Štajerski TEDNIK Kmetijstvo Podravje z Lani za mineralna gnojila 5.000, letos 15.000 evrov torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 1 V središču Ptuj, Barcelona z Ptujčan Aljoša z dekletom po dve sestri kar na ukrajinsko mejo  Stran 6  Strani 8 in 9 Letnik LXXV z št. 18 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 8. marca 2022 Spodnje Podravje z SDS-ova plakatna akcija razjezila celo koalicijske partnerje »Stranka SDS ne gradi ničesar!« Stranka SDS je tudi nekatere občine Spodnjega Podravja prelepila z jumbo plakati, s katerimi se hvalijo z infrastrukturnimi in drugimi projekti, ki pa niso financirani iz njihovega žepa, temveč iz davkoplačevalskega denarja – iz občinske, državne in evropske blagajne. Številni so nad tem zgroženi, takšno potezo SDS pa so obsodili celo koalicijski partnerji aktualne vlade. Več na strani 3. Podravje Lenart z Trojiški župan bi zdravstveni dom selil na ustreznejšo lokacijo  Stran 5 Podjetništvo Majšperk z Gasilska vozila prodajajo na številne tuje trge Pomoč ukrajinskim beguncem z Drevesnica v Markovcih z Kronika Sp. Podravje z Etnografski lik medveda buri duhove V Ormožu že namestili prve mamice z otroki Nesoglasja zaradi dreves: eni bi sekali, drugi ne torkova izdaja  Stran 32 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR  Stran 7 Foto: ČG  Strani 8 in 9 Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 27. marca 2022, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju  Stran 2 Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 8. marca 2022 Slovenija z OECD o bolniškem dopustu Markovci z KZ Ptuj zaprla dostop najemniku drevesnice »Nadomestila zelo velikodušna« Nesoglasja zaradi dreves: eni bi sekali, drugi ne Ena od sistemskih pomanjkljivosti v Sloveniji je vprašanje dolgotrajnega bolniškega dopusta. V večini evropskih držav lahko bolniški dopust traja največ leto dni, v Sloveniji pa so posamezniki v staležu po več let. Foto: M24 OECD priporoča, da se trajanje odstotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta omeji na leto dni, kot je to v večini drugih evropskih držav. V letu 2019 je skoraj vsaka tretja bolniška odsotnost z dela zaradi bolezni trajala leto dni ali več. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo januarja v staležu, ki je neprekinjeno trajal pet let, skoraj 350 ljudi. Trenutna rekorderka je v staležu od leta 2009 (13 let), prihaja pa z območja Prekmurja. Sledi ji Mariborčan, ki je v staležu 12 let, od januarja 2010. S sistemom invalidskega in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ter možnostmi njegove reforme se je ukvarjala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kot ugotavljajo, ima slovenski sistem dokaj edinstvene značilnosti. Po njihovi oceni so nadomestila za čas bolezni v primerjavi z drugimi članicami OECD in nadomestila iz invalidskega zavarovanja zelo velikodušna. „Še več, ker obdobje nadomestil za čas bolezni ni časovno omejeno, je privlačno plačilo socialnega zavarovanja, ki ne spodbuja k prehodu na invalidsko nadomestilo ali k vrnitvi na delo. To povzroča vse večje težave z dolgotrajno odsotnostjo z dela zaradi bolezni. Leta 2019 je skoraj ena od treh odsotnosti zaradi bolezni trajala leto dni ali še več,“ navaja OECD, ki med drugim ugotavlja tudi pomanjkljivosti na področju učinkovite poklicne rehabilitacije. Drevesnica v Markovcih je pred sedmimi leti v sklopu podjetja Semesadike Mengeš končala v stečaju. Zemljišče v velikosti 5,4 hektarja je kot pravni naslednik stečajnega dolžnika Semesadike prevzelo v najem podjetje DE-NE investicije, d. o. o., iz Maribora (ustanovitelj in direktor Bojan Brus). S prevzemom celotnega premoženja v svežnju so pridobili nekaj nepremičnin, vsa drevesa in sadike ter zakupno pogodbo, ki jo je imel stečajni dolžnik sklenjeno s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »V najemu imamo nekaj več kot polovico drevesnice v Markovcih, za kar Skladu kmetijskih zemljišč plačujemo 2.796 evrov letne najemnine. V naši lasti so ograja, premični objekti, vodno dovoljenje, električni priključki … Preostala zemljišča, v velikosti okoli štirih hektarjev, pa so pred stečajnim postopkom prešla v last Kmetijske zadruge Ptuj,« je pojasnil Miran Milošič, predstavnik podjetje DE-NE investicije, ki se sprašuje, kako je kaj takega sploh mogoče. Konec lanskega leta je Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj oba vhoda zaklenila, na ograje pa namestila table z napisom: »Strogo prepovedan prehod in zadrževanje na zemljišču.« Ključavnice na ograjah, ki so last podjetja DE-NE Podjetju DE-NE investicije so tako onemogočili dostop do parcel, ki jih imajo v najemu, prav tako Foto: EK Miran Milošič, predstavnik podjetja DE-NE investicije, pred zaprtimi vrati drevesnice v Markovcih pa do dreves oz. sadik. »To je nedopustno dejanje, saj so ključavnice namestili na ograje v lasti podjetja DE-NE investicije. Prav tako so v začetku letošnjega leta brez kakršnegakoli obvestila začeli ‚sekati‘ dre- Mulčenje markovske drevesnice Zastarel seznam poklicnih bolezni Po mnenju OECD do težav med drugim prihaja zaradi očitne nepovezanosti zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. Slovenija je po njihovi presoji relativno velikodušna s sistemom socialne zaščite za starejše delavce, medtem ko je sistem za nesreče pri delu in poklicne bolezni pomanjkljiv. Seznam poklicnih bolezni je zastarel in bi ga po priporočilu OECD bilo že zdavnaj treba posodobiti. Prav tako so na OECD zapisali predloge za skrajšanje trajanja bolniških staležev, hitrejše poti do učinkovite rehabilitacije in vrnitve na staro ali novo delovno mesto, v sistem pa bi vključili tudi zavod za zaposlovanje. MZ vesa, ki sploh niso v lasti Kmetijske zadruge Ptuj, ampak so naša,« je še dodal Milošič, ki se zavzema, da bi čim več dreves ohranili oz. jih presadili na drugo lokacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bilo v drevesnici v Markovcih več tisoč sadik (omorik, hrastov …): »Mi se bomo borili, da čim več teh dreves ostane našim zanamcem, v skrajnem primeru smo jih pripravljeni tudi podariti ljudem.« Foto: osebni arhiv Kmetijska zadruga Ptuj je že začela mulčiti drevesa v Markovcih. Kmetijska zadruga Ptuj je že v začetku leta poslala v drevesnico mulčerje, in ker Milošič trenutno nima dostopa, je nastalo škodo po njegovih besedah v tem trenutku zelo težko oceniti. Čez ograjo pa je že videti podrta drevesa. Po njegovi oceni je vsaka sadika vredna vsaj 20 evrov in več. Obrnil se je na vodstvo Kmetijske zadruge Ptuj, vendar mu niso želeli prisluhniti: »Zabrusili so mi le, da lahko v kratkem pričakujemo račun za mulčenje.« Milošič se je zaradi nezmožnosti upravljanja z drevesnico in uničevanja tuje lastnine že obrnil na svojo odvetniško službo, v kratkem bo podjetje DE-NE vložilo kazensko ovadbo in odškodninsko tožbo zoper Kmetijsko zadrugo Ptuj. Podjetje DE-NE investicije se je pred leti lotilo drevesničarstva predvsem z namenom ohranitve sadik in semen, vendar so s tem povezani tudi precejšnji stroški. Po besedah Milošiča so pred časom že začeli sanacijo drevesnice v Markovcih, prav tako bi želeli območje še dodatno nasaditi. Za dodatna pojasnila smo zaprosili tudi Kmetijsko zadrugo Ptuj. V telefonskem pogovoru je direktor Branko Valenko na kratko povedal le, da zadeve ne bodo komentirali, saj gre za zasebno stvar, ki se javnosti ne tiče. Estera Korošec Spodnje Podravje z Šolniki vztrajajo pri stavki Šole bodo poskrbele za nujno varstvo Tudi ptujski šolniki bodo jutri izpeljali splošno stavko vzgoje in izobraževanja, kljub temu da so jo sindikati javnega sektorja odpovedali. Vrtci, osnovne in srednje šole v Spodnjem Podravju bodo torej zaprti. To bo seveda največ nevšečnosti povzročilo staršem otrok, saj si bodo morali urediti varstvo ali dopust. Večina vrtcev in šol bo sicer poskrbela za nujno varstvo predšolskih otrok in učencev prvega, ponekod pa tudi do tretjega razreda. Staršem so že v minulih dneh poslali natančna pojasnila in jih prosili za razumevanje. Za stavko se je odločilo več kot 37.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zahtevajo pa dvig plač v spodnji tretjini plačne lestvice in plačilo povečanih delovnih obremenitev ter ovrednotenje tveganja za zdravje v času epidemije. Stavka bo preklicana le, če se bodo z vlado pravočasno dogovorili o stavkovnih zahtevah, to pa je malo verjetno tudi zaradi bližajočih se državnozborskih volitev. Kot je izpostavila šolska ministrica Simona Kustec, vlada ne bo neodgovorno sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata, saj zanje v obstoječih proračunskih dokumentih nima zakonske podlage: »Smo se pa z vsemi sindikati javnega sektorja pripravljeni pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi jih uveljavili na začetku naslednjega mandata. Zavedamo se, da je znotraj sistema kar nekaj krivic in jih je treba odpraviti. Neskladja so nastajala zadnjih 13 let, zato danes težko govorimo o tem, da imamo delujoč in transparenten enoten plačni sistem.« Stavka ne bo plačana? Šolsko ministrstvo je v zadnji okrožnici od vrtcev in šol zahte- valo, da na dan stavke zagotavljajo minimum delovnega procesa: varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov ves poslovalni čas vrtca oziroma šole. Po mnenju Sviza je ministrstvo s to zahtevo preseglo svoja zakonska pooblastila in pristojnosti, saj zagotavljanje minimuma delovnega procesa za zaposlene v vzgoji in izobraževanji ni predvideno ne z zakonom o stavki niti z drugo področno zakonodajo. Spomnili so, da je pravica do stavke zagotovljena z ustavo, prav tako vzgoja in izobraževanje po veljavni zakonodaji in mednarodnih konvencijah ne sodita med dejavnosti posebnega družbenega pomena, kjer je Foto: Sta/M24 Starši lahko pripeljejo otroke v vrtec ali šolo, če nimajo druge možnosti. stavka dopustna le, če se zagotovi minimum delovnega procesa. Mnenja so deljena tudi, kar se tiče plačila stavke; vlada je namreč zatrdila, da stavka ne bo plačana iz proračuna. V Svizu pa menijo drugače, saj so prepričani, da se njihove zahteve vežejo na kršitve podpisanih dogovorov, in če delodajalec le-te krši, mora stavko plačati. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 8. marca 2022 3 Ormoško, Spodnje Podravje z SDS-ova plakatna akcija razjezila celo koalicijske partnerje Zavajajoče in nekorektno: »Stranka SDS ne gradi ničesar!« Stranka SDS je tudi nekatere občine Spodnjega Podravja, med njimi Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, prelepila z jumbo plakati, s katerimi se hvalijo z infrastrukturnimi in drugimi projekti, ki sicer sploh niso financirani iz njihovega žepa, temveč iz davkoplačevalskega denarja – iz občinske, državne in evropske blagajne. Številni so nad to potezo naravnost zgroženi, še najbolj zanimivo pa je, da so takšno potezo SDS obsodili koalicijski partnerji aktualne vlade! Največja vladna stranka je očitno na polno začela politično propagando pred prihajajočimi volitvami. Nekatere občine po državi, med njimi tudi v Spodnjem Podravju (in to ne samo tiste, kjer župani prihajajo iz njihovih vrst), je prelepila s številnimi, velikimi plakati z lastnim logotipom in barvami, na katerih se hvalijo s projekti, ki jih sicer izvajajo bodisi občine bodisi država. V javnosti je završalo; ni malo tistih, ki so na nogah. Plakati so seveda ponekod že potrgani, odstranjeni, porisani … Neupravičeno prisvajanje zaslug: »Za cesto smo se borili več kot deset let« V občini Sveti Tomaž sta postavljena dva plakata napisoma Gajškova brez komentarja SDS-ove plakate je najti tudi v MO Ptuj. V kabinetu županje Nuške Gajšek (SD) ravnanja SDS niso želeli komentirati. Sporočili so le, da v skladu z odlokom o oglaševanju v MO Ptuj storitev plakatiranja izvaja Komunalno podjetje Ptuj: »Občina lastnih plakatnih mest nima, zato tudi ne vodimo evidence o tem, kateri plakati in s kakšno vsebino so na območju MO Ptuj.« Foto: MH V SDS-u brez pojasnil Eden izmed številnih plakatov v občini Ormož, pod katerim je podpisana stranka SDS. Kakšen je namen teh plakatov, koliko so stali in v katerih občinah so jih postavili, smo povprašali največjo vladno stranko, toda odgovora nismo prejeli. to, da projekte (so)financira država, bi k večjemu razumeli, da bi se pod to podpisala vlada. Sicer pa je moje osebno mnenje, da je to zelo neokusno in da to nikakor ni pravi način volilne kampanje.« »Rekonstruiramo regionalno cesto slozi Sveti Tomaž« in »Gradimo vodovodno omrežje«, zraven sta pripisani vrednosti projektov. Tamkajšnji župan Mirko Cvetko iz vrst NSi je nad potezo ogorčen. »To ni pošteno. Razočaran sem, da si za investicije, za katere smo se v kraju borili več kot deset let, danes zasluge prisvaja nekdo drug. Glede na Foto: arhiv Sv. Tomaž Svoje nestrinjanje s tovrstnim plakatnim pripisovanjem zaslug SDS-u so nekateri pokazali tudi tako. Sok (NSi): »Gredo se umazane igre, ker volilna pravila niso dovolj jasna« Podobnega mnenja je tudi nekdanji ormoški župan Alojz Sok, sicer član stranke NSi: »Klical me je župan Sv. Tomaža Mirko Cvetko in mi razburjen rekel, da so se 12 let borili za cesto in pločnik skozi Tomaž, sedaj pa jim je SDS postavila plakat, na katerem piše, da gradijo cesto, zraven so menda pripisali tudi znesek investicije. Tudi v Cvetkovcih v Ormožu, kjer piše, da gradijo namakalni sistem, je podobno. Že Vili Trofenik je začel gradnjo namakalnega sistema, nadaljevalo se je potem v mojih mandatih in še se bo nadaljevalo. Potem seveda ni res, da se to dela samo sedaj, ko občino vodi SDS. Podobno je z industrijsko cono v Ormožu. Sam razumem, da bodo na drugi strani teh plakatov nameščeni plakati njihovega kandidata, takoj ko bo to dovoljeno. Sedaj pa se pač grejo umazane igre, ker volilna pravila niso dovolj jasna in jih je možno zlorabljati, tako kot so ti plakati s temi butastimi sporočili. Mi se take volilne kampanje ne bomo šli, ker v politiki je treba sodelovati, takšno plakatiranje in prisvajanje vseh zaslug pa pušča grenak priokus. Enako delajo na državnem nivoju in zato vsi pravijo, da z njimi ne bodo sodelovali,« je dejal. Jani Ivanuša (SNS) ogorčen: »Politična stranka ne gradi ničesar!« Na nogah je tudi sicer koalicijski poslanec Jani Ivanuša (SNS): »Po mojem mnenju gre za slabo sporo- čilo ljudem. V tem ne bi videl težav, če bi na plakatih bila podpisana občina ali država, ki dejansko vodi investicije, nikakor pa ne odobravam, da je pod to podpisana politična stranka. SDS ne gradi ničesar, kakor tudi ne nobena druga politična stranka. Gre za javni denar, gradijo država, občine. To je popolnoma nepošteno, zavajajoče in nekorektno do državljanov. Gre za udarec pod pasom. Poleg tega pa: ob upoštevanju, da bodo volitve 24. aprila, se po volilni zakonodaji lahko prične volilna kampanja 25. marca. Danes pa že vsepovprek visijo plakati stranke SDS, v občini Ormož je zaslediti tudi plakate stranke Konkretno.« Kot je še dejal, bo o tej potezi SDS-a javno povprašal infrastrukturnega ministra na eni izmed naslednjih sej, prav tako je na računsko sodišče naslovil dopis s fotografijami vseh spornih plakatov (teh je po njegovem kakih osem), ki so nameščeni v občini Ormož. Monika Horvat Markovci, Murska Sobota z Še o koncesijah za domove upokojencev Koncesije tudi tistim brez gradbenega dovoljenja Med prejemniki koncesije za varstvo starejših v domovih upokojencev je mariborsko zasebno podjetje Dom Loka. Dobili so koncesijo za 120 mest, nov dom upokojencev z desetimi enotami, v vsaki bi bilo 12 mest, pa bodo gradili v Murski Soboti. Do Kmalu nova podražitev oskrbe gradnje tega doma bi lahko minilo še kar nekaj časa, saj jih čaka ogromno dela s papirologijo. Za zemljišče (70 arov v bližini Čeprav so prizadevanja občin za pridobitev koncesije (in denarja) ZD Murska Sobota) morajo najprej celo sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), kar ni kratkotrajen postopek. za gradnjo domov ostarelih dobrodošla, pa na drugi manjka OPPN bo namreč komaj podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja in šele nato lahko na gradbišču zahrumijo delovni stroji. Realno gledano so možnosti, da se izvajanje dejavnosti začne naslednje leto, kot je to predvideno po razpisu za koncesije, so zelo majhne. Zakaj omenjamo murskosoboški primer? Ker po drugi strani koncesije ni uspelo pridobiti zasebniku, ki bi gradil dom v Markovcih, čeprav so po zagotovilu župana Milana Gabrovca imeli izdelano vso potrebno dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem. Projekt je bil pripeljan zelo daleč, a koncesije za domsko varstvo jim kljub temu ni uspelo pridobiti. Na drugi strani vidimo Foto: ČG primer v Murski Soboti, kjer jih najprej čaka urejanje gore dokumentacije, a so koncesijo dobili. Tudi brez gradbenega dovoljenja zbrali dovolj točk Kako je to mogoče, smo vprašali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki je razpisalo koncesije. Povedali so, da je Dom Loka za lokacijo Murska Sobota izpolnjeval vse pogoje javnega razpisa in glede na merila prejel 82 točk. Za podelitev koncesije je sicer bilo treba zbrati najmanj 69 točk. Podrobneje je točkovanje vsakega od prijavljenih projektov opisano v poročilu strokovne komisije, ki ga je MDDSZ objavilo na svoji spletni strani. Kriteriji točkovanja so bili: pokritost potreb, lokacija objekta, kakovost programa, gradbeno ali uporabno dovoljenje in predvidena cena storitve. Čeprav Dom Loka gradbenega, kaj šele uporabnega dovoljenja nima, mu je tudi brez tega pri drugih kriterijih uspelo zbrati zadostno število točk, potrebnih za pridobitev koncesije. Vloga podjetja Team-Ko pa ni bila niti točkovana. „Vloga ni vsebovala projektne dokumentacije, skladne s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev,“ so navedli na MDDSZ. Rok za začetek dejavnosti se lahko podaljša Zanimalo nas je tudi, kaj se zgodi s koncesijo, če Domu Loka v Murski Soboti ne bi uspelo pravočasno zgraditi objektov, pridobiti uporabnega dovoljenja in začeti izva- celovita strategija oblikovanja oskrbnih cen. Te so že zdaj za večino starostnikov previsoke, podražitvam pa ni videti konca. Letošnji marec oskrbovanci in njihovi najbližji z nelagodjem pričakujejo položnice, saj je prav tretji mesec v letu tisti čas, ko se oskrbnine usklajujejo v skladu z višanjem stroškov. Vsesplošna inflacija (pogojena tudi z vojno v Ukrajini) se bo nedvomno odrazila v denarnicah plačnikov oskrbnin. Na socialnem ministrstvu so sicer ocenili, da se bodo tokrat cene povišale v povprečju za 2,4 %, a poročila iz več zavodov kažejo, da bodo nekateri bistveno presegli to napoved. jati dejavnosti. Rok je konec leta 2023. Če gre za dokazano objektivne okoliščine, ki so povzročile zamudo, se rok po pojasnilu ministrstva lahko podaljša. „V primeru, da koncesionar pride v zamudo več kot 90 dni in ne izkaže objektivnih okoliščin, zaradi katerih je zamuda nastala, koncedent (ministrstvo) z odločbo koncesijo odvzame,“ so pojasnili na MDDSZ. Kot je poročal Vestnik, v podjetju Dom Loka računajo, da bi občina Murska Sobota OPPN za njihov dom potrdila do konca leta. Vzporedno bi pripravljali projektno dokumentacijo, tako da bi do gradbenega dovoljenja prišli v začetku naslednjega leta. Gradnjo bi končali v 2023, je napovedal direktor podjetja Alan Perc. Po njegovih besedah pa bi se gradnja zaradi negotovih razmer v gradbeništvu, zlasti nestabilnih dobaviteljskih verig, lahko zamaknila za pol leta. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 8. marca 2022 Središče ob Dravi z Nove podlage za izračun komunalnega prispevka Videm z Izredna seja občinskega sveta Ponekod malenkost dražji, drugod cenejši O denarju za kanalizacijo V občini Središče ob Dravi bodo začeli obračunavati komunalni prispevek po novem odloku, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo so namreč morali posodobiti in uskladiti z veljavno državno zakonodajo. Videmski svetniki so na izredni seji potrdili prve spremembe letošnjega proračuna. Po besedah župana Branka Mariniča so te bolj ali manj tehnične narave. Vsebinski rebalans naj bi sledil po sprejetju zaključnega računa za lani, ko bo moč videti, koliko denarja prenašajo v letošnje leto. Foto: MH Foto: MZ Po besedah župana Jurija Borka je bila glavna usmeritev občine pri pripravi novega odloka, da ta prispevek ostane na približno enaki ravni kot do sedaj. »Težava v naši občini je, da je gradenj malo, in če bo komunalni prispevek višji, bo volje za to še manj. Z novim odlokom smo se želeli čim bolj približati dosedanji ravni, da občanov ne obremenjujemo preveč,« je pojasnil in ob tem povedal, da načrtujejo pravilnik za olajšave, s katerim nameravajo subvencionirati ta prispevek za mlade družine in gospodarstvo. Konkretni izračuni V dokaz, da ne bo prišlo do večje podražitve, so svetnikom pripravili konkretne izračune za različno vrsto objektov, od stanovanjskih hiš do gospodarskih objektov, s primerjavami glede višine dosedanjega in novega komunalnega prispevka. Naj ponazorimo s štirimi konkretnimi primeri: za gradnjo stanovanjske hiše bruto tlorisne površine 156 m² na gradbeni parceli 633 m² je do sedaj znašal prispevek okoli 4.200 evrov, po novem bo 4.380 evrov, za hišo bruto tlorisne površine 247 m² na nekaj več kot 600 m² veliki parceli je bilo treba plačati nekaj več kot 5.920 evrov, odslej dobrih 70 evrov manj. Za 513 m² velik hlev na kakih 2.000 m² parcele je prispevek znašal okoli 8.400 evrov, po novem bo 8.800 evrov, ipd. Komunalni prispevek je odvisen od več dejavnikov, predvsem od velikosti objekta in gradbene površine parcele ter obstoječe in- frastrukture (po novem se vo odmeri komunalnega prispevka ne obračunava več več javna razsvetljava in ekološki otoki, kot doslej). Občina lani zbrala 22.000 evrov Kot še pravijo na občini, so v primerjavi z drugimi občinami glede višine omenjenega prispevka primerljivi. Plačilo je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja in pomeni povrnitev dela stroškov občini za gradnjo infrastrukturo. Gre za namenska sredstva in jih potem vračajo v infrastrukturo. Občina je v lanskem letu iz tega naslova v proračun prejela 22.000 evrov, letos pa načrtujejo nekaj manj, okoli 20.000 evrov. Monika Horvat Župan Marinič je pojasnil, da se za 255.000 evrov znižujejo prihodki, ker se znižuje delež predvidenega sofinanciranja po razpisu ministrstva za okolje za gradnjo kanalizacije Lancova vas. „Gre za tehnični popravek, treba je uskladiti številke v načrtu razvojnih programov (NRP) občinskega proračuna in sklep občinskega sveta posredovati ministrstvu, da bo naša vloga ustrezno obravnavana.“ V nadaljevanju razprave je dodal, da za zdaj še ne vedo, koliko denarja bodo od države prejeli za projekt kanalizacije. „To bo znano, ko dobimo sklep in v nadaljevanju podpišemo pogodbo.“ Svetnik Brane Kolednik je vprašal, ali ne bi bilo možno gradnje kanalizacije Lancova vas peljati s hitrejšim tempom. V skladu z NRP je ta predvidena do leta 2026, kar pomeni, da bo gradbišče odprto naslednja štiri leta. Zanimalo ga je tudi, ali ne bi bilo bolj racionalno vasi Dravskega polja s kanalizacijo povezati na čistilno napravo Apače v sosednji občini Kidričevo. Župan Marinič je dejal, da je o izvedbenem delu projekta (kako dolgo bo trajala gradnja in v kakšnem obsegu) ta hip še preuranjeno govoriti: „Prepričan sem, da bomo gradili tako dolgo, da bomo prišli do konca.“ Povedal je, da se bo kanalizacija Lancova vas priključevala na čistilno napravo na Vidmu, ki so jo posodobili in s tem izboljšali njeno delovanje, a še vedno ne dosega optimalnih rezultatov, kot jih denimo leskovška. „Razmišljamo tudi o novi čistilni napravi, a to je vprašanje za čas, ko bo več znanega.“ Za rebalans proračuna je glasovalo 15 svetnikov, eden (Brane Kolednik) se je glasovanja vzdržal. Na seji so potrdili še cenike za storitve in najemnine. Cene za pokopališke dejavnosti, najem grobov in vežice ostajajo enake kot v lanskem letu. So pa se nekoliko povišali cene gramoza, ki ga lahko občani naročijo za nasutje cest. Praksa je, da se stroški delijo med občino in občane, in sicer en kamion plača občina, drugega občani. „Gramozu in drugim frakcijam so cene zrasle. Menim, da z novo ceno ne pretiravamo,“ je še pojasnil videmski župan. MZ Žetale z Za male čistilne naprave 7.000 evrov Trnovska vas z Kljub zahtevnim časom investicije tečejo Javna kanalizacija (za zdaj) le mrtva črka na papirju Hodili smo po robu, a na srečo ne čez Občina Žetale je v minulem tednu objavila razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na svojem območju. Letos so v proračunu za ta namen rezervirali 7.000 evrov. Na razpis se je mogoče prijaviti do porabe sredstev, vendar najkasneje do konca oktobra. Gradnja kolesarske poti Trnovska vas-Drbetinci, na kateri bo tudi šest novih mostov, teče po načrtih. Še več, projekt bo očitno dokončan pred rokom, ki se izteče šele prihodnje leto. Foto: Mojca Vtič Trnovski svetniki so se še zadnjič sestali v večnamenski dvorani; njihove seje se namreč vračajo v občinsko sejno sobo. Foto: SD Na čistilno napravo pri osnovni šoli so priključene le javne zgradbe in za vzorec gospodinjstev. Za denar lahko zaprosijo le občani Žetal, maksimalna višina subvencije za posamezno malo komu- Subvencije za gradnjo malih čistilnih naprav v letu 2022 Občina Cirkulane Majšperk Makole Podlehnik Videm Zavrč Žetale Znesek 15.000 evrov 50.000 evrov 14.000 evrov 9.600 evrov 15.000 evrov 15.000 evrov 7.000 evrov Vir: proračuni občin nalno čistilno napravo pri zamenjavi obstoječe greznice ali pri novogradnjah pa znaša do 50 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.400 evrov. »Vsako leto smo imeli prijave na razpis, je pa res, da denarja nikoli ni zmanjkalo,« je dodal žetalski župan Anton Butolen. Ob tem ugotavlja, da se na razpis prijavljajo predvsem občani, ki malo komunalno čistilno napravo vgrajujejo zaradi novogradnje. Javnega kanalizacijskega sistema v Žetalah še nimajo. Razpolagajo zgolj s čistilno napravo pri osnovni šoli, na katero so priključeni javni objekti, župnišče in še tri gospo- dinjstva. »V tem trenutku obnavljamo gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacijskega sistema v centru Žetal za 250 enot, ki bi pokril še del kraja Čermožiše. Gre za projekt, ki smo ga v preteklosti že prijavili na razpis, vendar nismo bili uspešni,« je pojasnil Butolen. Optimističen ni niti sedaj. »Verjetno ne bomo izpolnjevali pogojev, saj nas je država izključila iz predvidenih območij za skupne čistilne naprave. A poskusili bomo.« Ocenjena vrednost projekta je nekaj čez 800.000 evrov, občina pa bi morala primakniti polovico. Mojca Vtič Po besedah župana Alojza Benka naj bi 2,4 kilometra dolgo pot čez Pesniško dolino, ki vodi do Drbetincev v sosednji občini Sveti Andraž, zaključili še letos. Kot je znano, je investicija vredna nekaj manj kot 900.000 evrov, 250.000 pa so jih zagotovili v občinskem proračunu. Pogodba o sofinanciranju, gradnja kolesarke poteka v sklopu kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice, je dveletna, Benko pa upa, da bo država občini povrnila svoj delež takoj, ko bo investicija zaključena. »V primeru, da bi se strogo držala določil iz pogod- be in bi drugi del sofinancerskih sredstev prejeli šele prihodnje leto, bi morali ta denar založiti sami, s tem pa bi precej obremenili naš občinski proračun.« Kljub čudnim časom, kot epidemijo imenuje Benko, so investicije tekle dokaj nemoteno, tako upa, da bo tudi v letošnjem letu, ko bodo obnovili nekaj cestnih odsekov v skupni vrednosti slabih 350.000 evrov, začeli gradnjo prizidka h gasilskemu domu v Bišu in s komunalno infrastrukturo opremili bodoče novo stanovanjsko naselje v Trnovski vasi. Letos naj bi se začela tudi nadzidava zdravstvenega doma in energetska sanacija stavbe ter gradnja nove poštne poslovalnice. »Zadnje obdobje, ki gre na srečo h koncu, je bilo zahtevno. Tudi naši občani so umirali zaradi covida, mnogi gotovo po nepotrebnem. Čeprav imamo v občini svojo ambulanto, se mnogi še zmeraj prepozno odpravijo k zdravniku, a tako pač je na podeželju. Zaradi nasprotovanja zapovedanim ukrepom je bilo treba marsikdaj umirjati strasti, hodili smo že tudi zelo po robu, a na srečo nismo šli čez.« SD Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 8. marca 2022 5 Slov. gorice z Trojiški župan se ne strinja s strategijo razvoja ZD Lenart Majšperk z Odgovor na prostorsko stisko vrtca Zdravstveni dom bi selil na ustreznejšo lokacijo Novi oddelki v prenovljeni nekdanji trgovini Po dveh letih od prve širitve lenarškega zdravstvenega doma je na vidiku že nova, ki naj bi se začela še letos, v obeh projektih skupaj pa bi tako zdravstvo pridobilo skoraj 1.000 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. Število najmlajših občanov v Majšperku se je v zadnjih treh letih ponovno povečalo. Tako se je število otrok, starih od enega do pet let, v lanskem letu zvišalo za 11 v primerjavi z letom prej. Glede na novogradnje in zanimanje za nepremičnine na območju Majšperka lahko tovrsten trend pričakujemo tudi v prihodnje. Občina tako že snuje načrte za ureditev dodatnih vrtčevskih prostorov na Bregu (stavba nekdanjega Mercatorja). 400 kvadratnih metrov velik nadzidek na vzhodnem traktu doma iz leta 2019 je stal 600.000 evrov, od tega je tretjino prispevala država preko evropskih sredstev, v nove prostore pa se je naselil novoustanovljeni Center za krepitev zdravja, ki izvaja preventivne programe, tam pa so tudi ginekološke ambulante in ambulante za mladino. Širitve možne le še v višino Ker jim z investicijo ni uspelo pokriti vseh potreb, v domu namreč še vedno primanjkuje prostor za vse zdravstvene dejavnosti, ki jih nudijo tako javni zavod kot najemniki koncesionarji, je zdaj na vrsti nova širitev. Spet je v igri nadzidek, tokrat v zahodnem traktu, kjer bodo povišali obstoječi prizidek in s tem pridobili dodatnih 552 kvadratnih metrov uporabne površine. Vanje bodo iz pritličja preselili tri ambulante družinske medicine, njihove dosedanje prostore pa namenili 24-urnemu neprekinjenemu zdravstvenemu varstvu. V novogradnjo bodo prestavili tudi dispanzer za žene, na njegovo mesto pa nastanili program otroške šolske ambulante. V nadzidku bo dovolj prostora še za dve zobni ordinaciji, mentorsko ordinacijo družinske medicine, referenčno ambulanto, prostor za izolacijo in ambulanto za pljučne bolezni. Vrednost dveletnega projekta, gradnja naj bi se začela letos in zaključila prihodnje leto, znaša nekaj manj kot 1,15 milijona evrov, glavnino denarja pa pričakujejo od države. Če bodo uspeli na razpisu resornega ministrstva, bo to prispevalo 707.000 evrov, lenarška občina slabih 294.000, ZD Lenart pa 149.000 evrov. Otežen dostop do urgence, premalo parkirišč Nad omenjenimi načrti in gašenjem požara zaradi pomanjkanja prostora za pokrivanje potreb zdravstva v regiji oziroma znotraj občin, ki spadajo pod lenarško upravno enoto, pa ni navdušen trojiški župan David Klobasa. Tudi se ne strinja s strategijo razvoja zdravstvenega doma. »Znano je, da smo pred časom pri Trojici izgubili zdravnika, ki je k nam prihajal iz ZD Lenart, in smo se morali na hitro znajdi sami, če smo hoteli za naše občane ohraniti splošno ambulanto. To nam je v kratkem času uspelo, našli smo zasebnika, mu podelili koncesijo, ljudje pa so s storitvijo zadovoljni. Kljub temu glede specialistov še vedno ostajamo vezani na Lenart, ne nazadnje smo tudi soustanovitelji doma, zato nam ni vseeno, kako bo institucija organizirana v prihodnje. Dejstvo je, da je lokacija doma napačna, saj so prostori neposredno obdani z okoliškimi stavbami. Dostopi niso ustrezni, zlasti za urgenco, pacienti nimajo kje parkirati, večje širitve niso možne.« Zato predlaga, da bi vse tri občine soustanoviteljice skupaj Foto: Mojca Vtič Vrtec na Bregu kljub nadzidavi pred slabim desetletjem poka po šivih. Foto: SD Zdravstveni dom Lenart je umeščen v središče mesta, tako da kakšna večja širitev ni več možna. poiskale novo lokacijo; po njegovem bi to morala biti ena najpomembnejših točk naslednjega županskega mandata. »V Lenartu se ustvarja nov prostor, po številu prebivalcev se širimo tudi okoliške občine. Ko sem ga povabil na razgovor, se je z mojo idejo direktor Jožef Kramberger strinjal. Urediti moramo primarno zdravstvo za vse občine, ki spadajo pod ZD Lenart, in to mora biti del strategije, a seveda ne že prihodnje leto, srednjeročno pa gotovo.« Dovolj za potrebe do leta 2030 Lenarški župan Janez Kramberger pa pravi , da stvari niso tako enostavne, postopki so zapleteni, tak projekt bi bilo treba najprej prostorsko urediti. »Skrbimo za zdravstveno varstvo 20.000 ljudi, pod primarno ne spada le splošni zdravnik, tu so zobozdravstvo, ginekologija, pediatrija. Okoliške občine imajo največ prva dva, ostalo koristijo v Lenartu. 16 let sem župan, pa še nisem doživel, da bi kaj prispeva- Foto: SD Janez Kramberger: »Z novim nadzidkom bomo zagotovili potrebe po zdravstvenih storitvah do najmanj leta 2030.« le za zdravstveni dom, ki ni samo naš, ampak njegove storitve koristimo vsi, ki živimo v teh šestih občinah. Idejo trojiškega župana poznam, predlagal nam je tudi nekaj potencialnih lokacij za novi dom, v sedanjega pa bi po njegovem lahko selili vrtec. Dejstvo je, da obstoječa lokacija ni idealna, na njej se širimo, kolikor se da. Upamo, da bomo re- alizirali tudi to zadnjo načrtovano širitev in zanjo dobili denar od države. Menim, da bomo s tem pridobili prostorske kapacitete, ki bodo zadoščale za potrebe lokalnega zdravstva najmanj do leta 2030, potem pa bo treba iskati nove rešitve. Ena od možnosti je ta, da bi iz ZD izločili zobozdravstvo in ga selili kam drugam.« Vsi koristijo, nihče ne prispeva Foto: SD David Klobasa: »Lokacija doma je napačna, zaradi naraščanja števila prebivalcev bi ga morali seliti na ustreznejšo lokacijo.« Apicenter v Sveti Trojici? Predlog o selitvi Zdravstvenega doma Lenart na drugo lokacijo nima nobene povezave z ustanovitvijo medicinske klinike v Sveti Trojici, pojasnjuje župan David Klobasa. »V zadnjem času na to temo kroži veliko govoric in dezinformacij. Res je, da razmišljamo o postavitvi večjega apiterapevtskega centra. Gre za projekt, ki je v nastajanju, zanj se potegujemo štiri občine. Zaenkrat nam dobro kaže, smo namreč eni od favoritov, a česa več o tem še ne želim povedati. Stvari rad obelodanim šele, ko so potrjene.« Ko bo znana finančna konstrukcija novega projekta, bo lenarški župan sklical kolegij šestih občin. »Soustanoviteljici Sveti Jurij in Sveta Trojica sta bili s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem seznanjeni takoj, drugim bom projekt predstavil na kolegiju. Srečanje bo hkrati priložnost, da se končno pogovorimo o sofinanciranju delovanja doma, in sicer glede na število občanov. Zaveze so bile pred leti sicer že dane, a se jih ni nihče držal.« Direktor ZD Lenart Jožef Kramberger je potrdil, da sta s Klobaso govorila o selitvi doma na ustreznejše mesto. »Drži, da je to župan izpostavil na najinem sestanku. Gre za pomembne stvari, ki jih pišemo v vsakem letnem poročilu, o potrebah zdravstvenega doma je razpravljal tudi lenarški občinski svet. S prostorsko stisko se poleg ZD v Lenartu srečujeta še osnovna šola in vrtec in vse to so izzivi, ki jih bomo v prihodnje morali rešiti v prid naših zanamcev.« Senka Dreu Vrtec na Bregu, ki je bil dograjen in energetsko obnovljen pred slabim desetletjem, je kmalu postal pretesen, tako da je ena skupina otrok nastanjenih v osnovni šoli v Majšperku, lani v jeseni pa se je pokazala potreba še po dodatni, osmi skupini. Da malčki ne bi ostali pred vrati vrtca, je občina uredila prostor v poslovni stavbi Breg 12, kjer je bila nekdaj Mercatorjeva trgovina. Glede na pozitiven trend priseljevanja in dejstvo, da so vse vrtčevske skupine polne, na občini načrtujejo še dodatne prostore za najmlajše. Sprva so nameravali kupiti del zemljišča pri vrtčevski stavbi, vendar so zaradi denacionalizacijskih postopkov v povezavi z dvorcem Hamre sklenili, da se raje lotijo prenove poslovne stavbe. »Trenutno poteka priprava dokumentacije. Glede na velikost stavbe bi lahko ta nudila prostor trem skupinam, dolgoročno tudi štirim, če bi se zaradi vpisa bili primorani odpovedati skupnemu prostoru. To pomeni, da bo prostor za malčke, ki bodo želeli obiskovati vrtec, v občini Majšperk zagotovljen,« je pojasnila županja Darinka Fakin. Ob tem ocenjuje, da je lokacija dobra, saj je v neposredni bližini vrtčevskega igrišča, obenem pa je le nekaj metrov oddaljena od matične stavbe. Kot omenjeno, je občina trenutno še v pripravi načrtov obnove in prenove, zato finančna vrednost naložbe še ni znana. Mojca Vtič Podobno kot v številnih drugih vrtcih v Podravju tudi v Majšperku ta mesec poteka vpis predšolskih otrok. »Prostih mest bo okrog 25. Glede na vpise prejšnjih let predvidevamo, da bomo zapolnili vse skupine. Trenutno v vrtcu nimamo nobenega prostega mesta,« je povedala Barbara Vedlin, vodja majšperškega vrtca. Destrnik z Stara občinska stavba prodana Iztržili manj od zahteve svetnikov 400 m2 velike prostore nekdanje občinske stavbe s pripadajočim zemljiščem v Vintarovcih 50 je župan Franc Pukšič v drugo uspel prodati. Foto: SD Kljub temu da so opozicijski svetniki nasprotovali prodaji stare občinske stavbe za maj kot 95.000 evrov, je ta prodana za 20.000 evrov manj, komu, pa Pukšič ne razkriva. Na prvem razpisu, v katerem je bil za najnižjo ponudbeno ceno določen znesek 95.000 evrov, se namreč ni pojavil noben zainteresirani kupec, zato so na Občini Destrnik razpis ponovili. Ceno so znižali za 22.000 evrov, torej je po novem znašala 73.000 evrov, to pa je tudi številka, ki jo je Pukšič pravzaprav pričakoval že ob napovedi prodaje. Kot je znano, je opozicija na neformalnem sestanku z županom za najnižjo ponudbeno ceno pogojevala celo 105.000 evrov, a je na koncu pristala, da se nepremičnina v treh etažah proda za najmanj 95.000 evrov. Takrat so bili tudi jasni, da prodaje za nižjo ceno ne bodo potrdili. Za propadli poskus prve prodaje in ponovni razpis so sicer vedeli, ne pa tudi, ali se je slednjič našel kupec za staro občinsko hišo, zato so na zadnji seji občinskega sveta postavili vprašanje, kako daleč je prodaja. »Vintarovci 50 so prodani,« je bil kratek župan. »Kot veste, smo morali ceno znižati, prijavil se je en sam kupec, s katerim smo nato sklenili pogodbo v višini 75.000 evrov, kar je moje dobra in realna cena.« Kdo je kupec zdaj že bivše občinske nepremičnine, Pukšič ni sam razkril, prav tako te informacije od njega ni terjal nihče od svetnikov. SD Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 6 stran 6 torek z 8. marca 2022 Slovenija, Podravje z Energenti in kmetijske surovine podirajo cenovne rekorde Lani za mineralna gnojila 5.000, letos 15.000 evrov Poslanci so v drugi polovici februarja potrdili zakon, ki predvideva pomoč kmetom zaradi vse višjih cen mineralnih gnojil in pogonskih goriv. A glede na razlike v stroških med lansko in letošnjo kmetijsko sezono se zdi, da gre le za lepo (predvolilno?) gesto. Kot je namreč izračunal poljedelec iz Ložniške doline, bo letos za mineralna gnojila za hektar koruze odštel kar 360 evrov več, pomoč države pa naj bi znašala 105 evrov. Kje so še stroški semena, dela, goriva na eni in morebitna vremenska tveganja na drugi strani! Zaradi visokih cen mineralnih gnojil, ki so že dosegla trikrat ali štirikrat višjo vrednost v primerjavi z lani, morda kdo razmišlja o manjši uporabi gnojil. A tovrstno razmišljanje ima lahko dolgoročno negativne posledice, opozarja Ivan Brodnjak, vodja ptujske izpostave svetovalcev. Brodnjak: »Bojim se za prehransko varnost Slovenije« »Liebigov zakon minimuma pravi, da se pridelek ravna po tistem elementu, ki ga je v tleh najmanj. Če ni hranil v tleh, ni pridelka. Npr. pri ekološki pridelavi je pričakovan pridelek pšenice 1,5 tone na hektar, med tem ko se v okviru intenzivne pridelave pogovarjamo tudi že o desetih tonah. Ob skromnejšem gnojenju in morebitni suši, ki bi še dodatno osiromašila letino, lahko realno pride do prehranske krize, ne še letos, ko so še zaloge, temveč prihodnje leto. Morda sem črnogled, vendar pa je resnično skrajni čas, da se začnemo pogovarjati o prehranski varnosti. Sedanja kriza z oskrbo z mineralnimi gnojili je tudi pokazala, da države EU, med drugimi Italija, najprej poskrbijo za svoje državljane. Tako dušičnega gnojila KAN, ki je nujen pri pridelavi žit, trenutno ne izvaža. Ob tem pa nihče ne omenja odprtega trga Evropske unije – torej argumenta, ki pa pogosto služi kot odgovor kmetom, zakaj slovenska država ne zaščiti slovenskih proizvajalcev in kmetov pred uvozom poceni mesa ter drugih pridelkov iz tujine. Brodnjak sicer predlaga možno rešitev za varčevanje pri mineralnih gnojilih. »Morda se rešitev kaže v še bolj natančni rabi mineralnih gnojil. To pa Foto: Mojca Vtič Morebitna manjša uporaba mineralnih gnojil pomeni nižje pridelke in posledično v višje cene hrane. pomeni, da bi morali kmetje opraviti analize tal, ki bi natančno pokazale, kakšno je stanje elementov v zemlji, kakšen je njen pH, ki močno vpliva na črpanje oz. dostopnost posameznih elementov.« Dejstvo je, da vedno višje cene povečujejo proizvodne stroške na kmetijah, kar se lahko odrazi v nižjih pridelkih zaradi manjše uporabe gnojil in posledično v višjih cenah hrane, dolgoročno pa tudi v opuščanju kmetovanja zaradi vse manjših dohodkov. Oba učinka bi lahko ogrozila prehransko varnost v državi, menijo na kmetijskem ministrstvu. Foto: Profimedia/M24 CCene gnojil jil že ž doslej d l j poskočile k čil za večč kkott 200 odstotkov! d t tk ! Cene mineralnih gnojil so poskočile za več kot 200 %. Medtem ko je bila še lani cena 25-kilogramske vreče uree 9,7 evra, bo letos poljedelec iz Ložniške doline zanjo odštel 27 evrov. Za mineralna gnojila za 18 hektarjev koruze je lani plačal račun v višini nekaj manj kot 3.500 evrov, letos bo ta znesek presegel 10.000 evrov. Dodajanje uree pa je potrebno tako pri setvi kot potem pri dognojevanju. Druga poljščina, ki je v kolobarju s koruzo, je pšenica. »Ta zahteva vsaj dve dognojevanji, če želimo imeti dober pridelek. To skupno pomeni okrog 400 kilogramov KAN-a na hektar. Tudi tukaj so cene šle v nebo. Medtem ko smo lani zanj namenili okrog 1.800 evrov, bomo letos plačali skoraj 5.000 evrov. Pomoč države bo tako več kot dobrodošla, upamo, da bo do nas kmetov prišla čim prej, seveda pa tudi ta pavšal ne bo pokril razlike v ceni,« je dejal Branko Aksentijevič. Ob tem je treba spomniti še na ceno pogonskih goriv. Lani v začetnih mesecih leta smo za liter goriva odšteli nekaj več kot evro, letos v tem času se je cena povsem približala 1,5 evra. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti na trenutno rekordne odkupne cene koruze in pšenice. A kot opozarjajo kmetje, je do nove žetve še daleč, ob tem pa so kmetijska polja na milost in nemilost prepuščena naravi, ki je v preteklih letih tako z močo kot sušo že pokazala svojo moč. Zakon o pavšalni pomoči kmetom že v veljavi Zato so poslancem predlagali sprejetje zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki so ga slednji tudi sprejeli in začne veljati po objavi v Uradnem listu (objava je bila 4. 3. 2022). Šele po tem naj bi vlada v osmih dneh objavila podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila. To naj bi se zgodilo v prvi tretjini marca. Agencija RS za kmetijske trge bo nato kmetom, ki bodo izpolnjeva- »Na trgu gnojil popolnoma nevzdržno in neurejeno stanje« V Slogi, ki ima prodajalne tudi v Podravju, glede mineralnih gnojil pravijo, da niso težava le vse višje cene mineralnih gnojil, temveč tudi dobave, še posebej odkar se je začela rusko-ukrajinska vojna. »Sedaj so začeli dobavitelji špekulirati in določenega gnojila ni možno dobiti, prav tako se cene dnevno spreminjajo. Soočamo se tudi s težavami pri plačilih, saj je treba določeno blago pri nekaterih dobaviteljih plačati vnaprej, četudi se ne ve, ali bo blago dobavljivo. Na trgu je trenutno totalno nevzdržno in neurejeno stanje.« Ob tem še dodajo, da je strah med kmeti, da bodo ostali brez mineralnih gnojil, upravičen. »Res pa je, da smo kmete na takšno nevzdržno stanje opozarjali vsaj že od lanskega leta oktobra, pa niso verjeli, da se lahko to zgodi.« li pogoje, v 30 dneh po uveljavitvi odloka izdala informativno odločbo. Upravičenec, ki bo ocenil, da je izračun nepravilen, ali se z izplačilom ne bo strinjal, bo lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vložil ugovor. Kmetje z neporavnanimi obveznostmi ne dobijo nič! Veljalo naj bi, da bodo do finančnega nadomestila upravičeni le tisti kmetje in podjetja v kmetijski branži, ki so oddali zbirno vlogo v letu 2021 in so bili 23. januarja letos vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki na dan uveljavitve odloka niso v osebnem stečaju ali likvidaciji in imajo poravnane davčne obveznosti. Ob tem Kmetijska zbornica (KGZS) kmete še posebej opozarja na nujnost pravočasnega poplačila davčnih obveznosti in drugih denarnih obveznosti, kot so npr. prispevki iz naslova socialne varnosti. Stanje glede poravnanih zapadlih obveznosti se bo preverjalo na dan uveljavitve posameznega odloka, so še dodali. Mojca Vtič Podlehnik z Haloška Vinarska zadruga pred novim projektom Brez izdatne državne pomoči ne bodo gradili Več kot 30 haloških vinogradnikov je pred šestimi leti združilo moči v Vinarski zadrugi Haloze. Prvi večji skupni projekt je bil nakup mobilne polnilne naprave, sedaj je čas za nove izzive, pravi predsednik zadruge Jožef Šmigoc. »Načrtujemo gradnjo distribucijsko-skladiščnega centra za vina iz Haloz.« Vinogradniki iz Haloz so se v eno organizacijo povezali z željo, da na trgu nastopijo skupaj in si znižajo stroške pridelave grozdja in nato predelave. Vinogradniki, ki obdelujejo več kot 220 ha vinogradov v vinorodnem podokolišu Haloze, so leta 2018 za nekaj več kot 300.000 evrov kupili mobilno polnilno linijo. Sedaj so sklenili, da je čas za nov projekt. »V vzpostavitvi distribucijsko-skladiščnega prostora vidimo priložnost za haloške vinogradnike. Dodatno bomo zmanjšali stroške proizvodnje, po drugi strani pa zaradi lege centra ob avtocesti laž- je dostopali do tržišča,« je pojasnil Šmigoc. V stavbi Vinarske zadruge Haloze naj bi poleg skladiščenja potekala še prodaja vin na drobno, pa tudi za večje kupce, prav tako naj bi bila vzpostavljena gostinska ponudba. Na vprašanje, ali haloški vinogradniki tovrstni center potrebujejo, je Šmigoc nemudoma odvrnil: »Seveda. Ves čas govorim, da ne bi smeli govori o revščini, temveč o bogastvu, ki nas obdaja. Res, da so potrebna vlaganja in odrekanja, vendar se zanašamo na znanje, ki ga imamo, in na lego naših vinogradov, ki jo je tudi stroka prepoznala kot eno najboljših v svetovnem merilu.« In kako daleč je projekt? Najprej je bila na potezi Občina Podlehnik, ki je odkupila zemljišče, izdelala OPPN in je sedaj v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev parcele. Na ramenih zadruge pa je, da pripravi idejno dokumentacijo in nato izvede še gradnjo. Vrednost projekta ni znana, saj Šmigoc pravi, da o ceni investicije še ne more govoriti. »Trenutno smo v fazi projektiranja. Upamo pa na izdatno pomoč države.« A glede na videno idejno zasnovo gre zagotovo za projekt v vrednosti vsaj dva milijona evrov. Minister obljubil podporo – jo bo držal? Projekt so predstavniki občine in zadruge predstavili tudi gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku ob nedavnem obisku Podlehnika. Minister na vprašanje, kako bo država haloškim vinogradnikom pomagala pri izgradnji centra, ni imel pravega odgovora, saj je le naštel podjetniške razpise ter dodal, ki naj jih poskušajo izkoristiti. Toda ob robu obiska je bilo slišati, da zadruga pogojev za kandidiranje na trenutnih razpisih nima ... Haloškim vinogradnikom je bilo vseeno obljubljeno, da bo ministrstvo skušalo Foto: Mojca Vtič Ena od idejnih zasnov skladiščno-distribucijskega centra za vina iz Haloz najti rešitev za sofinanciranje projekta. »Projekt ima mojo podporo,« je dejal tudi minister Počivalšek. Kako močna je ta podpora, bo seveda kaj kmalu jasno. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo torek z 8. marca 2022 stran 7 7 Spodnje Podravje, Slovenija z Poslovanje in načrti Perutnine Ptuj Junija naj bi na Ptuju zagnali svojo čistilno napravo Podravski živilski velikan Perutnina Ptuj je na pragu pomembnih investicij. Te bodo po pojasnilu poslovodstva izpeljali kljub izrednim razmeram v Ukrajini, kjer posluje njihov lastnik. Na Ptuju končno urejajo svojo čistilno napravo za čiščenje odpadnih vod iz klavnice in predelave. Ko bo imela Perutnina zgrajeno svojo čistilno napravo, bo to zmanjšalo obremenitev ptujske centralne čistilne naprave. „Začetek montaže opreme načrtujemo v sredini marca, zagon in testno delovanje pa sta predvidena od 1. junija dalje. Vrednost investicije znaša okoli dva milijona evrov,“ so pojasnili v podjetju. Perutninarji poleg gradnje čistil- ne naprave načrtujejo nadgradnjo klavnice. „Gre za večmilijonsko naložbo, ki ne pomeni samo posodobitve proizvodnih linij in opreme, temveč vključuje tudi celovito prenovo v gradbenem smislu. Smo v fazi projektiranja, investicija je potrjena, prav tako so zanjo zagotovljena potrebna sredstva. V prihodnjem obdobju imamo na Ptuju v načrtu še dve naložbi: posodobitev tovarne krmil in obnovo upravne stavbe na Potrčevi cesti.“ Prodaja nepremičnin Medtem je Perutnina Ptuj prodala nekatere nepremičnine in dejavnosti, ki ne sodijo v jedrni posel proizvodnje in predelave perutnine, med drugim Ptujsko klet, gostilno Ribič in nekdanjo gostilno Beli križ. Lani so v Dražencih porušili 23 farm in spremljajoče objekte, s tem pa pridobili zemljišča, ki imajo zelo dobro strateško pozicijo, saj so tik ob podravski avtocesti. Dokončne odločitve o na- Foto: Perutnina Ptuj Idejna zasnova nadgradnje proizvodnega objekta mesne industrije na Ptuju membnosti teh zemljišč zaenkrat še niso sprejeli. Napovedali možnost dviga plač V vodstvu Perutnine Ptuj pričakujejo, da bo letošnje poslovno leto znova zahtevno. Rast cen je občutna za makro in mikro potrošnike, od gospodarstva do slehernega gospodinjstva. So pa za perutninarje obetavne napovedi o rasti sektorja perutninskega mesa. Ta naj bi v obdobju naslednjega desetletja postal največji v mesnopredelovalni dejavnosti. „Glede na napovedi, da bo perutninski sektor postal največji sektor mesa v naslednjem manj kot desetletju, so perspektive skupine Perutnina Ptuj dobre. V letu 2022 načrtujemo rast proizvodnje in prodaje, intenzivno se osredotočamo na realizacijo zastavljenih strateških investicij, vlagamo v svoje močne in prepoznavne blagovne znamke, razvijamo nove izdelke. Veseli nas, da smo na področju kadrovske Foto: Perutnina Ptuj politike naredili korak naprej v smeri krepitve zadovoljstva Generalni direktor Perutnine Ptuj in motiviranja zaposlenih,“ je dejal direktor Enver Šišić in Enver Šišić napovedal možnost dviga plač. „Potem ko smo se v preteklih nekaj letih osredotočali na vrsto investicij z namenom zviševanja produktivnosti, smo v letošnjem sposobni za plače nameniti več kot štiri milijone evrov več v primerjavi z letom 2021.“ Obsežne investicije na Balkanu Obsežen investicijski ciklus v posodobitev in širitev proizvodnih kapacitet izvajajo tudi na območju držav nekdanje Jugoslavije. V srbski Bački Topoli gradijo farme. Lani so končali gradnjo prvega kompleksa z zmogljivostjo vzreje dva milijona piščancev letno, letos maja pa bodo namenu predali še drugi kompleks farm. V Srbiji, na Hrvaškem in v BiH investirajo še v silose, klavnice, valilnice, proizvodne in druge objekte. Skupina Perutnina Ptuj je v letu 2021 postavila nov mejnik v obsegu proizvodnje in prodaje, je pojasnil generalni direktor Enver Šišić. „Proizvedli in prodali smo več kot 113.000 ton mesa in izdelkov, kar predstavlja 11-odstotno rast. Matično podjetje Perutnina Ptuj je proizvedlo in prodalo blizu 56.000 ton mesa in izdelkov, kar je za sedem odstotkov več v primerjavi z letom poprej. Več kot 60 odstotkov mesa in izdelkov izvozimo. Količinsko gledano največji obseg prodaje na tujih trgih ustvarimo v Avstriji, Makedoniji in Romunij, kjer imamo lastna trgovska podjetja, pa tudi na Kosovem, Hrvaškem in v Švici.“ Podražitve občutijo tudi potrošniki Poslovanje v 2021 je poleg koronakrize zaznamovala občutna rast cen energentov, osnovnih strateških surovin (pšenice, koruze, soje, olj), materialov in storitev. „Če primerjamo odkupne cene žit v času žetve, so se te v letu 2021 v primerjavi z enakim obdobjem predlani zvišale med 40 in 80 odstotki. Tudi cena olja se je na letnem nivoju v povprečju povečala za okoli 50 odstotkov,” je povedal direktor Šišić in dodal, da so dvig stroškov deloma uspeli nadomestiti z dvigom prodajnih cen. „Prav tako dvig stroškov poskušamo čim bolj omejiti z notranjimi optimizacijami in povečanjem učinkovitosti, od produktivnosti do avtomatizacije nekaterih procesov, z investicijami v krčenje proizvodnih stroškov ter v večjo energetsko učinkovitost.” Mojca Zemljarič Ptujska Gora z Družinsko podjetje Svit – Zolar širi proizvodnjo z novimi cilji Gasilska vozila prodajajo na številne tuje trge Na Ptujski Gori deluje eno uspešnejših družinskih podjetij v Sloveniji – Svit Zolar. Njihova primarna dejavnost je izdelava in predelava gasilskih vozil za specialne namene. V 26 letih delovanja so jih izdelali že nekaj manj kot 2.000, kar je res izjemna številka. Iz leta v leto so povečevali tako proizvodne hale kot število zaposlenih. Prav gotovo je več kot zgovoren podatek, da je proizvodnja do konca letošnjega leta razprodana. »Temelj podjetja so motivirani zaposleni« Podjetje je vsa leta uspešno raslo, se razvijalo in skoraj 26 let kasneje nudi varno zaposlitev 21 stalnim in več zunanjim sodelavkam in sodelavcem. Ker imajo vedno več naročil in posledično tudi dela, v tem trenutku iščejo nove zaposlene, predvsem s področja kovinarske stroke. Po besedah Janija Zolarja imajo prednost tisti, ki znajo delati z rokami, so sposobni in jim gasilstvo ni tuje. » V našem podjetju so odnosi na prvem mestu, tako med družinskimi člani kot vsemi zaposlenimi. Skušamo biti čim bolj človeški, spoštljivi, zato delamo samo v eni izmeni, vikendi so prosti. Zavedamo se, da so temelj podjetja sposobni in motivirani zaposleni.« Svoje znanje iz leta v leto nadgrajujejo. Lani so prejeli tudi plaketo občine Majšperk. Foto: Svit - Zolar Podjetje Svit – Zolar danes deluje na okoli 3.000 kvadratnih metrih. Cilji za prihodnjih nekaj let so razširitev proizvodnih kapacitet, povečanje števila zaposlenih in večanje deleža podjetja tako na domačih kot tujih trgih. Zgodovina družinskega podjetja Svit – Zolar se je začela leta 1996 na Ptuju, ko je Ivan Zolar v manjši delavnici začel servisirati gasilska vozila. Pet let kasneje so se preselili na novo lokacijo na Ptujsko Goro in ob domači hiši zgradili prvi manjši objekt. Gradnjo novih hal oz. širitev obstoječih prostorov so končali pred štirimi leti. Danes tako delujejo na 3.000 m2 površine. »V času epidemije smo znova ugotovili, da smo premajhni. Nujno bi namreč potrebovali dodatne prostore za skladiščenje materiala. Prostora ob obstoječih halah je še dovolj, ker pa je trg trenutno še vedno precej nepredvidljiv, moramo biti nekoliko bolj previdni,« je povedal direktor Jani Zolar, ki je vodenje podjetja prevzel pred štirimi leti. Vse pomembnejši sta prilagodljivost in kakovost Velika sredstva vlagajo v tehnološke posodobitve proizvodnje, Foto: EK Jani Zolar, direktor podjetja Svit – Zolar, v proizvodni hali pred časom so uredili novo lakirnico s posebno lakirno komoro, v marcu pa bodo bogatejši še za nov CNC laser za razrez pločevine. »Prizadevamo si, da bi večino faz proizvodnega procesa lahko izvedli sami. To je tudi ena naših prednosti, prav tako pa poskušamo vsaki stranki posebej prisluhniti in upoštevati čim več njenih želja. V teh časih je torej ključna prilagodljivost, pa seveda kvaliteta izdelanih vozil in ne nazadnje tudi primerna cena. Gasilsko vozilo mora tudi po petih letih in več izgledati kot novo, zato dajemo vedno večji poudarek kvaliteti vgrajenih ma- terialov. Pomembno pa je seveda tudi skrbno ravnanje njihovih lastnikov.« Znanje nadgrajujejo iz leta v leto Njihovi naročniki so prostovoljna in poklicna gasilska društva ter zveze tako iz Slovenije kot tujine (Italija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija). V vseh teh državah uporabljajo gasilska vozila, ki so bila v celoti izdelana na Ptujski Gori. V prihodnjih letih si bodo prizadevali še povečati delež na trgu, predvsem v tujini. Ena izmed idej je tudi ta, da bi v eni izmed sosednjih držav odprli podružnico podjetja. V zadnjem času so se v največji meri usmerili samo na rdeči program (gasilska vozila), drugih specialnih projektov je precej manj. Se pa z veseljem lotijo tudi kakega novega izziva, kot je na primer izdelava posebne mobilne prikolice ali mobilne kuhinje. Pred 10 leti so zasnovali posebna komunalna vozila in bili za projekt nagrajeni, vendar njihove izdelave niso nadaljevali. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 8. marca 2022 V središču 8 stran 8 Sp. Podravje, Ormož z Ukrajinka Hanna zagnala humanitarno akcijo za sonarodnjake Bratova družina na varnem, v Ukrajini številni sorodniki »Bivša sodelavka me je klicala, da se skrivajo nekje v Karpatih, 15 žensk z otroki. Moški so jih zapeljali tja, na varno, in odšli nazaj v boj. Ljubezen do moje države in rojakov me je spodbudila, da pričnem z zbiralno akcijo za Ukrajino. Tam so moji prijatelji, sorodniki …,« je povedala v Ormožu živeča Ukrajinka Hanna Sychova, ki je še pred nekaj dnevi trepetala za bratovo družino. Svet te dni pretresajo novice in prizori iz Ukrajine, kjer agresija ruske vojske ne pojenjuje. Razmere z zaskrbljenostjo spremlja tudi 31-letna Hanna, po rodu Ukrajinka, ki se je v Slovenijo preselila pred šestimi leti. Kot je povedala, se je prvi odselil njen oče, prav tako Ukrajinec. »Razsuli so vso državo, z vsemi arhitekturnimi spomeniki, ljudje umirajo ... Jutro začnem tako, da vsem svojim sorodnikom, ki so v zakloniščih, napišem SMS, ali so še živi. Boji so med drugim potekali tudi v mestu Černigov, kjer imam bratranca. Nisem ga slišala že tri dni. Gledam posnetke, fotografije, vsak dan. Ne vem, ali je tam še kdo živ,« je zaskrbljeno pripovedovala Hanna. Kot je povedala, ji je močno odleglo, da je pred dnevi iz Kijeva uspelo pobegniti bratovi družini. Trenutno so v madžarskem begunskem kampu, pot nameravajo nadaljevati v Budimpešto. Po Hanninem prepričanju so imeli veliko sreče, pobegnili so še zadnji trenutek, kajti Rusi uničujejo mostove, prometne povezave. Preostali najožji družinski člani, starša in sestra, kot rečeno, že nekaj let živijo v Sloveniji. Skrbi jo za sorodnike Močno pa jo skrbi za druge sorodnike, prijatelje in znance, ki so ostali v Ukrajini. Upa, da ostanejo živi in zdravi in da se vojna čimprej konča. »Kolegice mi pravijo, da bi že prišle sem, a kaj ko ne želijo pustiti moških. Ti se morajo boriti, ne morejo iz države, razen pod posebnimi pogoji. Poznam tudi nekaj Ukrajincev, ki so živeli tukaj, a sedaj odhajajo v boj, kajti tam so njihovi družinski člani,« je nadaljevala sogovornica. Povedala je, da še zlasti mladi, njeni vrstniki, niso verjeli, da bo dejansko prišlo do vojne. Sedaj ji pripovedujejo o vojnih razmerah. Zatekli so se v zaklonišča, kjer preživljajo dneve. Veliko je tudi selitev znotraj države. Njihov nekdanji sosed ji je sporočil, da so se tamkajšnji moški organizirali in da stražijo celotno naselje, ki je ograjeno. »Iz hiš ne hodijo razen v času kosila, ko se umiri in ne poteka obstreljevanje, pa še to do najbližje trgovine. A kot pravijo, je zelo težko priti do kruha. Trgovine so prazne, hrane zmanjkuje, tudi bencina. Na cestah so blokade. Za razdaljo, ki bi jo v normalnih časih prepeljal v petih urah, sedaj potrebujejo dva dneva. Prav tako poznam znance, ki jim je dan za tem, ko so odšli, bomba uničila hišo.« Velik odziv Hudo ji je za njeno domovino. Iz čistega domoljubja se je skupaj s sestro Alino Grilec odločila pomagati rojakom v Ukrajini in zagnala humanitarno akcijo. V nedeljo je pričela zbirati potrebne materialne dobrine in to je čez noč preraslo v veliko akcijo. Namesto sprva načrtovanega enega kombija so v noči na četrtek proti ukrajinski meji krenili trije polni kombiji. Za zbiralno akcijo si je vzela dopust. Kot pravi, je bil odziv Ormožanov in drugih ljudi iz okolice odličen. V nekaj dneh so zbrali raznorazno materialno pomoč. »Dejansko se je vse začelo tako, da sem se povezala z Ukrajincem, ki dela v Sloveniji, njegov sin pa V Ormožu doslej nameščenih že več beguncev V petek zjutraj so v Ormož prispeli prvi begunci iz Ukrajine. Kot je povedal Nino Milićič, se je potreba po namestitvah pokazala na sredinem sestanku iniciative Prijatelji Ukrajine, ki se ga je udeležil kot predstavnik GPS. Čeprav je bilo sprva rečeno, da bodo prišli šele čez 10 dni, so že dan zatem dobili klic, da se na ukrajinsko-romunski meji nahaja 14 mamic z otroki, ki potrebujejo streho nad glavo. »Občina Ormož z županom se je maksimalno angažirala, aktivirale so se vse občinske službe. V petek in soboto so prispele štiri mamice z devetimi otroki, v nedeljo pa so sprejeli še štiri mamice z otroki . Ker jih v hostel ni bilo mogoče namestiti, smo jih namestili v občinska in druga stanovanja, da so na toplem. V koordinaciji z občinskimi službami in donatorji smo stanovanja opremili z vso potrebno opremo ter dostavili hrano. Uredili smo jim prijavo prebivališča in podali prošnjo za mednarodno zaščito,« je dejal Milićič in dodal, da jih v tem tednu nameravajo premestiti v hostel. Najmlajši otrok je star leto in pol, po večini pa gre za osnovnošolce. Milićič je ob tem še pohvalil izjemno angažiranost, pomoč in empatijo vseh vpletenih, od članov GPS, občine do raznih društev in ustanov, kot so OŠ, gimnazija, PGD Ormož, RK Jeruzalem Ormož, Slovenska policija … Foto: MH Obnovljeno družinsko hišo v Trgovišču je za nastanitev ukrajinskih beguncev ponudilo gorišniško podjetje Sokpro. Pri opremljanju so jim pomagali številni prostovljci, med njimi tudi podjetje Modmed. Podlehnik z V Gruškovju avtocestna policija, a le začasno Ptuj, Barcelona z Zgodbe ljudi, ki jih piše vojna v Ukrajini Avtocestna policija na štajerskih avtocestah Sestri najstnici v Španiji, mama Minuli konec tedna je delo začela specializirana enota avtocestne policije Maribor. Policisti bodo nad prometno varnostjo bdeli na avtocestnih povezavah od Gruškovja do Šentilja in Slovenskih Konjic ter vse do Lendave. Enota začasno deluje v prostorih Postaje mejne policije Gruškovje, kasneje pa se bo preselila v Šentilj. Ukrajincem, ki bežijo pred vojno, so pomoč in zavetje ponudili sorodniki, prijatelji ali znanci iz vse Evrope. Medtem ko je konec tedna prve begunce iz Ukrajine sprejela Slovenija, še ena zgodba o nesebični pomoči ukrajinskim prijateljem prihaja iz španske prestolnice in je povezana s Ptujem. Mladi raziskovalec na univerzi v Barceloni, Ptujčan Aljoša Slameršak, in njegova partnerica, Katalonka Olga Raufell Rifa, sta pomagala pri evakuaciji dveh ukrajinskih deklet. Ko sta prejela njun klic na pomoč, sta brez najmanjšega pomisleka ali oklevanja iz Španije odpotovala na Slovaško, kjer sta ju 19-letna Dasha in 18-letna Vitalina čakali na meji z Ukrajino. Olga, Dasha in Vitalina se poznajo iz otro- štva. Olgina družina je posvojila dečka iz Ukrajine, na počitnicah so vsako leto gostili Dashino in Vitalinino sestro Alo, hkrati so tudi sami obiskovali prijatelje v Ukrajini. Aljoša in Olga sta se nemudoma odzvala Ko sta Dasha in Vitalina, obe študentki, ob napadu poklicali na pomoč, sta Olga in Aljoša organizirala Foto: Policija Specializirana enota avtocestne policije Maribor bo naloge opravljala na zelo pomembnem cestnem vozlišču štirih držav: Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Prva specializirana enota avtocestne policije, ljubljanska, je začela delovati junija lani, in kot pravi generalni direktor Policije Anton Olaj, so rezultati dela že vidni. »Uspešneje posredujemo pri prometnih nesrečah in drugih interventnih dogodkih, učinkoviteje odpravljamo zastoje ter lažje preprečujemo in odkrivamo objestno vožnjo, pa tudi druge kršitve. Že v prvem letu se je pokazalo, da lahko večja prisotnost policije na avtocestah in hitrih cestah izjemno prispeva k prometni varnosti, pa tudi kulturi voznikov.« To naj bi bilo še toliko pomembneje zaradi vse večje obremenjenosti naših avtocest in hitrih cest, še posebej v času turistične sezone. Na Policiji želijo, da bi avtocestne enote izboljšale pretočnost in prometno varnost na nadzorovanih cestah, da bi se zmanjšalo število prometnih nesreč in smrtnih žrtev ter da bi se na avtocestnih počivališčih in črpalkah zmanjšala kriminalna ogroženost. Obeta se nadzor prometa tudi iz zraka V začetku aprila Policija predvideva odprtje še tretje enote, ki bo na območju PU Celje, do konca leta pa še enoti na območju PU Koper in PU Novo mesto. »Tako bomo sistematično pokrivali celotno avtocestno omrežje,« je še dejal generalni direktor policije Anton Olaj. Slovesnosti v Gruškovju se je udeležil tudi notranji minister Aleš Hojs. Čestital je policistom, ki so začeli svoje poslanstvo v mariborski enoti avtocestne policije, »od njih pa se seveda pričakujejo tudi rezultati«. Ministrstvo pri tem zagotavlja opremo in vozila, minister pa je napovedal prihod novega policijskega helikopterja, ki bo v pomoč tudi na slovenskem avtocestnem križu. Mojca Vtič Foto: Reuters/M24 Ko je iz Ukrajine prišla prošnja za pomoč, Aljoša in Olga niti za trenutek nista pomislila, da ne bi pomagala. „Nikoli si ne bi odpustila, če bi se dekletoma kaj zgodilo. Čutila sva moralno obvezo, da pomagava ljudem, ki so se čez noč znašli v veliki stiski. To je še najmanj, kar smo lahko naredili zanju.“ vse, da sta jima pomagala iz države, kjer divja vojna. „Dekleti sta iz Žitomira, mesta, ki je dobro uro vožnje oddaljeno od Kijeva. Kontaktirali sta naju v četrtek, 24. februarja, zgodaj zjutraj, ko se je začela invazija, slišale so se eksplozije. Bili sta zelo prestrašeni, nista vedeli, kaj narediti, ali zapustiti domovino ali ne. To je zelo težka odločitev. Ko je bilo jasno, da se bo agresija nadaljevala in bo zanju varneje, če državo zapustita, sta se odločili. Z Olgo sva jima že pred tem ponudila nastanitev in drugo pomoč. Njuna mama in mlajša brata so ostali v Ukrajini. Mama je starejša, nikoli ni potovala izven svoje države. Dasha in Vitalina sta na hitro zbrali najnujnejšo prtljago in se podali na pot proti slovaški meji. Prevoz je organizirala lokalna cerkev, potovali sta s kombiji, potem pa z javnim prevozom, ki je na zahodu države še deloval, saj okupacija v tistem delu še ni bila tako silovita. Na poti sta bili štiri dni, do meje s slovaško sta prepotovali 700 kilometrov, deset ur sta čakali na meji. Midva sva ju počakala na slovaško-ukrajinski meji, kamor sva pripotovala iz Španije. Logistika najinega potovanja je bila zelo improvizirana, vse se je Štajerski TEDNIK torek z 8. marca 2022 torek, 8. 3. 2022 stran 9 V središču Po državi na različnih lokacijah poteka množično zbiranje materialne in denarne pomoči državljanom Ukrajine. Pridružile so se tudi humanitarne organizacije, podjetja in prostovoljci v Sp. Podravju. Občina Ormož in tamkajšnje območno združenje RK Slovenije na sedežu RK zbirata prispevke vsak delovnik med 8. in 15. uro ter v soboto, 12. marca, med 8. in 11. uro. Zbirajo hrano (zaprto in z rokom uporabe vsaj pol leta), higienske pripomočke, komplete prve pomoči, gasilsko reševalno opremo (cevi, električne agregate, črpalke) in osebno reševalno opremo (gasilske čelade, rokavice, škornje), ki naj bo varna in nepoškodovana. Oblačil, obutev in posteljnine za zdaj ne bodo zbirali. Zbiranje humanitarne pomoči (topla oblačila, živila, odeje, zdravila …) so organizirali v Unterhundu, akciji se je pridružil Mladinski center Ormož. Na Območnem združenju RK Ptuj ne zbirajo materialnih dobrin, temveč ljudi nagovarjajo predvsem k finančni pomoči. »Načeloma je takšno skupno izhodišče za vsa območna združenja RK,« je povedala sekretarka Marjana Cafuta in pojasnila, da se na ta način zbrani denar nameni direktno za pomoč oz. nakup hrane in drugih stvari v bližnjih trgovinah prizadetemu prebivalstvu ter se tako ne troši za prevoze. »Naša prioritetna naloga bo, da bomo združevali družine. Mi bomo tako v prvi vrsti, ko bodo ljudje prišli,« je dodala. Bodo pa prostovoljci priskočili na pomoč pri pripravi paketov pomoči v Kidričevem, kjer načrtujejo zbiranje materialne pomoči skupaj župnijskimi Karitasi, KO RK in štabom Civilne zaščite. Pomoč zbira tudi Perutnina Ptuj na naslovu Potrčeva 10 (vsak delavnik med 8. in 15. uro). Občina Sveti Tomaž je konec tedna vsa gospodinjstva pozvala k darovanju finančnih sredstev na račune humanitarnih organizacij in jih zaprosila, da sporočijo, ali morebiti razpolagajo s prostimi nastanitvenimi kapacitetami za begunce. Kdor želi pomagati prizadetim v Ukrajini z denarjem, lahko v akciji Rdečega križa – pomoč Ukrajini denar nakaže na TRR SI56 0310 0111 1122 296. Sklic je SI00 96889, koda namena pa CHAR. Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevajo tudi s poslanim SMS-sporočilom na 1919 z besedo BEGUNCEM, s čimer darujejo en evro, ali BEGUNCEM5 (5 evrov). Tudi Karitas ima odprt TRR račun: TRR Slovenske karitas SI56 0214 0001 5556 761, s sklicem SI00 870 in namenom Pomoč Ukrajini. Prispevek v višini pet evrov pa je mogoče posredovati tudi s poslanim SMS-sporočilom KARITAS5 na 1919. Foto: osebni arhiv Akcija, ki jo je začela Ukrajinka Hanna Sychova iz Ormoža skupaj s sestro, je čez noč prerasla v veliko. V zgolj treh dneh so zbrali materialnih dobrin za tri kombije, ki so krenili na pot proti Ukrajini. bojne jopiče, pa nujne higienske in medicinske pripomočke, opremo za prvo pomoč, svetilke itd.,« je naštevala Hanna in nam še povedala, da je bilo precej težav glede dostave te pomoči. Kombiji so namreč lahko prispeli do ukrajinske meje, ne pa je tudi prestopili, razen enega, ki ga je vozil Ukrajinec 9 Pomagate lahko tudi vi in prijatelji je ostal v Ukrajini in se pridružil vojski. Ta gospod je želel pomagati z zbiranjem zaščitne opreme, kot so čelade, škornji itd., kajti te primanjkuje. Tako smo pričeli akcijo. Zbirali smo predvsem plenice, otroško hrano, konzervirano hrano, pa zaščitno opremo, kot so jakne, hlače, gojzarji, tudi nepre- COLOR CMYK in se je vrnil v domovino bojevat. Pomoč preostalih dveh kombijev so prevzeli prevozniki iz ukrajinske strani; to so lahko le ženske ali moški, stari nad 60 let. »Treba bi bilo narediti humanitarni koridor, da ne bi bilo takih težav glede dostave pomoči,« je še razmišljala skupaj z možem Iztokom. Podjetje Sokpro ponudilo hišo za nastanitev beguncev Pomoč bo v nadaljevanju zbirala sprotno, v skladu z dejanskimi potrebami, za begunce, ki bodo prispeli v Slovenijo. Pogovarjala se je tudi o možnostih nastavitve, kamor bi jih lahko namestili. Obnovljeno družinsko hišo v Trgovišču je za nastanitev ponudilo gorišniško podjetje, kjer je Hanna zaposlena kot arhitektka. »Ko je nekdo v stiski, sploh ni vprašanje, da ne bi pomagali. Ko sem gledal sodelavko, v kakšnem strahu je, kako spremlja to vojno stanje, smo rekli, da bomo pomagali, kolikor lahko. Za prevoz pomoči smo ponudili kombi, ki je bil ravno takrat na razpolago. Kot možnost nastanitve pa nudimo hišo; gre za mojo domačijo, ki je obnovljena in je v tem trenutku prosta. V njej je prostor za nastanitev okoli 20 oseb. Devet postelj je že bilo tam, potem smo z akcijo zbrali še dodatna ležišča. Pričakujem, da bodo ljudje prišli v naslednjih dneh,« je povedal Silvo Sok iz podjetja Sokpro, ki upa, da bodo s to potezo navdihnili še koga. O morebitnih prihodnjih zbiranjih bodo obveščali na Facebook strani. Monika Horvat Mladi večinoma zapuščajo državo in mlajša brata ostali doma Kako Dasha in Vitalina, dekleti iz 3.000 kilometrov oddaljene Španije, spremljata dogajanje v domovini? „Ves čas sta na telefonu, neprestano spremljata, kaj se dogaja doma. Mi ju s temi vprašanji posebej ne obremenjujemo, ne želimo ju dodatno travmatizirati. Vprašamo, kako so mama, prijatelji … Večina njunih prijateljev je šla iz države, razen fantov, ki so mobilizirani v vojsko. Dekleta so večinoma zapustila državo, šla k prijateljem ali so nastanjena v begunskih centrih. O tem se res ne pogovarjamo veliko, ker imata tako ali tako to vedno v mislih, prebirata medije, družbena omrežja, si dopisujeta s prijatelji … Ker govorita ukrajinsko in zgolj osnovno angleščino, se pogovarjamo s pomočjo Googlovega prevajalnika. Situacija je, kakršna je: vojna, napadi, bombardiranje, ljudje zapuščajo državo,“ je pojasnil Aljoša Slameršak. Foto: Guillem Rico, El 9 NOU Od leve: Aljoša, Dasha, Vitalina, Olga, Kiri in Finna Klic na pomoč prvi dan vojne, ob petih zjutraj „Olga, pozdravljena. Pri nas je izredna situacija. Odrasli nam govorijo, naj spakiramo in si poiščemo zavetje. Ura je pet zjutraj, blizu mesta smo slišali eksplozije, napadena so bila letališča in druga območja po državi. Strašno … Molimo.“ dogajalo iz minute v minuto, iz ure v uro. Nisva šla z avtomobilom, ker je pot predolga (2.600 km), trajala bi več dni in bi bila preveč naporna, še zlasti za dekleti, ki sta bili že pred tem štiri dni na cesti. Poiskala sva prvo možno neposredno letalsko povezavo Barcelona–Dunaj. Na Dunaju sva en dan ostala pri prijatelju, najela avtomobil, do ukra- jinske meje sva potovala šest ur. Z Dasho in Vitalino se nismo takoj našli, saj so ju odložili na drugi lokaciji, kot je bilo predvideno. Malo smo se lovili, a konec dober, vse dobro. Potovanje nazaj v Španijo je potekalo popolnoma umirjeno, brez težav, najprej z avtomobilom do Dunaja, nato z letalom v Barcelono,“ je povedal Aljoša. Dashi in Vitalini lahko pomagate z donacijo Dodal je, da sta dekleti nastanjeni pri Olginih starših, kako bo naprej, bodo videli. „Želita si, da bi se v domovino lahko vrnili čim prej. Upamo, da se bo situacija v nekaj tednih izboljšala. V Španiji za zdaj bivata kot turistki, dokler ne dobita statusa beguncev in s tem priznanih pravic do storitev javnih ustanov, šolstva, socialnega varstva … Za zdaj smo jima priskrbeli varen začasni dom, kaj bo v prihodnje, je nemogoče napovedati. Želimo jima zagotoviti psihosocialno pomoč, delamo na tem, da vzpostavimo dober odnos, da se dekleti privadi- ta na novo okolje, na naju in Olgino družino. Želimo ju povezati s tukaj živečimi Ukrajinci. Če se vojna konča, se bosta vrnili, kar bi bilo seveda najboljše. Če to ne bo možno, jima bomo pomagali, da se postopoma vključita v katalonsko okolje in da bosta študij lahko nadaljevali v Španiji, seveda če bosta sami želeli. Da jima bomo lahko čim bolj pomagali, smo zagnali donatorsko akcijo – Go GetFunding kampanjo (https:// gogetfunding.com/ajuda-a-la-dasha-i-a-la-vitalina). Nad odzivom v Sloveniji in Kataloniji smo res pozitivno presenečeni in se vsem donatorjem zahvaljujemo. Ves zbrani denar bomo predali dekletoma.“ Mojca Zemljarič Foto: Olga Raufell Rifa Dasha in Vitalina neprestano spremljata, kaj se dogaja v domovini. Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Kultura 10     a  ‚‡Ēƒ‚Œ‡‰’“ˆ Ž‡‚“ø‡’ƒ‘ƒ‡Œ˜Œ‹‡‚ø‡”‡’ƒ BENETKE 0(1‡', ,10‡1,ĭ1 VERONO stran 10 torek z 8. marca 2022 Ptuj z 125 let Mestnega kina Ptuj Za še več filmskih doživetij na novih prizoriščih Najstarejši še aktivni kino v Sloveniji, ptujski, letos praznuje svojo 125-letnico. Prva kino predstava je bila na Ptuju že 3. marca 1897. Od leta 2008 je Mestni kino v upravljanju Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Ob jubileju je postal bogatejši za drugo kinodvorano, ki ima 30 osnovnih sedežev. Po potrebi pa jih lahko dodajajo še 20. 2 DNI ODHOD – 9. april 2022 Ogledali si bomo mesto VERONA polno ƒŒƒ‘Œ§Œ‡†ŽŠ§č€§“‚”Š‡€‹Julijin balkon ‡Œ’‰‘Ž˜ŒŠ‡ރ‹Œ’‡§ŒŽŠ’‹ƒ‘’ĐŽƒ†‚‡Š‡ se bomo mimo ‹ §ŒƒƒŒƒ’ €ƒč‰ˆƒ‘ƒ ˆƒŒƒ‰§˜Ž‘’‡Š‡‹‘‰‡„“‹č‘Ž˜ŒŠ‡ø‡”ŠˆƒŒˆƒ ‚‹§‡Œ”č’ƒ‘‡ Šƒ‚Š‡’“‚‡˜Œ‡‹‡”’‚Œˆ” ‘’ƒŠ”ƒ†‡Đ Š‚ˆ‡‘ƒ€‹ŽŽƒŠˆŠ‡‚‘ č ‰”ƒ ’ Đ Šƒ‚Š‡‘‡€‹€˜‡Š‡‰‘”Đ ‰čøƒ”ŽŠ§č‘’”˜‚‡†Šˆˆƒ”č‘’ŠŽ ˜“č˜”Œ‡‰ĐĐĐŽƒ†‚‡Š‡‘ƒ€‹‚€Š‡øŒˆƒ  ‹‘’“‡Š’‡Œ‘ƒŒ’Žƒ‚Š‡€ƒŒƒÞ‰ƒ‹“””ƒø“č ‰ˆƒŒ‘Ž‡”Š§Œƒ‡˜Šø€ƒ‡Œ‰”Œƒ‰”€‡ˆč‚ ‘ƒ˜“‘’”‡‹Đ CENA IZLETA 155 € Foto: ČG Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj Novo kinodvorana je velika pridobitev, ki bo omogočila, da bo filmski program lahko še pestrejši in bogatejši. V terminih, ki so najugodnejši za obisk kina, bodo lahko sočasno predvajali filme v dveh dvoranah. S tem pa bodo zadovoljili različne okuse filmskega občinstva in prikazali več raznolikih filmov. Gre za manjšo kinodvorano s posebnim ambientom, ki je primernejša za klubske, intimnejše dogodke. Ob filmskem programu bodo lahko v njej potekali še kakšni drugi dogodki, tudi delavnice. Dvorano bo mogoče najeti za ogled filma za zaključene družbe, tudi za rojstne dneve, po čemer je že sedaj veliko povpraševanje. „Največja in najpomembnejša pridobitev pa je mobilna oprema nove kinodvorane. Pomeni, da jo bomo lahko prenesli na različna prizorišča, da bomo poleti lahko imeli poletni kino na različnih lokacijah. Lahko bomo gostovali tudi v šolah, domovih upokojencev in drugje. Odpira številne nove priložnosti;“ je povedala vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič. Največji delež naložbe je odpadel na mobilno kino opremo, za katero jim je sredstva uspelo pridobiti na evropskem razpisu Kinematografi kot inovativna kulturna središča v lokalnih skupnostih. Pri obnovi prostora, ki je bil doslej prazen, brez infrastrukture in in- Prevladujejo filmi t. i. Art programa V koronskem obdobju so se navade gledalcev spremenile. V Mestnem kinu Ptuj so se jim poskušali v največji meri prilagoditi. V tem času so razvili svojo spletno platformo za gledanje filmov na zahtevo. Veseli so, da so težki časi za njimi, po sprostitvi ukrepov se obisk znova povečuje. Leta 2019, zadnje leto pred korono, so imeli 663 projekcij 199 različnih filmov, ki si jih je ogledalo 25.064 gledalcev. Več kot tisoč ljudi pa je obiskalo nefilmske dogodke, ki so jih gostili. To so številke, ki jih v prihodnjih letih želijo preseči. Velik izziv bo tudi obnova sedežev v stari dvorani. V okviru svojega javnega poslanstva Mestni kino Ptuj kot član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas gradi filmsko kulturo in se ukvarja s filmsko vzgojo različnih skupin občinstva. Okrog 70 odstotkov njegovega programa je t. i. Art program glede na definicijo Ministrstva za kulturo, preostalih 30 odstotkov pa predstavljajo komercialne uspešnice, ki jih kot edini kino v mestu želijo uvrstiti na spored. stalacij, pa je s sredstvi pomagala MO Ptuj. „Prizadevamo si, da bi bil Mestni kino Ptuj eno od kulturnih in družabnih središč Ptuja, ki ne prikazuje samo filmov, ampak ponuja tudi številne filmske dogodke, namenjene različnim skupinam občinstva, od družin z otroki, mamic z dojenčki do upokojencev. V mesto prinašamo filmske avtorje, gostimo različne pogovore s filmskimi ustvarjalci, pa tudi s kakšnimi drugimi zanimivimi osebami. Še posebej pa v okviru delavnic delamo z mladimi, ker je upravi-  * ďƒ”˜˜“‚€Œ‡‹’“‡‘’‡§Œ‡‹”’€“‘‹čŒ‘’Œ‡’ƒ””‚”Ž‘’ƒŠˆŒ‡†‘€†” †’ƒŠ“ĭĭĭčň–ŽŠŽƒŒ˜‡Œč˜“ŒŒˆƒ Šƒ‚ƒŽŽ ‹“蔑’ŽŒ’‰‘‡Œ”øŒˆ˜Š‚ˆč”‚ƒŒˆƒ‡Œ  Œ‡˜‡ˆ‡˜Šƒ’ЍŽŠ§‡ŠŽøƒŠˆ‡ďƒŒŽ‘’ƒŠˆŒ‘€ʼnŌľč”‘’ŽŒ‡ŒƒŽøƒŠˆ‡ €”ƒ˜Œ‚ŽŠ§‡ŠŒ‡˜Šƒ’“ďŒ”’“‡‘’‡§ŒŠ‰ŠŒĒ‹ƒ‘’ŒŽ‡‘’ˆ€‡ŒŽ‡”‘’Ž“”ƒŒƒ’‰ƒ ŽŠÞŒ‡Ž ˆ‡‘‘ƒ‘’”Œ‡‚ƒŠŽ ‹ē ‰Š‡§‡’ƒŒŽ‘Š”ŠŒ‡Œ§ƒ‰ŇʼnŎŋŐŊʼnŏʼn詍‹Þ‰”“Š‡ŌŒ’“ˆ“ ‡Œ‘‡˜ ’”‡’ƒ‘”ˆ‘ƒ‚ƒøĐ Foto: Črtomir Goznik Ob 125-letnici so odprli drugo kinodvorano s 30 oz. 50 sedeži. telj Mestnega kina Ptuj Mladinski center CID Ptuj. Zelo veliko sodelujemo tudi s šolami,“ je pomen Mestnega kina Ptuj za kulturo tega okolja predstavila Nina Milošič. 125-letnico Mestnega kina kot enega najstarejših še aktivnih filmskih prizorišč na svetu dojemajo kot mestno dragocenost, ki jo je treba še naprej negovati, ohranjati in razvijati za bodoče rodove. Mestni kino Ptuj je z enim rednim delovnim mestom kadrovsko močno podhranjena kulturna ustanova, četudi ima dolgo tradicijo in častitljivo obletnico delovanja. Malo starejši je le muzej, ki bo prihodnje leto slavil 130-letnico, najstarejša pa je mestna godba, ki je stara že 167 let. Glede na obseg programov, ki jih izvaja Mesti kino in ki so se v zadnjih letih zelo povečali, je to veliko premalo. Kinooperater je zunanji sodelavec, blagajna pa dela z dvema študentkama. Želja vseh, ki se trudijo za kvaliteten program Mestnega kina je, da vsi, ki ga obiskujejo, film doživijo na najboljši možen način. Julija in avgusta bodo redni filmski spored tako kot že lani poskušali preseliti na dvorišče za kinom, filmske predstave pa prenesti tudi še na kakšno novo prizorišče, ob tem pa poskrbeti še za kakšno novost. MG Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Podravje torek z 8. marca 2022 stran 11 11 Destrnik z Manever z dopisno sejo se Pukšiču očitno ni izšel Še en NE za levanjsko krožišče Odkar so se politične karte na Destrniku obrnile v prid opozicije, ki ima v občinskem svetu glas več, ima župan Franc Pukšič vse več težav pri dotlej suverenem vladanju. Potrjevanje njegovih načrtov tako že nekaj mesecev ni več samoumevno, kot kaže, pa se je na Destrniku že začel tudi predvolilni boj, saj obe strani intenzivno snubita svetnike z nasprotnega pola. To se je zgovorno pokazalo na zadnji seji v Volkmerjevem domu kulture, kjer si je s predlogom za gradnjo krožišča v središču izrazito kmetijskih Levanjcev pridobil dva opozicijska svetnika iz vrst SDS: Elizabeto Fras in Antona Žampo. A je hkrati s tem zmagoslavjem občutil tudi grenkobo politične (ne)zvestobe, saj mu je podporo odreklo nekaj tradicionalno »njegovih« svetnikov, med njimi tudi njegova dolgo časa desna roka Robert Simonič, ki ga je »izdaja« stala celo podžupanskega stolčka. Dejstvo je, da je bilo na zadnjih sejah občinskega sveta vse pogosteje čutiti nelagodje tudi med županovimi svetniki, ki niso več s tako lahkoto kot prej dvigovali rok za Pukšičeve projekte. Začeli so postavljati vprašanja, a do resničnega upora je prišlo šele pri omenjenem krožišču. Prerazporeditev da, a le, če je smotrna Toda svetniki pravzaprav niso proti gradnji krožišča v prometno zelo obremenjenih Levanjcih. Strinjajo se, da je treba tam, kakor tudi marsikje drugje po občini, promet umiriti, a se ob tem sprašujejo, ali je edina primerna rešitev prav najdražja investicija, kar gradnja krožišča vsekakor je. Glavni razlog za to, da županovega predloga in investicijske dokumentacije niso podprli, pa je ta, da so proti kakršnemukoli dodatnemu zadolževanju, ki bi bilo potrebno za realizacijo projekta, so pa dopustili možnost prerazporeditve sredstev znotraj obstoječega proračuna. Ker je občina Destrnik s 600 evri na prebivalca četrta najbolj zadolžena občina v Spodnjem Podravju, so se namreč že pred časom dogovorili, da se v zadnjem letu mandata ne bodo še bolj zakreditirali. In prav to izjavo, da podpirajo prerazporeditev denarja znotraj proračunskih postavk, je Puk- šič kot star politični maček takoj spretno izkoristil in sklical dopisno sejo, na kateri je predlagal prerazporeditev. »Na pobudo vaščanov iz Levanjcev smo pristopili k reševanju umiritve prometa na lokalni cesti Svetinci–Zg. Velovlek z izgradnjo krožišča. V proračunu za leto 2022 je že bila umeščena proračunska postavka v višini 51.369 evrov, kar je premalo za izgradnjo krožišča, saj projektantska ocena znaša 174.894 evrov. Torej nam manjka 123.525 evrov, zato predlagam prerazporeditev znotraj obstoječega proračuna za leto 2022.« Sejo bojkotiralo osem svetnikov? Branko Horvat je prepričan, da se o takšnih predlogih ne odloča na dopisni seji. »Nanjo namreč sodijo teme, ki so sicer nujne, a manjšega pomena za delovanje občine, to pa zdaj ni primer, saj vendarle govorimo o visokih zneskih. V bistvu gre za rebalans proračuna, ki se prav tako ne sprejema brez Foto: SD V Levanjcih prometa najbrž še dolgo ne bodo umirjali s pomočjo krožišča. razprave. Res je sicer, da smo dopustili možnost podpore prerazporeditvi sredstev, a le, če bi ta bila smotrna. Zdaj pa je župan denar za krožišče vzel pri tistih postavkah, za katere je vedel, da nam ne bodo ustrezale. Mislim, da se večina občinskega sveta s takim predlogom ne strinja, zanesljivo pa ne ne morem vedeti, kako je kdo glasoval, saj gre za dopisno sejo,« je dejal Horvat, ki se seje ni udeležil, torej tudi ni oddal svojega glasu. In kje bi Pukšič vzel, da bi zagotovil manjkajoča sredstva za levanjsko krožišče? Dobrih 73.000 evrov, ki so rezervirani za nakup štirih pisarn v občinski stavbi, ki naj bi jih Občina odkupila od podjetnika Alda Ina Ilešiča, 25.000 evrov s postavke za kanalizacijo v Placarju, ki si jo je izboril Branko Goričan, še 25.000 evrov pa bi vzel s kupčka, namenjenega nakupu občinskega mini bagerja. Kako so svetniki glasovali, nam na Občini niso povedali, saj Pukšič žal že nekaj časa ne daje izjav za naš časopis, smo pa iz neuradnih, a zanesljivih virov izvedeli, da edina točka dopisne seje ni bila sprejeta, saj naj se je ne bi udeležilo kar osem od enajstih svetnikov – štirje opozicijski in štirje iz (nekdanjih) županovih vrst. Senka Dreu Starše z Svetniki podprli rušitev Dnevnega centra aktivnosti Loka Kljub pomislekom bodo gradili na isti lokaciji Po skoraj letu dni so starški svetniki določili nadaljnjo usodo Dnevnega centra aktivnosti (DCA) Loka. Obstoječi objekt bodo še letos porušili, nato pa na isti lokaciji zgradili novega, najverjetneje lesenega. Župan Stanislav Greifoner je sicer na zadnji seji občinskega sveta priznal, da se je sam nekoliko bolj nagibal k iskanju nove lokacije, vendar je prevladalo večinsko mnenje uporabnikov. Predstavniki KS Loka-Rošnja in posameznih društev so namreč v veliki večini zagovarjali pripravo idejne zasnove postavitve novega objekta z zunanjo ureditvijo na isti lokaciji (nekaj metrov za avtobusnim postajališčem ob glavni cesti). Temu so soglasno sledili tudi svetniki in svetnice. Še pred časom so bila njihova mnenja glede najustreznejše rešitve za DCA Loka deljena – nekateri so se namreč zavzemali za sanacijo obstoječega objekta. »Zares bi bilo neumno, da bi precejšnja sredstva Bi lahko gramoznica ogrozila novogradnjo? V razpravi so nekateri svetniki izrazili nekaj pomislekov predvsem v povezavi s stabilnostjo terena. Objekt DCA Loka je namreč bil zgrajen le nekaj metrov stran od gramoznice, zato v tem trenutku nihče natančno ne ve, kako trdno je sploh zemljišče, kjer naj bi se gradila nova stavba. Na to je ponovno opozoril svetnik Cveto Završki in župana seznanil, da je novi objekt sedaj v celoti umeščen na območje bivše gramoznice, kar bi lahko bila velika težava, ne nazadnje bi se lahko zaradi tega naložba nepričakovano podražila. Po njegovem mnenju bi morali stavbo umestiti čim bližje cesti, tam naj bi bila podlaga dovolj stabilna. Da bo treba pred začetkom investicije podrobno pregledati sam teren, je izpostavil tudi svetnik Miran Čuš: »Paziti moramo, da nam stroški ne bodo šli v nebo.« Župan Greifoner je obema pritrdil in hkrati zagotovil, da bodo pred gradnjo opravili vse potrebne meritve glede stabilnosti območja: »Zavedati se moramo, da prav noben izvajalec ne bo gradil objekta, katerega statičnost je vprašljiva. Objekt bomo zato umestili tja, kjer bo Foto: Občina Starše zanj najustrezneje oz. najvarneje.« Idejna zasnova objekta DCA Loka Foto: EK Obstoječo stavbo DCA Loka bodo še letos porušili. namenili za obnovo stavbe v tako slabem stanju. Menim, da lahko za skoraj isti denar zgradimo nov, veliko kvalitetnejši objekt. Naš predlog torej je, da v skladu z odločbo gradbenega inšpektorja to stavbo porušimo, zraven pa zgradimo nov objekt, najverjetneje na plavajoči plošči,« je pojasnil župan Greifoner. Leseni objekt s pomočjo sredstev EKO sklada V letošnjem proračunu so za pripravo elaborata za rušenje, rušitev in pripravo projekta že rezervirali okoli 40.000 evrov. Gradnja novega objekta na isti lokaciji je ocenjena na 570.000 evrov, kar je za okoli 80.000 evrov več od sanacije obstoječe stavbe. Občina bo poskušala za izvedbo projekta pridobiti nepovratna sredstva, zato se bodo prijavili na razpis EKO sklada. Prav tako nameravajo organizirati srečanje izbranega projektanta in predstavnikov društev, ki bodo objekt uporabljali. Ti bodo lahko povedali, kakšen objekt si sploh želijo in kako velike prostore potrebujejo za izvajanje svoje dejavnosti. Projektant je sicer že v idejni zasnovi predvidel družabni prostor, namenjen različnim aktivnostim posameznih društev, z manjšim kegljiščem, sejno sobo, skladiščem in sanitarijami. Zunanja ureditev zajema parkirišča ter prireditveni prostor z odrom, kegljiščem in manjšo lopo za spravilo rekvizitov. Sicer je bilo slišati nekaj pomislekov okrog dejstva, da bi lahko neposredna bližina gramoznice oz. morebitna nestabilnost terena ogrozila gradnjo novega objekta. A je župan dvome razblinil. Svetnica Zdenka Gornik je bila zadovoljna z idejno zasnovo: »Upam samo, da nas ne čakajo prevelike težave oz. stroški.« Svetnik Miran Zorin je ob tem izpostavil, da so prav gotovo vsi strahovi odveč: »Idejni načrt je dober. Če se bo ugotovilo, da teren ni primeren, pa se bo to konstrukcijsko že nekako uredilo.« Ker gre za enostaven objekt, župan Greifoner astronomskih finančnih vložkov ne pričakuje. Kljub pomislekom, da je v občini že sedaj preveč društvenih prostorov, je mnenja, da starejši potrebujejo svoj kraj za druženje. V občini Starše je namreč že več kot 20 odstotkov občanov starejših od 70 let. Prav zato se ne bojijo, da bi ti prostori v bodoče samevali. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Na sceni 12 stran 12 torek z 8. marca 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Bojana Kudra Narodno-zabavna glasba naj prihaja iz duše Ansambel Bojana Kudra je štiričlanska zasedba, ki prihaja iz Zasavja – iz Trbovelj oziroma njihove okolice. Na narodno-zabavni sceni so od leta 2000, saj so prvič nastopili 18. decembra 1999 v gostišču Kum v Zagorju. Ustanovili so ga: Bojan Kuder (vodja ansambla, harmonikar, vokalist), Štefan Štrovs (kitarist, vokalist), Franci Kreže (bas kitarist, klaviaturist, vokalist) in Irena Kreže (glavna vokalistka). Že pred ustanovitvijo ansambla so občasno skupaj igrali na različnih dogodkih. Pevka, basist in kitarist so bili člani kvintetovske zasedbe, Bojan Kuder je pred tem že imel trio, kar sedem let pa ansambel z brati Dobrovnik, s katerimi sodeluje še danes. S harmoniko je povezanih več generacij družine Kuder. Glasba je tudi sicer srce njihove družine. V več kot dvajsetih letih delovanja ansambla je prišlo le do ene menjave: dolgoletnega kitarista in pevca Štefana Štrovsa je pred šestimi leti zamenjal Andrej Zupančič iz Zagorja, ki prav tako poje. Gre za ljubiteljski ansambel, ki ob narodno-zabavni igra tudi zabavno glasbo. Zadovoljni so, da so si ustvarili širok krog zvestega občinstva, za katerega pogosto igrajo na različnih slavjih, poro- kah, obletnicah, družinskih srečanjih, veselicah. Poznajo jih tudi v tujini. Bojan Kuder je bil tudi športnik – igral je za rokometni klub Krim. Kot športniku so mu bili njegovi glasbeniki na gostovanjih v tujini v veliko podporo. Neponovljivi so bili trenutki, ko so se oglasile slovenske frajtonarice. S tem so promovirali tudi Slovenijo. Tudi člani ansambla Bojana Kudra so v koronskem obdobju pogrešali stik z občinstvom, dogodke, na katerih bi se skupaj z ljudmi veselili do jutranjih ur. Za muzikanta je vedno največja nagrada, da ljudje z dogodkov odhajajo zadovoljni, nasmejani. Vodja ansambla Bojan Kuder je povedal, da po sprostitvi epidemioloških ukrepov že polnijo svoj letošnji koledar nastopov. Nastopajo le ob koncih tedna, saj imajo vsi redne službe. V svoj repertoar vključujejo skladbe uveljavljenih slovenskih narodno-zabavnih ansamblov (Slaka, Miheliča, Klavžarja, Gadov, Petra Finka, Banovskih veselih svatov itd.), ki jih ljudje radi poslušajo. Ansambel se mora vselej prilagoditi občinstvu, da je zadovoljstvo obojestransko, pravijo. Leta 2005 so izdali doslej edino kaseto in zgoščenko za naslovom Vabilo na ples. Njihova najbolj poznana skladba je Zavist, sledita Vabilo za ples, Gluhi deček, za katero je besedilo napisala Marija Kuder, Naš Franci – Tocki, skladba, ki je nastala po ideji Bojana Kudra za tekmovalca TV šova Kmetija Franca Vozla. V domačem arhivu imajo še precej bese- dil, ki jih bodo z glasbo opremili sami, nekaj pa jih bodo uglasbili njihovi stari glasbeni prijatelji. Več skladb, ki so jih že posneli, pa še čaka na javno predvajanje. Foto: zasebni arhiv V svojem začetnem obdobju so uspešno nastopali na festivalih. “Tudi danes ansambli še potrebujejo festivale. Res pa je, da je vsak festivalski nastop povezan z veliko truda, vaj. Sicer pa se glasba mora promovirati, festivali so odlična priložnost za to. Najboljša promocija pa je še vedno dobra zabava,“ je prepričan Bojan Kuder, ki je začel igrati že pri petih letih. Narodno-zabavna glasba jim veliko pomeni, vsi člani izhajajo iz družin, kjer že od nekdaj živijo s to glasbo, saj se ohranja in prenaša iz roda v rod. To je glasba, ki jo igrajo z dušo, spremlja jih že od zgodnje mladosti. Sami prisegajo na avtentično narodno-zabavno glasbo, v kateri ni primesi drugih ritmov. Priredbe so za uho sicer prijetne, ampak narodno-zabavna glasba naj bo „čista“ narodno-zabavna glasba, poudarja Bojan Kuder. Ansambel Bojana Kudra že od vsega začetka delovanja pridno popisuje svojo glasbeno pot. Doslej so ustvarili že zajeten arhiv z nekaj tisoč dokumenti o svojih nastopih in igranjih – avtentično zakladnico spominov, ki je hkrati pomemben pomnik zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. MG Ansambel Bojana Kudra Spodnji Velovlek z Biseroporočenca Čuš Podlehnik z 25 let turističnega društva Najpomembnejši so ljubezen, spoštovanje in razumevanje Lani na Gorci 1.200 gostov To je vodilo zakoncev Čuš iz Spodnjega Velovleka, Janka in Anice, ki sta 17. februarja letos praznovala že 60 let skupnega življenja. Prvič sta se poročila 17. februarja 1962, ko je imel Janko 24 let, Anica 22. Prstane sta si ponovno izmenjala ob zlati poroki. Biserno poroko sta praznovala brez uradnega ceremoniala, a zato ni bilo nič manj praznično. Za praznovanje se zaradi kovidnih razmer nista odločila, a ju je čakalo veliko presenečenje, ki so jima ga pripravili domači. 17. februarja je pri njiju pozvonilo 20 njima najbolj ljubih oseb ter jima prineslo čestitko, ki je ne bosta nikoli pozabila. Biserno poroko sta dočakala vesela in zadovoljna, ponosna na svoje otroke, vnuke in pravnuke. V zakonu so se jima rodili trije otroci: hčerka Štea in sinova Zlato in Roman. Danes ju razveseljuje že pet vnukov: Mojca, Uroš, David, Marko in Aljaž ter štirje pravnuki: Alen, Anej, Iva in Zala. Pogosto se srečujejo, letos se bodo zbrali na več podobnih slavjih, saj bo v družini še več slavljencev z okroglimi jubileji. Prvo praznično kosilo po sproščanju ukrepov pa bo njuno, sta povedala. Biseroporočenca Janko in Anica Čuš sta pri 84 oz. 82 letih še ved- Foto: Črtomir Goznik Janko in Anica Čuš sta 17. februarja praznovala 60 let skupnega življenja. no zelo aktivna. Velik vrt imata v Kicarju, prav tako še sama obdelujeta gorice z avtohtonimi vrstami grozdja. Veliko se gibljeta in hodita peš. Dvajset let sta bila aktivna tudi v društvu upokojencev, zdaj pa sta oba aktivna pri Rdečem križu. V življenju je tako, da je enkrat lepo, drugič manj lepo, a je treba vzdržati, pravita. Brez ljubezni, medsebojnega spoštovanja in razumevanja ne gre. To je tisto vezivo, ki ohranja skupnost, dela življenje lepo in prijazno. Njuna največja želja je, da bi še dolgo bilo tako, da bi ostala zdrava in pri močeh in uživala v skupnih trenutkih z družino. Janko, ki je voznik že 59 let, pa si želi, da bi lahko še ostal voznik. Lep spomine imata tudi na številne izlete, ki sta si jih udeležila. Spoznala sta se v Opekarni Žabjak, kjer sta oba delala. Janko se je upokojil kot delavec Elektra, Anica pa kot delavka Agisa. Anica se je pred poroko pisala Novak, v Spodnji Velovlek, ki je Jankov rojstni kraj, se je priselila iz Podvincev. Biseroporočencema ob jubileju čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Turistično društvo Podlehnik je že pripravilo načrt dela za letos. Izvedli bodo številne že tradicionalne prireditve, prav tako bodo nadaljevali urejanje okolice in notranjosti etnološkega muzeja na Gorci. Foto: Turistično društvo Podlehnik Številni člani društva z veseljem poprimejo za vsako delo. Lani so z veliko dobre volje, zagnanosti in prostovoljnega dela v neposredni bližini muzeja postavili leseno ograjo. Predvsem jih veseli, da se njihovi člani radi odzovejo vabilu na delovne akcije, ki jih med letom ni malo. Pri tem so jim v veliko pomoč mladi, ki jih je iz leta v leto več. TD Podlehnik ima vse od leta 2019 v najemu viničarski muzej na Gorci, ki je odprt od maja do novembra. V lanskem letu so tam pogostili okoli 1.200 obiskovalcev, kar je sicer precej manj kot pred epidemijo, vendar so kljub temu zadovoljni. Največ je bilo slovenskih gostov, v Haloze pa so prišli tudi Avstrijci in Hrvatje. Po besedah predsednika Milana Vidoviča se vedno več turističnih agencij zanima za njihovo ponudbo. Za skupine namreč pripravijo bogat program, vodenje po haloških znamenitostih, poskrbijo pa tudi za pristno domačo kulinariko. Obiskovalci Gorce so navdušeni nad pogostitvijo, predvsem pa občudujejo neokrnjeno naravo in mir. Ob muzejih še haloška preša Letos bi radi uredili toaletne prostore in okolico, predvsem pa plato zraven nadstreška, želijo pa uresničiti tudi idejo o postavitvi haloške preše. »Župan Sebastian Toplak ima posluh, mi pa smo zagnani, delavni in znamo stopiti skupaj,« je še dodal Vidovič. Od Las Haloze so v lanskem letu prejeli okoli 20.000 evrov za ureditev notranjosti viničarskega muzeja. Med drugim so želeli čim prej urediti zgornje prostore, kjer bi lahko turisti tudi prespali. Trenutno je to mogoče samo v spalnih vrečah, saj spalni prostori še niso v celoti dokončani. V okviru TD Podlehnik deluje več skupin: skupina za ohranjanje šeg in običajev, orači z Golega Vrha, ljudski godci Haloški veseljaki, turistični podmladek in lutkovna skupina. Letos nameravajo ob 25-letnici delovanja društva izdati knjigo šeg, navad in običajev. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek z 8. marca 2022 COLOR CMYK torek, 8. 3. 2022 Za kratek čas 13 Sveta Trojica z Društvom skoraj 220.000 evrov Ptuj z Iz studia Radia Ptuj Največ zavodu za turizem Marec – mesec žensk in glasbe, ki seže do srca Za delovanje Javnega zavoda Sveta Trojica je v proračunu zagotovljenih 95.000 evrov. Marec bo v programu Radia Ptuj prav poseben mesec. Že lani je ekipa ves mesec skrbela za to, da je s posebnimi dogodki in majhnimi pozornostmi obeležila mesec žensk, letos pa bomo vse to samo še nadgradili. Tudi v tem mesecu bomo v Štajerski budilki v studiu gostili ženske, ki s svojim delom, znanjem, močjo in sposobnostmi močno vplivajo na življenja vseh okoli sebe. V lanskem letu smo gostili vplivne ženske, ki v našem okolju zasedajo pomembne položaje v gospodarstvu, zdravstvu itd., letos bomo javnosti podrobneje predstavili ženske, ki morda vsakodnevno niso v ospredju in v soju žarometov, a brez njihovega dela, truda in zaslug bi bilo življenje vseh nas manj kvalitetno. To bodo ženske, ki opravljajo poklice, ki običajno veljajo za 'moške', ženske, ki skrbijo za to, da so prostori čisti in urejeni, hrana skrbno pripravljena ... - skratka tiste posameznice, ki opravljajo poklice, ki niso deležni vsakodnevne pozornosti, a si brez njih ne moremo predstavljati življenja. En teden bomo v programu Radia Ptuj namenili tudi 'mučenikom'. V studiu sem nam bo pridružilo pet moških, ki z delom na po- Z GLASBO DO SRCA 20 let odda oddaje je membnih položajih skrbijo za kolektive, skrbijo za zdravje in dobro počutje občanov ter na splošno pomembno vplivajo na življenje ljudi v Spodnjem Podravju. Do konca marca bodo v programu Radia Ptuj potekale tudi zanimive nagradne igre, v katerih boste lahko poslušalci znova osvojili privlačne nagrade. Ob koncu meseca pa bomo z dobro glasbo razvajali vse naše poslušalke in poslušalce in skupaj na velikem koncertu obeležili dvajset let oddaje Z glasbo do srca. Ta bo potekal v nedeljo, 27. marca, ob 16.00 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Nastopili bodo: Alya, Kvatropirci, Nika Zorjan, Natalija Verboten, Božidar Wolfand Wolf, Marko Škugor in Zdravko Škender. Vstopnice po 12 evrov so na voljo v tajništvu družbe Radio–Tednik Ptuj, v Špic marketu in baru Tuš Markovci, v gostilni Pri pošti, v Okrepčevalnici pri Darinki v Juršincih in preko sistema Eventim. Veljajo tudi vstopnice, ki so jih poslušalci kupili za jesenski koncert, a je bil zaradi epidemioloških razmer odpovedan – seveda, če jih takrat niso vrnili. NŠ Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 6 4 8 1 3 2 6 8 6 5 4 2 7 3 1 7 5 3 2 1 stran 13 1 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << < <<< << <<< << <<< < <<< << <<< << ------------- Denar €€ €€€ € €€€ € €€ €€€ €€ €€ €€€ € €€€ Foto: SD Skoraj polovica sredstev za sofinanciranje kulturne in turistične dejavnosti pri Sveti Trojici je namenjena delovanju zavoda za turizem. Občina Sveta Trojica bo za sofinanciranje programov v kulturi in turizmu namenila skoraj 220.000 evrov. Od tega bodo za knjižnično dejavnost, ljubiteljsko kulturo ter obnovo in vzdrževanje kulturne dediščine odšteli dobrih 109.000 evrov. Poleg nakazil Javnemu zavodu Sveta Trojica bodo na turističnem področju finančno pomagali še pri delovanju turističnih društev in organizaciji prireditev, izdelavi turističnih tabel in drugih označb ter pri promociji občine s prireditvami, dogodki, sejmi in razstavami, za kar imajo pripravljenih nekaj več kot 110.000 evrov. Kot vsako leto bodo tudi letos sofinancirali programe športa, in sicer v skupni višini dobrih 15.000 evrov, ki bodo razdeljeni med športna društva, namenjeni pa so še vzdrževanju in upravljanju športne dvorane in zunanjega igrišča ter pripravi projektne dokumentacije za gradnjo športno-rekreacijskega centra. SD Zdravje › ››› ››› ›› ››› › ›› ››› ›› › ›› › Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 9 6 (velja za teden od 7. do 14. marca 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. marca 2022.. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Klara Škrjanec, 2259 Ivanjkovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 8. marca 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Vpogled v Sirijo Ker se je tudi v Turčiji v mojem času stemnilo že okoli šeste ure zvečer, sem vstajal kar zgodaj, da sem dobro izkoristil dan. Moj naslednji cilj je bil še en zgodovinski kraj, Mardin, do katerega sem imel dobro uro, zato sem naredil večji ovinek do Nusaybina, obmejnega kraja s Sirijo. Do sedaj o Siriji nisem kaj dosti izvedel, zanimalo pa me je, kakšna je situacija v praksi. Na zelo razgibano cesto, polno presenečenj, sem se že navadil, kljub temu pa sem bil zelo hitro v Nusaybinu. Kraj na zunaj deluje precej umazano in neposrečeno, z nekaj branja pa sem tudi ugotovil, zakaj je tako. Poleg množičnih pomorov kristjanov v 1. svetovni vojni je na kraj močno vplivala sirijska državljanska vojna, kjer so Turki na mejo postavili betonski zid, hkrati pa so v letu 2016 porušili četrtino mesta, pri čemer je okoli 30.000 ljudi (večinoma Kurdov) ostalo brez strehe nad glavo. Ob teh nasilnih deportacijah so zgradili nove stolpnice, v katere so znova naselili ljudi, seveda pod določenimi pogoji. Ta naselja sem imel priložnost videti in sprva mi nikakor niso šla v račun, saj na tem območju močno izstopajo. V senci spopadov v Siriji so tudi Turki na tihem poravnali račune s Kurdi, zato je danes na Foto: Dani Zorko 1.700 let stara katedrala, trenutno v obnovi. Foto: Dani Zorko Strogo varovana in zaprta meja med Turčijo in Sirijo. videz mir. Lokalni Kurdi so prebegnili v sosednje obmejno mesto Qamishli v Siriji, od koder sem občasno slišal pokanje orožja. Meja med državama je načeloma zaprta, neuradno pa seveda prebivalstvo na obeh straneh trguje nelegalno. Brezposelnost je tu namreč velika in samo s finančnimi injekcijami in zatiskanjem oči si lahko zagotoviš približno normalno življenje v državi. Kljub vsemu sem šel malo vohunit ob meji, da nekoliko dobim občutek, kako in kaj. Na drugi strani je bilo vidnega nekaj dima, ki ga je spremljalo občasno streljanje, na tej strani pa se nihče ni pretirano menil za to. Med obema mestoma je zagotovo kakšnih 300 metrov praznine, ki jo zapolnjuje visok betonski zid s stražnimi stolpi. Zanimivo je bilo, da je območje okoli guvernerjeve palače zaprto za ves promet in urejeno kot nekakšen park, eno ulico vstran pa že poteka običajni ulični direndaj. V kraju se nahaja tudi cerkev Sv. Jakoba iz Nisibisa, ki je bila zgrajena v 4. stoletju našega štetja in velja za eno najstarejših cerkva na območju. Tega Jakoba ne smemo enačiti z Abrahamovim vnukom, o katerem bo še govor v enem od prihodnjih prispevkov. Ob mojem obisku je bila katedrala na žalost zaprta in sem zaman iskal kakšno odmaknjeno ograjo ali kaj podobnega. Tudi to sem ugotovil, da je v Turčiji do veliko zgodovinskih spomenikov mogoče dostopati na več načinov. Ko sem odhajal, se je za mano naenkrat narisalo oklepno vozilo in že sem mislil, da so me kje videli z mojim fotoaparatom. Med vožnjo sem hitro zamenjal kartice in na videz ležerno zavil proti gneči na tržnici, da vidim, kaj bo. Na srečo se je oklepnik odpeljal naprej. Nisem še se navadil, da se tukaj vsakemu mudi in da se ti vsako vozilo vedno nalepi na zadnji odbijač. Pa četudi je to oklepnik. Foto: Dani Zorko Oklepniki so del redne varnostne patrulje, praviloma pa stojijo tudi na vstopni in izstopnih mestih malo večjih krajev. KOLOFON Biku vlada Venera, katere simbol se pogosto uporablja za ponazoritev ženske oz. ženskosti. Bik je vsakdo, ki je bil rojen v času od 21. aprila do 21. maja. Njegov element je zemlja, barvi modra in temno rožnata, njegov kamen je smaragd, cvetlica pa vrtnica. Njegova srečna številka je 6. EEM - reka na Nizozemskem, ki se izliva v Ijsselmeer, GIGLI, Beniamino - najslavnejši it. tenorist po Enricu Carusu, TAINE, Hippolyte - francoski pozitivistični filozof in zgodovinar Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 15 Zeleni nasveti Pravni nasvet Spomladi ne hitimo s setvami ali presajanjem na prosto Za nami je nekaj dokaj toplih, a ne pozabite, še vedno zimskih dni. Toda mnogim to vzbudi željo po začetku dela na vrtu. Kadar se vam to zgodi, se vedno spomnite lanskega leta, pa še nekaj let prej, ko je bilo podobno. Vedno, brez izjeme si v naših krajih spomladi sledijo vdori toplega in hladnega zraka. Kadar je januarja ali februarja pretoplo, je še bolj nevarno, da bo potem ponovno stisnil mraz. Zato še vedno držijo stari nasveti naših babic: hiti počasi. Vidne posledice, pozeba, so sicer žalostne, a hujše so tiste nevidne, ki jih potem pripisujemo drugim vzrokom. Nevidne posledice nizkih temperatur Zakaj korenček in peteršilj ne kalita Zelo pogosto vprašanje, ki ga dobim spomladi, je, zakaj korenček in peteršilj ne kalita. Seveda nismo nikoli krivi mi, krivo je slabo seme. Ja, res je, seme v semenskih vrečicah ni najvišje kvalitete. A peteršilj in korenček kalita uspešno šele, ko ima zemlja vsaj 15 oC. Moja prijateljica je pred leti naredila poskus v semenskem laboratoriju, kjer so pogoji za vznik idealni. Pri temperaturi 5 oC je potreboval korenček 23, peteršilj pa 29 dni, da je vzkalilo polovico semena. To je temperatura zemlje v marcu in tudi v začetku aprila. Celo letos, ko smo imeli januar z neverjetno toplimi dnevi, zemlja še nima 2 oC. Če kalček kali tako dolgo, mu seveda zmanjka celo hrane, saj je seme nima veliko na razpolago. Pri temperaturah zemlje 15 oC se ta čas sicer prepolovi, a kaljenje traja še vedno dolgo. Boste verjeli, da korenček vzkali v 10 dnevih pri optimalni temperaturi zemlje (20 stran 15 Nasveti torek z 8. marca 2022 Vedno več vas je takih, ki si želite pridelovati hrano povsem brez uporabe kemije. Osnova za to je najprej zdrava in živa zemlja, takoj za tem pa vitalne rastline. S tem, ko je začetek življenja rastline tako stresen in težak, če jo dalj časa zebe, imajo celo življenje več težav tudi z odpornostjo. Ali torej seme kali 5 dni (fižol, korenček, peteršilj) ali 20 dni, je velika razlika. Rastline te razlike, izgubljene energije, slabše razvitega koreninskega sistema nikoli ne nadoknadijo. V primeri slabših vremenskih razmer poleti potem hitro zbolijo. Mogoče še najnevarnejše, pa še bolj nevidno, je prehitro sajenje plodovk v maju. Prav tako je pogosto zbolevanje solate spomladi posledica tega, da se vedno bori s slabimi vremenskimi razmerami, predvsem nizko temperaturo in tudi premalo svetlobe, prekratkim dnevom in tudi pogosto preozkim kolobarjem, predvsem v rastlinjakih. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Motenje posesti Sosed mi je na pot, ki vodi preko njegove parcele do moje hiše, postavil žičnato ograjo. Prosil sem ga, naj jo odstrani, vendar je ne želi odstraniti. Kaj lahko storim? Pri vašem vprašanju predpostavljamo, da ste to pot pred postavitvijo ograje redno uporabljali za dostop do svoje hiše, kar pomeni, da ste jo imeli v posesti. S postavitvijo ograje vam je sosed onemogočil uporabo poti. Foto: MP Ko na hladno pomlad že pozabimo, se nam zaradi mraza v času sadik začnejo takole sušiti plodiči bučk. oC)? Podobno se zgodi fižolu. To primerjavo lahko vidite na priloženi fotografiji. Seme je bilo iz iste vreče; levo je sejano prvi teden maja, desno v sredini aprila. Desni del nasada si nikoli ni prav opomogel, pridelek strokov je bil nizek. Življenjska doba obeh nasadov pa je bila enaka, pozno sejan je ostal zdrav celo nekaj dalje. Kje je torej smisel tako zgodnje setve?! Seveda pa bi sama v rastlinjaku peteršilj in korenček že posejala. A pred tem bi gredico za nekaj dni prekrila s prozorno folijo, da se zemlja še dodatno ogreje. Potem bi sredi dneva, ko je najtopleje, oboje posejala. Sejemo tako, da nakažemo vrstico z desko (ne s krampcem ali motiko), če je možno, po tej vrstici na tanko posujte še nekaj zemlje za rože, lahko tudi dobro presejan domač kompost, na to pa posejte seme nekoliko bolj na gosto, kot se vam zdi prav. Seme nato z roko ali zgornjim delom grabelj potisnite ob zemljo, da dobi z njo stik, zalijte in potem prekrijte z agrokopreno. Mislim, da bo v rastlinjaku že dovolj toplo in bo v tem primeru seme kalilo. Če pa se tega dela že lotevate, posejte še nekaj peteršilj v lončke, ga do vznika dajte na toplo, potem pa kar v rastlinjak. Tako boste vzgojili sadike, ki jih boste hitro lahko posadili na vrt, ko bo primerno vre- me. Moram pa opozoriti, da lahko na tak način dobro pridelate samo listnate sorte. Korenast peteršilj bo imel kratke, čokate korene. Kar pa pravzaprav ni vedno povsem in samo slabo. Krompirjevke in nizke temperature Paradižnik, še bolj pa paprika in jajčevec so na nizke temperature najbolj občutljivi. Ravno zato opozarjam, da jih sejemo čim kasneje tudi za sadike in sadimo na prosto šele po 15. maju. Že temperature pod 10 oC, ko imajo rastline komaj prvi pravi list, povzročijo, da se cvetovi ne oblikujejo. Če pa je nekje okoli 15 oC, so lahko prvi plodovi poškodovani, drugačni. Na dnu plodov opazimo razpoke, kraste, plodovi so lahko srčaste oblike, rebrasti, čeprav to ni sortna značilnost. To nas prestraši in potem povsem po nepotrebnem uporabljamo sredstva za varstvo rastlin. Tudi ekološka imajo negativen vpliv na življenje v zemlji, zato so nezaželena, kadar niso potrebna. Pri jajčevcu in papriki so posledice še v tem, da namesto plodov divjajo stebla in listje, rastline so neverjetno bujne in visoke, plodov pa do avgusta ni. Zato sejemo papriko in jajčevec šele zdaj, s setvijo paradižnika pa Foto: MP Posledice hladne pomladi in prezgodnjega sajenja na prosto na prvih plodovih paradižnika. počakamo še 24 dni. Kumare in bučke za sajenje na prosto sejemo šele v začetku aprila, lubenice in melone pa v sredini aprila. Vse seveda velja za vzgojo sadik. Posledice na bučevkah (bučnicah) Vsakokrat, ko vas mika sejati bučevke (kumare ali bučke) v aprilu, se spomnite leta 2020 in tudi 2021. Bučke, buče … so cvetele in cvetele, plodov pa ni bilo. Ponekod so rastline celo prej propadle. Zanje je bil cel maj prehladen. Kar je cvetelo, so bili sami moški cvetovi. Če pa ni ženskih cvetov, seveda ni plodov. Vse to se dogaja samo zaradi hitenja, prehitrega sajenja in setve v prehladno zemljo. Junijske setve, čeprav malo pozne, so dale celo višji pridelek. Pomoč rastlinam Rastlinam zelo veliko ne moremo pomagati, pa vendarle lahko naredimo nekaj. Pri prenizkih temperaturah najbolj pomagajo pripravki, ki vsebujejo morske alge. Še bolje je, če jim dodamo še rastlinske izvlečke. Na policah trgovin najdete kar nekaj pripravkov: Amalgerol (že kombinacija) Algoplasmin, Bio Plantella vrt in drugi, ki vsebujejo samo alge. Sama bi jim dodala še kakšne rastlinske izvlečke, kot je Plantonic. Uporabljajte jih redno, vsekakor pa 48 ur pred nastopom mraza in potem še po njem. V času, ko sicer ni zmrzovanja, je pa hladno, kot je bilo lani maja, pa jih uporabljajte enkrat tedensko. Nujno jih potrebujejo sadike in posajene rastline. Vsaj pred presajanjem na prosto jih zalijte z enim izmed omenjenih pripravkov – najprej alge, 7 dni po presajanju pa uporabite še aminokisline. Od domačih pripravkov bi bil najprimernejši izvleček listov in cvetov baldrijana, če ste bili lansko leto pridni in ste si jih posušili, pomaga pa tudi redna uporaba pripravka iz regrata ali ognjiča. S tem vsaj malo ublažimo posledice stresa presajanja, rastlinam pa pomagamo tudi premagovati prenizke temperature. Najbolje pa je, da ne hitimo. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Če od dneva, ko ste izvedeli za motenje posesti (postavitev ograje) in storilca (soseda) še ni preteklo trideset dni, lahko na sodišče vložite tožbo za motenje posesti. Rok trideset dni je subjektivni rok, zakon pa določa tudi objektivni rok za vložitev tožbe. Tožbo je treba vložiti najpozneje v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (torej od dneva postavitve ograje). Tožba se vloži na okrajno sodišče. V njej se zahteva, da sodišče naloži sosedu odstranitev ograje in mu prepove nadaljnja motenja. V postopku motenja posesti sodišče odloča upoštevajoč zadnje stanje posesti, torej kako se je pot uporabljala pred motenjem, in nastalo motenje. V postopku boste morali dokazati, da ste pot uporabljali za dostop do svoje hiše, da vam je sosed s postavitvijo ograje preprečil uporabo poti in da ste tožbo vložili znotraj zakonskih rokov (30 dni in 1 leto). Vse navedeno lahko poleg svoje izpovedbe dokazujete še npr. z izpovedbami prič, fotografijami … V sporu glede motenja posesti sodišče ne odloča o tem, ali imate vi pravico uporabljati pot, torej ali imate kakšno pravno podlago za to, da uporabljate pot preko sosedovega zemljišča. Četudi ste morebiti pot uporabljali brez pravne podlage (nimate npr. služnostne pravice), boste v postopku motenja lahko uspeli. Neposredno po motenju posesti s strani soseda bi lahko uporabili tudi institut samopomoči. To pomeni, da bi lahko ograjo odstranili. Pogoji pri samopomoči so, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. V vašem primeru seveda samopomoči več ne morete uporabiti, saj je od motenja preteklo preveč časa. Zgoraj je opisan postopek motenja posesti. Drugo vprašanje pa je vaša pravica do uporabe poti na sosedovem zemljišču. Pot na sosedovem zemljišču lahko npr. uporabljate, če imate na njem služnostno pravico. Obstaja tudi možnost, da ste zaradi dolgotrajne uporabe poti služnost priposestvovali. Če pravice do uporabe poti nimate, bo lahko sosed uspel v sodnem postopku, v katerem bo zahteval, da vam sodišče prepove uporabo poti. Uspeh v postopku motenja posesti ne pomeni tudi uspeha v postopku, v katerem se odloča glede pravice do uporabe poti. Gre za dva povsem različna postopka. Če nimate pravice do uporabe poti (npr. služnosti) in nimate drugega dostopa do svoje nepremičnine, lahko na sodišče vložite predlog za dovolitev nujne poti. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 16 stran 16 torek z 8. marca 2022 Ptuj z Porodnišnica prejela najsodobnejšo napravo Slovenija, EU z Raziskava Eurobarometra ob dnevu žena Za zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih Pandemija s hudimi posledicami za ženske V ptujski bolnišnici je v petek v okviru dobrodelnega projekta T-2 ljubi življenje, ki že od maja lani poteka v sodelovanju z društvom Slojenčki, potekala slovesna predaja najnovejše naprave za fototerapijo novorojenčkov, ki jih ogroža zlatenica. Pandemija je močno vplivala na zasebno in poklicno življenje žensk. Povzročila je tudi porast nasilja nad ženskami, kaže raziskava Evropskega parlamenta, ki jo je ta naročil ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. V raziskavi so evropske ženske, tudi Slovenke, ocenile vpliv pandemije covida-19 na različna področja svojega življenja. Foto: ČG Ptujska porodnišnica je enajsta, ki je pridobila to najsodobnejšo napravo. Naprava bo ptujskemu zdravstvenemu osebju pomagala pri uspešnem zdravljenju novorojenčkov, tako donošenih kot prezgodaj rojenih otrok, ki v prvih dveh tednih potrebujejo zdravljenje z obsevanjem z modro svetlobo, so sporočili iz ptujske bolnišnice. Predstojnica ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice Damijana Bosilj je na slovesnosti izpostavila pomen te donacije njihovi bolnišnici. Kot je povedala, so se lani v ptujski porodnišnici rodili 903 otroci, kar je osem odstotkov več kot leto poprej. Na ta podatek o povečanem številu rojstev so iz- jemno ponosni, saj je to po oceni Bosiljeve najboljši dokaz, da nekaj delajo prav. »Za dobro strokovno delo je treba imeti dovolj primerno izobraženega kadra in tudi dovolj ustrezne opreme. V naši porodnišnici smo z jasnimi argumenti in utemeljitvami trenutno deležni posluha vodstva naše bolnišnice, a dejstvo je, da si pri nabavi opreme pomagamo tudi z donacijami. Društvo Slojenčki je že pred časom zaznalo, da tudi naša porodnišnica potrebuje pomoč pri nabavi najsodobnejše medicinske opreme, zato smo jim za to zelo hvaležni, saj to izboljšuje tudi kakovost dela v naši porodnišnici,« je dejala Bosiljeva. Po njenih besedah zlatenica, ki se po porodu pojavi kot fiziološki dogodek, nujno potrebuje zdravniško ukrepanje. Z lučko za fototerapijo kot metodo zdravljenja zlatenice bodo tako izboljšali obravnavo tega problema. Udeležence slovesnosti je nagovorila še predstavnica društva Slojenčki Andreja Verovšek, ki je poudarila, da je skupni cilj donacije družbe T-2, s katero so lani združili moči v društvu Slojenčki, vseh 14 slovenskih porodnišnic opremiti z najnovejšimi medicinskimi napravami, ki lahko izboljšajo pogoje pri zdravljenju novorojencev. Ena takih je prav naprava BL70, namenjena zdravljenju zlatenice. sta V vseh državah, razen na Finskem in Madžarskem, je porast fizičnega in čustvenega nasilja zaznala več kot polovica žensk. V Sloveniji je kar 83 % vprašanih žensk menilo, da se je fizično in čustveno nasilje nad ženskami v času pandemije povečalo. 38 % žensk je tudi navedlo, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na njihov dohodek. Za 44 % žensk je imela pandemija negativen vpliv na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, za 21 % je negativno vplivala na delež časa, ki ga namenijo plačanemu delu. V Sloveniji je tako menilo 46 % anketirank. Vse od začetka pandemije so ženske tiste, ki najbolj pogrešajo prijatelje in družino. Na ravni EU je takšnih 44 %, v Sloveniji kar 48 %. Pandemija je negativno vplivala tudi na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk (44 % vprašanih v EU). Tako je odgovorila več kot polovica žensk na Cipru, v Grčiji, na Malti, v Luksemburgu, Italiji in na Portugalskem. Delež v Sloveniji je znašal 47 %. 21 % žensk v EU in 23 % v Sloveniji tudi razmišlja, da bi trajno zmanjšale časovni obseg, ki ga namenijo plačanemu delu, ali pa so to že storile. Foto: Dreamstime/M24 V Sloveniji je leta 2021 prebivalo 49,8 % žensk, njihova povprečna starost je bila 45,1 leta. Na nekatere družbene skupine so imeli protikoronski ukrepi večji vpliv kot na druge, odvisno od vrste ukrepa. Približno polovica žensk z otroki, mlajšimi od 15 let, je tako dejala, da je imelo zaprtje šol in vrtcev hude posledice za njihovo duševno zdravje. »Ponovno so najbolj na udaru ženske, tokrat zaradi pandemije covida-19. Prizadete so bile dobesedno, duševno in finančno. Podrli smo rekord. Evropski parlament bo to spremenil,« je ob objavi rezultatov dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Raziskava je dostopna na spletni strani sta.si/qxqE0l eu 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Večer, poln čustev, nostalgije in glasbenih presežkov Poletje, morje, sonce, dopust, brezskrbno ƉŽůĞǎĂǀĂŶũĞŶĂƉůĂǎŝ͕ǀŽŶũƉŽŵŽƌũƵ͕ůĂĚũĞŶĂŽďnjŽƌũƵ͕ ŵŽƌƐŬĂŚƌĂŶĂ͕ƌƵũŶĂŬĂƉůũŝĐĂ͕ŽƐǀĞǎŝůŶĂƉŝũĂēĂ͕ ůũƵďĞnjĞŶ͘͘͘sƐĞƚĞůĞƉĞƐƉŽŵŝŶĞŝŶŽďēƵƚŬĞŶĂŵďŽĚŽ ƉƌŝēĂƌĂůŝŝnjŬƵƓĞŶŝŝŶƉƌĞƉŽnjŶĂǀŶŝŐůĂƐŽǀŝŝnjĂůŵĂĐŝũĞ͘ x :^E>KWKE͗<ůĂƉĂŽŶĂĐĂŝnjaŝďĞŶŝŬĂũĞ ƐŬƵƉŝŶĂnjŶĂũǀĞēũŝŵƓƚĞǀŝůŽŵŬůĂƉƐŬŝŚŚŝƚŽǀ͘ EũŝŚŽǀĂĂǀƚŽƌƐŬĂƉĞƐĞŵKēŝďŽũĞůĂǀĂŶĚĞũĞ ƉŽƐƚĂůĂǀƐĞƐƉůŽƓŶŝĞǀĞƌŐƌŝŶ͖ x d/^W>dK͗ƐƉůŝƚƐŬŝŬĂŶƚĂǀƚŽƌĚĂůŵĂƟŶƐŬĞ njĂďĂǀŶĞŐůĂƐďĞũĞƐŬůĂĚĂƚĞůũ͕ŝŶƐƚƌƵŵĞŶƚĂůŝƐƚ ŝŶŐůĂƐďĞŶŝƉƌŽĚƵĐĞŶƚ͘WŽnjŶĂŶũĞƉŽ ĚĂůŵĂƟŶƐŬŝŚƓĂŶƐŽŶŝŚnjŝŶƟŵŶŝŵŝƉŽĞƚƐŬŝŵŝ www. campus.si. ǁǁǁ͘ĐĂŵƉƵƐ͘Ɛŝ͘ ďĞƐĞĚŝůŝ͘<ƌŝƟŬŝŶũĞŐŽǀŽŐůĂƐƉŝƐƵũĞũŽ ŬŽƚŽĚůŝēĞŶƐƉŽũŬůĂƐŝēŶĞĚĂůŵĂƟŶƐŬĞƉĞƐŵŝ͕ ƓĂŶƐŽŶŽǀ͕ũĂnjnjĂŝŶĞůĞŵĞŶƚŽǀŬŽŵĞƌĐŝĂůŶĞ ŐůĂƐďĞ͘ <ŽŶĐĞƌƚďŽƉŽƚĞŬĂůǀĚǀŽƌĂŶŝDWh^ŶĂWƚƵũƵ͕ ŬŝƉŽƐƚĂũĂŽƐƌĞĚŶũĞƉƌŝnjŽƌŝƓēĞŵŶŽǎŝēŶŝŚŐůĂƐďĞŶŝŚ ŝŶŬƵůƚƵƌŶŝŚĚŽŐŽĚŬŽǀ͘ sƐƚŽƉŶŝĐĞƐŽŶĂǀŽůũŽǀŬĂǀĂƌŶŝĂŵƉƵƐŝŶŶĂǀƐĞŚ ƉƌŽĚĂũŶŝŚŵĞƐƟŚǀĞŶƟŵ;WĞƚƌŽů͕KDs͕ŝŐďĂŶŐ͙͕ ĞǀĞƟŵ͘ƐŝͿ͘ Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Futsal Ptujčani klonili šele v finalu pokalnega tekmovanja Stran 18 Rokomet Celjani premočni za oslabljene Ormožane Stran 18 stran 17 Motokros Tim v Argentino z rdečo številko Stran 18 Strelstvo Slovenke z Urško Kuharič do ekipnega zlata Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 25. krog Nekdo vendarle opazil, da so rdeče luči že močno utripale!?! Nogometaši Aluminija so v nedeljo zvečer v Stožicah doživeli pravcati polom, kakršnega še niso doživeli v vseh dosedanjih sedmih sezonah nastopanja v 1. ligi. Za gol so »presegli« doslej najslabši posamični dosežek iz sezone 2017/18, ko so 18. marca 2018 v Domžalah izgubili z rezultatom 6:1 (z igralcem manj so takrat v zadnje pol ure prejeli pet golov). Poraz se od poraza razlikuje, a tokratnega v Stožicah ni mogoče opravičiti na noben način. Zanimivo je, da Olimpija na tem srečanju sploh ni bila pretirano aktivna, a je kljub temu šestkrat poslala žogo za hrbet kidričevskega kapetana Luka Janžekoviča. Noben segment v igri šumarjev ni deloval tako, kot bi bilo potrebno, napake v igri so se vrstile kot po tekočem traku. Medtem ko se je zdelo, da je bil prvi polčas slab (2:0), je bil drugi – po opravljenih petih zamenjavah – še za dve stopnji slabši … Izbira igralcev, ki naj bi za Aluminij predstavljali okrepitev, je v domeni športnega direktorja Borita Arliča, postavitev igralcev v začetno enajsterico (in tudi na rezervno klop), izbira taktike in načina igre v domeni trenerja Oskarja Drobneta, tretji v vrsti pa so neposredni proizvajalci, igralci. V Štajerskem tedniku smo v nekaj primerih že blago opozorili na nekatere sprejete odločitve športnega direktorja, ki je po »okre- Foto: m24.si Kidričani so spomladi na petih tekmah ob gol razliki 3:15 osvojili eno samo točko … pitvah« v zimskem prestopnem roku posegel skoraj izključno na tržišče naše južne sosede. To sicer premore resnično veliko kakovostnih igralcev, a v primeru Aluminija se je na dosedanjih petih tekmah pokazalo, da so bile naše bojazni povsem upravičene. Nekatere zadeve so vidne že iz aviona, v napadu je igra Aluminija npr. povsem sterilna, ustvarjenih priložnosti preko igre je bilo na petih tekmah mogoče prešteti na prste ene roke. Trener Drobne je ob prihodu v Kidričevo (decembra 2020) poskrbel za del igre, ki se je najprej loti vsak Jože Mohorič Štajerski lokalni derbi za celjenje ran V neprekinjenem tempu igranja tekem čakajo prvoligaše med tednom srečanja 26. kroga. V šumi se bosta med sabo pomerila lokalna rivala Aluminij in Maribor. Oba bosta v tekmo stopila s slabima popotnicama, porazoma proti ljubljanskima kluboma ob koncu tedna. Maribor bo v vlogi nespornega favorita, ob tem ga bo Aluminij pričakal močno oslabljen – zaradi kartonov bodo manjkali Nik Marinšek, Emir Azemović in Roko Prša. Vsi so rumene kartone prejeli na nedeljski tekmi v Stožicah, prvi v prvem polčasu, slednja dva v zaključku tekme, ko je bilo o zmagovalcu že davno odločeno … 1. SNL, 26. krog: Aluminij – Maribor, v četrtek, 10. 3., ob 15.00 v Kidričevem. Nogomet z 2. SNL Hud in boleč poraz Drave Drava Ptuj – Roltek Dob 1:6 (1:1) STRELCI: 1:0 Miljanić (6.), 1:1 Šipek (45. iz 11. m), 1:2 Šipek (52. iz 11. m), 1:3 Pišek (58.), 1:4 Černe (64.), 1:5 Pišek (68.), 1:6 Justin (79.) DRAVA PTUJ: Starič, R. Nanitelamio, Korošec, Kovačec (od 46. Tassin), Alić, Melvan (od 62. Kosi), Štornik (od 77. Jelerčič), Ploj, Čeh (od 46. Šlak), Mršič, Miljanić (od 77. C. Nanitelamio). Trener: Franc Fridl ml. Boj za obstanek med drugoligaško konkurenco so nogometaši Drave pričeli proti »ranjenemu« tekmecu iz Doba (Roltek je pred dnevi izgubil zaostalo tekmo z Nafto s 5:0, op. a.), a je ta bil na Mestnem stadionu na Ptuju za dva razreda boljši tekmec in je modrim prizadejal hud poraz. Tekma se je sicer začela po željah Ptujčanov, saj so povedli iz prve prave priložnosti. Pri dolgi podaji sta slabo posredovala gostujoča branil- novi trener – obrambo. Pri tem je bil zelo uspešen, kidričevsko barko je v sredini lanske sezone stabiliziral in jo spomladi pripeljal do obstanka v 1. ligi. V zaključku lanske sezone je Aluminij izgledal zelo dobro, ob zelo trdnem obrambnem zidu je preko protinapadov stalno pretil tekmecem – in to uspešno. Letos se zadeve podirajo kot hiša iz kart, nobena kombinacija v centralni obrambni vrsti ne deluje tako, kot bi morala, dosedanji mladinski reprezentant Aljaž Ploj je nekje na obrobju ekipe (beri: na klopi ali tribuni), o napadu je škoda izgubljati besede … Kje sta glavna napadalca iz prvega dela sezone Rok Kidrič in Haris Kadrić? Prvi si je po klubskem suspenzu poiskal novo sredino na Poljskem, drugi greje klop ... Nekaj je tudi objektivnih okoliščin, npr. poškodba Armina Đerleka, najbolj kreativnega igralca v ekipi šumarjev, a igra ekipe v 1. ligi enostavno ne more in ne sme sloneti izključno na prebliskih enega posameznika. Vse našteto se je kulminiralo na nedeljski tekmi v Stožicah, po kateri bo vodstvo kluba enostavno moralo postaviti nekaj vprašanj akterjem sramotnega poraza – tistim na zelenici in še posebej tistim ob njej in v klubskih pisarnah. Vseh močno utripajočih rdečih alarmov pač ni več mogoče spregledati in preslišati. Foto: Črtomir Goznik Povsem spremenjena ekipa Drave je svojo pot začela slabo, s porazom s pol ducata zadetkov. ca, kar je izkoristil Vice Miljanić in s kančkom sreče dosegel s strelom s kakšnih 14 metrov vodilni zadetek – 1:0. Že pred zadetkom je vrsta gostujočega trenerja Jerneja Javornika nakazala ofenzivne ambicije in jih po zaostanku samo še nadgradila. Roltek je gradil igro, ki je bila bistveno bolj povezana in organizirana kot na drugi strani igra Drave. Pri domačih je tako imel veliko dela vratar Filip Starič, a je uspešno ustavil strele Luke Gajiča, Kristjana Šipka in Jošta Piška, na domači strani je resneje poizkušal le Alen Ploj, a kapetanov strel je zletel čez vrata. V končnici prvega dela, ko so bili nekateri igralci z mislimi že v slačilnici, je po podaji s kota nespretno posredoval Rodrigue Nanitelamio in sodnik je dosodil enajstmetrovko; realiziral jo je Kristjan Šipek – 1:1. Kjer se je prvi polčas končal, se je drugi nadaljeval, saj so domačini naredili še en prekršek za enajstmetrovko, ki jo je manj zanesljivo, a vseeno uspešno realiziral Kristjan Šipek – 1:2. Vodstvo ni ustavilo nogometašev Rolteka, saj so bili še naprej bistveno boljši tekmec. Edini resnejši poizkus Drave, ki je bila v nadaljevanju v sila Olimpija – Aluminij 6:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Mudražija (11.), 2:0 Matko (42.), 3:0 Pilj (61.), 4:0 Kvesić (65.), 5:0 Aldair (88.), 6:0 Nukić (91.). OLIMPIJA: Banić, Čabraja (od 68. Pavlović), Crnomarković, van Bruggen, Boakye, Pilj, Mudražija, Kvesić (od 68. Krefl), Sešlar, Matko (od 62. Prelec, od 79. Aldair)), Prtajin (od 62. Nukić). Trener: Dino Skender ALUMINIJ: Janžekovič, Musa (od 60. Fogec), Nkama, Azemović, Martić (od 46. Petek), Pečnik, Bolha, Marinšek (od 46. Prša), Šroler, Matjašič (od 46. Turčin), Špehar (od 46. Branšteter). Trener: Oskar Drobne Prva liga Telemach Sprememba na klopi Aluminija V Kidričevem po porazu v Stožicah niso potisnili glav v pesek, ampak so vendarle potegnili (pričakovano) prvo potezo. Ceno slabe igre je plačal trener Oskar Drobne, ki je tako že na seznamu bivših trenerjev šumarjev. Logična in najbolj enostavna rešitev ... Zamenjavo zanj so poiskali kar v lastnih vrstah, v mladinski šoli, ter za trenerja članskega moštva ustoličili Roberta Pevnika, dosedanjega trenerja mladine. Pevnik v vlogi dežurnega gasilca ni prvič, spomnimo se ga npr. po tem, da je iz podobnega položaja v sezoni 2007/08 pred izpadom iz 1. lige rešil ptujsko Dravo. V svoji karieri je že bil tudi trener Aluminija, v sezoni 2013/14 je nasledil Anteja Šimundža in osvojil končno 3. mesto v 2. ligi. Mu bo uspelo tudi tokrat? Prvi večji spodrsljaj ... Medtem ko se je v prejšnjem krogu zdelo, da se celotna situacija na vrhu obrača v prid Maribora, se je tokrat zgodilo ravno obratno. Igralcem v vijoličastih dresih pod vodstvom Radovana Karanoviča se je proti Bravu pripetil sploh prvi večji spodrsljaj (izgubljene točke v derbijih proti Olimpiji to niso). Krivci za to so v glavnem seveda akterji na igrišču, vijoličasti proti Bravu pač niso izkoristili priložnosti v prvem polčasu, kar se jim je v drugem maščevalo. Ko so v končnici z vsemi silami lovili izenačenje, pa so jim jo močno zagodli še »navijači«. Takoj po golu Ivanovića za 1:2 so z vrženim predmetom proti stranskemu sodniku (nekaj minut prej so ga celo zadeli in poskrbeli za prvo prekinitev) glavnemu sodniku Mateju Jugu dali povod za prekinitev tekme. Ko se je tekma po desetih minutah vendarle nadaljevala, tistega zagona ni bilo več in z izenačenjem ni bilo nič … Jug pa za nameček ob igranju Martina Kramariča (Bravo) z roko v kazenskem prostoru niti pomislil ni na penal … REZULTATI 25. KROGA: Olimpija – Aluminij 6:0 (2:0); Maribor – Bravo 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Kavčič (48.), 0:2 Milić (78.), 1:2 Ivanović (86.); Celje – Kalcer Radomlje 0:0; Domžale – Mura 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Gorenc (29.), 1:1 Martinović (31.); CB24 Tabor Sežana – Koper 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Guberac (59.), 1:1 Stančič (93.). 1. MARIBOR 25 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 25 3. KOPER 25 4. BRAVO 25 5. MURA 25 6. DOMŽALE 25 7. KALCER RADOMLJE 25 8. CELJE 25 9. CB24 TABOR SEŽANA 25 10. ALUMINIJ 25 15 13 12 10 9 9 7 7 5 4 3 7 6 6 7 6 8 7 10 6 8 8 6 12 5 13 7 13 8 13 39:26 34:22 41:32 25:22 33:33 34:30 30:37 27:35 22:27 22:42 48 45 43 38 37 35 27 26 22 20 podrejenem položaju, je po prostem strelu sprožil branilec Aleš Štornik, a je vratar Matic Čretnik dobro posredoval. Vse ostale akcije so bile zapisane pri Rolteku, ki je povsem nadigral Ptujčane. Domačim varovancem trenerja Francija Fridla je manjkala prava energija, da bi se čvrsteje postavili po robu razpoloženemu tekmecu. Za goste so do konca srečanja zadeli še trije igralci: po samostojnem prodoru Jošt Pišek (1:3), po lepi akciji z diagonalnim strelom Gašper Černe (1:4), po napaki domačega vratarja je žogo v prazno mrežo še enkrat poslal Jošt Pišek (1:5), z novim natančnim strelom pa je po dolgi akciji končni izid postavil Klemen Justin (1:6). Nogometaši Drave so v spomladanski del stopili s popolnoma novo in spremenjeno postavo, doživeli pa zelo hladen tuš. Glavni cilj ekipe ostaja obstanek v ligi, za ta cilj pa čaka trenerja Fridla ter njegove nogometaše še veliko dela. 2. SNL, REZULTATI 19. KROGA: Brežice 1919 Terme Čatež – Krka 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Majič (35.). Drava Ptuj – Roltek Dob 1:6 (1:1); Triglav – Beltinci Klima Tratnjek 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Matić (20.), 2:0 Matić (85., z 11 m); Rudar Velenje – Jadran Dekani 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Kosić (54.), 2:0 Majcenovič (77.), 2:1 Panić (94.); Primorje – Nafta 1903 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Haljeta (3.), 1:1 Sadiković (15.); Ilirija 1911 – Krško 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Djermanović (32.), 2:0 Pedro (48.). Rdeči karton: Trdan (30., Ilirija); Fužinar Vzajemci – Gorica 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Velikonja (12.), 0:2 Leban (18.), 1:2 Turičnik (61.); Vitanest Bilje – Rogaška 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Pavlovič (26.), 1:1 Pantelić (75., z 11-m); David Breznik 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 3. NAFTA 1903 4. ROGAŠKA 5. ROLTEK DOB 6. RUDAR VELENJE 7. FUŽINAR VZAJEMCI 8. PRIMORJE 9. BELTINCI TRATNJEK 10. KRKA 11. VITANEST BILJE 12. ILIRIJA 1911 13. JADRAN DEKANI 14. KRŠKO 15. DRAVA PTUJ 16. BREŽICE ČATEŽ 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 16 14 9 10 8 9 7 6 6 6 5 5 4 4 4 2 1 2 6 2 4 1 5 7 7 6 7 5 7 6 2 6 2 3 4 7 7 9 7 6 6 7 7 9 8 9 13 11 35:9 36:12 46:21 28:24 33:29 34:31 30:30 27:25 23:25 28:25 27:31 20:25 23:24 19:37 21:59 14:37 49 44 33 32 28 28 26 25 25 24 22 20 19 18 14 12 Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Šport 18 stran 18 torek z 8. marca 2022 Futsal z Pokal Terme Olimia Ptujčani klonili šele v finalu Igralci ekipe Futsal club Hiša daril Ptuj so stopnjevali svoje predstave na poti do finala Pokala Terme Olimia. Na tej poti so bili boljši od KMN Benedikt Slovenske gorice, KMN Bronx Škofije in v polfinalu še od FC Litija. Uspešno pot so zaključili v finalu, kjer jih je ustavilo najboljše moštvo zadnjih let Dobovec. Favorizirana ekipa je unovčila svojo kvaliteto s (pre)visoko zmago 6:1. Za ptujsko moštvo je bil to prvi nastop v finalu pokalnega tekmovanja. Po tekmi je kapetan Thomas Pihler dejal: »Vrhunski občutek je bil igrati v finalu pred skorajda polno dvorano. Igralci obeh ekip smo bili zelo motivirani za tekmo. Na njej smo mi naredili dve, tri ključne napake, izkušeni igralci Dobovca pa so jih znali izkoristiti in so zasluženo osvojili pokalno lovoriko.« Ne glede na finalni poraz je treba izpostaviti, da gre za največji uspeh ptujskih futsalerjev. »Osvojili smo naslov podprvaka, kar je nedvomno lep uspeh. Želeli smo zmago in pokalno lovoriko, a tokrat smo se morali zadovoljiti z drugim mestom. Naša ekipa iz sezone v sezono napreduje in v prihodnji sezoni bomo gotovo napadali prvo mesto,« je dodal Pihler. Trije zadetki Kneževiča za napredovanje v finale Nastop v finalu so si člani FC Hiša daril Ptuj priborili z zmago proti Litiji, Pokal Terme Olimia, polfinale: Siliko Vrhnika – FK Dobovec 5:6 (1:1, 2:2) Litija – FC Hiša daril Ptuj 2:4 (2:2) STRELCI: 0:1 Kneževič (2.), 1:1 Ferreira (9.), 1:2 Kneževič (12.), 2:2 Badrov (15. ag.), 2:3 Gajser (32.), 2:4 Kneževič (37.) FC HIŠA DARILA PTUJ: Klemen Anžel, Kevin Caf, Nikola Badrov, Urban Senekovič, Rok Rednak, Borut Ručna, Timotej Debeljak, Matic Lokovšek, Thomas Pihler, Vlado Andrijašević, Tilen Gajser, Nikola Jelić. Patrik Pasariček, Denis Kneževič; Trener: Robert Grdović. Finale: Dobovec – FC Hiša daril Ptuj 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Čujec (2.), 2:0 Čeh (9.), 3:0 Matošević (22.), 3:1 Ručna (25. 6. m), 4:1 Čujec (29), 5:1 Čujec (33.), 6:1 Čujec (40.). FC Hiša darila Ptuj: Zdovc, Anžel, Badrov, U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Lokovšek, Pihler, Andrijašević, Gajser, Jelić. Pasariček. Strokovni sodelavec: Damjan Teršek. ki so jo ugnali z odlično taktiko. Litijani so bili več pri žogi, več so napadali in sprožili več strelov, a so le dvakrat premagali sijajnega vratarja Klemna Anžela. Ptujčani so se trdno postavili v obrambno formacijo in vzdržali vse pritiske 'papirnatih' favoritov. Že v uvodu tekme je Denis Kneževič prvič premagal reprezentančnega vratarja Nejca Berzelaka – 1:0. Po zaostanku so Litijani še bolj napadali in plod tega je bil izenačujoči zadetek, ki ga je dosegel izkušeni Brazilec Paulo Josue Letra Da Costa Ferreira – 1:1. Ptujčani so znova spet hitro povedli, saj je strel Boruta Ručne vratar odbil do Denisa Kneževiča, ki je žogo poslal še drugič v mrežo – 2:1. Prvi polčas se je končal z nedoločenim rezultatom, potem ko je strel z razdalje nespretno v lastni gol preusmeril Nikola Badrov – 2:2. V drugem polčasu je bila tekma trda in obe ekipi sta si ustvarili manj priložnosti. Nekajkrat sta znova dobro posredovala oba vratarja in do zaključnega dela tekme je izid ostal izenačen. V 32. minuti pa je dobro izpeljan nasprotni napad s strelom v bližnji kot vendarle uspešno zaključil Tilen Gajser – 3:2. Končni rezultat je s strelom čez celotno igrišče v 37. minuti postavil Denis Kneževič – 4:2. Do konca tekme so ptujski nogometaši vzdržali vse nalete Litije in se prvič uvrstili v finale slovenskega futsal pokalnega tekmovanja. Thomas Pihler: »V polfinalu smo odigrali odlično tekmo in smo po prvih nekaj minutah, ko je bila Litija boljša, odigrali zelo dobro. Uspelo nam je povezati dva dobra polčasa, Motokros z Dirka za svetovno prvenstvo v Italiji Foto: m24.si Ekipa FC Hiša daril Ptuj je na zaključnem turnirju Pokala Terme Olimia osvojila 2. mesto. Na fotografiji sta Kristijan Čujec in Thomas Pihler. kar nam v zadnjih tekmah nikakor ni šlo od rok, zato smo prišli do zaslužene zmage. Celotno tekmo smo se zelo borili v obrambi, v napadu pa smo šli na vse ali nič in to se nam je na koncu obrestovalo z veliko zmago.« V finalu močno oslabljeni Polfinalna zmaga pa je terjala visok davek, saj so morali tekmo zaradi kartonov izpustiti rezervni vratar Kevin Caf, odličen strelec Denis Kneževič in trener Robert Grdović. To je bil velik hendikep, o tem pa je Pihler povedal: »V finalu se nam je poznalo, da smo igrali brez Kneževiča, ki je v fantastični formi, in da na klopi ni se- del Grdović. Brez njega smo bili nekajkrat v nekaterih situacijah preveč zmedeni, to pa je Dobovec izkoristil in zasluženo zmagal.« Igralci Dobovca so odločno krenili v tekmo in plod tega je bil hiter zadetek Kristjana Čujca – 0:1. Ptujski vratar Klemen Anžel je imel celotno tekmo veliko dela, prav tako pa se je kar nekajkrat moral na drugi strani izkazati vratar Damir Puškar. Ta je bil najbolj na preizkušnji v prvem delu po strelih Nikole Jelića in Thomasa Pihlerja. Na drugi strani je dosegel v prvem polčasu zadetek z velike razdalje aktivni Žiga Čeh – 0:2. Takoj v začetku drugega polčasa je Dobovec še povišal vodstvo, ko je lep zadetek dosegel Vedran Matošević – 0:3. Trud ptujske vrste je bil nagrajen z zadetkom iz šestih metrov, ko so državni in pokalni prvaki naredili prekršek nad Nikolo Badrovom, iz kazenskega strela je zadel Borut Ručna – 1:3. Po znižanju rezultata so igralci iz najstarejšega slovenskega mesta zaigrali na vse ali nič, z vratarjem v polju, kar so gostje kaznovali. Do konca tekme so dosegli tri zadetke, vse je zabil eden najboljših slovenskih igralcev vseh časov Kristjan Čujec. Ptujčani so v finalu pokazali dober odpor, poraz 1:6 ne kaže realne slike o dogajanju na parketu dvorane v Podčetrtku. Zmaga ekipe iz Rogaške Slatine je kljub temu zaslužena, to je njihov peti zapored pokalni naslov. Ptujska vrsta bo morala na svojega prvega še počakati … David Breznik Rokomet z NLB liga Tim v Argentino z rdečo številko Celjani premočni za oslabljeni Ormož Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je odlično odprl novo sezono svetovnega prvenstva, zmagal je na obeh uvodnih preizkušnjah za veliko nagrado, pred dobrim tednom v Angliji, v nedeljo še v Italiji. V Mantovi je bil pred velikim številom svojih navijačev drugi v prvi vožnji, v drugi pa je zmagal. Na prizorišče naslednje preizkušnje v Argentino (20. marca) tako odhaja z rdečo številko vodilnega v svetovnem prvenstvu. Po zmagi v kvalifikacijah je prvi izbiral štartni položaj, kar je precej dobro izkoristil. V prvi vožnji se je znašel takoj za Pradom, po neuspelem preizkusu prehitevanja v prvem krogu pa je za trdoživim Špancem prevozil celotno vožnjo. V drugem ni ponovil iste napake, ampak se je po napaki vodilnega Jeremyja Seewerja hitro prebil v vodstvo in ga obdržal vse do konca. Vmes je imel manjši zdrs, a se je pobral, še preden bi ga prehitel kateri od tekmecev. »Prva vožnja je bila kar malo nervozna, ker nisem mogel prehiteti Prada. Bil je hiter in čeprav sem imel dober ritem, nisem mogel mimo. V drugi vožnji sem imel boljši start, hitro sem prišel v vodstvo. Kar lepo prednost sem že imel, potem pa sem naredil majhno napako, padel, a mi je uspelo takoj priti nazaj pred Renauxom in še enkrat sem nadzoroval dirko. Super zadovoljen sem, hvala vsem v moji ekipi,« je takoj po dirki nastope ocenil Tim Gajser. Dirka za VN Lombardije (Mantova), rezultati: - 1. vožnja: 1. Jorge Prado, 2. Tim Gajser, 3. Maxime Renaux; - 2. vožnja: 1. Tim Gajser, 2. Maxime Renaux, 3. Brian Bogers; - skupno za VN: 1. Tim Gajser 47, 2. Maxime Renaux 42, 3. Jorge Prado 39; - SP skupno (2): 1. Tim Gajser (Slovenija) 94, 2. Jorge Prado (Španija) 82, 3. Maxime Renaux (Francija) 77 … Celje Pivovarna Laško – Jeruzalem Ormož 41:28 (21:12) Foto: MXGP Tim Gajser je na (nesrečnem) prizorišču lanske zadnje dirke za SP tokrat zmagal. Za Tima je bila to skupno že 35. zmaga na dirkah za SP, jubilejna 30. v najmočnejšem razredu, ima pa še pet zmag v MX2. V karavano se zaradi poškodb še vedno nista vrnila najhujša Timova konkurenta iz lanske sezone, Nizozemec Jeffrey Herlings in Francoz Romain Febvre. JM, sta JERUZALEM: Skledar (6 obramb), Balent; Mlač Černe 3, Bogadi 2, Žuran 6, G. Hebar 2, T. Hebar 5 (1), Šulek 2, Pungartnik 1, Krabonja 2, Ćirović, Škrinjar 5. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Celje 3/3; Jeruzalem 2/1. IZKLJUČITVE: Celje 2; Jeruzalem 8 minut. RDEČA KARTONA: Šulek (16.), Pungartnik (21., oba Ormož) Ormožani so na gostovanje v Zlatorog odpotovali v zelo okrnjeni zasedbi, saj je ekipo po petkovem treningu zdesetkala trebušna gripa. Gostje iz Prlekije so stik z glavnim kandidatom za osvojitev naslova državnih prvakov držali le do izida 2:2, nato pa je prednost v prid Celjanov le še naraščala in že do odmora znašala devet zadetkov (21:12). Ormožani so že v 1. polčasu ostali brez pordečelih Tea Šuleka (3 x 2. minuti) in Gašperja Pungartnika (neposredni Strelstvo z ISSF svetovni pokal Kairo silami te discipline, kjer je vsaka od strelk oddala po 15 strelov kleče, leže in stoje, dosegle 1301 krog, in se na 7. mestu tesno uvrstile v drugi krog kvalifikacij. V tej fazi tekmovanja so blestele Norvežanke s 1326 krogi, presenetljivo pa so brez preboja naprej ostale Italijanke, Madžarke, Indijke in Hrvatice. V drugem krogu kvalifikacij so Slovenke v dodatni seriji desetih strelov v vsakem položaju streljale izjemno natančno in se med osmimi ekipami z 877 krogi uvrstile na prvo mesto Slovenke z Urško Kuharič zlate Na letošnjem uvodnem ISSF Svetovnem pokalu v egiptovskem Kairu je v soboto v polnem sijaju zablestela slovenska reprezentanca z udarno žensko zasedbo, ki je v ekipni tekmi trojnega položaja na 50 m osvojila zlato odličje. Slovenke so v zasedbi Urška Kuharič, Klavdija Jerovšek in Živa Dvoršak v izjemno napeti končnici finala ugnale ameriško izbrano vrsto z rezultatom 17:15 in se v spremenjeni disciplini novega olimpijskega cikla veselile prestižne zgodovinske zmage. Slovenke so v uvodnem krogu kvalifikacij boja s svetovnimi vele- rdeči karton), kar se je seveda poznalo na sami igri čete trenerja Saše Prapotnika. V drugem delu so Ormožani nudili bistveno boljši odpor, a je Celjanom vseeno uspelo doseči več kot 40 zadetkov. Pri zmagovalcih je Tim Cokan dosegel sedem, Ante Ivankovič in Aleks Vlah pa po šest zadetkov. Saša Prapotnik, Jeruzalem Ormož: »Celjanom čestitam za zasluženo zmago. Pred tekmo smo upali na boljši odpor, ampak nas je doletela trebušna gripa in smo ostali brez skoraj pol ekipe. Še dobro, da nas je to doletelo pred tekmo s Celjem in ne na kakšni tekmi proti neposrednim konkurentom za obstanek v ligi. Glede na prikazano igro proti nam menim, da so Celjani edini kandidati za osvojitev tako državne kot pokalne lovorike. V naslednjem krogu nas čaka pomembna domača tekma proti Ljubljani, kjer pride v poštev le zmaga.« Ante Ivanković, Celje Pivovarna Laško: »V tekmo smo vstopili resno in angažirano, nismo želeli kalkulirati, saj je Ormož kakovostna ekipa, kljub temu da jim je manjkalo ne- Fotografija levo: slovenska trojica tekmovalk (od desne Živa Dvoršak, Urška Kuharič in Klavdija Jerovšek s trenerko Andrejo Vlah Foto: SZS NLB liga REZULTATI 17. KROGA: Celje Pivovarna Laško – Jeruzalem Ormož 41:28 (21:12), Trimo Trebnje – Maribor Branik 30:24 (15:11), Dobova – Urbanscape Loka 26:17 (15:6), Gorenje – Sviš 40:25 (21:13), Slovenj Gradec 2011 – Herz Šmartno 36:26 (19:10), Ljubljana – Koper 26:30 (10:13), Riko Ribnica – LL Grosist Slovan 27:24 (13:9). 1. CELJE P. LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. GORENJE VELENJE 3. RIKO RIBNICA 5. URBANSCAPE LOKA 6. KOPER 7. SLOVENJ GRADEC 8. LL GROSIST SLOVAN 9. MARIBOR BRANIK 10. DOBOVA 11. JERUZALEM ORMOŽ 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. LJUBLJANA 14. HERZ ŠMARTNO 17 15 16 17 17 17 17 16 17 17 16 17 17 16 16 13 11 11 10 8 8 7 7 6 5 4 2 1 1 2 1 1 0 1 1 1 1 1 2 0 1 1 0 0 4 5 7 8 8 8 9 10 9 13 14 14 33 28 23 23 20 17 17 15 15 13 12 8 5 3 kaj pomembnih igralcev. Nismo jih podcenjevali in smo veseli, da smo vprašanje zmagovalca odločili že v 1. polčasu. V 2. polčasu smo lahko preizkusili nekaj drugih kombinacij.« UK ter si zagotovile boj za zlato odličje z drugouvrščenimi Američankami, ki so imele enak rezultat. V finalu so Slovenke po dramatičnem boju in izenačenju na 15:15 poskrbele za odličen zaključek in v seštevku zadnje serije treh strelov premagale Američanke s končnim rezultatom 17:15. Simeon Gönc Rezultati, puška 50 m trojni položaj ekipno (ž): 1. Slovenija 2. ZDA 3. Švica 4. Nemčija 5. Poljska 6. Norveška 7. Avstrija 8. Češka 1301 + 877 + 17 1304 + 877 + 15 1312 + 875 + 17 1309 + 875 + 9 1301 + 873 1326 + 870 1302 + 870 1312 + 859 Štajerski TEDNIK 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 19 Kolofon Pomlad na deželi – oglasna priloga Štajerskega tednika 8. marec 2022 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Črtomir Goznik, KGZ Ptuj, arhiv Media 24 in Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič in Jože Šmigoc Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Koliko je še vreden poklic kmeta V kmetijstvu je vsako leto vedno bolj prisotno pomanjkanje izobraženega kadra. To ugotavljajo tudi predstavniki kmetijskih gospodarstev in zavodov, ki se pri iskanju strokovnega kadra vedno pogosteje obračajo na izobraževalne ustanove. Potreba po poklicni usposobljenosti je zelo velika tudi na slovenskih kmetijah. Šole, ki izvajamo izobraževanje za kmetijske poklice, pa se že leta soočamo z izredno nizkim zanimanjem mladih. V kmetijstvu se tehnologije izjemno hitro spreminjajo, zato je za uspešno kmetovanje danes potrebno široko strokovno ekonomijo, turizem in kmetijstvo omogočamo kakovostno izobraževanje. Želimo jih opremiti z vsem potrebnim znanjem in praktičnimi veščinami ter jih s tem ustrezno usposobiti za opravljanje tega lepega, plemenitega, a zelo zahtevnega poklica. Kmetijstvo ni in ne more biti samo posel. Kmetijstvo je poslanstvo za tiste, ki vkljub vsemu vztrajajo, to jim je način življenja. Pogosto se tako radi spogledujemo s tujino. V sosednji Avstriji je poklic kmeta po spoštovanosti na drugem mestu, takoj za zdravnikom. Mi bomo verjetno še nekaj časa ostali samo pri besedah. Da le ne bo prepozno … znanje. Fizično delo, vztrajnost in potrpežljivost v naši družbi že dolgo niso več vrednote, na katere bi lahko prisegali. Na drugi strani pa so nas vedno bolj polna usta besed o tem, kako bi morala biti hrana čim bolj kakovostna, lokalno pridelana, zdrava in sezonska. Od slovenskih kmetovalcev zahtevamo, da se držijo zelo strogih pridelovalnih in rejskih ukrepov, obenem pa kot kupci hrane na trgovskih policah posegamo po hrani, ki je prepotovala na stotine kilometrov in je bila pridelana v vprašljivih razmerah. Vsi bi želeli uživati kakovostno hrano, ne zavedamo Darja Hanželič, Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo pa se tega, da ima ta hrana tudi ceno, ki jo je treba plačati. Hrana, ki nam jo v akcijah ponujajo trgovci, ne izpolnjuje nobenega od prej naštetih pogojev, je samo lepo zapakirana in poceni! Pa je res tako poceni, kot je to videti na prvi pogled? Običajno se zamislimo takrat, ko zbolimo. Za marsikoga je soočenje z boleznijo zahtevno in terja od posameznika korenito spremembo življenjskih navad. Te se začnejo ustvarjati že zelo zgodaj, pogosto nezavedno, v naših družinah. Tako kot ravnamo mi, tako bodo ravnali tudi naši otroci, trgovec pa na trgovske police vedno zlaga samo tisto, kar kupec išče, in nič drugega! K sreči se vedno več ljudi zaveda, da je hrana, ki jo pridelajo slovenski kmetje, povečini zelo kakovostna. Če bomo želeli tudi v prihodnje zagotoviti zadostno količino kvalitetne, doma pridelane hrane, bomo morali povečati število mladih, ki se bodo še odločali za kmetijsko znanje. Mladi so navdušeni nad vsem, kar je novo, sodobno in lajša delo v kmetijstvu. V kmetijskih programih jim v času izobraževanja omogočimo opravljanje izpita za traktor, kar je osnova za varno delo s sodobno kmetijsko mehanizacijo. Za ta namen imamo na šoli registrirano svojo šolo vožnje, ki je za dijake brezplačna. Bodočim gospodarjem na podeželju in kmetijskopodjetniškim tehnikom na Šoli za Štajerski TEDNIK 2 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 20 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Delovni stroj bi moral sredstva za svoj nakup Preden začnemo razmišljati o velikosti in tehničnih lastnostih novega stroja, se moramo vprašati, ali ga res potrebujemo ali pa pri gre pri nakupu novega še za kaj drugega, manj racionalnega. Slednje se lahko izkaže za zelo drago. Cene sodobnih novih traktorjev in drugih strojev so namreč zelo visoke, a nudijo tudi veliko tehnike. ‘’Stroji bi morali denar za svoj nakup zaslužiti na polju, zato je v prvi vrsti odločilno vprašanje, ali bomo lahko z njihovo uporabo pokrili stroške ali pa bomo traktor plačevali z dohodki zunaj kmetijstva ali na račun slabšega standarda družine – z drugimi besedami, ali nov stroj na kmetiji sploh potrebujemo. Je stari toliko izrabljen, da ga je treba zamenjati? Bomo povečali obseg proizvodnje in potrebujemo večje stroje? Ima gospodarstvo dobre prihodke, dobro likvidnost? Ali je nov traktor kupil sosed? Tudi to lahko prevlada pri odločitvi. Šele ko si odgovorimo na ta vprašanja, začnemo razmišljati o konkretnem stroju,“ je povedal Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko tehniko pri KGZS – Zavod Ljubljana. Stroški nakupa rabljenega stroja so nižji, ampak to pogosto ni najugodnejša rešitev. V Sloveniji lastnika zamenja vsaj toliko rabljenih strojev, kot je kupljenih novih. Velika je tudi ponudba rabljenih strojev iz Zahodne Evrope, pri teh pa velja, da če so v dobrem stanju, imajo tudi kar visoko ceno, tisti z nizko ceno pa Traktor in priključni stroji morajo biti medsebojno usklajeni tako po velikosti, zmogljivosti kot po hitrosti vožnje. Le tako lahko ob njihovi pravilni uporabi in rednem vzdrževanju pričakujemo dolgo življenjsko dobo in varno delo, pa tudi zadovoljstvo ob delu. (Fotografiji sta simbolični.) so močno izrabljeni. ‘’Tako je pogosto boljša alternativa nakup novega stroja z Daljnega Vzhoda, tudi če je nižjega tehničnega nivoja. Pri rabljenih strojih velja načelo videno – kupljeno, čeprav načelno lahko tudi pri rabljenih strojih uveljavljamo pravice zaradi stvarnih (prikritih) napak, a je to težko dokazati. Stroj si moramo dobro ogledati, preskusiti njegovo delovanje, pomembno je tudi, da ima navodila za uporabo. Zelo priporočljivo je, da nam pri nakupu pomaga nekdo, ki stroj dobro pozna, na primer mehanik,“ je povedal sogovornik. Traktorje in druge stroje je treba vzdrževati v skladu s proizvajalčevimi navodili za uporabo. Tam so navedeni tudi vsi servisi, ki jih je treba opraviti v določenih terminih. Posebej pomembno je to v času garancijskega jamstva, saj ga sicer lahko izgubimo. Poleg rednega vzdrževanja je pomembno še sprotno popravljanje vseh, tudi Štajerski TEDNIK 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 21 3 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika zaslužiti na polju sami – v garancijski dobi sploh ne, pa tudi sicer ne. Sodobni stroji so tehnično tako zahtevni, da jih sami preprosto ne moremo servisirati niti nimamo za to ustreznega orodja, posebej ne diagnostičnih naprav, servisne in nastavitvene programske opreme, predvsem pa za to nismo usposobljeni. ‘’Pa ne gre le za ta tehnični del servi- siranja. S servisom moramo vzpostaviti dolgoročni partnerski odnos in zaupanje, da bomo dobili storitev tudi, ko jo hitro potrebujemo, npr. pri okvari stroja v sezoni, ko je treba reagirati preko noči – dobaviti rezervni del na najhitrejši mogoč način, tudi če je skladišče nekje sredi Evrope. Seveda to tudi stane, saj ‘nobeno kosilo ni zas- tonj’, po drugi strani pa je servisiranje, oskrba z rezervnimi deli tudi dober posel za proizvajalce strojev, prodajalce in serviserje. Torej mora biti partnerski odnos obojestranski, sicer si ob nezadovoljstvu poiščemo drugega serviserja, pogosto pa to pomeni, da bomo drugje kupili tudi naslednji nov stroj,” je zaključil Marjan Dolenšek. VVNOHSDQMHP]DYDURYDQM WHUUHJLVWUDFLMR 35(*/('75$.725-(91$7(5(18 320/$' $SDþH /RYUHQFQD'SROMX YDãNLGRP ãSRUWQR LJULãþH/RYUHQF  äXSHþMDYDV 'UDJRQMDYDV NPHWLMD3HUQDW=YRQNR  3ODVWLND0HGYHG  äHWDOH  LJULãþH]D 2VQRYQRãROR  0DMãSHUN 6WRSHUFH SDUNLULãþHSULSRNRSDOLãþX JDVLOVNLGRP  Ko je najmanj potrebno – sredi dela – rado pride do okvare. Pomembno je, da imamo stalni servis in z njim partnerski odnos, da nam hitro odpravi okvaro. (Fotografija je simbolična.) manjših okvar, sicer lahko pride do večjih lomov in okvar. Čas pred pričetkom del je pravi za takšna, pa tudi kakšna večja popravila, da nam bo stroj med delom dobro služil. Nujno je redno vzdrževanje in servisiranje Če želimo, da nam bo stroj dolgo in dobro služil, se moramo v prvi vrsti držati namenske uporabe strojev – z njimi opravljamo dela, za katera so namenjeni. Strojev ne smemo preobremenjevati, sicer bo kmalu prišlo do lomov in večjih okvar. „Pogosto se zgodi, da na kmetiji kupimo nov, večji in močnejši traktor, z njim pa poganjamo priključne stroje, ki so sicer namenjeni za šibkejši traktor, ki smo ga imeli prej na kmetiji, in hitro pride do lomov. Traktorji in priključni stroji morajo biti medsebojno usklajeni. To velja tudi za hitrost vožnje, sicer lahko hitro pride do lomov, pa tudi do prometnih nesreč. “Za dolgo življenjsko dobo ni dovolj, da stroj uporabljamo v skladu z njegovo zmogljivostjo, treba ga je tudi redno vzdrževati in servisirati. Za delo s stroji, posebej s sodobnimi in tehnično zahtevnimi, je potrebna ustrezna usposobljenost. Vozniško dovoljenje je pogoj za udeležbo z vozilom na cesti, za usposobljenost za delo s konkretnim traktorjem in drugimi stroji pa je treba še poskrbeti. Tudi ob pomoči prodajalca stroja,” je pojasnil Marjan Dolenšek. Tudi ob rednem vzdrževanju in servisiranju lahko pride do okvare stroja – lahko zaradi napake v stroju, napake pri montaži, predvsem pa zaradi obremenitev, utrujenosti materiala, neustreznega dela s strojem, neprevidnosti in številnih drugih vzrokov. Napake v stroju naj bi se pokazale v garancijskem roku in pri njih je jasno, da jih lahko odpravlja le pooblaščeni servis. Tudi sicer je priporočljivo in na dolgi rok najbolj racionalno, da nam servisiranje in odpravo napak tudi zunaj garancijske dobe izvaja pooblaščeni servis. Tega praviloma zagotavlja prodajalec stroja sam ali njegovi pogodbeni servisi. Pomembno je, da okvaro odpravimo čim prej, tudi če je večja. Če do okvare vitalnega stroja pride v sezoni, gre lahko po zlu veliko pridelka ali pa imamo dodatne stroške z najemom storitev, ko svojega stroja ne moremo uporabljati. Serviser naj bo dolgoročni partner, vreden zaupanja Pri sodobnih strojih servisov praktično ne moremo izvajati Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ þHWUWHN  SHWHN  VRERWD  SRQHGHOMHN  WRUHN        VUHGD  þHWUWHN  SHWHN       SRQGHOMHN   =J-DEODQH 1MLYHUFHYDV -XUãLQFL =DJRUFL  NPHþNLWXUL]HP0HGYHG  NPHWLMD3RGJRUãHN  EHQFLQVNLVHUYLV  JDVLOVNLGRP*UDEãLQVNLEUHJ  &LUNXODQH  3RGOHKQLN 7UåHF *HUHþMDYDV SDUNLULãþH 0DUNHWäHUDN  JDVLOVNLGRP  JDVLOVNLGRP &YHWNRYFL 0RãNDQMFL 'RUQDYD JDVLOVNLGRP  EHQFLQVNLVHUYLVäLKHU NPHWLMD&LJXOD 9LOþHN     =J/HVNRYHF JDVLOVNLGRP 3REUHåMH YDãNLGRP 1RYDYDVSUL0DUNRYFLK JDVLOVNLGRP    WRUHN  *DEUQLN /DVLJRYFL 3ROHQãDN  VRERWD     VUHGD    þHWUWHN   SHWHN     =DPXãDQL *DMHYFL *UDMHQD  ELYãD WUJRYLQD+UJD NPHWLMD.XNRYHF SDUNLULãþHSULFHUNYL   %DU0DULQND      *XPDEDU  JDVLOVNLGRP 'RPNUDMDQRY*UDMHQD   6WUDåJRQMFD 'UDåHQFL  YDãNLGRP  JDVLOVNLGRP 6WRMQFL /DQFRYDYDV  JDVLOVNLGRP ãSRUWQLSDUN     ¶-LpQ pQž¡-Ed-%QȢåêčƊƦǐŚĹƞƊĭǥȢǟǟǢǞž¶½`Ȣ¶-dȧȡǝǟȭǤǥǥǞǞǤǢȢǝǟȭǤǥǥǞǞǣǥ Štajerski TEDNIK 8. 3. 2022 4 COLOR CMYK stran 22 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika »Krava molze pri mavlu, prašič raste pri rilcu« Reja goveda in prašičev na naših kmetijah je tradicija in tudi najpogostejša vrsta živinoreje, ki je vezana na pridelovalne površine za osnovno krmo. Osnova prehrane tako goveda kot prašičev je kvalitetna do- ma pridelana krma, ki jo dopolnimo z dodatki energetskega, beljakovinskega in mineralno-vitaminskega dela krme. Govedo zaradi načina prebave krme v predželodcih iz voluminozne krme naredi visokokvali- tetne beljakovine. Zaradi tega prehrana temelji na pridelavi sveže trave, sena in travnih silaž, kjer pa je mogoče, v času vegetacije poteka tudi paša živali. Seveda je treba krmo travno-deteljne osnove dopolniti s krmo, ki ima višjo energetsko vrednost – to je praviloma kombinacija s koruzno silažo ali mešanico koruznega zrnja in žit. Vse skupaj moramo dopolniti še z mineralno-vitaminskimi dodatki. Peter Pribožič, vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe pri KGZS – Zavod Ptuj, je pojasnil, da sta osnova reje prašičev na kmetijah lastno proizvedeno koruzno zrnje in ječmen, dodana pa so lahko tudi druga žita: pšenica, tritikale, rž ali pšenični otrobi. Prašiči ne morejo sami proizvesti beljakovinskega dela, zato moramo hrano dopolniti z beljakovinskimi dodatki, kot so tropine po odvzemu olja (sojine, sončnične, oljne ogrščice ali oljnih buč), lahko pa tudi pridelek krmnega graha, boba, leče, zrnja soje in semena oljne ogrščice. Vse je treba dopolniti z mineralno-vitaminskimi dodatki, uporabimo lahko beljakovinske superkoncentrate, ki jih dodajamo doma pridelani krmi. V prehrani živali ne moremo delati na pamet Da sestavimo optimalno dnevno količino krme, moramo poznati in upoštevati dnevne potrebe živali po energetski in beljakovinski vrednosti, mikro in makro mineralnih snoveh in vitaminih. Dnevne potrebe se pri plemenskih živalih spreminjajo glede na reprodukcijski stadij (brejost, laktacija, premor po odstavitvi, obdobje pred pripustom), pri pitanih živalih pa glede na nivo doseganja dnevnih prirastov. “Trend sodobne prehrane živa- 9]UHMDQHVQLFVOHWQRWUDGLFLMR Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer li mora temeljiti na eni strani na poznavanju kvalitete osnovne krme, na drugi strani pa potreb živali in na pričakovanih rezultatih. Na podlagi poznavanja kvalitet osnovne krme in potreb živali izračunamo dnevni obrok, ki ga krmimo posamezni kategoriji živali, saj na ta način lahko dosegamo optimalne rezultate reje. Optimalni nivo prehrane tako prašičev kot goveda pa je tudi osnova zdravstvenega varstva živali. Visoko produktivne živali bodo v reji, kjer je nivo prehrane prenizek, dosegale slabe rezultate in tudi zdravstveno stanje živali bo prizadeto. V prehrani živali ne moremo delati na pamet, temveč na podlagi analiz krme, normativov hranilnih snovi, izračunov dnevih količin, tehtanja količin krme, mešanja krme in pravilnega doziranja krme. Za optimalno prehrano krav molznic moramo koristiti tudi vse analitske podatke o mlečnosti, kvaliteti mleka in dodatnih parametrih, ki jih naredimo pri mlečnih analizah, saj nam ravno ti rezultati kažejo možne napake v prehrani. Pri reji plemenskih svinj je zelo pomembno, da spremljamo podatke po posamezni živali skozi reprodukcijski ciklus in življenjsko dobo ter spremljamo kondicijo živali. Pri pitancih brez spremljanja dnevnih prirastov ne moremo dobro voditi njihove dnevne prehrane. VABLJENI V KMETIJSKE PRODAJALNE KZ PTUJ! 3URPRFLMVNRVSRURþLOR NAŠA PREDNOST: NAKUP Z NASVETOM Poleg vseh repromaterialov, potrebnih za sodobno kmetijsko proizvodnjo, pri nas najdete vse za vrt in urejeno okolico tudi vrtičkarji. Ponujam široko paleto semen in sadik vrtnin. Že sedaj vas v naših prodajalnah čaka pester izbor semenskega krompirja, primernega za prvi pridelek na vrtu., tukaj so že prve sadike, katerih ponudba se iz dneva v dan dopolnjuje tako, da bo izbor v kratkem popoln. Vsako leto vrtičkarje presenetimo tudi z novostmi. Na izbiro je veliko vrst zemlje, tako za najzahtevnejše, kot za manj zahtevne kupce. Ne manjka niti vrtnarskega orodja, rokavic, gnojil za vrtičkarje… Za male hišne ljubljenčke ponujamo hrano različnih proizvajalcev, ovratnice, povodce, ležišča… Vsak mesec za vas pripravljamo različne akcije, v katerih še posebej ugodno ponujamo sezonske izdelke. Pri osebnem pristopu do kupca je majhnost naša prednost, saj naši prodajalci poznajo tako rekoč vsakega kupca in njegove zahteve in mu zato lahko še posebej dobro svetujejo. Vabljeni v naše kmetijske prodajalne - Benedikt, Cankova, Center Lenart, Cerkvenjak, Cirkulane, Dornava, Duplek, Gorišnica, Grajena, Jakob, Juršinci, Korena, Kungota, Jurovski dol, Leskovec, Majšperk, Markovci, Marof, Pesnica, Podgorci, Podlehnik, Polenšak, Rogašovci, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Trnovska vas, Videm, Vitan, Vitomarci, Zadružnik in Zavrč. Štajerski TEDNIK 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 23 5 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika jo posamezni živali, kjer potem ta dobi točno določeno količino koncentrirane krmne mešanice. Pri prašičih sodobna tehnika pomaga pri doziranju posameznih komponent, mešanju krme, preko cevnih sistemov pa tudi pri doziranju krmne mešanice v korita posamezne skupine ali živali v boksih. Pri tem pomagajo računalniški programi za procesno vodenje prehrane – od odvzema krme iz silosov, mešanja krme v mešalcu do doziranja krme v korita. “Vsa računalniška tehnika pa nam nič ne pomaga, če ne zagotovimo kvalitetnih surovin, kar pa se začne že na travniku ali njivi: setev, oskrba posevkov, optimalna zrelost, spravilo, vsebnost vlage ob spravilu, optimalVelja torej upoštevati vse razpoložljive podatke in na podlagi tega ravnati in skrbeti za proizvodnost in zdravje živali,” je razložil Pribožič. Varčevanje z osnovnimi dodatki je napaka Težave pri rejcih se pojavljajo že pri kvaliteti pridelka osnovne krme, sena in silaže, pridelane na lastnih površinah. Da vse to skladno preverimo, je treba narediti kemijsko analizo osnovne krme in ugotoviti njeno kvaliteto, na podlagi analize pa potem oblikujemo celoten dnevni obrok. “Napaka je, če ne upoštevamo dnevnih potreb živali in varčujemo z dodatki, ki so nujno pot- rebni. Neizravnan dnevni obrok ima več posledic: neizkoriščanje genetskega potenciala živali, slabi rezultati reje, negativni vplivi na zdravje živali in ekonomsko neuspešna reja. Zaradi tega je tako v govedoreji kot v prašičereji treba vso pozornost nameniti prehrani živali. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na optimalno oskrbo z vodo in njeno kvaliteto. Včasih je težava že pri pretoku vode v napajalnik, ki ne zagotavlja optimalnega pitja. Na zdravje živali ima velik vpliv tudi organoleptična kvaliteta krme. Prisotnost plesni v krmi in posledično prisotni mikotoksini povzročajo veliko zdravstvenih težav in slabih rezultatov reje. Plesniva krma ne sodi v jasli in korita živali,” je razložil sogovornik. no skladiščenje, preprečevanje naknadne fermentacije v silosih in še bi lahko našteval. Kvaliteta krme s travniških površin je odvisna od sestave rastlin, gnojenja travnikov, časa košnje, načina spravila in skladiščenja. Iz pokošene trave moramo dobiti kvalitetno seno ali silažo. Brez dosuševanja težko pridelamo vrhunsko seno, kar bi morali posebej upoštevati tisti, ki se usmerjajo v seneno prirejo mesa in mleka. Rejec mora poznati svoje živali, njihove dnevne potrebe in zagotoviti optimalno oskrbo. Znati mora opazovati živali, poznati njihovo počutje, sproti odpravljati negativne vplive, skrbeti za biovarnost in pravočasno reagirati ob pojavu zdravstvenih težav. Posamezni manjši rejci so primeri dobre prakse, ko brez velike sodobne tehnike oskrbujejo živali optimalno, dosegajo vrhunske rezultate in imajo v hlevih lepe, krotke živali, ker jim nudijo dnevno pozornost in skrbijo za njihovo dobro počutje,” je povedal Peter Pribožič. Posamezni rejci se prehrane goveda in prašičev lotevajo tudi ciljno usmerjeno za končne produkte posebnih kakovosti. V govedoreji in prašičereji se kmetije usmerjajo tudi v ekološko rejo s ciljem končnih ekoloških produktov mesa in mleka. Vendar tudi tukaj velja, da moramo za dobre rezultate nuditi visoko kvalitetno krmo, ki jo ustrezno dopolnimo z dovoljenimi dodatki, da so živali optimalno oskrbljene s hranilnimi snovmi. Pri krmljenju v veliko pomoč sodobna tehnika Pri krmljenju živine je v veliko pomoč sodobna tehnika. V sodobnih hlevih za rejo goveda so to mešalne prikolice, ki voluminozno krmo premešajo z dodatkom energetsko-beljakovinskega in mineralno-vitaminskega dodatka, z mešalno prikolico tudi nasipamo količino krme v jasli. Za optimalno proizvodnjo morajo živali imeti krmo na voljo 24 ur, vedno pogosteje pa se na krmilnih hodnikih pojavlja tudi robot, ki potiska krmo bliže živalim, da jo imajo te vedno na voljo. V mlečni proizvodnji so v veliko pomoč tudi računalniško vodene krmilne postaje, ki se odpira3URPRFLMVNRVSRURþLOR 3UDYRYHVHOMHMHLPHWL]GUDYHĜLYDOL 6NUE]D]GUDYMHũLYDOLVH]DËQH]L]ELURQMLKRYHJDELYDOQHJDRNROMDWHUVSUDYLOQRRVNUER ]YRGRLQNUPR.UPDPRUDXVWUH]DWLũLYDOVNLYUVWLVWDURVWLLQREGREMXUD]YRMDVDMũLYDOL OHWDNRGRELMRYVHKUDQLOQHVHVWDYLQHNLMLKYQHNHPũLYOMHQMVNHPREGREMXSRWUHEXMHMR ~‹˜ƒŽ‹ ˜•‡Š ’‘–”‡„ ’‘ Š”ƒ‹Ž‹Š •‘˜‡Š ’‘‰‘•–‘ ‡ ‘”‡Œ‘ ’‘”‹–‹•ƒ‘•”‘Ǥ Njihove potrebe so odvisne od ˜”•–‡‹–‡ā‡–‡”‹–‡œ‹˜‘•–‹’”‘‹œ˜‘†Œ‡Ǥ ‘˜‡«ƒ‡ ’‘–”‡„‡ ’‘ ˜‹–ƒ‹‹Š ‹ ‹‡”ƒŽ‹Š •‡ ƒā‡Œ‘ ’”‡†˜•‡’”‹Žƒ†‹Šā‹˜ƒŽ‹Šǡ„”‡Œ‹Š‹‡†Žƒ–ƒ ‹Œ‘–‡”’”‹ā‹˜ƒŽ‹Š ˜ ‹–‡œ‹˜‹ ’”‘‹œ˜‘†Œ‹ǡ œƒ–‘ •‘ ’”‹’‘”‘«ŽŒ‹˜‹”ƒœŽ‹«‹‹‡”ƒŽ‘Ǧ˜‹–ƒ‹•‹†‘†ƒ–‹Ǥ ‘ ’‘ƒŒƒŒƒ ˜ ‘”‰ƒ‹œ— ’”‹†‡–—†‹ǡƒ†ƒ””‹‘„”‘‡ ˜•‡„—Œ‡ †‘˜‘ŽŒ ˜‹–ƒ‹‘˜ ‹ ‹‡”ƒŽ‘˜ ƒŽ‹ ‘ ”ƒ ‹ —•–”‡œ‡ ˜ƒŽ‹–‡–‡Ǥ ƒ‘˜‘•–‡ ”—†‹•‡ ”‡ ‡æƒ‹ ‡ ˜•‡„—Œ‡Œ‘ †‘˜‘ŽŒ˜‹–ƒ‹‘˜‹‹‡”ƒŽ‘˜ǡ‹•‘ ˜ ’”ƒ˜‹Ž‡ ”ƒœ‡”Œ—Ǥ ”ƒ˜‹Ž‘ ‹œ„”ƒ †‘†ƒ–‡ „‘ ’‘ƒ‰ƒŽǡ †ƒ •‡ „‘‘ ‹œ‘‰‹Ž‹ œ†”ƒ˜•–˜‡‹ –‡āƒ˜ƒǡ ‹ ŽƒŠ‘ ƒ•–ƒ‡Œ‘ œƒ”ƒ†‹ ’‘ƒŒƒŒƒ –‡Š ŽŒ—«‹Š ‡Ž‡‡–‘˜Ǥ ‹–ƒ‹‹ ‹ ‹‡”ƒŽ‹ •‘ —Œ‘ ’‘–”‡„‹Ǥ ,‡’”ƒ˜ •‘ ˜‹–ƒ‹‹ ‹ ‹‡”ƒŽ‹ ˜ –‡Ž‡•—’‘–”‡„‹Ž‡˜ƒŒŠ‹Š‘Ž‹«‹ƒŠǡ•‘—Œ‹œƒ’”ƒ˜‹Ž‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡‘”‰ƒ‹œƒǣ • ˜‹–ƒ‹  ‘‘‰‘«ƒ ‘”ƒŽ‘ •–”—–—”‘ ‹ ƒ–‹˜‘•– ‡Ž‹ ’‘˜”ŠŒ‹ ‡ ‘ā‡ ȋ‡’‹–‡Ž‹Œ•‹Š ‡Ž‹ Ȍǡ•”„‹œƒ’”ƒ˜‹Ž‡”ƒœ˜‘Œ‹ ”ƒ•–•‡Ž‡–ƒ‹ ‡–”ƒŽ‡‰ƒā‹˜«‡‰ƒ•‹•–‡ƒ–‡”œƒ‡‘–‡‘ ”‡’”‘†— ‹Œ‘ ‹ ‡„”‹‘ƒŽ‹ ”ƒœ˜‘ŒǢ Pravo veselje je imeti zdrave živali rudninska krmna me{anica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, pra{i~e in perutnino • ˜‹–ƒ‹  ‹ƒ ŽŒ—«‡ ’‘‡ ’”‹ ‡–ƒ„‘Ž‹œ— ƒŽ ‹Œƒǡ ˆ‘•ˆ‘”Œƒǡ ‹ƒ‹ƒ‰‡œ‹ŒƒǤ”„‹ –—†‹œƒ–”†‘•–œ‘„‹‘•–‹–‡” †‡Ž‘˜ƒŒ‡‹æ‹ ‹āŽ‡œǢ • ƒŽ ‹ŒŒ‡‹‡”ƒŽǡ‹‰ƒŒ‡˜–‡Ž‡•— ƒŒ˜‡«Ǥ —’ƒŒ • ˆ‘•ˆ‘”Œ‡ ‘‘‰‘«ƒœ†”ƒ˜‡‘•–‹‹œ‘„‡ǡ ˜‘„‹ƒ ‹Œ‹œƒ‰‡œ‹Œ‡’ƒ •”„‹œƒœ†”ƒ˜Œ‡•” ƒ‹‘ā‹ŽŒƒǤ =GUDYVWYHQHWHĜDYH zaradi pomanjkanja vitaminov ƒŒ’‘‰‘•–‡Œæ‡•‡‹œ”ƒœ‹Œ‘˜‡œƒ†‘•–‹‹‡’”ƒ˜‹Ž‹”ƒ•–‹ā‹˜ƒŽ‹–‡” ‘–‘–Œ‡˜”‡’”‘†— ‹Œ‹Ǥ~‹˜ƒŽ‹ǡ ‹ „‘Ž‡ŠƒŒ‘ œƒ ƒ˜‹–ƒ‹‘œ‘ǡ •‘ „‘ŽŒ †‘˜œ‡–‡ œƒ „‘Ž‡œ‹ ’”‡„ƒ˜‹Žǡ †‹ŠƒŽ ‹ ‘ā‡Ǥ ‘•Ž‡†‹ ‡ –‡Š ‘–‡Œ•‡’”‹Œ‹Šƒā‡Œ‘˜•Žƒ„懏‹œ‘”‹•–—”‡‹’‘•Ž‡†‹«‘‹āŒ‹’”‘‹œ˜‘†Œ‹Ǥ ”‘˜‹–Œ‡”—†‹•ƒ”ƒ‡æƒ‹ ƒœ†‘†ƒ–‘˜‹–ƒ‹‘˜Ǥ ’–‹ƒŽƒ•‡•–ƒ˜ƒǤ ”‘˜‹–œƒ”ƒ†‹‘’–‹ƒŽ‡˜•‡„‘•–‹˜‹–ƒ‹ƒ  ‹ ˜‹–ƒ‹ƒ ͹ —‰‘†‘ ˜’Ž‹˜ƒ ƒ ”‡’‹–‡˜ ‹—•‡‰ƒ •‹•–‡ƒǡ ”ƒ•–‹”ƒœ˜‘Œā‹˜ƒŽ‹ǡƒ”‘‘‰‘«ƒ „‘ŽŒæ‹ ’”‹”ƒ•– ‹ †‘„”‘ Ž‡«‘•– –‡” • –‡ ’‘˜‡«ƒ ‰‘•’‘†ƒ”‘•– ’”‘‹œ˜‘†Œ‡Ǥ ”‘˜‹– ‘†Ž‹—Œ‡–ƒ ƒŒŠƒ ’”ƒæ‘•–‹’”‹Œ‡–ƒƒ”‘ƒǡ‹’”‹’‘‘”‡†‘„”‹Œ‡æ«‘•–‹ā‹˜ƒŽ‹Ǥ  ”‡†‹ †‘†ƒŒƒŒ‡ ”‘˜‹–ƒ ’”‡’”‡«—Œ‡‘ ”ƒœ˜‘Œ‡ǡ ’”‡•‘˜‡ ‹ ’Ž‘†‘•–‡ ‘–Œ‡ǡ ‹ Œ‹Š ’”‡†˜•‡ ’”‹ Žƒ†‹Š ‹ ‘†”ƒ•Ž‹Šā‹˜ƒŽ‹Š˜«ƒ•—„”‡Œ‘•–‹‹ Ž‡«‘•–‹ ’‘˜œ”‘«ƒ ’‘ƒŒƒŒ‡˜‹–ƒ‹‘˜‹‹‡”ƒŽ‘˜Ǥ ’‘”ƒ„ƒ ”‘˜‹–ƒ Œ‡ ’”‡’”‘•–ƒǣ ’‘•—Œ‡‘‰ƒ’‘”‹ƒŽ‹œƒ‡æƒ‘ ˜ ’‘’‘Ž‘ ”‘ ‡æƒ‹ ‘ ƒŽ‹ †‡˜‹ ‘„”‘Ǥ ‡˜‹ ‘†‡”‡ŽƒŠ‘”ƒœ†‡Ž‹‘ǣ’‘Ž‘˜‹ ‘‰ƒ †ƒ‘œŒ—–”ƒŒǡ’‘Ž‘˜‹ ‘’ƒœ˜‡«‡”Ǥ ”‘˜‹–Œ‡ƒ˜‘ŽŒ‘˜’ƒ‹”ƒŒ‹Š’‘ ͸ǡͻǡͷͶ‹͸Ͷ‹Ž‘‰”ƒ‘˜Ǥ‘„‹–‡ ‰ƒ ˜ ‡–‹Œ•‹Š –”‰‘˜‹ƒŠ ‹ ˜‡–‡”‹ƒ”•‹Šƒ„—Žƒ–ƒŠǤ ŮƄƗƄƕƌƑƄŃŶƙƈƗƌ࣪ƌ࣪ŃŪƒƅƈƆŏŃƇƕőŃƙƈƗőŃƐƈƇő Živali ga rade jedo • prijetna aroma t • ugoden vpliv na ras j vo raz in • priročno pakiranje Krkaa, d. d., Krk d., Novo Novo mes mestto; to; Šmarj Šmarj arješk eškaa cest cest es a 6, 8501 Novo No mes Štajerski TEDNIK 8. 3. 2022 6 COLOR CMYK stran 24 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Ustvariti si delovno mesto na kmetiji je za mlade izziv Poklici v kmetijstvu so zagotovo vredni velike pozornosti, saj kmetijstvo v družbi dejansko opravlja več vlog. Na eni strani gre za pridelavo in samooskrbo s hrano, ki je strateškega pomena. V Sloveniji bi morali težiti k temu, da smo čimbolj samozadostni v prehranski oskrbi, to je danes izredno pomembno. Na drugi strani pa kmetijstvo z obdelavo površin vzdržuje kulturno krajino. Ko več ni obdelave, se površine zaraščajo in podeželje postaja zanemarjeno. “Zaradi tega so poklici v kmetijstvu nujno potrebni v primarni proizvodnji tako rastlinske kot živinorejske pridelave. Če izhajamo iz podatkov kmetij v ukrepih kmetijske politike, je v Sloveniji okrog 58.000 kmetij, ki jih slej kot prej morajo prevzeti mladi prevzemniki. Za normalno ob- novo kmetij bi morali letno imeti vsaj 1.000 mladih prevzemnikov s kmetijsko izobrazbo. Poleg tega je nekaj možnosti zaposlovanja v kmetijskih strukturah kmetijskih in predelovalnih podjetij, zadrugah, javnih službah, kontrolnih organizacijah, inštitutih in izobraževalnih strukturah. Prav pa je, da so kadri s kmetijsko izobrazbo zaposleni tudi v državnih in lokalnih strukturah, razvojnih jedrih, da so pri razvoju in odločanju o kmetijstvu in podeželju prisotni kmetijsko izobraženi kadri in ne samo drugi kadri,” je pojasnil Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Lokalne štipendije za kmetijske poklice Brez vode in hrane ni življenja Črpalke za škropljenje Samokolnice s črpalko na elektro ali bencinski pogon Škropilnice, pršilniki Črpalke za namakanje in pretakanje gnojnice Vrtavkaste brane za mehansko okopavanje vrtnin In v želji pridelati zadosti čimbolj kvalitetne hrane posamezniki in kmetijska gospodarstva pridelke poskušamo zaščititi pred vplivi okolja, pred škodljivci. Pri tem so nam v veliko pomoč izdelki, ki zaščito rastlin olajšajo in optimizirajo.Sodobni stroji nam omogočajo natančno odmerjanje škropiv in nanašanje le-teh na prizadete rastline. V podjetju Vreček agro izdelujemo črpalke za škropljenje, primerne tako za posamezna gospodinjstva z nekaj sadnimi drevesi, kot zakmetijska gospodarstva in vinogradnike. Črpalke vgrajujemo na samokolnice, vlečene škropilnice in pršilnike za motokultivatorje in natraktorske škropilnice s kapaciteto od 200 do 600l. Izdelujemo vgradne pršilnike na delovne stroje kupcev, ki ne omogočajo nakupa in montaže standardnih izvedb (npr. na goseničarje ali traktorske kosilnice). Izdelujemo tudi črpalke za namakanje, ki v današnjih spreminjajočih se podnebnih razmerah za vsakega resnega kmetovalca pomenijo nujno opremo. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran, kjer boste našli še naš preostali proizvodnji in prodajni program: www.vrecek-agro.si Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441 E: vrecek@vrecek-agro.si W: www.vrecek-agro.si Ob tem je izpostavil slovensko anomalijo, da se o potrebah kmetijskih poklicev ne vodi pravih evidenc. Posebej deficitaren je kmetijski poklic nesporno pri prevzemih kmetijskih gospodarstev, na podlagi izkazane deficitarnosti poklica se oblikuje tudi štipendijska in izobraževalna politika. In ker preko zavoda za zaposlovanje ni povpraševanj po poklicnih in srednjih kmetijskih kadrih za potrebne prevzeme kmetijskih gospodarstev, so tudi odločitve takšne, kot so: “Mogoče bi bilo prav, da bi lokalne skupnosti vsako leto razpisale štipendije za kmetijske poklice, ki bi jih lahko koristili tisti dijaki in študentje, ki bodo po končanem študiju ostali in razvijali svojo dejavnost v svoji lokalni skupnosti. Na ta način bi lahko pomagali tudi kmetijskim šola pri vpisu v programe, ki so pod velikim pritiskom ukinjanja. Mladi bi ostajali v lokalni skupnosti in tukaj razvijali svojo dejavnost,” razmišlja Pribožič in dodaja: “Delo v kmetijstvu moraš v osnovi imeti rad in poklic ti mora biti v velik izziv. V osnovni pridelavi izstopata delo v naravi in delo z živalmi. To delo je lepo, velikokrat težko in mora biti opravljeno v pravem času, prilagajati ga moramo dnevno in sezonsko. Na kmetijah si mora gospodar znati organizirati delo in uvajati tehnične izboljšave za večjo učinkovitost in olajšanje dela.’’ Na kmetijah, ki so manjše ali povprečne velikosti, se morajo mladi usmerjati v doda- no vrednost, da svojo osnovno dejavnost nadgradijo in tržijo končne produkte. Na ta način ustvarjajo delovna mesta tudi za družinske člane, neposredna prodaja pridelkov in izdelkov je način ustvarjanja dodane vrednosti. Pri prevzemnikih kmetij je pogosto težava, da nimajo kmetijske izobrazbe in morajo to reševati s pridobivanjem nacionalne poklicne kvalifikacije, če hočejo kandidirati na namenska sredstva mladih prevzemnikov. Večina jih je še naprej zaposlenih in kmetijo obdelujejo ob zaposlitvi, pri ekonomsko dobro stoječih kmetijah pa so mladi prevzemniki polno zaposleni na kmetiji. Ustvariti delovno mesto na kmetiji, vnašati na kmetijo novo znanje, organizirati delo in razvijati ponudbo kmetije je za mlade izziv. “Število direktnih zaposlitev s poklicno in srednješolsko izobrazbo v kmetijstvu zunaj svojih kmetij je omejeno na potrebe kmetijskih podjetij in manj zahtevnih javnih služb na področju kmetijstva, zadrug in posameznih organizacij, ki se posredno ukvarjajo s kmetijstvom. Zahtevnejše kadre v svetovalnih službah, inštitutih, izobraževalnih institucijah, javni upravi in razvojnih jedrih te institucije poiščejo na trgu s specifičnimi znanji. Dobro je, da mladi, ki zaključijo študij, svoje znanje, svoje sposobnosti izkaže- jo najprej kot pripravniki. V teh organizacijah je vsako leto nekaj generacijske menjave, delovna mesta za mlade kadre se sproščajo tudi z upokojitvami. Dejstvo je, da potrebujemo mlade kadre, ki so ustvarjalni in razvojno naravnani ter se hočejo uveljaviti v svojem poklicu,” je razložil Pribožič. Marsikatera kmetija opremljena sodobneje kot šola Del znanja glede sodobnega poteka dela v kmetijstvu, modernih tehnologij in dela v laboratorijih mladi zagotovo pridobijo v času izobraževanja in študija, vendar je danes razvoj na področju novih tehnologij zelo hiter. Posledično izobraževalne institucije nimajo posodobljene opreme – imamo tudi primere, ko so kmetijska gospodarstva včasih bolj profesionalno opremljena kot šolska posestva. Zato je po Pribožičevih besedah pomembno že v času študija in prvih zaposlitev spoznati primere dobrih praks tako doma kot v tujini. V Sloveniji trenutno poteka veliko projektov evropskega inovativnega partnerstva, ciljno razvojnih projektov in mednarodnih projektov, preko katerih se v celoten sistem vnaša veliko novega uporabnega znanja. V okviru teh projektov je moč najti zaposlitve tudi za mlade kadre, ki se lahko hitro seznanijo z ino- vativnostjo. Javna služba kmetijskega svetovanja Slovenije je povezana tudi z združenjem evropskih svetovalnih služb EUFRAS in preko tega se izmenjuje veliko strokovnih informacij, ki jih lahko uvajamo na naših gospodarstvih. Premalo se zavedamo pomena kmetijstva “Pri nas imamo takšen pristop, da mladi hitro usvojijo sodobne trende, omogočamo jim spoznavanje, vključevanje in izpopolnjevanje, potrebujemo pa samoiniciativne in znanja željne posameznike, ki jim je to izziv. Nujna pa je presoja vsega tega za dnevno in koristno uporabo pri svojem delu. Zato je dobro, da so v organizacijah prisotni mentorji, ki v obdobju pripravništva mladim nudijo strokovno pomoč.” Za poklice v kmetijstvu je po Pribožičevih besedah zelo pomembno, da se kot družba zavedamo pomena kmetijstva in slovenskega podeželja ter pomena pridelave slovenske hrane. Odgovornost do slovenskega podeželja in podnebnih sprememb se začne pri hrani. Zaupanja vredna je lokalno pridelana hrana, ki nima za sabo na stotine in tisoče kilometrov prevoza. Če se bomo tega bolj zavedali, bodo tudi poklici v kmetijstvu imeli svojo perspektivo in bodočnost. 9$%,0.93,68 ^ZE:WK<>/E/E ^dZK͗ ƌĂŶǎĞƌƐŬŝƚĞŚŶŝŬ  &ŽƚŽƌĂĨƐŬŝƚĞŚŶŝŬ  ,ŽƌƚŝŬƵůƚƵƌŶŝƚĞŚŶŝŬ ǀĞƚůŝēĂƌ  sƌƚŶĂƌ  s/a:^dZK͗ ,ŽƌƚŝŬƵůƚƵƌĂ ^ŶŽǀĂŶũĞǀŝnjƵĂůŶŝŚ ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũŝŶƚƌǎĞŶũĂ ZZZKYXVL Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 25 Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 8. marec 2022 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Črtomir Goznik, KGZ Ptuj, arhiv Media 24 in Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič in Jože Šmigoc Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj OGREVANJE S TOPLOTNO o53$/.2269$-$69(7 LG Œ‡ ”ƒœ˜‹Ž ˜‹•‘‘ —«‹‘˜‹–‡ ”‡æ‹–˜‡ ‘‰”‡˜ƒŒƒǡ–‘”‡Œ•‹•–‡‡ǡ‹‘‘‰‘«ƒŒ‘ ‘‰”‡˜ƒŒ‡ ’”‘•–‘”‘˜ œ ”ƒ†‹ƒ–‘”Œ‹ ƒŽ‹ –ƒŽ‹ ‘‰”‡˜ƒŒ‡ǡ ŠŽƒŒ‡Œ‡ ‹ ‘•”„‘ • –‘’Ž‘˜‘†‘ǤŽŒ‡‘–Œ‹Š—’‘”ƒ„ŽŒƒ–‡ǡ˜‡« ŽƒŠ‘’”‹Š”ƒ‹–‡’”‹‡‡”‰‹Œ‹Ǥ ˜‡«Œ‹Š‘«‡Šǡƒ–”‰—’ƒ•‡ā‡’‘Œƒ˜ŽŒƒŒ‘ ‘†‡Ž‹ǡ’”‹‡”‹œƒ•–ƒ‘˜ƒŒ•‡‘„Œ‡–‡Ǥ ‘˜’”ƒæ‡˜ƒŒ‡ ’‘ •‹•–‡‹Š Ƕ  ǮǡŒ‡˜‡†‘˜‡«Œ‡‹˜’‘†Œ‡–Œ—  ā‡’‘—Œƒ‘‘†‡Ž‡ǡ‹•‘’”‹‡”‹œƒ ƒŒæ‡—’‘”ƒ„‹‡Ǥ ˜ŽŒ—«‡ –—†‹ „‘ŒŽ‡” œƒ ‘‰”‡˜ƒŒ‡ •ƒ‹–ƒ”‡ ˜‘†‡Ǥ ƒ”ƒ†‹ •˜‘Œ‡‰ƒ Ž‡’‡‰ƒ ‹œ‰Ž‡†ƒǡŽƒŠ‘–ƒæ‘‡‘–‘’‘•–ƒ˜‹–‡–Œƒǡ Œ‡”„‹•‹ ‡”•ƒ‘•–‘Œƒ‘–”ƒŒƒ‡‘–ƒ ‹ •ƒ‘•–‘Œ‡ „‘ŒŽ‡” ‘–‹Ž ‹œ‰Ž‡† ’”‘•–‘”ƒǤ‡‡‘–‡•‘œƒ•‘˜ƒ‡ƒ‡•‘ œƒ •–”ƒ‡ǡ ‹ ‹ƒŒ‘ ’”‘•–‘”•‘ •–‹•‘Ǥ ‹•–‡‡ ŽƒŠ‘ ƒ‡•–‹–‡ ˜ •˜‘Œ ‘˜‹ ‘’”‡’”‘•–‡œƒƒ‡•–‹–‡˜‹‡Ž‡‰ƒ–‡ †‘ƒŽ‹œƒ‡Œƒ–‡—”Œƒ˜‘˜‘„•–‘Œ‡«‹Š ƒ’‘‰Ž‡†Ǥ ’”‘•–‘”‹ŠǤ ƒ—’ ‡•’”‘•–‘”•‘•–‹•‘’‘—Œƒ‘ •˜‘Œ‹’‘—†„‹‹ƒ‘ ‡Ž‘–‡’”‘‰”ƒ ƒ –”‰— –ƒ‘ ‹‡‘˜ƒ‡    ‘‰”‡˜ƒŽ‹Š •‹•–‡‘˜ TOPLOTNIH •‹•–‡‡Ǥ‘”‡Œ •‹•–‡‡ǡ Œ‡” •‘ ‘’‘,ǡ ‹ œƒŒ‡ƒŒ‘ SPLIT ‹ MO‡–‡‘–”ƒŒ‡‹œ—ƒŒ‡‡‘–‡œ†”—ā‡‘†‡Ž‡Ǥ ‡˜‡‘•ƒ‘‡‘–‘ǡ‹Œ‘’‘•–ƒ˜‹‘‘„ SPLIT ‘†‡Ž‹ ‹ƒŒ‘ Ž‘«‡‘ ‘–”ƒŒ‘ ‹ •–ƒ˜„‘Ǥ ˜‘†‹‹ ‡˜‹ –ƒ‘ ’”‹†‡‘ œ—ƒŒ‘‡‘–‘Ǥ‘‰‘«ƒŒ‘˜ƒƒ‡- †‹”‡–‘ ˜ •‹•–‡ œ—ƒŒ‡ ‡‘–‡ ‹ •‡ •–‹–‡˜œ—ƒŒ‡‡‘–‡†ŽŒ‡‘†•–ƒ˜„‡ǡ•ƒŒ ‹œ‘‰‡‘‘–”ƒŒ‹‡‘–‹Ǥ‡˜‡†ƒ˜‘–•–ƒ‡‘–‹‡†•‡„‘Œ’‘˜‡œƒ‹œ„ƒ”‡‹- ”ƒŒ‘•–‹æ‡œ‡”ƒŒ’‘–”‡„—Œ‡‘”‹Ž‹ ‹ ‡˜‹ǡ˜ƒ–‡”‹ŠŒ‡ŠŽƒ†‹Ž‹‡†‹ŒǤƒ- ‹”‡œ‡”˜‘ƒ”œƒ˜‘†‘ǡ«‡•–”ƒƒ’‘–”‡”ƒ†‹–‡‰ƒ‡’”‹ŠƒŒƒ†‘‹œ‰—„ƒŽ‹œ”œƒŽ‹Ǥ „—Œ‡–—†‹‘‰”‡˜ƒŒ‡•ƒ‹–ƒ”‡˜‘†‡Ǥ –Ž‘˜ǤŽŒ‡‘–‰ƒ—’‘”ƒ„ŽŒƒ–‡ǡ„‘ŽŒŽƒŠ‘ ’”‹Š”ƒ‹–‡’”‹•–”‘捋Š‘‰”‡˜ƒŒƒǤ‡œ‘•‹ •–”‘捋 ‘‰”‡˜ƒŒƒ •‡ œ ƒ‡•–‹–˜‹Œ‘ Š‡”ƒ •‹•–‡ƒ ‘„«—–‘ œƒŒæƒŒ‘ǡ œƒ”ƒ†‹«‡•ƒ”•‡˜ƒ‹˜‡•–‹ ‹Œƒ’‘˜”‡˜ ”ƒ–‡«ƒ•—Ǥ‘’Ž‘–‡«”’ƒŽ‡‘”‹•–‹Œ‘ ‘„‘˜ŽŒ‹˜‡˜‹”‡‡‡”‰‹Œ‡–‡”†‘†ƒ–‘‡ ‘„”‡‡Œ—Œ‡Œ‘‘‘ŽŒƒ•捑†ŽŒ‹˜‹‹‡‹‡†‘ „‘ŽŒ •‘ ’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡‹ –ƒ‘ ‹‡‘- Therma V•‹•–‡‹ǡ‘–‹‡—Œ‡‘’”‘- •‹Œƒ‹Ǥ ƒ”ƒ†‹ œƒŒæ‡˜ƒŒƒ ‡‹•‹Œ͸ ˜ƒ‹ IWT ȋ –‡‰”ƒ–‡†ƒ–‡”ƒȌ split ‰”ƒ   –‘’Ž‘–‹Š «”’ƒŽǡ Œ‡ ’”‹„Ž‹ā‘ Œ‡ ƒ ˜‘ŽŒ‘ †”āƒ˜ƒ •—„˜‡ ‹Œƒ ‘œ‹”‘ƒ ‘†‡Ž‹ǡ ’”‹ ƒ–‡”‹Š Œ‡ ˜ ‘–”ƒŒ‘ ‡‘–‘ †‘ 斋”‹”ƒ– —«‹‘˜‹–‡Œæ‹ ‘† †”—‰‹Š ‘- •—„˜‡ ‹‘‹”ƒ ”‡†‹– œƒ ƒ—’ –‘’Ž‘–‡ «”’ƒŽ‡Ǥ •‹ ‘†‡Ž‹   –‘’Ž‘–‹Š «”’ƒŽ—•–”‡œƒŒ‘’‘‰‘Œ‡œƒ’”‹†‘„‹–‡˜ •—„˜‡ ‹Œ‡ ‘ •Žƒ†ƒǤ•‡ ’‘‰‘Œ‡ •‹ Œ‡ ƒŒ„‘ŽŒ‡’‘‰Ž‡†ƒ–‹ƒ•’Ž‡–‹•–”ƒ‹‘ •Žƒ†ƒŽ‘˜‡‹Œ‡™™™Ǥ‡‘•Žƒ†Ǥ•‹Ǥ IBLO, †Ǥ ‘Ǥ ‘Ǥǡ Œ‡ ’‘†Œ‡–Œ‡ œ †‘Ž‰‘Ž‡–‘ –”ƒ†‹ ‹Œ‘Ǥ ~‡ ‘† —•–ƒ‘˜‹–˜‡ †ƒŽŒ‡‰ƒ Ž‡–ƒ ͷͿͿͻ •‡ —˜ƒ”Œƒ‘ • Ž‹ƒ–‹œƒ ‹Œ‘ǡ • ’”‹Š‘†‘ –‘’Ž‘–‹Š «”’ƒŽ ’ƒ –—†‹ œ ‘‰”‡˜ƒŒ‡ ’”‘•–‘”‘˜ǡ –ƒ‘ ’”‹˜ƒ–‹Š ‘–’‘•Ž‘˜‹Š•–”ƒǤ’‡ ‹ƒŽ‹œ‹”ƒ‹•‘ –”‡†ǡ ‹ ’‘«ƒ•‹ œƒ‡Œ—Œ‡ Žƒ•‹«‡ Ž‹- œƒ ˜‰”ƒ†Œ‘ ’”‘ˆ‡•‹‘ƒŽ‹Š  Ǧ•‹•–‡ƒ–•‡ ƒ’”ƒ˜‡ ‹ –‘’Ž‘–‡ «”’ƒŽ‡ǡ Œ‡ ‘˜ǡ‹Œ‹Š˜‰”ƒŒ—Œ‡‘˜˜‡«Œ‡’‘•Ž‘˜‡ •‹•–‡ǶǮǡ–‘”‡Œ•‹•–‡ǡŒ‡” •–ƒ˜„‡Ǥ ŽƒŠ‘ƒ‡‘œ—ƒŒ‘‡‘–‘’”‹ŽŒ—«‹‘ –ƒ‘•‹•–‡œƒŠŽƒŒ‡Œ‡ȂŽ‹ƒƒ’”ƒ˜‡  ~  ‘– •‹•–‡ ‘‰”‡˜ƒŒƒ Ȃ –‘’Ž‘–‡ «”’ƒŽ- ’‘†Œ‡–Œ—’‘˜‡«—Œ‡‘–‡Š‹«‹ƒ†‡”ǡ ‡ȋ ›†”‘‹–Ȍ–‡”•‹•–‡’”‡œ”ƒ«‡˜ƒŒƒǤ œƒ–‘˜ƒ„‹‘˜•‡ǡ‹‹ƒŒ‘œƒŒ‡œƒ‹•‹•–‡‹•‘ā‡‡ƒŒ«ƒ•ƒ˜—’‘”ƒ„‹œƒ 應ƒ ’‘†”‘«Œƒ †‡Žƒǡ †ƒ •‡ ƒ ‘‰Žƒ•‹’‘•Ž‘˜‡—’‘”ƒ„‹‡ǡŒ‡”•‘’‘–”‡„‡’‘ Œ‘Ǥ ”‡†˜•‡ ‹æ«‡‘ •–”‘‘˜Œƒ‡ ƒ ’‘†”‘«Œ— Ž‹ƒ–‹œƒ ‹Œ‡ǡ –‘”‡Œ ‡Ž‡–”‘ ‹ •–”‘Œ‘ •‡” ‹œ‘„”ƒœ„‡ǡ ŽŒ—†‹ œ ‹œ—搌ƒ‹Ǥ ‘—Œƒ‘ ”ƒœ‰‹„ƒ‘ ‹ †‘„”‘ ’Žƒ«ƒ‘ †‡Ž‘ œƒ ’‘Ž‹ †‡Ž‘˜‹ «ƒ•ǡ œ ‘ā‘•–Œ‘ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ ‹ ’”‹†‘„‹˜ƒŒ ‘˜‹ŠœƒŒǤ‡Ž‘•‡‘’”ƒ˜ŽŒƒ˜Ž‘˜‡‹Œ‹Ǥ   ‘–”‡„‡ ’‘ ƒ’”‡†‹Š ”‡æ‹–˜ƒŠ ‹ œƒŠ–‡˜‡ •–”ƒ •‘ ”ƒœŽ‘‰ǡ †ƒ ’‘†Œ‡–Œƒ —˜ƒŒƒŒ‘ƒ–”‰‹‘˜ƒ–‹˜‡–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‡Ǥ‘˜‹ IBLO d.o.o. VINARSKI TRG 3 2250 PTUJ Tel. 02/ 78 06 430 e-pošta: trgovina@iblo.si www.iblo.si ƒ’‘•Ž‹–‡˜ǣ • ‘–‡” Ȃ ’‘Ž‹ ƒ ƒŽ‹ •”‡†Œ‡æ‘Ž•ƒ ‹œ‘„”ƒœ„ƒǡ•‡”‡Ž‡–”‘Ȁ•–”‘Œƒ • •–”‘‘˜ŒƒŠŽƒ†‹Ž‡–‡Š‹‡Ȃ’‘Ž‹ ƒƒŽ‹•”‡†Œ‡æ‘Ž•ƒ‹œ‘„”ƒœ„ƒǡ•‡” ‡Ž‡–”‘Ȁ•–”‘ŒƒǡƒŒ’‘‡„‡Œæ‡•‘ ‹œ—搌‡‹œƒŒ‡•’‘†”‘«ŒƒŽ‹ƒ–‹œƒ ‹Œ‡‹ŠŽƒ†‹Ž‹Š•‹•–‡‘˜ Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 2 COLOR CMYK stran 26 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Naši domovi bodo opremljeni pestreje in drzneje Po obdobju minimalizma, ki je v preteklih letih vladal v svetu notranjega oblikovanja, je novo leto prineslo precejšnje spremembe. Leto 2022 v naše domove prinaša veliko popestritev, kar sicer ne pomeni, da bodo stanovanja polna kričečih barv in baročnih kosov pohištva, bodo pa lahko naše odločitve ob opremljanju stanovanja veliko drznejše in pestrejše. Seveda trendov, ki prihajajo, ni treba nujno dosledno upoštevati, lahko pa nam dajo kakšno zanimivo idejo, ki bo popestrila naš bivalni prostor. V trendu je mešanje več vzorcev v enem prostoru na prav vseh površinah – pri pohištvu, na tapetah, dekorativnih blazinah in preprogah. V kuhinjah bo v letu 2022 prevladovala zanimiva kombinacija modernih slogov in vintage kosov pohištva, še posebej priljubljene pa bodo retro gospodinjske naprave. Marmor se je v naše kuhinje vrnil že pred leti, a je bila večina pri njegovi uporabi precej zadržana in previdna. To sezono je zadržanost odveč: tudi če boste z uporabo marmorja pretiravali in vanj odeli kuhinjski pult, otok in tudi zadnjo kuhinjsko steno, bo vaša kuhinja še vedno v skladu z modnimi smernicami. Na zadnjo kuhinjsko steno se letos vračajo tudi ploščice, a pod enim pogojem: biti morajo nekaj posebnega tako glede barv, oblik in vzorcev. Če boste letos na novo opremljali kuhinjo, se boste verjetno odločili za individualno načrtovanje prostora, kar je v zadnjem času vedno bolj priljubljeno. Tudi v drugih prostorih se minimalistični trendi iz preteklih let v pohištvu vedno bolj nagibajo k maksimalizmu. Ravne linije se spreminjajo v zaobljene, kar daje domovanjem nekoliko prijetnejši občutek. V tem letu bo v naših domovih močno čutiti pridih narave: površine bodo nekoliko robate, včasih tudi nepopolno obdelane, domove bodo krasili neobdelani leseni detajli, surov kamen, nebrušena kovina, neobarvane naravne tkanine z grobo teksturo. Trend nove sezone je tudi usnje, kar pomeni, da bodo številne dnevne sobe krasile usnjene sedežne garniture, večinoma temnih barv, prešite in masivne. Takšni bodo tudi tabureji, naslanjači, stoli in okrasne blazine. V tem letu bodo modni in priljubljeni tudi posebni kosi pohištva, ki bodo v prostor s svojimi detajli vnesli poseben pridih. Priljubljene bodo umetnine z drugih koncev sveta in posebne slike ter resice, ki bodo poskrbele za razgiban in igriv pridih. V letu 2022 na področju opremljanja prevladujejo odtenki rjave – od nežne peščene do ro- bato temne, kombinacija vseh kavnih nians in odtenki rajskih plaž. Rjava v nasprotju s sivo, ki je bila prevladujoča pretekla leta, v naše domove zopet vrača toplino in preganja strogost, ki so jo v njem puščali hladni odtenki. Rjava je ravno pravšnja za kombiniranje z različnimi drugimi barvami. Tudi pri pohištvu se v naše domove vračajo topli odtenki lesa. Že nekaj časa je moderno notranjo opremo poiskati med kosi, ki jih drugi več ne potrebujejo, in obratno: če se nekega kosa pohištva naveličate, ga lahko podarite ali prodate, da polepša dom še komu drugemu. Ekološki vidik se kaže tudi v kvaliteti, ki jo pri pohištvu išče in zahteva vedno več ljudi – kvalitetni izdelki bodo svojemu namenu služili dlje, verjetno ga bodo lahko uporabljale številne generacije. Tudi s tega vidika so vedno bolj priljubljeni izdelki, ki so ročno izdelani in prihajajo izpod rok mizarjev v lokalnem okolju. Tudi recikliranje starega pohištva ni več nobena izjema. V ospredju visoke rastline Kljub temu da je v letu 2022 pri opremljanju domov v ospredju domačnost, pa brez moderne tehnologije ne gre. Digitalne tehnologije so pomemben del vsakega doma, saj nam v veliki meri olajšajo življenje in vsakodnevna opravila. Luči na daljin- ski upravljalnik,pametne rolete in senčila ter digitalne ključavnice so v večini domov že nekaj vsakdanjega in tako bo tudi v letu 2022. Seveda pa ne smemo pozabiti na rastline, ki vsakemu domu podarijo poseben pridih. Med rastlinami bodo zelo priljubljeni fikusi vseh vrst – poleg navadnega fikusa ter benjamina bomo v domove z veseljem postavili rastlinske vrste, ki doslej niso bile tako priljubljene in poznane – visoke rastline bodo kot majhna drevesa poudarile svetle kotičke našega doma. Preporod doživljajo tudi praproti, ki v sicer urejene domove vnašajo pridih bujne džungle, njihova dobra plat pa je tudi ta, da potrebujejo malo skrbi. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Prihodnost gradbeništva je v naših rokah WŽǀĞnjŽǀĂŶũĞŝnjŽďƌĂǎĞǀĂŶũĂŝŶŐŽƐƉŽĚĂƌƐƚǀĂǀŐƌĂĚďĞŶŝƓƚǀƵŶĂƉŽĚƌŽēũƵnjŶĂŶũŝŶ ƐƉƌĞƚŶŽƐƟǀĚŝŐŝƚĂůŝnjĂĐŝũŝ͕ŬƌŽǎŶĞŵŐŽƐƉŽĚĂƌƐƚǀƵŝŶƵēŝŶŬŽǀŝƟƌĂďŝĞŶĞƌŐŝũĞƐŽŐůĂǀŶĞ ŶĂůŽŐĞĞǀƌŽƉƐŬĞŐĂƉƌŽũĞŬƚĂEĂēƌƚnjĂŐƌĂĚďĞŶŝƓƚǀŽ;ŽŶƐƚƌƵĐƟŽŶůƵĞƉƌŝŶƚͿƉŽĚ ŽŬƌŝůũĞŵƌĂƐŵƵƐн. EĂēƌƚnjĂŐƌĂĚďĞŶŝƓƚǀŽ;ŽŶƐƚƌƵĐƟŽŶůƵĞƉƌŝŶƚͿƵǀĂũĂŝŶƵǀĞůũĂǀůũĂŶŽǀĞƐƚƌĂƚĞŐŝũĞ njĂƌĂnjǀŽũŐƌĂĚďĞŶŝƓƚǀĂǀhŶĂŶŝǀŽũƵƉŽŬůŝĐŶĞŐĂŝnjŽďƌĂǎĞǀĂŶũĂ͘WƌŽũĞŬƚ͕ǀŬĂƚĞƌĞŵ ƐŽĚĞůƵũĞϮϰƉƌŽũĞŬƚŶŝŚƉĂƌƚŶĞƌũĞǀ͕ƉŽǀĞnjƵũĞϭϮĚƌǎĂǀh͕ŽĚŝnjŽďƌĂǎĞǀĂůŶŝŚŝŶƐƟƚƵĐŝũĚŽ ŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬŝŚnjĚƌƵǎĞŶũŝŶnjďŽƌŶŝĐ͘ sƐĞŽŶŽǀŽƐƟŚ͕ŶĂůŽŐĂŚ͕ĚŽƐĞǎŬŝŚƚĞƌƌĞnjƵůƚĂƟŚŶĂƚĞŚƚƌĞŚƉŽŵĞŵďŶŝŚƉŽĚƌŽēũŝŚ ŵŽĚĞƌŶĞƚƌĂũŶŽƐƚŶĞĚƌƵǎďĞŽďũĂǀůũĂŵŽŶĂƐƉůĞƚŶŝƐƚƌĂŶŝƉƌŽũĞŬƚĂ ŚƩƉƐ͗ͬͬĐŽŶƐƚƌƵĐƟŽŶďůƵĞƉƌŝŶƚ͘ĞƵ͕ͬŬŝũĞǀnjĂĚŶũŝĨĂnjŝϰͲůĞƚŶĞŐĂƉƌŽũĞŬƚŶĞŐĂŽďĚŽďũĂ͘ sĂďŝŵŽǀĂƐŬƐŽĚĞůŽǀĂŶũƵǀƉƌŽũĞŬƚŶŝŚĂŬƟǀŶŽƐƟŚŬŽƚƉŽĚƉŽƌŶŝŬĞnjĂŵŝƐůŝŝŶŝĚĞũ͕ĚĂ ŝnjƌĂnjŝƚĞƐǀŽũĞƉŽŐůĞĚĞŶĂƌĂnjǀŽũŐƌĂĚďĞŶŝƓƚǀĂ͕ŝŶŬŽƚnjƵŶĂŶũĞƐǀĞƚŽǀĂůĐĞ͕ĚĂƉƌĞĚƐƚĂǀŝƚĞ ĚŽďƌĞƉƌĂŬƐĞǀŐƌĂĚďĞŶŝŚƉŽŬůŝĐŝŚŶĂƉŽĚƌŽēũŝŚĚŝŐŝƚĂůŝnjĂĐŝũĞ͕ŬƌŽǎŶĞŐĂŐŽƐƉŽĚĂƌƐƚǀĂŝŶ ƵēŝŶŬŽǀŝƚĞƌĂďĞĞŶĞƌŐŝũĞ͘ sĞƐĞůŝƐŵŽǀƐĂŬĞŐĂŽĚnjŝǀĂŶĂƐŽĐŝĂůŶŝŚŽŵƌĞǎũŝŚƉƌŽũĞŬƚĂ͕ƐĂũŵĞŶŝŵŽ͕ĚĂnjĂŬƟǀŶŝŵ ǀŬůũƵēĞǀĂŶũĞŵƉŽƐĂŵĞnjŶŝŬŽǀ͕ƉŽĚũĞƚŶŝŬŽǀ͕njŶĂŶƐƚǀĞŶŝŚŝŶŝnjŽďƌĂǎĞǀĂůŶŝŚŝŶƐƟƚƵĐŝũ ƚĞƌǀƐĞŚ͕ŬŝŶĂŵŐƌĂĚďĞŶŝƓƚǀŽǀĞůŝŬŽƉŽŵĞŶŝ͕ŬŽŶŬƌĞƚŶŽƉƌŝƉŽŵŽƌĞŵŽŬŝnjďŽůũƓĂŶũƵ ƐƚĂƚƵƐĂŝŶƉƌĞƉŽnjŶĂǀŶŽƐƟŐƌĂĚďĞŶŝŚƉŽŬůŝĐĞǀǀĞǀƌŽƉƐŬĞŵŐŽƐƉŽĚĂƌƐƚǀƵ͕ƉƌĞĚǀƐĞŵ ŵĞĚŵůĂĚŝŵŝ͕ŬŝƓĞůĞnjĂēĞŶũĂũŽƐǀŽũŽƉŽŬůŝĐŶŽƉŽƚ͘ WŽǀĞnjĂǀĂĚŽƐƉůĞƚŶĞƐƚƌĂŶŝƉƌŽũĞŬƚĂ͗ŚƩƉƐ͗ͬͬĐŽŶƐƚƌƵĐƟŽŶďůƵĞƉƌŝŶƚ͘ĞƵͬ ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ d. o. o. Potrčeva cesta 28, 2250 Ptuj GSM: (041) 876 590, GSM: (041) 625 339, TEL: (02) 620 04 20 e-pošta: info@elektrotehnika-sp.eu Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 27 3 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Najprej je treba odpraviti vzrok za pojav vlage in plesni Okolje, v katerem bivamo, vpliva na naše počutje, razpoloženje, pa tudi zdravstveno stanje. Zato je izjemno pomembno, da v domačih in delovnih prostorih vladajo ugodne razmere. Med te štejemo temperaturo zraka, relativno vlago, hitrost gibanja zraka, temperaturo sten in tal, količino svežega zraka, prisotnost prijetnih ali neprijetnih vonjav ter koncentracije različnih plinov. Relativna vlažnost zraka pomeni razmerje parcialnega tlaka in tlaka nasičene vodne pare v odvisnosti od temperature. Vlažnost zraka v bivalnih in delovnih prostorih je odvisna od temperature, močan vpliv nanjo pa imajo tudi predmeti, ki jih postavimo v prostor, saj lahko vlago vežejo nase ali pa jo oddajajo v okolico. Posledica prekomerne vlage v prostoru je plesen, ki ni sporna samo z estetskega vidika, pač pa je tudi škodljiva za naše zdravje. Plesen se lahko pojavi vseh prostorih, ko sta hkrati izpolnjena dva pogoja: toplotni most in več kot 80-odstotni delež relativne zračne vlage. Takrat se vlaga iz zraka kondenzira na hladni steni, stropu ali tleh in na to vlažno mesto se naseli plesen. Prav zato se plesen najpogosteje pojavlja v prostorih, kot sta kopalnica in kuhinja. Kot je pojasnil slikopleskar Jože Voglar, se vlaga v prostorih pojavlja tudi zaradi zatekanja ali preslabega zračenja stanovanja. V obliki plesni nastaja na najhladnejših stenah, običajno na severni steni za zavesami ali pohištvom, ki je postavljeno preblizu steni. Ker ni dovolj prostora za kroženje zraka, se plesen najpogosteje pojavi v kotu sobe, kjer se pojavijo rumeni madeži. Da je vlage v prostoru preveč, lahko razberemo tudi iz tega, da se rosijo okna, nastajajo glive, v prostoru pa se širi vonj po plesni. Pri starejših hišah največkrat vzrok slaba hidroizolacija »Pri starejših hišah se vlaga dostikrat pojavi na podzidku hiše zaradi preslabe hidroizolacije, ki je bila v preteklosti slabo izvedena ali pa je sploh ni bilo. Na starejših objektih velikokrat zaradi vlage tudi že odpada omet s stene. Eden od razlogov za pojav vlage v starejših objektih je tudi menjava oken, ko v pri- merjavi s starimi okni nova veliko bolj tesnijo, ni več cirkulacije zraka in pojavi se plesen, čeprav je dotlej ni bilo,« je pojasnil. Velik problem predstavlja vlaga v konstrukciji objekta, saj je na pogled ne opazimo, ima pa precej negativnih vplivov na konstrukcijo. Če nimamo vgrajene parne zapore, stalna prisotnost vlage povzroča trohnenje konstrukcije, vmesnih vezivnih slojev in odpadanje ometa. Pretirana vlaga povzroča odstopanje parketa in gnitje lesene konstrukcije, zaradi mokrega lesa pa velikokrat več ni mogoče odpreti predalov. Korozija v betonu v ekstremnih primerih lahko povzroči tudi porušenje ali vsaj poškodbe konstrukcije. »Pri novogradnjah se vlaga in plesen pojavljata zaradi uporabe betona in nekaterih drugih gradbenih materialov, ki povzročijo nastanek toplotnih mostov. Razlogi za nastanek vlage in plesni so tudi nepravilno izvedena gradbena dela, zatekanje pri strehi, nepravilna vgradnja oken in polic ali slaba izvedba fasade. Za preprečevanje nastanka toplotnih mostov pri novogradnjah mojstri uporabljajo 20 centimetrov debelo izolacijo, pa tudi pri sanaciji starih zgradb debelina izolacije ne zaostaja, treba pa je izpostaviti, da mora biti pri obojem ovoj fasade pravilno izveden, da ne prihaja do toplotnih mostov in posledično plesni v stanovanju. Veliko težav z vlago v prostorih povzroča tudi zatekanje pri strehi ali oknih – v tem primeru je vzrok težko ugotoviti, saj se madeži velikokrat pojavijo na drugem mestu, kot zateka, zato je težko odkriti problematično mesto in ustrezno sanirati težavo,« je pojasnil Jože Voglar. Pomemben je pravilen potek sanacije Posledice povišane vlage se običajno v prostoru pojavijo, ko je kateri od vzrokov prisoten že dlje časa. Ko se lotimo sanacije, je treba po besedah Jožeta Voglarja najprej ugotoviti, zakaj je prišlo do pojava vlage, in odstraniti vzrok, šele nato pa se lahko lotimo čiščenja plesni, obdelave sten z ustreznimi sredstvi, ki preprečujejo nastanek vlage in plesni, ter na koncu barvanja. Pri tem uporabimo ustrezno za paro prepustno barvo ali barvo, deklarirano za sanacijo vlažnih in plesnivih površin. »Če je treba sanirati steno, kjer je omet že poškodovan, tega najprej odstranimo, površino osušimo in nanesemo nov sušilni omet. Tega je treba sušiti dva do tri mesece, šele potem lahko nanesemo barvo ustrezne kvalitete. Ta mora biti takšna, da ne zapira stene in omogoča, da se stena sama zrači,« svetuje Voglar. Če se želimo uspešno rešiti plesni, moramo najprej odstrani- ti vzrok nastanka vlage. Nekaj učinka bo imelo tudi ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo ali uporaba razvlaževalca zraka. Obnove zidnih opleskov se lotimo šele potem, ko nam uspe relativno zračno vlago trajno znižati na 40–60 %. Nastanek vlage v prostorih lahko preprečimo že ob gradnji ali obnovi objektov: zagotovimo ustrezno toplotno izolacijo sten in stavbnega pohištva, pri stavbnem pohištvu izberemo stekla in profile s čim manjšo razliko v toplotni prehodnosti. Sicer pa je pomembno, da vse stanovanjske prostore čim bolj enakomerno ogrevamo, če so med njimi temperaturne razlike, pa dosledno zapiramo. Pohištvo naj bo odmaknjeno od sten 5–10 centimetrov. Seveda pa je za preprečevanje nastanka vlage ključnega pomena redno in pravilno prezračevanje prostorov – tudi pozimi je priporočljivo, da zračimo večkrat na dan, približno na tri ure. Takrat imejmo okna na stežaj odprta le nekaj minut. Prostor se bo hitro prezračil, a se obenem ne bo preveč ohladil. Svež zrak se hitreje segreje, zato se pogosto zračenje tudi ne bo kaj dosti poznalo pri višini računa za ogrevanje. Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 4 COLOR CMYK stran 28 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Najbolj rastejo cene stanovanjem V zadnjem času so cene stanovanjskih nepremičnin beležile izrazito rast. „Večina kazalnikov precenjenosti odraža relativno precenjenost cen nepremičnin glede na dinamiko drugih makroekonomskih kazalnikov za okrog 10 odstotkov,« so v Banki Slovenije zapisali v decembrski mesečni informaciji o poslovanju bank. Mira Gašparič Petrovič, nepremičninska svetovalka z licenco iz nepremičninske družbe RE/ MAX Poetovio, je pojasnila, da statistika njihovega arhiva zaključenih poslov zadnjih 7-8 let, oziroma v obdobju po letu 2014, kaže, da so se cene pos- topoma dvigovale: za stavbna in kmetijska zemljišča za 15%, za hiše 20-30%, za stanovanja pa kar za 100 odstotkov, ponekod celo še več. „Govorimo o povprečnih vrednostih, kar pomeni, da je bilo ponekod rasti malo manj, ponekod pa tudi več, seveda odvisno od lokacije, ki je še vedno temeljni kriterij za izbor. Razloge za takšen dvig cen nepremičnin je zagotovo treba iskati v gospodarski rasti, ki temelji na razvoju nekaterih dobrin, tehnologije, dviga nivoja izobraževanja, uvedbi dodatnih poklicev in delovnih mest. Cene na trgu najbolj naraščajo pri stanovanjih. Laična javnost je zmeraj večji pomen 1DLWRUVGRRMHSRGMHWMHNL VHXNYDUMDVSURGDMRLQPRQWDåR VWDYEQHJDSRKLãWYD 3HUJROH=LLSLLQ]XQDQMLURORML in vrednost pripisovala hišam in mnogokrat je bilo slišati, kako je mogoče, da so stanovanja tako draga ali še dražja kot hiše. Po njihovem splošnem prepričanju bi moralo biti obratno, ker se je last in posest hiše smatralo za »večjo dobrino«. Nepremičninski strokovnjaki radi spomnimo, da gre pravzaprav za dva povsem različna življenjska sloga, da ima seveda vsak svoje prednosti in slabosti kot pač vsaka stvar na svetu. Hiter tempo življenja in številne obveznosti tako v službenem kot zasebnem prostem času odžirajo čas za urejanje okolice, kar je pri hiši nuja oziroma potreba, zato so postala stanovanja bolj iskana in zaželena, posledično pa dosegajo tudi višje cene,“ je pojasnila. Tudi hiše visoko na seznamu povpraševanj Trenutno je še vedno največje povpraševanje po stanovanjih, ampak tudi hiše so zelo visoko na seznamu povpraševanj. Kupna moč je visoka, bolj trpi ponudba, ki je slaba. Seveda je povpraševanje odvisno od življenjskega sloga, ki ga določajo predvsem službe in druge obveznosti. „Tisti, ki kupujejo hišo, zaradi občutka svobode in neutesnjenosti znova iščejo malo večje parcele, tudi do 1.000 kvadratnih metrov in še več. Zelo popularni so tudi bivalni vikendi ali kmetije z več zemljišča, saj ljudje želijo pridelovati dobičkonosne sadne grmovnice, vrtnine za samooskrbo ali sadno drevje ter rediti drobnico ali dražje sorte goveda. Tudi glede na lokacijo se situacija spreminja – infrastruktura tudi v Halozah in Slovenskih Goricah ni več prav noben problem, večinoma so tudi tam urejene nove asfaltne ceste, ki so prevozne v vseh vremenskih razmerah, večina manjših krajev in vasi je po zaslugi evropskih projektov opremljena z optiko, kar kupcem zadostuje, da prihajajo v te kraje. Večina kupcev v naših krajih je iz zahodnega dela Slovenije ali so tujci. Trenutno je med slednjimi največ Nemcev, Avstrijcev, iz dežel Beneluksa, 3(5*2/( (= ==,,3, pa tudi iz Skandinavije in z Baltika,“ je pojasnila Mira Gašparič Petrovič. Tu in tam se pojavijo tudi kakšne menjave nepremičnin, recimo večje stanovanje za manjše, čeprav so takšne želje bolj redke. Sogovornica je povedala, da tovrstnih poslov v njihovi agenciji niso izvedli že nekaj let – v tem primeru bi se morale želje, okusi in potrebe izjemno dobro skladati, da bi do tega sploh lahko prišlo. Želje in povpraševanja po nepremičninah se torej spreminjajo glede na način življenja, ki ga živimo, ter obdobje, v katerem delamo in bivamo. Mira Gašparič Petrovi vseeno opaža, da so bile po prvem koronskem valu bolj iskane manjše hiše oziroma bivalni vikendi v naravi, nekoliko bližje mesta in infrastrukturi; zdaj, po dveh letih, pa je spet večje povpraševanje po kmetijah z zemljišči. Podobno kot cene nepremičnin se višajo tudi najemnine. Tudi na tem področju je ponudba slaba, najemnih stanovanj primanjkuje, najemnine pa so se zvišale za okoli petnajst odstotkov. Kaj se bo v bodoče dogajalo na trgu nepremičnin in kako se bodo spreminjale cene, je po besedah sogovornice izjemno težko napovedati, saj nobena že preizkušena ekonomska teorija, kot smo je bili vajeni v preteklosti ali kot so nas učili učbeniki, več ne drži. “Po sedanjem dogajanju in presežku vsega bi lahko rekli, da se pričakuje padec cen, ampak osebno bi rekla, da ga tako hitro še ne bo. Leta 2020 so nekateri »nepremičninski strokovnjaki in analitiki« napovedovali drastičen padec cen, še v istem letu pa se je zgodilo ravno obratno: v letu 2021 so cene še zrasle, tako da ta teorija več ne drži. Prav zato je tudi težko napovedati, kaj se bo zgodilo, jasno pa je, da takšno stanje dolgo ne bo vzdržalo, že zaradi dogajanja v svetu in vojnih žarišč. Tistim, ki imajo na voljo denarna sredstva in namen kupiti nepremičnino, svetujemo, da jo kupijo zdaj. Ponudba je namreč omejena in v prihodnje bo najbrž omejena še bolj, saj bodo ljudje, če se bo pojavila kakšna kriza, obdržali nepremičnine, v katerih živijo; tisti, ki bodo prodajali, tega ne bodo mogli storiti po nižjih cenah, ker bodo najbrž zaradi finančnih obveznosti prisiljeni držati višje cene. Navsezadnje pa je naložba v nepremičnino še vedno najvarnejša in najmanj tvegana naložba,“ je zaključila Mira Gašparič Petrovič.   2 9 12 LjǤàâ±ĂšĆĊēĢ÷ LjǤē±ĊšĆĊēĢ÷ LjǤàĆ÷ĢĊēĢ÷ LjǤ隭ĊēƱčàà LjǤà÷ĢÃéĊà±ǤºšĊš­± LjǤè÷éēšĶé±ǤÀšâ± *RULãQLFD*25,â1,&$ ZZZQDLWRUVVL VG invest d.o.o. Majšperk 22d 2323 Ptujska Gora 041 223 756 info@vginvest.si www.vginvest.si Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 29 5 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Za kvalitetno streho se splača nameniti nekaj več denarja Ytong hiša – v enem mesecu od prve vrste do strehe Nizkoenergijska hiša Metka s kvadraturo 90 m2 in porabo od 20 kWh/m2. ‚‘V enem mesecu smo pozidali od prve vrste do strehe.‘‘ Krovstvo in kleparstvo sta panogi, ki na področju sanacije starih, dotrajanih streh ali gradnji novih sodelujeta z roko v roki. Streha je pomemben del vsake hiše, saj zagotavlja varnost pred različnimi vremenskimi vplivi, obenem pa zaokroži zunanji videz hiše. To pomeni, da morajo biti dela izvedena kvalitetno, streha pa funkcionalna in prijetna na pogled. Krovstvo in kleparstvo sta zelo povezani panogi, a vseeno nekoliko različni. Med krovska dela sodijo pokrivanje in prekrivanje streh ter nujno potrebna izolacija, kleparstvo pa obsega montažo strelovodov, obrob, žlebov in drugih stvari. Obe obrti sta tako izjemno pomembna kombinacijo za dosego končnega rezultata – kakovostne strehe z odlično funkcionalnostjo in prijetnim videzom. Z začetkom krovskih del se gradnja hiše bliža zaključni fazi. Krovstvo obsega prekrivanje hiše, zato je izjemno pomembno, da so dela opravljena natančno in kakovostno. Streha je investicija, ki s finančnega vidika predstavlja velik zalogaj, a je tudi investicija, za katero se splača nameniti nekaj več denarja. Kvalitetno narejena streha nam bo brez težav služila naslednjih dvajset ali tudi trideset let. Njena življenjska doba pa ni odvisna samo od uporabljenih materialov, temveč predvsem od dobrega in zanesljivega krovca, ki se spozna na svoje delo. Krovec je tisti mojster, ki ostrešje hiše in s tem cel objekt zaščiti z zaključnim slojem, kritino. Poleg želene kritine bo položil tudi hidro in toplotno izolacijo pri ravni strehi ter položil potrebne folije pri različnih vrstah streh. Ob polaganju kritine krovec pogosto naredi tudi prezračevalni sistem, položi toplotno izolacijo in naredi zaključne elemente. Ko krovci zaključijo delo na strehi, sledijo kleparski izdel- ki, kar pomeni izvedbo žlebov, strelovoda in drugih dodatkov, ki strehi zagotavljajo funkcionalnost, nam pa udobno in kakovostno življenje. Ob uporabi različnih vrst materialov morajo biti kleparji predvsem pozorni na člene ob stiku ploskev. Kleparji s pločevino pokrijejo tudi strešne vence in uredijo okenske police, s kovino obrobijo vse vrste prebojev strešne konstrukcije za dimnike, zračnike in podobno ter izdelajo odvodnjavanje atmosferskih voda – od žlebov in odtočnih cevi s koleni do zbiralnih kotličkov različnih oblik in profilov. Meja med krovskimi in kleparskimi deli je sicer precej zabrisana. Pri izvedbi opečne in betonske kritine so krovska in kleparska dela strogo ločena, pri kovinski pa so krovska dela deloma tudi kleparska, zato mora krovec obvladati tudi kleparska dela: izdelavo in montažo strešnih žlebov in odtočnih cevi, obrob in strešnih oken, pa tudi pokrivanje zunanjih okenskih polic, portalov in nameščanje snegolovov. Preden se lotimo izvedbe krovsko-kleparskih del, je izjemno pomembno, da vstopimo v stik s čim več različnimi mojstri. Najbolje je, da pridejo na gradbišče oziroma lokacijo, kjer bodo izvajali dela, si ogledajo in preučijo objekt in načrte ter prisluhnejo našim potrebam in željam. Le tako bomo ob zaključku del vsi zadovoljni. Seveda pa pri tako pomembni investiciji, kot je streha, cena ne sme biti odločujoč faktor – najpomembnejše je, da bodo dela izvedena kvalitetno in da nam bo streha nekaj desetletij dobro služila. Poceni streha namreč lahko čez čas zahteva številna popravila ali pa jo je treba v celoti zamenjati, kar pomeni, da nas bo na dolgi rok projekt stal več, kot če bi v osnovi izbrali nekoliko dražjo, a kvalitetnejšo ponudbo. To so bile besede mladega graditelja iz okolice Celja, kjer sta si s partnerko pred kratkim postavila Ytong hišo Metka, eno izmed tipskih projektov hiš, ki so na voljo v ponudbi podjetja Xella Slovenija. Tipske projekte Ytong hiš so pripravili različni projektantski biroji, eno izmed njih je tudi podjetje INGRA, ki ima v Xellinem katalogu na voljo največjo ponudbo hiš. Hiša Metka je med najmanjšimi hišami po kvadraturi (90 m2), ki v eni etaži s funkcionalno razporeditvijo prostorov nudi dovolj prostora za veččlansko družino. Kako poteka nakup tipske Ytong hiše Začne se seveda z dokumentacijo. Pred začetkom najprej potrebujete lokacijsko Prednosti nakupa tipske hiše Mnogim investitorjem je zelo pomembno, da v vseh fazah gradnje prihranijo čim več. Nakup projekta tipske hiše brez večjih sprememb je običajno kar precej cenejši od projekta, izdelanega po željah investitorjev. Pripravljen je vnaprej, neodvisno od investitorja, arhitekt oziroma projektant pa ga lahko glede na želje investitorja vseeno nekoliko prilagodi. Cena projekta je zato nižja, in kar je zelo pomembno – znana je takoj. Pri nakupu Ytong tipske hiše pa projektno dokumentacijo (PZI in DGD) v vsakem primeru prejmete brezplačno. informacijo s kopijo kartografskega dela prostorskega akta, ki ju pridobite na občini. S Xellinim prodajnim predstavnikom se dogovorite za sestanek, kjer vam pojasnimo vse nadaljnje korake. Če imate že ogledano eno izmed naših tipskih hiš, vas kmalu napotimo k projektantu, ki bo preveril možnosti umestitve hiše na vaši parceli. www.xella.si www.ytonghisa.si Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 8. marca 2022 Poslovna in druga sporočila 30 stran 30 Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju objavlja javni natečaj za 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQDPD2UPRç LQ6UHGLåĀHRE'UDYLWHUWDPNDMåQMLPLRVQRYQLPLåRODPL prireja oddajo VIŠJEGA SVETOVALCA ZA NALOGE UREJANJA PROMETA. Celotno besedilo javnega natečaja, z vsemi pogoji za zasedbo delovnega mesta, je dostopno na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na spletnem naslovu: http://www.sou-info.si/, kjer je priložen tudi obrazec, s katerim se kandidat prijavi na razpisano delovno mesto. Zadnji rok za prijavo je 21. 2. 2022. =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFLRVQRYQLKåRO L]2UPRçD6UHGLåĀDRE'UDYL ,YDQMNRYFHYWHU9HOLNH1HGHOMH Lepi spomini ne bledijo! Oddaja bo v sredo, 9. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD2UPRçLQ6UHGLåĀHRE'UDYL Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Z GLASBO DO SRCA -DCDKI@  L@QB@ NA  ûONQSM@CUNQ@M@+ITCRJHUQSM@/STIT @MC !NţHC@Q6NKE 6NKE Nika Zorjan Alya Kvatropirci 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR O IN ŠE KAKŠN JDMCDQ Natalija Verboten 9CQ@UJNû TFNQ ,@QJNûJ 20 let oddaje (1-( 35(6(1(þ Cena vstopnice: 12 € v predprodaji, na dan dogodka 15 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, 35,½,+5, Moškanjci, Gostilna PRI POŠTI Ptuj, 2NUHSËHYDOQLFDSUL'$5,1.,-XUĄLQFL(YHQWLP in 7$-1,¦792 Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK stran 31 Oglasi in objave torek z 8. marca 2022 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Za dobroto tvojih rok je ostala beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. OSMRTNICA 31 Ni več tvojega nasmeha, srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel naša bo ostala, spomin za vedno v srcu bo živel. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 83. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Maks Lampret upokojenec Taluma Kidričevo ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica V SPOMIN Angela Bratuša IZ ŽUPEČJE VASI 50A Od njega se bomo poslovili v sredo, 9. marca 2022, ob 15. uri na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Žalujoči: žena Nežika, sin Marjan ter hčerka Danica z družino Na podlagi 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15 – ZOFVI-J, 46/16 – ZOFVI-K, 25/17 – ZVaj) in sklepa, ki je bil sprejet na 9. seji Sveta zavoda Osnovne šole Cirkovce 21. 3. 2022, Svet zavoda Osnovne šole Cirkovce, Cirkovce 47, 2326 Cirkovce razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/ICE Kandidat (slovnična oblika velja za oba spola) mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/ 01, 65/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15, 46/16, 25/17 – ZVaj; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI) in 84. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je dne 1. 9. 2022. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - dokazilo o izobrazbi, - dokazilo o pridobljenem nazivu, - dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, - dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu, - življenjepis z opisom delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo iz evidence izbrisanih oseb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje in ne sme biti starejše od 30 dni, - program vodenja zavoda za mandatno obdobje, - izjavo, s katero dovoljuje obdelavo in uporabo svojih osebnih podatkov za namen in v zvezi s postopkom imenovanja, pošljite v zaprti ovojnici v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Cirkovce, Cirkovce 47, 2326 Cirkovce, priporočeno, v zaprti ovojnici, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Vloga se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Nepopolne vloge bodo zavržene. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Svet zavoda OŠ Cirkovce www.tednik.si Danes, 8. marca, mineva deset žalostnih let, odkar nas je za vedno IZ MALE VASI 28 zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, zet, brat, stric, dober sosed in Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj, govornici, zastavonošem, godbeniku za odigrano melodijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. prijatelj Toni Cafuta IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 9 NA PTUJU *1. 6. 1952 – +8 . 3. 2012 Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko v spomin. Žalujoči: hčerka Hedvika in sin Branko z družinama Žalujoči: žena Štefka, sin Vladimir in hčerka Silvija z družinama Čakale me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj. Moj dragi, domači kraj. Rada bi prišla, oh rada. A tja me več ne bo, ker vzela sem slovo. Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. V SPOMIN ZAHVALA ob boleči izgubi dragega, moža, očeta, dedka Mojca Dominko Konrada Veršiča Danes, 8. marca, mineva 25 let, odkar te ni več med nami. Vsaj en glas, vsaj en pogled na tvoj obraz si želimo že ves ta čas. Pogrešamo te! Tvoji: mama Jožica, ati Zvonko, brata Matjaž in Zvonko z družino ter sestra Aleksandra z družino Umrli so Umrli so: Andrej Kirbiš, Breg 15, Vinica, roj. 1982 – umrl 17. februarja 2022; Ana Krajnc, roj. Žitnik, Nova vas pri Ptuju 45, roj. 1935 – umrla 22. februarja 2022; Ana Murko, roj. Rašl, Rogoznica 33, roj. 1925 – umrla 25. februarja 2022; Feliks Kustec, Mihalovci 35, roj. 1927 – umrl 22. februarja 2022; Marija Feguš, roj. Čeh, Pacinje 34, roj. 1935 – umrla 27. februarja 2022; Roza Žgeč, Dornava 39, roj. 1931 – umrla 25. februarja 2022; Jelena Pukšič, roj. Benković, Šturmovci 20a, roj. 1939 – umrla 25. februarja 2022; Martin Lenart, Lovrenc na Dr. Polju 123b, roj. 1941 – umrl 26. februarja 2022; Neža Ljubec, roj. Meglič, Nova vas pri Markovcih 77a, roj. 1940 – umrla 26. februarja 2022; Marija Mlakar, roj. Mlakar, Spuhlja 20, roj. 1961 – umrla 26. februarja 2022; Terezija Težak, roj. Brodnjak, Hrastovec 81, roj. 1946 – umrla 27. februarja 2022; Olga Čeh, roj. Osenjak, Na obrežju 19, roj. 1928 – umrla 27. februarja 2022; Ana Skaza, roj. Rojs, Štuki 24, roj. 1938 – umrla 22. februarja 2022; Jože Tomažič, Nova vas pri Ptuju 86, roj. 1934 – umrl 25. februarja 2022; Miroslav Lešnik, Ptujska Gora 86, roj. 1952 – umrl 27. februarja 2022; Alojz Petrovič, Rimska pl. 7, Ptuj, roj. 1951 – umrl 27. februarja 2022; Marija Ambrož, roj. Antolič, Muretinci 32, roj. 1932 – umrla 28. februarja 2022; Marija Šumenjak, roj. Donaj, Sobetinci 26, roj. 1927 – umrla 14. februarja 2022; Stanislava Korošec, roj. Tement, Zabovci 4, roj. 1935 – 1. marca 2022; Ivan Cafuta, Zg. Pristava 43, roj. 1953 – umrl 28. februarja 2022. IZ CIRIL–METODOVEGA DREVOREDA 13 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Besedo hvala izrekamo vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečene besede in stisk roke. Hvala patru Mateju za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem delavcem pogrebnega podjetja Javne službe Ptuj. Žalujoči: žena Elizabeta, sin Alexander z ženo Clavdio ter vnuk Phil Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor in tudi nekaj traktorskih priključkov. Tel. 041 230 682. NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM prašiča domače reje, težkega 170 kg. Telefon. 051 22 00 23. Priplula je pomlad z neba, nesoč nam košček raja, in po doleh in vrh gora nam k cvetu cvet zasaja. Simon Gregorčič OSMRTNICA Onkraj je ljuba Marija Barič 1927–2022 S POLJSKE CESTE 10 nazadnje v DU Ptuj Zadnje slovo bo na hajdinskem pokopališču v sredo, 9. marca 2022, ob 12. uri. Žara bo na dan pogreba v vežici ob 10. uri. Užaloščene hči Liljana z Ivo in sestra Ivica z Alenko in Evo. Žalujemo. Štajerski TEDNIK torek, 8. 3. 2022 COLOR CMYK Kronika 32 stran 32 torek z 8. marca 2022 Podravje z Etnografski lik medveda (t. i. rašimedo) buri duhove Problematične pustne šege S pepelnično sredo se je zaključil veseli pustni čas. Na socialnih omrežjih pa zadnje dni veliko govorijo o medvedu oz. "rašimedu" – enem izmed etnografskih likov v Markovcih. Ta že vrsto let povzroča precejšen strah, predvsem med žensko publiko. Po mnenju nekaterih naj bi šlo za problematično pustno šego, saj medveda naključno žensko, tudi če si tega ne želi, podreta na tla in uprizarjata spolni akt. Nekateri posamezniki in posameznice so se s svojimi negativnimi izkušnjami na tovrstnih prireditvah obrnili celo na Inštitut 8. Marec, kjer opozarjajo da tega nikakor ne moremo razumeti kot etnografsko kulturno tradicijo, ampak kot grob poseg v pravico do nedotakljivosti telesne integritete in spoštovanje meja druge osebe. Po drugi strani pa je treba povedati, da je v Markovcih več skupin Foto: ČG Maska medveda se je skozi čas precej spremenila, šege in običaji, povezani z njo, pa precej manj ... t. i. rašimedov in večina jih sledi tradiciji, torej so spoštljivi in nikogar ne ogrožajo. Kot je pojasnil etnolog in kulturni antropolog Matjaž Mlinarič, se je maska medveda skozi čas spreminjala. Natančno iz katerega obdobja človeške zgodovine izvira, je težko določiti, gre pa za čase, ko je bilo še običajno, da so vasi obiskovale skupine Romov in s seboj pripeljale tudi živega medveda. Obiskovalci od drugod naše šege doživljajo drugače ... Prvotna oblika, ki so jo poznali, je bil medved, oblečen v žakljevino, ki so ga spremljali »cigani« in je plesal, strašil ljudi, renčal, včasih uganjal norčije. »Glede na širše družbene in ekonomske spremembe se je maska – podobno kot tudi drugi aspekti življenja – spreminjala, tako medvedi danes na primer nosijo kožuhe. Večina domačinov fašenk morda razume in doživlja drugače kot obiskovalci iz drugih krajev, zato nas je medijsko dogajanje kar presenetilo,« je dodal Mlinarič. Da bi lahko šlo za nedopustno prakso v imenu kulture, je opozoril tudi Milan Gabrovec, župan občine Markovci, in dodal, da gredo fantje, ki to uprizarjajo, včasih res predaleč v svojih dejanjih, nasilje pa je seveda treba temu primerno sankcionirati. Estera Korošec Pustni običaji že v preteklosti povezani z nasiljem Pustni običaji, ki posamezniku zaradi našemljenosti zagotovijo neprepoznavnost, so bili sicer že od nekdaj združeni z medsosedskim in drugim poravnavanjem odprtih računov. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bilo kurentovanje združeno s tolikšnim nasiljem, da je, kot je leta 1924 poročal Marburger Zeitung, »tukajšnje okrajno glavarstvo prepovedalo običajno pustovanje v okraju Ptuj, da bi s tem preprečilo ponavljajoče se skoraj vsakoletne pretepe ob tej priložnosti«. Kot ugotavlja penolog dr. Dragan Petrovec, lahko nasilje pod masko sprožijo z alkoholom podprta izživljanja v ljudskih šegah in običajih. Ljudskih običajev, ki »udomačujejo« nasilje, je cela vrsta. Avtor omenja fantovščine, na katerih je bodoči ženin prejel telesne poškodbe, ki so mu celo preprečile udeležbo na lastni poroki. Prav tako je še vedno zelo razširjeno prisilno pitje alkohola, denimo ob šrangah ali ob rojstvu otroka, pa tudi sicer v veselih družbah, ko si nasilje nadene masko gostoljubnosti, da bi se izživelo nad tistimi, ki so bolj zadržani pri pitju. Foto: Etnografsko društvo Markovci Gonjenje medveda leta 1939 Slovenija z Agencija za varnost prometa opozarja Lani so ceste vzele 114 življenj Umrli v prometnih nesrečah po vrsti udeleženca Vozniki se v času epidemije na cesti pogosto vedejo bolj tvegano, v zadnjem poročilu o stanju varnosti v cestnem prometu za leto 2021 ugotavlja Agencija za varnost prometa ter opozarja na poslabšanje prometne varnosti v Sloveniji. »Brezbrižnost do ranljivih udeležencev, vožnja z mobilnim telefonom, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, neupoštevanje voznih razmer in zavestno kršenje predpisov ne morejo obroditi boljše prometne varnosti,« so izpostavili sporočilu za javnost. Na slovenskih cestah se je lani zgodilo 17.050 prometnih nesreč, kar je 14 odstotkov več kot v letu 2020, umrlo pa je skupaj 114 oseb oziroma 34 več. Največ oseb, skupaj 74, je umrlo v času obsežnejšega sproščanja ukrepov, med majem in septembrom lani. Največ mrtvih med motoristi Medtem ko je bilo v preteklih letih največje število umrlih med vozniki osebnih vozil, je bilo v letu 2021 največje pri voznikih enoslednih motornih vozil. Umrlo jih je 34 oziroma 55 odstotkov več kot leta 2020. Število hudo telesno poškodovanih se je v primerjavi z letom 2020 povečalo za 16, delež lažje poškodovanih pa za 13 odstotkov. Alkoholizirani udeleženci so lani povzročili kar 1.513 nesreč oziroma 11 odstotkov več kot v letu 2020 in zakrivili 37 smrti. Število umrlih na 10.000 prebivalcev je bilo lani največje v pomurski, obalno-kraški, goriški in podravski statistični regiji. Pirmerjava porasta števila umrlih v prometnih nesrečah v enem letu (2020/2021) pa je za Podravje še bolj črna, saj se uvrščamo takoj za Goriško in Pomurjem. Med glavnimi vzroki nesreč v lanskem letu na agenciji izpostavljajo nepravilen premik z vozilom, neprilagojeno hitrost in nepravilno stran oz. smer vožnje. Glavni vzroki za nesreče s smrtnim izidom pa so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje V letu 2021 beležimo povečanje števila umrlih med vsemi večjimi skupinami udeležencev cestnega prometa. Število umrlih udeležencev pa v letu 2021 ni bilo največje pri voznikih osebnih avtomobilov (kot je bilo to običajno v letih poprej), temveč med vozniki enoslednih motornih vozil. Umrlo jih je kar 34 oz. 55 % več kot leto poprej. Med umrlimi je bilo 27 voznikov motornih koles, 6 voznikov mopedov ter 1 voznik trikolesa. in neupoštevanje pravil o prednosti. Da bi negativne trende obrnili na bolje, je agencija letos podvoji- Če sušca grmi, dobra letina prihiti. Rojstva: Aleksandra Nahberger, Pobrežje 14b, Videm pri Ptuju – deklica Tijana; Ana Bugarin, Lovska ulica 6, Selnica ob Dravi – deklica Leni; Romanca Rapold, Čolnikov trg 3, Benedikt – deklica Lina; Florije Karameta, Slomškova ulica 22, Ptuj – deček Akin; Ana Marija Štante, Hvaletinci 19, Vitomarci – deklica Zala; Bojana Kuharič, Frankovci 39, Ormož – deklica Ana; Nuša Jazbec, Krambergerjeva pot 5, Ptuj – deklica Vita; Metka Žnidarič, Turški Vrh 3a, Zavrč – deklica Julia; Manja Kosi, Hujbar 1, Ivanjkovci – deček Filip; Jasmina Šumenjak, Bukovci 122c, Markovci – deklica Stela; Marinka Vnuk, Obrtniška ulica 5, Ptuj – deček Tine; Nastja Podlesnik, Ulica talcev 41, Miklavž na Dravskem polju – deklica Tjara; Laura Mesarič – deklica Hana; Saša Cink – deklica Noemi. la število nacionalnih preventivnih akcij, pripravljajo tudi niz regijskih posvetov o prometni varnosti v vseh slovenskih statističnih regi- jah. Vse udeležence v prometu ob tem pozivajo k odgovorni udeležbi v prometu. sta Danes bo pretežno jasno, čez dan v vzhodni polovici Slovenije spremenljivo oblačno. Burja na Primorskem bo ponehala, v notranjosti pa bo še pihal severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, v nekaterih alpskih dolinah do -10, na Primorskem od -1 do 4, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 11 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO