Kamniški OBČAN Št. 18 Zagotovila prometnega ministra Bergauerja Stop za TTT promet skozi Tuhinjsko dol i no Če ste prebrali naslov, se boste verjetno najprej vprašali, kaj je to 111 promet. Namenoma smo zapisali začetne črke označbe prometa, ki v prihodnje ne bo smel potekati preko Tuhinjske doline oziroma bolje od Ločice, prek Motnika, Kamnika do Most. Gre za besede težki, tovorni, tranzitni. To je splošna označba. ki jo bo treba z ustreznim predpisom seveda bolj natančno opredeliti. Že v prejšnji številki smo na kratko poročali o obisku Antona Bergauerja, ministra za promet in zveze, in Antona Šajna, direktorja Direkcije za ceste RS, ki sta si s predstavniki kamniške občine in krajevnih skupnosti Tu- Ob L novembru Praznik 1. november je posvečen našim pokojnim, še bolj pa nam - tisti, ki smo tukaj, rabimo ta praznik ne zato, da grobove bahavo okrasimo vsaj enkrat na leto z rožami in svečami, pač pa zato, da ostanemo vsaj v mislih s tistimi, kijih ni več in ki so bili za nas pomembni. Ilustracija iz knjige Miha Maksa Rdeče lučke Volilni zbor Občinskega sveta Marjeta Humar, kandidatka kamniške občine za člana državnega sveta V torek, 14. oktobra, seje občinski svet sestal na volilnem zboru z namenom, da izvoli kandidata nase občine za člana Državnega sveta in 6 predstavnikov občine v volilnem telesu volilne enote. Znano je, da volilno enoto, v kateri bo izvoljen en driavni svetnik, predstavnik lokalnih interesov, sestavljajo poleg nase občine Se občine z območja bivSe občine Domžale in občine Litija. Vsaka skupina svetnikov oziroma poslanski klub je lahko predlagal po enega kandidata. Vendar so to pravico izrabili le trije od Šestih klubov. Tako so občinski svetniki lahko izbirali med tremi kandidati: Jožefom Romsakom (SLS), Iztokom Debevcem (LDS) in Marjeto Humar (SKD). Občinski svetniki so s tajnim glasovanjem za kandidatko občine Kamnik na volitvah državnega svetnika s 16 glasovi od 27 navzočih svetnikov izvolili Marjeto Humar SKD. Iztok Debevec, LDS, je dobil 7 glasov in Jožef RomSak, SLS, 4 glasove. Marjeta Humar je v uvodni predstavitvi med drugim dejala, da ima Državni svet z ustavo opredeljeno vlogo, kako pa jo uresničuje, je odvisno od ljudi, ki ga sestavljajo, in od tega, kdo svet vodi. Če bo izvoljena, se bo zavzemala za enake cilje kot v občinskem svetu, samo na viSji ravni. »Prizadevala si bom zlasti za razreševanje tistih zadev, za katere v občinskem svetu ugotavljamo, da smo nemočni,« je Se poudarila. _. Za 6 predstavnikov kamniške občine v volilnem telesu volilne enote je občinska komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja predlagala občinskemu svetu 18 kandidatov. Skupine svetnikov so predlagale naslednje kandidate: SDS - Miroslav Petek, Leon Pirman, Igor Podbrež-nik, Janez RepanSek;SKD - Pavel Ocepek, Peter Štele, Anton Štele, Milan Winds-chnurer: SLS - Anton Hočevar, Dušan Jesenik, Franc OreSnik, Janez Štele; SND - Rajko Bajde, Janez Jeglič, Matjaž Kern, Dušan Štrajhar, LDS - Demitrij Per-čič, Stane Zamik. Izmed 18 možnih kandidatov je občinski svet prav tako s tajnim glasovanjem izvolil 6 predstavnikov občine v volilnem telesu volilne enote: Antona Hočevarja - SI£ (17 glasov), Dušana Jesentka - SUS (19 glasov), Leona Pirmana - SDS (13 glasov), Igorja Podbrežnika - SDS (18 glasov), Antona Steleta - SKD (16 glasov) in MIlana Wlndschnurerja - SKD (15 glasov). FRANC SVETEU SCJ^O Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila NERO GIARDINI elegantno modno moško in žensko obutev najdete na naših policah. hinjske doline ogledala doslej opravljena dela pri prenovi regionalne ceste. Te dni namreč potekajo zadnja dela v okviru letos predvidenih sredstev. Ocenjujejo, da je bilo letos opravljenih približno polovica s programom prenove načrtovanih del, vendar bo ureditev kritičnih točk, ki so ostale še odprte, kot smo že omenili, obvoznica v Motniku, Srednja vas, klanec Kavran, Tesnice ter most in križišče v Mostah, zahtevala precej večji zalogaj denarja, kot pa so ga v ta namen porabili letos. Pa poglejmo, kaj so o bodočem prometu na tej cesti, ki bo, mimogrede povedano, prihodnje leto zabeležila dve desetletji, odkar je bil njen makadam v celoti pokrit z asfaltom, dejali najbolj odgovorni za »uresničitev 20 točk«, kot je to akcijo imenoval župan Smolnikar. Župan je poudaril, da če se bo promet še naprej povečeval s takšnim tempom kot sedaj, potem »se kar malo bojim za vas, za obiskovalce Tuhinjske doline, za Kamničane in tudi za Moščane«. Dejal je, da se bo treba na to navaditi in malo potrpeti in da je treba razumeti ministra, ki nima velike malhe. Anton Bergauer, minister za promet in zveze, je najprej spregovoril o programu gradnje avtocest v Sloveniji, ki predvideva, da je treba v treh letih usposobiti avtocestno povezavo med Mursko Soboto in Koprom. »Če tega ne bi dosegli, bi nastala velika gospodarska škoda, tako za Luko Koper, za Slovenske železnice, ker bi prišlo do preusmeritve evropskih cestnih tokov, česar pa si seveda ne želimo,« je dejal minister in nadaljeval: »V programu preusmeritve prometa med gradnjo avtocest je tudi Tuhinjska dolina. Moram reči, da se bo ta program za letošnje leto izvedel v skladu s sredstvi Darso-vega programa. Sredstva so za letos izčrpana. Dokončujejo se dela, ki so bila letos začeta. Program se bo nadaljeval v prihodnjih letih. Ko se bodo začele delati Trojane in avtocesta do Blagovice, se bo tu povečal promet. Moram povedati, da sem ta dela tedensko nadziral, saj sem se vsaj enkrat na teden peljal tu skozi.« (Nadaljevanje na 3. strani.) Naslednja, 19. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 6. novembra. Prispevke oddajte do srede, 29, oktobra; oglase, zahvale In obvestila pa do torka, 4. novembra. Leto XXXVI Kamnik, 23. oktobra 1997 OBLJUBA IN POHVALA - prometni minister Bergauer (tretji z leve) je na klancu v Lazah pohvalil izvajalce del prt prenovi ceste, obenem pa pred zbranimi predstavniki občine in krajevnih skupnosti Tuhinjske doline obljubil, da bodo v njegovem ministrstvu storili vse za omejitev tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino. (fs) Oživljanje Menine planine Obnovljena cesta-tudi nov turistični razvoj? Od letošnjega avgusta naprej povezuje Menino planino in dolino obnovljena cesta, ki poteka od vasi Okrog po gozdu do planine. Kaj storiti, da bi se peljali po lepi cesti? Neurje je gozdno cesto na Menino tako poškodovalo, da ni bi- Kakšna sprostitev - proč od mestnega (foto Ivan Hribar) Uporabniki planine, to so lastniki parcel, kmetje in pašne skupnosti, ki imajo poleti na planini živino, pa tudi drugi, ki jim je mar za usodo teh krajev in vidijo v naravni lepoti in drugih danostih nove možnosti, se zavedajo pomembnosti te povezave. Predvsem zato so z veliko mero samoiniciativnosti poprijeli za delo pri obnavljanju te ceste. Hkrati pa se pojavljajo tudi težnje, da bi oživili turistično, rekreativno in gostinsko ponudbo na planini, vendar tako, da bi okolje ostalo neokrnjeno. Te pobude prihajajo iz Iniciativnega odbora za Menino planino v ustanavljanju, za katerega je Ivan Hribar pripravil predlog strategije razvoja te ponu-be. la več prevozna. To so še posebno dobro občutili kmetje, ki so spomladi na planino vozili živino in se seveda spraševali, kdo je tisti, ki mora skrbeti za cesto: župan, lastniki parcel, ljubitelji neokrnjene narave, vojska... »Potem pa se nas je zbrala skupina domačinov, ki smo bili pripravljeni storiti marsikaj, da bi cesta postala spet tako prevozna kot včasih. Zato smo začeli z iskanjem financer-ja, ki bi pokril stroške posipanja. K sreči je imel edino Igor Pod-brežnik, predsednik občinskega sveta, toliko posluha, da se je vključil v akcijo. Dal je amandma k občinskemu proračunu za leto 1997 in s prepričevanjem ostalih poslancev uspel, da je bil dodeljen 1 milijon SIT za sanacijo te ceste. G. Podbrežnik je verjel, da bomo ta milijon še dodatno oplemenitili s svojim delom,« pravi Marjan Križnik, predsednik gradbenega odbora za obnovo ceste. Tega so sestavljali vaščani iz Špitaliča, Bele, Okroga, Češnjic in Zgornjega Tuhinja, ki to cesto uporabljajo in ki (Nadaljevanje na 2. strani.) Sklicana 29. seja občinskega sveta Na 29. seji občinskega sveta, ki jo je predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik sklical za sredo, 29. oktobra, bodo svetniki po predlogu dnevnega reda obravnavali 11 zadev. Najprej bodo ponovno spregovorili o mnenju k predlogu za ustanovitev nove občine Komenda. Svoje mnenje o tem predlogu so svetniki že dali na pomladanskem zasedanju, vendar vlada predlogu Ko-mendčanov ni pritrdila, ker da pobuda ni bila dana v skladu z ustreznim zakonom. Zato je poslanec Državnega zbora Pavel Rupar (tr-žiški župan) ponovno vložil zakoniti predlog za ustanovitev te občine. O tem predlogu pa se mora po sklepu državnega zbora ob- (Nadaljevanje na 3. strani.) mm' Novi trs 26/a, Kamnik tel.:817-880 Končno nekaj novega in pravega za vas na enem mestu! * kvalitetne frizerske storitve s priznano lasno kozmetiko MATRIX ESSENTIALS * izdelava profesionalnega make-upa in * umetnih nohtov PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 9. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. POKLIČITE 817-880 IN SE PREPRIČAJTE! KNJIGARNA In PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, TEL: 817-321 )r5)%) 1LC2) \V LK j tJ LnJ UREDIMO TUDI TISK Na kratko Pisateljski poskusi učencev Osnovne šole Komenda-Moste Osnovna šola Komenda-Moste je izdala dve knjigi svojih učencev -Martina Vavpotiča in Ane Remše. Sedmošolec Martin je napisal fantazijsko pravljico z naslovom Dogodivščine Suike tirna, ki se dogaja v dveh vzporednih svetovih: planetu Zermes in Zemlji. Kol se spodobi za velike pisatelje in velike knjige, imata tudi ti dve knjižici spremno besedo, ki sta jo napisala Milena Blažič in Miha Mohor. Tako Milena Blažič za Martinovo knjigo pravi, da je velik bralni užitek ne le za mlade, ampak tudi za odrasle bralce. Dogodivščine Suike tirna sta za tisk pripravili mentorici Irena Špenko in Danica Kuhar. OsmoSolka Ana RemSe pa se je lotila drame z devetinpetdesetimi dramskimi prizori z didaskalijumi. Tematika posega v sodobnost in obravnava odvisnost od mamil. Milena Blažič v svoji spremni besedi pravi, da je zelo pohvalno, da seje Ana poleg zahtevne in nepriljubljene zvrsti lotila tudi zahtevne in pereče problematike. Mentorica Pranja Kralj, ki je knjigo tudi pripravila, pa na koncu svoje spremne besede izraža upanje, da se bo iz Aninih drobnih umetnin rodilo kaj mojstrskega. Zaradi spodbujanja ustvarjalnosti in zato, ker so dvema učencema omogočili izdajo prvencev, lahko Soli čestitamo. Prav tako in predvsem pa -mladima pisateljema! TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK TEL: 06V831-470, FAKS: 061/831-176 E-mail: lnfocenter.kamnik-1@siol.net KOLEDAR PRIREDITEV en PRIREDITVE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Do 30. oktobra Razstavišče Veronika, Kamnik Razstava ŽIVLJENJE V KAMNIKU Avtorji: člani Foto, kino in video kluba Mavrica, Radomlje Petek, 7. 1t, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik Otvoritev fotografske razstave UTRINKI MOJE POTI Avtorica: Helena Mušič V programu ob otvoritvi bodo nastopili Kamniški koledniki. Razstava bo odprta do 21. novembra 1997. Sobota, a 11., ob 20. url Srednješolski center R. Maister, Kamnik ZIMZELEN PRAZNUJE, slavnostni koncert ob 115-obletnicl delovanja PSPD Moškega pevskega zbora URA, Kamnik Zborovodja: Marjan Ribič Vstopnina: 600 SIT Informacije: ZKO, Japljeva 2 (Veronika), tel.: 831-612 PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18. uri PRAVLJIČNE URE z Jano Verlinšek. Vsako sredo ob 13.30 V VILI ČIRA-ČARA, umetniškoročna delavnica. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk. Vsako sredo od 19. do 20. ure DELAVNICA OSEBNE RASTI. Vodi Vera Prelovšek. Ponedeljek, 3. 11., ob 18. uri Kulturni dom Šmarca Pravljične ure v Šmarcl: PRAVLJICA O KOTKU Vodi in bere Jana Verlinšek. PRAVLJIČNE URE NA POTUJOČI KNJIŽNICI Vodi in bere Helena Sterle. Informacije: MK Kamnik, Ljubljanska c. 1, Kamnik, tel.: 812-597 PRODAJNA GALERIJA MAJOLKA vabi na RAZSTAVO SLIK akademskega slikarja SAMA KOVAČA. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 9. do 19. ure In ob sobotah od 9. do 13. ure. Informacije: Marija Mesner, tel.: 831-081 PRIREDITVE ODBOJKARSKEGA KLUBA KAMNIK Nedelja, 2. 11., ob 17. uri II. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA ŽENSKE Odbojkarska liga ŽOG Kamnik : Kemiplas II Nedelja, 2. 11, ob 19.30 I. A DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI Odbojkarska liga Kamnik : Fužinar Sreda, 5. 11, ob 19. url I. A DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI Odbojkarska liga Kamnik : Salonit Vse tekme se bodo odvijale v športni dvorani v Kamniku. Informacije: Aco Kramar, tel.: 811-650 PRIREDITVE V FITNESS KLUBU FIT & SEXY Sreda, 5. 11, OD 17. do 19. ure DAN ODPRTIH VRAT ZA MALČKE OD 4. DO 7. LETA Sobota, a 11, od 17. do 19. ure DAN ODPRTIH VRAT ZA MLADE OD 7. DO 12. LETA Informacije: Podgorje 56, Kamnik, tel.: 812-811 in 817-831 PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU Sobota, a 11 PROMOCIJA NOVEGA CD-ja IN KONCERT SKUPINE PARNI VALJAK. ORGANIZATOR: NK FLOK, Komenda Informacije: Silvo Šink, tel.: 737-240 PLANINSKA SEKCIJA KOMENDA Nedelja, 9. 11, Komenda REKREATIVNI POHOD po komendskl planinski poti Informacije: Milan Šinkovec, tel.: 841-080 in 812-211 Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska .Va, direktorica SaSa MejacI, oec. Ureja uredniški odbor: Odgovorna urednica in lektorica Breda PodbrcZnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera MejaC. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij, d. d, Ljubljana. Nova občina na obzorju? Zbori krajevnih skupnosti Komenda, Moste, Križ Krajevna skupnost Komenda je na svoji seji 15. maja sprejela sklep, da poda občinskemu svetu občine Kamnik pobudo za izločitev krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ za ustanovitev nove občine. Tako je ta predlog preko občinskega sveta priSel na klopi parlamentarnih poslancev v državnem zboru, ki so sklenili, da je v enomesečnem roku treba pridobiti mnenje vseh treh krajevnih skupnosti in tudi občine. Tako je župan Smolnikar sklical zbore vseh treh krajevnih skupnosti: v sredo, 15. 10., v Komendi, v četrtek, 16. 10., na Križu in v petek, 17. 10., v Mostah. Tomaž Drolec, predsednik KS Komenda, je povedal, da so na tem zboru krajanov, ki se ga je udeležilo 125 ljudi, soglasno sprejeli odločitev za novo občino. Predsednik KS Križ Peter Peterlin je prav tako povedal, da so na zboru krajanov sklenili, da gre tudi KS Križ v novo občino. V KS Moste je bil zbor krajanov prekinjen, oblikovala pa se je sedemčlanska komisija za pogovore z ostalima dvema krajevnima skupnostima. Kot je potrdil tudi Tone Špenko, predsednik KS Moste, dokončne odločitve Se ni. Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, pravi, da upa, da bodo pogovori uspešni, saj gre za eno zadnjih možnosti za ustanovitev nove občine in da bo prevladalo večinsko mnenje krajanov. Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, pravi, da se glede na ustavno pravico prebivalcev teh krajevnih skupnosti strinja z ustanovitvijo novih občin in da ne drži očitek iz Most, čeS da se jih občina želi znebiti. Glede na povprečno zagotovljeno porabo na prebivalca imajo ti predeli možnosti, da v samostojni občini dobijo več denarja. »Vodstvo KS Moste pa žal ni bilo dovolj seznanjeno z dejstvom, da se na tem zboru razpravlja le o ustanovitvi nove občine. Pojavile so se celo ideje o svoji občini ali o priključitvi k Mengšu. Upam, da se bodo na pogovorih krajevne skupnosti med seboj uskladile in razjasnile številna nasprotja. Tudi sicer je treba pred dokončno odločitvijo za novo občino razjasniti Številne probleme in odpravili nesoglasja znotraj teh krajevnih skupnosti,« je Se povedal župan Smolnikar. B. P. Tudi občina Kamnik na razstavi Občina Šentjur je ob svojem občinskem prazniku pod pokroviteljstvom Ministrstva za lokalno samoupravo Obnovljena cesta-tudi nov turistični razvoj? Republike Slovenije pripravila RAZSTAVO 1NSIGNIJ SLOVENSKIH OBČIN, na kateri seje predstavila dobra tretjina slovenskih občin, med njimi tudi Občina Kamnik. VERA Srečanja sladkornih bolnikov Ob prvem srečanju sladkornih bolnikov 1. 10. 1997 ob 17. uri v lovski sobi restavracije Planinka se nas je zbralo sedem. Poslovili smo se ob 20. uri. V tem času smo izmenjali mnenja, izkušnje, težave, ki nas pestijo 24 ur na dan. Ij)vska soba je bila za naše srečanje lepo pripravljena, saj so nas čakale pogrnjene mize s cvetjem. Če nas bo veliko, imamo na voljo sobo v 1. nadstropju. Načrtujemo že naše drugo srečanje, ki bo zopet prvo sredo v mesecu novembru, to bo 5. novembra 1997 ob 17. uri. Prisrčno vabljeni! j^fg 2. novembra spominska maša v Kamniški Bistrici Ob prazniku vseh svetnikov (l. novembra) in na vseh vernih did dan (2. novembra) se še posebej spominjamo naših rajnih svojcev, prijateljev... V teh dneh se poklonimo tudi vsem tistim, ki so izgubili svoja življenja med drugo svetovno vojno in po njej. Poklonimo se zlasti še tistim, katerih grobovi so neznani ali pa so njihovi grobovi brezimni, oz. tistim, ki nimajo nikogar več od svojcev, kibi za njih duše molili, urejali njihove grobove. V nedeljo, 2. novembra, bo tudi letos sveta maša za vse žrtve 2. svetovne vojne ter medvojnih in povojnih pobojev na Kamniškem. Sveta maša, daroval jo bo dekan g. Nikolaj Pavlic, bo ob 14. url v kapelici poleg planinskega doma v Kamniški Bistrici, torej v bližini največjih množičnih grobišč (na Kopiščih), v kateri leži največ vojnih oz. že povojnih žrtev na Kamniškem. Vsi ti so izgubili svoja življenja v pobojih, kijih je zagrešila takratna komunistična oblast. Iniciativni odbor Ob Po masi udeletenci pomolijo se ob grobiščih na Kopiščih. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Kamnik vabi vse občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih, padlih talcev ter preživele borce in udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SLOVESNOSTI, ki bodo v občini Kamnik po naslednjem sporedu: v petek, 24. oktobra: - Kamniška Bistrica: pri grobišču padlih v NOB v Stranjah ob 11. uri - Črna: pri spomeniku padlih v NOB pri jami ob 11.30 - Nevlje: pri spominski plošči padlih v NOB pred Osnovno šolo v Nevljah ob 16. uri v nedeljo, 26. oktobra: - Pšajnovica-Rakilovec: pri spomeniku in grobišču padlih v NOB na Malem Rakitovcu ob 14. uri v četrtek, 30. oktobra: - Duplica: pri spomeniku padlih v NOB ob 9. uri - Šmarca: pri spomeniku padlih v NOB ob 10. uri - Rudnik: pri spomeniku padlih v NOB ob 11. uri - Kamnik: pri grobišču padlih v NOB na pokopališču Žale ob 16. uri nadaljevanje svečanosti bo pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni - Komenda: pri spomeniku padlih v NOB ob Glavarjevi cesti ob 11. uri - Motnik-Špitalič - Špitalič: na pokopališču pri spomeniku padlih v NOB ob 10. uri - Motnik: na pokopališču pri spomeniku padlih v NOB ob II. uri - Šmartno: pri spomeniku Žrtev fašističnega nasilja v Gradišču ob 11. uri v soboto, 1. novembra - Tuhinj: pri spomeniku na grobišču padlih v NOB na PREVOJAH v Zg. Tuhinju ob 9. uri. (Nadaljevanje s 1. strani.) pripadajo tudi pašnim skupnostim: Marjan Poljanšck, pašno skupnost Češnjice, ovčarsko skupnost Zlato Jeglič in Slavko Kadunc, Vinko Poljanšek za skupnost Biba, Jože Kropivšek za Češnjice, Anton Se-deljšak za Špitalič in Mihael Uča- bi morala to prevzeti neka pravna oseba ali pa podjetje,« pravi Ivan Hribar. Izdelal je tudi strategijo razvoja rekreativne, turistične in gostinske ponudbe na Menini planini, v katerem poudarja predvsem zanimanje po drugačnem dopustu, ki ga čedalje več ljudi želi preživeti v povezanosti z naravo in z rekreativnimi de- Prevzem obnovljene ceste: shod pri Domu na Menini planini - gradbeni odbor in predstavniki občine. kar za skupnost Limovska planina. Gradbeni odbor je organiziral tudi akcijo čiščenja grmovja, ki je že krepko obrastlo cesto. »Širša družba in meščani ne poznajo takšnih skupinskih akcij, ki smo jo mi s skupnim prizadevanjem izpeljali v rekordnem času. Tudi premajhna finančna sredstva nas niso ustavila, da dela ne bi dokončali, za kar pa se moramo zahvaliti izvajalcu Francu Gorišku, Oddelku za okolje in prostor občine Kamnik, ki javnostmi. Zato meni, da bi bil dopust na Menini med čredami ovac, govedi in konj ter v neokrnjeni naravi in med prijaznimi ljudmi čisto nekaj posebnega. Zato predlaga ureditev ceste Biba-Snirekovec-Bočna ter ureditev ter označitev pomembnih pohodnih poti, postavitev smerokazov z napisi, označbo dreves in rastlin, ki so na Menini posebnost. Predlaga tudi ureditev botaničnega vrta Meninium, ki bi bil lahko botanična učna gozdna pot. Potrebno bi bilo Znano jezerce Biba, ki pa v zadnjem času usiha, (foto Ivan Hribar) je tudi izvajal nadzor, in g. Belaju, lastniku parcele opuščenega ka-' mnoloma, iz katerega smo dobili gramoz, kar je dela še dodatno pocenilo, ter podjetju KIK ki je prispevalo razstrelivo za kamnolom,« pravi Marjan Križnik in dodaja, da je treba za vzdrževanje obnovljene ceste nameniti namenska sredstva. 5. septembra so imeli prevzem ceste, katerega so se udeležili tudi predstavniki občine: župan Smolnikar, predsednik sveta Podbrežnik in načelnik oddelka za okolje in prostor Mlakar ter načelnik oddelka za gospodarstvo Kolar. Kaj storiti, da bi se na planini dobro počutili? O tem torej razmišlja že prej omenjeni iniciativni odbor, ki se trudi za oživitev planine. Ivan Hribar v imenu tega odbora pravi, da je zaradi obnovljene ceste na planini čedalje več obiskovalcev, tudi po 500 na dan, pa vendar ti ne morejo dobiti okrepčila. Zato bi morali omogočiti enostavno gostinsko ponudbo, da bi se obiskovalci dobro počutili, urediti pa bi se morali tudi obstoječi objekti, nekatere »Stale« so namreč zapuščene. »Vendar pa je treba zavarovati tudi okolico, treba je vzpostaviti nek red - zdaj lastniki psov te puščajo, da s svojim laježem plašijo črede - najbolj pomembno pa je, da se označijo vse peš poti za pohodni-ke, za jahanje s konji. Zaslužek, ki bi ga pridobili na ta način, pa bi morali vrniti nazaj na planino, vendar označiti poti in steze, primerne za jahanje s konji, vožnjo s kolesi, predvideti prostore za športne objekte, označiti pašnike z imeni pašnih skupnosti in še kaj. Pomemben je tudi predlog, da bi se uredil dom na Bi-bi planini tako, da bi lahko nudil prenočišče, zatočišče in hrano vsem, ki bi ga obiskali. Že zdaj lahko tisti, ki imamo radi naravo, obiščemo Menino planino, se po njej sprehodimo, povzpnemo na najvišji vrh Vivodnik z razglednim stolpom, obiščemo jamo Jespo in uživamo v lepotah te planote, polne kraških posebnosti. Vse več je tudi gorskih kolesarjev, pohodnikov in nedeljskih obiskovalcev, ki jih semkaj zvabi tudi nova cesta. Ravno zato je skrb zanjo in za njeno prihodnost upravičena, predvsem pa pozitivna, saj bi lahko pomenil pretehtan turistični razvoj tudi dodaten vir dohodkov. Tik pred zaključkom redakcije nas je g. Maksimiljan Lavrinc, poslanec v Državnem zboru, obvestil o obisku Cirila Smrkolja, ministra za kmetijstvo, na Menini planini. Kot nam je povedal Anton Hočevar, predsednik SLS Kamnik, so se z ministrom pogovarjali tuhinjski ovčarji, ki že 40 let pasejo na meninskih površinah, vendar pa lahko te pašnike po predvidevanjih z denacionalizacijo tudi izgubijo. Ravno o tem problemu so se želeli predstavniki tuhinjskih pašnih skupnosti pogovoriti z ministrom. Več o tem v eni od prihodnjih številk. B. P. Na izvrstni lokaciji med Domžalami in Kamnikom oddamo 120 m2 poslovnih prostorov s parkiriščem. Namenjenih zobozdravstvu, zdravstvu ali alternativni medicini. Vse informacije po telefonu 061/811-815 in 813-533 od Qh-2Cf. Kamniški OBČAN ŽUPAN - OBČINSKI SVET 23. oktobra 1997 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Prenočišča v mestu in kmečki turizem Alenka Koželj je na zadnji seji občinskega sveta dala županu nekaj zanimivih pobud v zvezi s turizmom v naši občini. Med drugim je predlagala, naj bi župan povabil na razgovor lastnike in prebivalce hiš v starem mestnem jedru Kamnika. Povprašal naj bi jih o njihovih načrtih glede izrabe hiš in lokalov, zlasti na Šutni. Po njenem mnenju bi marsikatera hiša, ki sedaj sameva nenaseljena in propada, z ustrezno adaptacijo lahko nudila prijetna prenočišča, podobno kot jih imajo v tujini. Okolica Kamnika je po mnenju Koželjeve idealno območje za razvoj turističnih kmetij, ki so se drugod po Sloveniji že lepo razvile. Zanimanje za preživljanje počitnic na takih kmetijah se veča, zato bi bilo smotrno razmišljati o tovrstni ponudbi tudi na Kamniškem. Županu je predlagala, naj preuči možnosti za razvoj te dejavnosti in z eventualnim razvojnim načrtom motivira, svetuje in finančno podpre družine in posameznike, ki jih zanima razvoj turističnih kmetij. Čimprej popraviti most v Novem trgu Leseni most preko Bistrice v Novem trgu je že nekaj časa zaprt. Ker je to ena glavnih poti za dostop do ustanov v Novem trgu, je Igor Podbrežnik predlagal, naj se njegova sanacija čimprej opravi, ker brez tega mostu ni mogoč varen peš dostop do zdravstvenega doma in srednje šole iz središča mesta. Upamo, da leseni most preko reke Kamniška Bistrica, ki Je te nekaj časa zaradi dotrajanosti nevaren, ne bo predolgo zaprt V. MEJAČ Na sv. Primožu se dela škoda »Podjetje Žurbi, ki je lani opravljalo sanacijska dela na sv. Primožu, teh ni zaključilo: ostali so odžagani žlebovi, tako da voda prosto izteka pod stavbo na dveh mestih, s čimer se izničuje učinek izvedene izolacije,« je zapisala Marjeta Humar v svojem vprašanju. Na spodnji strani cerkve je izvajalec z odpadnim materialom zasul odtok, tako da voda ne more odtekati. Dela je nadzoroval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju - kako je spregledal te in podobne malomarnosti, pravi članica občinskega sveta in se sprašuje, kdo bo vzpostavil ustrezno stanje in plačal nastalo škodo. Pločnik ob cesti Kamnik-Tunjice in cesta Laniše-Sidraž Po mnenju Janeza Rcpanška, SDS, so zaradi gostega prometa in ozke ceste Kamnik-Tunjice ogroženi šolarji in tudi drugi pešci in kolesarji. Zato je dal pobudo, da se ob sedanjem cestišču zgradi pločnik in kolesarska steza vsaj do vrha tunjiškega klanca, če že ni denarja za celo traso. Repanšek prav tako meni, da bi bilo treba dokončati ureditev dela ceste Laniše-Sidraž, za kar je v letošnjem proračunu zmanjkalo denarja. Letos kljub obljubam župana ob odprtju prvega dela ceste do Koželja, da bo zagotovljen denar za dokončanje iz virov, ki so namenjeni razvoju Krvavca, tega denarja ni bilo. F. S. Zagotovila prometnega ministra Bergauerja Stop za TTT promet skozi Tuhinjsko doiino (Nadaljevanje s 1. strani.) Poudaril je, da je na tej cesti odprtih še nekaj vprašanj, kar bodo v nadaljnjih programih upoštevali, čeprav je v Sloveniji še ogromno problemov. To je treba upoštevati, da nekateri kraji ne bi bili preveč zapostavljeni. »Zelo sem vesel, da je prišlo do razumne rešitve, da avtocesta ne bo potekala skozi to dolino, saj je Tuhinjska ena najlepših dolin, verjetno takoj za Logarsko. Zato SODOBNO KRIŽIŠČE V PODGORJU - po mnenju prometnega ministra ob ogledu novega križišča ob stičišču Korenove (regionalne) in podgorske (občinske) ceste ta ureditev zagotavlja večjo prometno varnost Seveda pa je tudi Korenova cesta kot podaljšek kamniške obvoznice potrebna razširitve POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V NOVEMBRU 1997: Robert Potočnik, dipl. oec.: PRIDOBIVANJE POSOJIL IN DRUGIH OBLIK FINANCIRANJA 5. 11. 1997, ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, informacije: 817-443 ali 818-107 SVETOVANJE in INFORMIRANJE za podjetnike In obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. AKTUALNO! Javne razpise in druge predpise za razvojne spodbude, objavljene v uradnih listih Republike Slovenije lahko dobite v Poslovno informacijskem centru Občine Kamnik. NOVO! Brezplačno svetovanje s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in kolektivnih pogodb. Vsak ponedeljek od 14. do 16. ure, Nucleus Consulting d.o.o. v organizaciji z Občino Kamnik, Cankarjeva 3, Kamnik, tel.: 817-529. bi bil velik greh, če bi jo z avtocesto povozili,« je dejal Bergauer. O najbolj aktualnem vprašanju, kako ob povečanem prometu zagotoviti varen promet, pa je dejal: »Poskušali bomo, da težki, tovorni, tranzitni promet ne bo šel tu skozi. Treba bo sprejeti poseben odlok in potem nadzirati njegovo izvajanje. (V času srečanja je skozi Laze peljalo kar nekaj težkih tovornjakov, ki so s svojim hrupom skoraj preglasili ministra, op. p.) Vidimo, da že sedaj vozijo tovornjaki tu skozi. Potrebno bo več nadzora s strani policije. Upam, da boste med gradnjo ceste preko Trojan potrpeli, da tako s skupnimi močmi pridemo do prepotrebne avtoceste v Sloveniji. To bo trajalo vsaj tri leta,« je dejal minister in se na koncu zahvalil izvajalcem del in ostalim, ki so sodelovali pri uresničevanju tega programa. Anton Šajna, direktor Direkcije za ceste RS, je med drugim dejal, da prometa nikoli ni ravno prav, ali ga je premalo ali pa preveč. »S posodobitvijo ceste se bo hočemo ali nočemo promet povečal, negativne posledice tega povečanja pa boste žal občutili tudi vi. Zato moramo te posledice poskušati čimbolj omiliti, da bo povečan promet čimmanj vplival na okolje in na prometno varnost.« Direktor Šajna je tudi dejal, da je vloga direkcije za ceste poleg tega, da gradi ceste, tudi ta, da ureja promet in ga preusmerja tja, kjer ga okolje najlažje prenaša. Po njegovem naj bi se po koncu gradnje avtoceste čez Trojane promet skozi Tuhinjsko dolino spet normaliziral. »V tem času bomo mi poskušali omejevati tisti promet, ki ga ta dolina ne prenese, predvsem težki' tovorni tranzitni promet. Nekaj lokalnega tovornega prometa bo tod kljub temu potekalo. Na nas je, da zavarujemo zlasti najbolj občutljive uporabnike ceste, to,so pešci in kolesarji, med njimi pa še posebej mladino,« je Se poudaril direktor in se zahvalil vsem krajanom, ki so doslej potrpežljivo prenašali vse zagate, ki so nastale zaradi del na cesti. Pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje. FRANC SVETELJ Vi sprašujete, župan odgovarja Številni Kamnlčani sprašujejo, kako se uresničuje projekt plinifikacije in katera območja bodo v prihodnjih letih priključena na plin. Gre za številna, med seboj povezana vprašanja, ki ne zadevajo le ozke tematike vseh načrtov, Id so zajeti v projektu plinifikacije. Občina Kamnik in Adriaplln sta februarja 1997 sklenili pogodbo o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omreija za distribucijo plina na območju občine Kamnik. Občina Kamnik je namreč z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina koncesionarju (Adriaplln) podelila javna pooblastila, določena v zakonu, in sicer za: izdajanje soglasja za priključitev na distribucijsko omretje, izdajanje dovoljenja za priključitev, izdajanje predhodnih pogojev in soglasij k posegu v prostor. Območje izvajanja javne službe obsega območje, ki je določeno v Odloku o lokacijskem načrtu z oznako 1-3 Plinftkacija in povzema območje, kije bilo v letu 1993 določeno v studiji Energetski koncept občine Kamnik. Pri tem gre za naslednje krajevne skupnosti: Mekinje, Center, Perovo, Novi trg, Zaprice, del Podgorja, Šmarca in Duplica. Vseh osem krajevnih skupnosti je razdeljeno v tri območja, kijih pokrivajo posamezne MRP (merilsko-regulacijske postaje) in se bodo oskrbovale iz obstoječega plinovodnega omrežja. MRP Center bo napajala center mesta Kamnika in območje Mekinj. Projektne rešitve so naslednje: Iz postaje je speljanih več glavnih nizkotlačnih plinovodov, in sicer plinovod proti Domu upokojencev in Cankarjevi cesti, plinovod proti Žebljarski in Tomšičevi cesti, Šutni do Križišča s Kolodvorsko m Sadni- karjevo cesto, plinovod proti stadionu v Mekinjah ter v nadaljevanju proti Medvedovi ulici, plinovod proti naselju Fužine, Kettejevi ulici in Tunjiški cesti, plinovod proti središču naselja Mekinje (Pot na Jeranovo, Polčeva pot, Molkova pot itd). MRP Duplica obsega področje južno od tovare Stol do občinske meje v Noticah. Prav tako obsega območje Duplice in Bakovnika. Iz postaje je speljanih več glavnih nizkotlačnih plinovodov, in sicer: plinovod proti naselju Šmarca (Gornji loe, Jeranova ulica, Habjano-va ulica, Štajerska cesta, Pibemikova cesta ter do konca občinske meje) ter plinovod proti stanovanjskim blokom na Groharjevi, Matije Btejca in proti blokovskemu naselju Bakovnik. Območje MRP Perovo obsega območje Sp. Perovo in Podgorje. Iz postaje je speljanih več glavnih nizkotlačnih plinovodov, in sicer: plinovod za Sp. Perovo in Zg. Perovo, plinovod proti centru mesta Kamnika, plinovod proti Bakovniku in plinovod proti Podgorju ter Zapričam. Navedene so le glavne pUnovodske smeri. Ob tem je potrebno poudariti, da znaša dolžina plinovodnega omrežja, in sicer: srednjeilačnega omreija 2195 m, nizkotlačnega omrežja - območje MRP Duplica 15757 m, območje MRPSp. Perovo 17960 m, območje MRP Center 10950 nt Osnovno distribucijsko omrežje tako sestavljajo naslednji objekti in naprave: nove merilno regulacijske postaje, srednjetlačno omretje (5 bar) in ntzkotlačno plinovodno omrežje (100 mbar). Omretje tako predstavlja 48.494 metrov plinovodov in bo omogočilo dobavo plina vsaj 3.275 predvidenim porabnikom. Adriaplln je začel z izgradnjo glavnega omrežja po terminskem planu in mora zaključiti celotno omretje v treh letih od pridobitve vseh potrebnih dovoljenj. Prva faza izgradnje plinovodnega omreija na Duplici je končana. Pridobljeno je uporabno dovoljenje, tako da se prvi odjemalci tovrstnega energenta te lahko ogrevajo z uporabo zemeljskega plina. Adriaplln oz. njegov pooblaščenec IBE d.d. Ljubljana je te začel pripravljati tudi dokumentacijo(PGD in PZ1), za drugo fazo plinifikacije, ki bo obsegala območje Šmarce, Spodnjega in Zgornjega Perovega, Šutno, Zaprice, kot tudi glavni vod skozi center mesta do Kino doma. Izgradnja druge faze se bo predvidoma začela februarja 1998 in bo v glavnem končana do 15.10, 1998, torej pred pričetkom kurilne sezone 1998199. Tretja faza plinifikacije, ki zajema preostali del območja in se oskrbuje iz MRP centra, pa bo dokončana predvidoma do kurilne sezone 199912000. Na koncu naj omenim, da se v primeru Širitve območja plinifikacije izven meja, ki so bile določene v študij Energetski koncept občine Kamnik in predstavljajo izhodišče za izdelavo lokacijskega načrta, takšna območja rešujejo z lokacijsko dokumentacijo ali predvidenim zazidalnim oz. ureditvenim načrtom na podlagi izdelanega idejnega projekta za obravnavano območje. TONE SMOLNIKAR _župan, Pogovor z Marjeto Humar Moje vodilo je preprosto: resno delo V volilni enoti, ki jo sestavljajo bivše občine Kamnik, Domžale in Litija, tako kot drugje v Sloveniji v 21 takšnih vollnih enotah, potekajo priprave na volitve v državni svet. Postopek je takle: najprej so volitve v občinskih svetin, ki v skladu s svojimi pravili izvolijo elektorje (to so tisti, ki volijo) in kandidate za člane državnega sveta. Elektorji bodo 26. novembra 1997 izmed izvoljenih kandidatov izvolili državnega svetnika za določeno volilno enoto. Občinski svet občine Kamnik je poleg elektorjev izvolil tudi kandidata za državni svet - to je Marjeta Humar, občinska svetnica iz vrst slovenskih krščanskih demokratov. Ob tej priložnosti smo z njo pripravili krajši pogovor. Kakšna je po vašem mnenju vloga državnega sveta? Ta je do zdaj v glavnem presojal odločitve državnega zbora in jih pogosto zavračal oz. zahteval, da jih poslanci ponovno premislijo. To delo državnega sveta je bilo zagotovo zelo pomembno. Z marsičim, kar mu določa ustava, pa se ni ukvarjal. Premalo je nastopal kot organ, ki lahko predlaga zakone. Tudi zahteve in probleme lokalnih skupnosti je premalo upošteval. V čem pa vidite pomen svoje kandidature? V občinskem svetu, prej skupščini, sodelujem že sedem let. Moje delo je usmerjeno v povezovanje pomladnih strank, brez česar ni mogoče doseči uspeha. V Kamniku smo veliko dosegli ravno zaradi povezovanja strank s sorodnimi programi in cilji. Seveda pri takem delu marsikdaj ni mogoče doseči tistega, kar želijo posamezni svetniki. Treba je upoštevati, da so interesi skladni s Širšimi cilji. Kakšno bi lahko bilo vaše vodilo pri kandidaturi? Mislim, da bi bilo za kamniško občino pomembno, da bi imela v državnem svetu svojega predstavnika - še posebej predstavnika pomladnih strank. V tej državi, kjer ni bila opravljena lustracija, je pomembno sodelovanje tistih ljudi, ki zagovarjajo drugačne ideje kot vlada. Razočaranih ljudi je namreč kar veliko, saj je navdušenje iz osamosvojitvenih časov splahnelo, ker je prevladal pragmatizem. Za konec: kakšno pa je vaše življenjsko vodilo? Moje življenjsko vodilo je čisto preprosto: resno delo. Želim si tudi, da bi bile socialne krivice manjše. Vendar besede niso dovolj. Treba je kaj narediti. Sama sem se odločila, da dajem polovico svoje plače, ki jo prejemam kot podpredsednica občinskega sveta, Karitasu, da ga porabi za najbolj potrebne. B.P. Sklicana 29. seja občinskega sveta (Nadaljevanje s 1. strani.) činski svet ponovno izreči. Kot smo poročali, je občinski svet nedavno sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Mo-2 Moste skupaj z amandmajem Franca Orešnika, ki je predvideval, da se »objekt na pare. št. 164/1 pomakne do 10 m proti jugu«. Tak amandma je Bojan Mlakar, kot predstavnik predlagatelja, zavrnil že ob sprejemanju odloka, vendar so ga svetniki kljub temu sprejeli. Po mnenju Ministrstva za okolje in prostor je s tem amandmajem kršen zakon o urejanju naselij. Zato je župan predlagal občinskemu svetu, da omenjeni odlok ponovno obravnava in iz njega črta sporni amandma. Župan je občinskemu svetu ponovno predlagal v obravnavo na predlog svetnikov SLS zadnjič umaknjen predlog odloka o ureditvenem načrtu PN - Arboretum Volčji Potok. Priložil je dodatno obrazložitev, v kateri je med drugim rečeno, da so načrtovani posegi na 1. območju kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Svetniki bodo tudi dokončno odločili o predlogu odloka o imenovanju, določitvi in preimenovanju ulic v občini Kamnik. Na dnevnem redu pa je tudi odločanje o predlogu odloka o povečanju davka od premoženja, ki naj bi ga povečali za trikrat. Tudi predlog odloka o tarifnem sistemu ter načinu obračunavanja in plačevanja zemeljskega plina, h kateremu so imeli svetniki zadnjič kar nekaj pripomb in vprašanj, so predlagatelji opremili z dodatnimi pojasnili. Navedli so tudi primer, tla bi npr. lastnik enostanovanjske hiše. ki sedaj porabi letno 2100 I ekstra lahkega kurilnega olja, za kar plača 99.960 SIT, pri ogrevanju in pripravi tople vode pri plinskem ogrevanju porabil 2162 m3 zemeljskega plina, kar bi ga z vsemi davki in taksami stalo 87.209 SIT. Prihranil bi torej letno 12.761 srn Posebno pozornost bodo svetniki posvetili tudi osnutku novega pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj, zlasti nekaterim spremenjenim standardom in merilom. Uskladitev s predpisi jc potrebna, ker bo treba kmalu objaviti javni razpis socialnih stanovanj v najem. Župan je predlagal svetu tudi predlog d nakupu 780 m2 stavbnega zemljišča na Perovem. Tudi pred časom umaknjeni osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Kamnik jc. seveda dopolnjen, spet uvrščen na dnevni red občinskega sveta. Za svetnike pa bo seveda zanimivo tudi poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta ter zadnja točka, pobude in vprašanja svetnikov, v kateri bodo številnim postavljenim vprašanjem in danim pobudam gotovo dodali nove. F. S. V krajevni skupnosti Pšajnovica Povprečna starost - 40 let Povabili smo se na obisk v krajevno skupnost Pšajnovica. Vasica je nekoliko odmaknjena od prometnega hrupa nad Šmartnim in živi, lahko bi rekli, kar intenzivno življenje. Vesti iz oddaljenih krajev so bolj skromne, zato smo želeli občutiti njihov tempo življenja in razmišljanja in ga prikazati našim bralcem. Naš sogovornik je bil predsednik Sveta KS Pšajnovica Igor Kanižar, ki domuje v Pšajnovici. KS sestavljajo krajani Pšajnovice, Malega in Velikega Rakitovca, Gabrovnice in del vasi Laseno - dve kmetiji. Že v uvodu nam je povedal, da je svet KS Pšajnovica, izvoljen /996. leta, zelo mlad, povprečna starost je 25 let, da sedaj orje ledino, da so to vsi novi člani (razen enega, kije bil član KS že poprej). Prepričanje, da so si med krajani že pridobili zaupanje, kar kažejo skupne akcije in sodelovanje krajanov. Nekaj podatkov Krajevna skupnost Pšajnovica sodi med demografsko ogrožena področja. Pogled na del vasi Pšajnovica, kt je sicer zelo razdrobljena. - Posebnih ugodnosti do sedaj niso mogli koristiti zaradi majhnosti. Vseh prebivalcev je manj kot 150.1'odročje KS je pretežno hribovito in primerno za živinorejo in gozdarjenje. Tu živi nekaj obrtnikov - avtoprevoznikov. S samo kmetijsko dejavnostjo ni mogoče preživeti, zato se ljudje zaposlujejo v industriji in drugih dejavnostih. Sedež KS je še vedno v Rakitovcu pri Zihertu. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Šmartnem, okrog 30 jih je, srednje šole pa v Kamniku in drugje. Zanimivost je, da je povprečna starost prebivalstva približno 40 let in da se ne stara. Mladi ostajajo doma in ni odseljevanja. Vse vasi imajo deloma urejeno javno razsvetljavo, le razsvetljava proti Šmartnem še ni realizirana. Televizijsko kabelsko omrežje Kabel je v zemlji Z enomesečno prekoračitvijo roka izgradnje razvoda telefonskega in televizijskega omrežja se je v teh dneh zaključilo polaganje kabla in PVC cevi za televizijsko kabelsko omrežje. Skoraj hkrati s tem so nove telefonske priključke že dobili prebivalci Suhadol, kjer je bilo omrežje tehnično že pripravljeno za priključevanje novih naročnikov. Prav tako v teh dneh poteka podpisovanje pogodb za televizijsko kabelsko omrežje. Pogodbe so osnova za ustanovitev zavoda, ki bo prevzel funkcijo koordinacije izgradnje in v nadaljevanju vodil programski in ostali tehnični del na kabelskem omrežju. V gospodinjstvih je od pomladi in poletja dalje Sest položnic za plačilo prispevka z različnimi datumi. Povsod tam, kjer so predsedniki krajevnih skupnosti opravili svoje delo skupaj s člani svetov krajevnih skupnosti, je bilo finančno breme plačevanja porazdeljeno po mesecih. Temu ni bilo tako v krajevni skupnosti Moste, kjer v vodstvu ni prave volje, da čimhi-treje in čimceneje pridemo do tega zemeljskega omrežja. Zato ste nekateri dobili položnice in pogodbo kar po poŠti. Podpisane pogodbe pričakujemo na sedežu krajevne skupnosti Komenda, ki vodi vsa strokovna opravila za televizijsko kabelsko omrežje. Da bi lahko Čimprej sklicali zbor naročnikov, podpisnikov pogodbe in ustanovili zavod, se morate seveda odločiti vi. Tako tudi sodelujete pri ustanovitvi in delu zavoda. Krajevne skupnosti so le predhodna oblika pri tehničnem in finančnem izvajanju investicije. Projektant sistema dokončuje projekt televizijskega kabelskega omrežja, ki bo osnova za pridobitev spremembe in dopolnitve gradbenega dovoljenja za telefonsko omrežje, hkrati pa tudi za objavo razpisa za izvajalca dokončanja del do pridobitve signala v gospodinjstva. Med naročniki se v zvezi s pogodbo porajajo vprašanja, ki se nanašajo na ponudbo osnovnega paketa 25 programov. O tem, katere programe bomo naročniki gledali na našem območju (zemeljske in satelitske), bo odločil programski svet zavoda. Zato je opredeljevanje glede tega preuranjeno. Z zagotovitvijo kvalitetnega signala, ponudbo lokalnih kabelskih programov, višjim standardom sprejema signala se bomo pridružili veliki skupini krajev in mest v Sloveniji, ki to že imajo. Kdaj bodo prvi naročniki vključeni v televizijsko kabelsko omrežje, je odvisno od naročnikov, števila naročnikov in od plačila položnic, ki ste jih prejeli. Krajevne skupnosti denarja za sofinanciranje omrežja nimajo. Storjeno pa bo vse potrebno, da ne bo strokovnih in tehničnih ovir za čimprejšnjo dokončanje te investicije. KOORDINATOR: Stane Zarnik Opravljene naloge Povedati velja, da so vsa naselja v KS med seboj povezana z asfaltiranimi cestami. Vse vodovode so prenovili in popravili. Prenesli so jih v upravljanje Komunalnega podjetja Kamnik, razen vodovoda v Rakitovcu in Ga-brovnici, ki sta v upravljanju vaških odborov. Sogovornik nam je z veseljem povedat, da imajo ekološko najbolj neoporečno vodo. Telefonska napeljava je v zaključni Jazi. Vsa gospodinjstva so se odločila za telefonsko povezavo, razen treh gospodinjstev. Pri tem krajane moti le sorazmerno velika soudeležba v višini 100.000 SIT. Javna razsvetljava je dobro urejena, manjkajoča pa pride na vrsto v naslednjem obdobju. Za krajevno skupnost le naloge niso bile lahke. Pri vseh so sodelovali še s samoudeležbo kljub 2% krajevnemu samoprispevku in seveda prispevkom skladov in občine. Kaj pa načrti? V načrtu je izgradnja mrliške vežice v Češnjieah skupaj s tamkajšnjo KS. V pripravi so načrti in iskanje soglasij. Z gradnjo naj bi pričeli v 1998. letu. Vrednost del je ocenjena na približno 10 milijonov. Polovico sredstev naj bi prispevala občina Kamnik, drugo pa občina Lukovica in obe KS. Velika želja krajanov je izgradnja novega sedeža KS z manjšim centrom in igriščem. Dogradili naj bi objekt z malo dvorano za 50 do 60 ljudi, kjer bi še bolj zaživelo tudi kulturno življenje. Redno vzdrževanje komunalnih naprav je stalna skrb KS, prav tako razreševanje prometnih težav, razsvetljave in odpravlanje sprotnih problemov, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življenju KS. Delo sveta KS Svet KS ima 9 članov. V njem so predstavniki vseh vasi. Sestajajo se po potrebi, mesečno. Obravnavajo vsa vprašanja in preko svojega predstavnika, svetnika iz Šmartnega, dajejo predloge občini in občinskemu svetu. S krajani imajo stalen stik. Vsako prvo sredo v mesecu na sedežu KS člani sveta posredujejo krajanom odgovore, sprejemajo predloge in se dogovarjajo za skupne akcije. Tudi sicer so člani sveta KS lesno povezani z življenjem kraja. Za delovanje KS prejmejo letno približno 200.000 SIT proračunskih sredstev, kar je spričo nalog relativno skromno. Za posamezne konkretne naloge pa dobijo tudi namenska sredstva, letos 1 milijon. »Krajani pa s tem niso povsem zadovoljni,« pravi naš so-besednik, predsednik sveta KS, »zato se počutijo kot drugorazredni državljani. Razlog je v tem, da morajo krajani za vsako akcijo še dodatno prispevati lastna sredstva, medtem ko v večjih krajih ni vedno tako.« Široko sodelovanje KS Pšajnovica zelo dobro sodeluje z občino, z občinskim svetom in drugimi, kot so skladi in podobni. Glede dodeljevanja sredstev za delovanje KS pa imajo pomisleke, če je sedanji način najbolj pravičen, saj ne upošteva določenih specifičnosti. Sodelovanje je sicer korektno. Kulturno življenje imajo dokaj razvito. Sedaj zbirajo prispevke za šolsko knjižnico v Šmartnem. Dobro imajo organizirano sodelovanje z Matično knjižnico v Kamniku in potujoča knjižnica prihaja v vas. Je dobro obiskana. V avgustu so pripravili družab-no-kulturno srečanje krajanov. Načrtujejo tekmovanje v kmetijstvu in si želijo pripraviti katero od kulturnih prireditev na prostem. Dobro sodelujejo z Zvezo borcev in pomagajo pri vzdrževanju kulturnih in drugih zanimivosti. Zelo dobro je razvito krvodajalstvo in skrbijo za socialno ogrožene posameznike in družine. KS je sofinancirala udeležbo otrok v šoli v naravi itd. Tudi šport ni zapostavljen, je pa omejen zaradi prostorskih razmer. Še za vrsto drugih zanimivosti smo slišali, pa je že to, kar smo zapisali, dovolj zgovorno. KS Pšajnovica je vitalna, odločna in se ne boji napora pri izpolnjevanju načrtovanih nalog. Igor Kanižar nam je ob slovesu dejal, da je prepričan, da bodo krajani tako kot doslej podpirali vse akcije sveta KS. To je hkrati pogoj, da bo'ta KS beležila tudi v naslednjem obdobju nove, za vse krajane ugodne rezultate. STANE SIMŠIČ Tekmovanje so spremljali tudi poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, minister za obrambo Tit Turnšek in sekretar RK RS Mirko Jelenič. Kot pred dvema letoma je tudi letos zmagala ekipa prve pomoči iz Kamnika. Čestitamo! V.MEJAČ Ekipa prve pomoči državni prvak Na tretjem državnem preverjanju ekip prve pomoči, ki je 3. oktobra potekalo v Kranju v okviru sejma "Zaščita 97", je med trinajstimi ekipami (to so ekipe, ki so pred tem zmagale na regijskih tekmovanjih v Sloveniji) spet največ znanja in spretnosti pokazala kamniška ekipa občinskega voda Civilne zaščite in Rdečega križa V njej so sodelovali: vodja ekipe Erika Klemene in člani Judita Lctnar, Mojca Pavič, Mojca Omrzu, Špela Sušnik in Miran Zagore. Ekipe Civilne zaščite in Rdečega križa so prikazale nuđenje prve pomoči ob nesrečah, ki ju je povzročilo uhajanje plina in izlitje nevarne snovi. Prav te vrste nesreč nas ogrožajo v vsakdanjem življenju, zato so organizatorji tako nevarnost izbrali za scenarij na 3. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči. Te so uporabljale zaščitne obleke in maske, ranjence pa so nosile tudi na rokah. Med opazovalci je bil tudi delegat mednarodnega Rdečega križa v Ženevi. Sicer pa je to težko delo ekip ocenjevalo 20 zdravnikov iz raznih slovenskih krajev - tudi iz Kamnika, pod vodstvom primarija dr. Sima Opačiča. Komemoracija na vojaškem pokopališču v Mekinjah 80 let od »čudeža« pri Kobaridu V petek, 24. oktobra, mineva 80 let od preboja soške fronte, ki je od spomladi leta 1915 pa do novembra 1917 potekala na zahodnem koncu slovenskega etničnega ozemlja. To je bila krvava pozicijska vojna, kjer so se bojevali vojaki avstro-ogrske armade in centralnih sil na eni ter italijanski vojaki skupaj s svojimi antantnimi zavezniki na drugi strani. V tem času je bilo že enajst zelo krvavih bitk, vendar se frontna črta od začetka bojev ni kaj dosti spremenila. Bo-roevičeva Soška armada je v II. bitki z zadnjimi močmi ustavila italijanski prodor na Banj-ščicah, vendar je bilo jasno, da nove ofenzive ne bo zadržala. Avstrijski cesar Karel je zalo prosil Nemce za pomoč, da bi skupaj pripravili protinapad v zgornjem Posočju, kjer ga Italijani niso pričakovali. Priprave so potekale v največji tajnosti. Združene avstro-ogrske in nemške enote so 24. oktobra 1917 ob drugi uri zjutraj začele napad in prebile fronto med Bovcem in Kobaridom. Že prvi dan so prodrle 18 km globoko na italijansko stran do Robiča, naslednji dan pa že v furlansko nižino. Pri tej bitki je bila namesto prejšnjega pozicijskega bojevanja prvič uporabljena vojaška taktika t. i. »bliskovite vojne« (Blitzkrieg), ki je do polnega izraza prišla šele v drugi svetovni vojni. Italijanski poraz se je spremenil v splošno katastrofo. Splošen umik italijanske vojske se je spremenil v paničen beg, ki se jc ustavil šele ob reki Piavi, 200 km zahodno od Soče. Soška fronta pa je bila na nek način povezana tudi s kamniškim območjem, še posebej z Mekinjami. Tu je delovala od julija 1915 pa do decembra 1917 vojaška bolnišnica za ranjence s soške fronte. Tako je 29. junija 1915 prišla v Mekinje vojaška komisija in prevzela za vojaške namene Društveni dom, mežna-rijo, šolo in del uršulinskega samostana. V teh objektih so nastanili vojaško bolnišnico (K u. K Feldspi-tal). V vseh teh objektih je bilo prostora za okoli 400 ranjencev. Sani-tejcev in prevoznikov ranjencev (treni) je bilo okoli 120. Večinoma so bili to Čehi. Zdravniško osebje je bilo nemško in češko. Ranjenci in bolniki so se menjavali vsakih 10 dni. V mekinjski cerkvi so imeli ranjenci ob nedeljah in praznikih svoje maše in sicer ob 9. uri. V »kurhausu« pa se je nahajala mobilna rezervna bolnišnica. Ranjeni vojaki so se kar hitro vživeli v krajevno življenje, čeprav je prihajalo večkrat tudi do napetosti in nesporazumov z domačini. Ker pa so ranjeni vojaki v teh bolniških objektih tudi umirali, je bilo treba čimprej poskrbeti tudi za njihovo pokopališče. Tako je 7. avgusta 1915 vojaška oblast na prošnjo mekinjskega župnika Franca Ri-harja določila novo pokopališče za vojake. Za ta namen so določili zemljišče, ki je bilo last baronice Hipolite Lichtenberg. Tu je bilo pokopališče za francoske, vojake že v času ilirskih provinc (1809-1813). Na to dejstvo so naleteli tudi avstrijski vojaki pri kopanju grobov za svo- je v bolnišnici umrle tovariše. Tako je to zemljišče postalo spet pokopališče za vojake. Vojna oblast je ogradila prostor za okrog 120 grobov in postavila na sredini križ. Na tem pokopališču so v dveh letih in pol, kolikor je obstajala bolnišnica, pokopali 109 avstro-ogrskih vojakov. Ti vojaki so bili v glavnem po narodnosti: Čehi, Nemci, Poljaki, Ukrajinci, Madžari in Hrvati. Slovencev je bilo zelo malo. Prvi vojak je bil pokopan 25. avgusta 1915. To vojno pokopališče se je v Mekinjali ohranilo do današnjih dni. Nahaja se tik ob medkrajevni cesti Kamnik-Godič zraven Špornovega znamenja. Pokopališče je lepo urejeno, za kar prizadevno skrbi g. Jože Pančur. Vsako leto je ob dnevu mrtvih krajša komemoracija, ki jo pripravlja OŠ Mekinje. Ker pa je letos ravno okrogla obletnica -80 let preboja soške fronte, s katerim se tudi konča delovanje omenjene vojaške bolnišnice v Mekinjah, pripravlja KS Mekinje skupaj z OŠ Mekinje in Odborom za kulturo pri ŠD Mekinje komemoracijo s krajšim kulturnim programom, v katerem bo predstavljena tudi kratka zgodovina delovanja omenjene bolnišnice. Komemoracija bo v petek, 24. oktobra, ob 16. uri ob spomeniku na vojaškem pokopališču. Zato vabimo vse krajane Mekinj pa tudi ostale Kamničane, da se v čimvečjem številu udeležijo te komemoracije. DAMJAN HANČIČ Proslava ob Mekinjskem krajevnem prazniku V petek, 10. oktobra, je ob 19. uri potekala v dvorani Društvenega doma v Mekinjah proslava ob 9. oktobru - novem prazniku KS Mekinje. Proslava je bila namenjena predstavitvi najstarejše zgodovine Mekinj, v kateri osrednje mesto pripada klanskemu samostanu, kije pomembno vplival na razvoj Mekinj in okolice. Že v uvodnem nagovoru je predsednik KS Mekinje g. Miroslav Petek poudaril nujnost ohranjanja bogatega zgodovinskega izročila našega kraja. Sledil je nekaj več kot enourni program v izvedbi Kulturne sekcije pri Mekinjskem športnem društvu. Nastopajoči Tone Ftičar, Ivo _ Semprimožnik, Jana Sve-tec, Marko Golob, Primož Oprauš, Irena Kališnik, Katarina Krt in Tomaž Petek so nam v govornem delu programa predstavili obdobje krajevne zgodovine od leta 1143, ko se Mekinje prvič omenjajo, pa do leta 1782, koje bil razpu-ščen samostan klaris in se je za naš kraj končalo najpomembnejše obdobje. Besedni del pa je bil popestren s pevskim delom. Na začetku in na koncu proslave se nam je s petjem ljudskih pesmi predstavila družina Krt iz PodjelS. Med proslavo pa nam je zbor sester uršulink s petjem duhovnih med njimi nekaterih značilnih klariških pesmi, ustvaril vzdušje tedanjega srednjeveškega časa, kije bil močno prežet z verskimi čustvi. Na koncu proslave nam je gospa Alenka Bolta, oblečena v originalno klansko uniformo, ob diapozitivih predstavila življenje klaris v sedaj edinem slovenskem samostanu klaris v Nazarjah, kjer je kol kandidatka preživela nekaj časa. Ta predstavitev je bila zelo zanimiva, saj je večina od nas do sedaj le malo vedela o delovanju redovnic tega reda, ki živijo v strogi klavzuli. Tekst in prevod listin za proslavo je pripravil Damjan Hančič. Scenarij je napisal Tone Ftičar, kije tudi sicer veliko pripomogel k realizaciji proslave. Proslavo je režirala Jana Svetec. Pomemben delež k izvedbi proslave je prispeval tudi tehnični del ekipe (UroS Sitar, Tomo Smolnikar, Franci Let-nar, Branko Golob in Tine Wind-schnurer), ki je skrbel za zvočne ter svetlobne efekte in osvetlitev. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, kar kaže na to, da se Mekinjčani zanimamo ža zgodovino svojega kraja, čeprav le manjši del krajanov pripada »starim« Mekinjča-nom. Proslave so se udeležili tudi številni povabljeni gostje, med njimi tudi najvišji predstavniki Občine Kamnik. Po proslavi je bilo družabno srečanje krajanov, kjer je za dobro razpoloženje poskrbela mlada mekinjska glasbena skupina B Section, na harmoniko pa je igral g. Matičič. IRENA SMOLNIKAR Z lepim petjem je navdušil zbor mladih sester Uršulink (Foto Milan Wlndschnurer). Zmagovalna ekipa iz Kamnika. Od leve: stojijo - dr. Aleksander Do-pllhar, Miran Zagore, Mojca Pavtč, Špela Sušnik, poveljnik CZ RS Miran Bogataj, poveljnik CZ občine Kamnik Vlado Šerbel in direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik; spredaj - Mojca Omrzu, Judita Letnar In Erika Klemene. Obisk fatimske Marije in nuncija na Homcu Božjepotno svetišče Marijinega rojstva na Homcu sta v zadnjem času obiskala dva pomembna gosta: 6. septembra zvečer kip fatimske Marije romarice, ko je romal po kamniški dekaniji (v St. 16 Kamniškega občana je bil ta podatek pomotoma izpuščen iz poročila Jožeta Pavlica o tem dogodku), 5. oktobra popoldne pa apostolski nuncij v Sloveniji nadškof dr. Edmond Farhat. Fatimsko Marijo je pri kapelici Brezmadežnega spočetja Device Marije sredi vasi ob 19. uri pričakalo okrog tristo ljudi z domačim župnikom Ijoj-zetom Golobom in župnikom sosednje župnije Šmarca-Duplica Janezom Gerčarjem na čelu. Župniji Homec in Šmarca-Duplica sta namreč skupaj pripravili Mariji sprejem. Pozravil jo je župnik Golob. Naslednji dan ob deseti uri se je Marija poslovila od župljanov župnij Homec in Smarca-Duplica in odšla proti Kamniku. Na rožnovensko nedeljo - 5. oktobra - je na Homec poromal tudi apostolski nuncij nadškof dr. Edmond Farhat. Bil je to tradiconalni romarski shod, ki se je kot edini ohranil od nekdanjih Štirih romarskih shodov na Homcu (pred več kot tristo leti). Romarji so prišli iz kamniške dekani-je, iz Savinjske doline, Trzina, Doba... Nuncij Farhat je vodil somaševanje in pridigal v slovenščini. Zbralo se je kar šestnajst duhovnikov, med njimi tudi dr. Anton Štrukelj, predavatelj na Teološki fakulteti, in kamniški, dekan Nikolaj Pavlic, ter veliko romarjev. Po maši se je začela procesija s kipom homške Marije (nosili so jo domači skavti) do kapelice Srca Jezusovega, kjer je bila krajša akademija. Peli so domača mešani in moški cerk veni pevski zbor in Franci Juvan, župnik iz Šmartnega ob Savi, skupaj z župnikom Golobom. Na koncu lepe slovesnosti so se navzoči Se posvetili Mariji. E. Č. Kamniški OBČAN LJUDJE IN DOGODKI 23. oktobra 1997 5 Večer z dr. Metko Klevišar Dr. Metka Klevišar je prav gotovo gost, ki si ga vsakdo želi za sogovornika. Ne le zaradi snovi, o kateri govori - o pomoči trpečim, hudo bolnim in umirajočim - marveč tudi zaradi svoje neposrednosti, razgledanosti, čuta do človeka, prav posebej človeka v stiski, skoraj karizmatičnega izžarevanja na zunaj. V pogovoru z njo celo življenjske resničnosti, kakršne so staranje, trpljenje, umrljivost in smrt, ki jim nihče ne more uiti in o katerih si ljudje dostikrat skoraj v torek, 7. oktobra, zvečer vdvo-rano Matične knjižnice Kamnik (krasile so jo slike nadarjenega kamniškega šestošolca Matevža Sterleta), smo doživeli udeleženci srečanja z dr. Metko Klevišar, »Slovenko leta«, znano po vsej Sloveniji pa tudi zunaj njenih meja zaradi njene dobrodelne dejavnosti. Naslov srečanja je bil Govoriti o smrti pomeni govoriti o življenju - v to je večer tudi izzvenel - z dr. Klevišarjevo pa se je pogovarjal publicist Andro Skaleras, ki je z njo tudi posnel po- ne upajo govoriti, kaj šele imenovati jih s pravim imenom, izgubijo svojo pekočo ostrino, želo. Človek začuti, spozna, da je smrt del življenja, da mora biti nanjo najprej sam pripravljen, jo sprejeti kot življenjsko dejstvo, drugim pa pomagati, da jo bodo lažje prenesli (umirajočim in tistim, ki umirajočega spremljajo na zadnji življenjski poti) oziroma jo manj boleče doživljali. Vse to in še veliko drugega, zaradi česar je bilo vredno priti govor, izšel pa je na kaseti pri založbi Skaleras (Puharjeva 5, Ljubljana, tel. 210-256). V pogovor je uvedla prof. Breda Pod-brežnik-Vukmir, ravnateljica Matične knjižnice Kamnik, udeležilo pa se ga je, kar je bilo pričakovati, zelo veliko obiskovalcev. Imel je dva dela: Skalerasov pogovor z dr. Klevišarjevo in njeno odgovarjanje na številna vprašanja. V pogovoru kot tudi odgovorih je vsakdo lahko spoznal, kako potrebno je govoriti tudi o »stvareh, o katerih se običajno ne govori« (Skaleras), Klevišarjeva pa jih je znala povedati tako, kot je treba. Pri tem so ji prišle zelo prav njene dolgoletne izkušnje pri delu z rakavimi bolniki na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, pri Slovenski Karitas, številnih predavanjih in tudi v društvu Ho-spic, ustanovljenem predvsem z namenom, da bi tudi v Sloveniji poslavljajoči se s tega sveta lažje umirali, njihovi sorodniki in prijatelji pa to tudi zmogli prenesti. Tu ne gre za evtanazijo, marveč za čisto človekoljubno in moralno dovoljeno pomoč umirajočim in svojcem. Pomoč, ki jo ljudje tako potrebujejo in pogrešajo, nanjo pa je tudi treba biti pripravljen. To tudi daje društvo Hospic. Večer se je izkristaliziral v misel, spoznanje: življenje je dar, nekaj enkratnega, čudovitega, zato ga nikar ne zapravljajmo za prazne stvari, marveč živimo, kot se človekovemu dostojanstvu spodobi: v miru, sreči, ljubezni, pomoči drug drugemu, medsebojnemu razumevanju. Kadar pa pride smrt, jo sprejmimo, naj bo za nas še tako boleča, kot nekaj naravnega. Zato tudi zorimo zanjo - iz nje pa za življenje! Vdahnimo življenju več življenja, smrti pa poskušajmo izdreti njeno želo. Potem bomo v življenju tudi znali najti globlji smisel, kot pa ga dostikrat vidimo, in »sestra smrt« ne bo več tolikšen strah zbujajoča obiskovalka, marveč naša zadnja spremljevalka čez prag onstranskosti. Hvala Vam, dr. Metka Klevišar, za pogled čez ta prag in za našo vsaj malce večjo pripravljenost na ta korak, prestop. J. P. Kamniški krščanski demokrati v Posočju Kamniški krščanski demokrati se nekajkrat na leto srečamo čisto nepolitično: odpravimo se na izlet po delčku Slovenije samo zaradi druženja, utrjevanja prijateljskih in znanskih vezi ter spoznavanja naše dežele. Takrat pustimo doma vse težave, prepustimo se lepoti pokrajine in prijetnemu klepetu. Letos smo se odpravili v Posočje. Želeli smo si ogledati romarsko cerkev v Drežnici, kobariški muzej prve svetovne vojne in se povzpeli na Sveto goro. « Dan in noč pred izletom sta bila deževna. Avtobus je pobral potnike ob cesti v Tuhinjski dolini, Kamničane in Smarčane, nato smo se še v mraku in megli mimo Škofje Loke, Visokega po zelo ovinkasti cesti pripeljali do Cerkno, kjer se je megla dvignila. Jasno nebo je napovedalo lep dan. Sonce, ki nas je od tu naprej vseskozi spremljalo, je razkrivalo rumenorjave barve jeseni. Le Soča, ob kateri smo se skoraj ves dan vozili, zaradi nočnih nevith ni bila modrozelena, pač pa kalna od prsti. Naša prva postaja je bila cerkev v Drežnici, nad katero se dviguje Krn. Sprejel nas je prijazni župnik Stane Vršič, ki nam je opisal zgodovino cerkve in sedanje težave tega mogočnega svetišča. Med prvo svetovno vojno so tu divjali hudi boji, vendar cerkev ni bila poškodovana. Danes bi bilo treba hitro popraviti vsaj streho, sicer bo začela zgradba propadati. Število prebi- Drežniški g. župnik razlaga kamniškim SKD-izletnikom (foto Milan Mndschnurer) KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. CANKARJEVA 11, KAMNIK 1. objavlja prosto delovno mesto: KV zidar. 2. Pogodbeno zaposlimo nosača pri pogrebu. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. valcev vasi Drežnica se je v zadnjih sto letih prepolovilo. Poiskali so si kruha drugje. V teh krajih so Slovenci v času fašizma doživeli veliko hudega. Naš naslednji cilj je bil Kobarid -kraj, kije bil naseljen že v halšlatskem obdobju (od 750-500 pred našim štetjem), zelo znan pa je po t. i. kobari-škem preboju (24. 10. 1917) med prvo svetovno vojno, ko je avstro-ogrska armada prebila italijansko fronto in pri Kobaridu zaprla obroč okoli italijanskih enot. V bojih je padlo tudi veliko slovenskih vojakov. Pripravam na preboj, samemu preboju in bojem na soški fronti je posvečen muzej, kije bil leta 1990 odprt v Mašerovi hiši. Prikazano je ne samo vojaško zmagoslavje, pač pa tudi trpljenje vojakov, množice mrtvih - prekletstvo vojne. Ob Soči navzdol smo zavili v Brda, kjer nas je pod razglednim stolpom na kmetiji pri Bizjako-vih čakalo kosilo z dobrim briškim vinom. Pozno popoldne nas je avtobus popeljal na Sveto goro, kjer nas je sprejel pater Pavel in nam predstavil zgodovino Marijinega svetišča. Ogledali smo si cerkev in stalno razstavo zahvalnih podob, podobic in različnih dokumentov ter predmetov. Kot pozdrav iz Kamnika smo občudovali kamniško majolika, ki jo je dobil zdajšnji gvardijan samostana na Sveti gori pater Paska! Gorjup (doma iz Moravč) od ministrantov v kamniškem frančiškanskem samostanu, kjer je preživel kar nekaj let. Tu je dokončal teološki študij, s svojimi umetniškimi in organizacijskimi sposobnostmi pa je zlasti z urejanjem cvetja povzdignil marsikatero slovesnost v frančiškanski cerkvi. Čisto na koncu ogleda svetogorske cerkve se nam je pridružil pater Stane Zore, doma s Sel pri Kamniku. Zgodnjejesenski hlad in mrak sta nas opomnila, da je do Kamnika še daleč, zato seje treba bilo posloviti od Primorske in primorskih Kamničanov. Vožnja domov je minila v veselem petju in pogovoru. MARJETA HUMAR In memoriam prof. Maksimilijan Skalar Sredi letošnjega poletja smo se na kamniških Žalah poslovili od znanega violinskega pedagoga in priznanega izdelovalca violin, profesorja Maksimilijana Skalarja. V času, ko se poslavlja tudi poletje, naj njegovo slovo zaznamuje tudi zapis javnega spomina na glasbenika, kije v devetdesetem letu starosti sicer za vedno odložil svoj violinski lok, vendar za njim ostajajo sledi: v zvokih, posredovanem znanju in človeški veličini nasploh. Svojo začetno glasbeno izobrazbo je dobil v južnotirolskem mestu Meranu, kjer so njegovi starši živeli kot izseljenci. Po preselitvi v Beograd je od leta 1924 do čas učitelj violine na glasbeni šoti v Mariboru, leta 1942 pa je bil premeščen na učiteljišče v Salzburg. Po osvoboditvi leta 1945 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil najprej član radijskega orkestra, nato pa Slovenske filharmonije. Od leta 1947 dalje se je posvetil samo pedagoškemu delu, najprej kot profesor violine na glasbeni Soli Center v Ljubljani, nato pa je bil. imenovan za profesorja na Srednji glasbeni in baletni Soli v Ljubljani. Zaradi neurejenih stanovanjskih razmer seje leta 1956 preselil v Koper. Od leta 1962 je bil profesor violine na glasbeni šoli Ptuj, leta 1969 pa seje s svojo družino preselil v Kamnik. Njegova pedagoška pot se je 1928 nadaljeval violinski študij na beograjski glasbeni šoli, nato pa na mojstrski šoli državnega konservatorija v Pragi pri znanem prvem violinistu Praškega kvarteta, prof. Karlu Hoffmannu. Po diplomi leta 1930 se je zopet vrnil v Beograd, dobil mesto profesorja na glasbeni šoli »Stankovič« in postal član beograjske filharmonije. Po izbruhu vojne je bil krajši zaključila na kamniški glasbeni šoli, kjer se je leta 1972 upokojil, vendar je s poučevanjem nadaljeval Se nekaj let. Profesor Skalar je pomemben del svojega bogatega pedagoškega znanja usmerjal v izobraževanje glasbenih začetnikov. Leta 1952je priredil in izbral Zbirko lahkih skladb za violino in klavir in Izbor etud za violino. Petnajst let kasneje pa je v sa- mozaložbi izdal sodobno violinsko Solo in 40 lahkih etud za violino; ni nepomembno, da slovenski violinski pedagogi še vedno radi segajo po njegovih priročnikih. Kot izvrstni pedagog je prof. Skalar v svoji dolgoletni praksi dosegel izredne uspehe Mnogi njegovi učenci so se vidno uveljavili v glasbenem svetu - ne samo doma, ampak tudi v tujini, celo v glasbenih metropolah Evrope in Amerike. Med njimi so tudi njegove hčerke, koncertne mojstrice in solistke: Sabina v New Yorku, Olga v Bonnu, Monika pa v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Zraven pa velja omeniti Se violinista Vladimira Skerlaka in Roka Klopčiča, med Kamničani pa violinista Janeza Klobčarja in pozavnista Emila Spruka, prav tako pa tudi njegovo hčerko Darko, ki nadaljuje očetovo pedagoško pot na kamniški glasbeni šoti. Projesor Skalar je bil priznan izdelovalec violin; za svoja glasbila je v Cremoni (Italija) leta 1974 in 1979 prejel mednarodni diplomi in častno medaljo. Leta 1977 pa je na mednarodni razstavi v Poznana na Poljskem dobil diplomo za vrhunsko izdelano violino. Na njegove instrumente danes igrajo mnogi, tudi vrhunski umetniki, med njimi Slovenca Igor Ozim in Ciril Veronek, pa seveda njegove hčerke in tudi vnukinja Anja, študentka violine. Profesor Maksimilijan Skalar je v sebi združeval sposobnosti in talente, ki so ga odlikovali kot odličnega violinskega pedagoga in izvrstnega izdelovalca violin, kar je tudi v svetu redek primer. S prizadevnostjo strokovnjaka in človeško skromnostjo teh talentov ni zakopal, temveč nesebično razdajal; njihovi sledovi bodo ostali v vseh, ki smo ga cenili in spoštovali. MARIJA HOLCAR Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti V letošnjem avgustu je izšla knjižica z gornjim naslovom v samozaložbi Stanislave Zavr-šnik. Naklada 500 izvodov ni velika, vendar zadostna, da bralcem nazorno prikaže obdobje 1941 - 1945, čas, ki se je zaradi surovosti globoko vtisnil v spomine ljudi, ki so te grozote preživljali. Namen knjižice ni v netenju nestrpnosti do ljudi, ki so bili v teh usodnih dneh in letih na drugem bregu, pač pa odgovor tistim, ki si na vse pretege prizadevajo zmanjšati pomen trpljenja ljudi in umazali osvobodilni boj slovenskega ljudstva. Tega obdobja ni mogoče pozabiti, čeprav, kot pravi avtorica: »Malo manj sc posvečam v tem mojem pisanju tistim, ki so delno krivi za naše izselitve, aretacije in streljanja naših očetov. Ne morem pisati o njih, ker lepih besed zanje nimam, o slabih in grdih rečeh pa mislim, da je bolje, da ne govorim. Vendar naj ne mislijo, da smo jih pozabili. Oprostili smo jim delno, toliko, da lahko živimo.« Stanislava Završnik je bila žrtev te vojne vihre. Bila je izseljena, z njo še pet bratov in sester, brez staršev. Poslani so bili v nemška taborišča, poznamo jih tudi kot »ukradeni otroci«. Pretresljivi so spomini taboriščnikov, spomini občanov, ki so doživljali tisti čas, pa so tako prizadeto opisani, da jih ni mogoče pozabiti. V tej publikaciji je avtorica želela prikazati trpljenje nasilno odpeljanih v taborišča ali v zapore in sicer ljudi iz Kamnika in njegove okolice v času NOB. Stanislava Završnik za svoje delo zasluži vse priznanje, saj je brez. dlake na jeziku opisovala resnične dogodke, ki so ogrožali zavedne ljudi in narodno bit. Pobudo avtorice, da v pismeni obliki spregovori o vojnih dogodkih, je podprlo tudi Društvo izgnancev v Kamniku. Izdajo knjižice so materialno podprli: Dis Ljubljana, Titan Kamnik, MIK Kamnik, Menina Kamnik, SKB podružnica Kamnik, Tone Šuštar - Zavarovalna premija, Kamnik, Mestna or- ganizacija Zveze borcev Kamnik in DIS Kamnik. Vsem se iskreno zahvaljuje, prav tako velja zahvala tudi vsem piscem in drugim, ki so s svojimi prispevki omogočili, da je knjižica dobila pričujočo obliko in vsebino. Knjižico je mogoče trenutno še dobiti v knjigarni Kočne Kamnik. STANE SIMŠIČ Goba velikanka Milja Jesenovec iz Streliške ulice je 19. oktobra na Šenturški gori, skoraj sredi vasi, komaj izru-val nekaj manj kot 7 kilogramov težko gobo z imenom hrastova ali velika zraščenka. Zrasla je na ogromnem zdravem kostanjevem štoru. Je ena najboljših gob za vlaganje. Čar te gobe je, da ne spremeni barve, meso je belo, zdravo in nikoli črvivo. Milja pravi, da je to ena od redkih gob. Skoraj tako velikanko je našel že pred leti. Največ teh gob raste v hrastovih gozdovih, predvsem na Bizeljskem. Mitja se je želel slikati v vrtnariji Arboretum v Kamniku (bivša vrtnarija Kočne). Tam raste kitajsko drevo Ginko (na sliki), ki je prava posebnost, saj je listavec in iglavec hkrati. Mitja pravi, da je teh dreves, ki izvirajo z Daljnega Vzhoda, v Sloveniji približno dvajset. Sploh se ne zavedamo njihove dragocenosti. Za vzhodnjake pa je to sveto drevo. VERA MEJAČ TEDEN OTROKA Na Mladinskem centru Kamnik smo si za vsak dan v tednu zamislili prireditev, dejavnost, namenjeno otrokom. Izpeljali smo vse, razen dveh, ki sta odpadli zaradi slabega vremena ob koncu tedna. V »fotoreportaži« pa si lahko ogledate utrinke s prireditev. Policisti so se predstavili z vodnikom službenega psa, z dvema konjenikoma, policistom motoristom In policijskim jeeponu Kako smo preživeli teden otroka v Vrtcu Antona Medveda, enota Rožle? Z leve: Marko Petek, Montka Tratnik, Primož In Matic Smolnikar - obetavni Clanl skupine B-section - so nas navdušili s svojim glasbenim nastopom. V. MEJAČ Klovnesa Mika Maka je v Matični knjižnici Kamnik po svojem nastopu predstavila mladega »slikarja« Matevža Sterleta tn odprla razstavo njegovih del. Z. :: : . ' : V petek dopoldne so že »strašili« črni oblaki, a kljub temu sta skupini otrok z 0. Š. T. Brejca in OŠ 27. julija prišli po propagandno-vzgojni material o prometu in v zahvalo takole porisali Glavni trg. Že čez uro je dež »zradiral« umetnine. Helena S. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98 - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711082 In (061) 712-278. POHITITE, VPISI SE ZAKLJUČUJEJO! Oš Šmartno Nasilje in dobrota med vrstniki Tednu otroka smo tudi na naši šoli posvetili nekaj časa. Na to temo smo pisali spise, risali risbe in izdelovali plakate. Pri pouku etike in družbe pa smo na željo gospe učiteljice pripravili okroglo mizo z naslovom NASILJE IN DOBROTA MED SOŠOLCI IN PRIJATELJI. Pri vodenju programa z Juretom nisva imela veCjih težav, saj so sošolci zelo radi sodelovali. Spregovorili so o marsičem zanimivem. Večina je izrazila mnenje, da ne želijo, da jih prijatelji »zafrkavajo« s takšnimi in drugačnimi priimki. Ob glavni temi NASIUE in DOBROTA pa se je vnel vroč pogovor. Večina je bila mnenja, da se na naši šoli iz dneva v dan povečuje nasilje, dobrota pa le s težavo »caplja« nekje zadaj. Ob tej trditvi se je oglasil sošolec, ki se je pred letom dni preselil iz druge OŠ. Pripovedoval je, da je na naši šoli v primerjavi z njegovo prejšnjo še vse v redu in prav. Tam se pretep navadno konča za učence precej boleče. Ob tej pripovedi smo se vsi zamislili in spoznali, da nasilje nikamor ne pripelje. Zato smo ob koncu razprave prišli do zaključka, da se moramo med seboj dobro razumeli in si pomagati, nasilju pa se odreči, kadar koli nam pogleda v oči. Urška Vrankar, 8. a. OŠ Šmartno v Tuhinju Prišel je oktober in z njim tudi čas, ki ga označujemo kot TEDEN OTROKA. Tudi v enoti ROŽLE smo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic pripravile živahen, pester predvsem pa raznolik potek vzgojnih dejavnosti. Na velikem plakatu je bil napisan program, ki je bil že od daleč dobro viden. In tako so bili glave. S skupnimi močmi smo oblikovali in pripravili razstavo naših izdelkov. V sredo so si otroci ogledali dramatizacijo pravljice »Pod medvedovim dežnikom«. Otroci so bili navdušeni, čeprav so vsebino pravljice že poznali. Ker je v tem času potekal tudi mesec športa, smo v četrtek Razstavljeni izdelki nadobudnih mladih ustvarjalcev so bili izvirni in zanimivi tudi starši informirani, kaj vse se bo zanimivega dogajalo. Že v petek nas je obiskal lutkar Sten Viler z zgodbo o Gusarju Bertu. Predstavo so si ogledali tudi naši najmlajši - dojenčki. V ponedeljek smo se odpravili v gozd. Nekateri mlajši v bližnje gozdove, malo večji pa kar na Stari Grad. Naužili smo se svežega zraka, raziskovali in nabirali gozdne plodove: žir, želod, divji kostanj, listje, veje in tudi lubje, kajti v torek smo oblikovali naravni material. Tudi starši so se aktivno vključili v našo dejavnost, saj so otroci od doma prinesli poljske pridelke. Zbrali smo veliko buč, repe, krompirja, zeljnate pripravili športno dopoldne. Med skupinami se je odvijala prava hokejska tekma. Pripravili smo različne tekmovalno-družabne igre, otroci pa so imeli na razpolago različno drobno orodje. Nekaj dejavnosti je bilo na prostem, nekaj v telovadnici vrtca. Otroci skupine Ribice pa smo ta dan izkoristili za izlet v Kek-čevo deželo. Srečali smo se s Kekcem, teto Pehto pa tudi Be-danec se je prikazal bolj od daleč. Zadnji dan, v petek, smo na mostu pred vhodom v vrtec pripravili tržnico s suhim in svežim sadjem. Mize so se kar šibile od dobrot. Vsakdo si je lahko kupil, kar si je želel. Seveda za plačilo - divji kostanj. Bilo je prav živahno. Menim, da smo vsi skupaj nekaj lepega pridobili, kar je bil tudi namen. Naj končam z mislijo Perrvja Gooda: Ne moremo vedno dobili tistega, kar želimo, lahko pa dobimo tisto, kar potrebujemo. EDVARDA ČADEŽ VVE ROŽLE, NOVI TRG 26B Srečanje s teto Pehto je bilo nadvse zanimivo. Na pesnikovem grobu Pozno poletje nas je letos obdarilo z lepim vremenom. To smo učenci in učitelji iz Osnovne šole Frana Albrehta izkoristili za strokovno ekskurzijo po notranjskem krasu. V dveh dneh smo sledili toku reke Ljubljanice vse od roba Ljubljanskega barja pri Vrhniki do obrhov in ponorov na Cerkniškem jezeru. Tako smo v živo doživljali očarljivost »reke s sedmimi imeni«. Ekskurzija je bila geografsko obarvana, saj je bil njen glavni namen pokazati kraške pojave in znamenitosti kraških polj na . idrijski prelomnici. Je pa ekskurzija imela tudi zgodovinski in kulturni del. Ta del ekskurzije je potekal v kraju Grahovo ob Cerkniškem jezeru. V tem kraju je tragično končal svoje življenje kamniški pesnik France Balantič (1921 - 1943). Učenci 8. a razreda smo že ob izteku prejšnjega šolskega leta skupaj z razrednikom v razstavišču Veronika pripravili recital Balantičeve poezije. Njegovo poezijo smo opremili še z glasbenimi vložki, gibom in svetlobnimi učinki. Kar smo takrat doživljali v nejasnosti in odmaknjenosti, smo lahko v polni meri doživeli v Grahovem. Najprej smo obiskali novo cerkev, v kateri smo prisluhnili prijaznim besedam župnika Metoda Lampeta. Osvetlil nam je takratne dogodke, ki so bili usodni tako za mladega pesnika Franceta Balantiča kot tudi za kraj. Vaščani so bili dolgo let brez cerkve. Stara cerkev je zgorela ob partizanskem napadu na Grahovo. V bližini cerkve je stala tudi Krajčeva hiša, v kateri je ob istem napadu zgorel France Balantič, star še ne 22 let. 23. 11. 1990 so v Grahovem postavili spomenik pesniku. S tem dejanjem je bilo na simboličen način pokazano, da je pot k miru le v spravi. Spomenik stoji pred vhodom v osnovno šolo. Sestavlja ga miza, ki predstavlja slovensko kulturo. Ker pa je bil po vojni del te kulture zamolčan, tudi miza ni cela, ampak ji en del manjka - nasilno je od-krušen. Med zamolčane kulturne ustvarjalce in umetnike ne spada samo France Balantič, ampak tudi mnogi drugi. Na mizi leži odprta knjiga in ta predstavlja zamolčani del slovenske ustvarjalnosti, ki jo Slovenci lahko šele zdaj v celoti spoznavamo. Poleg mize stoji tudi steber, ki predstavlja Balantiča. Na vaškem pokopališču je urejena skupna grobnica, kjer med 33 trupli počivajo tudi zemeljski ostanki pesnika. Na grobu je odprta knjiga, v njej pa zapisani verzi, v katerih je pesnik izrazil slutnjo prihajajoče smrti, svojo pozabljenost in zapušče-nost. Balantič je pesnil zelo otožne pesmi, polne teme, osamljenosti in občutka iztekanja življenja in prihajajoče smrti. Včasih se mi zdi, da morda v svojem življenju nikoli ni bil dovolj srečen in je svoj konec in smrt jasno občutil. Med drugim je zapisal: Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami. Ležim v globini tiho, tiho. v dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust. Sabina Kastelic, Osn. šola F. Albrehta Letovanja '97 Imeli smo se fajn Rdeči križ Kamnik in Mladinski center sta tudi letos organizirala letovanje na Debelem rtiču in v Savudriji. Udeležili so se ga otroci in mladostniki, stari od 6 do 15 let iz Kamnika in okolice. Letovalo je 187 otrok, med katerimi je bilo največ 'ta velikih', to je starih od 12 do 15 tet. Letovali so v štirih izmenah, dve v Savudriji in dve na Debelem rtiču. V vsaki izmeni je bilo od 40 do 50 otrok. Za to, da so se imeli otroci prijetno, so 24 ur na dan skrbele vzgojiteljice in vzgojitelji. Kako 'luštno'so se imeli, smo izvedeli iz ankete, ki smo jo izvedli med otroki iz vsake izmene. Velika večina jih je odgovorila, da so se imeli super in da bi se prihodnje leto spet udeležili letovanja, mnogo pa je takih, ki niti do poletja ne morejo zdržati in bi se radi pridružili že zimovanju. In kaj je bilo tisto, kar jim je bilo še posebej všeč in zaradi česar bi šli še kdaj na letovanje? Na prvem mestu so plesi, zelo jim je bil všeč tudi izlet z ladjo pa spoznavni večer, ko so predstavili svoj kraj, igre brez meja, karaoke, izbor MISS Debelega rtiča, tekmovanje v plavanju in Se druge dejavnosti, predvsem pa to, da so veliko plavali, čofotali in se igrali. Seveda je vse še lepše, če lahko deliš s prijatelji. Naša dekleta in fantje so spoznali veliko vrstnikov in med nekaterimi so se spletla prava prijateljstva. Po anketi sodeč, so bili otroci z vzgojitelji zelo zadovoljni, označili so jih kot prijazne, skrbne, odgovorne, včasih prestroge Tisti, ki so letovali na Debelem rtiču, so bili navdušeni nad novozgrajenim bazenom, vsi so pohvalili plažo in okolico. Motilo jih je prezgodnje jutranje bujenje (prvi so zajtr-kovali ob 8. uri), večerna zabava pa se jim je zdela prekratka. Iz zgoraj napisanega je razvidno, da so otrokom take oblike preživljanja počitnic všeč, zalo jih velja obdržati in razširiti. Rdeči križ, Mladinski center in Klub vzgojitejev se bomo potrudili, da bodo otroci tudi drugo leto prišli z letovanja polni lepih vtisov. TINA ZUPANČIČ (vzgojiteljica) Za kulturo jezika Tudi prazen prostor je pomemben - drugič Pred dobrim mesecem sem v tejle rubriki želala opozoriti na to, da je tudi prazen prostor v besedilu zelo pomemben. V besedilih, ki mi pridejo v roke, je sicer lahko vse prav. Ker pa so napačni razmiki med besedami, razmiki med besedo in loćili ipd., je besedilo nepravilno. To sem hotela pokazati s primerjavo: v enem sestavku so bili razmiki napačni, v drugem pa pravilni. Zelo sem si prizadevala, da bi res narobe napisala. Stavec, ki pa je vajen tega, da ljudje ne znamo razmikov, se je potrudil in napisal prav. Nekdo je moje besedilo še nekoliko »popravil«, tako je bil objavljeni članek popolnoma nerazumljiv. Zahvaljujem se vsem. ki ste me vprašali, kaj sem pravzaprav hotela povedati, in tistim, ki ste si mislili, da je besedilo nekam "čudno, pa ste bili tiho. Pravijo, da se take stvari dogajajo. saj morajo imeti delo tudi tiskarski škrati. Torej: razmiki so zelo pomembni in prav tako kot črke nekaj povedo. Prvo spodaj navedeno besedilo (prepisano iz Kamniškega občana) je sicer pravilno, uporabljeni pa so napačni razmiki, zato je nepravilno. Mesta, kjer so napačni razmiki, so podčrtana. Drugo pa ima pravilne razmike. Razlike so očitne, saj prvo besedilo deluje neurejeno že na pogled. Na pol v WaleSke Alpe v Švici smo krenili v četrtek . 24. julija 1997 . Pot iz Ljubljane nas je vodila skozi mejni prehod FernetičL_Qpčine ter dalje po avtocesti mimo Tržiča . Benetk , Verone, Milana in severno italijan-skega jezera Lago di Maggiore ler dalje po mednarodni cesti čez švicarski gorski prelaz Simplon ( 2O05m). sko-zi Brih in VisnJcjer smo ob naselju Sa-as Almagell ( 1660m ) postavili šotore .Pred tem smo si še ogledali zajetno akumulacijsko Us-deniškoJ. jezero Stausee Mattmark ki leži na viši-ni2107nu Na pot v Waleške Alpe v Švici smo krenili v četrtek, 24. julija 1997. Pot iz Ljubljane nas je vodila skozi mejni prehod Fenetiči, Opčine ter dalje po avtocesti mimo Tržiča, Benetk, Verone, Milana in severno-italijanskega jezera Lago di Maggiore ter dalje po mednarodni cesti čez švicarski gorski prelaz Simplon (2005 m), skozi Brih in Visp, kjer smo ob naselju Saas Almagell (1660 m) postavili šotore. Pred tem smo si še ogledali zajetno akumulacijsko (ledeniško) jezero Stausee Mattmark, ki leži na višini 2107 m. Če pišemo ročno, napačni razmiki niso tako vidni. Pri pisanju s pisalnim strojem ali računalnikom se pa pokažejo. MARJETA HUMAR Matična knjižnica Kamnik Z Liro po deželi tulipanov m Ulftski zbor je pričel s pesmijo Ivana Zajca »U boj« in nam simbolično pokazal, da jim slovanske pesmi niso tuje. V boj smo se kmalu podali tudi mi, zapeli smo Gallusovo »Libertas animi«. Pesem, ki jo obvladamo že skoraj do popolnosti (seveda v skladu z našimi zmožnostmi), je bila kar pravšnja za razbijanje začetne nervoze. Gospod Kemperman pa je v kritiki koncerta zapisal: »Slovenski zbor raz- Slovo od prijaznih Nizozemcev je popestrila tudi harmonika našega Franca Plahute polaga z odličnimi glasovi, ki so med seboj zelo izenačeni. Vsakomur znana pesem »Canlicorum iubilo« G. F. Hdn-dlaje zvenela tako osvežujoče in igrivo, da je skoraj prehitro izzvenela. LIRA je nadaljevala z vrsto pesmi, od opernih in operetnih arij do obveznih zimzelenih melodij. Krasno je zvenela Vsi Urini solisti, ki so na turneji navduševali poslušalstvo: Dragica Čarman - sopran solo, Samo Vrem-šak - bariton solo, Primož Krt in Rok Rakar - klavirska spremljava, In solisti v zboru Janez Krt ml., Tone Rakar ml. - tenorja, Rok Rakar, Janez Ravnikar - oba baritona in Primož Krt - bas pesem »Junakova svatba« Emila Adamiča, kije bila zapeta izstopajoče in brezhibno. Le pesmi, kot so »My bonnie...« in »I got plenty...« zaradi precej dolgočasno zapetih priredb niso uspele zadržati poslušalcev v polni napetosti. Zato pa sta na glasno odobravanje naleteli dve v nizozemščini zapeli pesmi »Ons Gelderland« in »Mijn Holland«. Lepo sta se v program vključila tudi oba gostujoča solista. Samo Vrem-Sak, kije z mojstrskim znanjem zapel »Oj rožmarin«, in čeprav njegov glas ni več tako močan, je pesem zvenela kristalno čisto. Pesem »Vilja«pa je izvrstno zapela ena najboljših slovenskih sopranistk Dragica Čarman. Ulftski pevci so v drugem delu predstavili nekaj kozaških pesmi, ki so že vrsto let glavna moč tega 130-članskega zbora. Krepko in udarno, kot pravi kozaki, »so navrgli« še dober zvok in glasovno ravnotežje. Nedelja je pomenila nadaljevanje koncertirunja in sicer smo v dopoldanskih urah peli pri maši v Zeddamu, kjer smo si ogledali tudi trinadstropni mlin na veter. Lahko verjamete, da se tisti, ki so ga ob dnevu tulipanov kazali v Arboretumu, lahko skrije pred njim. Pa še ena velika razlika je med njima, kamniški je veter delal s pomočjo elektrike, nizozemski pa je s pomočjo vetra vrtel ogromna kolesa, ki so mlela žito, mlinar pa je v pritličju moko tudi proda-jal. Popoldne nas je čakal nov koncert in sicer v nemškem Duelmnu. Med vožnjo proti Nemčiji smo občudovali številna posestva, prepredena z namakalnimi sistemi in na stotine ponijev, ki so se prosto pasli po ograjenih pašnikih. Naša ugibanja, ali jih imajo morda za turistično ježo, za potrebe mesarjev in izdelavo pršutov ali morda za izvoz, je kaj kmalu v nič potisnila razlaga nizozemskega vodiča, da so jim poniji zgolj všeč in da je pač lepo, če je posestvo polno živali, ki pojejo, kar pridelajo kmetje in narava. Kakšne večje komercialne koristi pa od ponijev ni. Simpatična, a za nas materialistične Slovence nenavadna razlaga. Duelmen mije ostat v precej žalostnem spominu. Nedelja popoldne je skoraj povsem enaka kot v Kamniku. Kot po bombnem napadu izumrlo mesto, z nekaj sprehajalci in po naključju odprtimi »oslarijami«. Pa še fotoaparat sem pozabil v telefonski govorilnici, tako da predkoncertno vzdušje ni bilo ravno na višku. Vendar je tudi tu domači Mojstrski pevski zbor Loreley znal napolniti dvorano z vokalne glasbe željnimi poslušalci. Robert Kemper, glasbeni dirigent domačega zbora, je kot povezovalec koncerta nalogo odlično opravil. Poslušalce je seznanjal z vsebino posameznih pesmi, opozarjal na posamezne glasbene značilnosti naše glasbe in razlagal zgodovinsko ozadje slovenske glasbe. Ob koncu koncerta stu pobratena zbora združena zapela še pesem »Klinge, Lied lange nach« (Se dolgo odmevaj, pesem). Po koncertu smo pričeli kovati načrte, kako bomo preživeli ponedeljek v Amsterdamu. Obisk Heinikenove pivovarne, Rembrandtovega muzeja, muzeja dragih kamnov, vsaj ene ulice z ljubeznivimi damami in vožnja po kanalu skozi mesto so se nam zdele točke, kijih ne smemo zamuditi. Naši vodi- či so nas ves čas poti opozarjali, naj ;x>tne liste, denar in druge dragocenosti na poljuben način »privarimo« na telo in naj se za božjo voljo držimo v skupinah, saj nas v nasprotnem primeru lahko kdo oropa in pošlje kanalskim ribam na kosilo. Vendar smo od paše za želodec in oči doživeli bore malo, urica sprehoda po ulicah pa se nam je zdela varnejša od sprehoda po Kamniški Bistrici. Nobenega vznemirjenja torej, čeprav smo se peljali po vseh možnih kanalih z ladjo, med drugim videli tudi hišo Ane Frank, pristanišče in druge zanimivosti, ki so vidne iz kanalov, za kaj več pa nam je zmanjkalo časa, saj smo bili menda časovno zelo omejeni. Ko sem pod večer .slabe volje pil svoj Domača novinarka je v napovedi in kritiki koncerta zapisala nekaj prelestnih netočnosti, kijih povzemam iz prevoda našega dirigenta Marjana Ribiča. 1. Lira Kamnik je bila ustanovljena leta 1882 v rudarskem mestu... (Kamnik ni nikoli bil rudarsko mesto.) 2. Med vidne pokrovitelje štejejo pokojnega maršala Josipa Tita... (O pokroviteljstvu Josipa Broza v Urinem arhivu ni podatkov.) 3. Dolga leta je bil zborovodja zbora tudi skladatelj Emil Adamič... (Nikoli) 4. Na svoji četrti evropski turneji... (Morda jih je bilo štirideset, štiri nikakor ne.) 5. Šolani pevci, ki prihajajo iz Nizozemske... (Amaterski pevci prihajajo iz Slovenije.) 6. Dobrodošlico je Kemper izrekel tudi komponistu moškega zbora, Jacobusu Gattusu, ki je že pred 20 leti v Duelmnu nastopal s solističnimi vložki... (Menda je mislila skladatelja Jacobusa Gallusa, ki pa so ga zakopali skoraj tristo let pred Li-rinim nastankom, tako da je solist Izpred 20 let prof. Samo Vremšak.) heiniken in preklinjal neuspelo amsterdamsko avanturo, me je gostitelj Gerard Heinen povprašal za vzrok turobnega razpoloženja. Ko je izvedel, kaj vse smo v tem središču arhitekture, kulture, zgodovine pa tudi droge, kriminala in prostitucije zamudili, je obljubit, da nas ho ob prvi novi priložnosti sam popeljal v Amsterdam, pa ne ob sedmih zjutraj, ampak ob sedmih zvečer. Tako se je turneja ob številnih pe-ripetijah počasi končala. Srečno smo se vrnili v Kamnik, lahko rečem, kot uspešni ambasadorji mesta in slovenske kulture. Le občina se pri tem našem gostovanju ni najbolj izkazala, saj nam je k vsem stroškom le županov urad primaknil 40.000 lolarckov. Bolj so se odrezali naši pokrovitelji iz Nove Ljubljanske banke, d. d. - Podružnica Kamnik in seveda pevci s prostovoljnim delom in zbiranjem prispevkov, brez katerih turneje ne bi bilo. MATIC ROMSAK Knjižnica s perspektive študentke bibliotekarstva ali o iskanju ljubezni drugič Ne, ne bom pisala o Tomu Križnarju in njegovi istoimenski knjigi O iskanju ljubezni, zato tisti, ki pričakujete povzetek te knjige, lahko te vrstice mirno preskočite. No, ja morda pa sem prejšnji stavek napisala namenoma, da bi v vas zbudila zanimanje ali »firbec«. Na koncu pa je vendarle tako, da je stvar v vaših rokah in niti ni več pomembno, zakaj berete te vrstice. Da pa se ne bi preveč oddaljila od mojega namena, ki je tako ali tako razviden že iz naslova, bo najbolje, da začnem. Vračam se nazaj v najbolj zgodnja otroška leta, v čas pred vstopom v šolo. V mali šoli smo morali nekoč za domačo nalogo narisati risbico na temo pesmi Žabe svatbo so imele. Narisala sem sliko čez dve strani, poznala pa sem že abecedo in mislila sem, da bo učiteljica še bolj zadovoljna, če bo videla, da poznam tudi črke. Zraven sem napisala še nekaj stavkov iz pesmice. Na moje veliko presenečenje sem dobila naslednji dan nazaj zvezek s polžkom, zraven pa je pisalo nekako takole: »Pisati še ne znamo, drugič se bolje potrudi in ne prehitevaj!« Predstavljajte si šestletnega otroka po tem dogodku. Ampak brala sem še naprej, tega mi učiteljica ni mogla vzeti, najprej tanke slikanice (še zdaj rada vzamem kakšno v roke - to mi je še kako prav prišlo, ko sem delala na pionirskem oddelku), nato pa tiste »ta prave« debele knjige. Ugotovila pa sem, da sem vendarle malo drugačen bralec. Nisem kopičila naslova za naslovom, ampak sem raje knjigo, ki se me je dotaknila, prebrala večkrat. Potem je prišla osnovna šola, končala sem srednjo in kar naenkrat se je bilo treba odločiti, kaj bom študirala. Zagotovo sem vedela, da nekaj, kar bo povezano s knjigami in slovenščino - nazadnje je kombinacija slovenščina - bibliotekarstvo prišla kar sama od sebe. Čaka me še leto študija in ko zdaj premišljujem o tem, ugotovim, da mi je prinesel veliko novih spoznanj, še več pa sem seveda odkrila sama. Knjižnica mi je zmeraj pomenila prostor, kjer sem odkrivala prijaznejši svet, tudi knjižničarji in knjižničarke so bili zato prijazni ljudje, a ne samo prijazni, tudi človeški (govorim iz lastnih izkušenj). Potem pa sta se vlogi uporabnika in knjižničarja v mojem življenju kar naenkrat zamenjali. Stala sem na drugi strani izposojevalnega pulta. Zdaj nisem nič več jaz spraševala, ampak sem morala odgovarjati na vprašanja; »Imate kakšno dobro knjigo?« Ali pa: »Nekaj lahkega bi rada za mojo mamo, ki je priklenjena na voziček.« Najraje delam na oddelku za otroke, takrat ko pridejo sami in si izbirajo knjigo oz. knjige, saj gre skoraj vsak domov z. več kot petimi knjigami, ki jih, verjemite, vse preberejo. Toda knjižničar mora biti več kot samo »izposojevalec«, kajti pot knjige od založbe do bralca je kar dolga in zahteva precej opravil, ki se jih bralec ne zaveda. Knjižničarji v knjižnici se najprej posvetujejo, katere in koliko knjig bodo kupili za knjižnico, to pa sploh ni lahko delo, saj morajo upoštevati veliko dejavnikov: od tega, da se bo knjiga zares izposojala, do tega, da to ne bodo samo romanč-ki za lahko noč. Matična knjižnica Kamnik je splošnoizobraže-valna knjižnica, kar pomeni, da mora imeti gradivo vseh zvrsti in področij, za vse sloje in izobrazbo prabivalcev. Ko knjiga prispe v knjižnico, jo je potrebno obdelati. Kaj to pomeni? Treba jo je postaviti na police, tako da ni izgubljena - to pa pomeni, da mora knjiga stati točno tam, kjer je njen postavitve-ni UDK (univerzalna decimalna klasifikacija). Ko knjižničar določi UDK, je potrebno knjigo zaščititi in dodati kodo za računalniško izposojanje. Ko je knjiga »zabeležena« v računalniku, gre lahko na police. Police z novostmi pa so največkrat prazne, kar dokazuje, da bralci radi segajo po novih knjigah. Knjižničar je tudi informacijski posrednik, svetovalec, pravljičar, včasih zahtevajo, da bi bil celo enciklopedist, pa seveda pospravlja knjige, za- računava zamudnino (na žalost)... Opazila pa sem nekaj, da mora knjižničar biti predvsem Človek (pisano z veliko začetnico), kar pomeni, da se mora vživeti v bralca in mu dati tudi nekaj človeške topline, ljubezni, če hočete, saj, če poenostavimo, ljudje berejo zato, ker iščejo v knjigah prav to - potrditev, toplino in ljubezen. Knjižničar je lahko prijetna vez med bralcem in knjigo- Premišljujem tudi o »ce-njenosti« knjižničarskega poklica. Ugotavljam, da je o tem pravzaprav težko razpravljati, iz enega razloga - poklic knjižničarja je samoumeven, o njem se nihče ne sprašuje. Zdravnik rešuje življenja, učitelj »vliva« znanje v glave otrok, v uradih rešujejo naša življenja z gorami popisanih formularjev, a knjižničar... Eden od mojih namenov, zakaj pišem vse to, je bil tudi ta, da povem, da sem se veliko naučila od knjižničarjev v Matični knjižnici Kamnik. Pa ne samo strokovnih opravil, pač pa sem videla, kako pomemben faktor je človeškost in pripravljenost pomagati drugim. Odločila sem se za pravi študij in poklic in prav knjižničarji Matične knjižnice Kamnik so mi pomagali tako, da so sprejeli mojo neizkušenost, mladost in premostili medgeneracijski konflikt, saj mladi tako ali tako hočemo spremeniti svet. Vsem res hvala. Ugotavljam, da me zdaj lahko presenečajo samo še majhne, drobpe stvari, kot so čudovito jesensko sonce, petje ptice, iskren nasmeh človeka, stvari, ki smo jih mi označili za samoumevne, pa to sploh niso. Poskusite jih gledati, kot da niso samoumevne in videli boste, kako se vam bodo kar naenkrat zazdele nepojmljivo lepe. A vsi smo še vedno na poli. ki je hkrati tudi cilj in iščemo tisto skrito silo, ki vodi vsak naš korak, ki vsak dan trka na naša srca, mi pa je nočemo slišati.. Bomo nekoč zmogli? Saj bi bil samo trenutek že dovolj... SABINA ACCETTO Prvi kulturni dan V petek, 12. 9. 1997, je bil za sedme razrede organiziran prvi kulturni dan z naslovom Stoletnica smrti Janka Kersnika. Po malici smo se ob 8. uri z avtobusom odpeljali na Brdo pri Lukovici, rojstni kraj našega realističnega pisatelja Janka Kersnika. Na Brdu so nas pričakale prijazne in natančne vodičke Turističnega krožka Osnovne šole Janka Kersnika. Najprej smo si ogledali razstavo o Kersnikovem življenju, njegovi plemiški družini, službi in različne izdaje njegovih številnih del. Zvedeli smo, kako je kot graščak poznal grajsko in meščansko gospodo, kot notar pa tudi kmeta. Tako je napisal vrsto del, najbolj poznana sta romana Ciklamen in Agitator ter povest Jara gospoda. Nekaj pomembnih podatkov smo si tudi zapisali. Po končanem ogledu smo kupili prospekte, razglednice kraja in se vpisali v knjigo obiskovalcev. Pot smo nadaljevali do Marijine cerkve z Jelovškovo sončno uro na južni steni. Tam je pisatelj tudi pokopan. Odpravili smo se dalje do Kersnikovega posestva, kjer stoji grad iz 16. stoletja, na katerem je pisatelj tudi živel. Leta 1943 so grad požgali partizani. Po tem dogodku ni bil več obnovljen, vendar je nad vhodnimi vrati Se vedno ohranjen Lambergarjev grb z letnico 1552. Ogledali smo si tudi ribnik, pri katerem je Kersnik literarno ustvarjal. Pot smo nadaljevlai po znameniti Mačkovi poti, znani iz črtice Mačkova očeta, kjer je pisatelj srečeval Mačke in pisal o njihovi usodi. Mimo prvega gasilnega doma smo prispeli do pizzerije Furman. Tam so se naše vodičke poslo- vile, mi pa smo si privoščili pi-ce. Ob 12. uri smo se odpeljali proti domu. Kulturni dan smo v obliki projektnega dela nadaljevali pri urah slovenskega jezika. MANCA BERNOT, 7. b OŠ Stranje ZUIM-u najvišja šolska nagrada Med desetimi letošnjimi nagrajenci Republike Slovenije na področju šolstva je tudi Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Nagrada mu je bila podeljena za uspešno delo pri usposabljanju otrok in mladine s posebnimi potrebami. Te državne nagrade se podeljuje enkrat letno na podlagi javnega razpisa, ki traja pol leta. Predlagatelji so šole, fakultete, zavodi in razne študijske skupim-. Razpis je trajal od letošnjega aprila Organizacijski odbor je po pravilniku izmed 44 predlaganih kandidatov, kar je največje število predlogov doslej, izbral deset najboljših za leto 1997, med katerimi je tudi kamniški zavod. Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik je po mnenju Odbora za podeljevanje nagrad že petdeset let osrednja ustanova, ki skrbi za vzgojo, izobraževanje in nego telesno prizadetih otrok in mladine. Strokovni delavci zavoda skrbijo /a najbolj optimalno raven obravnave in za kar se da visoko kakovost življenja. V vseh teh letih je več kot 1800 varovancev v zavodu pridobilo izobrazbo, se usposobilo za nadaljnje Šolanje ali za zaposlitev. Podeljena nagrada je priznanje vsem strokovnim delavcem zavoda, ki so v teh letih izdali tudi vrsto knjig in priročnikov, V Narodni galeriji v Ljubljani je bila 6. oktobra krajša slovesnost, na kateri so podelili te nagrade. Podeljevali so jih predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in predsednica odbora za podeljevanje nagrad R Slovenije na področju šolstva dr. Cveta Raz-devšek-Pučko. V imenu kamniškega zavoda je to pomembno nagrado prejela v. d. direktorice tega zavoda Isabellc Bera. Čestitamo Za prizadevno delo! VERA MEJAČ KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE Koraki uspešnega učenja (1) Od mladine pričakujemo, pogosto kar zahtevamo, učno in studijsko uspešnost. Tudi vsak učenec, dijak, študent si Zeli, da bi bil pri učenju uspešen. Vendar nekaterim ne gre tako dobro, kot bi želeli, čeprav imajo dovolj naravnih danosti (izražene so v inteligentnosti), da bi ob tem, kar jim daje šola in kar dodajajo še z lastno dejavnostjo (torej učenjem), lahko dosegli pričakovano. Ugotavljam, da številni otroci in mladina ne znajo prav uporabiti svojih potencialov (zmogljivosti, danosti). Tudi na kamniškem območju je velik osip v izobraževanju in veliko »neizrabljenega narodovega potenciala« mladih. Dobro je, da se včasih zaustavimo in razmislimo o tem, kako se učimo. Prispevki (štiri nadaljevanja) vas bodo spodbujali k razmišljanju in iskanju optimalnih modelov in metod učenja. Tudi sodelovanje staršev je dobro. Modeli učenja Prvi modeli učenja, kakršne navadno osvojijo otroci s pomočjo staršev, ne zadoščajo za celotno učno in študijsko pot. Vsakdo mora na svoji učni poti najti »svoj način učenja«. Nekateri se najlaže učijo tako, da poslušajo. Znajo poslušati in v tem uživati (z zadovoljstvom poslušajo) in znajo v poslušanju tudi »aktivno počivati« (nc poslušajo z naporom). Vedeti moramo, da je poslušanje aktiven proces interpretacije živčnih impulzov, je zahtevna umska in čustvena dejavnost, je slišanje, usmerjanje pozornosti in pripisovanje pomena slišanemu podatku. Poslušanje je miselna dejavnost, ker ni mogoče poslušati, ne da bi bil poslušalec miselno dejaven; pa tudi ustvarjalna dejavnost, ker je poslušalec v nekakšnem govomo-poslušalskem odnosu, kajti sprejeto sporočilo je sad dejavnega součinkovanja preteklih izkušenj, znanja, čustev itd. (Zato je lahko isto govorno sporočilo za vsakega poslušalca nekoliko drugačno.) Poslušanje je namensko; navadno poslušamo z namenom: da bi sporočilo (razlago snovi) razumeli, da bi se kake vsebine naučili, jo spoznali. Poslušanje je dinamičen proces, ki vključuje ločene, vendar močno soodvisne miselne procese (slišanje, razumevanje, vrednotenje). Procesi se sicer pojavljajo zaporedno, vendar tako hitro, da jih zaznavamo kot en sam proces poslušanja. Ko poslušamo, »prejemamo«, nekdo nam posreduje, »podarja« znanje, sporočilo, spoznanje.., ki je izbrano in širšega obsega strokovnega področja ali iz znanosti. To je najlažja pot spoznavanja in učenja. Zato je v šoli kot tudi v permanentnem in drugem izobraževanju najpogosteje uporabljena metoda predavanja, predstavitve, razlage, pojasnjevanja. Drugi morajo brati sami, torej se učijo po zapisani besedi, da si hitreje zapomnijo učno snov. Ker jim branje omogoča »lasten ritem« - torej se sebi primerno zaustavijo, vračajo, vzamejo odmore - ko vidijo zapisano besedo, misel, definicijo, enačbo..., si jo lažje »vtisnejo v spomin«. Tretji si morajo tudi zapisovati izrečene ali prebrane besede, ključne besede, posamezne misli; si pomagati s podčrtavanjem, risanjem miselnih vzorcev in podobnim. Moramo se preizkusiti, da ugotovimo, kaj nam bolj pomaga pri razumevanju in zapo-mnitvi učne snovi: ali poslušanje ali moramo vključiti tudi vid (branje), ali nam pomaga tudi grafomotorično udejstvovanje. torej, izpisovanje, zapisovanje, risanje, počrtavanje...; morda pomaga kombinacija z dvema, tremi pomagali oziroma okrepitvami. Tudi čas učenja je pomemben. Izbrati ga moramo tako, da bomo uspešnejši pri učenju. Nekaterim ustrezajo bolj jutranje ure, drugim večerne, nekateri so lahko ure in ure pri knjigi, drugi kar naprej vstajajo in se vračajo. Tudi pri ponavljanju so velike razlike. Učno snov, ki jo imamo radi, ker nam je tudi učitelj, profesor simpatičen, si hitro zapomnimo in ni potrebno veliko ponavljati. Učna snov, ki nam ni posebno všeč in zlasti še, če učitelja, profesorja ne sprejemamo s primerno simpatijo, moramo ponavljati večkrat. H kakšni učni snovi se nam ni treba vračati, večino pa moramo v časovnih presledkih ponavljati, da nam ostane v spominu. Ti presledki so lahko nekajurni, nekajdnevni ali večtedenski. Če je čas (brez ponavljanja) predolg, že spoznano, naučeno pozabimo in ga nismo zmožni aktivno obnoviti, povedati ali zapisati, čeprav smo »nekoč« to že znali. Tudi vrstniki, sošolci vplivajo na uspeh pri učenju. Otroci in mladostniki si izberejo vzornike (posameznike ali skupine), s katerimi se istovetijo in jih posnemajo. To so lahko uspešni in delovni posamezniki in skupine ali pa posamezniki in skupine, ki se izkazujejo z drugačnimi, tudi negativnimi lastnostmi. V šoli imamo pogosto opraviti s tako imenovanim negativnim jedrom, ki potegne za seboj velik del iz razreda. Takšni učenci, dijaki niso usmerjeni k učnemu prizadevanju, k osebni in skupni rasti, ampak iščejo vse mogoče druge zadolžitve, kar jih samo »odmika od učnega procesa«, s tem učenje odlagajo in se odmika-jo učnemu uspehu. Ker podpirajo v tej drži drug drugega, se navadno razvijejo v vedenjsko teže vodljive in učno slabše uspešne ali celo neuspešne učence, dijake. Za mnoge otroke in mladostnike je identifikacija s takim jedrom v razredu lahko življenjski neuspeh, ker dobesedno zapravijo možnost napredovanje v šolskem sistemu, za kasnejše samostojno individualno učno pot (ki je vedno napornejša) pa jim zmanjka moči in prodornosti duha. Biti učenka/učenec, biti dijakinja/dijak, biti študentka/študent je vitalnega pomena ali drugače rečeno: učenje in študij je prva in najpomembnejša dolžnost v času šolanja, pravimo ji tudi primarna, ostalim dejavnostim pa sekundarne (drugotne) dejavnosti. DR. ANGELCA ŽEROVNIK Mekinjski odbor za kulturo nas je povabil Ogled Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani V petek, 26. 9. 1997, je Odbor za kulturo pri Športnem društvu Mekinje organiziral obisk Muzeja novejše zgodovine. Tam smo si ogledali stalno razstavo z naslovom »Slovenci v XX. stoletju«. Dogajanje v dvajsetem stoletju je bilo za Slovence' zelo razgibano, zato je tudi razstva razdeljena na več sklopov, ki prikazujejo posamezna obdobja. Na kratko bom predstavil največje zanimivosti, ki so pritegnile našo pozornost. Prvi prostor prikazuje obdobje, ko smo bili Slovenci pod žezlom habsburške monarhije in čas prve svetovne vojne. Najbolj zanimiv del tega sklopa je rekonstrukcija vojaške kaverne (zavetišča) s soške fronte, s katerim so nam tehniki z različnimi zvočnimi in svetlobnimi efekti ustvarili sceno nočnega napada. Obiskovalec doživi tesnobno vzdušje, ki so ga resnično doživljali naši pradedje na frontah prve svetovne vojne. Sledi ogled sobe, kje je prikazano obdobje in razmere v Kraljevini SHS in kasneje Jugoslaviji. Poleg panojskega dela sta predstavitvi tedanjega življenja namenjeni dve polurni video projekciji, ki prikazujeta najpomembnejše dogodke iz politične- ga življenja Slovencev v stari Jugoslaviji. Osrednje mesto v tem obdobju pripada vsekakor delovanje SLS in njenemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Prikazani pa so tudi obiski članov jugoslovanske kraljevske družine v Sloveniji. Vrh razstave pa vsekakor predstavlja soba, kjer je predstavljeno medvojno obdobje. V pa-nojskem delu se nahajajo originalne uniforme vojakov vseh treh okupatorskih vojsk pa tudi uniforme partizanov, belogardistov in domobrancev. Vrhunec čustvenega dojemanja pa predstavlja 16-minutni program mul-tivizije, s katerim z različnimi zvočnimi, svetlobnimi in dimnimi efekti dobi obiskovalec občutek, kot da se resnično nahaja sredi grozot druge svetovne vojne. Večina udeležencev tega ogleda pripada povojni generaciji, ki ni nikoli doživela vojne, zato nam je takšen multivizijski prikaz zelo približal grozote, ki so jih morali Slovenci prestati med vojno. V naslednji sobi je predstavljeno prvo obdobje po vojni, ki nosi pomenljiv naslov »Dežela delavcev in kmetov«. To je čas obnove porušene domovine in rasti socialistične družbe na eni strani ter čas montiranih političnih procesov in preganjanja nasprotnikov socialistične ureditve na drugi strani. Naslednja soba predstavlja slovensko gospodarstvo po drugi vojni. Tu je razstavljenih mnogo stvari, ki se jih spomnijo tudi mlajše generacije. Zadnji del razstave pa prikazuje slovensko osamosvojitev. Največjo atrakcijo predstavlja razstavljeni zadnjih del helikopterja, ki je bil v junijski vojni leta 1991 sestreljen nad Ljubljano. Z ogledom razstave smo bili zelo zadovoljni, saj smo dobili marsikatero zanimivo informacije o dogajanju v stoletju, ki se naglo bliža koncu. Ogled razstave je bil zanimiv tudi za »nezgodovinarje« in celo take, ki v šolskih letih nikoli niso marali »piflanja« zgodovine. Vsaka generacija je našla nekaj zase, na svoj račun pa so prišli tudi otroci. Za samo organizacijo ogleda in zagotovitev strokovnega vodstva po razstavi se udeleženci obiska lepo zahvaljujemo Stanetu in Nevenki Uhan. Sklenili smo, da bomo zagotovo kmalu spet obiskali ta muzej. DAMJAN HANČIČ Moj pogled Ob tednu otroka Za nami je teden, kije bil posvečen otrokom in mladostnikom. Na Soli smo se odzvali pobudi Zveze prijateljev mladine Slovenije ter izpeljali projekt, katerega vodilo je bila tema Odnosi med sovrstniki. Razredniki so s svojimi razredi izvedli okrogle mize, kjer so učenci pripravili prispevke na navedeno temo. Razpravljali so tudi o svojih predlogih in potrebah in nasploh o življenju mladih danes. Na razredni stopnji so si učenci ogledali tudi filmsko predstavo Ostržek. V avli Sole smo panoje namenili razstavi likovnih izdelkov naših učencev na temo Prijateljstvo, svoje mesto na razstavi pa so dobili tudi najboljši literarni prispevki osmoSolcev. Tudi vsaka interesna dejavnost na Soli je teden otroka obeležila na svoj način (npr. prijateljske tekme, razstava zgodovinskega krožka na temo Otroštvo pred 100 leti ipd.). Učenci 8. b razreda so pripravili krajši kulturni program, na katerem so vsem učencem na Soli predstavili Konvencijo o pravicah otrok. Ob vsem tem pa nismo pozabili tudi na starše, katerim smo namenili izobraževalno predavanje Otrok in televizija. Prav je, da je vsaj en teden v letu namenjen našim nadobudnežem, ki Sele stopajo na poti življenja, pa vendar: je to dovolj? Današnji čas mladim ni posebno naklonjen, saj nam ob vsakodnevni naglici in hitrem tempu življenja zmanjkuje časa za pogovor in človeško bližino. Topa mladi najbolj potrebujejo! Ze malčku raje predvajamo pravljico s kaseto, namesto da bi si vzeli čas zanj. Človeške bližine ne more nadomestiti tehnična naprava, pa naj si bo Se tako kvalitetna in draga. Vedno bolj se kažejo tudi socialne razlike med ljudmi, kar pomeni neenake možnosti za šolanje in kasneje tudi za zaposlitev mladih. Mnogi ob teži vseh bremen omagajo in iščejo uteho v mamilih in alkoholu. Zakaj? Zato, ker v stiski nimajo prijatelja, ki bi jim podal roko in si vzel čas zanje. Ob medijih, ki nas vsakodnevno bombardirajo predvsem s slabimi novicami, mladi še toliko bolj potrebujejo nekoga, ki jim bo pokazal tudi svetle strani življenja, jih spodbujal in vzgajal. Naučiti jih moramo sprejemati odgovornost za dejanja, izpolnjevanje dolžnosti in ne samo poudarjenje svojih pravic. To vlogo naj bi sprejela predvsem otrokova družina, torej njegovi starši. Vrtec in šola sta le sopotnik, nadomestilo... Vrednote in pogled na življenje otrok sprejema od staršev, starši so mu pravi vzorniki in učitelji. Kadar naS otrok zaide na stranpota, poskušajmo vzroke najprej iskati v sebi, ne le obtoževati druge. Naj končam z mislijo, ki naj velja vse leto in ne samo v tednu otroka! Dajmo otrokom tisto, kar najbolj potrebujejo: naše znanje, naSe roke in naše srce. Osnovna šola Šmartno v Tuhinju Darja KraSovec, prof. Ml smo hranitelji zgodovine - pravi Hoki zbiralec starin iz Grosupljega, od začetka reden gost kamniškega bolšjega sejma. Največ veselja ima z zbiranjem starih telefonov. V zbirki Ima okrog 160 aparatov, med njuni tudi enega z letnico 1897. Ker je telefonski mehanik, aparate tudi popravlja. »Zato najraje menjam blago za blago, za dva stara pokvarjena telefona dam enega, ki ga lahko takoj uporabite,« pravi Hoki in potegne dim iz svoje pipe. Ugotovitev, da je parkirišč ob dupliški pošti očitno premalo, nI nova, novo pa je, da so obiskovalci pošte in bližnjih lokalov sami poiskali »rešitev« tega problema na zelenici Torej še en lep pogled na »urejenost« našega turističnega mesta.. (fs) te večkrat smo objavili podobne fotografije kamniških grafitov, ki pričajo o naši kulturi in skrbi za »urejeno« staro zgodovinsko mesto Kamnik. Nepridipravi so betonske stene v podhod pod Šolsko ulico popackali do zadnjega prostorčka. V. MEJAČ PISMA - MNENJA - ODMEVI • PISMA • MNENJA Popravek Opazil sem, da sem v prispevku ODPADKE VOZIMO TJA, KAMOR SPADAJO, objavljenem v 17. številki Kamniškega občana, naredil tipkarsko napako, ki ima lahko neljube posledice za občane. Za napako se opravičujem. Delovni čas S-PUBUCUSOVEGA OC (operativnega centra) v Suhadolskijamije (*samo za gospodinjstva): maj-september delavnik od 6. do 18. ure sobota* od 8. do 13. ure oktober-apnl delavnik od 6. do 16. ure sobota" od 8. do 13. ure IVO GAŠPERIČ Brez odločitve o šoli Komenda Moste Čeprav nama časa primanjkuje in se nimava namena spuščati v polemike z Markom Zerovnikom, pa morava zaradi pravilne obveščenosti javnosti na kratko nekaj pojasniti. 1. Gradivo za občinsko sejo je bilo pristransko, ker ni upoštevalo: - da šole v tem delu občine že obstajajo, celoten pristop je tak, kot da centralne šole Se ni; - sprejet in podpisan dogovor med KS o razvoju Šolstva na področju Most, Komende in Križa; - vrsto sprejetih sklepov občinske skupčine Kamnik od leta 1982 dalje in sprejeti vrstni red gradnje Sol v občini Kamnik. V gradivu bi morali biti vsi sklepi, ki bi bili s predla- ganim sklepom razveljavljeni, navedeni - Samoprispevka: s predlaganim sklepom občina Kamnik kot partner odstopa od namensko zbranega samoprispevka za prizidek k matični Soli v Mostah Revalorizirana vrednost tega zneska, ki bi ga v primeru sprejetja predlaganega sklepa morala občina vrniti občanom Most, Suhadol in Žej, je 40 mio. - Politični vidik: navezanost kraja na šolo, saj je to približno edina šola, ki so jo zgradili krajani sami. Po drugI strani pa je občina brez soglasja krajanov v tem kraju postavila deponijo in prekladalno postajo odpadkov. Selitev matične šole iz enega kraja v drugega brez tehtnih razlogov se dosedaj v Sloveniji še ni zgodila. 2. Zavajajoče so tudi naslednje trditve, navedene v gradivu: - Ekonomska upravičenost: iz analize gradiva, ki ga je izdelal UZ-Inženiring po naročilu občine, je razvidno, da predlagana varianta brez nadstandardnega dela telovadnice zahteva investicijo v vrednosti 462.879.411 SFT. Druga varianta (OS Moste, matična) je seštevek vseh investicij v višini 37 5.741.470 STT in je torej za 87,14 mio cenejša. Pri tempa ni upoštevan denar, zbran s samoprispevkom, in denar, ki ga je zbor krajanov namenil za investicijo v njihovo Soto. Gre za 22 mio. Vračunan pa tudi ni denar, ki bi ga morali po prvi varianti vrniti krajanom od samoprispevka, to je približno 40 mio. - Prometna situacija: ta ne more biti izgovor za selitev Sole. Z načrtovano rekonstrukcijo cest bo ta element brezpredmeten. Sicer pa je prometna nesreča enako tragična, ne glede na to, ali je otrok iz Komende ali Suhadol. - Predstavljena študija o številu otrok po naseljih, rodno- Iz torbe Krištofovega Pepeta II. VSouvanov park iz Domžal? Kamničanke ne bomo ostale brez ginekologa! *** Že nekoč smo Kamničani radi jamrali, da smo preblizu naSega prestolnega mesta, da bi si zaslutili bolj resno in spodobno spremljanje naSega življenja v krajih pod planinami v takoimenovanih osrednjih medijih. Tudi dandanašnji se ni veliko spremenilo. Medtem ko na primer na radiu pa tudi v osrednjem tisku pogosto spremljamo dogajanja v najbolj oddaljenih krajevnih skupnostih in zaselkih Kočevske, Dolenjske, Štajerske, pa se naSi osrednji mediji komaj zmenijo za dogajanje v naši občini, za katero pravimo, da je ena največjih slovenskih občin. Denimo, na seji občinskega sveta se njihovi dopisniki zelo redko pokažejo, z majhno izjemo takrat, ko je na vidiku kaka »ajera«. Če pa potem o seji kaj zapišejo, je to pogosto le na podlagi pripovedovanj, največkrat kar po telefonu. Verjetno zato ne bo odveč pripomba, da je avtentičnost takih zapisov vprašljiva. Da ne bo kdo dejal, da nakladam na pamet, naj to podkrepim z dvema nedavnima primeroma. Osrednji slovenski časnik je zapisal, da so naši svetniki preimenovali Usnjarsko ulico v ulico Josipa Močnika. Takoj se je v bran Usnjarske odločno oglasil Kamničan (tudi v Kamniškem občanu smo imeli priložnost prebrati njegov protest!), čeprav za to verjetno ne bi imel razloga, če bi bil pravilno obveščen. Preimenovanje namreč bil le manjši del te ulice, ali kot je dejal nek občinski mož, od Temnega valčka do Šutne, vsa ostala ulica mimo Knafličeve us-njarnepa bo Se naprej ostala Usnjarska. Teden dni po obisku prometnega ministra na cesti Molnik-Moste je državni radio (tudi spoštovanemu kolegu kdaj spodrsne) med drugim sporočil tudi »aktualno« informacijo, da krožiSče v Podgorju še grade, čeprav je bilo dokončano že pred omenjenim obiskom in promet po njem že nekaj časa veselo poteka... Podgorci pa so ponosni, da vse bolj postajajo predmestje mesta v naročju planin... Takih in podobnih ocvirkov bi lahko večkrat natrosil, vendar naj bo dovolj. Le za opozorilo, da bi bilo prav, če bi vsaj tiste redke informacije, kijih objavijo iz naših krajev, napisali na podlagi tistega - »bili smo zraven!« Ljubi poročevalci, kaj se vam je Kamnik res zameril, da ga obravnavate tako z levo roko...? Zu- DROBTINICE Če hoče človek prehoditi deset tisoč korakov, mora najprej storiti prvega. kitajski pregovor Joj, koliko dobrot uide nevrednim iz rok! Rabtndranath Tagore Kdor ima za kaj živeti, prenese skoraj vsak kako. Nietzsche Vsakdo sliši pač samo tisto, kar razume. Goethe Če se ti zgodi, da se zaljubiš na prvi pogled, jo dobro poglej Se enkrat. Žarko Petan Draga moja! Ljubim te, želim si te, za tebe bi šel skozi ogenj, skozi vse poplave! tvoj najdražji P. S.: Vidiva se v soboto, če ne bo dežja. Intelektualec je tisti, ki posluša klasično glasbo, vendar pri tem ne misli na govejo župo. Moja punca in jaz se ujemava: ona me ima rada in tudi jaz se imam rad. • Moja žena in jaz imava nekaj skupnega: na isti dan sva se • • poročila. • • % • • Moj ponos • • J Na gas v avtomobilu in če Se policajev ni, * % prav rad jaz tiščim, lahko se brezmejno drvi. # t prekrške delam. Bedaki, trotli, idioti, , « v pogubo drvim, na cesti ste prav vsi, 9 % najboljši šofer sem, ki se vam ne mudi s • to prav dobro vem, ... v smrt... m % saj slovenske sem rase. (zmak) • k'veliko dam nase, ..............J pan pa tudi s svojimi»10.000 obrati« ne more vsega pokriti... *** Zadnjič smo bili priča zanimivemu prerekanju nekaterih občinskih mož o tem, ali je pri pripravi argumentov za bodočo organiziranost osnovne šole v Komendi in v Mostah sodelovala stroka ali politika. Pa je debato kmalu presekal možakar, ki je dejal: »Pa kaj nakladate, sodelovali sta stroka in politika. Politika ti da cilj, stroka pa ga mora podpreti, tako je to...« Torej zato imamo več strok...? *** Tujega nočemo, svojega ne damo! Pravijo, da bo ta nekoč sloviti rek kmalu spet postal aktualen v zvezi z botaničnim vrtom v Volčjem potoku. Občinski možje kmečkega stanu pravijo, da so imeli prav, ko so se bali, da bo spet pozidana boljša kmetijska zemlja. Še bolj pa so lahko zaskrbljeni, ker so v ureditvenem načrtu, ki so ga zavrnili, ugotovili, da bo nov vhod v Arboretum na domžalskem območju. Ali naj to pomeni, da se bomo Kamničani tudi za ta turistični ponos kmalu lahko obrisali pod nosom? Prav nam je, saj smo že večkrat pokazali, da nas Souva-nov park prav malo briga... Nekaterim Dupličanom ne gre prav v glavo »sodobna« tehnologija polaganja in preizkušanja plinovodnih cevi. Težko razumejo, da se morajo položene cevi zasuti, cesto asfaltirati, šele nato pa se cevi z zrakom tlačno preizkusijo. Ko se ugotovi napaka, pa se cesta znova prekoplje. Ker bodo stroške za to verjetno nosili naročniki, bi jim bilo dobro pojasniti, ali se tako dela Se po nekdanjih JUS predpisih, ali pa so morda v Evropi pogruntali še kaj boljšega... Krištofov Pepe II. Da ženske ne hodimo pretirano rade na ginekološki pregled, drži! Še posebno, če nimamo težav. Zakaj tako, ne vem! Vsekakor pa vem, da Kamničanke vzrokov za nereden ali celo malomaren odnos do preventivnih ginekoloških pregledov, vsaj do nedavnega, nismo smele iskati v ginekološki ambulanti v kamniškem zdravstvenem domu. Kajti tam nas je z vzorno strokovno obravnavo, redoljubnostjo in prijaznostjo pričakala ambulanta dr. Trčelja. Morda pa tičijo razlogi prav v tem, da je vsaka njegova pacientka vedela, da bo vedno naletela na odprta vrata, pred katerimi praktično nikoli ni bilo dolgih vrst, da je bil sprejem pri sestrah vedno na mestu, s kančkom dobrohotne domačnosti in da zdravnik ni nikoli rekel žal besede, četudi je bil zadnji obisk pri njem »star« že tri. Štiri ali celo več let. Spominjam se, da je le začudeno in zaskrbljeno privzdignil obrvi ob pogledu na datum zadnjega obiska. Tako je bilo v kamniški ginekološki ambulanti od nekdaj: od davnih let, ko je bila v sestrski sobi ga. Štefka, do pozne pomladi letos, ko sta sestri Marija in Vida nenadoma ostali brez spoštovanega sodelavca dr. Trčelja. Praznino smo občutile tudi njegove pacientke. Spoznanju, da smo izgubile svojega »dohtarja«, se je pridružil občutek izgubljene varnosti, zaupljivosti, pripravljenosti - vsak trenutek! Ostala nam je le ambulanta, v katerih ob ponedeljkih dopoldan potekajo pregledi nosečnic, ob torkih in četrtkih popoldan pa samoplač-niSki pregledi. To pa z drugimi besedami pomeni, da smo zdaj lahko opravile preventivni ginekološki pregled le s plačilom storitev. Pet tisočakov, kolikor okroglo stane pregled, res ni bogastvo, je pa veliko za tisto večino, ki ko- majda zmore stroške za vsakodnevno preživetje in mora taksen »luksuz.« (Se posebno, če ga ne spremljajo težave) počakati na boljše čase. Kaj pa zdaj?! Res je, da je v Kamniku še ena ginekološka ambulanta. Vendar je ta po informacijah že zdaj prenapolnjena. Je pa mogoče poiskati novega ginekologa v drugem kraju. V najbližjih Domžalah so že zdaj kamniški ordinaciji kar nekajkrat priskočili na pomoč, nekaj zavarovank pa tudi sprejeli. V kamniški ambulanti tudi ni težko dobiti tako imenovane »odjave«, ki je potrebna, če želimo izbrati novega zdravnika ginekologa. Toda ali je takšna rešitev sploh smiselna?? Praktična vsekakor ni, saj si Kamničanke zaslužimo ginekologa v svojem domačem zdravstvenem domu. To nam zagotavlja tudi zdravstveno zavarovanje. Zato je možnosti, kako naj ravnamo zavarovanke, ta trenutek več! Vse, ki nimamo težav, bomo še malo potrpele. Z manjšimi težavami se lahko obrnemo tudi na svojega osebnega zdravnika, z. resnimi težavami pa se lahko nemudoma odpravimo (celo brez napotnice in ob vsakem času) na ljubljansko ur-genco - soba št. 32. Če pa smo postale zdaj, ko se nam v kamniški ginekološki ambulanti ne ponuja več »razkošje« prijaznega sprejema in obravnave brez. čakalnih vrst, mnogo bolj osveščene v smislu rednih preventivnih pregledov, tudi prav! Še več, dragoceno spoznanje! Če je od zadnjega pregleda minilo več kot leto dni (vsak preventivni pregled naj bi bil vsaj enkrat na leto) in smo zaskrbljene - bomo stopile tudi v samoplačniško ambulanto! Pri zdravju je že tako, da ne gre pretirano varčevati na njegov račun!!! Preverjeno: po novem letu -vse po starem!!! Držijo neuradne informacije, da bo po novem letu zopet obratovala »brezplačna« ginekološka ambulanta v Zdravstvenem domu v Kamniku. Morda kakšno uro manj, kot smo bile vajene v preteklosti, a vse dotlej, da bo svoje delo čez približno dve leti pričela opravljati dr. Jemčeva. Vse to je potrdil dr. Breznik, direktor kamniškega zdravstvenega doma. In še več! Da se je vodstvo zdravstvnega doma že z napotitvijo kamniške zdravnice na specializacijo zavedalo potrebnosti nemotenega obratovanja ginekološke ambulante. Žal je usoda hotela drugače. Pretrgala je delovno pot in življenje dr. Trčelja, dr. Jemčevo pa dohitela na pol poti specializacije. Vodstvo je poskrbelo za nemoten potek obiska nosečnic, prav tako za vse kurativne kontrolne preglede pacientk. Za najnujnejše je bilo torej ves čas poskrbljeno, potekajo pa tudi intenzivni razgovori z ginekologi, ki bodo zapolnili vrzel v kamniški ambulanti. Tako z delom prične prvi že prihodnji teden, drugi mesec novembra in tretji po novem letu. Gre za dogovore o pogodbenem delu, kar predstavlja svojevrstne težave, ker je delovni čas omejen z zakonom, je pa tudi delo po pogodbi dražje, kot če bi delo opravljal redno zaposlen zdravnik. Zato so prizadevanja vodstva Zdravstvenega doma, da Kamni-čank ne bi pustili na cedilu, vse pohvale vredna Predvsem pa tudi moralne podpore pri dogovorih, da bi vsaj del nastalih stroškov pokrili iz denarja, zbranega v ža-klju državne zavarovalnice. Kakorkoli že, Kamničanke ne bomo ostale brez ginekologa! IVANA SKAMEN SIL EST LJUBLJANSKA 45, 1241 KAMNIK (POSLOVNA STAVBA STOL) tel.: 813-397, faks: 811-979 - prodala, nakup In posredovanje nepremičnin - Izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v stanovanjskih blokih) v zemljiško knjigo Informacije vsak dan od 9. do 12. ure - Učakar. Fužine 9, 1240 Kamnik PONUDBA ZA OPRAVLJANJE ČIŠČENJA POSLOVNIH PROSTOROV V KEMIJSKI INDUSTRIJI KAMNIK, d.d. Podjetju, ki se ukvarja poleg ostalih dejavnosti tudi s čiščenjem poslovnih prostorov, dajemo ponudbo za čiščenje naših poslovnih prostorov na lokaciji Fužine 9 in v Šmarci, Kamniška 19. Pogoj: prevzem naših čistllk v redno delovno razmerje! Plačilo In drugI pogoji po dogovoru! Pisne ponudbe sprejemamo do 7. 10. 1997. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovsko splošnem sektorju po tel. 831-011 ali osebno na sedežu podjetja. PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA • MNENJA - ODMEVI - PISMA • MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA sti žensk, nataliteti in kilometrih, ki jih imajo otroci do Sole, k pristranska. Realno stanje ne opravičuje prenosa centralne Sole. (Med drugim je padec števila rojstev otrok od leta 1970 dalje v okolišu šole Komenda bistveno večji kot v okolišu šole Moste.) • Odpravo dvoizmenskega pouka bi lahko uresničili v enem letu s prizidkom štirih učilnic pri Soli Moste brez občinskih sredstev (s sredstvi samoprispevka in sredstvi ministrstva). Z dozidavo nadstandardne telovadnice, rušenjem učilnic iz leta 1971 ter postavitvijo novih pri šoli v Komendi bi Pot do odprave dvoizmenskosti bistveno podražilo in pomaknilo daleč v prihodnost na račun otrok nižje stopnje z mo-sčanskega področja, ker morajo zaradi prostorske stiske hoditi v šolo samo popoldne, medtem ko njihovi vrstniki iz Komende hodijo k pouku samo dopoldan. Ob koncu bi Se dodala, da je res škoda, da Marko Ze-rovnik tako hitro pozablja ali pa spreminja svoje mnenje, saj Je pri prvotni Studiji o razvoju šolstva na področju Most, Komende in Križa aktivno sodeloval in je podprl takrat sprejeto varianto, da matična šola ostane v Mostah, čeprav so bili takrat demografski podatki bistveno bolj v prid Komendi, kot so danes. Premikati že obstoječe ustanove iz ene v drugo vas je zelo nevarna stvar, pa vseeno z zanimanjem pričakujemo nadaljnje Zerovnikove študije o lokacijah skupnih ustanov od vrtca, pošte do farne cerkve VINKO OVIJAČ, TONE ŠPENKO Odgovor na pismo Ivane Skamen Se na sramotilnem stebru znajde vsak, ki si dovoli misliti, živeti (morda celo umreti) drugače, kot bo za prav oce- nila Ivana Skamen? Nedvomno so na takšnem stebru sedaj ljudje, ki živijo in delajo z Veliko planino. Osebno sem prepričana, da si tega ne zaslužijo! Na planini se v dobrem in slabem poznamo med seboj. Vendar predvsem ljudje dobrih namer, ki imamo planine raje kot asfaltne ulice in lokale ob njih, zato tudi ne moremo razumeti nenehnih žolčnlh pisanj čez vse in vsakogar. ... Vse je povezano. Ni si človek izmislit tkanja, ki mu pravimo življenje. Človek je samo drobno vlakno v njem. In če ne ho ravnal z njim kot prijatelj s prijateljem, bo z njim uničil sebe. (Iz pisma indijanskega poglavarja Seattlov Abrahamu Lincolnu, davnega leta 1865.) Pravi zeleni, vsaj tisti, kijih jaz poznam, Se danes živijo in ravnajo tako! Zaradi tega vam javno povem, Ivana Skamen, da v ničemer ne verjamem vašemu pisanju, ob tem, da mi ni všeč taksen način obravnavanja kogar koli in česar koli, je pa moj problem, kot ho vas, ko verjetno tudi vi z mojim načinom ne boste zadovoljni. ANICA OSTERMAN oskrbnica gostišča Šimnovec na Veliki planini Ivani Skamen Non omne quod licet, homestur est »Ni vse, kar je dovoljeno, tudi pošteno.« Vaše pisanje v zadnji Številki Kamniškega občana je seveda dovoljeno, ni pa dobronamerno niti se nam, katerim ste ga namenili, ne zdi pošteno. Jemljete si pravico, da delavce, zaposlene v podjetju Velika planina, postavljate v skupino nesamostojnih, zmani-puliranih, nepismenih, prestrašenih... Če kdo poskuša manipulirali z nami, ste to po naši oceni vsekakor vi, Ivana Skamen, ki poskušate planino uporabiti za poligon svojega potrjevanja. Zakon o žičnicah, statut podjetja in lastnik od nas, zaposlenih, zahtevajo kar nekaj znanja ob osnovni pismenosti, tudi ustrezen odnos do vseh slojev obiskovalcev planine Niti najmanj nismo prestrašeni ob vaših nam zlih namerah do posameznikov in tako do podjetja kot celoto. Uspešnega poslovodenja podjetja Velika planina seje lotil vam dobro znani, po naše uspešen republiški in lokalni politik, kije sedaj s pošteno vnemo, ustvarjanjem zdrave klime med zaposlenimi, pastirji, bajtarji, turisti, občinarji, novinarji veliko prispeval k rekordni letni sezoni. Informirani boste težko, če tega sami ne želite Pred tedni smo vas povabili na čistilno akcijo, pa se niste odzvali. Ivana Skamen, čemu se v dobi elektronike in potovanj na Luno greste lov na čarovnice? Ti časi po naše vedrijo samo Se v dušah častiželjnih šušmarjev. RAJKO SPRUK In FRANC OSOUN za zaposlene delavce O Veliki planini Zeleni Kamnika smo imeli namen odgovoriti na »mnenje« g. Jožka RomSaka, vendar je verjetno njegova »predstavitev« v VROČI UNIJI 14. 10. 1997 na CATV IM- PULZ, ko seje potegoval za kandidaturo za Državni svet, povedala sama po sebi dovolj. »Pa srečno hodi, Jožko!« ZELENI KAMNIKA Kolesarske steze in plinifikacija Sodoben trend razvoja cestne infrastrukture v evropskih mestih in primestjih je omogočiti kolesarjem varno vožnjo pa tudi razbremenitev prometnic z avtomobilskim prometom. Marsikdo bi Sel namreč na izlet ali skočil v trgovino s kolesom, če se ne bi počutil med avtomobili upravičeno ogroženega, kar potrjuje vse preveč taksnih nesreč. Nekaj malega kolesarskih stez ob pločnikih je bilo v preteklih letih v Kamniku in okolici narejenih, nujen pa bi bil bolj sistematičen pristop k tej problematiki. Kričeč primer potrebe je kolesarska steza s pešpotjo za povezavo mesta do trgovskega centra na Perovem in naprej proti Arboretumu Volčji Potok za Kamniško Bistrico. Seveda pa bi bile dobrodošle tudi druge. Poteka projekt plinifikacije Ob tem bi se dalo na racionalen način izvesti marsikatero kolesarsko stezo, če bi ob določanju tras za plinovod mislili tudi na to, že asfaltirane cestne površine pa prekopavali le tam, kjer ni druge razumne rešitve. Alije stroka to upoštevala? Potreba po kolesarskih stezah v Kamniškem občanu tokrat ni prvič omenjena, občasno se pojavlja že nekaj let. Plačana »stroka« bi zato morala imeti to v svojem opomniku že dolgo zabeleženo. IVO GASPERIČ 10 23. oktobra 1997 PLANINSTVO - SPORT Kamniški OBČAN Velika Špica (660 m) - I Ta hrib, ki poleg Starega gradu dominira nad Kamnikom, ima već imen: Bergantova Spica, Velika Špica, Veliki Špic, Špica, Špič-ka in verjetno še kakSno. V teh opisih je uporabljeno ime Špica, ker je najenostavnejše in ga Kamničani običajno tudi največ uporabljamo. Obisk Špice običajno povežemo z obiskom Starega gradu, lahko pa je to povsem ločena tura. Ker je višja za 75 metrov, je tudi čas za njen obisk malo daljši -običajno rabimo do vrha od pol do tri četrt ure, lahko tudi nekaj več ali manj - pač odvisno od nase kondicije in razpoloženja in seveda od tega, po kateri poti gremo. S Starega gradu po stezi Če smo že na Starem gradu in hočemo iti še na Špico, se najprej spustimo na sedelce med Starim gradom in Špico. Tu gremo po cesti, ki vodi v Kamnik nekaj metrov, da se na levo odcepijo trije kolovozi, od katerih ima najbolj levi na skali rumeno puščico, desni je pa najbolj zvožen. Tam je tudi na drevesu tablica, na kateri piše: Velika Špica, 606 m. Začne- S Starega gradu po kolovozu Začetek je enak, kot če gremo po stezi. Od smerne table gremo torej okoli 30 m po kolovozu do prvega razcepa, vendar ne zavijemo desno, ampak kar po kolovozu naravnost naprej. Od kolovoza se cepijo drugi kolovozi oziroma vlake levo in desno, mi pa izbiramo tistega, ki gre najbolj naravnost. Vendar se tudi ta konča in to skoraj na robu. Tu nadaljujemo v isti smeri do roba, kjer naletimo na stezo. Po tej stezi gremo desno po robu. Čez nekaj časa se nam pridruži steza, ki pride s ceste, mi pa nadaljujemo naprej po robu in po dobrih 100 m pridemo na vrh Špice in še naprej na razgledišče oziroma vzletišče. Tudi ta varianta ne zahteva posebne opreme, če pri hoji pazimo in ne pretiravamo, časovno je pa za nekaj minut daljša. Iz Kamnika po »zmajarski stezi« To je najbolj direkten dostop. Začnemo na obvoznici nasproti vodomerske postaje po poti na Pogled na Veliko špico od šole Frana Albrehta jo se planinske markacije, ki pa so precej redke. Gremo okoli 30 m po najbolj zvoženem kolovozu do prvega razcepa. Tu zavijemo desno navzgor in po kolovozu, ki je vedno bolj strm, še približno 80 m. Kolovoz se nadaljuje levo navzgor, mi pa gremo rahlo desno navzgor, da pridemo na rob. Tam pride gor tudi steza, ki se začne na cesti in so jo včasih uporabljali zmajarji. Zato so nekaj časa imeli na križišču tudi počivališče. Stezi sledimo po robu vse do čistine pod vrhom. Na njej imajo zmajarji in padalci svojo vzletno stezo, vendar je zadnje čase praktično ne uporabljajo več. Ni priporočljiva hoja po njej. saj je nagnjena in je na njenem koncu kar precejšnja strmina. Zato bi bil vsak padec z nje lahko usoden. Sam vrh Špice je še okoli 60 metrov proti vzhodu, okoli 2 m desno od steze, kjer je tudi zemljemersko znamenje. Steza je dobro uhojena, zato kakšna posebna obutev, posebej še, če ne divjamo navzdol, niti ni potrebna. Smo 75 m višje od Starega gradu, časa hoje pa je okoli 15 do 25 minut. Stari grad. Po njej gremo, dokler se tej poti ne pridruži steza iz Novega trga in steza na Stari grad zavije v levo. Mi pa gremo kar naravnost in čez običajno suho strugo potočka. Desno navzgor se odcepi bližnjica za Novi trg oziroma za stezo po južnih pobočjih Špice. Gremo levo do naslednjega križišča, kjer se desno odcepi steza, ki se po kakšnih štiridesetih metrih združi s stezo (bližnjico), ki pride s prvega križišča in nato deli: navzdol v Novi trg in navzgor po zahodnih in južnih pobočjih Špice. Mi pa gremo še kakšnih trideset metrov levo navzgor in ko se steza spet deli, desno in mimo divje češnje navzgor. Steza vodi desno poprek navzgor in je precej strma. Pripelje nas na cesto Stari grad-Kamnik. Gremo po tej cesti okoli 40 m desno, jo prečkamo in nadaljujemo po stezi (»zmajarski stezi« - to stezo so nadelali zmajarji, da so po njej lahko nosili svoje letalne naprave in se nato spuščali s Špice) sprva še proti desni in nato proti levi navzgor do roba. Tam se priključi steza s Starega gradu in po njej nadaljujemo na desno do vrha. Ljubljanska 21 /i, Kamnik telefon 812-546 Vse cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da s 1.11.1997 zapiramo trgovino na Šutni 76 in poslujemo le še na novi lokaciji na Duplici, Ljubljanska c. 2 l/i, kjer vas pričakujemo in se veselimo vašega obiska v dobro založeni trgovini z elektroinstalacijskimi materiali. Hvala za razumevanje Kolektiv družbe FRAMAT Tudi ta varianta ne zahteva kakšne posebne opreme, če pri hoji pazimo in ne pretiravamo. Pri tem se vzpnemo za okoli 280 m in za to porabimo okoli pol ure do tri četrt ure časa. Naravnost iz Novega trga lz Novega trga gremo mimo Zdravstvenega doma po asfaltirani cesti navzgor do hiše s številko Novi trg 32. Tu levo po gozdni cesti do konca. Naprej po uhojeni stezi do steze, ki pride od obvoznice in po njej desno -za nadaljevanje glej »Iz Kamnika«. Da pa ne bi nič hodili po pobočjih Starega gradu, lahko z gozdne ceste, kakšnih 25 m od njenega odcepa od asfaltirane ceste, zavijemo desno zelo strmo navzgor po uhojeni stezi. Ta se po kakšnih tridesetih metrih položi, zavije najprej levo in nato desno po grebenčku in nato levo v jarek. Po tem jarku, ki je bil nekoč kolovoz, levo navzgor okoli 300 m do križišča. Levo pride navzgor bližnjica z »normalne poti« na Stari grad, desno vodi steza po zahodnih in južnih pobočjih Špice in pride na cesto Stari grad-Kamnik, ko ta cesta zapusti pobočja Špice Gremo še okoli 40 m naravnost do steze, ki prav tako pride z »normalne poti« na Stari grad. Po tej stezi Se nekaj metrov desno navzgor in pri odcepu desno mimo češnje navzgor in desno postrani navzgor na cesto Kamnik-Stari grad in nato po »zmajarski stezi« na vrh. Če se nam zdi desni odcep z gozdne ceste prestrm, gremo še kakšnih trideset metrov naprej in nato zavijemo v jarek na desni, ki je bil nekdaj kolovoz. Ta nas privede na stezo in po tej stezi še okoli 300 m do križišča. Če pa gremo po gozdni cesti še malo naprej, se od nje desno odcepi steza, ki je bila nekoč tudi kolovoz. Zato se po nekaj deset metrih spremeni v jarek, ki ovinkasto pripelje na stezo in po njej slabih 300 m do križišča. Po ovinku iz Novega trga Druga možnost dostopa na Špico iz Novega trga je opuščena pot, po kateri smo nekdaj hodili v Palovče. Iz Novega trga gremo po asfaltirani cesti navzgor do zadnje hiše (Novi trg 33). Pred hišo levo v jarek (po njem je nekdaj potekal kolovoz) in po tem jarku strmo navzgor. Po slabih 100 m se jarek položi in preide v pot. Ta se položno dviga in je sem pa tja urezana v pobočje. Malo za debelo bukvijo na levi strani, na kateri je označena parcelna meja (tri rdeče črtice), se pot deli. Mi gremo po srednji. Ta nas privede mimo opuščene lovske preže na drevesu do jarka s potočkom. Če gremo ob potočku levo navzgor, pridemo na stezo in po njej desno na cesto. Če pa nadaljujemo po opuščeni poti, prečkamo potoček in gremo naprej do drugega, ki teče v globokem jarku. Ta jarek je ovinkast in nas privede do cestnega nasipa, kjer nas pozdravijo znaki naše civilizacije - odpadki. Levo ali desno se nato povzpne-mo na cesto. Po cesti gremo nato levo (proti Staremu gradu) okoli 100 m, dokler ta ne zavije v pobočje Tolste gore. Tu je križišče. Desno navzdol vodi kolovoz v dolino Suhega potoka, desno rahlo navzgor na Tolsto goro in levo vodi cesta na Stari grad. Nadaljevanje je opisano v opisu »S ceste«. Za to varianto je pa že koristno imeti planinsko obutev, saj je opuščena pot tu in tam kar neprimerna za nizke športne copate. Višinske razlike sicer ni več, kol če bi šli naravnost iz Kamnika, vendar je pot toliko daljša, da zahteva skoraj uro hoda. BOJČ Nogomet v Komendi Velike ambicije - rezultatov se ni Nogometni klub Komenda je pričel tekmoval* no sezono v drugi polovici avgusta s člani v 3. slovenski ligi. Potem ko v sosednji občini v Mengšu niso več zdržali zanje prehudega tekmovalnega bremena, smo se dogovorili, da jim pokrijemo dolg do Nogometne zveze Slovenije v višini 360.000 SIT in si tako pridobimo tekmovalne pravice za nastopanje na nivoju igranja, ki je bil za nas doslej nedosegljiv. Ker nimamo ograjenega nogometnega igrišča, o čemer sem že pisal v tem glasilu, moramo gostovati v Mengšu. Po prvi polovici jesenskega dela smo, povečini z domačimi igralci (iz NK Mengeš so za Komendo registrirani 4 igralci), v drugi polovici lestvice in več kot očitno je, da se bomo morali kot novinci v tej ligi pošteno potruditi za obstanek. Obstanek v ligi, morda uvrstitev celo blizu sredine, je vsekakor cilj vsakega moštva, ki se uvrsti v višjo ligo. Članska ekipa ima v letošnji sezoni svojega sponzorja, to je Hram Gorjan Komenda, v svoji ekipi pa tudi prvega strelca I. MNZ lige v sezoni 1996/97 - Igorja Žiniča iz Žej. Mladinci, ki so v pretekli sezoni osvojili v 2. slovenski ligi 3. mesto, so izgubili udarni in standardni del moštva, tako da smo imeli velike težave s sestavo ekipe. Omeniti velja, da nam je NZS za nastopanje mladincev v tej ligi postavila kot pogoj igranje kadetov, ki v tekmovanju nastopajo pred mladinci. Ekipo mladincev smo okrepili z nekaterimi Kamničani, imamo pa tudi Mengšana in Žirovničana. Ekipa je že bolj ali manj uigrana, zaradi poškodb in kartonov pa jo je že potrebno dopolnjevati s kadeti. Kljub začetnim težavam trener Robert Mišja pričakuje v nadaljevanju tekmovanja boljše rezultate in da bomo Se naprej igrali v tem prestižnem krogu ekip. Sponzor obeh ekip - mladinske in kadetske - je FLOK Komenda, dosedanji generalni sponzor kluba. Starejšim dečkom sc ne pozna kaj dosti odhod večjega dela ekipe med kadete. Tako jih izkupiček točk žc sedaj uvršča v sam vrh 1). MNZ lige, v kateri so bili lansko leto zmagovalci. Ekipo je kot trener prevzel Aco Berčič, ki jc poleg Dareta Bolariča opravil izpit za trenerja s C licenco. Ker so starejši dečki, številni pobiralci žog, po tekmah lačni, jih s sendviči in sokovi zalaga trgovina Teran iz Most. Povečano finančno breme kluba je pospešilo delo petnajstčlanske uprave, ki ima na skrbi prek 100 aktivnih igralcev (člani, mladinci, kadeti, starejši dečki, mlajši dečki) in dve nogometni igrišči. Samo članstvo v navedenih ligah nas je v jeseni stalo blizu 200.000 SIT, sodniki nam računajo vsakih Štirinajst dni 80.000 SIT, da ne govorimo o nogometnih čevljih, prevozih.., Zaradi tega smo se tudi v letošnjem letu odločili, da sodelujemo na nekaterih tradicionalnih prireditvah v kamniški športni dvorani. Tako smo že prejeli povabilo Radia Slovenije za ČETRTKOV VEČER, ki bo v kamniški dvorani 22. H. 1997, za novoletni VIDEOMEH pa je rezerviran termin za soboto, 20. 12. 1997. Skupaj z igralci že zbiramo dobitke za srečolova. saj si le tako lahko zagotovimo sredstva za pokritje jesenskega dela tekmovanja in za ureditev igrišča v Komendi. Ob tem naj povem, da smo v letošnji zimi prenovili slačilnice, kar je bil pogoj za tekmovanje mladincev v II. slovenski ligi. Kljub težkemu bremenu, ki smo si ga naložili v tekmovalni sezoni 1997/98, kljub temu, da tako pričakovanih rezultatov še ni, imamo igralci in vodstvo kluba voljo in pripravljenost, da dosežemo najboljše klubske nogometne rezultate v občini Kamnik v devetdesetih letih. Za tak športni uspeli pa se seveda velja potruditi. STANE ZARNIK Patagonija - Infinito sur (II. del) Po treningu na stolpih Freyja smo imeli vse pripravljeno za pot. Samo z Moniko sva imela čez dvesto kilogramov opreme: od plezalne opreme do hrane za dva meseca. Neko nedeljo v februarju smo vse skupaj naložili v VW kombi in ob času kosila odšli na pot. Z nama sta odšla tudi Boris in brat Matjaž. Spemljala sta naju vse do hribov, nakar sta odšla posebej na tre-king in nato domov. Iz Bariloch do El Chaltena smo imeli 1.600 km poti. Lahko bi bili na cilju v dveh dneh, če ne bi imeli težav na poti. Pot nas je vodila iz Bariloch preko hipijevskega mesta El Bolson. Zanimiva je zgodba o lem, kako so hipiji iz mesta protestirali proti neki stvari in so organizirali pohod iz El Bolsona v Bariloche (100 km) - goli. Že po dvajsetih kilometrih jih je presenetil sneg in vsi skupaj so se morali vrniti domov. Za Patagonijo je zelo značilno spremenljivo vreme in ogromno močnega vetra. Te vremenske razlike pa se stopnjujejo iz severa Patagonije (Bariloche kot začetek pokrajine) in vse proti jugu do rta Horn. Vpliv in »butanje« obeh oceanov je tako močno, da lahko opazuješ spremembo iz sončnega mirnega vremena do neurja, o katerem si lahko samo posluSal, v desetih minutah. To spreminjanje je bolj čutiti ob mogočnem Hi-elo Conlinentalu, ogromnem ledeniku, ki se vije ob čilski in argentinski meji. Prav ob ledeniku pa so tudi hribi, na katere sva bila namenjena z Moniko. Mt. Fitz Roy in zelo znani Ceno Tor-re, ogromna granitna stolpa, obdana Se z drugimi manjšimi stolpi, »sateliti«, sta zelo privlačen cilj za plezalce z vsega sveta. In prav zaradi slabega vremena lahko preživiš dva meseca ne da bi karkoli splezal, v baznem taboru. Vožnja po asfaltu je pravi užitek proti vožnji na makadamu. Ko smo zapustili asfalt, smo bili prav kmalu v mestu Perilo Moreno, koder so se začela neverjetna prostranstva. Kamorkoli si se ozrl, sama puščava, obdana z estan-cijami, kjer so se pasle ovce. V Argentini računajo en hektar na eno ovco. S ceste je bil vsakih nekaj deset kilometrov vhod v posamezne Estancije. Razdalja do glavnega posestva je znašala tudi do sto km. Zaradi nenaseljenosti je tudi razdalja med mesti zelo velika, najdaljša, ki smo jo prevozili, ne da bi videli kaj drugega kot kamenje, je bila kar 50 kilometrov. Po Perilu Moreno smo se ustavili še v Cuevas de los munos. Tu so znameniti odtisi rok, stari do 40 000 let. Na celi poti smo na dan srečali največ deset vozil iz nasprotne smeri. Že pred potovanjem pa smo dobro vedeli, da moramo zaščititi vetrobransko steklo z železno mrežo, na kar smo pač po- zabili. Čeprav smo ob srečanjih z vozili z nasprotne smeri pritiskali z roko na šipo, nam je velik kamen sesul šipo. Trenutki, za katere si želiš, da jih nikoli ne bi bilo. Okno za silo zaščitama s kartonskimi škatlami in se začnemo vračati proti najbližjemu mestu Perilo Morenu - 200 km!! V puščavi skoraj nikoli ne dežuje, seveda je deževalo prav takrat. Dež oteži vožnjo tudi zaradi namočenega makadama. Čeprav je bil dan dolg do desetih zvečer, nas je kmalu dobila noč. Leden dež je kmalu uničil kartonaste škatle in za dvesto kilometrov poti smo porabili celih osem ur peklenske vožnje, da smo končno prispeli v mesto. Pred hotelom smo težke trenutke »proslavili« s smehom, kajti videti smo bili kot kakšni libanonski teroristi. Patagonija je tudi zelo dobra šola za potrpljenje. Trajalo je celih tri dni, preden smo dobili novo vetrobransko stek lo. Se isti dan smo odšli naprej. Sto kilometrov pred El Chaletonom (izhodišče za Fitz Roy in Ceno Tone) blizu mesta Tres Lagos, smo se ustavili in opazovali neverjetno lep zahod s čudovitimi oblikami oblakov, kijih ustvari veter. Na teh zadnjih stotih kilometrih smo prešteli čez sto zajcev, ki so prečkali cesto. Na poti čez puščavo smo srečali tudi ogromno živali. Od lisic do dihurjev. Ustavi! Poglej, dihur, gremo ga slikat. In že smo tekli za njim, dokler ni vzdignil riti in špricnil obrambne tekočine proti nam. Samo vonj, kije oplazil Matjaža, se tako naseli v obleko, da jo lahko vržeš stran. Po dolgi vožnji smo končno prispeli v El Chalten. Pogleda na hribe nismo imeli, bili so zaviti v oblake. (nadaljevanje prihodnjič) KLEMEN MALI . ■ . . . ^^^^^^^ ■ ■ Velikan Fitz Roy s svojimi »sateliti«. Šahovske novice Prizadevni člani Šahovskega kluba Komenda so uspešno izvedli XI. ODPRTO PRVENSTVO KOMENDE, to je tradicionalno prvenstvo mladih do 20 let starosti. Tekmovanje je potekalo v prostorih ŠK Komenda od 28. do 30. avgusta /997. Nastopilo je 22 igralcev in igralk. Zmagovalec turnirja je postal Jan Gom-bač (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana) 7,5 točk. Sledijo: Matej SeliSkar (ŠK Komenda) 6,5 točk, Miha Mati (ŠK Litija) 6,5 točk. Klemen Sivic (ŠK Borovnica) 6 točk, Mark Agovič (ŠK Komenda) 5,5 točk, Lucija Rovtar (ŠD Napredek Domžale) 5,5 točk, Uroš Peteh (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana) 4,5 točk, Veronika Hari (ŠD Murka Usce) 4,5 točk, Petra Brezovšček (ŠD Napredek Domžale) 4,5 točk, Maja Šemrl (ŠD Žusterna) 4,5 točk, Uroš Jeglič (ŠD Mengeš) 4,5 točk, Tja-ša Ipavec (Šl) dr. Milan Vidmar Ljubljana) 4,5 točk, Žiga Bobnar (OŠ Trzin) 4,5 točk, Alenka Trpin (OŠ Simona Jenka Smlednik) 4,5 točk, itd. Najboljši igralci in igralke so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: AVTO-HIŠA REAL Ljubljana, KEMOSTIK Kamnik, STOL MIZARNA Kamnik, ETA Kamnik, SVIT Kamnik. Državno prvenstvo v aktivnem šahu za fante in dekleta za leto /997 je potekalo v soboto, 13., in nedeljo, 14. septembra /997 v Novem mestu. V konkurenci deklet do 14 let sta uspešno nastopili učenki Osnovne šole Komenda-Mo-ste. Tjaša Ipavec je osvojila 5,5 točk in zasedla 7. mesto, Danijela Jurgec pa je osvojila 3 točke in zasedla 12. mesto. FRANC POGLAJEN Rajko Petek, cestni kolesar Save iz Kranja, doma na Križu Vse kar sem dosegel, sem dosegel z delom Bralci športnih rubrik v dnevnem časopisju so ob pozornem Prebiranju kolesarskih člankov že velikokrat zasledili priimek Petek, za katerim je bil napis Sava. In večji poznavalci Sporta vedo. da je za temi podatki skrit Rajko Petek, doma s Križa v kamniški občini. Ker ga večina bralcev Kamniškega občana ne pozna, njegovi rezultati v dolgoletni karieri pa zaslužijo večjo pozornost, kot le ta skromen intervju, si vsaj tega preberite, če vas zanima kolesarsko zakulisje. Čeprav so njegovi rezultati velikokrat v medijski senci, pa Rajko dokazuje, da se da tudi s trdim delom pokazati, da velja več, kot Veste o njem. V letošnji sezoni je dokazal, da je na domači sceni prvo ime slovenskega cestnega kolesarstva. Je skupni zmagovalec kriterijev slovenskih mest, ki so se Pričeli konec aprila v Kamniku, v Pokalu cestnih dirk, kamor spadajo velike nagrade Krke v Novem mestu, Kranju in Radenske, je osvojil drugo mesto, v seštevku točk za Rogovo »Zlato kolo« pa je bil prav tako drugi, čeprav to tekmovanje kolesarji ne cenijo preveč, ker kriteriji niso nikoli znani vnaprej, le medijsko je dobro pokrito. »Za Zlato kolo je splošno znano, da se ne konča prej, odkler ni v vodstvu kolesar Roga,« je o klubaštvu brez dlake na jeziku dejal Rajko, peti na državnem prvenstvu v krono-nietru in sedmi na cestni dirki. Za vse kolesarske laike je potrebno Povedati, da rezultat na cestni dirki velikokrat ni odraz dejanske moči posameznega tekmovalca, saj Poleg fizične pripravljenosti in konfiguracije terena odloča tudi taktika. »Na 240 km dolgi dirki v St. Jo-hannu sem osvojil 5. mesto, od Slovencev je bil boljši le Sandi Papež (Krka) na drugem mestu. Na postaji, ko sem jemal hrano in pijačo, sem zaostal dobrih 50 m in do vrha klanca nisem mogel več ujeli vodilne trojice. Pogoji so bili zelo težki, saj nas je na začetku dobrih 170 km pral dež, na koncu pa je k sreči zasijalo sonce. Veliko je bilo odstopov, saj nas je od 180 kolesarjev na cilj prišlo le 50, povprečna hitrost zmagovalca pa je bila 42 km na uro,« je povedal Rajko, ko se je avgusta vrnil s tekme v Avstriji. Pedala je začel poganjati te v osnovni šoli. »Za ukvarjanje ž kolesarstvom je zaslužen oče Rajko, ki si je kupil novo kolo, staro rogovo kolo maraton pa mi je Ponudil pod pogojem, če se bom vozil z njim. In sem začel. Z bratom Matjažem sva začela trenirati pri ljubljanskem Rogu, kjer sem treniral in tekmoval II let. Pri starejših mladincih sem zmagal 14 dirk,« je povedal o svojih začetkih, ki kljub sijajnim uspehom niso bili rožnati. »Leta 90 sem bil v vojski, kjer sem imel slabe pogoje za trening, zato sem se naslednjo sezono cisto izgubil. Dlje časa sem opravljal le vlogo delavca, pomočnika glavnim v ekipi Roga. Pri Rogu sem prvi dve članski sezoni dirkal brez plačila. Dirkal sem le za udeležbo na dirkah. Potem sem dobival 700 mark na mesec s tem, da sem si sam plačeval socialno zavarovanje. Ker v Rogu nisem videl napredka, sem prestopil v Savo, takrat kot Martin Hvastija, sedanji profesionalni cestni kolesar italijanske ekipe Cantine Tollo. Primer je takrat reševala arbitražna komisija in s pomočjo odvetnika sva zamudila le 3 dirke v začetku sezone. Že prvo leto sem na prvi dirki pod Urhom dosegel prvo člansko zmago. Sedaj sem zaposlen kot Preizkuševalec Veloplaščev v Savi. 'mam status kapetana v naši ekipi,« je na kratko predstavil dosedanjo pot skromen športnik, ki nerad sili v ospredje in svojih uspe- Izvajamo gradbeno-zidarska dela in strojno ometavanje za notranje omete po ugodnih cenah. BIHI d.o.o., Zlato polje 2, Kranj, tel.: 064 211-534,041 626-643. hov ne obeša na veliki zvon. Vedno si pri vrhu, vendar prav na vrh ti ne uspe. Zakaj? Nisem talent kot Rovšček, Ha-uptman ali Valjavec. Vse, kar sem dosegel, sem dosegel z delom, treningom. Moja slabost je, da nisem najboljši v nobeni izmed panog. Ne izstopam ne v vožnji v klanec ne v Sprintu in ne na kronometer. Vendar sem povsod pri vrhu. Lani sem osvojil 23 UCI točk, kar je bilo peto mesto med našimi kole- Rujko Petek s Križa, uspešen cestni sar sarji za Martinom Hvastijo, Pinta-ričem in Štangljem. Kako se je začela letošnja sezona? Že 8 sezono dirkam med člani. V začetku te sezone sem naredil napako, ker sem bolan dirkal na dirki Kralja Nikole po Črni Gori in Italiji. Izredno slaba organizacija. Še voda je bila zanič, zato sem rabil veliko časa, da sem prišel nazaj v formo. Kljub temu, da sodiš med najboljše v Sloveniji, se nisi udeležil sredozemskih iger, enega največjih tekmovanj v tem letu. Zakaj? To je velika krivica. Na dirki v Novem mestu, ki je bila teden pred sredozemskimi igrami, sem bil najbolje uvrščeni slovenski kolesar na 6. mestu, poleg Derganca, ki tekmuje za italijansko ekipo. Ker je selektor trener Roga Penko, je nastopilo pač več kolesarjev Roga, iz Save pa naj bi nastopil le eden. Priložnost je dobil mlajši Križnar, ki pa je bil takrat v slabi formi. Žal se vse prevečkrat dogaja, da obvelja ime kolesarja in stare zasluge in ne trenutna forma kolesarja. Teden po sredozemskih igrah si na dirki po ulicah Kranja (VN Kranja) osvojil 4. mesto. Savska dirka po ulicah Kranja je največja dirka v Slovenji, zato sem na njej želel na vrh. Žal sem zamudil beg Hvastije, kasnejšega zmagovalca. V bistvu smo v Kranju dirkali le redki: Hvastija, Štan-gelj, koroški Slovenec Peter Wro-lich, Čeh Konečnv. Dirkalo nas je pet izmed 25, kolikor nas je v zadnjem delu ostalo v skupini. Dirkati ne pomeni Startati in odstopiti, dirkati pomeni boriti se za vrh, biti v ospredju. V cilj sem odšprintal zasledovalno skupino. Škoda, ker sem malce tudi psihično pregorel, ker sem želel preveč. Sledilo je državno prvenstvo v Novi Gorici, bil si v sijajni formi, pa kljub temu le sedmo mesto, s katerim verjetno nisi bil zadovoljen. Še sedaj ne razumem, kako je lahko državno prvenstvo brez doping kontrole, kar sem izvedel 10 minut pred startom. Takoj mi je bilo jasno, da ninam prav nobene možnosti za osvojitev najvišjega mesta. Znano je, da brez medicine v kolesarstvu že dolgo časa ne gre, saj so vitamini, minerali nujno potrebni za dobro dirkanje, če pa ni doping kontrole, obstaja večja možnost uporabe nedovoljenih substanc, ki so pozitivne in ugotovljive le nekaj dni. Nekateri, ki teden dni v Kranju niso mogli nikamor, so bili tam kot prerojeni. Kakšen trening je potreben za take napore? Dolžina nad 200 km je velika, hitrost okoli 40 km na uro tudi. Nič posebnega. Moj trening je brez velikih dolžin. Važna je kvaliteta in ne količina. Na sezono prevozim okoli 25.000 kilometrov. Trening hitrosti opravljam na ce- kole- sti Domžale-Trojane. Počakam poln kamion in potem v zavetrju 60-70 km na uro proti Trojanam. Potrebna je 100 % koncentracija za tak trening. Za slovenski »ringlšpil« se pripravljam lahko sam. Skoda, ker je pri nas v klubu premalo kvalitetnih kolesarjev in moram preveč dirkati. Tako težko dosegam vrhunsko formo. S tekmovalnimi nasveti mi veliko pomaga prijatelj Martin Hvastija, ki že drugo leto dirka v Italiji. Kakšna je razlika med dirkanjem v Italiji in pri nas? Sistem dirkanja v Sloveniji je zelo drugačen kot v Italiji. V Sloveniji se na celi dirki išče samo prava kombinacija tekmovalcev v os-predu, saj se tekmovalci Krke, Roga in Save med seboj dobro poznamo. Ko se to zgodi, se dirka večinoma konča, vendar ta sistem ne prinaša uspehov v tujini. Zadnja tri leta se dirke v Sloveniji niso odvijale, da bi pobegnili brez mene, kar pomeni, da sem med zelo aktivnimi slovenskimi kolesarji. V Italiji se dirka čisto drugače. Roke na krmilo, glavo dol in poganjanje na mrtvo. Kaj pa profesionalno kolesarstvo? Kljub temu, da sem želel med profije skupaj s Hvastijo in Roviščkom, me direktor Hvasti ni pustil med profesionalce, rekoč, da še nisem dovolj dober za to konkurenco, da bom odšel naslednje leto, kar pa se zaradi drugačnih razmer ni zgodilo. Če bi takrat odšel med profije, bi gotovo še sedaj dirkal in ne bi končal kot Rovšček, ki je med profesionalci plesal le eno sezono. Ker je kolesarstvo ekipni šport, zmagovalci pa so posamezniki, me je vedno zanimalo, kakšen je sistem razdelitve nagrad, ki jih dobite za uspehe na dirki. Nagrade so drobiž. Pri Savi delimo nagrade na enake dele. Pri Rogu pa je bila praksa, da je zmagovalec - nagrajenec dobil 50% nagradnega sklada, ostali, ki so mu na dirki pomagali, pa so dobili ostalih 50%. Še ko sem tekmoval pri Rogu, se ni zgodilo, da ne bi dobil svojega deleža, kar pomeni, da sem bil dober pomočnik. Dobri pomočniki so v profesionalnih ekipah prav tako visoko cenjeni kot šampioni, saj brez njih ni zmag. Kakšna je prehrana kolesarjev na dolgih dirkah? Nič posebnega. Za začetek žemlja z marmelado. Potem swetbar, frutabela in dva enervitena, ki ga pijemo z vodo. Kako naprej, želiš med profesionalce? Kako komentiraš izjavo državnega prvaka Saša Svibna: »Že mi smo norci, ampak profesionalci so pa še dvakrat bolj«? Najboljši profesionalci imajo dve prestavi več kot amaterji. Samo za primer z lanske dirke v Italiji: merilec srčnega utripa je svetovnemu prvaku Johhanu Maseuavvu kazal 93, Martinu pa 160 udarcev na minuto. Moj cilj ni prestop med profesionalce za vsako ceno, želim pa dirkati še najmanj 5 let. Po poškodbi v avgustu, ko je po padcu v Italiji nalomil nekaj reber, je sezono ponovno končal tik pod vrhom. Drugo mesto v pokalu cestnih dirk, na zadnji v Radencih je bil tretji, na državnem prvenstvu na kronometru v Kranju je bil peti, v točkovanju za Zlato rogovo kolo drugi, četrto mesto pa je osvojil tudi na sedem dnevni etapni dirki po Makedoniji, kljub temu, da je dolgo časa vodil. »Bil sem najboljši na dirki, vendar to velikokrat ni dovolj. Cilj je bila zmaga kolesarjev Save in po razpletu v peti etapi je bil moj klubski kolega Šmerc v odlični priložnosti za bolj prepričljivo zmago, zato smo se odločili, da zmaga on in tako najbolj zagotovo ostane zmaga naša. Na dirki, ki je bila presenetljivo dobro organizirana, nismo hoteli tvegati, čeprav sem prepričan, da kolesar iz Kazahstana, ki mi je vseskozi dihal za ovratnik, ne bi bil nikoli pred mano,« je dejal pred odhodom na zadnjo tekmo sezone kategorije 1.5, na kateri lahko še izboljša bero UCI točk. METOD MOČNIK Anton Škrlep - jekleni mož Dogajalo se je 2. 8. letos v danskem mestu Frederica. V hladno severno morje je zaplavalo 400 tekmovalcev, ki so imeli pred seboj prvi del preizkušnje - 3,8 km plavanja. Plavali so v neoprenskih oblekah, kajti temperatura vode se je dvignila le do 18° C. Med maso jeklenih športnikov se je znašel tudi Anton Škrlep, ki je od sotekmovalcev dobil najprej nekaj udarcev, seveda nenamerno, preden si je izboril svoj prostor in zaplaval tako, kot zna. Poleg »gužve« pa je plavanje otežil močan morski tok, malce pa so k temu pripomogli tudi polmetrski morski klobuki, ki pa niso bili prav nič nevarni. Drugi del preizkušnje je bilo kolesarjenje, dolgo kar 180 km. Tudi tu mu je šlo dobro, saj je držal povprečje okrog 34 km/h. Po 55. km mu je ponagajala zračnica, ki je spustila, kar pa je Anton hitro uredil, vendar pa je bilo povprečje kolesarjenja na koncu nekoliko počasnejše (33 km/h). Za »posladek« je sledil še maratonski tek. Anton pravi, da je začel lepo in dokaj z lahkoto. Po 20 km človeku pade sladkor v krvi in takrat si je pomagal z energijskimi napitki in koncentriranimi ogljikovimi hidrati Sqveezy. Tako dolge preizkušnje še ni premagal in zato se je v drugi polovici teka nekoliko »šparal«. Ob pomoči navdušene publike, ki največkrat niti ne ve, kje je Slovenija, pa kljub temu s Startno listo v roki navija prav za vsakogar, je bil končni rezultat borih 10:18:43. Preizkušnjo, ki sem jo skušala opisati, mnogi bralci že poznate, saj o njej v našem časopisu večkrat piše Miro Kregar, ki mu je Anton Škrlep hvaležen za vse nasvete in pomoč ob pripravi na tekmo. Seveda je to dolgi triatlon ali Ironman triatlon (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja, 42,2 km teka). Opisani triatlon je bil evropsko prvenstvo in je bil za Toneta, kot mu rečemo znanci, prvi takšne vrste. Tone je v kategoriji veteranov od 45 do 49 let zasedel odlično 6. mesto in glede na to, da je bil njegov glavni cilj priti do konca in morda rezultat 10 ur in pol, je presegel samega sebe. Nekateri fantje v slovenski reprezentanci so menili, da je precej ko-rajžen, da gre na triatlon jeklenih, saj še zdaleč ni treniral toliko kot oni. Vendar je dokazal, da je s treningom petih let naredil ogromen korak. V Frederici je skupaj z Antonom tekmovalo 6 Slovencev: Igor Kogoj, Na teku je Slo Antonu krasno. Zaradi dolge preizkušnje se je bal, da mu bodo na koncu posle moči, zato nt dal od sebe toliko, kolikor je zmogel. 7. mesto, Jani Tomšič, 12. mesto, Miro Kregar, 17. mesto, Gregor Janežič, 22. mesto, in Uroš Velepec, ki je zaradi poškodbe na teku odstopil. Članska reprezentanca je osvojila ekipno 4. mesto. In kdo sploh je Anton Škrlep? Je 48-letni triatlonec, doma iz Trzina, je član Kolesarskega društva Kamnik. Že od nekdaj se veliko ukvarja s športom, včasih je veliko igral nogomet, bil pa je tudi pri Brazdah vzdržljivosti. Triatlonskih tekmovanj se udeležuje od leta 1988, vendar resno trenira 4 leta. Zaposlen je v kovinarski stroki in pravi, da po ose-murni zaposlitvi v službi ni vedno lahko še trenirati. Podpira ga žena Jožica in kot sem že omenila, mu je bil v zadnjem času v veliko pomoč Miro Kregar. Uvrstitev na evropskem prvenstvu so Antonu omogočili sponzorji, saj so bili tekmovalci sami financerji. Še posebej se želi zahvaliti gospodu Marjanu Tekavcu in firmi Hvundai Avto Tradc. V letošnji sezoni je na mesec pretekel približno 200 km, preko-lesaril skupno 3500 km, medtem ko je plaval le II- do 12-krat na mesec. Tudi pri hrani ni bil tako natančen, kot so ekstremni športniki. Tone se redno udeležuje tekem slovenskega pokala in je lastnik več naslovov: veteranski prvak v sprint triatlonu, v olimpik triatlonu in v duatlonu v letu 1996, v skupni razvrstitvi za triatlon je lani v veteranski skupini osvojil 2. mesto, v duatlonu pa prvo. Njegov največji uspeh je 3. mesto na EP med veterani v srednjem triatlonu, ki je bilo leta 1994 v Novem mestu. Letos je osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu v klasičnem triatlonu v kategoriji od 40 do 50 let in 3. mesto v isti kategoriji v sprint triatlonu. Ponosen je na to, da se v Sloveniji vedno uvršča med prvih 20 tekmovalcev v generalni razvrstitvi. Čez dve leti bo Tone star 50 let in postavil si je življenjski cilj. Želi priti na IRONMAN triatlon na Havaje. Naslednjo sezono bo več delal na hitrosti in se udeležil EP v kratkem triatlonu v Avstriji, leta 1999 pa se želi kvalificirati za Havaje na dolgem triatlonu v Rot-hu. Vendar pa bo vedno zvest domačemu triatlonu, kjer se je za ta šport odločil in ga vzljubil. Navijam za Toneta in sem vesela, da poln elana in optimizma gleda naprej, čeprav triatlon pri nas ne cveti več tako kot nekoč. Morda bo ponovno vzcvetel ob uspehih naših JEKLENIH MOŽ. Menim, da lahko v imenu vseh Kamničanov Antonu Škrlepu tudi javno čestitam in mu zaželim uspešne Havaje. NATAŠA HRIBAR Nevlje LIGA 97 Nov uspeh jadralnih padalcev LIGA, tako se imenuje najelitnejše in hkrati tudi najzahtevnejše tekmovanje jadralnih padalcev, se je letos končala z ekipnim in posamičnim uspehom tekmovalcev kamniškega POLETA. Serija tekmovanj, ki se pričnejo s pojavom prvih dobrih termičnih dni spomladi in končajo zgodaj jeseni, resnično pokaže kvaliteto in vrednost tekmovalcev. Tekmovanje je razteg- :::::-^^^^^^^^i Jurij Vldic (prvi z desne) je letos v ligi 97 osvojil tretje mesto, kar ga uvršča med najboljše ptlote-tekmovalce v jadralnem padalstvu, (foto: M. Kačičnik) njeno na pet mesecev in za dobri končni rezultat je potrebno vseskozi obdržati dobro formo in se znajti na različnih terenih v različnih letalnih pogojih. Na LIGI zmagujejo in osvajajo prva mesta res najboljši piloti, ki uporabljajo tudi najboljšo opremo. letošnja LIGA se je delno odvijala na Primorskem, v Vipavski dolin in v Posočju, nekaj tekmovalnih dni pa je bilo organiziranih tudi v Karavankah. Letenje v Posočju, posebno okoli Kobarida in Bovca, je zaradi močnih dolinskih vetrov in turbulence zelo zahtevno in tudi nevarno, v Karavankah pa je letenje varnejše, preletene razdalje pa so običajno daljše. V ekipni konkurenci, kjer so uvrščeni trije najboljši tekmovalci iz posameznega kluba, je letos tako kot lani osvojila prvo mesto ekipa ŠPICE iz Ljubljane, takoj za njimi pa je drugo mesto osvojila ekipa POLETA kar predstavlja največji klubski uspeh do sedaj. Tretje mesto je osvojila ekipa LETA iz Škotje Loke, ki pa je že precej zaostala za kamniško ekipo. Ravno tako so kamniški tekmovalci zabeležili najboljše posamične uvrstitve do sedaj, saj je Jurij Vidic z osvojitvijo tretjega mesta dosegel za naše razmere fantastičen uspeh, Miha Repovž je po slabšem pričetku osvojil osmo mesto, medtem ko sta Šuštar in Zdešar osvojila štirinajsto in petnajsto mesto. Omeniti velja, da je vsaka uvrstitev, predvsem zaradi izenačenosti tekmovalcev, med prvo dvajseterico pravi podvig, na vsaki tekmi pa se pomeri okoli 70 vrhunskih pilotov. Poleg naštetih pa so se v prvo tridc-seterico uvrstili Se trije naši piloti, med njimi tudi Tjaša Jug kot najboljša tekmovalka. Z jesenjo se sezona jadralnopa-dalskih preletov konča, in letošnja sezona je bila za tekmovalce kamniškega POLETA res uspešna, težko jo bo ponoviti, zato so se priprave na novo sezono že začele. Vsi pa upamo, da bomo zabeležili še boljše rezultate, čeprav so že doseženi zelo dobri. DO Vedno na športni sceni Za konec sezone so se gorski kolesarji pomerili še na državnem prvenstvu v vzponu na Pohorje. Najvišje, na peto mesto na lestvici, je priplezal mlajši mladinec Boštjan Les, MM je bil osmi med člani elite, Tadej Trobevšek 10. v mlajši članski kategoriji do 23 let. Calcit. Tudi članska pogumneža sta na mednarodni dirki v drzni disciplini spustu v Zagrebu bila tik pod vrhom. Tokrat je bil Sandi Šrdar tretji, Aljoša Martinjaš pa četrti. Calcit. Tudi Vida Ur-šič še vedno zmaguje in v Italiji in na morju nabira pokale. Calcit. Gorski tekači so tekli na državnem prvenstvu navzgor na Kališe pod Storžičeni in ponovno je odlično tekel Ivan Urh, saj je bil vrstni red isti kot na Grin-tovec. MM osmo mesto. Calcit. Zdravko Volkar 16. Teden kasneje je bil tek na Šmarno goro. Na dolgem teku je Lado Urh osvojil šesto mesto, za zmagovalcem Luciom Fregono, bivšim svetovnim prvakom, je zaostal nekaj več kot tri minute. Sedaj se že pripravlja za »Ljubljanski maraton« na 42.200 m, ki ga bo tekel prvič v življenju. Calcit. Kolesarki poleti in smučarki pozimi, Andreja Mali - A reprezentanca v tekih in Nives Sitar - alpska B reprezentanca, sta že nekaj časa na snežnem treningu. (M. M.) 12 23. oktobra 1997 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Jurij Žiga Gallenberg (III. del) Obnova samostana klaris v Mekinjah (1682-1686) Eden največjih projektov, ki se jih je lotil Jurij Žiga, pa je bila nedvomno obnova samostana klaris v Mekinjah, nad katerim so Gallenbergi izvajali od l. 1301 odvetništvo. Že od leta 1520 pa se je vlekel spor med vodstvom me-kinjskega samostana in ustanovitelji samostana Gallenbergi glede dednega odvetništva nad omenjenim samostanom. Opatinje samostana namreč niso hotele več priznavati Gallenherge za dedne odvetnike, saj so bili s tem povezani zajetni stroški, ki so bremenili samostansko premoženje. Naloga dednih odvetnikov (ki so bili lahko samo svetni plemiči) je bila v vseh sporih pred sodiSči zagovarjati interese cerkvenih oseb in premoženja, saj le te same tega niso smele opravljati. Konkret- in umestitvah opatinj ne glede na stare določbe, po katerih je investitura opatinje pripadla vladi na Dunaju. Konkretno je to pomenilo, da od takrat naprej vladni komisar ni smel prisostvovati pri volitvah nove mekinjske opatinje in prav tako ne njeni umestitvi (investituri), kot je bilo to običajno pri vseh ostalih samostanih. Takoj po tej zanju ugodni rešitvi sta se brata Jurij Žiga in Janez Friderik lotila temeljite obnove samostana. Onadva sta pripadala 13. rodu potomcev Žige Gallen-berga, kije 9. oktobra leta 1300 ustanovil ta samostan in mu daroval osnovo premoženja. Samostan je bil v tem času že v slabem stanju, saj je od njegove ustanovitve takrat minilo že 382 let in ga še nikoli prej niso tako temeljito prenovili. Napisa na črnem polirnem marmorju nad vhodom v samostan in nad vrati v nekdanji samostanski obednici mnik. Svoje pa so verjetno prispevali tudi potresi. Torej je bila obnova samostana že zelo nujna. V času obnove samostana je bila opa-tinja najprej »častita mati« Klara Gu-lianič, po njeni smrti pa je bila za opa-tinjo 7. maja 1685 izvoljena baronica Terezija Hatler. Stroške obnove sta deloma nosila brata Gallenberg sama, deloma pa so obnovo financirali tudi kranjski deželni stanovi. Če primerjamo sliki samostana pred obnovo (1679) in po obnovi (1689), ugotovimo, da ta le ni bila tako »od temeljev segajoča«, kot to poročata omenjena napisa pa tudi kranjski polihistor J. W. Valvasor. Na novo so zgradili in močno dvignili predvsem južni in jugozahodni del današnjega samostana. V pritličju novozgrajenega južnega dela samostana so imele kla-rise, kot poroča Valvasor, obednico za obiskovalce, kije bila »nadvse lepa in lil K,Krj,uC>KKt Samostan klaris v Mekinjah pred obnovo (Topographta Ducatus Carniolae modemae, 1679 no je lo pomenilo, da so plemiči tožili ali bili toženi v imenu samostana. Za plačilo so dobivali t. i. odvetščino. Prav plačevanje te odvetščine je privedlo mnoge cerkvene fevdalce v odvisnost od svetnih fevdalcev - odvetnikov. Spor se je končal z dokončno razsodbo cesarja Leopolda z dne 14. oktobra 1681, kije spor razsodil v korist Gal-lenbergov. Ti naj bi Se naprej svobodno izvajali svojo dedno odvetništvo, dobili pa so tudi posebne pravice pri volitvah (zdajšnji samostanski kapeli) nam v latinščini s/mročata, da je samostan v tistem času od starosti že razpadal (ve-tustate iam cadensjin da so ga od temeljev obnovili (a jundamentis repara-runt). Samostan Je bil »omajan tudi zaradi nasilja«, saj so ga leta 1471 oplenili Turki (Dimitz: Geschichte Krains). V začetku maja 1635 pa so ga v »drugem vseslovenskem kmečkem uporu« zavzeli tuhinjski podložniki, ki so spadali pod gospostvi Križ in Ka- velika soba«. Po prihodu uršutink v samostan je bila ta obednlca preurejena v samostansko kapelo. Za oltarjem v tem prostoru pa je Se danes ohranjen približno 2 m velik gallenberški grb, nad katerim dva angela držita krono. Dvignili pa so ob tej obnovi tudi cerkveni zvonik. Valvasor poroča, da so obnovo samostana končali v letu 1686. Zapisal je tudi, da ga lahko upravičeno imenuje najlepSi samostan na Kranjskem. Kinološke novice Jesenski tečaj, društvena tekma Trbovlje Kinološko društvo Kamnik tudi letos organizira jesenski tcCaj in malo šolo za vodnike psov. Tečaj in malo šolo obiskuje 18 vodnikov, kjer spoznajo prve korake kinologije. Zelo razveseljivo jc, da se število različnih pasem vsako leto veča, zato se trud naših inštruktorjev pri učenju z vodniki in psov različnih pasem šc kako obrestuje na izpitih. Vse ljubitelje psov vabimo v društvo, da si ogledajo, kako poteka delo i mladimi psi (vodnik-pes). Nudimo nasvete pri nakupu vašega hišnega ljubljenca. Mala šola poteku ob sobotah ob 17. uri, tečaj pa torek in četrtek ob 17. uri ter nedelja ob 10. uri. Jesenski izpiti bodo 8. II. 97, vabljeni vsi, ki vas kinologija zanima. Dne 5. 10. 97 je KD Trbovlje organiziralo društveno tekmo šolanih psov. Tekme smo sc udeležili tudi Kamničani. Žal pa se zaradi višje sile nekateri naši člani niso mogli udeležiti tekmovanja, kjer bi imeli v vseh izpitnih razredih tekmovalca. Tekmo so začeli tekmovalci z nižjimi izpiti. Na ISP - »B« je zmagal Jeraj Borut, KD Kamnik, drugi Dih Jože, KD Trbovlje, tretji pa Zučko Boris, KD Kamnik. Na ISP-C je zmagal Pavelšek Sašo, KD Trbovlje, drugi Dolinar Brane, KD Kamnik, tretji Zagožan Franc, KD Trbovlje. Na višjih izpitih ISP-I je zmagal Končan Bogo, KD Trbovlje, drugi Zdovc Samo. KD Trbovlje, tretji Iskra Milan, KD Kamnik. ISP-II. klubsko zmagoslavje zmaga Murk Braneta pred Bola Jožctom, KD Trbovlje. 1SP-I1I. zmaga Miholič Slavi, KD Kamnik. Po tekmi jc bila razglasitev rezultatov tekmovanja, tekmovalci so dobili praktične nagrade in priznanja, seveda brez pokalov tudi ni Slo. Sodil jc g. Marjan Polajnar, zelo uspešno, ter po končani tekmi pohvalil posamezne klubske tekme, kjer sc kalijo bodoči tekmovalci, oziroma v žargonu povedano (zbližanje pesjanarjov). Vse pohvale za zelo uspešno izpeljano tekmo pa si zaslužijo vsi člani s predsednico ga. Petro Mrkun na čelu, ki so prebili led in so po dolgih sušnih letih pripravili tekmo na visoki ravni, kakor tudi zelo uspcSno sodelovanje med klubom KD Trbovlje in KD Kamnik. Kinološko društvo KD Kamnik sc še posebno zahvaljuje g. Pavelšek Sašu za humano gesto, ki jo jc izkazal na treningu, ki smo se ga udeležili v Trbovljah. MILAN ISKRA KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora 20a, 1218 Komenda Tel & Faks 061 841 583 - TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori - TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah - TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh - OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Hči Jurija Žige, Doroteja Sidonija Gallenberg, se je pozneje kot opalinja samostana posvetila predvsem obnovi samostanske (danes župnijske) cerkve. Večino lesa za obnovo samostana in kasneje cerkve so dobili v bistriških gozdovih. Tam je samostan imel že vsaj od leta 1516 pravico do oskrbovanja z drvmi in gredbenim lesom. Zaradi prekomernega sekanja bistriškega gozda za obnovo pa so se zelo pritoževali kamniški meščani, ki so prav tako imeli pravice do izkoriščanja lesa v tem gozdu. Danes, 315 let po obnovi, je samostan spet »vetustate iam cadens«, nujno bi bilo treba zavarovati pred propadom vsaj temelje, kijih načenja vlaga. Sklep: To bi bilo na kratko vse o Juriju Žigu Gallenbergu, kije, kot ste lahko prebrali, veliko prispeval k ohranjanju in gradnji pomembnih kulturno-zgodo-vinskih objektov na Slovenskem, med drugim tudi v kamniški okolici. Seveda so večji del finančnih bremen in neposrednega fizičnega dela pri teh gradnjah nosili prav naši (podložniSki) predniki, čeprav se v takratnih virih nikjer ne omenjajo. Kasnejši rodovi so znali spoštovati njihovo delo in so skrbeli za vzdrževanje teh objektov. Med vojno je bilo žal veliko naših gradov požganih, po vojni pa smo se do kulturne dediščine obnašali preveč mačehovsko, saj smo bili vzgajani, da so gradovi in samostani ostanki »tujega izkoriščevalskega razreda« in zato ne zaslužijo splošne družbene skrbi. Sedaj pa je naša naloga, da začnemo gledati v njih sledove svoje lastne preteklosti in tudi sami storimo kaj za obnovo. Ravno ti objekti namreč kažejo, da pripadamo zahodnoevropski civilizaciji in nas povezujejo z deželami EU bolj kot vsi pridružitveni sporazumi. Ko bi jih le znali še tako ceniti, kot jih cenijo tam! GLAVNA LITERATURA: J. V. Valvasor. Die Ehre des Herzogthums Crain;XI. knjiga, sir. 368, 369 (Maneken-dorf-Mekinje) Vri. Miklowicz: Die Kltister in Krain, Dunaj, 1889 (Konec) DAMJAN HANČIČ V septembru so se poročili: - ROBAR Milan, pomočnik kurjača iz Podgorja, in PRELESNIK Irena, pomočnica v kuhinji iz Kamnika - PODGORNIK Aleksander, kovinar iz Mekinj, in HOČEVAR Cvetka, natakarica z Vrhpolja pri Kamniku - MALES Marjan, avtomehanik iz Brega pri Komendi, in GAMS Andreja, med. sestra iz Mekinj - ZALAZNIK Robert, avtomehanik iz Srednje vasi pri Kamniku, in JERAS Jožefa, šivilja iz Velikega Hriba -POLJŠAK Borut, avtoličar iz Suhadol, in KODRIN Kristina Marija, dijakinja iz Gmajnice - OMERZO Maks, mizar iz BrSlenovice, in SPRUK Matejka, Šivilja z Gozda - JERAS Silvester, sam. podjetnik iz Gabrovnice, in SLEVEC Mateja, prodajalka iz Bistričice - MAROLT Igor, avtoprevoznik iz Radomelj, in KOSMAČ Alenka, prodajalka iz Hudega - SABOTIČ Čazim, varnostnik iz Mekinj, in MURATOVIČ Fata, čistilka iz Mekinj - JERIN Dušan, inštruktor iz Kamnika, in KUNSTEL1 Nežka, ekonomski tehnik iz Mengša - JAVORNIK Marjan, policist iz sv. Vida, Radlje ob Dravi, in MOČNIK Maja, medicinska sestra iz Kamnika - BORSTNAR Marjan, mizar iz Laz v Tuhinju, in PIIJČEK Karmen, upravna delavka iz Kamnika - ČERNEVŠEK Janez, delavec pri stroju iz Podbrega, in NOGRASEK Darja, usnjarsko krznarski konfekcionar iz Tunjiške Mlake - KOŽELJ Franc, skladiščnik z Županjih Njiv, in PODJED Marija, delavka v pralnici iz Laniš V septembru so umrli: - PLESNAR Josip, upokojenec iz Kamnika, Pot 27. julija 3, star 85 let - ZOBAVNIK Antonija, upokojenka iz Kamnika, Kebetova ul. 3, stara 65 let ■ KOLBL Matilda, druž. upokojenka iz Kamnika, Ul. Ljudevita Styasnija 1, stara 84 let - JERMAN Jožefa, upokojenka iz Smarce, Kamniška c. 37, stara 88 let ■ KOGEJ Evgen, upokojenec iz Kamnika, Ul. Ljudevita Styasnija 3A, star 85 let - KORDEŽ Viljem, upokojenec iz Kamnika, Ul. Andreja Smolnikarja 2, star 77 let - LESNJAK Jožef, uslužbenec iz Kamnika, Kajuhova pot 9, star 42 let - SIjITNAR Janez, upokojenec iz Smarce, Trata št. 11, star 90 let - NOGRASEK Janez, upokojenec iz Kamnika, Pot na Poljane 6, star 96 let - DRESAR Marija, upokojenka iz Skaručne 11, stara 78 let - MAČEK Jožef, upokojenec iz Ljubljane, Vrhovci c. XXVI št. 7, star 60 let - DRAGAN Amalija, druž. upokojenka iz Ljubljane, Levarjeva ul. 6, stara 70 let - POGAČAR Frančišek, upokojenec iz Kamnika, Kebetova ul. 16, star 62 let - GROZNIK Ludvik, upokojenec iz Volčjega Potoka 5A, star 65 let - ŠTELE Angela, soc. podpiranka iz Podboršta pri Komendi 19, stara 84 let - BERGANT Ivana, upokojenka iz Kamnika, Domžalska cesta 2, stara 85 let - ZABRET Franc, delavec iz Most št. 20, star 35 let - DORNIK Sašo, delavec iz Radomelj, Šlandrova 25, star 22 let - SPRUK Terezija, upokojenka iz Gozda 13, stara 80 let - GREGORC Marija, upokojenka iz Kamnika, Kovinarska cesta 6, stara 84 let Bo Jani Pogačar udeleženec olimpiade? Jani Pogačar, prijazen športnik, rojen 20. 9. 1972, iz Kamnika, je že bil gost našega časopisa. Zanj je zanimivo, da se je predal snežnim opojnostim v posebni disciplini - to je akrobatsko smučanje ali vožnja po grbinah. To je smučarska disciplina, ki si utira pot navzgor in se prebija z mnogimi težavami. Akrobatsko smučanje obvezni lik vožnje po grbinah. Poudariti je potrebno, da so to skoki v vodo s smučmi. Sicer pa naš gost redno opravlja izpite na fakulteti za šport v Ljubljani. V tem letu je opravil že 7 izpitov, prav toliko pa mu jih še manjka do zaključka, do diplome. V pogovoru vse stavi na olimpiado. Uvrstitev na to pomembno športno prireditev mu veliko pomeni. Zatrjuje, da bo še bolj vneto vadil in upa, da bo izpolnil vse pogoje. Tekme za svetovni pokal za naslednjo sezono se bodo priče- le v decembru in se bodo vrstile do začetka olimpijskih iger. Trenutno čaka samo še na ugodno vreme, torej na sneg! V pogovoru nam je zaupal, da se bo po končani smučarski sezoni 1997/1998 odpravil na služenje vojaškega roka, vmes bo poskušal opraviti čimveč manjkajočih izpitov in upa, da bo študij zaključil že v 1998. letu. Želi si tudi, da bi se ta disciplina, akrobatsko smučanje - smučanje po grbinah, še bolj uveljavila in postala enakovredna ostalim smučarskim disciplinam. STANE SIMŠIČ TK Slazenger Kamnik je tudi olimpijska disciplina. S tem športom se ukvarja že 6 let in je član novomeškega kluba Rog-Krka. Njegova vztrajnost, predvsem pa doseženi uspehi, so Janija uvrstili v državno reprezentanco A, s katero redno nastopa doma, v Evropi in za svetovni pokal. Poleg tekem za državno prvenstvo je tekmoval v zadnji sezoni tudi za svetovni pokal. Doseženi rezultati mu dajejo upanje, da bo izpolnil tudi olimpijsko normo in se uvrstil na to največje tekmovanje. Olimpijada bo februarja 1998 na Japonskem. Veliko časa porabi za treninge, saj ta športna disciplina zahteva dobro usposobljenost in Se boljšo kondicijsko pripravljenost. Treningi in druge priprave so povezane s kar precejšnjimi finančnimi težavami. Večji del stroškov mora pokrivati sam in s pomočjo staršev. To poletje za trening ni najbolj primerno, snega skoraj ni, kar je posledica letošnjih vremenskih razmer. Da bi zapolnil to vrzel in si hkrati finančno nekoliko opomogel, je med poletjem vodil tečaj skokov v vodo. Tečaj v Celju je bil hkrati tudi simulacija dejanskih skokov, kar je Anže Cevka in Aleš Pogačar državna prvaka do 12 let v parih Preči poletnim državnim prvenstvom za dečke in deklice do 12 let so Kamničani Cevka, Crnkovič in Pogačar v konkurenci posameznikov veljali za ene od favoritov za končno zmago in naslov državnega prvaka. Na jakost ni lestvici Teniške zveze Slovenije so zasedli mesta tik pod vrhom, na vrsti tekmovanj pred državnim prvenstvom pa so pokazali odlično formo, tako da jih ni bilo malo, ki so stavili vsaj na enega izmed njih. Prvo in drugo kolo so naši fantje igrali odlično ter gladko premagali svoje nasprotnike, žreb pa je določil, da se Cevka in Pogačar srečata že v četrtfinalu. Cevka je v tem dvoboju dokaj gladko zmagal, saj jc Pogačar vse preveč grešil in bil preveč nervozen, kar sicer ni v njegovi navadi. V polfinalu sta Cevka in Crnkovič, ki je v četrtfinalu prvič premagal prvega nosilca Aljošo Nipiča, zaigrala precej slabše, tako da je bilo sanj o naslovu za Kamničane konce. Razočaranje je bilo velikansko, kar se je videlo predvsem pri Poga-ćarju. V polfinalu dvojic je skupaj s Cevko igral prvi niz povsem brezvoljno, a se je v nadaljevanju le nekoliko zbral, kar je zadostovalo za napredovanje. V finalu sta oba igrala zanesljivo in angažirano ter postala prva teniška igralca iz Kamnika, ki sta osvojila naslov državnega prvaka. Pokal, ki sta ga Pogačar in Cevka prejela iz rok direktorja turnirja gospoda Viktorja Turka, je bil nagrada za leta vloženega truda in trdega dela ter spodbuda za nadaljnje delo tudi za vse ostale igralce TK Slazenger Kamnik. Rezultati Posamezno 1. kolo: Crnkovič : Kekuš (Koper) 7/5, 6/0; Pogačar : Sušnik 6/2, 6/I; Cevka : Svoljšak (Domžale) 6/3, 5/ 7, 6/0: 2. kolo: Crnkovič : Dular (Krško) 7/5, 7/5; Pogačar : Pintarič (Radenci) 6/3, 6/0; Cevka : Rus (Ptuj) 6/2, 6/2. Četrtfinale: Cevka : Pogačar 6/2, 6/4; Crnkovič : Nipič (Sportplus Ljubljana) 4/6, 7/5, 6/4. Polfinale: Kranjc (Maribor): Crnkovič 6/4, 6/3; Podkrajšek (Žalec) : Cevka 6/3, 6/4 Dvojice 1. kolo Pogačar, Cevka : Župevcc, Crnkovič 9/2 2. kolo Pogačar, Cevka : Ban, Rus - predaja zaradi poškodbe Polfinale: Pogačar, Cevka : Lamut, Krumpak 4/6, 7/5, 6/2 Finale : Pogačar, Cevka : Nipič. Toni 6/3, 7/5 M. P. ATESTIRANO DROBNO PECIVO IN TORTE PO NAROČILU Frantar Kristina Zalog 93, Cerklje tel.: 064 423-016 VSE LASTNIKE IN UUBITEUE MALIH ŽIVALI VABIMO V VETERINARSKO AMBULANTO ZA MALE ŽIVALI Pri nas lahko cepite svoje živali med drugim proti steklini tudi v popoldanskih urah in ob sobotah. VET. AM. d.o.o. Ambulanta za male živali Slomškova 30, Domžale, Rodica tel.: 714-247 Odprto: od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! KOD 3 CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 1225 Lukovica izdelujemo: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnlke - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske Jaške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure VRTNARSTVO, CVETLIČARSTVO, FLORISTIKA p n Kamnik, Vrhpolje 249 JLaknen. Tel.: 832-987 To foifauznčmfi cenah vam nudimo manjše, srednje in večje tončne fcizanteme ter rezane ftfzanteme. 9vtožnost aranžmajev. Ugoden, nafop sveč. Odprto tudi 31. 10. ter 1. 11. 97. GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011 int 340 MAJHNA TRGOVINA KAMNIK ŠUTNA72" tel.: 813-896 EKSPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNI, ZA DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE FOTOAPARATI IN VES FOTOMATERIAL Odprto non-stop od 830 do 19. ure, ob sobotah od 830 do 12. ure. • BW GOLDSTAR 37cm,artCB14E22................ 39.900.-SIT # video plaver GOLDSTAR.............29.900.-SIT # oljni gorilec za centr. ogrevanje BALTUR SPARK3SP....................58.990.-SIT (akcijska cena - velja pri plačilu v gotovini) • aluminijasta lestev ALPOS 38-13, 9,4m..............................39.990.-SIT (akcijska cena - velja pri plačilu v gotovini) BOGATA PONUDBA GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE IN BOSCH! Brezplačen prevoz do 20 km. METALKA TRGOVINA f IjiJJJfJI BLAGOVNICA KAMNIK Šutna 37, tel: 061/811 555 TRGOVINA Slovenka trgovina t tradtiijo Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 061/713-288 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!!! NUDIMO VAM VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, opeka, modularni blok, poroliti, schiedel dimniki, strešniki (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijski materiali (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo potrebno za gradnjo. NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri, električna dvigala, kartonski OKROGLI OPAŽ MONOTUB DD za stebre. Ponudba tlakovcev, pranih plošč, porfido tlaka, ...ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE. o Izkoristite AKCIJSKE CENE v času celjskega SEJMA DOMOFIN. Nudimo vam dodatni 5-10% POPUST. Material vam lahko DOSTAVIMO Z AVTODMGALOM. Naš svetovalec vam bo pomagal z BREZPLAČNIM SVETOVANJEM vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11 ure. PEUGEOT RQMX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel prodaja: 727-798 servis: 727-010 faks: 727-319 PEUGEOT 106 OD 14.900 DEM AKCIJSKO NIŽJE CENE VOZIL PEUGEOT 306, 406 IN BOXER OD 1.500 DO 2.500 DEM! PEUGEOT BOXER OD 26.500 DEM UGODNI KREDITI TOM + 5% Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in | ^jseveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. Zapoge 40 1217 Vodice SLOVENIJA telefon: 061/823 585 824 096 lelefax: 061/824 158 ■**^*>'. ,J(WW».w(fflB> ^Wt,,oS^ SKs.....,.«^ Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, premog pakiran v vreče, bukova drva, lesni briketi. Hitra dostava Plačilo na čeke. - VELIKA IZBIRA vse za ureditev grobov vaših pokojnikov: mačehe, sveče, zemlja, pesek, vaze... bogata izbira jesenskih čebulic raznovrstna sredstva za zatiranje škodljivih glodalcev na vrtu in v bivalnih prostorih zelo ugodna ponudba briketirane in konzervirane hrane za pse in mačke /?»J1A/T v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica) 171% C/11 M ODPRTO: DELAVNIKI EP-lOr, SOBOTA 8h-13h mm d.o.o. Proizvodnja, inženiring in trgovina Jeranova 8, Šmarca-Kamnik tel. in faks: 061I810-090, 810-095, 811-573 NAREDITE SVOJ DOM UDOBEN IN PRIJETEN ENKRAT ZA VSELEJ □FINS1 OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI Ugodna potrošniška posojila! Ponujamo vrhunsko kakovost Izdelkov, ugodne cene, sezonske popuste In... k@cna KNJIGARNA, Ljubljanska cesta l/a,« 815-295 PRIBLIŽUJE SE CAS OBDAROVANJA! Pri nas lahko izberete primerna poslovna darila: • pisala • garniture pisal • rokovnike • koledarje • vizitke,... POSKRBELI SMO ZA POSEBEJ PESTRO IZBIRO IN UGODNE CENE! ii ZELEZNINA, Tomšičeva 11, « 831-444 Vam nudi popolno izbiro ROSTFREI SODČKOV IN SODOV! CENE so izjemno ugodne - torej je pravi čas za odločitev o nakupu! Na izbiro imate posode v kapaciteti od 10 do 200 litrov! Za gotovino še dodatni 5% popust! AKCIJA V JESENI! V vseh živilskih prodajalnah in Diskontu na Perovem vam nudimo: KAVA LOKA, 100 g SOK JAGODA COOL, Fructal 11 OLJE rastlinsko cekin 197,50 SOK RIVA C, Fructal 4x1 l 394,00 SIRUP FRUPI Malina, 1,5 l 396,40 VINO Šipon, Ormož, 0,75 443,00 VINO Laški Rizling, Ormož, 0,75 443,00 VINO Rebula, Goriška Brda 273,00 RUM, Fructal U 1.423,30 157,10 SIT 97,60 SIT Testenine polži, Intes, 400g 85,00 VIKI krema, 550 g 430,80 Juha goveja kocka, 132 g 274,00 BALI desert, 100 g 83,00 POLENTA instant, 450 g 105,00 Rit Zlato polje, 1 kg 274,00 VLOŽKI, Vir 80 156,00 O Dežurstvo v OKTOBRU: Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini METKA (831-424) in MOSTE (841-138). Dežurstvo v NOVEMBRU: Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini MARKET BAKOVNIK (811-500) in MARKET KOMENDA (841-139). Na praznik 31. 10. so odprte vse živilske prodajalne in Diskont od 7.00 do 11. ure. NON-STOP je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse sobote od 7. do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure. Vse nedelje so odprte tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO VRTNARSTVO GAŠPERLIN Most« 99 pri tomendl tel.: 061/541-471 Nudimo veiikocvetne in drobnocvetne lončne krizanteme, veiikocvetne krizanteme v skledah kot ikebane... po zelo ugodnih cenah. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 8. do 18. ure. JRadi< dvešnik, s.P. Zg. t je 15, 1242 Stahovica j§f§^ : 0 ' . ■ ■ ' 1.....g: * Gozdarske storitve * Obžagovanje okrasnih dreves * Zahtevni poseki dre||s Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 Izkoristite ugodno priložnost nakupa gospodinjskih aparatov na 10 enakih obrokov brez obresti ali na 5 enakih obrokov s 5% popustom. NOVO: štedilniki Gorenje šir. 60 cm, 3 plin + 1 elektrika Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. Obiščite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. KRAMATd.o.o. Kamnik, Trg talcev 5 telefon: 832-510 04t-689-761 Montaža - sten in stenskih oblog - stropov - izdelava mansard z gips ploščami KNAOF RIGIPS ARMSTRONG mRrkEt mana Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 šunka toast, 1 kg čokolešnik, 200 g cornflakes, 375 g napolitanke, 200 g keksi, 150 g kompot breskev, 850 g sok multivitamin, 11 juice Pfanner, 2 I barcaffe, 100 g sladkor, 1 kg vinski kis, 1 I 759,00 SIT 179,00 SIT 199,00 SIT 119,00 SIT 89,90 SIT 169,00 SIT 129,00 SIT 299,00 SIT 195,00 SIT 145,00 SIT 157,50 SIT olje Zvezda, 11 vino Janževec, 11 vino belo, 1 i pivo Union (pločevinka 0,5 I) VVeisser Riese, 3,6 kg Persil green povver, 3,6 kg Cif, 0,5 I Domestos, 0,75 I toaletni papir, 10/1 papirnate brisače, 2/1 189,00 SIT 459,00 SIT 179,00 SIT 115,00 SIT 699,00 SIT 849,00 SIT 269,00 SIT 289,00 SIT 239,00 SIT 129,00 SIT AKCIJA VELJA DO PRODAJE ZALOG Del. čas: od 8. do 19.30, ob sobotah od 8. do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. KOLEKTIV MANE VAS VABI K RESNIČNO UGODNEMU NAKUPU! 4359,90; i CVETLIČARNA FREZIJA * na Bakovniku, tel. 813-559 S Sprejemamo <** ! naročila j^p*^ zal.november % Odprto od 7" do 19h, ob sobotah od 7" do 13" : Se priporočamo. ! ***************************c' ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila j? KRISTINA ROSEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ji darovali cvetje in sveče, jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Brezniku in patronažnim sestram za humano pomoč, pevcem in govorniku za izrečene besede slovesa. Žalujoči: sin Peter z družino in drugo sorodstvo oktober 1997 Zaman je bil tvoj boj, zaman mi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki bolezni se je v 66. letu življenja ustavilo srce našemu bratu in stricu FRANKU GRUDNU z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in bolnišnice Sežana za dolgotrajno zdravljenje. Zahvaljujemo se g. župniku iz Šmarce za opravljen pogrebni obred in pevcem Tunjiskega okteta za ganljivo zapete žalostinke. Vsi njegovi Kamnik, september 1997 ZAHVALA Umrla je moja draga teta MARIJA GREGORC-UČA 1913-1997 Zahvaljujem se vsem, ki ste se je spomnili in mi stali ob strani. Posebej se zahvaljujem osebju Doma starejših občanov Kamnik, upokojencem tovarne Titan, gospodu župniku za obred in vrtnariji Lap za cvetje. Nečakinja Maruša Kamnik, oktober 1997 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 63. letu življenja nas je prezgodaj zapustil nas dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANC POGAČ AR Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja. darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebno se zahvaljujemo župnikoma dr. Janezu Grilu in Francitu Petriču za opravljen pogrebni obred, sosedom Kebetove in Kersnikove ulice, dr. Ziherlovi za pomoč med njegovo boleznijo, društvu upokojencev Kamnik, njegovim bivšim sodelavcem KIK-a in pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke. Žalujoča njegova družina september 1997 STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon„ tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od T do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitevz okraenimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... MALI OGLASI: Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA V 79. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PODGORŠEK iz Sp. Stranj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot, ji podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: sin Vili z družino in drugo sorodstvo oktober 1997 ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA KEŠNAR s Krivčevega 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji podarili sveče. Hvala vsem za izrečeno sožalje, dr. Dolenčevi za skrbno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Žalujoči vsi njeni oktober 1997 Jaz Se živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat in stric ROMAN GORJUP Hvaležni smo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, za izrečena sožalja, za cvetje, sveče in darove za našo cerkev. Posebej hvala učncem razredov 6. č in 8. c ter učiteljem OŠ Marije Vere. Šmarskemu g. župniku se zahvaljujemo za opravljen obred. Vsi njegovi Šmarca, oktober 1997 ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živela, je v 84. letu za vedno odšla od nas naša draga ANA SITAR z Zapric 4 Toplo se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji podarili cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Posebna zahvala pa osebju Doma starejših občanov Kamnik za izjemno skrb in nego. Vsi njeni Kamnik, oktober 1997 Študentka FF instruira angleščino in francoščino. Tel.: 841-330, Anita. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 738-662. Zazidljivo parcelo v 850m\ prodam. Tel: zjutraj ali zvečer.. Markovem 343-697, Na Duplici prodamo opremljeno enosobno stanovanje. Tel: 814-456. Garažo triplex na Kranjski cesti, prodam. Tel: 812-926. Jabolka domača, neškropljena prodamo. Butalič, Tunjke 13, tel: 817-080. Vzgojiteljica nudim varstvo za Vašega malčka vsak dan v popoldanskem času in instruiram osnovnošolce. Pridem na dom. Tel: 832-843. Tiho. brez slovesa, odšla si v večni dom, v grobu spis. V našem domu je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 63. letu življenja nas je zapustila POLONA MOČNIK iz Bistričice 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sodelavkam in sodelavcem Svilanita in Pulitusa, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Bistričica, Hudo, Podgorje, Godič, oktober 1997 0, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka, kakor v zelenem, prostranem gozdu. ZAHVALA V 63. letu življenja je od nas odšel dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JAjNEZ kaker iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče in za maše. Iskrena hvala osebju ZD Kamnik, posebno še patronažni sestri Majdi za nego in vzpodbudo ob težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču. Iskrena hvala tudi sodelavcem tovarne Titan in Venir. Žalujoči vsi njegovi avgust 1997 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš mama, ti. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta NEZA BALANTIČ p.d. Cesarjeva mama iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem in maminim nekdanjim sodelavcem iz Titana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju ZD Kamnik, g. župniku za opravljeno zadnje slovo, stranjskim pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Ne sllSiS več zdaj ptic žgolenja. Ne čutiS več zdaj božajočih žarkov sonca. Ne vidiS več zdaj svojih dragih nas. Izpil si kelih, v Bogu naSel si svoj mir. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric JOŽE URANKAR Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala velja zdravnikom in sestri Marinki iz ZD Kamnik, sodelavcem iz Jata Duplica in Meso Kamnik, OO SKD Kamnik, pevcem iz Komende in praporščaku. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Šavsu za občutene besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Markovo, Kamnik, oktober 1997 Jespnsk« akcija / a v Napredkovlh trgovinah NAPREDEK ^^^^ \^ DOMŽALE ini še 20) iiz