3 2001 4
, Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
ŠOLSTVO IN
KURIKULARNIH
Mag. Branko Slivar
Zavod RS za šolstvo
ZAVOD RS ZA
SPREMLJANJE
NOVOSTI
UVOD
Sestavni del uvajanja šolske prenove je tudi
spremljanje uresničevanja zastavljenih sprememb,
za kar je v skladu s šolsko zakonodajo odgovoren
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zato zavod s
poenotenim pristopom, po enotnih merilih in v vnaprej
določenih časovnih obdobjih spremlja trenutno stanje
v pedagoški praksi. Pedagoški svetovalci zavoda so v
_ stalnem stiku s šolami 1 , ki so zajete v prenovo in sproti
zaznavajo, ugotavljajo in se odzivajo na morebitne
N težave. V skladu z ugotovitvami bodo nadaljevali,
korigirali ali izboljšali delo skupaj s šolami, tako da
^ bi čim bolj uresničili cilje prenove, kot so zapisani
v izhodiščih Nacionalnega kurikularnega sveta
^ (NKS; 1997).
OPREDELITEV SPREMLJANJA
OZ
Spremljanje pojmujemo kot proces, v katerem
^ na podlagi določenih podatkov in informacij o poteku
izvajanja načrtovanih kurikularnih rešitev v neposredni
pedagoški praksi že v fazi izvajanja odpravljamo/
popravljamo morebitne pomanjkljivosti v izvedbi
in seznanjamo šole s primeri dobre prakse. Tako
omogočamo neposrednim izvajalcem (pedagoški
delavci 2 ) in načrtovalcem kurikula, da razvijajo ustrezne
rešitve. Potrebno je tudi opozoriti, da se spremljanje
razlikuje od evalvacije v namenu zbiranja podatkov
LU in ugotovitev. Njen namen je sprotno informiranje
izvajalcev o pedagoškem procesu, v katerega so
M vključeni (refleksija), razčiščevanje različnih možnosti
pri izvajanju, ugotavljanje napredka in pridobivanje
“ informacije o dogajanju v neposredni praksi. Pri
spremljanju, ki je v bistvu formativne narave, se lahko
uporabljajo različne vrste podatkov (kvantitativni,
j kvalitativni, mešani), različni modeli (akcijsko
raziskovanje ipd.) in je lahko usmerjena v različna
področja (izvedba pouka, preverjanje, ocenjevanje,
obremenjenost...). Spremljanje zajema naslednje
glavne postopke:
1. sistematično zbiranje ustreznih podatkov,
2. analizo podatkov in njihovo interpretacijo glede
na okoliščine,
3. oblikovanje predlogov za morebitne spremembe
šolske prakse,
4. spodbujanje samoevalvacije na šolah in
5. sprotno seznanjanje šol in načrtovalcev sistema
ter oblikovanje predlogov za izboljšanje
neposredne prakse.
Pomemben poudarek pri spremljanju je na
oblikovanju predlogov za izboljšanje neposredne prakse
v sodelovanju z izvajalci, pri čemer je spremljava
usmerjena na uporabnost ugotovitev. Gre za proces,
kije usmerjen v »tukaj in zdaj«. S tem se omogoča
svetovanje in spodbuja kvaliteten razvoj pedagoške
prakse (programov in predmetov).
Svetovanje je del procesa spremljave in je
neposredno povezano z ugotovitvami spremljave,
saj so le-te podlaga za izvajanje procesa svetovanja.
Na naslednjem primeru lahko ponazorimo povezavo
med spremljanjem in svetovanjem:
S spremljanjem izvajanja učnega načrta pri
določenem predmetu smo ugotovili, da v predvidenem
obsegu ur ni mogoče uresničiti vseh ciljev. V postopku
spremljanja smo skupaj z učitelji opredelili, kateri so
ti cilji in kje so razlogi za njihovo neuresničevanje.
V okviru svetovanja smo z učitelji načrtovali možne
ukrepe, kot so npr. uvajanje drugačnega didaktičnega
pristopa, prenos nekaterih vsebin v višje letnike,
medpredmetno povezovanje...
NAČELA SPREMLJANJA
Pri spremljanju izhajamo iz osnovne predpostavke,
da so rezultati uporabni in aktualni predvsem z vidika
1 Oznaka »šola« zajema vrtce, osnovne šole in gimnazije, šole v poklicnem, tehniškem in strokovnem izobraževanju in dijaške domove.
2 Oznaka »pedagoški delavci« se nanaša na vse kategorije strokovnih delavcev (92. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja), ki
izvajajo, usmeijajo in organizirajo pedagoški proces ali imajo v njem svetovalno vlogo.

5
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JVE
3 2001 XXXII
izvajalcev - učiteljev, šolskih vodstev in drugih
strokovnih delavcev. Prav tako pa lahko rezultati
koristijo načrtovalcem sistema vzgoje in izobraževanja.
Spremljava odgovarja na vprašanja, ki so neposredno
povezana z delom izvajalcev v pedagoški praksi. Je v
pomoč končnemu uporabniku v konkretnih situacijah
pri izbiri najbolj ustrezne didaktične poti, skladno s cilji
in teoretičnimi izhodišči. Dovzetnost za konkretno
situacijo usmerja interaktivni proces med sprem¬
ljevalcem (v našem primeru pedagoški svetovalec) in
neposrednim izvajalcem. Tako je spremljava izrazito
individualizirana in situacijska. Spremljevalci razvijajo
delovne odnose z izvajalci, da bi v sodelovanju z njimi
določili predmet in postopke spremljanja ter načine
spreminjanja obstoječe pedagoške prakse. Takšen
pristop zahteva dogovarjanje o področjih in o splošnem
okviru spremljave, pri čemer se ne sme odstopati od
standardov evalvacije. Spremljevalec je kot strokovnjak
odgovoren, da pri spremljanju predvsem:
• zagotovi strokovno izvedbo sistematičnega
zbiranja podatkov,
• zagotovi poštenost in integriteto spremljevalnega
procesa in
• spoštuje udeležence v spremljavi.
Spremljevalec mora biti tudi kompetenten za
izvajanje spremljave in občutljiv za različne interese in
vrednote neposrednih izvajalcev oziroma šol.
Izkušnje kažejo, daje uporaba rezultatov spremljave
pri izvajalcih in njihovo sodelovanje v spremljanju
kakovostnejše, če razumejo ugotovitve in sprejemajo
proces spremljanja kot sestavni del njihovega
pedagoškega dela. To dosežemo tako, da jih aktivno
vključujemo v ta proces, kar pomeni tudi usposabljanje
izvajalcev za uporabo rezultatov spremljave (v procesu
uvajanja in svetovanja) in spodbujanje uporabnosti pri
vsaki fazi spremljave.
Izvajalci spremljave v interaktivnem odnosu s
končnimi uporabniki spodbujajo uresničevanje tako
procesa spremljanja kot uporabnosti rezultatov.
Možno je, da spremljava zbuja pri udeležencih različna
čustva, negativne asociacije in splošno nelagodje,
v nekaterih primerih tudi strah, zato jim je potrebno
predstaviti spremljavo - predmet, metode in tehnične
podrobnosti in vzpostaviti medsebojno razumevanje.
Prav tako je potrebno izvajalcem predstaviti tudi
rezultate spremljave.
Zavod RS za šolstvo poleg spremljanja novosti in
poskusov spremlja tudi tiste procese, ki niso izključno
novost v pedagoški praksi. S spremljanjem tako
nenehno spodbujamo in razvijamo prakso. Vse
ugotovitve, dobljene v procesu spremljanja, se lahko
ustrezno uporabijo tudi pri evalvaciji programov
oziroma kot njeno dopolnilo in pri načrtovanju
sprememb sistema.
IZHODIŠČA SPREMLJANJA
Pri spremljavi obravnavamo vzgojno-izobraževalne
programe in učne načrte predmetov oziroma področij
kot celote, hkrati pa znotraj posameznega programa
oziroma učnega načrta obravnavamo tudi njihove
posamične dele (npr. predmetnik, cilji, vsebine, načini
poučevanja ...). Tako je npr. uresničevanje ciljev
predmeta odvisno od načrtovanja razporeditve snovi,
načinov poučevanja, načinov preverjanja in ocenjevanja
znanja, učne tehnologije ipd. Kurikularna prenova je
namreč prinesla precej novosti pri posameznih
predmetih (npr. drugačna razporeditev laboratorijskih
vaj, dodajanje/opuščanje vsebin in ciljev, novi učbeniki
ipd.), ki bodo vplivale na izvajanje predmeta kot celote
oziroma na uresničevanje njegovih ciljev.
Tudi programje potrebno obravnavati kot celoto,
ki jo opredeljujejo posamezni elementi (cilji programa,
predmetnik, pogoji za vključitev v program ipd.),
vendar pa programa ne smemo obravnavati ločeno
od predmetov in drugih sestavin. Podatki, pridobljeni _
samo s spremljanjem ene novosti, posameznega
predmeta ali nekaterih elementov predmeta oziroma M
programa (npr. samo ocenjevanje in preverjanje
pri predmetu, samo cilji programa itd.), ne bodo
omogočali oblikovanja veljavnih ugotovitev o izvajanju
kurikularne prenove. \y
CIUI SPREMLJANJA
Osnovni cilji spremljanja so:
• ugotavljanje in analiza razmer, v katerih se
izvajajo programi in predmeti,
• sprotno vrednotenje procesov, odkrivanje odlik
in pomanjkljivosti programov in predmetov
v času njihovega izvajanja,
• pravočasno odpravljanje napak oz.
pomanjkljivosti pri izvajanju programov in
predmetov ter
• svetovanje in razširjanje učinkovitih rešitev.
Pozitivne izkušnje bomo uvajali v prakso različno: UJ
v študijskih skupinah, na seminarjih, prek razvojnih
projektov ipd., pomanjkljivosti pa bomo poskušali
čimprej odpraviti.
S spremljavo torej želimo sproti pridobivati podatke
o poteku izvajanja sprememb, tako da že v fazi izvajanja
spodbujamo primere dobre prakse oziroma korigiramo
morebitne pomanjkljivosti; načrtovalcem pa ponujajo ^
možnosti za razvoj ustreznih rešitev. S tem bomo
omogočili kakovosten razvoj programov in predmetov.
Na podlagi rezultatov spremljave bodo člani razširjenih ^
predmetnih skupin zavoda svetovali pedagoškim
delvcem in šolam pri izvajanju kurikuluma. ^

7 IZOBRAŽEVANJE 6
PODROČJA SPREMLJANJA
Predmet spremljanja so procesi v neposredni
pedagoški praksi, ki potekajo ob izvajanju novosti in
poskusa. Glavna področja spremljanja so: okoliščine
izvajanja novosti oziroma poskusa, didaktična izvedba
(izvajanje programa in predmetov) in delovanje
zavodov. Vsako področje smo razdelili na posamezne
elemente. Ti so za vsak podsistem različni in so
opredeljeni v operativnih načrtih spremljave za
posamezen podsistem. Glede na to, daje spremljava
proces, ki se lahko izvaja več let, pristopamo k
elementom selektivno - posameznim dajemo različne
poudarke, saj niso vsi enako pomembni za spremljavo
v določenem šolskem letu. Prav tako je nekatere
potrebno spremljati vsako leto zapored, za druge
zadošča enkratno spremljanje. Na drugi strani pa
lahko število elementov krčimo ali večamo, kar je
odvisno od naročnika oziroma potreb prakse.
el
P
si
v
C
š
METODE IN TEHNIKE DELA
Spremljavo izvajamo na vzorcu zavodov. Skupna
metodologija pri spremljanju temelji na triangulacijskem
pristopu s kombinacijo kvantitavnih in kvalitativnih
ULJ tehnik. Kljub skupni metodologiji pa smo upoštevali
tudi specifičnosti posameznih podsistemov (vrtec,
N osnovna šola, srednja šola) in specifičnosti posameznih
predmetov oziroma predmetnih področij.
““ Glede na namen spremljave je v ospredju metoda
^ multiple študije primera. Namen študij primera
je pridobiti kvalitativne in poglobljene podatke
^ o izvajanju programa. Udeleženci so: pedagoški
delavci, ki izvajajo nov oziroma prenovljen učni načrt,
učenci 3 in njihovi starši.
V spremljanje programa vključujemo ravnatelje,
v spremljanje predmetov učence, v spremljanje
delovanja šole bodo zajeti ravnatelji in učitelji, v
spremljanje okoliščin izvajanja pa učitelji.
V okviru študije primera uporabljamo naslednje
tehnike dela: anketiranje, vodene intervjuje, opazovanje
pouka, analizo dokumentov in gradiv, diagnostično
testiranje znanja.
Ankete, intervjuji in lestvice za opazovanje pouka
so na vsebinski ravni sestavljeni iz dveh delov:
skupnega, ki je enak za vse programe in predmete,
in specifičnega, v katerem se kažejo posebnosti
predmetov in programov.
Po potrebi uporabljamo t. i. razširjeni vzorec,
v katerega so zajeti vsi zavodi, ki izvajajo novi oz.
prenovljeni program.
Oznaka »učenci« se nanaša na vse kategorije uporabnikov vzgojno-izobraževalnih storitev, na otroke v vrtcih, učence, dijake in vajence.

VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN Jv
2001 XXXII
Pri izvajanju spremljave se poleg strokovnih in
etičnih načel upošteva tudi zakon o varstvu osebnih
podatkov. Seznanjanje z rezultati spremljave poteka
sproti v študijskih skupinah, kjer tudi preverjajo njihovo
veljavnost.
ORGANIZACIJA DELA
Celotno izvajanje spremljanja smo na Zavodu RS za
šolstvo organizirali v tri glavne projekte:
1. spremljanje izvajanja kurikula vrtca,
2. spremljanje poskusnega izvajanja devetletke in
3. spremljanje izvajanja srednješolskih programov.
Za spremljanje je ustanovljen tudi programski svet,
ki ima naslednje naloge:
• obravnava načrt spremljanja kurikuluma in
poskusov,
• obravnava metodologijo spremljanja kurikuluma
in poskusov,
• obravnava potek spremljanja in
• obravnava poročila o spremljanju kurikuluma in
poskusov.
Spremljavo na operativni ravni izvaja projektni tim,
ki ga sestavljajo: vodja programa, vodje projektov za
podsisteme in pedagoški svetovalci, odgovorni za
spremljanje. Po potrebi se vključujejo vodje oddelkov
za posamezne podsisteme, vodje predmetnih skupin za
posamezne predmete in področja. Projektni tim sodeluje
pri posameznih vprašanjih tudi z vodji uvajanja novih
programov. Projektni tim usklajuje delo (zbiranje
podatkov, obdelava podatkov, obiski na šolah ...),
skrbi za enoten metodološki pristop na izvedbeni ravni
in pripravlja osnutek skupnega poročila. Posamezni
pedagoški svetovalci izvajajo neposredno spremljavo
in pripravljajo delna poročila za svoje področje.
Predstojniki območnih enot izvajajo spremljavo z
vodstvenimi delavci zavodov.
V mejah kadrovskih možnosti smo na Zavodu RS
za šolstvo poskušali čim bolj ločiti svetovalno funkcijo
pri uvajanju prenove programov od funkcije spremljanja.
To pomeni, da svetovalci, ki opravljajo funkcijo
svetovanja pri pripravi na izvajanje in izvajanju
novih programov, praviloma ne sodelujejo v
spremljanju. Prav tako svetovalci, ki spremljajo
izvajanje programov, ne sodelujejo pri pripravi na
izvajanje in svetovanju pri izvajanju. Logično pa je,
da med enimi in drugimi znotraj posameznih
predmetnih in področnih skupin poteka nenehna in
intenzivna komunikacija o ugotovitvah. V predmetnih
in področnih skupinah, kjer ima zavod samo enega
svetovalca, pa isti svetovalec opravlja tako svetovanje
kot spremljanje.
Rezultati spremljave bodo prikazani v pisni obliki
(članki, publikacije, poročila strokovnim in upravnim
organom na področju vzgoje in izobraževanja) ali pa
bodo uporabnikom sporočeni ustno (predavanja,
seminarji).
V razširjenih predmetnih skupinah svetovalci, ki —
izvajajo spremljanje, sproti seznanjajo druge člane z
ugotovitvami. Razširjena predmetna skupina na podlagi M
ugotovitev pripravlja rešitve za izboljšanje izvajanja
oziroma odpravljanje morebitnih težav.
Na podlagi rezultatov spremljave bodo pripravljene
ustrezne aplikacije, to so predlogi za spreminjanje s/
pedagoške prakse pri izvajanju (načrtovanje in
uresničevanje ciljev, aplikacija učnih načrtov, učne —
tehnologije, načrtovanje organizacije dela, izvajanje
pouka ...). Vsi predlogi bodo v pisni obliki (članki,
publikacije, poročila strokovnim in upravnim organom
na področju vzgoje in izobraževanja) ali pa bodo ^
uporabnikom sporočeni ustno (predavanja, seminarji,
študijske skupine).
Rezultati spremljave bodo uporabljeni tudi pri
svetovanju šolam in učiteljem.
<