Spominska beseda 
o Marjanu Prevcu 
STANKO KLINAR 
(Poskus duševnega portreta) 
V zadnjih avgustovskih ali prvih septembrskih dnevih 1956 je v škrla­
tiško-rokavskem svetu umrl planinski samotar Marjan Prevec*. 
Njegova usoda ga je vodila po nevsakdanjih potih in ga ljubosumno krila 
za sebe. Od začetka že ga je branila pred preradovednirni očmi, a na kraju ga 
je zavila v še nedotaknjeno skrivnost. Zato je tako tiho, »brez šundra«, izginil 
v njenem naročju. Le nekaj drobnih, a zvestih žarkov sije iz njegove ugasle 
samosvoje samote. Zdijo se vredni in spoštljivi, zato sem sklenil, da jim po 
svojih močeh poskusim ohraniti blesk in žarkost. 
* 
Seznanila sva se pred leti; preprosto, po gorniško. Tistega dne namreč, ko 
sem se jaz povzpel po severovzhodnem grebenu na Kukovo špico, je preplezal 
on jugovzhodni raz in na vrhu čital moj opis ter si verjetno zaželel, da me 
spozna. »Me je pa res zanimalo, kdo danes še sam lazi po gorah«, je rekel 
zvečer, ko sva sedela doma za mizo. »Sem rekel, ga moram poiskati, če je iz 
Mojstrane. Veš, nas je malo - samohodcev!« Težko sicer bi si bil Marjan sam 
drznil stopiti v tujo hišo, ker bi se mu to v njegovi preveliki obzirnosti zdela 
nesramna vsiljivost, a k sreči sta se pri Peričniku našla z mojim bratom in 
skupaj pripešačila do nas. Tako sva se medtem, ko bi sicer moral čakati na 
vlak za v Ljubljano, pomenila o svojih vzponih in svojih načrtih. Odkrito 
je priznal, da se v Kukovi špici ni nadejal toliko težav. Tja do tretje težav­
nostne stopnje da z veseljem pleza, naprej pa da je malo kočljivo, ker je 
vedno sam, a vendar ne mara, da bi se mu škodoželjno smeji.ti, ako se ubije 
nekje na terenu pete stopnje. (Kasneje sva ugotovila, da jugovzhodni raz ni 
toliko zahteven, ampak da se je on precej zaplezal.) Rekel je, da pleza najraje 
grebene, ker je tam najtežje zgrešiti smer. Greben Široke peči in jugovzh. v 
Kukovi da sta doslej njegovi najtežji plezariji, ali da je še nekaj grebenov 
v Julijcih, v katerih še ni bil; zlasti greben med Spodnjim in Srednjim Ro­
kavom da je baje kočljiv zaradi nekih nepristopnih plati, vendar pa da ga je 
Krušic zmogel pozimi in torej poleti ... kopen ... »Za samohodca?« »Ja, saj 
greva lahko skupaj!« - Tako in podobno sva pretresala najine gore, v dolgem 
nenasitnem pogovoru, k i je najžlahtnejša duševna hrana za planinca po uspe-
* Ta izjava je danes še hipotetična. Njegova soproga je sredi septembra pisala na 
PD Mojstrana, <la se ji Marjan še dalj časa ni oglasil. Reševalne akcije v l. 1956 
ni bilo, ker nihče ni vedel kam iti. V juliju 1957 so mojstranški tečajniki našli 
kladivo v Rokavskem kuloarju, Id je pokazalo domnevno sled za Prevcem. Preisko­
valne ekspedicije pa ni sprožilo. Tako ga gore do danes še niso vrnile. 
453 

lem vzponu in najstrašnejša morija za vsakogar, ki so mu gore deveta briga. 
V njegovem govoru se je razodevala plamteča gorniška duša. O drugih stvareh 
razen o gorah ni govoril. Opremo je imel skromno: staro konopno vrv in nekaj 
gasilskih vponk, ki jih je rabil za spuščanje čez prevese. S seboj je vlačil 
ogromen nahrbtnik, ki ga menda pri nobenem vzponu ni odložil; niti se ni 
pritožil, da ga ovira pri plezanju. Zares, njegova široka ramena in močne roke 
so bile videti utrjene za dodatna bremena. V nahrbtniku je imel vse potrebne 
stvari za morebitni bivak. Njegova noša je bila brez vsake planinske afek­ tiranosti. Nosil je temno čepico in prav tako, skoraj črno vetrovko, a hlače 
je vezal nad gležnji. Njegov mirni obraz, preudarna mehkobnost v glasu in 
umirjen, skladen govor so pričali o velikem hotenju in zaupanju vase. Name 
je napravil tedaj silen vtis, sam nisem vedel zakaj. 
Ko se spominjam tega večera, vidim skromnega človeka, preprostega, 
toplega vedenja. Žal v svojem hotenju ni ostal vedno skromen. V njem je 
gorel silen ogenj, ki ga je vedno znova in vedno strastneje gnal v priljubljene 
grebene, kasneje v stene (pod motivacijo: »Grebenov mi je zmanjkalo!«) ter 
preko vsakega občutka nevarnosti, a je na kraju použil njega samega. 
Skupaj nisva šla kaj dostikrat v gore, mislim, da vsega skupaj dvakrat. 
Vendar pa sem po martuljških vrhovih bral njegove pogoste vpise in pripombe 
(tu je bil zgovornejši kot drugod) in večkrat sva se marsikaj iskreno pomenila 
ter kovala bleščeče načrte. Hotel me je pridobiti za stvari, ki se jih sam ni 
drznil lotiti. Predvsem se je navduševal za dolge, skrajno naporne ture, ki 
jim je rad pritiskal etiketo: »Tega ni še nihče napravil«. Nagovarjal me je 
za Zlatorngove police pozimi (interesantno je, da med alpinisti prevladuje 
mnenje, da je zimska triglavska stena obdelana, a Zlatorogove police so vendar 
še nedotaknjene) in za daljše sistematično planinčenje v Zapadnih Julijcih, 
kamor je sam mnogo zahajal. 
Zelo značilni zanj sta obe turi, ki se jih spominjam. Zadnje dni aprila 
1955 se je oglasil pri meni s fantastičnim načrtom za zimsko grebensko prečenje 
od Kukove špice do Škrlatice. Kljub iznenadenju in pomislekom sem natrpal 
nahrbtnik s hrano za tri dni in s potrebno obleko za bivakiranje v snegu, po 
načelu »:Probieren geht iiber Studieren«. Spalne vreče ni imel nihče od naju, 
jaz pa še strašno slabe čevlje, ki jih tako hitro, kot je zahtevala situacija, 
nisem mogel prečarati v boljše. Tudi sicer je bila najina .oprema bolj za 
tolažbo in formalno zadostitev kot pa za realne zahteve nameravane ture. 
Preden sva krog pete ure popoldne prinesla svoji bremeni na Kukovo špico, 
sem se bil že prepričal, da s takim mrtvilom,· kakršnega sem se nalezel v 
šolskih klopeh, ne bom kos načrtu. Od Kukove špice je bilo treba priti še isti 
dan na Jezera (Bivak II), nekje sredi grebena med Škrnatarico in Dovškim 
Križem bi naju zajel mrak in potem bi predrgetala vso dolgo noč na prostem, 
dokler naju prvi svit ne bi dvignil na Oltar, potem Rokav ... Škrlatica ... 
»in če se bo dalo, še greben do Dolkove špice!« - Neverjetno sem ga prizadel, 
ko sem mu povedal, da se odpovedujem tej bleščeči fati morgani. Sedela sva 
malo izpod vrha na kopnem in prestrezala sončne žarke. Zleknil se je na 
nahrbtnik, zvlekel vrv in cepin izpod sebe in jih premataval z leve na desno, 
kot bi mi hotel sugerirati svetost in zvestobo temu simbolu alpinistove moči 
in volje. Pregovarjal me je dobro uro, prosil, rotil, ponujal nagrado in se ni 
in ni mogel vdati. Ali moji čevlji so bili neusmiljeno razmočeni, sonce je 
zdrknilo že na obzorje, a iz doline je sijala mehka pomladna zelenina in toplina 
domačnosti. On je bil nasprotno prav na višku razpoloženja. Govoril je o 
454 

plezanju v mesečini, o dragoceni priložnosti, in ko sva se že spuščala izpod 
Gulc, se je še ustavljal in oziral v Škrnatarični kuloar. 
Strašno težko mu je bilo izpustiti iz rok ta »plen«. Toda potem se je 
razvedril. Priznal je, da človek ne more vedeti, kdaj je bolj prav opustiti in 
kdaj nadaljevati vzpon . Pokazal sem mu, kako se v mehkem strmem snegu da 
odlično dričati po zadnji plati in to za majhno odškodnino - za mokre hlače. 
Zdelo se mu je dovolj zabavno, tako da sva se veselo prekopicavala po strmini 
in veslala s cepini. Začel je prepevati satirične evangelije na moj račun, a svoj 
obsežni načrt je razparal z antično ostjo: »Gora se zvija v porodnih bolečinah, 
a rodila se je smešna miš!« Ko sva se v trdi temi ločila na cesti v dolini, ga 
je spet prijelo: »Ah, zdaj grem poslušat šestostopnjaško hvalisanje v Aljažev 
dom!« Hotel je reči: »Lahko bi bila ostala na vrveh, daleč od ljudi in njiho­
hovega hrupa.« S silo sem požrl občutek krivde ob teh njegovih besedah, 
zakaj skoraj mi je postalo žal, da sem ga pregovor , il za umik. Bil je človek 
divje samote. - Tretji dan - lilo je že od jutra tako krepko, da je bil vsak 
lahko vesel, kdor je bil doma - je potrkal na vrata. Vstopiti ni hotel. Prišel 
mi je povedat, da je drugi dan preplezal greben od Gam2lovca na Pihavec, 
tako da ni zastonj prišel iz daljne Ljubljane, a zaradi slabega vremena se je 
moral vrniti v Vrata. Ves premočen je odšel na vlak. • 
Avgusta istega leta sem ga zatekel na poti v Vrata. Previdno sem ga pov­
prašal, če se- š~ kaj spominja pomladne »nesreče«. »Eh kaj, drugič morava 
poskusiti v marcu, ko je sneg trd in vreme sigurno. Tiste meglice, ki so se 
takrat kazale na obzorju že prvi dan, meni niso bile nič všeč ... « Kar malo 
sem se spočil ob teh besedah. Videl sem, da je zares plemenit in da zaradi 
moje takratne odpovedi ni kanila nobena zamera med naju. Namenjen je bil 
spet na Rokave. Toda beseda je dala besedo, jaz sem moral iti v Bohinj na 
poletni tečaj, ki ga je organizirala naša univerza, in ker Marjan ni bil niti malo 
formalist in še manj trmoglav, je opustil ta dan Rokave in odločila sva se za 
Triglavsko okno. Ponoči je legel k najinemu pogradu Ljubo Juvan, ki je 
pravkar šel v Vrata na slepo srečo, da najde kakega soplezalca, in se nama 
je zato rad pridružil. Do Nemških stolpov se nismo navezali, da je šlo hrže, 
kajti jaz sem moral še tisti dan priti do hotela Pod Voglom, onadva pa na 
večerni vlak v Mojstrano. Pravzaprav je bila ta smer izbrana na mojo špeku­
lantsko iniciativo, ki sta se z njo oba partnerja rada strinjala: varianta skozi 
Okno je bila za nas vse nova in jaz sem si jo predstavljal prav pripravno 
kratko. Malo smo se uračunali. Ko smo se izza prečke znašli na veličastnem 
stojišču pod Oknom, ni nihče vedel, kje se gre naprej. Mislili smo, da se je 
nemara od časov prvega vzpona nekaj odkrušilo tam ali pa je ocena (zelo 
težavno) v Našem alpinizmu iz leta 1932 nerealna. Situacijo je rešil Marjan, 
ko se je pognal levo v prevesen, zaprt kamin, nato čez streho in čez mokro 
gladko ploščo do stojišča v Oknu. V tem kratkem, suhem stavku· je skrito 
mnogo borbe, napora in tveganja. Raztežaj je držal preko male epizode. Ko 
sva ga z Ljubom malo k,repkeje potegnila v škripcu, se je nenadoma razvezala 
vrv raz njega in sama obvisela v vponki. Kajpak, navezan je bil sredi vrvi 
in to kar »na mašenco«. Hotel je preplezati težavno mesto in nama pomagati, 
na svojo varnost pa ni mislil. Vrnil se je na stojišče in se pravilno navezal. 
S tehniko plezanja ni bil nikoli velik prijatelj. Krog dvanajste ure smo zlezli 
na gredo pod Malo črno steno, nad Zimmer-Jahnovim izstopom pa smo se 
razšli. Jaz sem odšel čez Kredarico na Vodnikovo kočo s~ozi Voje k Sv. Janezu, 
Marjan pa je - kljub meglam in dežju, ki je začel - pridobil Ljuba za sestop 
po slovenski smeri. Vselej je hotel izkoristiti vsak drobec časa. 
455 

Opreme in tehničnega znanja Marjan ni nikdar izpopolnil. Pomnožil je 
sicer število klinov in stari konoplji je pridružil nylonko, tako da ju je vezal 
za daljše spuste, ali na mesto plezalne tehnike je sestavljal ljubezen do gora 
in podvojeno borbenost. Tako je prišlo do nevarne špranje med njegovim 
znanjem in zahtevnostjo smeri. Dolgo jo je kril s svojim pogumom, a hkrati 
prav s tem poglabljal, tako da njene usodnosti ni mogel preprečiti. Bila je temu 
kr-iva neizkorenljiva želja po spoznavanju gora, po borbi, po najomamnejših 
čudesih, ki si jih človek s svojimi močmi pričara v gorah. 
Sam ni hotel nikoli dati načelne besede o tem, kaj da je tista viharna sila, 
ki ga žene v st,rmali, in se mu je zdelo nesmiselno in ničevo (važičevsko), deba­
tirati o tem. Dal mi je drastično primero: » Vprašaj pijanca, zakaj pije!« Ko 
danes najino kratko poznanstvo leži .zaključeno pred menoj, brez mnogih 
prikrivajočih gub, ko razmišljam o njegovih zahtevah do sebe in do tistega, 
ki se mu je pridružil, tedaj vem, da ga je gnala borbenost sama, borbenost 
elementarne ljubezni. Le-ta je netila v njem silen in vedno silnejši požar in 
ker prevelike svetlobe tega plamena ni noben soplezalec vzdržal, je bil Marjan 
samohodec in samotar. (Na vrheh se je pol šaljivo pol zares vpisoval »Marjan 
P revec, planinski samotar.«) 
V svojem planinstvu je verjetno našel tako polnost, da je bil za družbo 
in za vsako obliko družbenega uveljavljanja popolnoma nezainteresiran. Menil 
je, da so prve gore, ostalo pa pride samo po sebi. Nikogar ni odganjal od sebe, 
ali hrupnim planincem se je umaknil sam. Ni maral razpravljanj o bledolični 
estetiki, o vzgoji in samovzgoj i, o momentih strahu, o objektivnih in subjek­
tivnih nevarnosti, ampak j e na mesto vsega tega stavljal dejanje, ki mu je 
edino nekaj pomenilo. Toda na račun te skoraj malo primitivne zamenjave je 
bil na zunaj videti plah in hkrati pripravna tarča za drobne osti. Ce je kdo 
rekel: »To pa pustimo za Prevca!« je to pomenilo: »Do sem p lanira normalen 
človek, naprej pa Prevec.« Tak odnos je občutil kot rahlo krivico, četudi so 
mu gore pomenile daleko več kot gornild. V resnici je to zelo zgrešena in 
pretirana karakteristika njegovega alpinizma. 
Iz nekdanje previdne pripravljenosti za bivakiranje se je pri njem razvilo 
izredno nagnjenje za dolge, večdnevne ture. Večkrat po nekaj dni in noči sploh 
ni šel iz skale. Cez dan je plezal, a spal je tam, kjer ga je zatekel mrak. Kdo 
ve, kaj je v tol, iko dolgih nočeh počel visoko pod zvezdami! Goram je imel 
pač mnogo povedati, najbrž vse, ker med ljudmi je bil tih in sam zase. 
Vselej je bil spoštljiv do vsakršne poti ali smeri, le nikoli mu jih ni bilo 
dovolj. iPlezal je z vrha na vrh, vezal grebenske ture v neskončne vozle, se 
vzpenjal čez eno steno in se spuščal po drugi, izkoriščujoč sleherno mrvico 
časa. Nekega večera, ko sva se po naključju spet našla v Aljaževem domu, 
me je vp, rašal, kje gre sestop po Stenarjevi vzhodni steni, ker da se je bil 
tako nesrečno zaplezal, da je moral vezati spojeni vrvi za rušje, da se je lahko 
spuščal. »Na Stenarju si bil?« »Po severni steni«. »Pa si se s svojimi akrobaci­
jami v rušju toliko zamudil, da si tako pozen? No, s plezanjem v rušju se res 
ne moreš preveč postaviti!« »Ne, dopoldne sem bil na Dolkovi špici. Tam sem 
naredil dva vzpona«. «Kako dva?« »Po vzhodni steni sem šel gor, dol pa po 
zapadni«. 2al se ne spominjam, k je in kako je prišel takrat v Zadnji Dolek pod 
Dolkovo špico, a moral je biti tam že na vse zgodaj, sicer ne bi napravil 
štirih plezalnih tur v enem dnevu. Take kombinacije so bile zanj nadvse zna­
čilne. Koliko je imel takih dni za seboj, ko ni nikomur pravil, kje je bil! 
Ko pomislim na njegov »nikoli dovolj« ali »še tisti greben in potem še tisti 
sestop, če bo čas« , - domisleki, ki jih je rad pritikal svojim obsežnim načrtom 
456 

- se mi sama <>d sebe ponuja primerjava s Purtschellerjem, kot ga je opisal 
Kugy v svoji knjigi »Aus vergangener Zeit«. Purtscheller je imel vse lepe in 
najlepše planinske lastnosti ter zavidanja vredne sposobnosti, ali vsak čas, 
odmerjen za počitek, je izkoristil, da je sk-0čil na ta ali oni vrh v bližini. 
Nikdar mu ni bilo dovolj gora. Z vrha je tekel na vrh, iz stene v steno, vse 
v naglici, da bi obhodil čim več. Ta njegova »pohlepnost« je Kugyja vedno 
bolj vznemirjala, v vedno jačji zaskrbljenosti je spremljal byronsko neugnanost 
svojega dragega prijatelja, n jegov »nie genug«. In res je Purtscheller vse 
prerano umrl za posledicami padca na neki Chamoniški igli. 
Prevec svoje planinske sezone ni prekinil v nobenem letnem času. Pomladi 
1956 je bil v Prenju, na povratku se je oglasil doma za nekaj kratkih ur in 
že odhitel naprej v Julijske Alpe, d. a bi se čim bolj usposobil za Dolomite, za 
katere se mu je odpirala perspektiva jeseni istega leta. Odpovedal je službo in 
sicer zato, da je bil popolnoma svoboden in da ga noben najmanjši opravek 
ni zadrževal v dolini. Ali teža tako preobremenjenega časa ga je premagala in 
se zrušila nanj. 
* 
Prevec pomeni samoraslega planinca. Pripadal ni nobeni generac1J1 m je 
bil daleč od generacijskih navzkrižij. V srcu je nosil pojem o človeku in gori, 
ali o človeku v borbi z gorsko magijo, in v tej intemporalni luči je cenil moč 
in voljo posameznikov. Cenil je vzpon, pa naj je bil izvršen v klasični dobi 
ali danes, zato se je zanimal prav toliko za klasične kot za ekstremistične 
uspehe. Vendar mu uspeh v steni ni bil hkrati kriterij za prijateljsko ali 
odklonilno stališče do posameznik-0v. One, ki so se o svojih vzponih na široko 
razpisovali, tako kot da so opravili turo predvsem zaradi publikacije ali zato, 
da bi igrali veliko vlogo v planinski organizaciji, je grajal, kajti s svojim sila 
ostrim čutom je hitro odkril, koliko je planinske duše v človeku. (Z nekaterimi 
planinci se je branil stopiti v kontakt ali sploh srečati se z njimi na poti ali 
v koči, čeravno jih je komaj po videzu poznal). Zato po drugi strani te hibe 
nikakor ni slepo lepil na vso mlado (slovensko) alpinistiko. Res je, da so se mu 
šestostopnjaštvo, ekstremizem in podobno zdele vodene fraze, ker sam ozke 
šestostopnjaške psihoze ni poznal. Njeni nosilci so se mu zdeli preglasni, toda 
v nekaterih je slutil hrabra in tovariška srca in si je na tihem želel pridobiti 
njihova prijateljstva, da bi laže dosegel svoje velike cilje. 
Tudi s klasiki se ne more dosti bolje primerjati kot z ekstremisti. Klasiki 
so se bližali goram s silnim spoštovanjem, ki je večkrat preraščalo v strah in 
grozo pred gorskimi demoni, on pa je prav sredi demonskega plesa kalil svoj 
pogum. Prvi so b ili izvečine izobraženi ljudje, ki so večkrat zasledovali znan­
stvene cilje v gorah, se na več načinov borili za veljavo alpinizma in mu gradili 
filozofsko osnovo. V Marjanovem življenjskem nazoru je le čista alpinistika 
zavzemala najodličnejše mesto. Pomenila mu je večno spreminjanje, večen 
nemir, najglobjo preobrazbo človeka. »Fant, veš kaj je alpinizem? To je 
revolucija!« mi je nekoč vzkliknil v valu navdušenja. 
Zelo ilustrativno bi bilo, ko bi mogli ugotoviti število njegovih vzponov in 
okoliščine (letni čas, vreme, kot samohodec ... ). Težko bo to komu uspelo. Sam 
je v takem sistematiziranju in kategoriziranju slutil bolno tendenco po samo­
uveličevanju in zato mrzil take podatke. Najbrž so se mu zdeli preveč 
»plezalski« in premalo »alpinistični«. Ločil je namreč z zelo izostreno tenko­
čutnostjo plezalstvo od alpinizma. Prvo mu je pomenilo zgolj športne akcije 
v steni, drugo pa celovit, zaokrožen sklop borbe v gorah in njenih posledic na 
človekovo duševnost. 
457 

V zvezi s temi izvajanji izzveni nekoliko paradoksalen njegov poklic: Bil 
je mizar. K,ot tak ni imel priložnosti, da bi gradil intelektualno bazo svojemu 
planinstvu, ali zrasla je v njem spontano iz naravnega hotenja, nenavadno 
jasna, čista in harmonična. Izdajal jo je s svojimi dejanji, preprostimi besedami 
ali odločnimi zavrnitvami. Bila je taka, da ga je moral vzljubiti vsak, kdor 
v svojem srcu vsaj malo gori za planinsko idejo. Zal pa je s tako redkimi 
ljudmi spregovoril kako pičlo besedo. 
Bil je eden tistih nešolanih inteligentov, ki jih je iz različnih vzrokov toliko 
v našem narodu in ki s svojo kleno samoraslostjo tako često vzbujajo občudo­
vanje in priznanje. Vselej sem občudoval izčiščeno jasnost njegovega tempera­
menta in skladnost interesa; svojega življenja ni cepil na delo in razvedrilo. 
Gorništvo mu je pomenilo edino in zares veliko vrednoto, zato je temu cilju 
podredil vse, kar običajno mislimo, da sestavlja naše življenje: poklic in 
materJalna blagodat, družinsko navezanost, uspeh, javno dejavnost in podobno. 
Še več! Tudi svojo inteligenco, ki ji drugod ni imel priložnost razviti, je 
vpregel v to nalogo. Prebiral je planinsko literaturo (o Rlaninskem vestniku 
je menil, da bi moral prinašati več borbenih in manj potopisnih člankov, češ 
da ni posebno važno, ali je glavni junak, to je avtor sam, južinal golaž ali 
polento v kaki koči, ali je spal v sobi ali na pogradu, aili je ali ni srečal kake 
brhke tunistke, koliko in kje in podobno), tako da je dokaj točno poznal tudi 
historiat naših Alp in zanimivo je bilo, kakšna originalna mnenja o vodilnih 
planinskih osebnostih so se ukoreninila v njem. Zanimal se je za tuje Alpe, 
predvsem za D.olomite, a Zapadne Julijce je prav tako kot Vzhodne Julijce in 
Kamniške Alpe dodobra poznal. Vzporedno s tem se je stekalo pri njem po­
znanje tujih alpinistov, njihovih dejanj in mnenj. 
Zal ni nikdar kazal ambicije, da bi o sebi, o svojih dejanjih in mnenjih 
kaj napisal ali obširneje spregovoril. Njegov bistri humor in prodorna jasno­
vidnost bi bila to zmogla. Verjetno ni maral. Kot mož zrelih let je korakal od 
dejanja do dejanja in pustil pripovedovanje drugim. 
S tem je napravil majhno škodo duhovnemu zakladu slovenskega alpi­
nizma. Originalna osebnost vnetega samohodca, ki gre (ali vsaj hoče) preko 
vsega, kar običajno imenujemo »težave«, »navezanost« »mir«, »urejenost« (ah, 
kako dolgočasne so te filistrske fraze!), bi bila s svojo lastno b_esedo dobila 
nemara reprezentativno podobo. Ako tuje roke po njegovi smrti iz minimalnega 
očitnega gradiva skušajo sestaviti njegov lik, dokumentirati in utemeljiti nje­
govo pomembnost iz skrajno pomanjkljivega poznanja njegovih naštetih vzpo­
nov, vedno v rahli skrbi, da morda nasilno grabijo v svetišče, ki je hotelo 
ostati nevidno, potem je to jalov posel. Prevčeva umaknjenost je bila lepa in 
iskrena, pri kakem posamezniku je morda našla odmev, toda ostala je dosledna, 
to je skrita, in zato za javnost neplodna. 
* 
Zadnjič sva se razšla v Vratih avgusta 1956, po prenosu trupla Willija 
Otta v dolino, kjer sva oba sodelovala, a Marjan si je pridobil posebno tova­
riško priznanje in pohvalo od reševalcev. Pravil mi je o svojih vzponih v 
severni steni Mangrta, o neki reševalni akciji italijanskih alpinistov, kjer je 
po naključju pomagal, ter da misli v septembru spet v Zapadne Julijce. Zdaj 
pa da hoče sistematično preplezati vse smeri v severni Triglavski steni razen 
ČOpovega stebra in da čaka nekega alpinista iz Ljubljane. Le-ta pa ni prišel 
o pravem času in Marjan je spet krenil na martuljško stran. Začel je z gre­
benom od Možicev do Kukove špice, kjer je vpisan zadnje dni avgusta. Naprej 
ni še nihče sistematsko iskal, tako da na tem mestu ne morem zapisati, kje 
458 

se v resnici izgubi vsaka sled za njim. Gotovo se je s teh gora hotel vrniti 
v Vrata, kjer je pustil polovico opreme in nekaj hrane v Aljaževem domu. Zato 
·se je tudi na sploh utrdilo mnenje, da njegovo truplo leži nekje med Oltarjem 
in Škrlatico. 
P rav značilna in nujna je taka terminacija njegovega gorništva, da nihče 
ni vedel in še ne ve, kdaj je omahnil in kje. Ko je pismo njegove soproge 
vzbudilo prvi sum, smo bili praznih rok. Kam? Zakaj? Da, tudi zakaj, to 
najbolj paradoksalno vprašanje je planilo v vrste reševalcev. Saj ga je že 
večkrat kdo v mislih »pokopal«, a je na kraju vendarle »ostal«. Ali ne bomo 
t udi zdaj nenadoma zazrli njegov zaraščeni, usehli obraz, njegovo visoko, črno 
postavo, ko bo na večer stopil izza vogala na teraso Aljaževega doma? Nihče 
ni iskreno verjel v njegov konec. A na kraju je moralo biti res. 
Po vseh znamenjih je umrl v najbolj divjem kraju naših Julijcev, v pre­
delu, ki ga je sam imenoval vrednega za bogove. A njegovi olimpijci so ga 
pogubili prav tam, kjer si jih je ustoličil. Nadvse je ljubil stolpičje orjaške 
trdnjave od Oltarja mimo vseh Rokavov do Škrlatice in nikamor drugam ni 
toliko zahajal kot prav sem. Omamn a lahkotn ost skalnih formacij, neizčrpne 
možnosti za alpiniste ,in za naš čas neverjetna samotnost teh gora so mu tako 
prirasle k .srcu - to je bilo pri njem redko -, da je najraje vabil v te gore, 
kadar je spregovoril. Kakor rahla ironija se zdi - ako ni nemara krvavi 
postulat smrti, da se istoveti s človekovim življenjem, kdo ve! - da ga je 
zatekel kon ec verjetno prav v njegovem najbolj posvečenem kotičku. 
mladi pišejo 
Spomini 
Clovek, kako je včasih sam, zapuščen. V temno noč so zavite njegove misli. 
Ozira se v preteklost in si išče pomoči. Pa mu nepričakovano pride naproti lep 
spomin in ga vzdrami. Dvigne glavo in v noči opazi na nebu svetle zvezde, tu pa 
tam se zablesti utrinek in zariše belo črto. Ozre se v to lepoto in zopet je srečen. 
Zamišljen sem sedel pri svojih šolskih knjigah. Učiti se nisem mogel. Brskal 
sem med zvezki in nepričakovano mi pride pod roko majhen zvešček, kamor sem 
lanske počitnice v planinah zapisoval vtise. Nisem zvezka odprl, le zamislil sem 
se v preteklost in v duhu poromal k planinam. 
V lepem jutru sem se s tremi tovariši odpravljal na »Rjavo skalo«. Veselo smo 
se ;podali na pot. Najprej nas je vodila skozi gozd, a kmalu so postale smreke 
redke. Ko smo prišli na plan, smo opazili, da se glavna cesta vije globoko pod 
nami. Pogumno smo šli dalje. Nobene utrujenosti nismo čutili. Hrepenenje doseči 
čimprej vrh, nam je dajalo moči. - Pot se je· nagnila, ni se vzpenjala več. 
Zaslutili smo bližino vrha. Nismo več hodili. Tekli smo in ukali od sreče. Na vrhu 
smo obstali srečni in zadovoljni. Ko smo se vračali, smo utrgali nekaj ciklamnov in 
si jih vtaknili v gumbnice in peli smo, kot da bi odhajali v svate ... 
* 
Ponoči sem bil stražar tabora. Ogenj je prasketal in me prijetno grel. Vendar 
dolgo nisem ostal pri njem. Z mislijo, saj ne bodo prišli volkovi in speče požrli, sem 
zapustil tabor. Noč je bila mirna. Mesečina je po rosni travi sipala bisere. V bližini 
je potok pel svojo veselo pesem. Pelo je tudi moje srce. Srečen sem bil. Prvič sem 
okusil lepoto noči v planinah. 
V temnem smrekovem gozdu sem sedel in opazoval naravo. Sonce je že zašlo, 
le visokim vrhovom gora je še pošiljalo zadnje pozdrave. Toda tudi od njih se je čez 
nekaj časa ločilo. Mrak je prihajal z gozdov, napolnjeval dolino in se vzpenjal 
vedno više. Mir je zadihal od vsepovsod. Tudi moje srce ga je začutilo ... Zvezda 
večernica je zamigljala. Vzdramil sem se. Odhajal sem prenovljen, kot da bi nova 
kri zaplala po žilah. 
459