jLETO XX. — številka «7 [jstanoviteJji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno pod-jetj- »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZN1K KRANJ, sobota, 24. VI. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ust izhai.i od oktobra 1947 kot tedniku Od 1. januarja 1958 kot poltednik« Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 kot poltednik« in sicer ob red.-ib in sobotah LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Problemi sklada za zdravstveno varstvo na Gorenjskem Ali bo treba uvesti izreden prispevek? Spremenjen finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja — Konec maja 270 milijonov starih dinarjev primanjkljaja — Preveč izdatkov za zdravljenje v ljubljanskih bolnišnicah — Po petih mesecih porabljenega 50 odstotkov denarja, namenjenega za zdravila — Mar zavarovanci lahko preprečijo uvedbo izrednega prispevka? Pisali smo že, da je bila na začetku tega meseca v Kranju geja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, fin kateri jc bil sklenjen splošni sporazum med Zdravstvenim centrom in Komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja. krompir. Tam žlahtni krompirjeve sorte, prideluje elitno seme, konirolira zdravstveno stanje semenskega krompirja, preskuša domače in tuje krompirjeve sorte in izvaja nekatere agrotehnične poskuse. Institut vabi zainteresirane kmetijske organizacije in zasebnike, da si jutri, v nedeljo, 25. junija, o-le-dajo to delo. Zbirališče i>de-ležencev bo ob desetih dopoldne v Mostah pri gostilni Kralj. Ogled bodo vodili strokovnjaki kmetijskega instituta. Če bo vreme s!abo, ogleda ne bo. Včeraj (23. junija) je Kmetijski inštitut obrazložil udeležencem program poskusnega dela na področju pridelovanja žit, krmnih rastlin in krompirja na poskusnih poljih v Jabljah pri Komendi. Na poskusnih poljih so si ogledali poskuse, s katerimi preučujejo izbiro in vz;o,d novih sort, agrotehniko pridelovanja ter (uit) na področju semenarstva in varslva rastlin. Poskusite .aromo in okus,kave C2oUa Skofja Loka % GLAS * 4 STRAN SOBOTA - 24. junija 1967 (Nadaljevanje s 1. strani) Ali bo treba uvesti izreden prispevek? ker je skupščina že lani sklenila, da ostanek, 138 milijo nov S din, letošnje rezerve nameni za pokritje lanskega primanjkljaja. Prav tako smo ta 60 milijonov zmanjšali inesek za nadomestilo osebnega dohodka za bolovanja nad 30 dni. Tega denarja je bilo namreč v štirih mesecih Eorabljenega manj, kot je ilo predvideno na začetku leta. Razen teh sprememb pa §mo zmanjšal še znesek za ndravila, za ambulantno zdravljenje izven Gorenjske Itd. Tako nam je s temi spremembami, ki jih je sprejela tudi zadnja skupščina, uspelo dobiti potrebnih 239 milijonov. S tem pa je bila odpravljena judi ovira za sklenitev sporazuma.« V gradivu za sejo piše, da je znašal primanjkljaj sklada konec aprila okrog 200 milijonov starih dinarjev. Kako, da je v tako kratkem času nastal tolikšen primanjkljaj? »Najprej moram povedati, da bodo z vsemi zdravstvenimi zavodi na Gorenjskem sklenjene pogodbe o povšal-nem plačevanju njihovih storitev, kar bo omogočilo skladu, da zdravstveni zavodi ne bodo mogli porabiti več denarja, kot bo določeno v pogodbi. Tako bo primanjkljaj lahko nastal oziroma se še povečal, če bodo stroški za zdravljenje v ambulantah ln bolnišnicah izven Gorenjske večji, kot je predvideno, če bo preveč denarja porabljenega za zdravila in če se osebni dohodki na Gorenjskem ne bodo povečali toliko, kot smo predvideli. Lani je bilo 42 odstokov denarja, namenjenega za bolnišnično zdravljenje, porabljenega za zdravljenje izven Gorenjske. Letos je bil ta znesek zmanjšan na 35 odstotkov, kar pomeni, da bo treba še vedno odmakniti 793 milijonov starih dinarjev za zdravljenje zavarovancev predvsem v ljubljanskih bolnišnicah. (To zdravljenje pa je neprimerno dražje kot zdravljenje v gorenjskih zdravstvenih zavodih). Vendar pa podatki kažejo, da je bil odliv v prvih štirih mesecih letos enak lanskemu odstotku (v istem Času). Za zdravila pa pride na zavaro vano osebo na Gorenjskem 4148 starih dinarjev na leto. Tudi tukaj podatki kažejo, da edino v škofjeloški občini niso porabili oziroma presegli četrtletnega zneska (1039 S din). Najbolj pa so ta znesek presegli v jeseniški (1500) in v radovljiški (1300) občini. Razen tega so bili v jeseniški, radovljiški občini tudi nekaj manjši osebni dohodki, kot je bilo predvideno. Zato je bilo konec aprila v skladu 204 milijone starih dinarjev primanikjjaia, konec aprila v skladu 204 milijone starih dinarjev primanjkljaj, konec maja pa že 270 mili jonov.« Te številke so precej zaskrbljujoče. Se bodo torej uresničile napovedi posameznikov na skupščini, da bo v drugem polletju treba uvesti izreden prispevek? »Če bo šlo tako naprej, prav gotovo. Vendar pa zaradi sedanjega primanjkljaja (270 milijonov) prispevka še ne bomo uvedli. Sicer pa je to, kot sem že omenil, precej odvisno od zavarovancev. Ti namreč včasih, kljub temu, da bi se lahko zdravili v zdravstvenih zavodih na Gorenjskem, zahtevajo zdravljenje v Ljubljani ali drugod. (Pri tem so seveda izvzeti tisti, ki se morajo zdraviti drugod, ker na Gorenjskem ni ustreznih bolnišnic). Razen tega zahtevajo nekateri tudi čisto določena zdravila, ki pa včasih za njihovo bolezen niso niti najbolj učinkovita. Ce bodo torej zavarovanci v prihodnje še vedno vztrajali pri tem, potem nam bo zmanjkalo okog 200 milijonov za zdravljenje izven Gorenjske. Za zdravila pa smo že do sedaj porabili 50 odstotkov predvidenega denarja. Zato bo v tem primeru treba uvesti izreden prispevek. Ali drugače povedano, če bodo izdatki za bolnišnično zdrav-[ ljenje večji, kot bo določeno v pogodbah, potem bodo 30 odstotkov stroškov morale kriti zdravstvene službe na Gorenjskem, 70 odstokov pa sklad oziroma zavarovanci z izrednim prispevkom.« žičnicah, kar pomeni določeno izgubo v prometu. — Investicijski stroški za graditev ceste so znatno večji in ob razpoložljivih srednjeročnih kreditih zahtevajo višjo cestnino kot j« cena za prevoz z žičnico. — Vzdrževalni 6troški v primerjavi s 6cdežnico so znatno višji. — Stroški potovanja (cestnina, obraba vozila) po cesti za premostitev enake višine s sed-ežnico so za potnika višji. — Da lahko v času snega ali poledice ostane dalj časa neprevozna. — Cesta pa prinaša še druga Revšečna in težko rešljiva vprašanja( razni dodatni interesi). Kateri izmed navedenih predlogov za izbiro dostopa bo prevladoval, je v precejšnji meri odvisno tudi od tega, kakšen razvoj bodo namenili investitorji Krvavcu in katera smučarsko-turistična področja bodo imela prednost za množični turizem: Tiha dolina s podaljškom na območje Korena, Kompotele in Ko-šutne ali Kriški dol — (Kriška planina) in Kržišče ter Jezerca. Predvsem pa bi morala vplivati na odločitev primerjalna kalkulacija predvidenih rešitev tako glede potrebnega začetnega kapitala kot poznejše eksploatacije. Te primerjalne kalkulacije bi morala temeljiti na izdelanih generalnih projektih posameznih omenjenih možnosti. | Kaj pa, če se osebni dohodki na Gorenjskem M bodo povečali za toliko kol ste predvideli (8,3 odst.)? Za to najbrž ne bodo krivi zavarovanci?! »Res je, da je sedanje predvidevanje povečanja osebnih dohodkov največ, kar je še realno. Vendar pa zaradi primanjkljaja, ki bo nastal, če se dohodki ne bodo povečali za toliko, ne bo uveden izreden prispevek. Ta primanjkljaj bodo po sporazumu med Zdravstvenim centrom in Za. vodom za socialno zavarovanje krili koristniki sklada. Tako nam samo dobro gospodarjenje in skrbno trošenje denarja lahko omogočita, da do konca leta rešimo to pereče vprašanje.« Nazadnje nas Je direktor zavoda še zaprosil, da objavimo naslednje obvestilo z« upokojence: V prihodnje bodo upokojenci z Jesenic, 1x Radovljice, Škofje Loke |0 Tržiča lahko dobili informacije samo v Kranju. Obrnejo se lahko na podnižnice Zavoda v posameznih občinah, odgovore pa bodo dobili najkasneje v desetih dneh po pošti na dom. A. Žalar SE FOTKEBNA INVESTICIJSKA DELA NA KRVAVCU Za Krvavec lahko rečemo, da ima vse prirodne pogoje, da postane eden najpriljub-ljenejših zimsko-športnih centrov pri nas. Vendar za do sedaj opravljena investicijska dela, ki naj ustvarijo za to še potrebne dodatne pogoje lahko rečemo, da smo tu šele na pol pota. Ta smučarska postojanka še nima take zaključene celote, da bi bila mikavna za domače Še posebno pa tuje smučarje. Upoštevati je treba zahteve današnjega smučarja, ki želi hitro in udobno prispeti predvsem na lepo obdelana smučišča in da pred odločitvijo, kam bo šel na smučanje, ocenjuje zato kvalitete zimskih uslug enega in drugega kraja. Za večji obisk na Krvavcu v zimski sezoni je potrebno rešiti poleg že omenjenega dodatnega dostopa iz doline, vodovoda, dograditve planinskega doma šc naslednja investicijska dela: — Obstoječe parkirišče v Zanjivcu, ki ima zmogljivost 200 do 220 osebnih avtomobilov, bo treba zna to povečati in ga asfaltirati. Prav tako bo treba asfaltirati še cesto od Sangrada do omenjenega parkirišča. — Po smučiščih je treba zgraditi dovolj razvejan sistem smučarskih sedežnic ali vlečnic. Te namreč s svojo nizko nabavno ceno znatno dvignejo stopnjo rentabilnosti celotnega sistema žičnic. Predvsem se ne sme pozabiti Marjan Masterl: „,,,... Krvs»vec - Kamniške planine (Nadaljevanje) 1 , » ^ uveta (Nadaljevanje) Tako kokrška lokacija ni-halke in sedežnice iz Zanjiv-ea na Gospinco odpravljajo predvsem vstopna in sestop-na ozka grla le za severozahodna smučišča. (Na prvem •muškem območju). Prav gotovo oba primera lokacije sedežnice terjata »krati še gradnjo vlečnice na Kržišče in sedežnice k Domu na Krvavcu. Po tej varianti bi bila žičnica dolga 2400 m ln bi bila za 150 m krajša od obstoječe sedežnice na Go-•pinco. Premostila pa bi •00 m višinske razlike. Nasproten predlog novim dostopnim žičnicam na Krvavec je izpeljava ceste na Gospinco. Tudi pri dosedanjem študiju cestnih tras se oblikujeta T glavnem dve varianti, in ilcer z izhodiščem: 1. Zanjivec ob sedanji po-itaji žičnice, t. Tupaliče pri Preddvoru. Po prvi varianti je dolžina geste do Gospince 10 km, gtroški pa znašajo približno 1,5 milijarde S din. Trasa bi potekala od Zanjivca 590 m po južnih pobočjih Viženske-ga vrha, Malenskega brega na Jezerca 1420 m — Križki dol 1480 m — Gospinca 1490 m. Prednost trase z izhodiščem y Zanjivcu je v tem, da ima svoj začetek že precej visoko in hitro pride na južno pobočje Malenskega vrha, ki ima sončno lego in sneg tod hitro kopni. Cesta bi imela asfaltirano cestišče širine 6 m brez koritnic in z maksimalnim vzponom 10%. Zanjivec je kot izhodišče najugodnejši za potnike in turiste, ki prihajajo z ljubljanske, domžalske ali kamniške strani, hkrati pa ima tudi najkrajšo traso. Po drugi varianti z izhodiščem ob cesti Kranj—Jezerski vrh—Celovec je dolžina potrebne ceste Tupaliče—Gospinca okoli 15 km. Stroški za cesto so ocenjeni na okoli 2,25 milijarde S din ter bi potekala od Tupalič preko Mož-jance, Stefanje gore, Davov-ca. dalje po južnih pobočjih Viženskega vrha, Malenskega brega na Jezerca in mimo Kriške planine na Gospinco.' Dobra stran te trase je v tem, da leži njeno Izhodišče ob mednarodni cesti, da ima zaradi daljše trase lahko manjši vzpon ter poteka prek lepe ledeniške terase (planote) Možjanca—Stefanja gora, kjer se odpirajo nova turistična področja. Slaba stran je v daljši trasi, v večjih investicijskih stroških, ki bodo verjetno še večji zaradi potrebnih objektov v težkem terenu Brezoviške- gn, Srednjega in Lukenjskega grabna. To izhodišče pa podaljšuje za približno 9 km pot Ljubljančanom skozi Mengeš. Prednosti ceste nasproti žičnicam so nedvomno v tem, da ima cesta precej večjo zmogljivost kot katerakoli žičnica, kar daje podlago za množičen obisk Krvavca. — Cas uporabe ceste je neomejen in potnik ni vezan na določen vozni red, kot je to primer pri žičnicah, ne pri vstopu ali pri sestopu. — Trasa bi potekala 80% po južni strani Malenskega vrha in Krvavca, kjer so čudoviti razgledi na Posavsko dolino; olajšano je čiščenje snega. — Odpade čas na postajah žičnic ln tako potnik prej pride na cilj. — Cesta se vije skozi ostala gorska področja, ki nudijo lepe razglede, postanke in možnost odpiranja novih tu--rističnih območij. — Cesta na Krvavec bi hkrati pomenila začetek gradnje gorenjske panoramske ceste, ki bi tekla od Krvavca, Tupalič prek Preddvora, Golnika, Tržiča, Sv. Neže do Begunj in dalje do Žirovnice. Slabe strani ceste proti žičnicam so: — Za zgraditev je potrebno znatno več časa kot pri Za večjo obremenitev »male obrti« Obrtniki za ostre ukrepe proti šušmarjem, čeprav so nekateri obrtniki sami šušmarji — V občinah uvesti delovno mesto inšpektorja za obrt »Od male obrti ima družba škodo in nobene koristi. Delavec, ki se ukvarja z malo obrtjo, ne misli na učinek dela v tovarni, temveč na popoldansko delo v delavnici. Ob mali obrti se pojavlja nelojalna konkurenca in nekvalitetno delo...« takšne in podobne očitke na račun male obrti smo lahko slišali te dni na sestankih obrtnikov po občinah na Gorenjskem. Po členu 18 Zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov SRS iz leta 1964. lahko: »Kot postranski poklic opravljajo obrtno dejavnost tudi osebe v delovnem razmerju in upokojenci, vojni in delovni invalid, gospodinje in drugi, ki niso v delovnem razmerju če so strokovno usposobljeni in če tako svoje delo priglasijo za obrt pristojnim upravnim organom občine, kjer imajo stalno bivališče«. Tu je mišljena samo storitvena obrtna dejavnost kot dopolnilo redne obrti. V zvezni gospodarski zbornici Beograd predlagajo še večjo sprostitev, tako da bi osebe, ki opravljajo malo obrt, lahko tudi opravljale proizvodno (serijsko) obrt. Gospodarska zbornica Slovenije je ostro nastopila proti temu predlogu in bo storila vse, da se v skupščini zavrne takšen zakonski osnutek. Pri tem moram povedati, da smo samo Slovenci proti temu predlogu. V gospodarski zbornici Slovenije menijo, da redna obrt v Sloveniji krije potrebe občanov in da naj to zadevo rešijo republiški organi. Na Gorenjskem imamo 409 »malih obrtnikov«" ali 40 odstotkov redne obrti. Nagel razvoj te obrti je pripisati dejstvu, da so v času opadanja redi? obrti postale nekatere stroke kritične in niso krile potrošnikovih potreb. Razen tega so bile možnosti za pridobitev dovoljenja olajšane, obremenitve pa simbolične. Letos so sicer občine nekoliko povišale obremenitve za male obrti in je npr. v občini Radovljica do 200.000 S din. Nekateri mali obrtniki po rednem delu v tovarni doma več zaslužijo kot redni obrtniki. To pa zato, ker imajo nekateri dobro opremljene delavnice in donosno obrt. Število malih obrtnikov še vedno narašča in je npr. v občini Skofja Loka več malih kot rednih obrtnikov. V Tržiču 90, na Jesenicah 78, v Kranju 34 in Radovljici 27 odstotkov vseh obrtnikov. Poseben problem v obrtništvu je šušmarstvo. Ta problem je splošno znan kakor tudi škodljive posledice za oba sektorja obrti kot tudi za občinske dohodke. Šušmarstvo je posebno razvito tam, kjer so močni potrošniški centri in kvalificirana delovna sila različnih strok. Strokovni odbor Kranj meni, da bi morale občine sistematizirati delovno mesto »inšpektorja za obrt«, k bi imel nalogo, da odkriva in preganja šušmarje in ki bi nadzoroval dejavnost malih obrtnikov. Kritike je bilo več kot dovolj na račun oseb, ki opravljajo malo obrt. Pri vsem tem se poraja vprašanje, zakaj se obrtniki bojijo konkurence malih obrtnikov. Ali ni tukaj nekaj nelogičnega? Zakaj zavirati delo malih obrtnikov in krotiti njihovo delovno voljo? Kdor z delom ustvarja dohodek, od katerega ima korist tako družba kot proizvajalec, mu nima pomena to dejavnost omejevati ali celo prepovedati. Pripomba obrtnikov, da so nekateri mali obrtniki premalo obdavčeni, vsekakor drži. To je stvar občinskih organov, da ugotovijo, koliko naj kdo plačuje prispevkov od male obrti. Stvar pa je delovnih organizacij, da vodijo računa o učinku dela tistih delavcev, ki se v prostem času ukvarjajo z malo obrtjo. Mnogo manj so govorili o tem, da tudi redni obrtniki včasih šušmarijo. Na posvetovanju obrtnikov radovljiške občine je bilo povedano, da je na Bledu obrtnik gradbene stroke, ki ima prek 50 delavcev, kar je proti vsem predpisom. Razumljivo je, da nima vseh delavcev prijavlje- nih in ne plača zanje socialno zavarovanje. Tudi takšni delavci so šušmarji. Včasih so sicer prijavljeni pri nekem podjetju, ki pa jih zasebniku »posoja«. Ali pa drugi primer iz družbenega sektorja obrtništva. Neki avto-mobilist je pripeljal avto v delavnico, kjer naj bi ga pre-lakirali. Ko je poprašal za ceno, sta mu delavca rekla, da lakiranje avtomobila stane 80.000 S din in da bo treba nekaj časa čakati. Ker ni bilo v delavnici mojstra, sta mu dejala, da avtomobil lahko takoj popoldne prelakira-ta v neki šupi za 50.000 S din, seveda, če tega nikomur ne pove. Tako sta odvzela svoji delavnici delo, sama pa dobro zaslužila, saj sta lak »dobila« v delavnici. Med šušmarji je veliko tehnikov in inženirjev, ki izkoristijo svoje znanje za donosno obrt (npr. popravilo televizorjev itn.). Vsekakor bo družba kot celota morala ostreje preganjati šušmarje, ki pogosto na lahek način zaslužijo veliko denarja. Jože Vidic na opremo blagih smučišč z vlečnicami za začetnike kot za družinsko smučanje. Tovrstne žičnice dajejo njihovim lastnikom v tujini največji promet in zaslužke. 2e zgrajeni in bodoči turistični objekti v Tihi dolini in v njeni neposredni bližini pa bodo za prevoz potnikov smučarjev in za svojo oskrbo zahtevali čimprejšnjo zgraditev žičnice od Gospince do Tihe doline. Lani zgrajena sedežnica cd Gospince do Doma na Krvavcu skrbi le za povezavo potnikov, ki jim je cilj Planinski dom in oskrba tega doma. Smučarji so ob tej žičnici toliko na boljšem, da se od Doma na Krvavcu (1700 m) lahko spustijo v Tiho dolino (1600 m) in imajo tako le indirektno povezavo Gospinca—Tiha dolina. Letošnje snežne razmere na Krvavcu kažejo na to, da bi bila koristna prenosna vlečnica, ki bi^ jo namestili v Zvohov graben, naravni žleb, ki teče s prelaza med Zvo-hom in Njivicami v smeri Tihe doline mimo Gradišča. Letos, 23. aprila, so bile tod še odlične snežne razmere, med tem ko jih na ostalem Krvavškem območju ni bilo več. S postavitvijo vlečnice na to mesto, ki bi začela obratovati tedaj, ko preneha zaradi slabih snežnih razmer obratovati glavna vlečnica na Njivice, bi tako za majhne stroške podaljšali smučarsko sezono, saj taka vlečnica dolžine 200 m stane le 2—3 milijone S din. — K samim smučiščem pa velja pripomniti, da morajo biti oskrbovana, to je z obdelano zemeljsko podlago kot s tlačenjem snega v zimskem času. K standardnim smučiščem, ki teko z Njivic ali Krvavca prek Tihe doline na Gospinco, velja omeniti, da jih bo potrebno čimprej kultivirati, to je odstraniti parobke poža-ganih dreves, površinsko kamenje — samice ter na teh mestih posejati travo. Na tako obdelanih in vzdrževanih smučiščih se bo namreč smučarska sezona lahko prej začela in pozneje končala; posebno to velja za odsek Tiha dolina—Gospinca, kjer sneg hitreje izgine kot na Njivicah. Obsežnost smučišč bo za vzdrževanje smučarskih prog terjala nabavo ustreznega tlačilnega stroja in organiziranje posebne ekipe za vzdrževanje prog. Proge naj bi bile glede na njihovo težavnost označene po priporočilih I. K. A. R. Na postajah žičnic pa razobešene pregledne karte s progami, ki naj bi smučarje usmerjale na njim ustrezne proge. — Izkušnje, ki jih imajo znani smučarski centri v Italiji, Švici, Avstriji kažejo, da je promet v veliki meri odvisen od dosežene popularnosti kraja kot na primer ali ima stalne športne prireditve, ali smučišča obiskujejo vrhunski smučarji, ali je zadosten izbor opremljenih smučišč pc zahtevnosti in če deluje na področju smučišč stalna smučarska šola. Svoje delo pa mora opraviti tudi ustrezno in pravočasno obveščanje javnosti o razmerah na smučiščih in pa izdatna propaganda. Odlaganje posameznih investicijskih del ali nekom-pleksna graditev smučarskega centra na Krvavcu bo lahko imela občutno škodo za prihodnji obisk, ki jo bodo težko popravile v uvodu navedene prednosti Krvavca. Kakšen odmev ima lahko na turistični promet nezadostna oprema smučišč ali nezadostna zmogljivost dostopa na smučišča iz doline nam zgovorno priča dosedanje opadanje prometa, ki se lahko ponovi, če se ne bo hitreje začelo s predvidenimi deli. Iz grobe ocene stroškov je razvidno, da bi morali zapored v 2 ali 3 letih investirati letno 541 do 812 milijonov S din, da bi Krvavec usposobili za množičen obisk in hkrati tudi za tuje turiste. V primeru graditve ceste pa se stroški povečajo najmanj na 1250 do 2000 milijonov S din. Glede upravljanja prirodnih lepot tega področja in turističnih naprav naj omenimo, da je pri tem najbrž preveč gospodarjev in se zato posameznikom pomembno znižuje stopnja gospodarnega poslovanja ter siromasi njihova materialna podlaga za vzdrževanje sedanjih naprav ali za najemanje novih posojil. Ob taki organizaciji, prihaja povsem razumljivo do višjih režijskih stroškov, težje je usklajevati nasprotne interese ter voditi enotno politiko pri nadaljnji izgradnji celotnega področja. Uresničitev zgoraj navedenega investicijskega programa v čim-krajšem času terja ustanovitev močnega poslovnega združevanja Krvavca, ki bi ga tvorila zainteresirana podjetja. M. M ASTERL mM I Krvavec pozlr 3LAS * 6. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA - H Junija 1*7 Domžale Opereta Adam Ravbar Nocoj, 24. junija, ob osmih bodo na Krumperškem gradu pri Domžalah uprizorili zgodovinsko opereto Adam Ravbar, v kateri sodelujejo »pevci, godbeniki, narodne noše, konjeniki, vojščaki ln grajska gospoda«. Obenem bo danes na Krumperškem gradu peti jamarski piknik, jutri (v nedeljo) pa bo piknik pri Jamarskem domu na Gor-JuSl. Jutri si bodo obiskovalci ves dan lahko ogledovali tudi podzemsko železni-•0 v Jami na Gorjuši. »Poplava« šolskih glasil na Gorenjskem Spoznavajmo svoj domači kraj Tržiške poletne igre na Trški gori Dramska sekcija tržiške Bvobode že štiri leta zapored prireja tradicionalne poletne Igre. Kot vsako leto bodo tudi letos te na hribu pri sv. Jožefu, in sicer v počastitev tržlškega občinskega praznika, 8. avgusta. 2e dva meseca pridno vadijo igro s petjem Na Trški gori, ki Jo je napisala Metka Bučarjeva, glasbeno pa opremil Danilo Bučar. Zaradi velikih težav, s katerimi se srečujejo, niso izbrali umetniško kvalitetnejšega dela, pač pa ljudsko igro, ki je občinstvu precej bližja. Sredstev še nimajo zagotovljenih in tako vse sloni na Inekaterih požrtvovalnih tlanih sekcije. Velika ovira je tudi nezainteresiranost med sposobnimi ljudmi, ki Jih v tržiški občini ni malo. Vse kaže, da so izgubili čut za amatersko dejavnost. Igralci so standardni in upajo, da bo prireditev uspela kljub temu, da el dramska sekcija tržiške Svobode utira pot prek težav ob strani pogumnega ln sposobnega vodje, re-itserja Adolfa Anderleta. Za orkestralne in pevske vložke skrbijo ravnatelj Glasbene sole Oton Zazvonil. Jurij Loc in Marjan Ogrin. Prva uprizoritev tega dela bo 29. julija, če bo lepo vreme. Vika Mihclič Razstava Borisa Jesiha v Tržiču Za razstavo motivov iz Škofje Loke slikarja Borisa Jesiha je bilo v Loki veliko zanimanje. Zvedeli smo, da Bi jo je ogledalo okrog 2800 ljudi. Izbor del z razstave bodo prenesli tudi v Tržič. Otvoritev razstave v prostorih delavske univerze bo danes, 24. junija. — * Z zadnjo, sedemnajsto številko glasila učencev Mladi svet se je osnovna šola Stane Žagar Kranj vključila v letošnje jugoslovanske pionirske igre Kdo pozna bolje svoj domači kraj Šolska glasila v zadnjih letih vse bolj postajajo nepogrešljiv del udejstvovanja in uveljavljanja učencev osnovnih šol po vsej Gorenjski. Začetki so bili pred leti skromni in težki, vendar so dobra volja, delo In potreba po takih glasilih premagali vse ovire. Danes posamezne lole (npr. osnovna šola Davorin Jenko v Cerkljah) Izdajajo Že prave zbornike, posvečene zdaj tej zdaj oni temi. V njih je res vse, kar morajo učenci o neki stvari vedeti. In kar je najpomembnejše: vse te stvari pišejo učenci sami, pod vodstvom in s pomočjo mentorjev — učiteljev seveda, vendar se s tem naučijo zbirati in posredovati podatke, naučijo se brskati po virih (ki jih pogosto tudi omenjajo na koncu sestavkov), vzljubijo svoj domači kraj in se še vnaprej — bolj kot bi se sicer — zanimajo zanj. V mislih imam predvsem zadnje letošnje številke šolskih glasil, ki so jih — v nekaterih šolah bolj, v drugih manj uspešno — posvetili letošnjim jugoslovanskim pionirskim igram z naslovom Kdo pozna bolje svoj domači kraj. Odmevi izpod Krvavca, ki jih izdajajo učenci osnovne šole v Cerkljah, so o tem doslej največ napisali. Zadnjo, zelo obsežno Številko so izključno posvetili tej temi, v predzadnji so napisali vse o skladatelju domačinu Davorinu Jenku, že prej pa so v dveh letošnjih številkah začeli objavljati v posebni prilogi sestavke o poznavanju domačega kraja. Mentor njihovega glasila je učitelj Jože Vari in ta Je v prvi prilogi npr. takole pozval učence: »Vsaka vas Ima svoja ledinska imena. Ali jih poznate? Napišite njihova imena, da ne bodo šla v pozabo! Ne pozabite napisati, od kod ta Imena Izvirajo. Kdor bo zbral največ imen in jih tudi znal opisati, bo dobil za nagrado lepo knjigo.« Podobna so opozorila o zbiranju in razlaganju imen hiš, o zbiranju stariii pravljic, običajev, delovnih navad itd. itd. Rezultat je verjetno boljši, kot so sami pričakovali, saj so učenci zbrali veliko gradiva, ki bi šlo sicer verjetno prej ali slej v pozabo. V šolskem glasilu Zares osnovne šole v Predosljah je v tretji letošnji številki, ki so jo prav tako v precejšnji meri posvetili spoznavanju domačega kraja^ svetovalec glasila zapisal: »Ze leta 1963 64 je list Zares pisal o naših vaseh In ljudeh. To naj bi zdaj ponovili. Ali bi šlo? Seveda bi šio. V tem času se je povsod* nekaj spremenilo. Zraslo Je dosti hiš in naselilo se je kar precej ljudi. Ponavljali ne bomo. Verjetno pa se da še kaj povedali o domačem kraju, povedati na drugačen način. Tega sc lotim najprej. To ti, ker Jih J« preveč in vsi so zanimivi, vsi izražajo ljubezen do svojega kraja, vsd imajo radi svoj dom, ulico, vas. Pri sestavkih iz vasi ali zapisih o vaseh in hišah pogosto v teh šolskih glasilih, tudi drugih, pogrešamo ime kraja. V Mladem 6vetu Je npr. Irma Rozman iz 2. c razreda opisala na kratko svojo vas, nikjer pa ne pove, katera vas je to. Na take pomanjkljivosti bi morali bolj paziti mentorji glasil; morda ne bi bilo napak, če bi ob imenu avtorja razen razreda napisali še kraj, od koder je doma. Tako bi bil sestavek popoln, saj se sicer npr. za čne takole: »Naša vas leži na levem bregu Save. Šteje 95 hiš .. .*< Katera vas? Tega ne zvemo. bo novo in veselo. Kaj pa hiša, tvoj dom? Tudi ta pripoveduje. Poskusimo. Cesar ne veš, vprašaj! Dosti vedo starši, še več dedek in babica, še več stari ljudje Iz vasi. Sprašujte! Vse vam bodo povedali.« Lep uspeh v tej akciji je zadnja, druga letošnja številka Matijevega rodu osnovne šole v Preddvoru, ki je tudi zaradi skic in ilustracij potrebna vse pozornosti. Upajmo, da si nikjer ne domišljajo, da bi bilo v eni številki možno povedati vse, kar učenci vedo ali lahko zvejo o svojem domačem kraju nekdaj in danes. Verjetno se bodo sama od sebe odpirala nova področja, ki bi jih bilo treba opisati, ki bodo učence zanimala in za katera jim bodo učitelji dali potrebne nasvete, kako naj jih obdelajo. Tega je še veliko, škoda bi bilo, da se zdaj, ko so jugoslovanske pionirske igre posvečene spoznavanju svojega kraja, ne bi potrudili in svojo okolico iz današnjih dni in iz preteklosti čimbolje spoznali. Tudi Mladi svet, glasilo osnovne šole Stane Žagar v Kranju na Planini, se je z zadnjo, sedemnajsto številko vključil v akcijo. Učenci 7. c razreda pišejo o narodnem heroju Stanetu 2agarju, Vid Pogačnik (8. a) in Jože Logar (7. a) o Kranju z naslovom Tam, kjer Kranj na sivi skali..., Milena Volarič (8. b) in Nuška Virnik (8. a) o zgodovini Kranja, Damjana Soklič (8. a) in učenci 7. a o kranjski industriji po osvoboditvi, Judita Novak (7. e) in Dušica Adlešič (7. č) o turizmu v Kranju, Dušan Kir-biš (8. c) in Igor Ozanič (8. c) o obisku v muzeju, Mojca Kovačič (7. č) o družbenih in političnih organizacijah, Andrej Fock (7. d) o razvoju šolstva v Kranju, Evelina Balista (8. a) o kulturnem življenju Kranja itd. Vseh sestavkov ne moremo našte- To ni tako hudo, da se po praviti, škoda pa je, če informacija ni popolna. Pomembnejše je, kaj učenci opisujejo. Vloga mentorja glasila je tu izrednega pomena. Povedati mora učencem, kaj naj pišejo, o čem naj sprašujejo doma in pri starejših ljudeh, kaj je pomembno. Glede tega je zelo dobro (od glasil seveda, ki jih je prejelo uredništvo Glasa) glasilo Odmevi izpod Krvavca iz Cerkelj, zelo pa se mu približuje tudi Matijev rod iz Preddvora. Posebnost je glasilo šole v Predosljah Zares, ki v mnogočem posnema aktualni novinarski slog; posebno prijetno branje so drobne Zanimivosti, zares drobni in na prvi pogled nepomembni dogodki, ki se dogajajo po naših krajih in za katere marsikdo še pomisli ne, da bi iz vsakdanjih po-menkov ln iz ust klepetulj lahko našli tudi pot v časopis, čeprav le v ciklostirano šolsko glasilo. Vendar ga prijetno poživijo. A. Triler Nova razstava v Škof ji Loki V galeriji Loškega muzeja so včeraj, 23. junija, popoldne odprli novo likovno razstavo. Tokrat razstavljajo svoja dela slušatelji specialk Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavlja sedem slikarjev iz specialk, ki jih vodita profesorja Gabrijel Stupica in Maksim Se-dej, in sicer: Štefan Hauko, Bogoslav Kalaš, Redio Ko-lakovič, Ladislav Pengov, Miša Pengov, Vladimir Potočnik in Milena Usenik. Razen teh razstavljata še kiparja Teodora Novšak in Al jo Ku-čukalić iz specialke prof. Borisa Kalina. Razstavo je pripravil Loški muzej. Pionirski film Senzacionalni prodor kranjskih pionirjev kinoamaterjev Od 10. do 13. Junija Je bila v Pitomači na Hrvatskem VI. revija pionirskih filmov Jugoslavije. Revija ima značaj zveznega festivala in na njej lahko sodelujejo pionirji posamezniki in njihovi krožki. Neformalno se udeležba selekcionira že na republiškem nivoju. Iz Slovenije so letos sodelovali pionirji iz Ljubljane, Izole, Dravograda in Kranja. Iz Kranja filmski krožek osnovne šole France Prešeren. Clanl krožka so poslali 6 filmov, od teh so bili 4 sprejeti. Njihovi filmi so prejeli pomembne nagrade. Grand prix je dobil film z naslovom Lov na lov. Ta film je dobil tudi prvo nagrado in diplomo za režijo. Drugo nagrado je dobil film Zelena tableta. Diplomo za raziskovalno delo v filmu je dobil film Elektrovrtnarica. Film z naslovom »Prevara zadnjega, ki je ostal brez vina, z ribjim oljem« pa je dobil diplomo za najboljšo sekvenco. Tako je bil krožek s šole France Prešeren v središču pozornosti. Neposredni ocenjevalci so poudarjali svežino in konkretnost filmskega izraza. Odsotnost pripovedi v korist prikazovanja so mnogi povezovali z značilnim izrazom skupine kranjskih kinoamaterjev. Lov na lov je avtorsko delo. Scenarij in režija sta delo B. Bukovnika, učenca 8. razreda. Scenarij za Zeleno tableto pa je napisala I. Za-goričnik. Ostalo je skupinsko delo. Filmski krožek na osnovni šoli France Prešeren je bil ustanovljen šele letošnjega januarja! Uspeh, ki so ga pionirji s te šole dosegli, je gotovo v veliki meri moč pripisati pristopu k filmu na tej šoli in v tem krožku. Najprej je sami pobudi za filmsko delo široko odprla vrata ravnateljica šole tov. Zier-kelbachova. Krožek sta vodila M. Ciglič in N. Križnar. Tehnična sredstva je prispeval kranjski foto — kino klub. Uspeh je toliko večji, ker je bilo to delo, katerega rezultati predstavljajo danes jugoslovanski vrh pionirskega filma, delo brez vsakršne tradicije in tako rekoč pot v neznano. Najbrž se kaj takega lahko posreči le v spro-; ščenem mišljenjskem okolju brez zdravemu razumu podobnih zadržkov. Absolutnega zmagovalca, film Lov na lov, bo mogoče videti predvidoma 30. junija v televizijski oddaji Ekrai na ekranu.• I. Gcister Turizem v Kamniku včeraj VČERAJ — no, ne razumeti dobesedno; pred zadnjo vojno in še prej je v Kamniku cvetel turizem. Tujcev je bilo veliko, zanje je bilo dobro poskrbljeno, dolgočasili se niso. Kamnik so imeli radi posebno tisti naši ljudje iz ravninskih predelov Panonske nižine, ki so si v počitnicah hoteli pozdraviti živce, ki so hoteli spremeniti okolje, priti za teden ali dva iz enolične in utrujajoče ravnine v povsem nov svet na pragu visokih planin, v svet cvetja in zelenja in gozdov in prikupnih vasi z zrakom, ki diši po pomladi in mladosti. Konec prejšnjega stoletja, približno pred osemdesetimi leti, je v brošuri o Kamniku zapisano, da ima dežela Kranjska dva bisera: Bled ln Kamnik. Zapisano je tudi, kako živahno je bito takrat kulturno, zabavno in družbeno življenje, kako je bilo poskrbljeno za zabavo in razvedrilo gostov. danes DANES — danes o turizmu v kamniški občini težko govorimo. Saj imajo prelepo Kamniško Bistrico, visoke skalnate gore, čudovito Veliko planino z žičnico, nimajo pa cest, hotelov, solidnih gostiln, turistične propagande skoraj nič itd. Imajo pa neurejena hišna pročelja v mestu, neurejen muzej v gradu Zaprice, kalno Kamniško Bistrico z bregovi, polnimi smeti, neurejeno gostišče na Starem gradu, makadamske ceste z luknjami in prahom, neprijazno kavarno s huligani... JUTRI — bo bolje, zakaj v Kamniku vejo, kako je, vejo, da turizem še ne pomeni veliko, da pa bo treba v njegov hitrejši nadaljnji razvoj vložiti nekaj denarja, potem pa bo šlo. Tako upajo. Samo lepote, samo narava ln številni kulturno-zgodo-vinski spomeniki za današnji turizem niso dovolj. Turist hoče danes predvsem urejeno cesto, soliden hoter z dobro postrežbo, prospekte in razglednice, da se odloči, kam bo šel, urejene parkirne prostore, igrišča, zabavne prireditve... V Kamniku zato veliko razpravljajo, kaj je treba narediti najprej in kaj v prihodnjih letih, da bo turizem spet zaživel in da bodo od njega tudi kaj imeli. Lepote Kamniške Bistrice so zaradi slabe ceste obiskovane manj kot zaslužijo. Kdaj bo bolje? — Foto: Franc Perdan Obetajoči načrti ob prazni občinski blagajni Priznam: do pred dnevi, ko sem bil v Kamniku in poslušal živahno razpravo o turizmu, nisem nikoli niti pomislil, da bi bil Kamnik turistični kraj. Tudi to, da je včasih bil, nisem vedel. Že res, v Kamniški Bistrici in na Kamniškem sedlu sem bil, prvič, ko sem bil v gimnaziji, na izletu, pa še pozneje nekajkrat. Vendar je to planinstvo, ne pa tisti turizem, ki prinaša denar. Tudi Veliko planino malce poznam. Z izgradnjo žičnice, hotela in počitniških hišic v stilu starih pastirskih koč je ta kraj postal rekreacijski center Kamnika in Ljubljane. Ovira za večji obisk pa je bila slaba makadamska cesta. Tudi številne zgodovinske in kulturne spomenike v Kamniku poznam. To so dragocenosti, ki bi nedvomno privlačile domače in tuje turiste v velikem številu, vendar so same premalo. Vse to in čudovito pokrajino povsod okrog, kamor se oko ozre, sem sicer poznal, vendar mi ni prišlo na misel, da bi bil Kamnik lahko privlačen turistični kraj. Morda tudi zato, ker je Kamnik precej odmaknjen od ostale Gorenjske, bolj navezan na Ljubljano, pa ga zato tudi slabše poznamo. KAJ NIMAJO, PA POTREBUJEJO Na razširjeni seji občinske konference SZDL so v Kamniku v torek ta teden razpravljali o aktualnih nalogah glede razvoja turizma v občini. 2e samo dejstvo, da so eno izmed prvih sej občinske konference SZDL posvetili temeljiti razpravi o turizmu, kaže, da je to v občini res problem in da imajo resen namen v prihodnjih letih razviti turizem do take stopnje, da bodo od njega tudi kaj imeli in da bodo turisti v Kamnik radi prišli. Začeli so že letos, za prihod-naj leta pa imajo še velike načrte. Predvsem bo ena izmed prvih nalog oblikovanje koncepta razvoja turizma. Terciarne panoge gospodarstva so bile v občini namreč doslej vedno zanemarjene, ker so glavno pozornost posvečali industriji in na tem področju dosegli tudi lepe uspehe. Gostinstvo, turizem in trgovina predstavljajo zdaj v narodnem dohodku občine zelo nizko postavko, le 7 %. To je malo. premalo. V razpravi sem slišal, da je bilo pred zadnjo vojno, ko je bila kamniška industrija še v povojih, največ dohodka prav od turizma in z njim povezanih panog. Predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec je na seji povedal, kaj vse je potrebno za turizem v nekem kraju. Prvič: naravni pogoji. Naravnih lepot in zanimivosti pa številnih spomenikov iz naše preteklosti imajo v izobilju. Drugič: komunikacije. Ceste že imajo, samo kakšne! Ceste so prva ovira za razcvet turizma na kamniškem področju, to vedo, zato so jih že začeli obnavljati. Iz Most do Kamnika so že potegnili asfalt, zveze s Kranjem in letališčem Brnik so torej zdaj dobre. Največji problem pa je slaba cesta v Kamniško Bistrico, posebno do spodnje postaje žičnice na Veliko planino. V popravilo te ceste so od leta 1933 do lani že vložili 1,800.000 N din, vendar so s tem le d?lno uredili začetni del, naprej pa je še taka, kot je bila. Občinska skupščina je že sklenila najeti 85 milijonov S din posojila za asfaltiarnje 3 km dolgega odseka ceste do spodnje postaje žičnice in za ureditev makadama ter ostrejših ovinkov na ostalem delu ceste do Kamniške Bistrice. To bodo letos uredili, zakaj ta investicija je nujno potrebna, saj je od nje odvisno, kako se bodo obrestovala sredstva, vložena.v turistične objekte na Veliki planini. Prav tako bodo letos porabili skoraj 28 milijonov S din za asfaltiranje ceste skozi Kamnik do železnega mootu. Lastniki hiš v mestu so pripravljeni urediti pročelja, vendar se to ne splača, dokler je cesta takšna, kot je zdaj. Najnujnejše za letos bo s tem opravljeno. Več denarja ni in ga tudi ni moč dobiti, posebno ne v občinskem proračunu, v prihodnjih letih pa bo z urejanjem cest treba nadaljevati. Razen poti v Kamniško Bistrico morajo priti na vrsto še druge ceste, ki vodijo do lepih krajev v kamniški občini, posebno npr. cesta skozi Tuhinjsko dolino in druge. V letošnji investiciji za cesto skozi dolino Kamniške Bistrice bosta sodelovala tudi Gozdno gospodarstvo (približno 15 milijonov S din, za kolikor bodo opravili del) in Ljubljana Transport, ki bo prispevalo okrog 10 milijonov S din. Tretjič: ljudje. To je najpomembnejši činitelj. Od ljudi je odvisno, ali bo šlo ali ne. Občinska konferenca SZDL je pozvala vse občane, delovne organizacije, društva, ustanove itd., naj letos vložijo vse napore v razvoj turizma v občini. Četrtič: propaganda. Te pravzaprav ni. Razglednice so, a kakšne! Le nekaj še kolikor toliko lepih je z Velike planine. Treba bo misliti na prospekt celotnega kamniškega področja. Turista je danes treba usmerjati, povedati in pokazati mu, kam naj gro. Turistično društvo bo letos postavilo orientacijsko tablo, muzej pa opozorilno tablo za muzej v gra- du Zaprice in za Mali gra<4| Tudi kamp je v Kamnik^ vendar turisti zanj ne ved»| in zato je največkrat prazenJ Pravijo, da je težko dobiti mednarodne oznake za kamp* ki bi jih bilo treba postavitU' Recepcijsko službo za privatj ne turistične sobe (ki jih ]4 precej) in informativno slul*{ bo v Kamniku sicer imajo^* vendar kaže, da je to pra»J malo. Denar, vložen v pro»J pagando, se vedno obrestuj je, to vedo povsod po svetuj Seveda pa je težko karkoli vlagati, če ni cest, hotelskiflf kapacitet, urejenih spomeH nikov in če ni denarja, da bj vse to uredili. HOTEL — DA ALI NE? KJE? Slišal sem, da je na pod-] ročju kamniške občine zelo) veliko gostiln. Občinska poH litika je zasebnim gostinskim; obratom v zadnjih letih zelo. naklonjena. Vendar so to v| glavnem gostilne po vaseh. VJ samem Kamniku razen Pla«4 ninke ni večjega go&tmakegM lokala, takega, kjer bi fur:s| lahko dobil kosilo po izbiri^ Kavarno imajo: mrzel, neH prijazen prostor z ne najbolje šo postrežbo in s huligani^ »Ce pridejo znanci ali so-j rodniki na obisk, jih ne upam! peljati v kavarno. To je ž« nemogoče. Nekaj huliganovi vse pokvari.« Tako je povcH dal starejši mož, predstav niM" planinskega društva, na seji«| V Kamniku potrebujejo nov hotel. Predvidevajo, dal bi jih veljal dobrih pet in pol milijona N din. NačrtJ zanj so menda pripravljeni že od leta 1933. Vsi so za to* da ga zgradijo, vprašanje j0 le, kje naj bi bil. Predvide-« na je lokacija pri Železnim^ sredi mesta, vendar s tem vsi ne soglašajo. Sicer pa« pravijo drugi, kaj bi gradili hotel, ko pa ga že imamol Samski dom preuredimo vi hotel! Laže je graditi novo kot popravljati staro. T:iko so menili nasprotniki legal predloga. Sicer pa hotel ni investicija, o kateri bi se žel zdaj konkretno dogovarjali,' To je problem prihodnjih leti Vsi so za hotel, kdaj in kja — o tem pa bo odločal pred-: vsem denar. Naj bo dovolj za danes. če-j prav bi o turizmu v Kamniku lahko še veliko napisali čistoča (bolje: nečistoča), Stari grad, nadaljnja izgradnja Velike planine, vikendi v stilu pastirskih koč, ceste, av« tobusne zveze... To so pro-> blemi, vendar kaže, da imajo zares dobro voljo, zato smemo upati, da bo Kamnila z okolico čez nekaj let prija«-zen turistični kraj, znan dljel po svetu kot zdaj. Ce bo ta-> ko, bomo Kamnik radi obH skovali. A. Triler j GLAS * 8. STRAN OD VSEPOVSOD SOBOTA — 24. junija 1967 Kaj je dosegel človek na svoji poti na mesec? »Giej ga med zvezdami« Veliki znanstveni dosežki, ki so daleč presegli vse, na kar je bil ponosen človek preteklih stoletij, se nizajo drug za drugim in pretvarjajo v praktične Stvaritve s tako naglico, da je tudi starodavna želja ljudi priti na Mesec postala povsem realna. Tako je že zelo blizu tisti trenutek, ko bo na tla Zemljinega spremljevalca stopila človeška noga. Ta trenutek, ko bo kozmična raketa s človeško posadko sedla na mesečeva tla, bo upravičeno navdal s ponosom prebivalce Zemlje, da si je človek končno priboril vstop v neskončno vsemirje. Resnica je, da nismo več daleč od tega trenutka — tako vsaj trdijo optimisti. Ovid, eden največjih pesnikov starega sveta, bi danes lahko ponovil svoj znani preroški verz: »Glej ga med zvezdami« Davek vsemirju Tragična smrt treh ameriških kozmonavtov in Komarova, enega najboljših sovjetskih kozmonavtov, je prvo resno svarilo, ki ga je prejel človek pri svojem, doslej največjem, podvigu — zavojevati vsemirje. Svarilo opozarja na eni strani na strahotno premoč »nasprotnika«, na drugi strani pa kaže jasno, kako šibke so še moči človeka. Zdi se, da je prišlo o pravem času, kajti kljub temu, da se v tem podvigu spoprijema človeštvo s silo tako ogromne veličine, so izgube, ki jih je doslej terjalo od njega uresničenje tako velike ideje, razmeroma zelo majhne. Bile so prve, ki jih je človeštvo položilo na oltar veliki ideji, verjetno pa je, da niso zadnje. Amerikanci sicer trdijo, da so Sovjeti imeli doslej že precej izgub, ki pa da jih skrbno prikrivajo, vendar so Sovjeti to sumničenje vedno odločno odklanjali. Zdi se, da imajo v tem prav, saj bi ne bilo povsem razumljivo, zakaj naj bi ravno oni imeli večje izgube, ko je znano, s kakšno skrbnostjo pripravljajo svoje polete v vsemirje. Amerikanci so do zadnjega — do tiste velike nesreče treh kozmonavtov — z veliko gotovostjo zagotavljali, da je polet na Mesec le še vprašanje dveh, največ treh let, kaže pa, da so prve izgube tudi pri njih nekoliko zavrle preveliki optimizem. Sovjeti pa so bili vseskozi molčeči in previdnejši v svojih izjavah. Niti enim niti drugim pa ne moremo odrekati, da so v svojih podvigih dosegli ogromno in kakor je gotovo, da so prve izgube napotile oba velika pobornika velike zamisli k še večji previdnosti, tako je na drugi strani res, da zaradi prvih izgub niti eden niti drugi ne bo odjenjal. Še nikoli dozdaj se ni zgodilo, da bi se človek ustrašil žrtev, kadar jih je od njega terjala izvedba kake ideje. »In ne odjenja prej, da jez omaga«, bi lahko rekli tu z našim Prešernom. Sicer pa — kadar govorimo o žrtvah, ni treba, da bi imeli v mislih samo človeška življenja. Napori, ki jih polaga že deset let in več človek na žrtvenik velike ideje, so ogromni. Oglejmo si jih malo bliže! V Ameriki je leta 1962 predsednik Kennedv izdal poziv: Vse za osvojitev Meseca. Od tedaj zajema načrt »Apolo« okrog 20.000 podjetij z nad 300.000 delavci, ki delajo za njegovo uresničitev. In to vse za to, da bi poslali na Mesec dva ali tri ljudi, ki naj bi ponesli s seboj po nekaj kilogramov potrebščin za osebno uporabo. Polet naj bi opravili z raketo Saturn, visoko 150 m in težko 3.000 ton. Vsa pot naj bi trajala osem dni. Za odhod na Mesec se pripravlja 35 kozmonavtov. (Nadaljevanje prihodnjič) V 50.000 izvodih končno izšel barvni prospekt Kranja Najuspešnejši prispevek T D v turističnem letu Pred dvema letoma, bolj točno, 26. junija 1965, smo v Glasu na vprašanje nekoga občana, kaj je s prospektom Kranja, zapisali: Barvnega prospekta Kranja ni in tudi ne kaže, da bi ga v dogled-nem času izdelali, ker ni denarja. Potrebno bo sprožiti akcijo za sodelovanje pri izdaji te prcpot.rebne edicije tudi pri gospodarskih organizacijah. To jo bil začetek. Glede na to. da številnim delegacijam, tujim turistom in poslovnim sodelavcem nismo mogli pokazati mesta z okolico v sliki in besedi, se je kranjsko turistično društvo z vso resnostjo lotilo priprav za izdajo prospekta. V ta namen je upravni odbor imenoval 3-člansko komisijo pod vodstvom Franca Dolinarja, ki je prevzela vse organizacijske posle. Komisija je najprej zbrala slikovni material, potem pa ponudila štirim tiskarnam tiskanje prospekta. Najugodnejša je bila ponudba tiskarne Mladinska knjiga. Ko je bilo to vprašanje rešeno, je nastal problem financiranja izdaje. Občinska skupščina Kranj je bila takoj pripravljena prispevati pomoč v višini 2.000.000 S din. S tem zagotovilom je TD takoj sklenilo ustrezno pogodbo z MK. Treba je bilo najti še 3,000.000 S din. Upravni odbor TD je sklenil, da zbere manjkajoča denar- Kamniška Lira na Nizozemskem Kamniška Lira, najstarejše slovensko pevsko društvo, je te dni odpotovala na Nizozemsko. S turnejo, ki bo trajala od 25. junija do 2. julija, bodo vrnili obisk pevskemu zboru iz Ulfta — Gen-dringena, ki je lani gostoval v Kamniku in Domžalah. V programu gostovanja na Nizozemskem sta dva celovečerna koncerta in snemanje koncertnega programa za ho-landsko radiodifuzijo. Gostovati nameravajo tudi pri naših izseljencih — rudarjih v Herlenu v južni Holandiji. Pevci kamniške Lire so za to turnejo pripravili poseben program, sestavljen iz pesmi slovenskih romaniikov in iz najlepših narodnih pesmi iz koncertnih programov prejšnjih let. Letošnji koncert Lire KOMUNALNO PODJETJE — razpisuje mesto TRŽIČ prosto delovno VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoji: Visoka kvalifikacija s prakso za dela na vodovodnem omrežju aH kvalificiran instalater z najmanj 5-letno prakso za ista dela. Zasedba delovnega mesta je možna takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. - Prijave pošljite na naslov Komunalno podjetje Tržič pp 33 v Kamniku, ki je bil 16. maja, se je namreč precej razlikoval od koncertov prejšnjih let; zajel je najplodovi-tejšo dobo slovenskega vokalnega ustvarjanja pod nazivom slovenska romantika. Del teh pesmi so vključili tudi v koncertni spored za gostovanje na Nizozemskem. Upamo, da nas bo Lira, znana po številnih nastopih in uspehih doma in drugje v svetu, tudi tokrat v Holandiji častno zastopala. na sredstva v gospodarskih organizacijah. S tem namenom je predstavnik društva obiskal 34 večjih kranjskih podjetij. Rezultat je bil odličen: samo dve podjetji sta odklonili sodelovanje. S tem so bila zbrana potrebna denarna sredstva in tiskarna je začela s tiskanjem 50.000 izvodov prospekta v velikosti 34 X 44 cm. Naslovna stran prospekta predstavlja značilni pogled na Kranj. Nadalje izpopolnjuje prvo stran 9 lepih barvnih motivov Kranja in kratek opis mesta v petih jezikih. Celotno zadnjo stran zavzema barvna reliefna panoramska slika Kranj — Tržič, ki zajema najzanimivejše področje za turizem v okolici teh dveh mest in sega od Krvavca do doline Drage. Avtor te karte je Rajko Zor. Prospektu je priložen vložek, na katerem so dodatne informacije o Kranju v štirih, jezikih in reklamni del, ki v gorenjski okenski mreži simbolično prikazuje gospodarsko dejavnost mesta. Ves prospekt predstavlja izvrstno propagandno gradivo, s katerim Kranj vstopa v mednarodno turistično leto. Sama izdaja, katero smo dolgo pričakovali, pa zasluži-vse priznanje kranjskim turističnim delavcem. Dušan Stanjko Kotiček za gorenjske humoriste Svet Ferjen na pomoč Od tistih cajtu naprej, k ta obra j t an patron ni več sam mogu laj stat nsega ogna, sa fajerverkarji od sile pa na tise pretege potrebna pa nucna reč. J že tak, de j patronova golida zmeri glih velka, ogna j pa zmeri več, to se prau, da j blo treba neki ukrent, če sa Ide tli tega preklicanga npa šmentan-ga rdečga petelina čimbel ukrotit, k ta šment tok škode nardi de ni za povedat. Neš folk j od sile brihtn, pa že doug ve, de se več nardi, če se več Idi ukap uzame, pol pa ni blo več delič do starih dobrih jajerverker-skih ferajmt, k sa res na use pretege močil ta rdečga petelina pa skrbel, da j ta zlo-di čimmen škode naredil. Bel gotou bo tud res, de se j kešn zapisu u ferajn tud zato, de j na fajerverkersk veselic usak let tnal cnej soj-ga petelina o želodcu, s keš-na bel žlahtna šprienga ket j voda, gasiu. Naja, takih ni blo ulik, pa tud za zamert jim ni, se se j usak lahk sam frejbilig not zapisu. Cajt pa gre soja pot naprej lud per teh rčeh, tak, de srna merske dobil take jajerverkerje, k od tega žve-ja, de gase j a. Sevede s tem ferajni nisa ob tisa beseda peršl, zato k gun k maja gašejne za kšeft na morja usega sami opraut. Neki let nazaj srna tud u Lok d jal, de brez poornh plačanih fajerverkerju na gre več naprej. En cajt j to gvi-ral, pol pa en dva tri, jajerverkerje u Kran. Ni ulik mankal, de b ulekl gor tud tisa rištnga pa use kar sa u Lok imel. Hmal na tistu j spet ferajn gor zrasu, u gasilnimi domu maja pa enga plačanga, de j use zmeri u redu. Pranja, de j tud na use vile zvežban, pa zmeri tape-ru per rok, tak de brez nega ferajn res na bi mogu tak delat, ket je treba. Zdej b ga pa hmal na su-daške eksercirunge poklical, tak de b ubenga na blo, k biti zmiri perštiman petelina krotit. Jest mislm, de b za tist cajt lahk soj posu spet svet Ferjen u roke uzeu, pa gasiu, de b gun negou pod-ložnk nazaj peršu pa spet useukap u betrib dau, pa voda polivu ke ket nejbel nttea. mm Te dni po svetu V teh dneh se mudi na „radnem obisku v naši državi predsednik zvezne republike Kamerun Ahmadou ^Vhiđjo s spremstvom. V sredo sta se s predsednikom Titom na Brionih pogovarjala o aktualnem mednarodnem položaju s posebnim poudarkom na dogodke na Srednjem vzhodu in v Afriki kakor tudi o sodelovanju med Kamerunom in našo državo. V adenski četrti Krater, kjer se že nekaj časa Britanci borijo z arabskimi uporniki, je bil boj v četrtek §e hujši. Britanci so imeli v \yO}U devet mrtvih in 29 ranjenih. Tuji dopisniki poročajo, da je protibritansko razpoložcnje v Adenu vedno hujše. Jordanska vlada je sporočila, da so izraelske oblasti namcrno porušile vse hiše v mestu Kalkiliji blizu Na-Diusa. Brez strehe je ostalo 12 tisoč prebivalcev. posebni odposlanec britanske vlade lord Allport je v četrtek prispel v Salisburv, jpd- rstvo lišiti-ovce lohe-arje- 'oino. SijK- bila * v»- i Solin i-a--ne v ia podati h l965!). lk je ^vgki • Ra- tečah, pa tudi drugje v hribovitih krajih, npr. v dolini Kokre in na Jezerskem. Tod nanjo 8e »daj spominja tradicionalna turisti čno-folklor-na prireditev Ovčarski bal. Ovca je namreč skromna žival. Poleti so jih zagnali v planine ln pogosto so se pasle same v predelih nad zgornjo gozdno mejo, kjer je rastlinje že zelo skromno. Razen volne je ovca dajala kmetu tudi meso, kože, kratko porasle z volno pa so strojih ln iz njih izdelovali kožuhe, značilna zimska oblačila nagih prednikov. Vendar včasih ovc niso redili le kmetje v gorskih predelih, ampak tudi tisti v nizini. Tudi njim je bila ovca potrebna predvsem zaradi volne, pa seveda tudi zaradi mesa in kože. Ovčereja je bila povsod močno razvita nekako do začetka 19. stoletja, ko 60 začeli k nam uvažati volno. Potem je začela propadati. V Šenčurju sem pred leti zvedel, da je imel vsak kmet konec 19. in začetku 20. stoletja približno po 30 ali še več ovc. To mi je pripovedoval Jože Kadlvec, po domače pri Bolčarju, rojen leta 1900. Pasli so Jih »Na gmajni« med Šenčurjem, Voklom in Hrast-jem, ker takrat ni bilo gozda kot danes ampak »je raslo samo brinje*. Na tem skupnem vaškem pašniku so včasih razen ovc pasli tudi koze in govejo živino. Za ovce so imeli poleg svojega hleva poseben ovčji hlev, ki so mu rekli ovčjak. Pri Po-lovcu v Šenčurju so imeli še leta 1962 pri hiši na dvoriščni strani, zraven kevdra, ovčjak, zidan prostor, v katerem so bile včasih ovce, pred leti pa so ga uporabljali za svinjsko kuhinjo. Pri Sivnu v Šenčurju pa mi je Marija Kristane povedala, da so imeli kmetje ovčjake — lesene ograjene prostore v šupah. Ovce je pasel ovčji pastir. Pozimi so ovce krmili z vej-niki: poleti so nasekali veje z listjem, jih posušil na soncu (»ob podu so jih pokonci postavili«) in pozimi z njimi krmili. Tako so delali (in delno, če imajo še kaj ovc. še delajo) tudi npr. v Zgornjesavski dolini (Dovje) pa tudi povsod drugje, kjer redijo ovce (Hercegovina, Bosna). V ravninskih predelih (npr. Šenčur) je imela vsaka kmetija svojega pastirja, v gorskem svetu (npr. Rateče), kjer so ovce tudi za več mesecev odšle v planino, pa je bil pastir (ovčar) skupen za več hiš ali celo za celo vas. Za Praprotno polico pišeta Kristina Zupan in Milka Rib-nikar, učenki 8. b razreda osnovne šole v Cerkljah (Odmevi izpod Krvavca, leto XI., štev. 5, maj 1967), da Je bilo v vasi pred sto leti zelo veliko ovc, gotovo 300. Imeli so skupni pašnik in ovčarja. Tako je bilo bržkone tudi v vseh drugih vaseh. Dlje kot v ravnini se je ovčereja obdržala v hribovi-tejših predelih, fta Senturški gori imajo npr. še zdaj zraven hleva za govejo živino ovčji hlev, ki mu tudi pravijo ovčjak (npr. pri Bolčarju na Senturški gori, pri Grilcu v Apnu). Marija Grilc iz Apna mi je predlanskim decembra (takrat je bila stara 77 let) pripovedovala, da je njena mama še pasla jarce, in sicer » v frajki, v gmajni nad vasjo; takrat tam ni nič raslo, zdaj je gozd; imeli so približno po 50 jarčev, prav toliko pri sosedu, drugje v Apnu pa ne.« Povedala mi je še, da 60 jih pasli tudi pozimi, če je bilo lepo -vreme; takrat so rekli, da »robide objeda jo«. Ovce so pasli tudi na planinah na Krvavcu skupaj z govejo živino. Za Stefanjo goro piše Anica Stern, učenka 5. b razreda osnovne šole v Cerkljah (Odmevi izpod Krvavca, leto XI., štev. 5, maj 1967), da pred sto leti tam sploh ni bilo gozdov, ampak je bila vsa površina, razen košenic in nekaj njiv, skupni pašnik, na katerem se je pasla čreda ovc in koz. »Premožnejši kmetje so pasli tudi do 100 ovc, ostali pa okrog 40 do 50. Te ovce so strigli dvakrat na leto, zato so tudi nastrigli dovolj volne. Po to volno so hodili kupci z Beneškega in Vidma. Za denar, ki so ga dobili za volno, so kupili žito za kruh. Doma so pridelali le malo ovsa in ječmena. Goved in prašičev niso redili, a so imeli kljub temu mesa dovolj, saj so klali ovce in koze.« Anici Stern je to povedal sosedov oče, star 90 let. V ravninskih vaseh okrog Kranja ovac zdaj skoraj ni več, v manjšem številu pa jih ie redijo v hribovitejših predelih, predvsem npr. v Zgornjesavski dolini. Spominjam pa se, da so na Okroglem začeli' rediti ovce (po nekaj na vsaki kmetiji med zadnjo svetovno vojno, čeprav jih prej, pred vojno, niso imeli. Med vojno je bilo težko za blago, pa so začeli zopet z ovcami. Strigli so jih dvakrat na leto s posebnimi škarjami, bivališče pa so imele v hlevih v posebnih kotih. Tudi nekaj let po vojni so ovce še redili, potem pa ne več* le Smajdov Johan jih je imel še pred nekaj leti. Volno so doma le oprali (navadno pri studencu pri mlinu), predli pa je niso. Nosili so jo ▼ predilnico volne v Naklem, kjer so jo spredli in navili v štrene, doma so jo namotali v klopčiče in iz nje pletli nogavice za zimo, rokavice, puloverje itd. Prosimo bralce Glasa in posebno dopisnike naše rubrike, da nam o reji ovc nekdaj in danes kaj več napišejo tudi iz ostalih krajev Gorenjske. A. Triler ^zcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestj, © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja »Miha Klteari MeT* ima 39 stisniti oči,« zadrgeta. .^JjČeva in Rozika, medtem ki je že zaspal, (j ha je v mestu res kaka f&jo sveč!« j^tj-guljčeva. »Menda te za-tjoma vso zemljo okrog C r^j drugega. Na njih po-'ili]S.i, v katerih migotajo fe^a sveč.« 3lh kar v šotorsko plahto cj^v,ra, da vanjo oblečejo ^jca ne drži več. Bogve je nosilo uniforme h strelivu ni mogoče šte-'epe denarje! Morda notici forme?« upala niti dotakniti.« Oj!« I* gvojim govoričenjem v kobila!« se zasmeje Striktno požel j en je po mo-tafrente, ki trobi vojakom jO i na stražarja, ki ni pravi Fonova, ker se tj-obent, ki bodo oznani-b^j-tve iz grobov. Ob tej misli jo spreleti srh, ker se ji zdi, da se na pokopališču med migo-tanjem sveč gibljejo nekakšne sence, kakor da vstajajo iz grobov. »Tako bo trobentalo na sodni dan.« »Nazadnje boš rekla, da že trobenta,« se zamolklo zasmeje Strguljčeva, njen smeh pa pretrga blisk in se takoj nato z gromom zdrobi v tišino. »O sveti križ božji!« se prekriža prav tako plaho kakor Fonova. Potem pretrga temo nov blisk in lazkolje nebo. Zene, razen štefi, se križajo. Slišati je prve težke kaplje. »Dajte, zaprite okno!« zakliče Strguljčeva Štefi, ki še vedno stoji ob oknu. A še preden ga šteli zapre, zašumi nevihta. »Tudi takrat je bila nevihta, ko sem zadnjič spala z možem,« pravi Strguljčeva. Da, tista nevihta, v noči pred jutrom, ki nam je iztrgalo može!« »Štiri leta bo čez slabe štiri mesece!« »Misliš, Tonca, da mi bo verjel, da sem mu bila vsa ta leta zvesta?« vpraša Fonova z zaskrbljenim glasom Strguljčevo. »Samo podvomi naj! Najprej mu bom ja? izprašala vest! Ce pomislim samo na Furlanijo, na italijanske soldate, kako so se muzali okoli žensk! Ali pa na vojake v naših krajih sedaj in na nekatere poročene ženske, ki se vojakov ne branijo. Poznam jih! Veliko jih poznam, ki imajo može na fronti ali v ujetništvu, pa ne morejo zdržati brez dedca. Ni jim mar, ali je Slovenec, Ceh, Madžar ali avstrijski Nemec ali celo Nemec iz Vladarstva. Kaj mož? Kaj otroci? Glavno, da dobi tisto, na kar jo je navadil mož. Take so! Mnogo je takih! Nobenega sramu ne poznajo več, nobene zvestobe!« Tako govori Strguljčeva, Štefi pa je, kakor da te besede letijo tudi nanjo. Kaj ve ta ženska o njej in njenem življenju? Kaj ve o tegobah in razočaranjih? Kaj o prevari, s katero jo je udaril mož? Kaj o spoznanju utvare njene ljubezni? A zakaj si sploh kaj očita? So bili listi poljubi, ki jih je sprejela od Lchmanna, zares tak sramoten greh, s katerim bi se umazala kot mati? Da samo kot mati si lahko očita, vzd.hne Toda kot žena ji ni treba ničesar obžalovati. Franc, četudi bi se kdaj vrnil ali bi se zaradi otroka kdaj vrnila sama k njemu, bi ji poljubov z Leh-mannom ne smel nikoli očitati. Tako razmišlja in strmi v temo. Polglasen pogovor Fonovc in Strguljčcve šumi mimo njenih ušes kakor dež, ki vedno močneje lije in trka ob okno, dokler tega šuma ne presekajo oddaljeni streli zamolklo regljanje strojnic. »Streljajo?« prisluhnejo žene. »Da, streljajo.« »Pa ne da imajo nočne vaje in jih zato niso pustili iz tabori-rišča?« »Ubogi možje! Taka nevihta, pa ...« »Premočeni bodo do kože!« »To je navadno mučenje vojakov! Kakor da nimajo dovolj muk, kadar so na fronti? Lahko bi jih vsaj tu pustili pri miru!« Tako se vznemirjajo. Streljanje, ki seka s streli iz pušk in rag-ljami strojnic nočni naliv in se meša z gromi, kakor da bi se vojskovala med seboj nebo in zemlja, preusmeri tok njihovega pogovora v pomilovanje mož in vojakov, ki se morajo za prazen nič poditi in se kakor otroci igrati vojsko po tem nočnem, vedno hujšem nalivu, ki jih vse,- razen Štefi, tako močno spominja na tisto uničujoče neurje v zadnji noči pr_-d vojno. »Najbrž jih gonijo kot kake rekrute!« »Eh, mučijo jih, da bi raje šli na fronto!« »Da, tako delajo, da bi jim priskutili vojašnico. Stradajo jih, šikanirajo in jim na ta način mrcvarijo živce, tako da si po nekaj tednih takega življenja vojaki pravijo: bolje je na fronti; tam lepo stojiš ali klečiš ali ležiš v strelskem jarku, ne gledajo ti ne na čevlje ne na obleko, ne gonijo te petkrat ali šc večkrat na dan k zboru na kasarniško dvorišče, ne pregledujejo ti pušk, ki za podoficirske in oficirske zafrkljivce niso nikoli popolnoma čiste, ne grene te s šikanami, pa tudi hrana ie izdatnejša, in rum dobiš, tako da pijan sploh ne veš in ne čutiš, kdaj te oplazi smrt,« pripoveduje Stefi po spominih na bratova pisma. Tudi druge pripovedujejo, kar so jim pisali možje o oficirskih metodah, s katerimi vzgajajo vojake, da »vzljubijo« fronto in »zasovražijo« vojašnice, in menijo, da med te metode spada tudi ta nočna vaja v tem nalivu, ki jc že s prvimi kapljami pogasil migetajoče lučke na pokopališču in v trenutku pokopal tudi pokopališče v neprodirno temo, ki jo trgajo samo pogosti bliski. »Jutri bodo vsi blatni Ne bodo jih izpustili prej ven, dokler ne bodo ostrgali z uniform zadnje mrvice blata.< Tudi to jih skrbi. Morda bodo mora'e ludi'iutri prav zaradi čiščenja uniform, opreme iti orožja ceio večnost čakaii na može? Kako naj bi slutile da si te nočne vaje'-otso i/.misl>!i judcnburski oficirji, marveč vojaki sami, da bi pripravili oficirjem in nasilju sodni dan... GLAS * 15 SI RAM I B»- GLAS Ob zaključku pouka in ob oddihu pri Glasu pionirjev Počitnice sonca, vode, dela in veselja Dragi pionirji! Nekaterim jc že znano, djigim pa moram povedati «j tej priložnosti, da z zaključkom pouka preneha izhajati tudi Glas pionirjev. Kot lani, smo se tudi letos v uredništvu odločili za premor. Odložili boste šolske knjige, zleteli v naravo, se porazgubili pri različnih tetah, starih mamah, sorodnikih. Odšli boste v kolonije, pomagali pri delu doma ... Kdo bi vse vedel, kam vas bodo vodila vaša počitniška pota? Kdo bi vedel, če se boste v tem času še spomnili svoje šole in svojega glasila v Glasu? To, da šole ne smete nted počitnicami popolnoma pozabiti, da morate od časa do času le preveriti, če vam še ni izhlapela iz glav vsa zbrana učenost, na to so vas gotovo opomnili že v šoli. Mi bi vas radi prosili le to. da popolnoma ne pozabile tudi na nas, da si zapomnite kakšen zanimiv počitniški doživljaj in da ga nam drugo leto, ko boste že učenci za en razred više, kot sle bili letos, to sporočite. Vaše počitnice sonca, vode, delu in veselja so se začele. Nekateri boste zapustili svoje :^!e in s tem tudi dopisovanje v naš list. Prav vam želimo največ uspeha v vašem novem delu. Ostalim — tistim, ki bodo ostali še naprej naši sodelavci — želimo, da bi se dobro spočili, da bi med počitnicami veliko do- živeli in da bi čim bolj uživali v svojem zasluženem odmoru. Torej, vsem želimo uspehov in zad»oljstvo. Preletimo le na kratko še to, kako ste delali čez leto pri Glasu pionirjev. Ne, ne mislimo dajati spričevala posameznikom ali šolam, kot je to navada ob zaključku šolskega leta. Primerjajmo le letošnji Glas pionirjev z lanskim. PRIZNANJE ZA PREDDVOR Za najboljše prispevke v celoti proglašamo dela učencev osnovne šole iz Preddvora. Pred dnevi smo jim izročili skulpturo kiparja samouka Petra Jovanoviča. Menimo, da se tudi ostali strinjate, da so pisali res dobro in da lahko zaradi tega vsi čestitamo njim in njihovim učiteljem. Povedati moramo, da nas izredno veseli, da so v letošnji številki precej sodelovale tudi ostale šole. Lani so v Glasu pionirjev prevladovali le prispevki pionirjev iz Preddvora, letos pa so se jim enakovredno priključili predvsem še pionirji iz osnovnih šol France Prešeren in Lu-cijan Seljak iz Kranja. Tudi ostale šole iz Šenčurja, Jesenic, Škofje Loke in Tržiča ter še mnoge druge so bile veliko bolj delavne kot lani. Vaše zanimanje za rubriko nas je prepričalo, da emo se prav odločili, ko smo jo uvedli. ZVONKA FOJKAR Težko se je bilo odločiti za nagrado Petra Jovanoviča za najboljši prispevek. Veliko je bilo res lepih in smo skupno s Petrom Jovanovi-čem sklenili, da poklonimo njegov kipec učenki osnovne šole iz Šenčurja Zvonki Foj-kar. Zvonka ga je bila vesela. Ko nam je povedala,' da je naredila šolo z odličnim uspehom, smo bili tudi mi prepričani, da smo se prav odločili. Le toliko ob letošnjem zaključku in na svidenje jeseni. Urednik Zvonka Fojkar lz Šenčurja z nagrado za najboljši PrlsPev^ v rubriki Glas pionirjev. Kipec je delo kiparja samouka reira Jovanoviča Sončni zaton Minilo je že dve leti, odkar sem v Poreču opazovala sončni zaton. Čeprav je od takrat preteklo že veliko dni, se še živo spominjam, kako sem sedela na plaži in opazovala sonce, ki je leno kakor hlapec, ki je še ves izmučen, drselo po nebu. Ko se je že čisto približalo morju, se je po nebu razlila večerna zarja, kakor bi se vžgalo nebo. Nekaj metrov od mene je stala prijateljica, ki je bila vsa ožar-jena od večerne zarje. Nisem je takoj prepoznala, ker je bila tako lepa, kot bi pred manp stala vila. Sonce pa je še kar počasi, leno, kakor polž lezlo po nebu. Zazdelo se mi je, da bo zdaj zdaj padlo v morje. Morska gladina je bila gladka, kakor bi jo bil kdo pometel, le daleč na obzorju je počasi kakor človek, ki se mu nikamor ne mudi, drsela jadrnica. Zdelo se mi je kakor v pravljici. Ravno takrat, ko sem opazovala jadrnico, pa je sonce padlo v morje. Nad zemljo je kakor črna pajče-vina legla noč. Anica Pogačnik, 6. c, osnovna šola heroja Bračiča, Tržič Pogled v razred V klopi sedim in molčim, skozi okno gledam in trpim. Kdaj ure strašne te bo konec, kdaj predramil nas bo zvonec? Moj sosed je vprašan, kaj storil je turški Hasan. Po razredu išče pomoči, a ves razred sladko spi. Končno zvonec zazvoni, vse na vrata navali. Veseli smo prav vsi, moj sosed kislo se drži. Stanka Ccrnelč, 5. s, osnovna šola, Primskove Si DA.O PSU ITIGRU NITI govorimo .IM X-13 3E „HITRO PRISTAL" TRP PRISTANEK DE VSO PC£A^ KO NAVDUŠIL ZA MODERNI PLES1 S0&1U KMALU DOBRO ZDELANI. TIGRA Ni,KER SI LIŽE BUSKE, POSApKI $EJ£fWW'i FANTOE, NA SVIDENJ ŽELIM VAMi MNOGO SREČE V AFRIKU 0OBOTA — 24. Junija 1967 ZA 2ENE GLAS * 17. STR A M Počitniška garderoba Nestrpno že pričakujemo dopust, ki ga bomo preživele 0t> morju, ob jezerih, ob re-Jcah. Premišljamo, kaj bomo dale v kovček, kaj oblekle za na pot. Idealno popotno oblačilo je lahko letos tako moderni in proslavljeni hlačni gostim. Jopica naj bo krojena kot pri športnem kosti-jn"u: s športnimi reverji, lahno (optijeta) tailliirana, z ^vojnim ali enojnim zaipenja-njem, s pasom ali brez. Dolžino prilagodite postavi. Tiste, ki bi bile rade videti večje in so vitke, naj si omislijo kratetk bluzon (jopico, Jti sega do pasu ali komaj jnalo čez). Visoke, pa tudi tiste, ki bi rade zakrile malce preširoke boke, naj nosijo dolgo, prek bokov segajočo jopico. Hlače so lahko ravno ^rojene, ali pa so tistega tipa, ki se spodaj malce raz-jjrijo, vselej pa imajo lepo olikane robove. Moderno ter ]a©kavo za postavo je zape-njanje (z zadrgo) spredaj, yer ustvarja majhno optično prevaro, boki so videti ožji, ■\yo\\ »moški«. Pas naj bo spuščen na boke, seveda le pri tistih s ploskim trebuhom. Ni nujno, da je hlačni kostim enostaven — prav zanimive so lahko tudi kombinacije: podolžno črtasta jo-pjca ter hlače v prevladujoči barvi črt v jopici; jopica lahno karo vzorcu z eno-hlačami (material v barvnin-K jn barve se seveda ujemajo) dole P rek bokov segajOČ S,uk' ■\č temne barve ter svetle|-V v,liče (za tiste, ki so zgo-«j premočne). Povsem v sti-Z nove mode za mlade e Sačni kostim, ukrojen v iz- razito športnem stilu, vendar iz blaga z romantičnim cvetličnim vzorcem. Moderna in praktična reč — tile hlačni kostimi, vendar vsaj tiste, ki se ne počutijo dobro v hlačah, ker so premočne, raje ostanejo zveste krilu.' Tudi vitkim pride prav, če imajo poleg tega modnega kostima še krilo lz enakega blaga. 0 letošnjih modnih barvah smo že dosti slišali, le-te priporočajo tudi za hlačne kostime. Vendar, tu je že kroj malce ekstra-vaganten, zato nam bo morda več odvrnil hlačni kostim umirjenejše barve. Vendar se na žgočem soncu, ki nas greje ob morju, veselimo živih barv, zato se na počitnicah ne bojimo obleči živo rumenega, oranžnega, jabolčno zelenega ali kot španski bezeg obarvanega hlačnega kostima, če smo debelušne, pa bi vseeno po vsej sili rade nosile hlače, izberimo med modnimi barvami kakšno nevsiljivo (čokoladno rjavo ali mornarsko modro) ter izberimo primeren kroj s posebno dolgo jopico. Te dolge jopice z dvojnim zapenjanjem narede iz vsakih hlač (razen iz kavboik) imenitno potovalno oblačilo. Kar zadeva kavbojk: lahko so prav simpatične, vendar jih nikoli ne poskušajmo z raznimi bluzicami in elegantnimi jopicami narediti imenitnejših kot so. Zato nosimo vselej poleg takšnih blue-jeans izrazito športne srajce ali progaste majice (do možnosti zataknjene za pas). Nikoli ne oblačimo zraven pretencioznih bluzic ali elegantnih jopic. To bi bilo vi- deti prav tako nemogoče kot kravata in spodoben suknjič nad blue-jeans pri moških. Pazimo tudi na obutev — nobenih petk h kavbojkam. Ce nimamo primernega športnega obuvala, bodimo raje bose Sandi Shaw, čeprav ne iz povsem enakih razlogov. Obleke, ki se prav dobro počutijo v kovčku in me potlej v njih, ko jih vzamemo iz njega, so lahko pletene obleke iz pavole ali sintetičnih mešanic. Tako čudovito udobne so in se ne mečkajo. Lahko imajo kratke rokave ali so brez njih, ravnega kroja, morda s krilom malce navzven. Praktične so tiste iz temnih barv, poživljene z ži-vopisanimi progami. Pazite še na to, da so čevlji v eni izmed barv obleke. če imate v kovčku popoln set za plažo, ne rabite več dosti drugih oblačil za počitnice ob morju. Takšen set sestoji iz b i k i n i j a (za vitke), krila ali daljših hlač, bluze ter mini kopalnega plašča. Vsi kosi so narejeni iz istega bla?a ali pa iz kombinacije dveh. Zato naj bo vzorec živahen, sestavljen iz vaših najljubših (in po možnosti modnih) barv, tako da se ga ne boste naveličali. Material: bombaž, frotir, platno, bani-lon itd. Tuji modni časopisi so polni imenitnih dolgih, orientalsko pisanih večernih oblek. Veliko jih ima navzdol razširjaiočih se hlač namesto krila. Italijani imenujejo to večerno oblačilo ralazzo pv-jama. Priljubljen material je potiskani svileni tvvill. No, me najbrž ne bomo šle ple-sat v dolgi toaleti, udobneje se bomo počutile v kratki. Mlade in lepe noge se bodo zavrtele v mini krilcu. Ne pozabite tudi na dežni plašč, niti na morju ne sije vselej sonce. Kozmetik svetuje RJAVKASTA KOZA NA DLANEH IN PRSTIH Poleti pripravlja in vlaga marsikatera gospodinja mnogo zelenjave in sadja. Od tega ji koža na dlaneh in po prstih porjavi, skoraj počrni, očistiti je ne more niti z milom in vodo niti s krtačko za roke. Obelila in zmehčala jo bo, če bo vdrgnila vanjo po umivanju nekaj kristalčkov ci-tronske kisline. Kristalčke moramo vdrgniti v kožo, dokler je ta še vlažna. Ce nimamo pri roki citron-ske kisline (kupiti jo moramo v lekarni), si zdrgnemo prste s kapico ožete limone ali z »limoninem«, ki ga uporabljamo za dodatek slaščicam. Takoj nato moramo roke dobro namastiti s kremo. PEGE PRI OTROCIH Včasih ne vemo, kaj bi napravili, če je otrok pegav. Ali bi pege odpravljali ali naj bi samo ščitili kožo pred soncem ali naj bi pege pustili vnemar? Ce ima otrok le redke pege po nosu in ličkih in če mu le-te pozimi skoraj izginejo, naj ne skrbimo. Prenehale bodo nastajati, ko bo otrok starejši, navadno se izgube po puberteti. Ce pa so pege na gosto posejane po vsem obrazu in telesu, lahko tudi pri otrocih pege odpravljamo tako, da kožo belimo. To pa seveda delamo pod strokovnim nadzorstvom. Pri pegavih otrocih moramo skrbno paziti, da niso preveč izpostavljeni soncu. Vsako jutro pa jim namaži-mo obraz z mazili, kot so: Ultrageozon ali Ultragin. Dobro pa je mazanje s posebej pripravljeno rahlo kremo Za mazanje peg, ki jo dobimo v kozmetičnih salonih in institutih. PUDER PROTI PEGAM V začetku pomladi, ko do-^ biva sonce polagoma svojo moč, postanejo mnogi ljudje po obrazu in po rokah pegasti. Zelo pogostne so pega pri tistih ženskah, ki imajo svetle ali celo rdečkaste lasa in zelo svetlo polt. Pege sa jim včasih pojavijo že po polurnem sprehodu po spomladanskem soncu. Vsi tisti/ ki hitro postanejo pegasti/ morajo že v zgodnji pomladi misliti na to, da je bolje pega preprečiti, kot jih potem, ko jih že imamo, beliti in odpravljati. Preprečimo pa jih lahko le, če si redno vsako jutro^ preden odidemo z doma. namažemo obraz z mastno kremo, potem pa ga popudra-mo s pudrom, ki vsebujt kinin in preprečuje sončnim žarkom, da bi izzvali pege. Puder mora biti natanko take barve, kot je koža. da ga na obrazu ne opazimo. Puder proti pegam lahko kupimo v nekaterih drogeri-jah in kozmetičnih, salonih. Odtenke kožne barve lahko izberemo. GUBE NA OBRAZU Mnogi ljudje imajo grdo navado, da večkrat mr.ščijo čelo, stiskajo oči in ustnice in gubajo kožo na licih. Tako lahko nastanejo še celo pri mladih ljudeh gube, ki se od dne do dne poglabljajo. Ce se zalotimo, da smo na-mrščili čelo ali nehote napravili kako drugo grimaso, potegnimo brž narahlo s prsti po zgubanem delu kože in skušajmo medtem sprostiti napete obrazne mišice. Počasi se bomo odvadili nepotrebnega napenjanja obraznih mišic, gube se bodo zgladile, nove pa ne bodo nastajale. Večerja na dan zaroke ali poroke pva hlačna kostima. Levi ima V izrez ter jc brez ovratnika, ^penjanje je dvojno. Dolga jopica pokrije tudi malce preširoke boke. Spodaj nosi manekenka moderno črtasto srajco, pesni model jc skorajda klasičen s fazono in nežno op.ijet. ^kratka, z jopico, značilno za kostime Na dan zaroke priredijo večerjo doma ali v lokalu starši zaročenke. Ob tej priložnosti pošljejo tiskana vabila bližnjim sorodnikom, navadna pisma pa članom obeh družin. Za mizo z desne strani gospodinje sedi najstarejši mo-sTci član iz zaročenčeve družine, z leve pa njegov oče ali kak drug najbližji sorodnik. Ce zaročenec nima očeta, potem se zvrstijo strici, tete, bratje, sestre in ostali. Na nasprotni strani mize, z desne strani gospodarja, sedi najstarejši ženski, član zaročenčeve družine, z leve pa mama oz. oseba, za katero zaročenec meni da zasluži to mesto. Zaročenca obvezno sedita drug peleg drugega. Mesto za mizo ni važno. Lahko sedita kjerkoli. Na dan poroke lahko priredijo večerjo starši neveste ali pa obe družini skupaj. Za to priliko poleg vizitke starši ženina obvestijo sorodnike in prijatelje o sklenitvi zakona, mama neveste, ali obe mami, če družini skupaj prirejata večerjo, pa k tej vi- Črna koža pod zapestnico Včasih opazimo, da koža pod zlato zapestnico ali pod prstanom, ki ga dlje časa nismo sneli, potemni. Lahko se zgodi, da zavoljo tega podvomimo v pristnost zlata, četudi nam o tem priča znak na notranji strani. Ne prestrašite se, nakit je pravi — vendar navadno nakit vsebuje poleg zlata še določen odstotek drugih metalov. Temu se pridruži še pot z žveplenimi spojinami. Tako se pri nekaterih zlitinah pojavijo madeži na koži. zitki priložita še vabilo k večerji. Razpored gostov za mizo je enak kot pri zaroki. Tudi tokrat zakonca za mizo, zadnjikrat v družbi, sedita skupaj. Jedi morajo biti lahke, pijača ne premočna, ker verjetno vsi v družbi ne prenesejo težke hrane in močnih pijač. Povsod v sobi naj bo polno cvetja, šopek, ki ga je ženin poklonil nevesti, mora biti postavljen na častnem mestu. Misli Nič ni bolj smešnega kot včerajšnja moda. In nič bolj nalezljivega kot predvčerajšnja moda. (Pierre Martineau) Človek se najlažje navadi na slabe navade. (Attila Hdrbiger) Med katastrskimi občinami Jesenice Sprememba meje Skupščina občine Jesenice je sprejela odlok o spremembi meje med katastrskimi občinami Jesenice, Javornik in Koroška Bela. Letos bodo na tem območju dopolnili geodetske izmere v merilu 1 : 1000. Ker ne bi bilo smotrno še naprej deliti mesto Jesenice v tri katastrske občine, saj meje med katastrskimi občinami Jesenice in Javornik praktično ni, ker poteka prek objektov železarne Jesenice, so z odlokom spremenili mejo tako, da se je južni del katastrske občine Javornik priključil Jesenicam. Katastrska občina Jesenice obsega mesto od Plavža do Javomiškega potoka in od Razgledne poti z novim naseljem »nad progo« do Save. Del mesta vzhodno od Javorniškega potoka je še nadalje ostal v okviru katastrske občine Koroška Bela, S to spremembo so se na Jesenicah zelo približali morebitni kasnejši združitvi vseh delov Jesenic, Javorni-ka, Koroške Bele' in Blejske Dobrave v samostojno katastrsko občino. To bi bilo pomembno zato, ker bi lahko prikazali celotno območje Jesenic na skupnih katastrskih načrtih, kar doslej niso mogli. Vse parcele bodo dobile nove zaporedne parcelne številke in bo za ta del mesta izdelana nova zemljiška knjiga. Skrb za določitev nove meje med katastrskimi občinami Jesenice in Javornk ter Blejsko Do- bravo in Koroško Belo je prevzela .posebna komisija. Nova meja katastrskih občin bo označena s trajnimi vidnimi mejniki. Jože Vidic Drugi del krvodajalske akcije Izkaznice za krvodajalce Od 1. do 5. julija bodo organizacije rdečega križa v kranjski občini izvedle drugi del krvodajalske akcije za nujne zadeve v medicinskih posegih (operacije, porodni- Zakaj v Podbrezjah zmanjka vode? Konec prejšnjega meseca smo dobili v uredništvo pismo, v katerem nam prebivalka v Podbrezjah, Saša Pretnar piše, da stanovalcem, ki stanujejo bolj visoko, večkrat (posebno ob sobotah in tudi nedeljah) zmanjka vode. Poprašali smo v Komunalnem podjetju Vodovod v Kranju, kjer so nam povedali, da prebivalci iz Pod-brezij dobivajo vodo iz rezervoarja v Dupljah. V ta rezervoar pa voda priteka iz tržiške občine. Ker pa je voda iz tega rezervoarja namenjena predvsem za prebivalce okoliških vasi, ki ob sobotah in nedeljah potrebujejo največ vode, se zgodi, da tistim stanovalcem, ki stanujejo bolj visoko takrat zmanjka vode. Razen tega je na tem vodovodu nekajkrat prišlo tudi do okvare. V podjetju Vodovod v Kranju so nam tudi povedali, da bodo ta problem najbrž rešili še letos. Skupaj s trži-škim vodovodnim podjetjem bodo namreč v tržiški občini zajezili 2egnani studenec in tako povečali pritisk v vodovodnih ceveh tudi na tem področju. To bodo naredili tudi zato, ker sedaj delajo vodovod za vasi Strahinj, Naklo in Polica. V zadnjem času je v kranjski občini v več krajih prišlo do precejšnjih težav zaradi pomanjkanja pitne vode. Zato smo se s podjetjem Vodovod dogovorili, da bomo v prihodnjih številkah napisali nekaj več o tem, zakaj v občini primanjkuje pitne vode. Hkrati pa borno občane obvestili tudi o tem, kakšne so možnosti za rešitev tega vprašanja. A. Z. Opozorilo je zaleglo Oddelek za gospodarstvo, gradnje in komunalne zadeve občine Jesenice je pred kratkim sklenil, da se ne sme več odlagati odpadkov ob cesti med Javornikom in Jesenicami. Vse kaže, da je opozorilo zaleglo, saj od takrat naprej nihče več ne vozi tja odpadni material. Dosedanje kupe bodo poravnali. - bb Uspelo gledališko leto na Jesenicah Amatersko gledališče Tone Cufar na Jesenicah je svojo dvaindvajseto sezono v glavnem zaključilo. Predvideno je sicer še nekaj predstav, ki pa podobe in rezultatov sezon 19G6-67 ne morejo bistveno spremeniti. V sezoni 1966-67 je amatersko gledališče na Jesenicah uprizorilo sedem premier, in sicer Pre-žih-Mikelnove Samorastnike, Novačanovega Hermana Celjskega, Ocvirkovega Petra Klepca, Knittlovo Vio malo, Radovićevega Kapetana Pi-plfoxa, Molierovega Tartuffa, in Fischerjev Prosti dan. K tem sedmim premieram moramo prišteti še ponovitev Držič-Ruplovcga Botra Andraža iz prejšnje sezone, tako da je z navedenimi odrskimi deli jeseniško amatersko gledališče nudilo 90 predstav, od tega 74 na Jesenicah, 16 pa na gostovanjih v bližnji in daljni okolici. Na domačem odru si je predstavo ogledalo 18.526 gledalcev, na drugih odrih pa 3777 gledalcev, to je skupaj 22.303 gledalci ali poprečno 248 gle- dalcev na predstavo. K vsemu temu pa je treba prišteti še gostovanje ljubljanske drame s tremi odrskimi deli in šestimi predstavami, ter dvoje gostovanj Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane s štirimi predstavami. Teh deset predstav gostujočih odrov si je ogledalo dobrih 3000 gledalcev. Po- vsem tem lahko zapišemo, da je bila minula gledališka sezona na Jesenicah zadovoljiva in uspešna. Po krizi, ki jo je amatersko gledališče na Jesenicah preživljalo prejšnjo sezono, je minula gledališka sezona ponoven dokaz, da je gledališče na Jesenicah globoko zakoreninjeno v ljudeh, tako v odrskih ustvarjalcih kot tudi v številnih gledalcih. Zanimiv je tudi podatek, da je v letošnji sezoni sodelovalo kar 75 nastopajočih, v večjih ali manjših vlogah, pri enem aH več odrskih delih. Vrsti že preizkušenih starejših igralcev se je pridružilo veliko mladih in obetajočih igral- cev, tako da gledališče za igralski naraščaj nima skrbi. Med starejšimi igralci pa je vsekakor treba omeniti dva, ki sta v minuli sezoni odigrala vseh šest vlog, in sicer Vero Smukavčevo, ki je imela 74 igralskih nastopov in Janka Markelja, ki je imel 68 igralskih nastopov. Te dni gledališki kolektiv amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah pripravlja tudi že delovni načrt za sezono 1967-78, ki ga mora še potrditi zbor gledališke delovne skupnosti. Za gledališke abonente in stalne obiskovalce naj bi gledališče pripravilo najmanj sedem, če ne celo osem premier, razen teh pa še dvoje odrskih del za mlade in najmlajše gledalce. Gledališče bo tudi skušalo zagotoviti vsaj troje gostovanj poklicnih gledaliških hiš, saj so vsa gostovanja doslej dokazala, da so na Jesenicah nujna in pri publiki sprejeta z največjim zanimanjem. -nj- ce, novorojenčki, prometna in druge nezgode), V ta namen bodo morali dobiti 450 prostovoljnih krvodajalcev. Novost v letošnjih krvodajalskih akcijah je v tem, da bodo vsi občani — krvodajalci, ki so ali bodo letos darovali kri, prejeli krvodajalsko izkaznico. V izkaznici bodo poleg vseh podatkov o krvodajalski dejavnosti tudi vsi podatki o priznanjih, ki jih je krvodajalec za svoje humano dejanje prejel (srebrna, zlata značka — diploma itd.). Podjetja v kranjski občini so se že odločila, da bodo imeli krvodajalci na dan odvzema krvi prost plačan dan,' Ker aktivisti RK zaradi zaposlenosti občanov težko dobijo krvodajalca na domu, obvešča občinski odbor Ric Kranj, da se lahko vsi zainteresirani prijavijo tudi po telefonu na številko 22-001, interno 249. Krvodajalska akcija, ki jo pripravlja koordinacijski odbor za pomoč žrtvam v Vietnamu in na Bližnjem vzhodu bo v septembru. V stenah Storžiča tečaj za gorske reševalce V stenah Storžiča je postaja GRS — Tržič priredila dvodnevni tečaj, katerega se je udeležilo trideset članov in pripravnikov GRS in alpinističnega odseka. Prav na teh vajah si reševalci utrjujejo in izpopolnjujejo znanje iz tehnike reševanja v težkem gorskem svetu, hkrati pa prenašajo dolgoletne izkušnje na mlajše tovariše. Tečaj je bil v treh skupinah, štirje pripravniki so uspešno naredili izpit iz tehnike reševanja in prve pomoči ter s tem izpolnili pogoje za sprejem v članstvo GRS. Tržiški reševalci so v zadnjem času uspešno izvedli dve težji akciji prav v sto. nah Storžiča. Ta tečaj jim jo služil kot priprava za letošnjo sezono. V vseh dosedanjih akcijah so bili uspešni in so naloge odlično opravili. Svoje humano delo opravljajo vestno in požrtvovalno, čeprav za to ne prejemajo plačila, zakaj kdor pozna razmere reševanja v gorah, ta ve, da se tako delo ne da poplačati z denarjem. Največje plačilo za njihov trud je to, če jim uspe pravočasno posredovati ter nesrečo preprečiti ali ponesrečencu rešiti življenje. Vika Mihelič V teh dneh urejajo in asfaltirajo na Hujah pri Kranju štiri ceste. Cestno podjetje bo uredilo cesto Talcev, Kajuhovo, l> kozarjevo in Žanovo ulico — Foto: F. Perdan •08OTA - 24. junij* 196? KRONIKA GLAS * 19. STRAN Plameni opekli delavca V obratu žarilnica jeseni-fka ielezame *e je v sredo ob 14.20 hudo opekel 45-letni JTanko Kejžar. Kejžar j« pred kratkim opravil izpit za delo pri plinski peči. Ko je z baklo zažgal plin, ki je v peti, pa predhodno ni namestil »aščitne mreže. To Je povzročilo eksplozijo, ki Je dvignila »aščitni pokrov peči, plameni pa so bruhnili iz peči ter Kej zarja opekli po obrazu, po rokah in hrbtu. Hudo opečenega Kejžarja so prepeljali ▼ Jeseniško bolnišnico. Tovornjaka trčila Na gozdni cesti v Belci sta v četrtek ob 8.20 trčila tovorna avtomobila KR 36-31, ki ga Je vozil Franc Peter-nelj in KR 36-22, voznik Franc Šimenc. Voznika sta ■e srečala v nepreglednem ovinku, kjer J« bila cesta zelo ozka in srečanje praktično ni bilo mogoče. Zaradi trčenja Je na obeh tovornjakih škode za 300.000 starih dinarjev. Avtomobil zaneslo s ceste V eetrtek ob 8.30 Je na ce-mU I. reda v Dovjah med vožnjo skozi ovinek zaneslo * ceste osebni avtomobil reg. tU K-PU 365 D, ki ga Je vozil MllivoJ Jovanović iz Beograda. Avtomobil ee je prevrnil na desni bok in Je na njem Škode za 300.000 starih dinarjev. Voznik ni bil ranjen. Vinjen mopedist V Godešiču se Je v četrtek ob 22.30 pripetila lažja prometna nesreča med mopedi-»tom Antonom Hafnerjem, tn voznikom tovornjaka Francem Dolinarjem iz Suhe. Mopedist je vozil vinjen sem in tja po cesti iz Godešl- ča proti Jeprci. Nasproti mu je pripeljal Dolinar. Čeprav je pri srečanju zapeljal v skrajno desno, je zadel Hafnerja in ga zbil po cesti. Mopedist je bil laže ranjen. Na vozilih pa je škode za 120.000 ■tarlh dinarjev . Obvestilo V rvezl z vestjo o tiskanju belogardi stičnega pamfleta emigranta Cirila Zebota »Slovenija včeraj, danes in jutri«, Id je natisnjen v Celovcu ln namenjen razširjanju v SR Sloveniji, daje sekretariat za Informacije v Izvršnem svetu odgovor na vprašanja občanov naslednje pojasnilo: Omenjeni pamflet je očitno sovražne propagandne vsebine in naperjen zoper našo ustavno in državno ureditev. Zaradi tega so pristojni zvezni organi izdali prepoved vnašanja v našo državo ln razširjanja tega pamfleta v njej, in sicer na osnovi člena 52. Ln 72. Zakona o tisku ln o drugih oblikah informacij, Vnašanje ali razširjanje tega prepovedanega pamfleta Je kaznivo tako po samem zakonu o tisku in o drugih oblikah informacij kot tudi po kazenskem zakoniku. Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 modeli 1967 Audi AUT0 UNI0N 0000 Priporočamo vam, da se odločite za udobno in zanesljivo vozilo z edinstvenim 4-taktnim Mercedes-Benz motorjem najnovejše konstrukcije. Izredno ugodna cena za nakup avtomobila srednje kategorije, ki je zelo ekonomičen in praktičen za vsako priložnost. AUDI 72 KS 2 vrata AUDI 80 KS 2 vrata AUDI 80 KS 4 vrata AUDI 90 KS 2 vrata AUDI 90 KS 4 vrata AUDI 80 VARIANT Servisna služba v vseh večjih krajih. Rezervni deli na zalogi. Vabimo vas na preizkusno vožnjo! DM 5.688.- in N-din 11.818,00 DM 6.000.— in N-din 12.389,60 DM 6.315.— in N-din 12.966,67 DM 6.583.— in N-din 13.457,67 DM 6.916.— in N-din 14.067,74 DM 6.382.— in N-din 13.089,43 Informacije: AUTOCOMMERCE — Generalno zastopstvo Ljubljana, Trdinova 4, tel. 313 580 PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Rijeka, Split. Letovanja ob morju Občinski sindikalni svet v Kranju je pred kratkim izdal drugo številko rekreacijsko športnega informatorja, v katerem so med drugim objavili, v katerih obmorskih kra- Turistično društvo Kranj v sezoni Tudi turistično društvo v Kranju se je letos vključilo v mednarodno turistično leto. Preteklo soboto so v Prešernovi hiši v Kranju odprli zanimivo razstavo kranjskih kamnov spotike, o katerih bomo več pisali prihodnji teden. Razen tega je turistično društvo že do sedaj pripravilo v Kranju več prome-nadnih koncertov, nekaj pa jih bodo še med sezono. V soboto (danes) bo na ploščadi pred občinsko skupščino prireditev z naslovom Poletna noč, ki so jo preteklo soboto morali zaradi nekaterih tehničnih ovir odpovedati. V avgustu pa bodo tako kot vsako leto pripravili zopet nogometno tekmo debeli : suhi. Letos bo ta prireditev že desetič zaporedoma. Pred kratkim pa je društvo skupaj s turističnim društvom Tržič izdalo tudi barvni prospekt Kranja oziroma Tržiča. V pisarni turističnega društva, ki je odprta od 15. junija neprekinjeno od 8. do 19. ure, pa prodaja-jajo razne spominčke, razglednice, značke itd. Neprekinjeno dela tudi informacijska služba. A. Z. Lectarjev hram V maju so na Titovem trgu v Kamniku odprli nov zanimiv in moderen gostinski lokal — Lectarjev hram, ki precej spominja na kranjski MM express. Za začetek so uredili in odprli le prvi del, bife s točilno mizo. Nameravajo pa urediti še ostale prostore. Lastnica novega lokala Je domača, Lectarjeva hčerka Neža, poročena Hribar. V tej hiši je bila včasih lectarija in svečarska obrt. Izdelovanje lecta so povsem opustili, sveče različnih velikosti In oblik, z lepimi okraski, pa oče še vedno izdeluje. Da bi ohranil spomin na to staro domačo obrt, so del zadnje stene bifeja prekrili s povečanimi fotografijama domačih modelov za lect, v vitrini v stranski steni pa so razstavljeni spodaj nekateri izdelki iz lecta in nekaj Ie-pih primerkov sveč, zgoraj pa majolike in drugi keramični izdelki — spominki tovarne Svit Kamnik. Načrte za zares okusen in prijeten lokal je izdelal arhitekt Bojan Slegel. Lectarjev hram je za Kim-ničane same in za turizem v Kamniku nedvomno lepa pridobitev. - at Jih je 6e prostor za letovanje delavcev iz kranjske občine. Tako je nekaj prostora le v Belem križu nad Piranom, Vojskovem domu in Elesovem domu v Portorožui v Novem Vinodolu, Vodicah, Poreču, Savudriji, Kraljevici, Selcah pri Crikvenici, sv. Simonu pri Izoli in v Ankaranu. V vseh teh krajih je največ prostora še v drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra. Cene za celodnevno oskrbo ra eno osebo v sezoni so od 22 do 33 novih dinarjev. Občinski sindikalni svet v Kranju priporoča vsem, ki se še niso odločili, kje bodo preživeli letni dopust, da to storijo čimprej, ker so prostori v domovih že precej zasedeni. Hkrati daje občinski sindikalni 6vet tudi vse ostale informacije. A. Z. Loterija Srečke s končnicami 30 40 9470 14770 26490 71710 1067780 01 51 14261 20381 90941 461001 616161 62 82 so zadele dobitek N dii 8 20 200 400 600 600 100.000 6 6 400 600 600 50.006 10.000 6 772 100 01832 2000 38002 600 43012 600 341012 8000 460232 8000 949832 30.000 3 4 00163 404 45933 404 963913 10.004 24 10 33614 400 64334 1000 75464 400 219774 8000 15535 1000 61095 1000 63855 400 78775 600 89965 400 299085 8000 6 4 69316 404 587646 8004 1087776 8004 07 6 87 6 391-'7 8000 008 80 00038 600 6H58 400 335378 8009 09 h 49 8 69 10 79 8 P.~9 40 63709 1006 68859 600 84089 600 OGLASI ObrLno podjetje Cerklje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. zidarski delovodja VK 2. mizarski mojster VK 4. zidarji K 3. tesarji K 5. administratorka Ponudbe pošljite na upravo podjetja, nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kovinotehna Celje PE Universal Jesenice C. maršala Tita 79 razpisuje prosto delovno mesto: 1. šef računovodstva Pogoji: Višja strokovna šola s 3-letno prakso ali srednja strokovna šola s 6-letno prakso. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite komisiji za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij pri tukajšnjem podjetju. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi prošenj najkasneje do 15. 7. 1967. Skupščina občine Kranj razglaia naslednja prosta delovna mesta pripravnikov: 1 pripravnika z dokončano gradbeno fakulteto 1 pripravnika z dokončano pravno fakulteto 1 pripravnika z dokončano I. stopnjo ekonomske fa- kultete ali višjo komercialno šolo 2 pripravnika z dokončano ESš 1 pripravnika z dokončano srednjo tehnično šolo — geodetske smeri 1 pripravnika z dokončano štiriletno administrativno šolo. Rok za priglasitev je 7 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z življenjepisom, spričevalom o zaključnem izpitu oz. diplomo na naslov: Skupščina občine Kranj, Trg revolucije 1. LESNOINDUSTRIJSKA SOLA SKOFJA LOKA Trata, p. p. 32 razpisuje vpis za šolsko leto 1967/68: 1. Poklicna šola za lesno stroko (industrija in obrt) 120 učencev Šolanje je triletno z 18-te-denskim teoretičnojpraktič-nim poukom letno v šoli. Ostali čas delajo učenci praktično v podjetjih ali pri mojstrih po šolskem programu. Pogoji: vpis je možen z učno pogodbo ali brez nje; dokončana osemletka; starost do 18 let. Učenci brez učne pogodbe se lahko praktično učijo v šolski delavnici. 2. Oddelek za odrasle poklicne šole — 30 slušateljev SLIKOPLESKARSTVO SKOFJA LOKA takoj zaposli za dela v Kranju in Sk. Loki 2 VKV slikopleskarja 10 KV sbkopleskarjev 5 PKV slikopleskarjev Osebni dohodek: 800,00 do 1.400,00 N din Posredujemo prodajo ka-ramboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, leto izdelave 1965, začetna izklicna cena 5.000,00 N din. Ogled vozila možen od 26. 6. 1967 do 28. 6. 67 od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 28. 6. 67 do 12. ure. Avtokampi na Gorenjskem Lastnik avtokampa je Mladinski dom v Bohinju, p. Stara Fužina. BLED Pogoji: dovršena osemletka; 2-Ietna praksa v stroki; starost nad 18 let. šolanje traja 3 leta ob rednem delu v proizvodnji ter z občasnimi 1—2 mesečnimi strnjenimi seminarji v šoli. 3. Odsek za delovodje-lnstruktorje lesne stroke — 30 slušateljev Pogoji: poklicna izobrazba v stroki (kvalifikacija); 2-letna praksa v stroki po kvalifikaciji, šolanje traja 2 leti, vsako leto 18 tednov teoretično-praktičnega dela v šoli, ostali Čas v podjetju po programu šole. Prijavi na obrazcu 1,20 priložite originalno spričevalo o narejeni osemletki, oz. o kvalifikaciji (pomočniško spričevalo), rojstni list, morebitno učno pogodbo, odrasli tudi priporočUlo pd\jetja oz. potrdilo o plačilu stroškov šolanja. Za vse prijavljene je možna internatska oskrba. Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, deda, strica in svaka Jana Jerneja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedu Zalokarju, vsem sostanovalcem, znancem, ki so nam izrekli iskreno sožalje, mu darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Dragu Petriču, ki mu je lajšal bolečine v zadnjih urah življenja, g. župniku Blaju, godbi na pihala in mladinskemu pevskemu zboru Lucijan Seljak Stražišče ter upokojenskemu pevskemu zboru iz Kranja. Prav vsem iskrena hvala. žalujoči: žena Frančiška, sinovi Jože, Mirko in Bojan z družinami Kranj, dne 22. junija 1967 Avtokamp Zaka (I. kategorija) — Kamp leži ob cesti na nadmorski višini 486 metrov, dva kilometra od Bleda na travniku ob Blejskem jezeru. Kamp ima kopališče in športne naprave. Površina kampa je 60 tisoč kvadratnih metrov. V njem je tekoča voda, električni tok 7. napetostjo 220 V, tuši, WC, 1,'kalnica, bife in delikatesna trgovina. Cene: za eno osebo 3 N din, za postavljanje šotora 3 N din, za parkiranje avtomobila 2 N din, za parkiranje motorja 1 N din (vse za eno noč). Lastnik avtokampa pa je zavod za pospeševanje turizma Bled. BOHINJ % Avtokamp Zlatorog (II. kategorija) — Kamp leži na nadmorski višini 523 metrov poleg Stare Fužine (10 kilometrov od Bohinjske Bistrice) v gozdu ob Bohinjskem jezeru zraven hotela Zlatorog. Površina kampa je dest tisoč kvadratnih metrov. V njem je tekoča voda, električni tok z napetostjo 220 V, umivalnice, tuši, WC, likal-nica. bife, restavracija in trgovina. Cene: za eno osebo 3 N din, za postavljanje šotora 2 N din, za parkiranje avtomobila 2 N din za parkiranje motorja 1,50 N din (vse za eno noč). Lastnik avtokampa je hotel Zlatorog v Bohinju, p. Stara Fužina. 9 Avtokamp Mladinski dom (III. kategorija) — Kamp leži na nadmorski višini 523 metrov na jasi nad Bohinj-- skim jezerom — 8 kilometrov od Bohinjske Bistrice. Površina kampa znaša pet tisoč kvadratnih metrov. V njem je: tekoča voda, električni tok z napetostjo 220 V, umivalnice s toplo in mrzlo vodo, WC, hotel in restavracija. Cene: za eno osebo 2 N din. za parkiranje avtomobila 1,50 N din, za parkiranje motorja 0,50 N din (vse za eno noč). DOMŽALE # Avtokamp Domžale (H. kategorija)) — Kamp leži na nadmorski višini 298 metrov v športnem parku ob kopališču (pelsto metrov od ceste Ljubljana-Celje; 12 kilometrov od Ljubljane). V njem je: tekoča voda, električni tok z napetostjo 220 V, tuši, WC, restavracija in bife. Cene: za eno osebo 3 N din, za parkiranje avtomobila 0,50 N din (vse za eno noč). Lastnik avtokampa je turistično društvo Domžale. OOZD-MARTJJLJK • Avtokamp Gozd-Mar-tuljk (II. kategorija) — Kamp leži na nadmorski višini 753 metrov ob cesti (tri kilometre od Kranjske gore — na trav-niku ob reki Savi). Zraven kampa je kopalni bazen. Kamp ima tekočo vodo, električni tok z napetostjo 220 V, tuše, WC in bife-Cene: za eno osebo 2,50 N din, za parkiranje avtomobila 1,50 N din, za parkiranje motorja 0,50 N din (vse za eno noč). Lastnik avtokampa je zdravilišče Franc Rozman v Gozd Martuljku. Vreme Vremenska slika: Nad Srednjo in Južno Evropo prevladuje sončno in toplo vreme. Krajevne padavine so nad zahodno Evropo in se pomikajo proti severovzhodu. Temperature danes (v petek) ob 13. uri: Brnik 25, Planica 24, Kredarica 9, Ljubljana 27, temperatura morja v Kopru 22° Celzija. Napoved za soboto in nedeljo: sončno in zelo toplo. V nedeljo popoldan so možne posamezne nevihte. Najvišje temperature do 30 sto-Pinj Celzija. Napoved vremena za začetek tedna: sončno bo vendar v popoldanskem času bodo večkrat krajevne nevihte. 5555?j- k ^*1967 OGLASI V gorenjskih knjigarnah Državne založbe Slovenije v Kranju, Skofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah je velika razprodaja knjig samo še do 24. junija Bogat izbor leposlovnih, znanstvenih in poljudnopoučnih del domačih in tujih avtorjev. Ne zamudite priložnosti — knjiga je vaš najboljši prijatelj! RAZGLAS ' o razgrnitvi zazidalnega načrta za vikende na Taležu Obveščamo javnost, da je od 21. 6. do 21. 7. 1967 v avli SO Radovljica, Gorenjska cesta 19, razgrnjen osnutek zazidalnega načrta za vikende na Taležu. Razstavni prostor je odprt vsak dan, razen sobote ln nedelje od 6. do 18. ure. Oglejte si razstavljeno dokumentacijo ter vpišite v knjigo pripomb svoje predloge in pripombe! SO Radovljica Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Obveščamo vse porabnike vode na območju podjetja Vodovod Kranj da bomo od 1. 7. 1967 dalje na podlagi 23. člena Odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju kranjskega vodovoda zapirali vodo vsem potrošnikom, ki kljub opominom ne plačajo vode. Vsak posameznik bo o času, kdaj bomo vodo zaprli, posebej obveščen. Vodo bomo zaprli samo v primeru, če niti monterju, ki bo prišel vodo zapret, ne bo plačal vodarine. Komunalno podjetje Vodovod Kranj Kmetovalci! Kadar kupujete motorno kosilnico, se odločite za kosilnico Številke govorijo in priporočajo! AGROTEHNIKA LJUBLJANA vam nudi pri nakupu kosilnice BCS — ugodno ceno — organiziran servis po vsej Sloveniji — dva brezplačna servisna pregleda pri pooblaščenem servisu — 3-letno jamstvo za vse dele v oljni kopeli in 1-letno jamstvo za vse ostale dele kosilnice — nadomestne dele za dinarska sredstva ob vsakem času — več priključkov CENE S KONSIGNACIJO FCO, LJUBLJANA: Takoj po deviznem in dinarskem plačilu vam pošljemo Izbrano ROČNO MOTORNO KOSILNICO BCS IN PRIKLJUČKE — kot sledi TIP Carina Lit DM USA$ ASch. in ostalo N din Kosilnica bencin 9 KS 110 ali 127 Kosilnica bencin 13 KS 110, 127 cm 260 000. Kosilnica DIESEL 10 KS 110,127 cm 300(0/, Snopovezalka 205.OOC. Škropilnica Brusni strojček Mlin Brumi Žaga cirkular 250.000 - 1.600.- 1.664.- 400.-416 — 10.409.-10.816.- 2.650,00 2.750,00 160.000, 9.500, 86.000 ■ 35.000 1.92 L— 480,— 12.480.— 3.200,00 1.283,20 320.80 8.341,— 2.500,00 1.024.- 256— 6.656.— 1.800,00 60,80 15,20 395,20 100,00 550,40 137,60 3.578.- 1.100,00 224.- 56.- 1.456.- 400,00 DEVIZNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI NA DEVIZNI RAČUN PRI POLJOBANKI BEOGRAD na m. 603-620 10-32015 10-57 AGROTEHNIKA, LJUBLJANA. DINARSKI ZNESEK zn carino in ostalo pa je treba nakazati na žiro račun št. 501-1-691 AGROTEHNIKA, Ljubljana. AGROTEHNIKA LJUBLJANA KONSIGNACIJA BCS SPOREDI SOBOTA — 24. Junija 1967 Poročila posluSajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7« 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ROBOTA - 24. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Revija majhnih zabavnih ansamblov — 10.15 S poti po domovini — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Po sončnih livadah — 12.10 Glasbeni bonboni — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 Prizor iz opere Carmen — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Portreti mla- dih — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 13.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo vam — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Pokaži, kaj znaš — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami ^PJ^LJA - 25. junija 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8 05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. - 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela -- 10 45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 2Oa!0 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godala v noči PONEDELJEK — 26. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Dve sliki — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Iz arhiva s tujimi popevkami — 12.10 Pianistke igrajo Chopinove mazurke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Akademski oktet poje slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor »France Prešeren« iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti dema in v svetu — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana TOREK - 27. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z bolgarskimi open-nimi pevci — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavna glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 »Pod rožnato planino« — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut s pihaL nimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Iz studia 13 — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Pesem godal 21.35 Iz fonoteke radia Ko-per — 22.10 Jugoslovanska glasbena tribuna — 23.05 Jazz v noči Televizija SOBOTA — 24. junija 16.45 Prenos športnega dogodka (RTV Beograd) — 17.30 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 17.45 Nadaljevanje prenosa, 18.30 Smoki (RTV Beograd) — 19.00 Vsako soboto, 19.15 Vrednote, za katere živim, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Krog z dvojko (RTV Beograd) — 21.38 Golo mesto, 22.30 Srečanje z Ano German, 23.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 19.00 Ko sem bil še majhen, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 16.25 Poročila, 16.30 Narodna glasba (RTV Beograd) — 17.30 Informativna oddaja, 20.30 Propagandna oddaja, 21.30 Nekaj novega, nekaj starega. 22.00 Serijski film, 22.50 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA - 85. junija 9.25 Poročila, 9.30 Potovanje v Patagonijo (RTV Ljub- ljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Operna scena, 11.15 Kaleidoskop, 11.35 Serijski film (RTV Ljubljana) — 14.35 Po- ' ročila, 14.40 Beatniki pojo (RTV Beograd) — 15.30 Tekmovanje s kajaki (RTV Ljubljana) — 16.30 Nogometno srečanje med ekipami Romunije in Italije (Intervizija) — 18.25 Perry Mason, 19.15 Cikcak (RTV Ljubljana) — 19.25 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.00 Naš svet (Evro-vizija), 22.00 Moto-cross, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18. do 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK - 26. junija 17.00 16.50 Poročila, 17.00 Mali svet, 17.25 Risani filmi (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 Aktualna tema. 18 45 Otrok in tatvina, 19.02 Naselje in zelenje (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40- Kratek film (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cikcak, 20.37 Kataki — TV d'-ama (RTV Ljubljana) — 22.00 Tema z variacijami (RTV Beograd) — 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Za- greb) — 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) - 18.45 Znanost, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) TOREK — 27. JuniJa 18.30 Ki;I-18.50 Svet 18.25 Poročila turna reportaža na zaslonu. 19.30 TV obzornik, 20.00 Človek ni ptica —. domači film, 21.30 Rezerviran čas, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Dru-Si spoređ: 1B.00 Poročila, 18.10 Reportaža o Titogradu (RTV Beograd) — 18.30 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.10 Rdeči signal (RTV Beograd) Kino Kranj CENTER 24. junija ameriški film LJUBEZEN V PLAMENU ob 10. uri, amer. franc. CS film VLAK ob 17. in 19.30, premiera franc. Lima TIGER IMA RAD SUROVO MESO ob 22. uri 25. junija franc. film TIGER IMA RAD SUROVO MESO ob 14. uri, franc. CS film VLAK ob 16. in 18.30, premiera jug. filma NOŽ ob 21. uri 26. junija jug. film NOŽ ob 16., 18. in 20. uri 27. junija jug. film NOŽ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 24. junija zah. nem. film SKRIVNOSTNA GROBNICA ob 17. uri, franc. lilm MA- ŠČEVANJE PODZEMLJA ob 19. uri, premiera amer. barv. filma NASVIDENJE CHAR-LIE ob 21. uri 25. junija zah. nem. film SKRIVNOSTNA GROBNICA ob 14. in 18. uri, franc. film MAŠČEVANJE PODZEMLJA ob 16. uri, premiera jap. barv. CS filma TRI GROZNE ZGODBE OB 20. uri 26. junija amer. barv. film NASVIDENJE CHARLIE ob 18. in 20. uri 27. junija amer. barv. film NASVIDENJE CHARLIE ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 25. junija zah. nem. film SKRIVNOSTNA GROBNICA ob 16. uri, franc. film TIGER IMA RAD SUROVO MESO ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 24. junija zah. nem. jug. barv. CS film KRALJ PETROLEJA ob 20. uri 25. junija zah. nem. jug. barv. CS film KRALJ PETROLEJA ob 16. in 20. uri Kropa 25. junija franc. barv. CS film ŽENSKA JE ŽENSKA ob 17. in 20. uri Naklo 25. junija amer. barv. film NASVIDENJE CHARLIE ob 16. in 20. uri Jesenice RADIO 24. do 25. junija ital. franc. barv. VV film VSTANI IN STRELJAJ 26. junija franc. film LEPOTA VRAGA 27. junija kubanski film SKLEP Jesenice PLAVŽ 24. do 25. junija kubanski film SKLEP 26. do 27. junija ital. franc. barv. VV film VSTANI IN STRELJAJ Do v je-Moj s t rana 24. junija španski film KRVNIK 25. junija italijanski film RDEČA PUŠČAVA Koroška Bela 24. junija jug. film KLJUČ 25. junija amer. barv film OPERACIJA PUŠČICA ' SKLE Jlmija kLlbanski fiIm Kranjska gora 21. junija amer. barv. film OPERACIJA PUŠČICA 25. junija jug. film KLJUČ Kamnik »DOM« 24. junija franc. ital. špan. barvni film CRNA LALA ob 20. uri 25. junija franc. ital. špan. barvni film CRNA LALA ob 17. in 20. uri 26. junija franc. ital. špan. barvni film CRNA LALA ob 20. uri Paradižnik 4 do 4,5 N din, breskve 4,50 do 5 N din, češnje 2,50 do 3,20 N din, hruške 2 N din, zelje v glavah 2 N din, kislo zelje 1,60 do 1.80 N din, nova čebula 4 N din, solata 2 do 3 N din, cve-tača 3,50 do 4 N din, vrtne jagode 5 do 6 N din, grah 2,50 do 3 N din ,stročji fižol 4 do 5 N din, korenček 4 do 5 N din, novi krompir 2 N din, med 12 do 13 N din. surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din za kgf borovnice 3 do 3,50 N din, gozdne jagode 7 do 8 N din, suho sadje 1,73 do 2 N din/ J^prenj i,6o do 1,80 N din, kaša 4 do 4,50 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, ajdova moka 3 do 4 N din, Proso 2,50 do 2,80 N din, fižol 3 do 4 N din za liter; jajca 0,50 do 0,55 N din. •OBOTA — 24. junija 1967 MALI OGLASI GLAS * 23. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Mladinski ples Vsako nedeljo od 18. do 22. ure. Delavski dom Kranj Prodam Ugodno prodam motorno kolo JAWA, letnik 1965. Bri-tof 26 3131 Jarčke rjave, štajerke, stare dva meseca, dobite v Kri-iah 81 pri BAJDU 3140 Prodam dobro kravo, ki bo v kratkem telila. Bašelj 23, Preddvor 3154 Prodam kravo, četrtič brejo 8 mesecev, kobilo v 4. letu, »šrotar« in stiskalnico za med. Podbrezje 30, p. Duplje 3155 Prodam stavbno parcelo v Zg. Bitnjah. Naslov v ogl. oddelku 3156 Prodam kravo, dobro mle-karico, ki bo avgusta telila. Ovsiše 14, Podnart 3157 Poceni prodam novo TV anteno in odtočno cev za CANDY. Naslov v ogl. oddelku 3158 Prodam parcelo — 1000 m2. Voda, elektrika in nekaj gozda Cena nizka 5 N din m2.— Roblek, Žlebe 47 a, Medvo- de 3159 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, po izbiri. Cešnjica 17, Podnart 3160 Po ugodni ceni prodamo LUTZ peč, 140 cm visoko, mizni štedilnik, okvir starega štedilnika z bojlerjem od 200 litrov. Informacije daje Turistično društvo Begunje na Gorenjskem 3161 Ugodno prodam pomivalno mizo, delovno mizo in dve stenski omarici. — Demšar, Bled, Koritenska 3 3162 Predam pralni stroj za pomivanje posode, znamke CANDY Stiptomatik, črpalko za centralno kuravo, kitaro, biljard s kroglami, litrske kozarce za vlaganje. KERN, Cerklje 37, Gorenjsko 3163 Prodam kobilo. Cerklje 31 3164 Predam 6 tednov stare pujske, Sp. Brnik 65 3165 Prodam mlado kravo s teletom ali po izbiri. Sp. Desnica 16 3166 Prodam dobro ohranjen desni vzidljivi štedilnik. Kožuh, Bodovlje 17, Skofja Loka 3167 Prodam brejo kravo. Spodnja Besnica 61 3168 Prodam ojačevalec 15 W in aparat za spajkanje tračnih žag. Staretova c. 5, Kranj 3169 Lepo sobno kredenco, mizico in dva stola prodam za 65 N din. Nežmah, Kidričeva 32, Kranj 3170 Prodam obračalnik za seno in plemenskega vola. Senič-no 15, Križe 3171 Prodam garažo. Naslov v ogl. oddelku Prodam kravo. Bašelj 16, Preddvor 3173 Prodam nov fotoaparat znamke WERA 1. Naslov v oglasnem oddelku 3174 Ugodno prodam nov gradbeni les. Rozman, Križnarje-va 2, Kranj 3175 Prodam moped COLIBRI z odličnim motorjem. Peter Zupan, Reševa 8, Kranj 3176 Prodam dobro ohranjeno vprežno kosilnico. Lahovče 32, Cerklje 3177. Prodam dve mladi kravi. Ena po teletu, ena 7 mesecev breja in motorno kolo HOREX v dobrem stanju. Podbrezje 108, Podtabor 3178 Prodam dva prašila po 50 kg težka. Prebačevo 27, Kranj 3179 Prodam steljo 4000 m2 na Brniku. Poizve se Voglje 56 3180 Ugodno prodam oblane deske za napušč (fabjon). Naslov v ogl. oddelku 3160 Prodam motor NSU Maksi, dobro ohranjen. Ogled v nedeljo dopoldan. Kalan Vili, Kopališka 47, Sk. Loka 3161 Prodam puhalnik. Breg 12, Komenda 3162 Prodam 3 zasteklena 3-del-na okna 130x150 z dvojno zapiro. Smledniška 96, Cirče 3163 Prodam novejšo vseljivo hišo z vrtom in garažo v okolici Kranja. Naslov v ogl. oddelku 3164 Prodam kravo, ki bo čez 3 tedne telila. Spodnje Duplje 37 7165 Fiat 750, prevoženih 23.000 km, prodam. Ogled v nedeljo 25. t. m. popoldan. Vidic, D., Cesta kokrškega odreda 11, Kranj 3166 Žensko kolo, dobro ohranjeno, prodam. Brunskole, Kidričeva 19, Kranj 3167 Prodam 7 tednov etare prašičke. Zg. Brnik 28 3168 Prodam motorno slamorez-nico, možen tudi ročni pogon in elektromotor 5 1/2 KS. Zg. Brnik 26 3169 Prodam avto OPEL, letnik 55. Lahko tudi na ček. Zg. Bitnje 76, Žabnica 3170 Prodam televizor RR NlS 59 za 1400 N din. Poizve se pri točilni mizi hotela JELEN, Kranj 3171 Prodam globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 3172 Prodam na Kokrici zazidljivi parceli. Poizve se Cesta 1. maja št. 2, Kranj 3173 Prodam malo rabljeno kuhinjsko kredenco. Kavkič Franc, Godešič 87 3174 Prodam njuhempšir (rjave) jarčke. Naklo 12 3175 Predam poceni star bobro-vec. Sr. Bitnje 57, Zabnica 3176 Fiat 600 D prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalie. Podpečan, Dražgoška 6, Kranj 3177 Prodam konja, 8 let starega in kravo po izbiri. Predoslje 1 3178 Prodam v Kranju staro stavbo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod POPRAVILO 3179 Prodam prvo košnjo trave. Naslov v ogl. oddelku 3180 Prodam kravo po teletu. Dežman, Lancovo — Selce 10 3181 Novo prikolico za osebni avto prodam. Ogled pri Haf-narju, Škofjeloška c. 24, Kranj 3182 Prodam motor BMW 500, dobro ohranjen, globok otroški voziček in stajico. Vprašajte Franceljna na Jelenovem dvorišču, Kranj 3183 Prodam karamboliran avto OPEL rekord 58, vozen. Ogled v soboto, 24. 6. od 13. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure v Stražišču, Bene-dikova 23 3184 Prodam kravo, 3 mesece brejo, dobro mlekarico. Mu-lej Franc, Ovšiše 21, Podnart 3185 Prodam dva bikca po 20 mesecev stara za rejo. Voglje 49 3186 Prodam hladilnik HIMO 701 in temno rdečo preorogo 3x2. Naslov v ogl. oddelku 3187 Prodam malo rabljeno gostinsko opremo. Naslov v ogl. odd. 3188 Prodam kravo, 9 mesecev brejo. Podreča 22, Kranj 3189 Jarčke in piščance za zakol prodam. Naklo 4. tel. 22-176 3190 Prodam 6 tednov stare prašičke. Grad 43, Cerklje 3191 Prodam žlindrine bloke in večjo količino cementa. Ko-kalj, Cesta talcev 25, Kranj 3192 Prodam poceni globok otroški voziček, Štefe, Gospo-svetska 17 3193 Prodam stoječe seno. Visoko 31 3194 Prodam Fiat 850 cupe. Hrastje 21, Kranj 3202 Prodam moped na nožne prestave 5000 km. Strcnar, Kranj, Cesta 1. maja 13 3203 Kupim Mecesnove plohe, prvovrstne, kupim. Ado STUPAR, Stanežiče 52, Šentvid — Ljubljana 3143 Kupim štiri stara vrata, višine 2 do 2.20 m, širine 80 do 85 cm. Zg. Bitnje 168, p. Žabnica 3144 Kupim otroško posteljico. Luže 44, Šenčur 3145 Ostalo Dipl. ing. arh. ENGELS-BERGERJU IGORJU za odlično opravljeno diplomo na fakulteti za arhitekturo čestitajo prijatelji 3146 TAPETNIŠTVO Rautar Srečko, Lesce, tel. 70-333 izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov hitro, solidno in brezplačno dostavo 2730 Za dvosobno stanovanje, lahko na periferiji plačam dve leti vnaprej. Kranj, Kidričeva 30. I. nadstropje desno 3147 Iščem sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe pod TAKOJ v ogl. oddelku 3148 Iščem sobo v Kranju. Za uslugo lahko instruiram. Ponudbe pod POŠTENA 3149 Iščem družinsko komfortno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici proti odličnemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku 3150 Nega obraza, kozmetični nasveti v KOZMETIKA CVETA, Kranj, Vodopivčeva 13 3151 Iščem dekle do 27 let za lepo skupno življenje v okolici Kranja. Ponudbe pod MEHANIZIRANA KMETIJA • 3152 Fanta in dekle sprejmem na hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Sifrer; Kranj, Benedikova 2 3153 Šivilji dajem delo na dom.1 Ponudbe poslati pod ZASLUŽEK 3154 Hrano in stanovanje dam dekletu, ki bi po službi pomagala na mali kmetiji V bližini Kranja. Naslov ogL' oddelku 315S Dr. Desanki šuput, dr. A v šič Leonu, dr. Andi Kalan teti sestri Marinki in Marici in ostalemu osebju bolniškega oddelka ZD Kranj iskren* hvala za skrb in razumevanje. Hvaležna MARIJA 3158 Oddam sobo z dvema ležiščema. Naslov v ogl. oddelku 3157 POZOR! Odprli smo nov frizerski salon v MOJSTRANI; Za obisk se vljudno priporočamo 3158 T ^-ilist KOICHAKEH Franc, Kranj, Gregorčičeva 6# ne ordinira od 1. do 31. julija. 3159 Obiščite prenovljeno gostilno v Kamni Gorici. Postrežemo vam z domačo hrano in dobro kapljico. CIGUT HELENA 3195 Mlajša upokojenka dobra kuharica, ki bi šla za julij in avgust k morju, naj se nujno javi A. DAMIJANU, Premantura, p. Pula 3196 Na kresno noč vas vabi GOSTILNA v TRBOJAH v soboto, 24. 6., ob 20. uri. Igral bo ansambel VI SOŠKI FANTJE s pevcema. Ob kresu bo samopostrežno pečenje ražnjičev. V nedeljo 25. 6. 67 ob 17. uri pa bo zabavo s plesom NADALJEVAL ansambel Vieoški fantje s pevcema. VABLJENI! 3197 Gostilna pri MILHARJU v šmartnem prireja v soboto KRESNO NOČ. Ob 21.30 nastop folklorne skupine iz Preddvora. Za ples bo skrbel ansambel RADIA TRŽIČ s pevcema. VABLJENI 3198 Zamenjam dvosobno stanovanje z vrtom za enakega ali manjšega v centru ali okolici Kranja. Stane, Jezersko 30 3199 Iščem garažo v Kranju. Zglasite se v Mladinski knjigi 3200 Krajevna skupnost Vodo-vodni stolp Kranj nudi honorar osebi, ki bi hotela pokositi travo na zelenicah. Motorna kosilnica je na razpolago. Podrobnejše informacijo dobite v pisarni skupnosti Begunjska 10 vsak dan od 10. do 12. ure in ob sredah od 15. do 18. ure 3201 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Rokometni pokal na Gorenjskem Neresnost nekaterih ekip Pred moto - crossom 9 Nedeljsko dirko v Tržiču si bo ogledal tudi predsednik mednarodnega moto-cross odbora FIN Belgijec Alfred Lenfranc. V soboto zvečer ga bo sprejel predsednik skupščine Tržič Marjan Bizjak. 9 Pred začetkom bo na prizorišče doskočil znani padalec Janez Brezar ter prinesel štartno zastavico štarter-ju Cvetku Mačku. 9 Znani tržiški športni novinar Nenad Antonič je letos zaradi spora z organizatorjem odpovedal sodelovanje in pomeč pri organizaciji prireditve. 9 Med dvanajstimi Jugoslovani, ki bodo nastopili na dirki, letos ne bo znanega tr-žiškega tekmovalca Ivana j Renduliča, ker se je spomla- j di v prometni nesreči težko j ponesrečil. 9 Organizator AMD Tržič I na tekmo nI povabil znanega i zagrebškega tekmovalca Bo- j risa Muvrina, ker je lani ukradel pnevmatiko švedskemu tekmovalcu Leif Ake Olssonu. - dh Grand prlx Jugoslavije v moto-crossu LJUBELJ 1967 S sodelovanjem 16 ekip se je začelo tekmovanje za rokometni pokal Jugoslavije na področju Gorenjske, čeprav bi na Gorenjskem lahko v tem tekmovanju nastopalo še več ekip, je tudi 16 prijavljenih precej Tržič, 25. junija 1967 ob 14. url Na žalost niso vse prijavljene ekipe najresneje vzele to tekmovanje. Od osmih srečanj, so se tri končala brez borbe, medtem ko je bila ena tekma rešena za »zeleno mizo«. V ekipi Škofje Loke je namreč nastopil bivši igralec Slovana Ferbežar ter je bila zaradi tega tekma Zab- nica : Skofja Loka (23:25) registrirana v korist Zabnice. Najzanimivejše srečanje je bilo odigrano v Križah, kjer so domačini prepričljivo premagali Kranjsko goro. V srečanju med dvema ekipama Tržiča je pripadla zmaga boljši prvi ekipi. Selca so na Golniku visoko premagala do_ mači Storžič. Prvak Gorenj- Gorenjska košarkarska liga — moški Najboljši so Radovljieani Gorenjska košarkarska liga poteka precej neredno. Nekateri klubi so odigrali že vse tekme, med njimi sta tudi oba glavna kandidata za prvaka Gorenjske Radovljica in Trhle veje. Obe ekipi imata po 12 točk, vendar je Radovljica zaradi boljše razlike v koših za sedaj prva; ker pa so Trhle veje izgubile obe tekmi z mladinci (Kroj in Jesenice II), ki igrajo izven konkurence, Radovljica pa eno z mladinci (Kroj) in eno s Trhlimi vejami, so slednje v konkurenci prve in bo o prvaku odločil njun medsebojni povratni dvoboj. V zadnjem času je tekmovalna skupnost Gorenjske za košarko v Skofji Loki dobila Ekipa škofjeloških mladincev -— Kroj je nekaj posebnega. Premagala je oba kandidata za vrh in edina izgubila z zadnjim na lestvici Radovljico 67. Kranjska kluba povzročata precej nereda v ligi (težko je trditi, da ne bi mogli z več reda delovati bolj redno). Triglavani so odigrala pet tekem, medtem, ko sta Radovljica in Trhle veje z osmimi že zaključila spomladanski del tekmovanja. Čeprav so na Gorenjskem težave zaradi pomanjkanja sodnikov, časomerilcev in zapisnikarjev, se kljub temu ne bi smelo zgoditi to, kar se je na tekmi Triglav : Jesenice II, ko so pisali koše kar tekmovalni številki, ki sploh ni imela imena. le naslednje rezultate: VI. kolo — Jesenice II : Trhle veje 20:0 (b. b.), IX. kolo — Triglav : Jesenice II 94:50 (39:16), Trhle veje : Radovljica 67 102:40 (40:17). Po doslej odigranih tekmah je stanje na lestvici naslednje: Radovljica Tr. veje Kroj Jesenice I Medvode ml. Jesenice II Triglav Medvode čl. Radovljica 67 8 G 2 470:378 12 8 G 2 470:403 12 7 4 3 342:343 8 6 3 3 321:286 6 3 3 299:393 7 3 4 302:358 5 2 3 292:290 1 241:237 5 2.17:389 5 I 6 1 P. Pokorn Nogometni pokal na Gorenjskem Katastrofa gostov Tretje kolo nogometnega pokala Gorenjske se je končalo z uspehom obeh domačinov. Svoboda in Jesenice sta se uvrstili v finale po prepričljivih zmagah nad Borcem in Kropo. V polfinalu bosta tako igrala v Šenčurju Svoboda ln Jesenice, a zmagovalec se bo pomeril v finalu s Triglavom. SVOBODA : BOREC 5:0 (1:0) Svoboda je katastrofalno premagala slabo ekipo Borca. Z odhodom nekaterih najboljših igralcev v Triglav, je ekipa garnizije iz Kranja močno oslabljena in ne predstavlja enakovrednega nasprotnika najboljšim gorenjskim ekipam. Zaradi grobe igre in nešporlnega vedenja je moral sodnik Gros izključiti dva igralca Borca. JESENICE : KROPA 4:0 (2:0) Zaslužena zmaga domačinov. Čeprav so se gostje predstavili kot enakovredna ekipa, so doživeli visok poraz ln to predvsem zaradi svoje nekDui.senos.ti in jspretinosti napadalcev Jesenic. Prikazana igra je bila na primerni ravni. P. Diđlć ske ekipa Dupelj, je po odlični igri izvojevala visoko zmago na Jesenicah. REZULTATI — Jesenice : Duplje 17:38 (8:21), Tržič B : Tržič A 13:25 (5:11), Storžič : Selca 14:28 (5:15), Križe B : Kranjska gora 26:15 (11:7), Zabnica : Kranj B 0:5 (b. b.), Besnica : Križe A 5:0 (b. b.), Krvavec : Radovljica 0:5 (b. b.), Zabnica : Skofja Loka 5:0 (b. b.). V drugem kolu se bodo srečali: Kranj B — Zabnica B, Besnica — Radovljica, Duplje — Križe B, Tržič — Selca. P. Didić Preberite mimogrede 9 V tekmi SKL so Jeseničani izgubili z Elektro z 65:56, Kroj pa z Mariborom 66 88:73. 9 V ženski slovenski košarkarski ligi so Jeseničan-ke izgubile z Mariborom 66 52:59. 9 Občinska zveza za telesno kulturo v Domžalah je organizirala seminar za amaterske trenerje plavanja. Kjub temu, da imajo v Domžalah že šest let olimpijski plavalni bazen, se ni razvil plavalni šport. 9 Smučarji tekači so te dni na pripravah na Bledu, avgusta pa se bo 14 kandidatov za reprezentanco udeležilo še treninga v Rovinju. Tudi v naslednjih mesecih bo | več skupnih treningov, tako g da bodo imeli najboljši 60 dni skupnih treningov. 9 V drugi slovenski košarkarski ligi je Triglav izgubil x Mostami 71:G7, Suha pa z Vrhniko 66:91. 9 V drugi slovenski odbojkarski ligi je Kamnik premagal Bovec s 3:1, Šenčur Ješane z 0:3, srečanje Kamna gorica : Bohinj pa je bilo prekinjeno pri stanju 2:2, ker Bohinjci zaradi slabega sojenja niso hoteli nadaljevati tekme. Košarka Pred slovenskim prvenstvom za mladinke V soboto in nedeljo (24. in 25. junija) bo v škof j i Loki republiško prvenstvo v košarki za mladinke. Gorenjsko košarko bodo predstavljale domačinke (KK Kroj) in Je-seničanke, ki imajo velika možnosti za osvojitev naslove, slovenskih prvakinj za lete 1961. Sodelovale bodo še naslednje ekipe: Slovan, Olim-pija, Ilirija, Maribor, Litija in Jezica. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 14. uri in bo v dveh skupinah na igriščih v Puštalu in na Novem svetu. Ženska košarka je v zadnjih letih na Gorenjskem lepo napredovala. Tekmovalke Kranja in Jesenic so že dosegle zelo lepe rezultate, v Škof ji Loki pa se ženska košarka šele razvija in ima lepe perspektive, kajti na voljo je dovolj igrišč ter tekmovalnega in strokovnega kadra. Nekatere zelo nadarjene tekmovalke se srečujejo s težavami, ki se kažejo največ v tem, ker starši ne vedo za korist športnega udejstvova-nja in zaradi tega le neradi puščajo dekleta na treninge oziroma na nastope. Dekletom, ki so se ogrela za takšno nadvse koristno izvenšol-sko delo, bi morali nuditi starši vso pomoč, saj je posebno košarka za dekleta zelo primeren šport in trenutno praktično tudi edina športna zvrst, v kateri se loška dekleta lahko uveljavijo v republiškem merilu. (Atletinje odlično zastopajo barve kranjskega Triglava, ker v Loki nimajo možnosti za uspešne treninge in nastope). Upamo, da bo letošnje prvenstvo ugodno vplivalo na razvoj gorenjske ženske košarke in s tem seveda tudi na razvoj košarke v mestu organizatorja — Škofji Laki. P. Pokorn Trgovina Šipad Kranj obvešča cenjene kupce, da s 1. junijem 1967 prodaja blago na kredit Radnik, Bosanska Gradiška, in sicer dnevne sobe, spalnice in ostali kosovni material. Kredit odobrimo takoj. Vsa pojasnila daje trgovina v nebotičniku, telefon 21-118.