Tečaj IV.
V60RICI, v petek 9. junja
Ust. 28.
■v#v
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino v rod in v Gorici domu posimi: za celo loto 3 goid.. za pol leta 1 gold. 50 sold., za cotrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORIt'A“ je cena določena, kakor za drugo naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 0 told. v tiskarni.
NA GROBU CESARJA FERDJNANDA
Dobrotljivega.
Na cesarjevem grobu ! Čudno je to besedo izreči, še bolj čudno jo zapisati. Pa smrt tirja svojo žrtev, in ker je pokosila življenje moža, s kojim se je strinjalo življenje narodov, je zguba toliko večja, solze toliko obilnejši.
Itequicscat in pace ! Naj v miru počiva ! se je čulo v starodavnem kraljevem stanovanji v Pragi, enako na poti, kjer so truplo dobrotljivega cesarja peljali, če tudi ne glasno, srca so mu voščila večni mir. Naj v miru počiva so zadnjikrat zapeli v rakvi, kamor so položili blago truplo nepozabljivega vladarja.
Blagi cesar in kralj Ferdinand šel je v večnost kot trikrat srečni mož. Dočakal je visoko in srečno starost, dočakal je to starost v srečnem in mirnem življenji in kakor malokedo, zapustil ni ne enega sovražnika.
Trojna ta sreča navadnega človeka nikdar ne doleti, ljudem tako visocega stanu pa je le redkokrat odločena.
Na grobu stoječemu pride vse na misel, in dogodki, žalostni in veseli, drvijo se naglo pred duševnimi očmi. Skoraj 27 let je dobrotljivi cesar živil v zlati Pragi, na Dunaj se ni več vrnil, odkar je moral leta 1848. meseca oktobra bežati pred rogovi-leži. V tej tihoti je dobrote delil.
Njegova radodarnost ni poznala meje. Ni je skoro cerkve, šole ali kake druge javne naprave, da ni dobila od cesarja Ferdinanda pomoči. Tudi naša dežela se ima
LISTEK.
PRVAČINA.
[Spisal P. mlinarjev.]
(Dalje.)
Tu, pravim, je pokazalo ljudstvo britko žalost nad umrlim splošnim dobrotnikom, kateri nij, ko vedno preje izstopivši iz svoje kočije ljubo pozdravil nazočih, ampak tiho in nemo peljan bil tijà, kjer si je želel pokojno spati po smrti poleg trupla svoje ljubljene gospe, tam v raki v kapelici na pokopališču, kjer sedaj počivata oba. Sè smrtjo tega moža zgubila je P. krepko podporo, zdatno pomoč. Kmetje, tačas večinoma koloni, prišli so v oblast druzega gospodarja, v druge neprizanesljive, neusmiljene roke. Do kosti so jih žulile verige, v katere jih je ukle-pala visoka gosposka oblast in njena nenasitlji-vost, ki je glaelno, kot mlado jagnje lačni volk, davila ubozega kmeta. Toda temu težavnemu, žalostnemu stanu marljivega kmetovalca bilo je kmalu konec ; razpodili so se črni, hudourni o-blaki gosposkega terorizma ter zasijalo je žarko
za veliko dobrot zahvaliti. Zato so ga po pravici Cehi in drugi narodi „očeta" imenovali, zato bi se tudi spodobilo, da pri nas v času javnega žalovanja preneha s hru-pora zvezano razveseljevanje, posebno po krajih, kjer so Njegove dobrote vživali.
Kamor pogledamo, povsod vidimo, da je ob času Njegovega vladanja dobrotljivost in pravičnost njegova svetila kot zlato solnce tudi na političnem polji. Cesar Ferdinand je prvi dal slovanskim narodom r a v n o p r a v n o s t, zato se po pravici sme o njem reči, „da nam jev kratki dobi več dal, kakor kateri koli prejšnjih vladarjev z njegovega rodu".
Čehi so pokopali zadnjega s češko krono kronanega kralja.
Na grobu dragih umrlih dohajajo nam le resne misli ; na grobu cesarja in kralja pa so misli tim bolj resne, ker je položaj Avstrije, ki je svojega bivšega ljubljenega cesarja ravno pokopala, vsega premisleka vreden. Na grobu dobrotljivega cesarja naj premodri in slavni naš cesar in kralj Frančišk Jožef še enkrat povzdigne svoj veljaven glas :	»Storite mir med mojimi
narodi!"
Vresničene te besede bodo obrisale solze žalujočih narodov na grobu priljubljenega dobrotljivega vladarja, hvalo bodo peli osrečeni narodi slavnemu nasledniku njegovemu in po miru, zadovoljnosti in blagostanji bo Avstrija prerojena.
Duh dobrotljivega cesarja Ferdinanda, ki je venčan s krono neumrljivosti, ki vživa zasluženo plačilo, uaj sp rosi srečno bodočnost ljubi Avstriji.
solnce lepši, boljši prihodnosti. S pridno roko in zaupaje v pomoč tistega, ki je vseli gospodov Gospod, opomogli so si iz rev in siromaštva takó, da so dospeli po mnogobrojnih potih na primerno visoko stopinjo gmotnega blagostanja. Postali so namreč iz nekedanjih kolonov samooblastni, neodvisni gospodarji in sedaj šteje Prvačina le malo tacili, ki nijso mogli še otresti kolonskega težkega jarma.
Ljudstvo, sploh dobrosrčno in marljivo, služi si dandanes vsakdanjega kruha večinom s poljedelstvom, z vinorejo in sadjerejo. Polje, Prva-ško imenovano, ležeče na južni strani vasi, sega v daljavi celo uro hoda od Dornberga skoro do Renč. Na dveh straneh, na vzhodnji in južni poji ga mirna, topla Ipava, ki vzlasti jeseni izstopivši iz struge celo ravan prekrije ter jo spremeni v veliko jezero. Od juga sem vzd-guje se polagoma više in više do sadonosnili in vinskih goric, nasajeno z belimi kmetskimi hišami, ki tiho molčeč se hladijo spomladi v prijazni lipovi in orehovi senci. Na zapadu se brati z Renskim in Ogrskim poljem. Zemlja, skoro vseskozi pe-ščenoilovična je zrnatim rastlinam posebno pa
Naročnina in dopisi
naj sc blagovoljno pošiljajo opravuatvu v nunskih ulicah v tiskarno Karo! Mai-ling-ovo. Vso pošiljatve naj «e frankujejo. Rokopisi sc ne vračajo. Oznanila so sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Ko se ločimo od trupla „Dobrotljive ga", mu še enkrat zakličemo:
Naj v miru počiva!
Dopisi.
Iz Gorice, 7. julija, (Pio sovvegno.— Mestna snaga). Lauskega leta v predzadnjem listu je „Glas" nekaj zinil o revnem materijal-nem stanji duhovščine. Šlo je takrat za jude-ževe solde, za vladno sol, ki jo minister Stre-majer ponuja ovčicam, ki bi jih volja bila slediti njegovemu zvoncu. »Glas" je takrat rekel: „Timeo Danaos..akoravno ni imel takrat upanja, in ga tudi sedaj še nima, da bi se stvar na bolje obrnila. Da bi se vsejalo zdatno seme, ki bi s časom zadostovalo nujnim potrebam revnih duhovnov, to ostane za nas „pium desiderimi. Sicer pa nismo več popolnoma brez vsake pomoči. Kakor znauo, obstoji v Gorici društvo z namenom, da pomore revnim, bolnim duhovnom, ki ne morejo maševati. Izplačuje jim po 80 kr. na dan, in izvanredno deli po potrebi tudi večo pomoč. Čudno je le to in žalostno ob enem. da se marsikateri noče posluiiti tega sredstva, ki je gotovo bolje, kakor nič. Le 123 družbenikov-duhovnov šteje do sedaj društvo, ko bi morali vendar iz opravičene, poštene samo-ljubuosti vsi brez izjeme pristopiti, in to posebno zaradi tega, ker so dolžnosti in posebno sedaj zelo majhne, dobički pa veliki. Do sedaj so uplačevali novi pristopuiki po 5 gl. vstopnine in 2 gl. letniue. Vsled sklepa občnega zbora 23 preteklega meseca pa se je V. člen društvenih pravil novim društvenikom v korist tako le pre-naredil: »Duhovni, ki žele biti deležni društ-
sirku (tarsici) jako ugodna; tudi sadna drevesa, rastoča v njej, bogato splačujejo trud domačemu kmetu. Polje, skozi in skozi ravan, je obor&no skoro vse ; senožet vidiš tukaj le malo, to pa zato, ker — kakor pravijo — prekopana zemlja se bolje izplačuje in ker pridela kmet drugod dovolje sena za svojo živino. Poglavitni pridelki so : sirek (turšica), pšenica, ječmen, fežol in krompir. Oborava se njiva sè starim, navadnim drevesom, saj kmet, ki se novega ničesar rad ne poprime in česar ne vidi ne veruje, prav težko, da komaj se dà prepričati, da so za obo-ranje polja veliko ugodniši novi plugi.
Ta lemež reže sicer bolj na eno stran a dà sc ž njim orati laže, globokeje, bolje in hitreje — vselej le s parom — najtežja zemlja, mej tem ko se pri nas navadna zemlja s četverico (2 paroma) orje ; ne bilo bi torej treba čas po nemarnem tratiti in žival trpinčiti. Sezite tedaj kmetovalci po njem ; poskusite enkrat le, ter verujte možem, strokovnjakom v poljedelstvu, ki Vam taka domača orodja priporočujejo, ne v svoj ampak v vaš prid in dobiček ; skušnja naj vas uči, ne trmasta vaša glavica ! Cena ta-
%
▼ene pomoči, se sprejemajo do leta; vstopnina znaša 3 gl. Stari čez 3Ò let se ne sprejemajo. Kovomašniki, katerim se privoli, da pristopijo društvu med prvim letom svojega mašništva, so prosti vstopnine*4. Glej o tem zadnjo št. našega rFolinm periodicura* str. 93. Nikar tedaj zamuditi lepe priložnosti, ki se ponuja vsakemu, da se vsaj nekoliko preskrbi za greuke ure bolezni !
Še nekaj ! Naši metni očetje imajo dober okus. Mesto je na glasu zaradi snage. Priznati se mora, da se zato precej skrbi. Le ona nesrečna centralizacija nam ne gre nikakor v glavo, ker je popolnoma krivična. Pojte v mestui vrt. Tukaj je vse okusno, lepo, da ne more biti lepše za postopače in ponočne razsajalce, ki leže tu pa tam kakor živina okoli. Pojte pa potem v predmestje k sv. Roku, in zavite jo v stransko ulico ob levi strani cerkve. Kje je tukaj okus, kje snaga, lepota? Je-li se raz teka ona smrdljiva luža skozi in skozi ob ulični strani morda iz zdravniških ozirov? rMisera lontribuens plebsu ! Mesto, mestni vrt, pa ona škandalozna ulica — «ja Bauer P
Iz Kazelj pri Sežani, g. julija. — Uže
davnoj nij bilo o naši vasici duha ne sluha ; a čas je vendar o njej kaj javiti, da bi pa spis, kteri se ravno ponuja ne bil predolgotrajen, javljam s kratka dogodijaj, kterega sivi starček nij videl in tudi nij slišal povedati : da bi se kdaj v naši vasici taka slovesnost obhajala, ktcro je vsa občina posebno pa njegova rodbina želela videti; zategadelj sem se namenil prosti kmetič občinstvu v daljavo naznaniti: Da je dne 4. junija č. g, A. H. prvo nekrvavo daritev z veliko slovesnostjo opravil. Dosta ne bodem javil saj so preje javili možnarjev i zvonov glasovi, da so privabili toliko ljudi, da se nij še naša vasica s tako množico ponašala; skratka rečeno bilo je vse živahno i pomenljivo in v imenu vseh Občinarjev vskliknem : Živili novomašnik ! Bog ga živi mnogo let.
Ne morem si kaj, da tudi o letini ne spregovorim. Preteklo leto je bilo, bodisi žita ali drugih pridelkov obilo, posebno pa trs je obilo iu žlahno kapljico obrodil, da so si kmetje prej-šne rane slabe letine nekoliko zacelili ; a tudi letos lepo kaže, in se je nadejati nič manj e od lanske.
kemu oralu je le 20 do 30 gld., eno samo leto se vam ta denar zopet poplača, ker bo vaša živina po setvi rejena, kakor je bila poprej in boste lahko opitana goveda gonili na trg! Kmetovalcu dandanes, če nij marljiv in varčen, res nij mogoče izhajati, preživljati sebe, svojo družino in izplačevati vrhu tega še vsakoletne nagrade in davkarijskc poviške, a prav zato ne sme križem držati rok, marveč z dlanom se trn liti in z umno glavo, da iz koščeka zemljišča, za kteri je plačeval pred lOtimi leti 2 gl. davkov, sedaj pa 2 krat, 3 krat več, tudi 2, 3kratni pridelek liživa. To je pa mogoče le temu kedor svoje polje umno in dobro obdelava; k temu, je zopet treba poslušati in ubogati nasvete v polj edeljstvu izvedenih mož. Napredek kaže se povsodi, zakaj bi mari ravno poljedeljstvo v tem zaostalo, iz katerega dobiva potrebni živež kmet iu gospod, siromak in milijonar? Ne da se sicer tajiti, da kmet ne posluša dobrih nasvetov izvedenih mož, a da se revež ne more dvigniti, v-kljub svojemu pridu iu trudu na višjo stopinjo gmotnega blagostanja in napredka, kriv nij tega
Drugi pridelki tudi še primerno obetajo izvzemši sena se po travnikih malo kaže. Da se pa ne bodem predaleč spuščal i uredništvu preveč tvarine nabiral, saj tudi nij moj posel, se v časnikarstvo utikati, ker vem, kaj sekmetu pristuje, zategadelj oprostite me gosp. urednik.
Kmetič.
Na levem bregu Soče. 4. julija. —
Mlad mož je v Gorici raj majhne kakor velike postave, duhovskega stami, kterega Gorica dobro pozna, in vsi, kteri ga bliže poznajo, ne malo čislajo. Let ima nekaj čez trideset, štirde-setega še ni dosegel, kakih štirnajst let uže mašuje. Dokler je še hlače po šolskih klopeh trgal, bil je izvrsten učenec, in je navadno vse svoje součence vselej z veliko pohvalo prekoso-val. Da je le kako reč slišal, uže jo je znal, ker ima zvest spomin in tako bistro glavico, tla bi mu bil človek zavidljiv, ako bi bil zavid do-puščeu. Potem ko se je bil v Gorici izšolal, bil je tudi na Dunaj poslan na visoke šole, ter je dohtar sv. pisma postal, kakor naš slovenski ljud navadno govori, ali pa, kakor mi sicer pravimo, doctor sacrosanctae theologiae. Da mu pri takih okolnostih ni manjkala stolica ali cathedra pri naših bogoslovskili šolah, vsak lahko previdi. Postal je tedaj bogoslovski profesor.
Naš korenjak zna izvrstno italijanski jezik in laško narečje, pozna dobro in deloma tudi govori francozko, špansko, angleško ; nemško
»
prav dobro govori, in če je treba tudi piše; od starih klasičnih jezikov greškega in latinskega ne govorim. Kar posebno latinščino zadeva, je dovolj enkrat pogledati v naš F o li ura perio-dicum, kako lepo in čisto latinsko piše, da je veselje, njegove sostavke prebirati. Slišim, da se je lotil tudi uže naše mile slovenščine, in ker se z veliko lahkostjo vsakega jezika navadi, ni dvomiti, da utegne tudi naš jezik kmalu dobro znati. Kot dohtar sv. pisma mora uže tako znati hebrejski jezik, pa orientalska narečja, to je, arabsko, sirsko in kaldejsko.
Alban Stolz pravi, da kdor mnogo jezikov zna, ne more imeti odveč globoke učenosti. Saj reka bolj se širi, manj je globoka. To utegne biti pravilo ima, pa tudi svoje izjemke. In tak jemek je naš dohtar in frofesor. Nočem bolj
vselej on sam, nego tudi višja gosposka, ki, namesto, da bi ubogemu kmetu segala pomagljivo pod pazduho, mu čedalje težja bremena naklada. Saj sleheren po svojej sposobnosti, kakor najbolje vé in zna, svojo njivo obdeluje, pa koliko kratov je njegov celoletni trud zastonj in malo-izdaten, ko se črni oblaki nad bogato, nadepolno njivo pripodé in neprizanesljiva toča pobije vse, kar je zelenega ? a visoka gosposka, ravno zato ker je visoka, prezira revnega kmetovalca, ki krtu enak rije po zemlji ne vidi takih nezgod, za nja ne ve.
Glede vina, druzega glavnega pridelka Pr-vaškib Občinarjev začela se je kazati nekaka želja po napredku v vinoreji. Vsak premožniši gospodar pazi ua to, od kod bi dobil žlahtnili, zunanjih trt, da bi jih vsadil v svoj vinograd. Tacili trt vidiš tu pa tam nasajenih liže obilno a bati se je, da se tuji kolči v domači zemlji ne preplemenijo ali pa malo rodijo ali celo s časom vsalmejo. Skušnja bo kazala. Neverjetno je skoro, da bi iz druzega podnebja in zemlje tu sem presajena trta več grozdja dala, kakor
na tanjko tega razlagati, dovolj je, da povem, da se v vsaki reči, ki jo v roke. vzame, in pri vsakem opravilu, ki mu je izročeno izvrstno in hvalevredno obnaša. Zato pa je tudi z opravili obložen nekaj, ker mu je drugi nalagajo, nekaj ker si je sam prostovoljno napravlja, tako da se mora zdaj tu, zdaj tam zakasniti, ali pa zdaj to, zdaj ono si m p lic it er pozabi. Saj pri vsi izvrstnosti je tuti on le človek. Mislim, da iz tega tukaj rečenega bode vsak lahko spoznal, od koga govorim, in da mi ni treba ga po imenu povedati. To pa se mi je zdelo nekako potrebno napisati, potem ko sem v svojem listu od 30. junija tega istega pospoda bolj od senčne strani popisal. Da imate celo podobo pred očmi, tudi njeno svetlo ali solčno stran, treba bilo je še tega dostavka. Kdo ima samo dobre lastnosti in nobene slabosti? Ni jaz, ni bralci teli vrstic. Blagor tistemu, kteri ima na sebi manj slabosti, in si prizadeva je manjšati. S tem tedaj mislim, da sem svoji dolžnosti zadostil
S Tolminskega, 30. junija. Nekaj £aaa je po Tolminu vse živo, vse žvrgoli. „Kje se bo zidala nova šola V“ to uprašanje je spravilo ves Tolmin na noge, pa razcepilo ga v dva tabora. Sicer ima le slavni c. kr. okrajni šolski svet pravico rešiti to uprašanje, a ravno njegova neodločnost i nekoliko tudi mlačnost je zakrivila omenjeni šum med ljudstvom,
Kdor nekoliko pozna T. ve, da prostor tam pod cesto za šolo ni pripraven, niti zavolj lege, niti zavolj vetra i megle, ki tam naj rajše po-lega ; pa osebnosti so nekaterim važnejše, nego občni prid.
Prav močno je obžalovati neodločnost ne-katerih i mlačnost drugih okr. šolskih svetnikov. Le iz ozira na kako osebo svoje spoznanje volji druzih podvreči, ali svoje mnenje z nestanovitnim letošnim vremenom vred preminjati, gospoda, to ni možko! Otrok steguje uedolžne ročice po leskečih zvezdicah neba, a ue po trdem delu ; moža pa kinča možko delo, znoj. Drugim svetnikom pa je dosti, da so voljeni. Dvema gospodoma ne morem služiti ; če s tem glasujem, zamerim se unemu, i narobe. Zato, menijo, je naj boljše biti doma. «Dolce far niente*. Samoupravo tirjate, a ko jo imate, delate kakor
ga rodi domača, navadna trta ; saj kmet dobro pozna svoje trte, vé tudi v kterej zemlji ta v kterej druga se bolje izplačuje. Naj bode pa to kakorkoli, pohvalevredne so vsakako take po-skušnje, le na to, menim, bi bolje bilo obračati svojo pozornost, da bi se vina domačih trt um-neje napravljala, ker žlahtnih trt ne manjka v Pivačini, ne v bližrii okolici. Vzlasti pa zori najžlahtniše grozdje na severni strani Prvaške vasi, na mično obdelanih, solnčnatih goricah. V enako vrsto spada tudi Gradiščansko vino. Pr-vaško vino, umno pripravljeno ti je kaj nenavadna pijača, enake ne dobiš na celem Ipavskem. Škoda, da se vino napravlja vedno po starej, podedovani navadi, sin posnema očeta. Potrgano grozdje se, če tisti dan ne, pa drugi ali k večerna tretji dan zmesti ter vlije v sod ; tu vré, se vsak dan zaliva, dokler se dobro ne (včisti. Brici drugače, gornji Ipavci zopet drugače kuhajo svoja vina. Navadno se vino prodaja koj po trgatvi, ko še vre.	(Dalje.)
otrok, ki je «stegoval roke po lepem rodečem lesničniku, ko ga pa ugrizne, ga vrže proč.
Lansko leto, ko je deželni zbor v Gorici hotel zopet uzdrževanje sol izročiti posameznim občinam, pri glasovanji dotične postave menda zbor sam ni vedel na katerej strani je večina, zato tudi postava ni dobila cesarskega podpisa itd. Govorica se raznaša, da ono sejo si je naš okrajni šolski svet vzel za izgled tisti dan namreč, ko je izbiral prostor za šolo. Zjutraj je bila večina za gorenji, popoldne za dolenji prostor, kar posebno daje povod i veljavo pritožbam. Ce se obnebje prav zjasni, mora imeti ta dogod-ba primerne nasledke.
Pretečeno saboto nas je obiskal cesarski namestnik bar. Pino, (bil je tudi na Cerkljanskem, na Bovškem pa ne) i v Četrtek prejšnega tedna je bil deželni šolski nadzornik v Tolminu. Oba sta si ogledovala prostor za šolo. nadejati se je ugodnega izida. Kedar vlada saiiiovlastno kaj določuje, upije vso zoper njo, kadar ima pa ljudstvo samo oblast v rokah, se zoteka k vladi. Čudno !
Iz Brd; 5. julija. — (Prejšnji in sedanji župan štverjanski). Dopis v zadnji „Glasu-ovi št. mi ni po godu, in menda tudi diugim ne. Omenja se v njem med drugim volitev novega župana g. Antona Lenardiča. Kakor se vidi iz dopisa in dopisnikovih misli, bi
v
morala biti volitev za Stverjan velika sreča, kajti, kakor dopisnik našteva, novi župan je župa-noval uže 1. 1848—51. On je bolj pri rokah, ker stanuje ob skladovo i briški cesti pod vasjo. Dopisnik se nadja a priori, da bode tudi novi župan uradoval v slovenskem jeziku, Verhu tega je navedeni zveden mož, posebno v kmetijstvu in dobrega serca. Dopisnik priznava, da je bil prejšnji župan naroden, da je večidel v slovenskem jeziku uradoval, pa da je tudi imel v slovenskem jeziku popolnoma zmožnega tajnika g. K. K. Tako dopisnik.
To mi daje povod, da dodam dopisu nekoliko glos. Naj se čuje še druga plat zvona. Čudno se mi zeli to, da je županoval g. L. liže 1. 1818—51, in da so se ga možje še le sedaj po 21 letih zopet spomnili. Morda se kje vidijo sedaj še dela njegovih rok? Kedo je v stanu kaj pokazati?! Kakó je to, da ga niso takratni možje po preteklem tiiletnem obroku zopet in zopet počastili z novo volitvijo ? To se drugod večkrat godi. Možje, ki vživajo zaupanje svojih sosedov, županijo leta in leta. Župana, ki sta pred g. L. poslovala, imata tudi čast, da sta sedela na občinskem stolu zaporedoma več let. In g. L. je bil menda po svojem per-vem županovanji tako pri rokah, kakor sedaj, to je: ob skladovni briški cesti.
Radoveden sem, je-li bode zamogel dati g. dop. novemu županu, kedar bode konec njego-vege poslovanja, lepo spričevalo, da je bil naroden mož, da je uradoval, kakor njegov prednik. Tacega spričevala (t. j., da je narodnjak) bi mu jaz sedaj ne mogel dati, kajti vsak, kedor le hoče, lahko vidi in ve, da je hiša g. L. polna lahonskega duha.
Da je novi župan zveden mož, no, to je resi Jaz bi pristavil, da je zveden, in to posebno v pervi versti za-se, kar ni seveda nič slabega. Vsak človek je sam sebi m\i bližnji, kaj ne? Tudi to je res, da je zveden posebno v kmetijstvu, — pa le takrat, kedar je dobra latine. Takrat smo vsi dobri, umni kmetovalci na stroške dobrotljvega, nebeškega Očeta.
Da je dobrega serci, to je tudi res. Izkušnja ga je izučila, ko je bil še revež, da je dobro, ako uajde človek v revi dobro serce. „Non ignara mali rniseris succurrere disco* — je rekla Dido. In ko bi premožen ubogim ne pomagal, kedo bi pa? To je njegova dolžnost !
H koncu še ponižno prašanje. Bode li dosedanji tajnik g. K. tudi v naprej opravljal svoj posel, ali pa bode kedo izmed domačih segal g. županu v perste? G. župan namreč ne zna ni brati ni pisati. Vsaj jaz ga nisem videl nikedar z bukvami (in tudi ne s patnoštromj v cerkvi. In ko bi se zadnje prigodilo, kako bi potem bilo se slovenskim uradovanjem, z narodnim življenjem itd.? Prejšnji župan je vsaj nujna opravila sam oskerboval tedaj ne velja popolnoma dopisnikovo „pa je tudi imel v sl. jeziku popolnoma zmožnega tajnika.4*
Potegnimo „štrih*! Kako je to, da je vendar g. Leuardig (tako namreč sc piše, kedor zna izmed hišnih pisati) župan r rat al" ? Slabi (?) jeziki govore, da je hotel g. L. še enkrat okusiti to veselje, in ila je samega veselja, ker bi znal župan biti (vedel je uže, kako in zakaj) prejšnji večer zaklal pitano tele. Jaz bi hotel prav rad to-lc preklicati. Pa tako trobi govorica okoli. In kako hočem preklicati, da je nisem slišal? Iz tega si pa lahko vsak misli kar le hoče. Med drugim si jaz mislim, da ve uže g. L. najbolje, zakaj hoče še enkrat županovati !
Žalostno res, da ima naše ljudstvo tako malo pojma o stvareh, ki bi morale biti njegov ponos. Jezik, narodnost, pravi napredek do o-življene Slovenije, spoštovanje samega sebe, zna-čajnost, to je še marsikomu gola sanjarija! — Župan naj bode vselej pravi narodnjak, svojim vaščanom vzoren izgled! Kjer je glava gnjila, tam se gnjiloba poprime tudi telesnih udov — in gnjilo je celo truplo! Štverjanci kaj ste oz-nanovali oni dan z n natikava njem44 (spriterko-vanjem)?!!
Z Dunaja, 3. julija poroča »Slov.4* o škofu ljubljanskem: Svitli cesar je za ljubljanskega škofa imenoval stolnega prošta g. dr. Pogačarja. Potrditev imenovanja je prišla ravnokar iz Rima. Konečna potrditev, to je »praeconisatio,44 se navadno objavi po dovršenem kanoničnem procesu v rednem konsistoriju (in consistono ordinario, vel secreto). Oziroma ljubljanskega škofa se bo pa stvar pospešila, in ne bo treba čakati prihodnjega konsistorija, ki bo še le meseca septembra, ampak sv. Oče bodo po urno dognanem kanoničnem procesu s pismom (per breve) potrditev izrekli. Mislim, da bo s tem natančnim pojasnilom »Slovenec44 čitateljem postregel.
Ogled.
Avstrija. Vsi od smrti cesarja Ferdinanda I., kteremu jo že sedanji svet dal v vsakem oziru zasluženi priimek „ Dobrotljivi “, prišlo je vprašanje zastran češke krone na dnevni red. Ostudno je, kako morejo in smejo nekteri listi o tej zadevi tako zaničljivo pisati! Mi tu samo opomnimo, da je ena glavnih točk češkega programa, naj bi sc sedanji cesar France Jožef po zgledu svojega strica Ferdinanda — po razmerah prencrejcnih slovesnosti — kronati dal. Upajmo, da se bodo cesarjeve besede, da hoče hoditi po stopinjah rajnkega Ferdinanda, tudi v tem oziru spolnile.
Med tem, ko v eni potorie! Avstrije narodi žalujejo žara d zgube dobrotljivega cesarja, vršijo se v drugi polovici, n* 0-grskem volitve za dežavni zbor. Pri tete1 volitvah je manj tepeža in pobojev, a zmaga liberalne združene stranke je tim veča. Tisza, na čelu velike večine v ogr-skeifv državnem zboru, ali ne diši to po »reine Personalunion ?u
Sme se reči, da kakor zdaj izid volitev kaže, bodo tri četrtinke stale za ministre in le majhna manjšina bo nasprotna. Na Ogrskem je pa tudi mogoče — tim bolj, ker bo mnogo »junge Kràite" — da se strankarstvo predrugači.
Znamenito za ogrske razmere je, da misli „veliki patriot“ Deak, kakor hitro se državni zbor snide, svoj mandat odložiti. Morda Deak sam kaj ve ali siati ?
Kakor na Ogrskem, tako vlečejo volitve na Hrvaškem vso pozornost na se. Narodna stranka, t. j. večina bivšega hrvaškega sabora je razglasila svoj volilni oklic, v kterem obeta, da se bodo le notranje reči v prihodnem saboru obravnale. Temu nasproti pa znani poslanec Makanec zastopa v lastnem programu neodvisnost Hrvaške od Ogrske in sklical je tabor v Bukari. kterega se je udeležilo od 3-4000 oseb in misli enak tabor sklicati tudi v Zagrebu. Prej je bil boj med tako zvani-mi unionisti in narodnjaki, zdaj pa se je narodna stranka razcepila v dva tabora. Res je, da je obema mar za Hrvaško, vendar nesloga ne obrodi dobrega sadu.
Zunanje države. Na Nemškem škoije svoje verne spodbujajo, naj pri volitvah volijo dobre in odločne katoličane. Monakovski nadškof, ravno tako Speierski in Eichstetski škofje so razposlali do svojih vernih pastirske liste. Nekteri duhovni so sicer ugovarjali nadškofovemu pismu, pa to ni nič novega, med pšenico se vedno nahajajo pleve.
Na Španjskem morda ravno zdaj, ko to pišemo, bijejo odločilen boj, priprave so velike od obeli strani. Brzojav je raznesel novico, da hoče Alfonsova vlada pomoči izkati pri drugih evropskih vladah proti Karlistoin, pa iz tega ne bo nič. Konec vojske pa tudi ni še tako blizo, kakor nc-kteri mislijo.
Sv. Oče so ukazali, da naj kapitel pri sv. Petru obhaja slovesno mašo v četrtek po rajn. cesarju Ferdinandu.
I>oiiiače stvari,
(Frevzvišeni nadškof) so razposlali dne 8. t. m. sledeče: VABILO, Njegovo c. k. apostolsko Vel. cesar Ferdinand je 29. p. m. v Gospodu zaspal. V saboto 10. t. m. bo iz tega namena v stolni cerkvi ob 10. uri zjutro slovesna črna maša.
Nadškofijski ordinarijat tedaj vljudno vabi v smislu dopisa c. kr. namestništva v Trstu dne 5. t. st. 1440/pr., naj se tega mrtvaškega duhovnega opravila udeležijo vse c. k. oblastnije in uradi, slavna deželno in mestno zastopstvo, profesorji, učeniki in predstojniki raznih zavodov kakor tudi verno ljudstvo. — D r u g o v a h i 1 o, namenjeno dekanijskim uradom, se glasi. Ker
je Njeg. c. kr. apostolsko Vel. cesar Ferdinand 29. pr. m. v Gospoda zaspal, določuje podpisani knezo-nadškotijski ordi-narijat v smislu vabila c. kr. namestništva ? Trstu dne 5. t. m. št. 1447/pr., da naj se v vseh farnih, kuracijalnih in samostanskih cerkvah in v krajih, kjer je sedež c. kr. uradov, slovesno mrtvaško duho\jio o-pravilo opravi, in dotične osebe in verno ljudstvo iz prižnice povabi.
Na večer pred opravilom naj se z vsemi zvonovi primemo zvoni.
(Kineije!) G. Miroslav Dr. Dellabona c. k. notar v Gorici, stanujoč v nuuskih ulicah h. št. 377, je pooblaščen spisovati vse notarske spise v slovenskem jeziku. Izdelujte toroj Vaša pravna opravila pri g. Dr. Dellabona-i, ker veste, da je prav koristno, če so tako važni spisi iz* delani v domačem jeziku.
(Razglas) Veliki * Zemljevid poknežene grofije goriške i gradiščanske s tržaško okolicou, katerega je narisal c. k. okrajui šolski nadzornik gospod France Vodopivec in izdal deželni odbor goriški, se dobiva v deželni pisaruici tukaj po 2 goldinarja.
(Imetje r. dr. Hrasta) začelo se je prodajati včeraj po očitni dražbi. Začelo se je z bukvami, ostalo jih je pa še čez polovico, ki se bodo ■prodajale z drugim pohištvom vred 15. t. m. Prihodnjič bo šlo vse nar brže po prav nizki ceni.
Razne vesti.
— Pravila pevskega društva r Slavec* v Gorki prinesemo prihodnjič, ker nam za danes prostora primanjkuje. Ob enem bomo nektere misli izpovedali, da se društvo ukorenini tudi po deželi in v kratkem času cvet in sad obrodi.
— Sad nove šolske dobe. V Linzu so bile une dni hude preiskave med šolsko mladino. Prišlo je na dan, da med mladino se širijo skrivne družbe, ki jo moralno in duševno kužijo. Družbe pripravljajo mladino za Prusa. Stvar je tako razširjena in zadetih toliko, da so preiskavo ustavili, drugač bi bili prisiljeni, vse dijake zapoditi. Kar je nar huje, je to, da so celo u-čitelji v preiskavi. Od tega ne črhnejo naši liberalni ustavoverski listi.
Javna zahvala.
Pri svojem odhodu iz P>oveea imel sem nenavadno veselje, da so me gg. župan, obč. za-stop, uradniki in mnogo drugih odličnih oseb spremili v slovo noter do Sei-penice. Zahvaljujem se jim in vsem Bovčanom iz dna svojega srca za vso ljubezen, ktero so mi skazali.
V Ločniku 7. jul. 1875.
Franc. Košuta, dekan.
oriška Čitalnica potrebuje restavra-terja in čuvaja.
Kdor želi oboje sprejeti, naj se pri podpisanem odboru ustmeno ali pismeno do konca julija oglasi kateri mu bode daljne, jako ugodne pogoje naznanil.
V Gorici, dne 21 junija 1815
Čitalnični od boi*.
Ozuauilo«
HRANILNICA,
združena s zastavljavnico
„ MONTE DI PIETÀ “ v Gorici
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli zue-sek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo biado (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obronih (vatah), primernih posojenemu kaqitalu.
Zasiavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navatne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gobi, ne presega, plačuje se obrsti 6°/", od vetih zneskov 8°/°-
Javna prošnja.
Podpisani faj in oster lepo prosi vse tiste, ki so prostovoljno podpisali ali podkrižali, da bodo v petih letih en goldinar (ali v-sako leto 20 soldov) darovali za nove zvonove Gradenske cerkve, da bi zdaj to obljubo spolnili, ker je peto leto že prešlo.
Denar naj se pošilja ali podpisanemu fajmoštru ali kaplanu g. Alojz. Carli-u v Miren.
Sprejemajo se pa tudi vsi drugi darovi, ker cerkev še veliko potrebuje.
V Mirnem dne 2. julija 1875
Janez K. Eleršič,
fajmošter.
V <118
sicer še ne bo tako brž, pač pa se nam že bliža čas žetve in
m 1 a č v e.
Mlatiči bodo dragi, to je gotovo, in se bodo vrb tega težko dobivali, žita pa bo, kakor kaže, mnogo, in ker se samo ne ondati, treba priskrbeti si že za časa drugih pripomočkov. Taki pripomočki so
ročne mlatilnice na cveke,
pri kterih ima troje, k večemu čvetero ljudi, mož-kih ali žensk, opraviti, in kterih vsaka na dan 30 do 40 mernikov žita namlati. Pri tem je zrnje že očiščeno plev, klasje do zadnjega zrnja omlačeno.
Teh mlatilnic je bilo lansko leto mnogo prodanih in kupci jih na vso moč hvalijo. Goniti iu rabiti jih je prav lahko.
Lansko leto so se prodajale po 132 gl« 50 kr«; letos pa je cena znižhna na 115 gl« v Ljublani.
Zato mislimo, da ne bo noben količkaj veči posestnik zamudil napraviti si tako koristno ralatiluico; če pa j« eden sam ne zmore, naj si jo napravijo po dva, trije, štirje, tudi rele vasi ali občine skup. Da se že v enem letu splača, to je iz vsega tega gotovo vsakemu jasno. Dajo se tudi za plačo v obrokih.
Vsi drugi poljski in kmetijski stroji se laliko dobé, ako se liaroce.
Zaloga ročnih mlatilnic v Ljubljani je pri
Jož. Debevcu,
v Gradišči ob tržaški cesti hiš. št. 57.
i)
Lastnik, izdavateij iu odgovorni urednik : KABUL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici,