. Nekaj primerjalnih številk v zvezi s tem italijanskim kolosom ne bo odveč; Ladja je dolga 232 metrov, to se pravi, kot 8 palač, ki bi jih postavil drugo ob drugi. Visoka ie 45 metrov, to se pravi kot petnajstnadstrop-na hiša. Sprejela bo na krov 1326 potnikov, ki bodo uživali največje udobje, kar si ga morejo na ladji zamisliti. Cene bpdo vsekakor precej visoke, kljub temu pa so že sedaj vse kabine razprodane odnosno rezervirane za prihodnjih šest mesecev. Ladjo poganjajo stroji s silo 50.000 ki destilira 700.000 litrov morske vode na dan, v cisternah za goriva pa stoji 6.000.000 litrov nafte. Ladja je opremljena s posebno televizijsko napravo, ki potnikom omogoča iz kabin ali iz dvoran gledati vse, kar se na ladji dogaja. Iz lastne kabine more torej potnik slediti filmskim predstavam, koncertom in drugim prireditvam, ki so v posameznih dvoranah na ladji. Seveda ima ladja tudi svoje lastne programe. Vsi prostori na ladji so opremljeni z napravami za kondicionirano temperaturo, ki so tako Dopolne, da si more potnik v lastni kabini regulirati temperaturo po lastni želji. Vsaka kabina ima svojo kopalnico ali vsaj prho. Projektanti so že od samega začetka sklenili, naj bo to zares razkošna ladja in niso gledali na stroške, saj je znano, da se takšne ladje tako li. tako ne morejo vzdrževati, kaj šele, da bi se kdajkoli amortizirale Kljub temu pa je razlika med prvim razredom m med tako imenovanim turističnim razredom zelo OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Čeprav ste računali, da bo načrt propadel, se je izkazal kot dober in prinesel vam bo nepričakovane rezultate. Odkrili boste novo, iskreno pri-'ateljstvo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): nalaga izredne dolžnosti. Pa HOROSKOP JLA DANES. onjskih sil. Ladja ima štiri električne centrale, ki proizvajajo električne energije, ki bi zadoščala mestu s 150.000 | majhna, tako da bodo tudi prebivalci. Posebna naprava I manj premožni potniki uži- tllllllllllllllllllllHllIlllIlliiliiiiitiillliilllilllltlliiiiiiiilllllllllllllllttlllllllllltlllllllltllllllllllltllllniiillllllllllltlllllllllllllllillliivlllllllIllIlllltlllll speljali. Tudi v družini ne boste uživali kdove kolikšne opore STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.); Preveč dela ste si nakopičili, zato ga ne boste o- pravili tako, kot bi ga bili sicer. Utrpeli boste škodo, ki pa jo boste kmalu popravili. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L); Tudi tisti, ki so vas nekoč gledali po strani, vas bodo cenili. Tega pa ne izkoriščajte, pač pa si ustvarite s tem moralni kapital. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.); Hudo bodo kritizirali vašo dejavnost, kar pa naj vas ne spravlja v nerazpoloženje, pač Pa se postavite odločno za svoje interese. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.); Finančno nazadovanje Cez kak dan bo že bolje. Tolažite se, da niste sami. Večer boste prebili v družbi starih znancev in obuiali prijetne spomine. Vsestransko zadoščenje pri delu. Zato nadaljujte po poti, ki ste jo ubrali Nekdo vam bo razkril tajnosti, ki vam bodo veliko pomagale. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.); Ne bodite trmasti, vsaj ne tako, da prekinete stike s poslovnimi ljudmi, s katerimi ste povezani. Pismo ali srečanje z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.); Zvezde vam ne nakazujejo nič kaj lep dan, toda to bo le prehodnega značaja in začetne težave boste premagali. Tudi v čustvenih zadevah pre. cej nesoglasja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Sloves, ki fia uživate, vam zite, da ne boste koga razočarali. Popolno soglasje z osebo, ki ste jo pred kratkim spoznali. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.); Vsak trgovski posel vam bo šel od rok in zaključek bo dober. Izredno soglasje s svojci, predvsem z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.); Le s popuščanjem in s pristankom na kompromis boste zadevo pripeljali do primernega zaključka. Bodite ljubeznivi in bolj zgovorni. ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.); Ce vam bo šlo kaj narobe, ne računajte na pomoč tistih, ki so vgs v to vali enako udobje kot najbolj petični potniki. * * # Neki ameriški statistični urad je izračunal, da utrpe državljani ZDA vsako leto za okoli 70 milijonov dolarjev, oziroma 40 milijard lir, škode na račun raznih šuš-marjev, ki jim z raznimi obljubami izvabijo denar in ki jih pozneje ni moč prijeti ali iz njih izterjati povrnitev škode. Zanimivo je, da se lahkoverni ameriški državljani dajejo premotiti predvsem od ijudi, ki jim ponujajo najbolj fantastične »novosti* kot na primer pipe, ki kadilca varujejo pred rakom, ali pa tablete, ki da človeku dajejo pogum. Menda pa je bila najbolj izvirna potegavščina tistih tovrstnih ameriških «a-gentov potovalne agencije*, ki so med resnimi in premožnimi Američani prodali kar lepo število voznih listkov za — na Luno. * * * Znani filmrki igralec James Stewart se ni proslavil le kot filmski umetnik, pač pa ga smatrajo kot nekakšnega junaka druge svetovne vojne, ko je služil v ameriškem vojnem letalstvu in pri tem dosegel zelo visok vojaški čin. Danes je James Stevvart general ameriškega vojnega letalstva in pred časom so ga upoklicali na orožne vaje. Predsednik Eisenhower ga je nameraval celo imenovati za pomočnika načelnika štaba za »Strategic Air Command*, to se pravi za pomočnika načelnika štaba, ki poveljuje kakim 2000 reakcijskim bombnikom, ki imajo nalogo ((varovati ameriško integriteto* in stopiti v akcijo, brž ko bi se pokazala «nujnost uporabe a-tomskega orožja*. Toda Ei-senhowerjev predlog je pro-padel, ker se je obrambna komisija ameriškega senata na zahtevo senatorke Margaret Chase Smith uprla imenovanju, ker da James Stewart, ki je «sicer zelo simpatičen umetnik Holi.vwooda», ni primeren za tako ((delikatno in važno mesto v vojski*. Čeprav se zdi morda ie dolgočasno, je treba vendarle ponovno ugotoviti, da programi italijanske televizije životarijo v neodpustljivi povprečnosti in če že skrenejo s svoje enolične ustaljenosti, skrenejo prej v banalnost kot pa v kvaliteto. Zaradi tega lahko lepe, dobre in koristne oddaje preštejemo na prste ene roke in še te so v dnevnih programih uvrščene navadno ob takih urah, ko ljudje nimajo časa, da bi posedali pred televizorji Najmanj, kar bi lahko zaradi tega sestavljavci programov storili, bi bilo, da bi poskrbeli vsaj za smotrnejšo časovno razdelitev posameznih oddaj po kriteriju kvalitete, pomembnosti m vzgojne funkcije. Glasbene oddaje Pri naštevanju dobrih oddaj v zadnjih dneh se moramo vsekakor v prvi vrsti pomuditi pri glasbi, ki nam je nudila nekaj prijetnih uric. Tako smo lahko v nedeljo (seveda ob kaj neprimerni. uri) poslušali registrirano izvajanje slovitega španskega pianista Joseja Iturbi-ja, ki je izvajal skladbe Al-beniza in Chopina. Zal je program trajal samo petnajst minut. V ponedeljek smo imeli priložnost poslušati v evrovizijskem prenosu iz Muenche-n a vokalni koncert slovite italijanske sopranistke Rena. te Tebaldi ob spremljavi muenchenskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Feli-ceja Cillarija. Tebaldi je zapela najprej znano arijo «Ave Marija» iz Verdijeve opere «Oteilo» nato pa še arije iz Puccinijevih oper uManon Lescautv, Boheme», nMadame Butterfly» in «Tosca». Renata Tebaldi je vsekakor prevelika umetnica, da bi mogli njeno petje primerno označiti z običajnimi besedami nestrokovnega ocenjevalca. Poslušalce v glasbeno zelo zahtevnem Muenchenu je tako navdušila, da je morala dodati še nekaj arij. Zopet Taranto Gledališče ni bilo tako bo-gato zastopano kot glasba. Glavna teza je slonela zopet na gledališki skupini Nina Taranta ki je nastopila z Vivianijevo komedijo aGuap-po di cartone». Ne da bi se spuščali v vsebino dela samega, lahko ugotovimo, da še zdaleč ni bilo tako dobro kot ostala dela Vivianija, ki nam jih je doslej predstavila Tarantova skupina Tudi igranje se nam ni zdelo tako posrečeno, toda , ne izključujemo, da je ta občutek morda posledica dejstva, da začne še tako dober komik, če ga moraš gledati zaporedoma ves mesec, utrujati s svojimi vedno ponavljajočimi se gestami, izrazi in odrskimi efekti. Zato bi prav nič ne škodilo, če bi Tarantovo za nekaj časa zamenjala kakšna druga skupina, ki pa bi v vsakem primeru morala biti komična, vsaj čez poletje. Trije filmi S filmi je imelo vodstvo televizijskega programa precej nesrečno roko. Film ((Meja* s podnaslovom eDeset dni Johna Lisieja» v režiji Davida Friedkina, spada v serijo lahkotnih in površnih filmskih štorij, ki pa bi zaradi svoje usebine lahko postale ob večji prizadevnosti tudi globoka psihološko utemeljena dela. V zaporu se znajdeta pravi ubijalec in nedolžni. Oba čakata na smrtno kazen, toda pravi morilec pobegne in se skrije v svoje običajno skrivališče v gorah, za katero ve samo po nedolžnem zaprti ubijalcev sojetnik. Ko ta obljub t, da bo pobeglega ubijalca našel, če ga izpustijo na svobodo, in pripeljal živega ali mrtvega nazaj v zapor, ga res izpustijo pa čeprav pod stalnim nadzorstvom policije, ki ne verjame v njegovo nedolžnost. Sled za morilcem je res vodila v skrivališče, za katero je vedel nedolžni in po dramatični borbi ga tudj ustreli z revolverjem. Umirajoči morilec prizna, da je zločin zagrešil sam in nedolžni se končno lahko vrne k svoji mladi ženi. Igra je bila dobra. Nastopali so manj znani ameriški igralci. Razen tega filma je bil v nedeljo na programu še običajni film iz serije «Luci in jaz», v torek pa detektivka iz Masonove serije, ki sta tudi že začeli krepko utrujati. Souvenir — Ventaglio Teddg Renov Souvenir postaja iz tedna v teden bolj dolgočasen. Ce so v prvih oddajah bile izbire turistov še nekam posrečene, je seda j markantnih turističnih osebnosti očitno zmanjkalo in tako je bil v središču oddaje Claudio Villu. ki je zapel ne-ka i pesmi, s katenmi je na pravkar zaključeni turneji po Sovjetski zvezi imel največ uspeha. Precej nad povprečjem pa je bil kulturni potpouri sVentaglio», ki je v nekaterih točkah dosegel tudi zelo kvalitetne viške. To velja predvsem za nastop Giuliet-te Simionato. ki je dovršeno zapela arijo »Habanera* iz Bizetove opere «Carmen», kakor tudi za odlomek iz Shakespearove «Julije m Romea» v izvedbi dveh mladih igralcev iz šole milanskega sPiccolo Teatrov. Prijetno gledati in poslušati je bilo tudi odlomke iz Leharjeve operete ttVesela vdovav, v katerih so se predstavili odlična pevca Graziella Schutti in Renato Cioni, znani komik Elvio Calderoni in balet Gine Ueert. Ljubitelji «ledenega jazzav so prišli na svoj račun z nastopom črnskega »Modem Jazz (Jnar. tetav. J k. PRIMORSKI DNEVNIK — S — 20. maja 1960 Gorlško-beneški dnevnik Uspel literarni večer v Gorici Književniki iz so nam čitali iz Slovenije svojih del Po dveh literarnih večerih, ki jih je imela v Trstu, je skupina književnikov iz Slovenije obiskala preteklo sredo tudi Gorico, kjer so gostje čitali iz svojih del na literarnem večeru, ki ga je zvečer ob 20.30 organizirala v Prosvetni dvorani Zveza slovenskih prosvetnih društev. V skupini so bili J uš Kozak, ki je sedaj upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, Vladimir Pavšič, goriški rojak iz Grgarja, dalje profesor Anton Ingolič, Ciril Zlobec, Drago Druškov ič ter najmlajši med njimi Janez Menart. Ob določeni uri se je zbralo v Prosvetni dvorani precej občinstva, med katerim je bilo lepo število mladine, pa tudi profesorjev, učiteljev in drugih meščanov. Poudariti moramo namreč, da je bil to prvi literarni večer, ki ga po vojni prirejajo književniki iz Slovenije v Gorici in zato je bilo tudi zanimanje toliko večje. Uvodoma je tajnik. ZSPD tovariš Miladin Černe predstavil občinstvu ugledne slovenske literate, nato pa je kot prvi nastopil Juš Kozak, ki je čital iz svoje zbirke «Lesena žlica* zanimiv odlomek iz osvobodilne borbe v Ljubljani. Vladimir Pavšič, bolj znan pod imenom Matej Bor, je recitiral nekaj svojih pesmi, med katerimi so zlasti ugajale mladinske. Oba je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Prof. Anton Ingolič, znan pisatelj številnih romanov, je preči tal svojo črtico «Oranža», naš kraški rojak Ciril Zlobec pa je nato recitiral nekaj svojih ljubezenskih pesmi. Kot četrti je nastopil Drago Dru-škovič, bolj znan po svojem partizanskem imenu Rok Arih, ki je čital odlomek iz neke svoje realistične črtice. Kot zadnji je nastopil komaj 30-letni pesnik Janez Menart, ki je recitiral vrsto svojih hu-moristično-trpkih pesmi, kate- re so vzbudile splošno pozornost in odobravanje občinstva, da je moral na koncu še nekaj dodati. Ta literarni večer je pokazal, kako zelo si tudi v Gorici želimo osebnih stikov z umetniki naše besede, saj bomo njihove knjige še rajši prebirali in jih tudi bolje razumeli, potem ko smo videli in poslušali njih avtorje. Zato je bila splošna želja vseh, naj bi ne bil ta literarni večer tudi zadnji ter naj bi nas obiskali tudi drugi naši pisatelji in pesniki. Gotovo bo pri prihodnjih tovrstnih prireditvah, zlasti če bodo pravočasno napovedane, udeležba še večja. Obenem pa se bo povečalo tudi zanimanje za lepo slovensko knjigo, kar bi bilo posebno važno za našo mladino. —it. Hud poraz Sovodenj v Tržiču z Romano V nedeljo so Sovodnje utrpele v Tržiču zelo hud poraz. Romana jim je zabila sedem golov, prejela pa je samo enega. Rezultat je zares grd. Sicer pa drugače tudi skoraj ni moglo biti, saj je Romana najmočnejša ekipa II. kategorije. Ostali rezultati: Moraro - Sagrado 2:2, S. Marco - S. Lorenzo 4:1, San Canciano -Farra 2:0, Villesse - Capriva 1:6, Hausbrandt - Ločnik 1:3, Panzano - Podgora 4:4. V nedeljo bodo imele Sovodnje v gosteh San Marca. Tekma se bo pričela ob 16. Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.36, (D) 8.29, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (A) 4.39, (A) 6.27, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30 (A) 10.53. (D) 13.00, (A) 13.42, (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDM A: CD) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50. (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34. (A) 20.03. (D) 21.48. ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52. (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36. (A) 20.05. (D) 21.50. ure; po vaseh goriške občine in ostalih občinah naše pokrajine pa do 24 ure. Ne kradite vode na hidrantih! Občinska podjetja so izvedela, da so oeebe, ki niso imele nobenega dovoljenja, točile vo. do s hidrantov in jo uporabljale za najrazličnejše namene. Podjetja opozarjajo vse, ki nimajo potrebnega dovoljenja pristojnega urada vodovodne uprave, da jim bodo zaračunali porabljeno vodo na podlagi cene. ki jo bo določilo ravnateljstvo vodovodne uprave, obenem pa jih bodo prijavili sodišču na podlagi člena 18 pravilnika iz leta 1935 o dobavi vode. Cesta zaprta za promet Griško županstvo nam je sporočilo, da so pričeli širiti neki oddelek podgorske tekstilne tovarne. Zaradi tega bo zaprta za vsa vozila Ulica Coto-nificio od glavnega vhoda, vzdolž zida do križišča z Ulico 4. novembra. Avtobusi se bodo obračali na trgu pred tovarno. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. Predsednik republike dal znak za začetek 43. dirke po Italiji Ignisov kolesar Dino Bruni prva roza majica Danes druga etapa na kronometer v Sorrentu RIM, 19. — Predsednik republike Gronchi je danes dal znak za simbolistični start 43. kolesarske dirke po Italiji, ki jo leto za letom prireja športni dnevnik «La Gazzetta dello šport«. Prefekt in sovodenjski župan sta si ogledala gradnjo vodovoda Gradnja te naprave naglo napreduje Goriški prefekt dr. Nitri si je včeraj dopoldne ogledal gradnjo kraškega vodovodnega omrežja, ki bo imel najvažnejše naprave v Petejanih. Ogledu so prisostvovali poleg direktorja vzhodno - furlanskega vodovodnega konzorcija inž. Sartorija tudi sovodenjski župan Jožef Ceščut s tajnikom Gariattijem, zagrajski župan s tajnikom ter predstavniki občinske uprave v Gradiški. Najprej so si ogledali črpalke, ki bodo potiskale vodo v rezervoar v bližini Vrha, potem pa še gradnjo drugega vo. dohrama s kapaciteto 250 kub. metrov na Ušjih, kjer se bo zbirala vsa voda, ki se bo po ceveh pretakala k potrošnikom v nižinskem delu sovodenjske občine. Ta rezervoar bo služil vsej občini, za Vrh in ostale ikraške vasi pa bo služil eden od dveh rezervoarjev, ki jih bodo zgradili pri Martinščini in v bližini Vrha. Vladni predstavnik se je potem odpeljal v spremstvu predstavnikov CAFO in zagrajske ter gradiške občine na Vrti. Tudi tam se je živo zanimal za potek del in izrazil svoje zadovoljstvo, obenem pa upanje. da se bo prebivalstvo teh krajev kmalu pričelo posluževati novega vodovoda, ki bo predstavljal enega izmed naj- pomembnejših dejanj, ki so bili kdajkoli storjeni v teh krajih. 22. maja gostuje ob 16.30 in ob 20. uri S G iz Trsta v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13 z delom Balada o poročniku in Marjutki Spisal Branko Kreft. Nastopata Mira Sardoč in Stane Starešinič. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Sedeži po 300 in 200 lir, stojišča 150 lir, dijaška stojišča 100 lir. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Škandal na soncu«, R. Egan, S. Dee, v barvah, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: »Oklopnica Potemkin*, film ruskega režiserja Eisesteina. VITTORIA. 17.30: »Ljubezni stoletja — aktualen dokument*. CENTRALE. 17.00: «Cirano de Bergerac*, J. Ferrer. P. Po-wers. MODERNO. 17.00: »Jezdec brez obličja*. iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimui Izpred okrajnega sodišča Za prodajo olj trgovec^ posebno Obiskal je prijatelja in ga ponevedoma okradel Pred goriškim okrajnim so-1 stara 23 let, diščem se je vršila včeraj za-1 V Gorici je nimiva razprava. Kot obtoženec se je moral zagovarjati 4P-letni trgovec Ivanu Uršič iz Ul. Consortiva št. 2. Obtožnica mu je očitala, da je prodajal semensko olje in da ni tega svojega delovanja prijavil občinskim oblastem. Obtoženi Uršič je 1. Januarja vzel v najem trgovino z jestvinami, ki je last Giovan-ne Lassig, vd. Culot z Ul. Vittorio Veneto št. 77. Od začetka je šlo vse lepo in v redu in Uršič je verjetno upal, da bodo posli lepo uspevali. Okrog 9. ure dne 11. aprila pa je prišla na pregled skupina finančnih stražnikov. Stražniki so se legitimirali in izjavili, da so prišli pregledat dokumente, ki se tičejo prodaje olja. Vljudno so prosili Uršiča, da prisostvuje pregledu. No, ko so pregledali vse dobavnice olja od leta 1956 do marca 1960 so ugotovili, da ima Uršič v zalogi približno 200 kg semenskega olja, ki ni prijavljeno pristojnim oblastem. Uršič si ni niti predstavljal, da je zakrivil kaj protizakonitega. Stražniki pa so mu zadevo takoj obrazložili. Za prodajo olja mora imeti vsak trgovec posebno dovoljenje, pa čeprav je že v obrtnici navedeno, da lahko prodaja poleg drugih, stvari tud^ olje. In Uršič tega posebnega dovoljenja ni imel. Cisto logično je, da so stražniki Uršiča prijavili sodišču. Globa za prekrške te vrste znaša do 500.000 lir. Na včerajšnji razpravi je Uršiča, zagovarjal odvetnik dr. Blessi. Po njegovem mnenju je predpis, ki zahteva posebno dovoljenje za prodajo olja, kadar je olje že omenjeno v obrtnici, protizakonit. Zato je predlagal, da naj bi zadevo uredilo ustavno sodišče v Rimu. Sodnik dr. Fabiani pa ni bil istega mnenja in je ta predlog zavrnil. Uršiča je obsodil pogojno na plačilo 333.334 lir denarne kazni in na plačilo sodnih stroškov. * * * CIRIL KOSMAČ. Okrog 14. ure 19. novembra 1959. se je javila na goriški kvesturi lepa in mlada plesalka Anna Maria Di Matteo, 47. doma iz Rima. bila skupno z ostalimi člani revije «Giran-dola n. 1», ki je gostovala v gledališču Verdi. Na kvesturi je vložila ovadbo proti 37-let-nemu Lucianu Fucciju, prav tako doma iz Rima. Fucci je bil scenograf omenjene skupine, in Di Matteo ga je obtožila, da jo je istega dne dopoldne v prisotnosti drugih plesalk pretepel na odru v gledališču «Verdi», in jo je poleg tega še žalil z različnimi opazkami na račun njene morale. Z eno besedo, Di Matteo in Fucci sta se bog ve iz kakšnih razlogov sprla, nato pa jo je mož pretepel. Sodnik je Fucciju prisodil 10.000 lir globe za klofute. Kar se pa tiče žalitve, je sodišče mnenja, da so bile žalitve obojestranske in da zato ni mogoče Fuccija kaznovati. Po nalogu sodišča je branil dr. Blessi. * v * In končno se je vsedel na zatožno klop še 19-letni zidar Bruno Battagello iz Romansa, Ul. XXIV maja št. 16. Obtožen je bil, da je 7. marca leto* ukradel iz listnice zidarja Bruna Freschija 3.500 lir; poleg tega pa je bil še obtožen, da je ukradel 10.000 lir tudi zidarju Antonu Uršiču. Battagello je to napravil »slučajno*. 7. marca je šel .v Ul. Alfieri, na gradbišče obiskat svojega znanca Freschija. Slučajno je opazil, da ni nikogar v prostoru, kamor spravljajo zidarji svoje obleke. Tako je segel v prvi suknjič »n ukradel listnico.- Slučajno je na ta način okradel prav tovariša, katerega je obiskal. Na podoben način je okradel tudi Uršiča. Razlika je gamo v tem, da se je dejanje pripetilo 6. aprila v Ul. Canova št. 8 in da je bil plen večji. Poleg denarja je odnesel tudi dokumente, katere je z listnico vred vrgel na travnik v bližini pokopališča. Za denar je kupil par čevljev in nekaj perila, nekaj pa je zapravil za hrano in pijačo. Sodnik dr. Fabiani je obsodil Battagella na 3 mesece in 10 dni zapora, na plačilo 4.000 lir kazni in na plačilo sodnih stroškov Kazen je pogojna. Ze v prvih jutranjih urah je bilo precej nenavadno v notranjosti Quirinala, kjer so se v častnem dvorišču zbrali udeleženci dirke v svojih raznobarvnih trenerkah. Poleg •njih so bili športni vodje, trenerji in drugi. Tudi novinarji in predstavniki raznih oblasti so bili prisotni, ko je prišel iz palače predsednik republike, kateremu na čast so zaigrali italijansko himno. Se predno je predsednik republike stopil iz palače so ga pozdravili predsednik CONI Onesti, predsednik italijanske kolesarske zveze Rodoni, rimski občinski odbornik za šport Agostini in direktor športnega dnevnika »La Gazzetta dello šport* Ambrosini, ki je tudi vodja dirke. Ambrosini je stopil pred mi- krofone in je s kratkim govorom nazdravil Gronchiju. »Mi smo zadovoljni in ponosni* je začel Ambrosini «na vašo prisotnost tu, ker to dokazuje kako blizu in kak prijatelj športa je načelnik države*. Ambrosini je nato poudaril predsedniku republike spominsko kolajno in mu je izročil zastavico, s katero je kasneje dal znak za start. »Zahvaljujem se* je odgovoril Gronchi, »organizatorjem in tudi atletom, da ste mi nudili možnost, da vam pozdravim. Razumem tudi moralno vrednost športa, ker telesna vaja ni samo preizkuš-močne živce in vzdrž- nja za ljivost mišic, temveč je pred- I start. 43, kolesarska dirka vsem delovanje, s katerim pri- | Italiji se je tako začela. de do veljave junaštvo, žrtvovanje, lealnost, razumnost in žilavost.* Predsednik republike je nato voščil kolesarjem vso srečo in je zaključil svoj govor z vzlikom naj zmagajo najboljši. Udeleženci so s ploskanjem odobravali besede predsednika, ki je nato pristopil h kapetanom in voditeljem ekip Takoj zatem je z zastavico dal znak za start in vsi kolesarji so vozili mimo predsednika proti izhodu. Na trgih m cestah Rima je bilo ogromno ljudi, ki so pozdravljali kolesarje. Pred njimi je bila propagandna karavana, za njo so bila vozila z novinarji in sodniki in končno še rdeč avto direktorja dirke. Kolona je šla vse do avtoceste Appia Nuova, kjer je bil kake 3 km od letališča pri Ciampinu dan znak za PO . >• >-•» * *4f £ ** 45 % «3 i m.. m * illllil Danes čaka kolesarje kratka toda zelo utrudljiva etapa. Proga je dolga komaj 25 km, a to bodo morali kolesarji sami prevoziti v borbi s časom. Od Sorrenta, ki je 50 m nad morjem, se vije proga po vzpetinah do 465 m nadmorske višine. Po vrhu se cesta naglo spušča ponovno proti Sorrentu. Kot se vidi iz risbe, bo prvi del trd in prav zaradi tega je možno, da bo prišlo v splošni lestvici do velikih sprememb RED NA CILJU RIM — NEAPELJ VRSTNI I. ETAPE (212 KM): 1. Bruni (It.) v času 6.02T6” s povprečno hitrostjo 35,111 km na uro; 2. Padovan. 3. Desmet (Bel.), 4. Daems (Hol.), 5. Gentina, 6. Carlesi. vsi s časom zmagovalca; ]. Van Looy (Bel.) 6.02’29”, 8. Poblet (Sp ), 9. Vlayen, 10. Favero 11. Benedetti, 12. Galeza, 13. Van Est. 14. Conterno, 15. Con-ti s časom Van Looya. 16 s časom 6.0229”: Almavi-va, Anouetil, Assirelli, Azzini, Adriaenssens. Accordi, Accorsi, Becchi, Barale, Botella, Ber-trand. Boni, Bui, Baffi, Baldi-ni, Bartolozzi, Battistini, Betti-nelli. Bampi, Bono, Brugnami, Casodi, Catalano, Chiodini, Couvreur, Coletto, Cestari, Caincola, Casati, Costalunga, Ciampi, Domenicali. Defilippis, Darrigade, Delberghe, Dante, Daraen, Da Ros, Fornara, Fantini, Falaschi, Fallarini, Fini. Favaro, Gaul, Gaggero, Gal-deano, Gismondi, Garello, Gat. toni, Grioni. Hoorelberke, Hoe-venaers, Impanis, Junkcrmann, Kazianka, Keteleer, Kerchko-ve, Liviero, Moser, Metra, Mu-sone, Molenaers, Minieri, Mas. signani, Maule, Marsili, Man-zoni. Mas, Neri, Nencini, Nie-sten, Natucci, Pizzoglio, Petti-nati, Piscaglia, Paoletti, Pam-bianco, Pardini, Pellicciari, Ronchini, Huegg, Reifz, Ricco, Sartore, Sorgeloos, Stablinski, Sabbadin, Tomasin, Tamagni, Tezza, Taddeucci, Tinarelli To. sato, Uliana, Velucchi, Vanzel-la, Vannitsen, Van Aerde, Van Looveren, Vaucher, Venturelli, Vignolo, Wagtmans, Zoppas in Zamboni, 123. Pellegrini 6.03’ in 21”, 124. Dal Col 6.03 48 ”, 125 Mazzacurati, 126. Brenioli 6.04'01”, 127. Stolker 6.14’46”, 128. Rostollan, 129. De Roo, itd. Iz Rima do prvega cilja pod Vezuvom NEAPELJ, 19. — Začetek «Gira» je bil zelo miren. Pripekajoče sonce zgodnjega rimskega poletja je prisililo kolesarje, da so začeli počasi sproščati svoje mišice. Pot je bila še dolga in zato je bilo treba štediti s silami. Na vzpetini »Fattocchie* je prišlo do prve nezgode na dirki. Natucci, Martini, Sabbadin in Rostollan so padli, a na srečo se ni nihče potolkel. Le njihova vozila so bila potrebna popravil in spretni mehaniki so jih takoj uredili. Kolesarji so lahko nadaljevali pot in se ponovno pridružili glavnini, ki je leno vozarila s hitrostjo 30 km na uro. V Velletriju je Zoppas skušal hitreje potegniti, toda kmalu zatem je spoznal, da nima smisla se truditi. Takoj po Cisterni se je vrsta kolesarjev zdaljšala in je monotono nadaljevala pot po predelih Ter-racine. Casodi (Atala) je zaman skušal prebuditi kolesarje. Vsi so bili gluhi in hitrost je bila vedno enaka. Zaradi tega se ni bilo treba Anque-tilu dosti trudili, da jih je dohitel po defektu, ki ga je prisilil, da je stopil s kolesa na tla. Malo pred Terracino sta Fontana in Maule zaradi neprevidne zamenjave steklenic nerodno padla. Nič resnega. Pisana karavana je prišla že do morja. Svež veter je zbudil kolesarje in Tommasin ter Maule sta skušala s sunkovitim kolesarjenjem presenetiti druščino. Fallarin se je takoj spustil za njima, vendar iz tega bega se ni rodilo nič nevarnega. V bližini Gaete so se štirje tekmovalci spustili proti letečemu cilju. Ti so Benedetti, Bruni, Pambianco in Gismondi, ki so prišli do cilja v istem vrstnem redu. Manjkalo je še 100 km do cilja in kolesarji so vozili po časovni tablici pri. rediteljev s 40’ zamude. V Formi ji se je moral Van Looy ustaviti zaradi defekta v zračnici. Nič hudega tudi zanj, ker glavnina ne reagira. Belgijca so počakali njegovi klubski tovariši in Van Looy je lahko mimo zamenjal kolo in nadaljeval pot. Tudi pri vzpetini pri Cascanu, kjer je delitev hrane, ni bilo nič novega. Toda v spustu je zbežal An-quetil, kateremu so se takoj pridružili Gismondi, Van Looy, Defilippis in Baldini. Dirka je sedaj živahnejša. Gaul, katerega je beg presenetil, noče zaostati in se je spustil za bežečimi. Z njim je šlo še kakih 20 kolesarjev, ki so po petih km vožnje dohiteli Anquetila in tovariše. Hitrost se je začela stopnjevati, a kljub temu je prišlo do združitve obeh skupin. Kolesarji so vozili po Capui ob 16.45. Pettinati in Baffi sta si pridobila 40" prednosti, a ta je polagoma splahnela, dokler ju niso dohiteli. Skupina je dohitela ubežnika po zaslugi Nencinija. ki se je prvi zavedel nevarnosti in Brunija, ki je bil danes najbolj aktiven. Njima so se pridružili tudi drugi kolesarji, ki so Baffija in Pettinatija dohiteli in z njima nadaljevali pot proti cilju. Bolj ko se je karavana približevala Neaplju, številnejši s« poskusi begov. Najprej je Dino Bruni LESTVICA EKIP: poskusil srečo Stablinski skupno z Dantejem in Becchijem, kasneje pa Bruni, Nencini in Delberghe. Tik pred «ArenaC-cio», kjer je bil končni cilj pr. ve etape, se je šest kolesarjev združilo v skupino. Ti so Bruni, Padovan, Desmet, Daems. Gentina in Carlesi. Šestorica je privozila na cementno dirkališčno stezo s 13” naskoka pred glavnino. V prvem krogu je vodil Desmet, toda tik pred ciljem sta Padovan in Bruni sprožila napad in sta se s komolcem ob komolcu borila za prvo mesto. Tik pred ciljno črto si je Bruni nabral pol kolesa naskoka, kar mu je zadostovalo za zmago, s katero si je zaslužil prvo roza majico letošnje dirke. Na čelu glavnine je privozil Van Looy, ki je zmagal v sprintu pred ostalimi. Tehnično ni pomenila današnja etapa ničesar. Verjetno športni vodje niso hoteli, da bi se kolesarji utrudili še posebno, ker jih čaka jutri prva resna in utrudljiva etapa na kronometer v Sorrentu. Boks po svetu Loi kljub nezgodi prepričan v zmago Danes v Tokiu Becerra-Yonekura za naslov svetovnega prvaka 1. Ignis 2. Chigi 3. Philco 4. Gazzola 5. Carpano 6. Bianchi 7. San Pellegrino 8. Faema 9. Molteni 10. Legnano 11. Atala 12. Torpado SAN FRANCISCO, 19. — Bo Duilio Loi lahko nastopil v dvoboju s svetovnim prvakom Ortizom 15. junija? Vse kaže, da bo, 'ker so radiografije, nič manj kot 20, pokazale, da ni nobenega kostnega zloma, temveč le izpah koščice pri sredincu. Italijanski boksar bo moral kakih 10 dni počivati, oziroma ne bo smel rabiti rok. Vseeno pa bo treniral, da bo ostal v dobri fizični kondiciji. Kljub nezgodi je Loi najboljše volje in upa na zmago proti Ortizu. * # * TOKIO, 19. — Jutri bo v japonski prestolnici dvoboj za naslov svetovnega prvaka v Petelinji kategoriji med dosedanjim prvakom Becerro in Japoncem Kenijem Yonekuro. * * * CHICAGO, 19. — Američan Eddie Perkins je preteklo noč premagal po točkah Italijana Paola Rosija. Ta poraz bo škodoval Rosiju. ki stremi za tem. da bi se boril za naslov svetovnega prvaka v lahki kategoriji z Brownom. * * * NEWTON, 19. — Bivši svetovni prvak Joe Louis, ki se je zadržal dva dni pri Pattersonu in ga je opazoval pri treningu, je izjavil, da bo Američan premagal sedanjega svetovnega prvaka v težki kategoriji In-gemarja Johanssona s k. o. med sedmo in deseto rundo. NOGOMET ZAGREB, 19. — V okviru 15. obletnice ustanovitve nogomet, nega moštva »Dinamo* v Zagrebu. sta se danes srečala »Dinamo* in drugoplasirano škotsko moštvo »Hibernian*. Dina. mo je nastopil brez., igralcev, ki igrajo v državni reprezentanci, ki bo v nedeljo igrala s Portugalsko. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0). # # * MODENA, 19. — Med trenin. gom z rezervami se je srednji krilec Modene Aguzzoli resno ranil tako, da je njegovo življenje v nevarnosti. Aguzzoli se je zaletel v vratarja Balza- s*ue stas-«*-«* k******aig doe V tekmi zvezne - lige je Crvena. zvez« ^ na svojem igrišču v 6?- premagala LjublJ3 (38:39). ■- rest0 rinija. pri čemer se J® . , so udaril v glavo. V bolms mu ugotovili poleg. zlom)res. zob tudi možganski prel ... ,£»■ ski nogometni tekmi Je „Te- zentanca Sovjetske zVe. jalci magala pred 100.000 g* Poljsko s 7:1 (4:0). * * * MILAN, 19. — Član v°^elt() Alessandrie je izjavil, d „^(1 Italijansko nogometno 91» ^ ponuja za mladega jCer manj kot 100.000.000 'e6inJ ima milansko moštvo juče* pravico do igralca, m 1 .g ta. no, da prav ta klub P° budn»-ko visok znesek za nafl ga mladeniča. VATERPOLO od. Kc01?' MILAN, 19. nedelje bo v bazenu 'Jgježb0 turnir v vaterpolu L ,.n,dskc’ Velike Britanije. cedila t>0' Romunije in Italije. . gpa-sta Jugoslovan Vučeti® nec Batalle. . LAHKA Al LONDON. 19. “J Lucking je včeraj dkr„gli .* limpijsko normo v tn>' metom 17,30 m. Na > tingu je Tom Farr?40 yard normo v teku na ^.>5, zaprekami s časom ' **♦ Harry # FRESNO. 19. — nineri vvards je dosegel n o v z rn*- juniorski rekord v dl* V> tom 52,33. Edward uPa’se4!ta'™ pred tekmovanjem za vrgf olimpijske reprezenta disk 56,40 m daleč. AVTOMOBILIZEM, it ital1 Včeraj zjutraj je bil ^ VIII. rallye Akropola jrfeč je odpotovalo 19 JJ°JSgn»-, « temi ni nobenega Ita* ^ng* šotni pa so Nemci, , Belgijci in Portugalci KOŠARKA košaclCj^ MIMO M »Na, vidiš,» je stric razširil roke, »prišla si do neum-sti, to se pravi do ljubezni, pa ti je zmanjkalo štrene, iko bi rekla, kako bi rekla?» je ponovil z njenim visokim isom. «Treba je najprej reči, da je bila baba svoje vrste pa. Videl sem žensk, da jih ne spraviš v deset cerkva, ipak takšne še nisem videl, če bi bil mlad, bi prav tako trapal, kakor so potrapali skoraj vsi pobje. Vse je lazilo njo, ona pa, no, saj sem rekel, ptičica je bila ptičica — ipak samo z veje na vejo. Na limanice pa ne in ne. In tudi gnezdo ne. Takole je skakljala, se smejala in ščebetala pela.* «Oh, kako lepo je pela!» je vzkliknila teta. »Kakor —.» «Kakor bi sam zlodej igral na škant,> je povzel stric. «Priznam, da sem jo rad poslušal. Res je, da se v cerkvi sem mogel nikdar posebno zamakniti v nebesa in podobne aje, toda kadar se je oglasila Kadetka, sem popolnoma zabil, da sem v božjem hramu, pa najsi je pela se tako rkvene, trikrat latinske. No, pa so jo tudi s kora nagnali.* «župnik je baje rekel, da se v njenem glasu vlači nekaj egrešnega,* je povedala teta. »čenče!* je prhnil stric. »Dekleta so jo zribala iz kur-ka, ker ji niso bila kos.» »Tako bo, seveda,* je priznala teta. »A, to je bil hud larec zanjo. K nam je prišla in se razjokala. No, počasi je pomirila ter se potopila v svoje delo. Bila je sama bajti, šivala je in pela.» »Fantje pa na njeno petje kakor žrebci na kobilino rezgetanje,* je rekel stric. »Vse noči so obhajali okrog bajte.* «Ampak Božena je živela pošteno!* ga je prekinila teta »Pošteno!* je prikimal stric. «Saj je morala živeti pošteno. Tudi če bi hotela komu odpreti, ne bi mogla, ker so bili zmeraj najmanj trije v bližini. Prvi je čepel v pušpanovem grmu, drugi se je zvijal okrog vodnjaka, tretji se je stiskal h grčavemu deblu stare jablane. He, to je moralo biti smešno, ko so ure in ure takole čepeli in preklinjali drug drugega. Se zakašljati se niso upali in ne prižgati cigarete, da se ne bi izdali. Trape. In vendar so se kar vohali. Natančno so vedeli, kdo je kdo, drugi dan so se pa neprespani umikali drug drugemu izpred oči.* »Ampak njej to ni bilo všeč,* je rekla teta. «Mhja?...» je stric v znak dvoma potegnil glavo med ramena. «Meni se zdi, da je vsaki kuri všeč, če si petelin brusi kremplje okrog nje.* »Tomaž! Kako pa govoriš!* se je zgrozila teta. »Kakor mi je kljun zrasel. Sicer pa bi lahko tudi ti vedela, da niso vse resnice lepe kakor iz škatlice. Nekatere so bolj debele in tudi bolj močnega duha.» Nasmehnil sem se tem besedam, ne da bi se glasno vtaknil v prerekanje, ki ga je stric že brez tega takoj sam odrezal. «Res je, da to ji ni bilo všeč,* je rekel. «Posebno zategadelj, ker so jo začeli bolj in bolj zaničevati. Dekleta so jo najprej gledala po strani, pred cerkvijo se niso nič pogovarjala z njo, v cerkvi pa je bilo okrog nje vedno več in več praznega prostora, kakor bi bila, sirota, okužena... In le zakaj? Če bi vsaj enemu odprla ter se zapentljala z njim, s komer koli, pa bi bilo dobro... To smo ljudje čudni: če se nam spodrsne in telebnemo v blato, gledamo križem vse tiste, ki’ se jim ni spodrsnilo.* »In kako je, reva, trpela!* je teta nagnila glavo na rame. »Eh, seveda je,» je priznal stric. »No, tako se je to vleklo še nekaj let, potem pa je počilo. Bilo je na sšmo semanjo nedeljo. Take nedelje so zelo pripravne za razne obračune. Božena ti pride k Modrijanu, da bi se malce zavrtela in se poveselila. Kaj bi ne, saj so še mene pete srbele. In kaj? Pogledi se začno križati, oči se mračijo, beseda da besedo, vliješ na vse skupaj nekaj kozarcev vina pa je ogenj v strehi. In kakor je pri vseh ljubezenskih prepirih, so tudi tega začele babe. Laznarjeva Dorka ti pokaže s prstom na Boženo in se glasno obregne: — Glejte jo, Kadetko, kako je nenasitna! Vsako noč jih ima polno bajto pa je še sem prišla na lov! In je zaropotalo. Božena se je takoj obrrtila in šla. V gostilni pa — joj! Treščili so se med sabo. Najprej so se malce zbadali okrog ovinka, potem so se začeli močneje otipavati s psovkami ter si kar takole mimogrede povedali, kako in kaj kdo misli, nato pa je zrasel tak pretep, da je bil res vreden svojega imena. Za čenče se ne zanimam preveč, toda tisti večer se je razdrlo precej zarok, in marsikdo je danes z drugo oženjen, kakor bi bil, če se takrat ne bi bili udarili.* «No!» je teta ustavila strica. »Zdaj pa ti pridigaš brez potrebe. Božena je takrat, s semnja, spet prijokala k nam. Zrušila se je pod tepko k očetu in rekla, da ji v vasi ni več obstanka. Oče jo je seveda tolažil, naposled pa, ko se je pomirila, sta oba sprevidela, da bi bilo res najbolje, če bi šla vsaj za nekaj časa drugam. In res je Božena pisala v Gorico Grudnovi Angeli, da bi ji poiskala službo, a še pre- den je ta odgovorila, je izbruhnila vojna.» »In z vojno je izbruhnil tudi tisti, ki je Kadetko dobil,* je pribil stric. «In zdaj smo tako rekoč šele pri stvari. Torej, bil je Lah. Lep in vesel pob —!» «In dobrega srca,* je takoj dodala teta. «Treba bi bilo povedati tisto o kruhu.* »O kakšnem kruhu?* sem vprašal. «Tako je bilo,* je začela teta s svojim pripovednici »Otroci gredo iz šole, Gino od Modrijana s hlebcem j^ti pod pazduho. Otroci takoj potišajo in se mu zftčn°H!!evo!1’9 v velikem loku. Gino, ki je komaj pred dvema d ^llt prišel iz Italije, obstane in se čudi, od kod ta nenadni pj. Ozira se za otroki, ti pa gredo svojo pot, kakor da _pejo Začne jih klicati in jim ponujati hlebec. Otroci °®brek8f' in ga molče gledajo. Tedaj se Gino zgane in stopi lt 0 nagl° jevemu Borisu, k Orliču, ki mu je bil najbližji. Borl*ap)Uje vrže roke na hrbet, Gino pa, ki je mislil, da se P0'1’ Mlcoč1’ vzeti, mu stisne hlebec za pas šolske torbice. Boris P po kakor bi ga kruh spekel, hlebec pade na tla in se za bi( g9 cesti. Boris plane za njim, ga pobere, obriše, Po1^ gpiis1* položi na obcestni kamen in se z drugimi otroki vre ^ je v dir. Gino je kar ostrmel. Vtem je Travnikarjev str> > bajte-imel vse Lahe strahotno v želodcu, stopil iz Zuželjčev 0jjtvJ Gino je takoj planil predenj, sklenil roke kakor k i){arjeV in proseče vzkliknil: «Ma perchč? Ma perchč?’ TraV,gdal 99 stric se mu je zlobno zakrohotal in šel. Gino je gbil gV°^ njim, dokler mu niso solze zalile oči. Nato Je p°*ra hlebec in stekel v kasarno.* »Pa se je res razjokal?* sem vprašal. »Res. Tega dogodka ni mogel pozabiti. Kasneje j® pjejJ»' pripovedoval, kako se je takrat začelo nekaj lomiti tag0 skrit® j* , v®^ iti Ni in ni mogel verjeti, da je pri nas že v otroku strašno sovraštvo in tak ponos, da ne marajo niti sovražnikovih rok.* »Pa se je vsaj kaj naučil iz tega spoznanja?* »Naučil? ... Ne vem, koliko se je iz tega.* »Več se je naučil pri Boženi,* se je oglasil stric. «Da, res je,* je takoj popadla teta. »Prav ta kako bi rekla... videl ie Boženo in se je kar * O*** je kako se reč (Nadaljevanje siedV