Poštnina platana v gotovini Maribor, 5. oktobra 1934 leto IB. Posamezna številka Din ISO 0 Vel/a na mesec po pošti dostavljen Din S'— g za inozemstvo Din 10’— 0 Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 StCV. 40 Telelon 29-70 0 Poštni čekovni račun 10.502 0 Izhaja vsak petek 0 Oglasi po tarifi. Mariborčani! Črni 10. oktober 1920 proslavimo v sredo, 10. okt. 1934. ob 20. uri v marib. Narodnem gledališču s koroškim veisrom. ki ga priredi Narodna odbrana. Sodelujejo: Dramski studio, Ipavčeva pevska župa in člani Nar. gledališča. Več na lepakih! 10. X. 1920 10. oktobra 1920 smo izgubili našo Koroško. Tega dne se je- odločila usoda 100.000 koroških Slovencev, ki so bili odtrgam materi Jugoslaviji in postavljeni za mejnike. Krivični plebiscit, ki je dal priliko raznim renegatom m Nemcem na Koroškem, da so se pokazali kot strupeni sovražniki našega naroda, je odločil, da se Koroška priklopi Avstriji. 10. oktobra vsakega leta proslavljamo mi ta naš črni dan kot praznik žalosti in svetlih upanj v bližnjo bodočnost. Onstran meje tega dne triumfirajo nad krivično izvojevanim plebiscitom. Koroški plebiscit je bil za kompaktno koroško ozemlje velika krivica in do njega sploh ne bi smelo priti, ker tako mi, kot vsi oni, ki so vsaj površno poznali razmere na Koroškem, ne bi smeli dopustiti, da se za zibelko slovenstva vad-la. — Vsak plebiscit, ki hoče biti res Verna slika ljudske volje, bi moral pustiti glasujočim povsem svobodno voljo, če bi bil koroški plebiscit izveden po takem načelu samoodločitve, bi Koroška tudi z glasovanjem pripadla Jugoslaviji. Tako pa so Avstrijci in Nemci z raznimi triki, gospodarskim nasiljem in z drugo bečedno agitacijo dosegli skromno ve • cino in sicer: od 37.303 glasov je bilo oddanih za Avstrijo 22.025, za Jugoslavijo pa 15.278. Te suhe številke so nam odvzele slovensko Koroško. Onih 15.278 slovenskih glasov pa je nam v čast in Ponos, ker nas mora začuditi, da se je Pa Koroškem kljub nasilju, pritisku in Gorostasnih lažeh o mladi Jugoslaviji, še Paslo toliko neustrašnih slovenskih src, ki se niso prestrašila podati javno izpoved za Jugoslavijo. To število pa naj ko v opomin tako nam, kot našim sosedom preko meje. 10. oktobra 1934. poteče štirinajst let tega nesrečnega dne. Štirinajsto le-1° ječi Koroška pod tujim gospodarstvom, ^trinajst let je že brezpravna raja. Kako se godi našim ljudem na Koroškem, :? vemo, ker so žal poročila o novih za-oranjih in brezpravnosti zelo pogosta. ijStran s slovensko besedo iz koroških je parola Nemcev. Na Koroškem Piti enega slovenskega učitelja. Drevni uradniki so sami Nemci. Nad slo-, ePsko besedo so se spravili celo v cer-*vi’ zadušiti hočejo tudi našo prelepo na- °dno pesem. Naše ljudi uničujejo gozdarsko. „ Koroška je sicer ranjena, a strta ni. ^roškemu ljudstvu še ni ugasnila veja Y ePŠo bodočnost. Korošec še vedno ži-p' v svojih prelepih pesmih in navadah. n0 jemlji so sicer zabiti mejniki med Zav'’ a vsrc’k 'n dušah nam ne morejo s Piti mejnikov. Naša srca bodo ostala ^koroškimi brati večno združena. Iz r ^združljivo vezanih src pa klije nova Balkan balkanskim narodom - balkanski narodi Balkanu! HSi Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kralj Boris na sofijskem kolodvoru. Jugoslovanski nacionalisti shvaćamo z enim pogledom in z enim čuvstvom ves Slovanski Jug. Za nas je vprašanje srb-sko-bolgarskih in hrvatsko-srbskih odnosov samo sestavni del občega jugoslovanskega vprašanja. Pri reševanju tega vprašanja ni mesta lažem in podlostim. In zato, kadar mi tretiramo, bilo katero naše nacionalno vprašanje, je vedno to mišljeno dobrohotno, iskreno. Zavedamo se, da je iskrena in pravična politika najboljša, vemo pa tudi, da so tudi v Jugoslaviji minili časi, ko so politiki delali tako: mislili so tako, govorili drugače hi zopet drugače delali. Na Bolgarsko in na njene odnose do Srbije, odnosno Jugoslavije, gledamo z jugoslovanske perspektive. Naši pogledi na vprašanje Bolgarov in Bolgarske so povsem neodvisni od trenutnih političnih situacij, ker razumevamo to vprašanje z zgodovinskega stališča in s stališča skup ne usode vseh Jugoslovanov. NOVI BALKAN. Osnovni pomen balkanskih osvobodilnih vojn je bil, da se balkanski narodi s skupnimi silami osvobode izpod tiranstva azijatskega plemena. Vedeti moramo, da je ta tiranija pomenjala za vse balkanske narode zastoj v vseh ozirih. Balkanski narodi pa so hrepeneli po napredku, da tako stopijo v isto črto z drugimi narodi v Evropi kot enakopravni. In če so dosegli to, potem moramo tudi razumeti, da mora biti ta novi Balkan last onih, ki na njem prebivajo že stoletja in ki so to pravo posesti krvavo plačevali skozi trinajst stoletij. Na Balkanu ni pravih razlogov za spore med poedinimi narodi in državami. Je pa mnogo razlogov, ki govore za popolno solidarnost in edinstveno zajednico. Problem Balkana lahko in morajo rešiti samo Bafitanci. Oni se morajo med seboj sporazumeti in ustvariti edinstveno fronto balkanske solidarnosti in da tako za vselej onemogočijo, da bi katera nebalkanska država stopila na Balkan. Interesi balkanskih narodov so slični. Združeni v balkansko zajednico se lahko v to bodoč^stl Ubranijo od eksploataciie iz^balkanskih industrijsko-kapitalističnih sil. Balkanske države lahko na bazi politično-ekonom-ske solidarnosti postanejo subjekt evropske politike in ekonomije in prenehajo biti objekt ekspanzije zavojevalnega imperializma in kapitalizma. Politično-diplomatke akcije, ki so dovedle do štiričlanskega pakta balkanskih držav, so vedno imele smoter, osvoboditi Balkan izpod varuštva nebalkanskih držav in izročiti usobo Balkana Balkancem samim, da se tako uresniči geslo: Balkan balkanskim narodom! NOVA BOLGARIJA. Sosedje Bolgarijje so povezani med seboj s pakti o miru in prijateljstvu. Je tu pakt Male antante in Balkanski pakt. Za primer, da bi Bolgarija nadaljevala v tej situaciji svojo napačno Zunanjo politiko, ki datira še izza svetovne vojne, bi to pomenilo, da vodi Bolgarija antibal-kansko in antievropsko politiko. Medtem je Bolgarija preživljala leto za letom tež ko notranjo politično-ekonomsko krizo, ki je bila predvsem posledica napačne orientacije njene zunanje politike. Zato je bil prvi pogoj za izboljšanje teh prilik — preorientacija njene zunanje politike in aktivno sodelovanje na pacifikaciji in konsolidaciji jugo-vzhodnega dela Evrope. Morala je nastopiti Nova Bolgarska, ki je prišla do spoznanja in zavesti, da se fatalne zablode bolgarske zunanje politike maščujejo bridko nad Bolgarsko in da je absurdna misel, da bi se dalo z bom bami in s propagando izpremeniti meje, ki jih je začrtalo leto 1918. Ko je bila notranja politična situacija v Bolgariji najbolj zavozljana, je z majskim prevratom stopil na vlado režim, ki si je izbral za smoter preporoditi Bolgarsko na osnovi radikalnih političnih in socialno-ekonomskih reform in vposta-viti z Jugoslavijo normalne in prijateljske odnošaje. Radi tega je morala likvidirati glavna zapreka, — organizacija ma-kedonstvujočih, ki je igrala veliko vlogo v odnosih med Sofijo in Beogradom. Ta nova politika Nove Bolgarske je kraljevske dvojice v Sofiji, je najzgovornejši dokaz, da je nastopila nova doba v zgodovini Slovanskega Juga, ki se iz mraka krvave preteklosti vzpenja po novi poti k lepši in svetlejši bodočnosti, SLOVANSKI. JUG IN BALKAN. V zgodovinskih trčenjih med Vzhodom hi Zahodom — med Azijo in Evropo, je igral Slovanski Jug pomembno vlogo kot steber, ob katerega so se stoletja zaganjali zaman valovi azijatskih napadov. Smelo trdimo, da so bili Slovani oni na Balkanu, ki so zadrževali azijat-sko nevarnost. Ge bi ne bilo njih, bi šel razvoj vzhodne Evrope povsem drugo smer. Prav to pa daje pravo Slovanom do Balkana oziroma prevlade na Balkanu. Slovanski Jug je bil nekoč tako po geografskem položaju kot po zgodovinski tradiciji glavni nosilec odpora proti tiranstvu Stambula, Dunaja in Budimpešte. Zato je prav, da je tudi sedaj nosilec ideje svobode in solidarnosti vseh balkanskih narodov, da je sredina, okoli katere se bo formiral Novi Balkan. To naj bo zgodovinska misija južnih Slovanov. Da bomo uspevali, pa naj nam bdi pred očmi vedno resnica: V SLOGI JE MOČ! Edino to geslo bo vodilo Slovanski Jug do novih zmag. Moč Slovanskega Juga in Balkana se je najlepše manifestirala leta 1912., ko je prvič prišla do izraza. — Danes je dolžnost nas južnih Slovanov, da ustvarimo edinstveno politično-gospodarsko celoto, kar bo pa možno le, ko bodo iz naših sredin iztrebljeni vsi žalostni ostan ki antigonizma in rivalitete. Za nas, dvajset milijonov balkanskih Slovanov ni poti nazaj. Zavedati se moramo svoje moči, svoje misije in svoje odgovornosti usode Balkana. Slovanski Balkan tvori krvna zajednica, povezana z zajedniško zemljo in isto usodo. Mi smo eno: tako rasno-bioioško, etniško in sociološko. Vse, kar nas razdvaja, je sekundarno, samo posledica zgo dovine, ki smo jo prešli. — V novi zgodovini Novega Balkana pripada vodilna beseda Slovanom. Kraljevsko in narodno slavje v Sofiji je zgodovinskega pomena, ker pomenja začetek nove politike slovanskega Balkana za dobrobit vsega Balkana. Mi, Slovani Balkana z jugoslovanske zemlje, sedaj vemo, da se odslej mora voditi samo ena balkanska politika. A imperativne potrebe življenja in kategorični imperativ narekujejo vsem Balkancem geslo: BALKAN BALKANSKIM NARODOM, A BALKANSKI NARODI BALKANU! _____________________________ VELIKA TOMBOLA CMD. — 7. okt. ob 3. pop. začne na trgu Svobode prva velika tombola po dolgem času in prva tombola tega velepomembnega društva za našo severno mejo sploh. Prekrasni in bogati dobitki so razstavljeni v izložbi palače Hranilnice drav. banovine v Gosposki ulici. S to tombolo se uvršča tudi naša CMD v vrsto narodnih društev z modernimi propagandnimi sredstvi in z mogernim finančnim pridobivanjem, kar beležimo s posebnim zadoščenjem. rodila že v kratkem času značilne pozi- j Čisti dobiček je namenjen utrditvi n^e tivne uspehe. A oduševljen sprejem naše i meje. Zato pridno segajte po tablicah! Narodno delavstvo protestira proti osnutku zakona o minimalnih mezdah Prateitrce shod / Lepa udeležba / Sprejeta resolucija / Zahteve delavstva Podružnica Nar. strokovne zveze. v > 3. Za izboljšanje delavskega položaja Mariboru je sklicala v nedeljo, 30 sept. protestno zborovanje delavstva, ki se je vršilo v Narodnem domu. Kljub izredno lepi jesenski nedelji in kljub istočasnim prireditvam v parku, je zavedno narodno delavstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano Narodnega doma. Zborovanje je otvoril in vodil tov. Tone Bajt, predsednik mariborske podružnice NSZ. Uvodoma je navzočim po jasnil namen zborovanja, ki naj izzveni v en sam jasen protest 'proti uzakonjenju načrta o mimalnih mezdah, ki ga je izdela! tajnik ljubljanske Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Tak načrt se ne sme uzakoniti, ker ne pomenja nikakega izboljšanja delavskega položaja, vzel bi delavstvu še one pravice, ki jih ima. V načrtu naznačene minimalne mezde so tako nizke, da absolutno ne zadoščajo še za tako skromno življenje. Izgleda, kot da se je tajnik Del. zbornice pri izdelavi tega načrta bolj oziral na potrebe delodajalcev, kot na potrebo delavstva. — Višek nepopolnosti tega načrta pa je, ko predvideva posebne mezde za moške in posebne za ženske in postavlja s tem žensko delo v manjvrednost. Načelo borbe, ki jo vodi nacionalni proletariat je, da imej vsaka žena popolno pravo do dela in tudi do plačila, ki ga predstavlja izvršeno delo. Predložen načrt o raznolikosti mezd pa je takšen, da bi ustvaril nečedno konkurenco med žensko in moš kim iz katere bi vlekli največ dobička delodajalci, ki bi odslej reflektirali samo na ženske moči, kot cenejšo delovno moč. —Nacionalno delavstvo je proti takemu načrtu, pač pa je njegova dolžnost, da stavi svoje zahteve. V prvi vrsti je to odločna zahteva po pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Govornik je izrazil svoje veliko začudenje, da je tak pravilnik sestavil človek, ki pripada marksistični ideologiji, ki zagovarja enakopravnost ženske in moškega. Nadalje je govornik opozoril še na druge hibe načrta. Za izvajanja je žel toplo odobravanje navzočih. Za njim je izpregovoril podpredsednik marib. podružnice NSZ tov. Rudolf Tum-pej. V svojih izvajanjih je ostro obsodil one, ki so ta pravilnik izdelali, ne da bi se o tem posvetovali z vsemi zastopniki delavstva. Načrt je bil izdelan brez vsake podlage z ozirom na življenski minimum. — Govornik je navzočim pre-čital. koliko rabi štiričlanska družina mesečno za skromno življenje. (Stroškov nik priobčujemo na drugem mestu. Op. uredništva). Govoril je še tov. Drago Vojska. Pozval je delavstvo, naj energično odkloni načrt zakona o minimalnih mezdah in naj opozori na slabe posledice uzakonjenja tega načrta še delavstvo, ki ni prišlo na zborovanje. Molk rdečih delavskih, posebno pa še ženskih organizacij je treba tudi pravilno razumeti. — Nato je tov. Bajt prečital resolucijo, ki je bila z ve-, hkim odobravanjem sprejeta. Po kratki debati je bilo protestno zborovanje zaključeno. Resolucija sprejeta na shodu podružnice Narodno strokovne zveze v Mariboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 30. septembra 1934 v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru glede osnutka zakona o minimalnih mezdah: 1. Zahtevamo ukrepe na polju socialne preskrbe delavstva, ki mora omiliti sedanji težki položaj in omiliti brezposelnost. 2. Delo na socialno-političnem polju s? mora ruvajati po določenem načrtu, tako da ne bodo vsakokratni ukrepi. pomenili poskusov brez vidnejšega cilja v bodočnost. se mora izvesti v zakonu predvideno starostno in invalidno zavarovanje ter tako ustvariti poleg razširjenega starostnega zavarovanja za nameščence ustanovo, ki bo zmanjšala število brezposelnih s tem, da izloči vse one delavce, ki so si zaslužili pravico do pokoja. 4. Starostnemu zavarovanju mora sle diti zavarovanje za primer brezposelnosti. 5. Izvedba teh zahtev je zvezana z večjimi izdatki, ki sc marajo kriti s prispevki interesentov in države. Država naj dobi potrebna sredstva s posebnim obdavčenjem industrije, ki z mehanizacijo in racionalizacijo veča število brezposelnih in ki uživa izjemno carinsko zaščito na račun potrošnikov. Prispevki zavarovancev pa ne smejo pomeniti povišanja že itak visoke davčne obremenitve delavskih mezd in zato naj se sedanja davčna obremenitev spremeni v zakonite zavarovalne prispevke. 6. Vsi ti ukrepi pa so neučinkoviti, če država ne sprejme naše zahteve glede izdaje zakona o določitvi minimalne delavske mezde. 7. Odklanjamo osnutek pravilnika za uzakonjenje minimalnih mezd izdelanega po Delavski zbornici v Ljubljani, ker ne odgovarja eksistenčnemu minimumu in ker dela razliko v plačah med moškim in žensko. 3. Zahtevamo kot osnovo k osnutku, zakona o minimalnih mezdah sledeče pravilo, ki ga navajamo za delavstvo tekstilne stroke: Učna doba tkalcev in predilcev naj traja šest tednov. Za časa učne dobe naj bo zaslužek 100 Din tedensko, brez vsakega odtegljaja. Do enega leta bi znašal zaslužek 300 Din tedensko. Od enega do treh let naj dobi delavec 450 Din tedensko, ter od treh do petih let 500 Din tedensko. Učna doba navijalk, sukančark in slično naj traja 14 dni. Za to dobo naj znaša plača 50 Din tedensko brez odtegljajev. Od 14 dni do enega leta naj znaša tedenska plača 200 Din. Od enega leta do treh let 250 Din tedensko. Od treh do petih let 450 Din tedensko. Delovne moči v oplemenjavalnih oddelkih (barvarnah): Učna doba v tej stro ki odpade. Začetna plača bi bila v prvem letu 300 Din tedensko. Od prvega leta naprej bi se plača stopnjevala kakor pri tkalcih in predilcih. Vrhu tega morajo dobiti vse delovne moči, zaposlene v teh oddelkih, po i liter mleka dnevno in to radi zdravju škodljivih kemikalij, strupov in plinov. Pomožno delavstvo: Vsi ostali delavci, ki iu niso navedeni morajo imeti' minimalen zaslužek od 250 Din tedensko. Vsi delavci morajo biti zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Po 351etnem sluz bovanju naj uživa delavec polno pokojnino. Pri prestopu v drugo tovarno se nadaljuje avtomatično vplačevanje prispevkov od strani delojemalca in delodajalca. V pok. zavod plača delojemalec eno tretjino, delodajalec pa dve tretjini. K tem odškodninskim dajatvam za štor leno delo, navajamo sledečo tabelo živ-Ijenskih potrebščin, ki jih rabi štiričlanska družina v enem mesecu na podlagi cenika življenskih potrebščin po sedanjih cenah. Koliko potrebuje štiričlanska družina za življenske potrebščine? Med nekvalificirane pa spada po mezdah sodeč vso tekstilno delavstvo. Javnost sama si naj ustvari sliko, kako . naj živi družina s takimi dohodki. Res, naši delavci so »življenski umetniki«! Do tega zaključka je pač moral priti tudi tajnik Del. zbornice, ko jc ideloval ta načrt, ki je tudi prava »umetnina« v delavski zakonodaji. Ječmenova kava 2 kg Din 24 — Cikorija pol kg 8 — Makaroni l kg « 6.— Mast 5 kg « 75.— Riž 2 kg *: 10.— Olje 1 lit. « 12.— Kis 2 lit. « S.— Vžigalice ! zav. « 10.— Sol 2 kg « 7.— Milo 2 kg 30 — Soda 1 kg « 1.75 Mast za čevlje 2 škatlji« 10.— Sredstvo za čišč. fSidol) 1 šk. « 5.50 Zobna pasta 1 šk. « 6.50 Mleko 60 lit. « 120— Meso « 100.— Kurivo, premog « 60.— trda drva , favorizirano industrijo, je bil narav-it paradoks. Konsumcnt je mora! hladom a proizvodeno in kvalitativno konsumu. Industrije ki J v so Skupno Din 1805.25 * Marsikateremu se bo zdel minimalni mesečni dohodek visok. Vsak, ki bo natančneje pregledal tabelo izdatkov za skromno življenje, pa bo uvidel, da je to res minimalna svota. Pomisliti je še treba, da si pri vsem tem, delavec ne more je odpovedala. S propastjo doma-kapitala pa je nastal pri nas nečuven prevrat in pregrupacija denarstva. Inozemci ki so videli v Jugoslaviji veliko zlato investicijsko polje so vložili svoj denar v propadle industrije in sicer so bile to stare glavnice iz inozemskih središč C. S. R., Avstrije, Nemčije in Anglije, tem se je kajpak pridružil tudi francoski in belgijski kapital. Posledica tega je bila dozdevno domača nacionalna industrija, v resnici pa je bila ta industrija v tujih rokah. Marsikatera teh tvrdk je izobesila neznaten izvesek nacionalnega plaščka, da je s tem pokazala napram nacionalnim krogom prijazno kretnjo, ki jo nič ne stane. Oh priliki pregrupacije kapitala so se dogajali naravnost tragični-komičm prizori, eno največjih svinčenih podjetij je izročilo sveženj svojih delnic tujemu konzorciju, toda ko je moralo to podjetje na pritisk nacionalnih krogov del teh delnic staviti na razpolago domačinom —- se ni javil noben kupec. Ako premotrimo natančneje našo (domačo) industrijo opažamo točno porazdelitev inozemskega capitala, ki je v gotovi normi Zajel posamezne industrijske panoge, rudarska in topilniška industrija je prešla v Angleške in francoske roke, Železna industrija in industrija predelave jekla v Nemške a tekstilna v Češke. Kaj nam j0 torej ostalo?. Slabo dobičkanosna lesna in živilna industrija, ki dandanes splošno brezupno životarita. In prav ta industrija, ki je v naši banovini že od pan1 tiveka ustaljena bi predvsem zaslužila ob pravilno precenjenem nacionalno-ek0 nomskem preudarku državno, zaščito, ^ bi morda še danes ne bila prepozna. Cisti dobiček je treba investirati in n0 kakor se žal zdaj dogaja eksportirah-Naše banke posojujejo inozemskim konzorcijem in ti dobički, ki jih dosezajo z našim denarjem so na škodo našega privoščiti niti gledališča, kina, knjižnic. ; računa. Torej je zadnji čas, da zahteva-izletov itd. — Za danes povemo, da i mo naš denar za naše ljudi. Končajt0 j1 I vendar enkrat z inozemstvom in njego-! vitni specijalisti, ki se. specijalizirajo 'G jev ip nekvalificiranega 400—.500 Din. ’ v .grabljenju čistega dobitka. znaša sedanja povprečna mezda, za kvalificiranega delavca mesečno 700. dinar- Akrila Narodne odbrane kuDujmo domače blago Jugoslavija ni kolonija, temveč samostojna država! Politična svoboda ni popolna, ako poteg nje ne obstoja še gospodarska neodvisnost in ekonomska samostojnost, kajti te ja gospodarska odvisnost slabi narodne moči s tem, da tujini nudi zaslužek te pusti doma težko prisluženi denar oditi preko meje. v Preko tega važnega, dejstva gredo dan današnji politiki in nepremišljeno se podpira tuja proizvodnja na škodo domače. Kot dokaz tej trditvi, navajamo: da je od leta 1926. do konca prejšnjega leta bilo uvoženega blaga preko ene milijarde, 250 milijonov več, kakor ga je bilo v celi dobi izvoženega. Ta deficit je katastrofalen z nacionalno-ekonomskega stališča. In temu smo krivi sami. Naš kmečki narod zavrača svojo narodno nošo in jo zamenjuje s tujim in-Portiranim tovarniškim blagom, ki mnogo zaostaja v kvaliteti za domačim suknom. in platnom, pa je radi tega tudi relativno dražje. S tem kmet v prvi vrsti ubija domačo obrt, poleg tega pa naša zemlja izgublja svojo folkloristično lepoto, katero občuduje ves svet. Meščani, našim ljudem zagotovile zaslužek. Mesto tega se dogaja, da se ti dogovori krat-komalo gazijo, da se delavstvo odpušča brez upravičenih razlogov z navadnim izgovorom, da radi krize ni mogoče plasirati tovarniških proizvodov na tuja tržišča. Znano pa je, da se na teh tržiščih prodajajo isti proizvodi tvornic, ki delujejo v inozemstvu, a kapital je od istih podjetnikov, ki so ga tudi pri nas investirali. Delavstvu se plačuje tako niz ke mezde, da se v večini primerov lahko smatra kot brezpravna raja tujega ka pitala. Na odločilnih mestih v teh tovarnah so običajno tujci, ki nimajo nikakega smisla za proletariat. Ako slučajno taka tovarna zaposli kakega domačega strokovnjaka, ki se poleg svojega opravila udejstvuje tudi na prosvetno-nacional-nem polju, se ga premesti in končno odpusti iz službe, kajti narodna prosveta ni po volji tujemu gospodarju. S tem je samo v glavnem ilustriran položaj naših delavcev in nameščencev v službi tujega kapitala. Ne tajimo, da je za. sedaj še'ta kapital potreben našemu go- lazen nekaterih izjem, pozabljajo na svo- j spodarstvu. Če pa že naše sirovine in jo dolžnost; kajti posebno ženski svet žulji našega naroda prinašajo veliko ko- rist tujini, imamo, popolno pravico, da zahtevamo striktno izvrševanje dogovorov, človečansko postopanje in poštene mezde za naše delavstvo; imamo pravi- kupuje tujo robo, posebno ono iz Pariza, Dunaja, Londona in Berlina, smatrajoč, da je vse kar je tuje, boljše in finejše. Naši proizvodi se zanemarjajo, naši lastni dohodki postajajo vse manj- j mmmmmamammBmmaammmmtaasiarm ši, a tujini se polni mošnja. So primeri, ||tj|$yme fe®8elke ko so naši trgovci bili prisiljeni, da domačim proizvodom prilepijo tujo etiketo, da s tem omogočijo prodajo. Šele tako so domači proizvodi našli kupca tudi pri ženskem svetu. Navesti hočem tipičen primer, ki najbolje ilustrira našo lahkomiselnost in dokazuje, kako delamo proti samemu sebi. Pred več leti je prišel ali bolje rečeno, se je priselil k nam siromašen popravljalec dežnikov. Ker je bila v kraju to co, da zahtevamo zaposlitev izključno Jugoslovanov, ker mi ta kapital vzdržujemo in pomnožujemo. Jugoslavija ni kolonija, temveč samostojna država, v kateri živi narod velike nacionalne zavesti in ponosa. Vse te in druge žalostne ugotovitve so prisilile Narodno odbrano, da je pričela z delom za našo gospodarsko samostojnost. Radi tega je pričela z akcijo, da bi tako zbrala vse narodne moči v naši državi v obrambo in samopomoč v tej dobi gospodarske krize s tem, da se s porabo domačih sirovki poveča domača proizvodnja. Brezdvomno bi se z uspehom take akcije znatno izboljšal položaj delavstva in pridobitnikov vobče in znatno bi se zmanjšalo število brezposelnih ter, kar je najvažnejše, z našo dr žavo' ne bi po mačehovsko postopale mnoge države, s katerimi sklepamo trgovske dogovore z nepovoljnim! koncesijami, samo da tako omogočimo plasiranje naših agrarnih proizvodov na tujih tržiščih. Če samemu sebi želimo dobro, je treba, da podpremo to akcijo, da složno nastopimo za obrambo naših življenjskih interesov, da branimo svoje, da povsod in vselej propagiramo idejo: »Svoji k svojim!« za dobrobit celokupnega naroda in Jugoslavije. (Po »Nar. odbrani«.) Hamlet edina obrt te vrste, zato je imel polne ' aureolo našo Talijo: kaj .• takega smo žc dol-roke dela in je mnogo zaslužil. Iz male-! go čakali! To jc- umetnost! ga obrata se je polagoma razvila velika j Slutimo, da ni bil šalilo sklep naše uprave trgovina dežnikov in on je postal velepo- j otvoriti s »Hamletom« gledališko sezono, sestnik z imovino nekaj milijonov di- j temveč, da. je »Hamleta« predlagal naš iz narjev. Zadnja tri leta pa so poizkušali' naši ljudje iz Dravske banovine otvoriti slični obrat, a so morali dvakrat opustiti namero z veliko izgubo, ker proizvodov nihče ni kupoval. Ta primer je; značilen, pa zato ni čudno, da čutimo krizo, ko ji sami krčimo pot. Na ta način dajemo kruh tujini, ki nam ob prvi priliki stopi z nogo za vrat. Dajemo ji'ga, ko si ga sami pritrgavarno od ust svoji deci, svojemu bratu in svojemu narodu. Tako je pri nas. Vse druge države na zapadu vodijo največjb propagando za Potrošnjo domačega, blaga. Industrijske države podpirajo kmetijstvo, da bi s tem zmanjšale uvoz agrarnih proizvodov in se na vso noč trudijo, da bi povečale industrijske. Tako je naš izvoz otežkočen in je v upadanju, dočim je uvoz ostal isti, morda celo večji, kakor to kažejo statistike. Mi vsega tega ne vidimo, ker še 'vedno uvažamo razne mlečne proizvode, celo jabolka in slive iz Amerike, a vsega tega imamo v naši državi v izobilju in najboljše vrste. Temu nezdravemu stanju mora biti ko «ec in mi iščemo način, da se tega rešimo, iščemo ieka, da saniramo naše gospodarske prilike. To naše početje se ne sme smatrati kot bojkot ali neprijateljsko razpoloženje proti drugim državam, kajti vsak je sebi najbližji in nihče nima Pravice, da nam očita, da se rako emancipiramo tujih produktov in da delujemo 2a popolno gospodarsko samostojnost. A sedaj nekaj o naših takozvanih tovarnah. Tuji kapital' investiran v razne naše tovarne, ni zašel v našo državo samo iz Uubezni do našega naroda, temveč z namenom, da postane vložena glavnica za tujce čim rentabilnejša, izkoriščajoč cene 110 sirovino in še cenejšo našo delovno OB PRILIKI 10-LETNEGA DELOVANJA VLADIMIRJA SKRBINŠKA NA NAŠIH DESKAH Vsaka, še tako iskrena kritika, je individualna in se nikoli popolnoma , .ne. zlaga s kritiko kakega drugega človeka. Toda pri letošnji uprizoritvi Shakcspeatjevega, '•Hamleta« so kritike skoraj soglasno ovenčale z vrstni režiser in odlični igravec Vladimir Skrbinšek sam. Z vlogo danskega kraljeviča, ki je skrita želja in bahat ponos vsakega igralca, je hotel tako neoficielno proslaviti svoje desetletno gledališko, delovanje. ■— Vladimir Skrbinšek je pač eden najbolj priljubljenih naših igravcev, znan in priznan umetnik ne samo doma, temveč, tudi na odru naše metropole Ljubljane. Režijo je vodil režiser Jože Kovič. Njegova režija je bila predvsem zunanja. Z mogočno, okusilo inscenacijo in lučnimi efekti je ustvaril dostojen okvir tragediji. Vendar se nam je zdelo, da v naštudiranih prizorih ni bilo vselej enotne linije in da-so gotovi igravci samovoljno izstopali iz nje. — Hamlet, vloga, ki jo vsakdo drugače pojmuje in naštudira, zahteva že sama na sebi, da ji posvetimo nekoliko pažnje, saj je ena najtežjih in najslavnejših vlog vobče. Retardi- ^Oč. Koncesije, ki so bile dane v dogo- j rana. plaha melanholija, prekinjana z razmi-Voru. z našo -državo, so med drugim tudi! sijanjem, polna duhovitosti . ..in filo*zofije (n. pr. najznamenitejši monolog: »Biti, ne biti, to je zdaj vprašanje...«), ki niha med obotavljanjem in izvršitvijo dejanja, naročenega od. lastne vesti in očetovega duha, zahteva celega igravca, ki ima mogočno skalo občutkov in zna ubrati take strune. Zato ni čudno, da so to vlogo že igrale ženske. Naš jubilant si je svojevoljno izklesal lik Hamleta ter ga povsem prilagodil svojemu okusu in umetniškemu pojmovanju. Dvignil je prizore, ki bi jih šieer kak Moissi ali Bassermann zanemaril, in zopet nasprotno. To’ pa je tudi glavno. Skrbinšek je Hamleta ustvaril in ne kopiral. — V Maksu F u r i i a-nu, kot kralju Klavdiju je Skrbinšek našel močnega protiigravca, polnega lokavosti in rafiniranosti. — Dovršen lik je ustvarila Kraljeva z Otelijo. Njena stvaritev je pri publiki zapustila globok dajem. Komornika Polonija je odigral z velikim razumevanjem Pavle Kovič. Kraljevičevo mater je kreirala Ema Starčeva. Težki momenti njene vloge so včasih ostali neizrabljeni. Franjo Blaž je kot Laert opozoril nase in lahko upamo, da. nas še preseneti. Med ostalimi sta v več manjših vlogah nastopila tudi K o-sič in Košuta, nova člana našega gledališča. Mislimo, da smo si z njima pridobili dobre moči. Od strani publike smo pričakovali večjega odziva. Gledalci so z napetim zanimanjem sledili igri jn 0i, vsakem odmoru nagradili igravce z obilnim aplavzom. Posebno priznanje je žel naš slavljenec, ki je prejel obilo cvetja. — Hamlet je dostojna in častna otvoritev naše gledališke sezone. — Omega. Naročnikom! Današnji številki so priložene položnice. Naročnike prosimo, da poravnajo naročnino vsaj do 15. oktobra. Posebno pa prosimo za poravnavo naročnine one naročnike, ki so v zaostanku. Ako v doglednem času ne bodo poravnali naročnine jim bomo primorani ustaviti nadalnje dostavljanje lista. Storite torej čimprej svojo dolžnost! »Borbo« pa priporočajte vsem svojim znancem in prijateljem, da jo tudi oni naro-ćel — UPRAVA. Akademski in nacionalni Javnosti Na ustanovni skupščini Jugoslovenskega nacionalističnega akademskega kluba »Edinstvo« v Ljubljani, ki se je vršila dne 19. novembra 1933., so bile podane smernice našega dela in glavne točke našega programa, ki jih stavljamo akademski in nacionalni javnosti v razmišljanje. Kot akademska matica jugoslovanskih nacionalistov na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani želimo zbrati v naši sredi vse zavedne in iskrene jugoslovenske akademike, da bi mogli razvijati medsebojno spoznavanje in sodelovanje vseli- jugoslo-venskih akademikov, kako bi s svojim skupnim in edinstvenim delom dvignili splošni akademski ugled, v svrho čim lažje dosege svojih skupnih ciljev v nacionalnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Delovati hočemo za narodno povzdigo, za moralni, prosvetni, zdravstveni, gospodarski, socialni in splošni kulturni preporod jugoslovenske ga naroda v smislu intencij velike jugoslovenske misli. Jugoslovanski nacionalni akademski ; klub »Edinstvo« v Ljubljani je kulturno [ in nacionalno akademsko društvo na j Aleksandrovi univerzi v Ljubljani, ki ima kot predstavnik jugoslovenske nacionalistične akademske omladine namen gojiti jugoslovcnsko misel v duhu narodnega in državnega edinstva ter teži za ustvaritvi jo integralne Velike Jugoslavije od Jadranskega do Črnega morja, ki bo v svo-•ih mejah obsegala vse Jugoslovane na vsem njihovem narodnostnem področju. Kot neodvisna akademska organizacija jugoslovenskih nacionalistov stojimo nad vsemi strankami in drugimi razdrapanimi razmerami neomajno na braniku jugoslovenske nacije in hočemo zbrati kader borbenih Jugoslovenov za ustvaritev idealov jugoslovenskega -naroda, ki se ne bodo strašili žrtev za dosego teh vzvi šenih idealov. Pričakujemo od akademskih in upravnih oblasti, da se nam dopusti svobodno delovanje na akademskih tleh, v kolikor nc bo ta svoboda zlorabljena na škodo narodnega in državnega edinstva. Zahtevamo, da se zabrani vkako delovanje reakcionarnih in razdiralnih grup ter akademskih društev, ki ne priznavajo narodnega in državnega edinstva. Zahtevamo neokrnjenost Aleksandrove univerze v Ljubljani in njeno izpopolnitev, kar je neobhodno potrebno za uspešni razvoj slovenskega dela jugoslovenskega naroda kakor tudi za napredek vse Jugoslavije. Ker smatramo narodno in državno edinstvo Jugoslovenov za edino državotvorno silo in temelj našega delovanja, bomo vedno nastopili proti vsem separa tističnim in defetističnim strujam, bodisi srbskim, hrvatskim ali slovenskim. izrekamo se za popolno versko strpnost iz razlogov, ker je v naši državi razširjenih več ver in ker smatramo vero za najintimnejše čuvstvovanje vsakega posameznika. Smo proti vsakemu klerikalizmu in s*s bomo borili proti vsem, ki bodo na verski podlagi skušali širiti neslogo v narodu. Odklanjamo komunistične in druge internacionalne ideje, ki so škodljive našemu narodnemu življenju. Hočemo Jugoslavijo, edinstveno, v kateri se bodo vsi stanovi harmonično razvijali v korist skupnosti. Istočasno odločno odklanjamo velekapital, ki je v rokah anacionalnih in internacionalnih velekapitalistov ter mu napovedujemo brezobzirno borbo. To je naš program, naša smer in naš cilj. Pozivamo vse tovariše, ki so z nami istih misli, da pristopijo v našo sredo, da bomo mogli v složnem delu doseči svoj vzvišen smoter — Veliko Jugoslavijo ter tako ponesti čist prapor jugoslovenskega nacionalizma do končne zmage. Jugoslovenski nacionalistični akademski klub »Edinstvo«, Ljubljana, Aleksandrova univerza. Fr. Ž.: Sz popotnega dnevnika Kosovo Sam je in nikogar nima, ki bi bil ob njegovi strani1. Tedaj vstane Vuk Brankovič, ob mizo se nasloni z desno roko, srepo motri Miloša in trese se mu junaška beseda: »Čudne stvari čujemo, Miloše! Da si prijatelj dušinanu, pravijo. Vstani in odgovor daj!« Miloše se vrlo mutio u svome srcu živu i Vuka je uhitio za junačko tanko grlo i njega je metnuo na junačku crnu zemlju ter ga ide Milošu desnom nogom udarati i dva mu je zdrava zuba izbio iz nase glave. Nato je urno skočil na belca svojega, helebardo čez rame, uzde v roke in v diru zajahal skozi srbsko vojsko pred turški tabor. Verjeli so mu vezirji in pred sultana je smel stopiti kot junak s helebardo v roki... Zavriskala je tedaj Evropa in se globoko oddahnila. Trogir in Florenca sta k zmagi čestitala bosanskemu kralju Tvrtku, ki je Lazarju poslal pomoč, in Francozi so v Notre-Damski cerkvi molil: v zahvalo k bogu. Kajti Murat je bil ubit. Turška vojska se je zmedeno umikala. . Srbska zmaga je bila gotova. In končno se je celo Bajazit vrnil v Odrin. Pa vendar ni bilo tako. Bajazit se je sicer odpravil v Odrin, da si zagotovi Sultanske oblast, toda preden je odšel, je zbesnel nad kristjani in zakrvavelo je Kosovo. Bil je boj: prsa ob prsa, hele- barda ob helebardo, nož na nož. Car Lazar je bil ujet in posekan ob Murato-vem truplu, njegovi poveljniki so padli v boju in srbske vojske ni bilo več. Azija je stopila za korak dalje v Evropo. Vzšla je zora drugega dne. Črni vrani so privedli žene na Kosovo. In vsa ta trupla, mrtva in grozno okrvavljena, sc bila kot en dih,.en sam globoki vzdih in pojasnilo: Sestro draga, Kosovska djevojko Vidiš, duše, ona kopija bojna ponajviša a i ponajgušča onde j’ pala krvca od junaka. Ta dobrome konju do stremen do stremena i do uzendžije A junaku do svilena pasa Onde svi smo poginuli. Več ti idi dvore bijelome Ne krvavi skuta i rukava. Žene, matere so iskale svoje sinove, može, očete. Tam ob rebri je starka našla svojih devet sinov in desetega starega Jug Bogdana, ko so ležali samo ob rami, še v smrti neločljiva fronta. A majka tvrda srca bila i od srca suze ne pustila. In odslej je vsaka srbska mati zaklinjala dojenčka na svojih prsih. »Ti, dečko moj, maščuješ Kosovo.« Prišel je čas, ko se je oprala sramota in prišel je čas za tem. Danes pa se po Kosovu pasejo osli in mule. Kvečjemu še zgodovinarji. * Predramila sva se iz najinega sanjarjenja. V preddvoru je še vedno klečal stari ključar in majal s sivo glavo: »... la Alah Halah...« Ko sva zapustila vsakemu Turku sveti kraj, je vstal, zaklenil vrata in si obul opanke. Zapletli smo se v pogovor. Starec je slabo govoril srbski in večinoma je govoril^v turščini. Zgodba, ki nama jo je pripovedoval, je bila slavospev nekdanji Turčiji. Ko je govoril, so mu žarele oči in se zopet solzile. Moj Bog, biti ključar slavnih turških grobov, biti priča prešernemu veselju srbskih zmagovalcev nad njegovim, prej tako mogočnim narodom... Opoldne sva bila na sosednjem griču, na katerem je nekoč stal tabor srbske vojske. Vrh je ograjen s plotom in živo mejo. Skozi mogočno »kapljo« lahko mimo vojaške straže stopiš v ta mrtvaški vrt. Velik spomenik je sredi gaja. Naš kralj ga je postavil Lazarju in kosovskim junakom. Poleg spomenika pa je velika shramba vencev, ki so jih položile najrazličnejše ekskurzije in narodi. S čudnimi občutki sva se še tala po negovanih gredah pod temnimi bori. Kmalu sva bila zopet na cesti. Prašna. Izmučena. Velik roj muh naju je spremljal, nama silil v obraz. Cesta je krenila vstran in navzdol. Globoko v dolini sva ugledala mogočno, utrjeno zgradbo: Muratovo veliko tulbe (mavzolej). Kar preko polj, požganih od sonca, sva krenila k njej. Grobnica je zgrajena v obliki šestero-kotmika in pokrita s svinčeno kupolo, vrh katere se blešči polumesec. Obdana je z razpadlim konakom, Gazimestanom, kjer so lahko nekdaj turški romarji prenočili. Na dvorišču pred mavzolejem je ležala v senci gnupa Turkov. Midva sva že bila vajena takih prizorov v deželi spanca in dolgega časa. Po travi ležijo možje, v senci in pekočem soncu, po cestah v blatu in prahu. Nič ne vznemiri te njihove omrtveničenosti. V njegovih flegmatičnih kretnjah je skrajna vdanost v Usodo in Alaha. Vsi nositelji kulture in napredka zaidejo v konflikt z islamom in široko maso. Kajti v deželah jutra in mira je razvoj, ki ne miruje v nobenem živečem organizmu počasnejši in zuna-njejši, kot v deželi blaznega tempa, v deželi večera. Notranjost mavzoleja je ista kot malo tulbe. Samo, da je tudi v resnici grobnica, v kateri so Turki pokopali drob mogočnega sultana. Njegovo truplo pa so prenesli v Bnuso v Mali Aziji. Tudi oprema je tu bogatejša. Niti zlata ne manjka in srebra. Komaj sva se nekoliko ogledala, že naju je ključar priganjal k odhodu. Zatrjevala sva mu, da tega nisva vajena, da se z nami postopa drugače, da sva svobodna človeka... On pa je trdil svoje: družino ima, ki naju nič ne briga. Zato naj pobereva šila in kopita: nima časa, da pazi na svoje žene itd. rčsaiu so se mu pridružili še ostali ir kričali vsi vprek: »Berra! R-r-r-emki!« (Izgini!) Arabski jezik, pomešan s turščino, se itak zdi kot struja samih kletev. V ustih teh ljudi pa še prav posebno. Celo iz Gazimestana so vzklikale bule izza razbitih šip: »la h’asra.« Dokler nama ni bilo dovolj iti se je moj tovariš prav po kranjsko priduši]. V trenotku je nastala tišina. Nato je zajecljal najstarejši: »Elafon, elafon (milost!) —ee—e—e pa ti si Janez, monsieur?« Hej, kranjski, slovenski Janez! Kje.te ne poznajo in respektirajo? Celo sivo-bradi Turek na našem Jugu se te je prestrašil kot kraljeviča Marka. Še nosita Ribničan in Kočevar svojo junaško slavo v svet. Še Janez! Zima in naši brezposeini Zopet se bližamo zimi. Z zimo pa stopa v ospredje tudi pereče vprašanje: kaj bo z našimi rojaki, z našimi najbednejšimi, ki v gručah stoje pred našimi borzami in tovarnami, želeč najti zaposlenja in preskrbe za zimo. Podvojene so vrste brezposelnih na cestah, vodečih v mesta. Mučnih, izmozganih obrazov ter žuljavih rok se molče premikajo iz kraja v kraj upajoč, da se bo našel dan in kraj, kjer se jim bo nudila m®žnost dela in zaslužka. Srečnik, ki ga ajde! Toda po naših velikih industrijskih in drugih gospodarskih obratih najdemo še vedno, zelo veliko število tujerodnih, iz inozemstva se dotekajočih ljudi, ki imajo na naši zemlji dovolj kruha, dočim tisoči sinov lastne zemlje zastonj trkajo na vrata za najskromnejše plačano in najtežje delo. Nikdo ne želi tujcem-delavcem slabega, toda tudi za nas mora veljati oni zdravi rek, »da je Bog ustvaril brado naj prej sebi«. Dokler naše rodbine pozimi prezebajo, dokler domači otroci hirajo in umirajo v gladu in bolezni smo upravičeni in moralno primorani, da si tujca, ki je zaposlen med nami večkrat ogledamo. Zakoni in uredbe, ki regulirajo in omejujejo dotok inozemoev v svrho zapo-sljevanja, naj se začno že enkrat izvajati dosledno. Poznamo prizadevanja podjetij, da si svoje delavce in nameščence o-hranijo. Posebno aktivna so ta prizadevanja tani, kjer prevladuje tuji kapital. In takih obratov je veliko. Poznamo tudi obrate domačih ali na tuje orientiranih ljudi, ki dajejo streho in zaslužek rajši tujcu, kakor domačemu človeku. Dolžnost kompetentnih oblasti je, da izvedejo revizijo v vseh obratih, da zlasti kontrolirajo tisto, tolikokrat povdar-jeno nepogrešljjivost »nenadomestljivih« strokovnjakov in »kvalificiranih« delavcev, kakršnih pa pri nas ni dobiti. Taka revizija bo brezdvomno dognala, da se da ogromna večina tujcev nadomestiti z domačini, kader domačih nezaposlenih kvalificiranih moči se bo potem gotovo znatno zmanjšal. Vsekakor pa smo tako revizijo dolžni že svoji vesti, da si ne bomo mogli očitati nezadostne skrbi za svoje, v bedi živeče sodržavljane. V časih dobre konjukturc je mogoča toleranca, v časih skrajne sile, kakor jo doživljamo sedaj, pa je dolžnost vseh, ki imajo v rokah socialno skrb, da skrbijo predvsem za ohranitev svojega lastnega delavstva. Ne samo posest in kapital, tudi delovna moč je bistven faktor narodnega blagostanja. Vse pozdravlja socialno in gospodarsko pomoč, ki jo je dala država svojemu temeljnemu sloju — našemu kmetu. Enako pa morata država in javnost upreti vse sile tudi v to, da priskočita na pomoč našemu delavcu. Upravičena je zahteva, da se v tem pravcu izvajajo pred vsem že veljavni zakonski predpisi in to v onem duhu, ki jim je kumoval ob njihovem postanku, in z rigoroznostjo, ki jo narekujejo današnje izredne razmere. Res brezposelnost s tem ne bo odpravljena, gotovo pa bo’ precej omiljena. Seveda je akcija za nadomestitev tujcev z domačini samo majhen del potrebne sistematične borbe proti nezaposlenosti. Sem spadajo, tudi problemi jamb del, ki jih ne smemo popolnoma ustaviti, potem zasilna dela, ki bi se morala nalašč v ta namen smotreno pripraviti in organizirati, in specialna skrb za nezaposlene nameščence. Polno je nalog, ki nam jih z vso strogostjo zastavlja prihajajoča zima, čeprav so aktualna že ves čas. Dolžni smo to na rodu, katerega člani smo, dolžni pa tudi sami sebi! pod geslom: »V bratski slogi za pomoč zatiranim bratom in sestram!« Društvo »Branibor«, Gasilska zajedni ca dravske banovine. Jadranska Straža, Jugoslovanska ženska zveza, Jugoslovansko profesorsko društvo. Klub koroških Slovencev, Narodna Odbrana, Pevska zveza. Savez Sokola kralj. Jugoslavije - Narodno obrambni odsek, Društvo »Soča«, Slovenski kat. akad. starešinstvo. Starešinska organizacija »Jadrana«, Društvo »Tabor«, Jugoslovansko učiteljska udruženje, Združenje borcev »Boj«, Zveze kulturnih društev, Propagandni odsek zveze jugoslovanskih emigrantskih udruženi. Družba sv. Cirila in Metoda, Hubadova pevska župa, Klub Primork, Zveza kmečkih fantov in deklet, Ddruženje četnikov — vse v Ljubljani, Jugoslovanski javnosti! Na tisoče naših bratov in sester ječi še pod tujim jarmom. Težak, da obupen je boj, ki ga bijejo za ohranitev svojih narodnih in človečanskih pravic. Nevarnost je velika, da klonijo pred silno premočjo. Težki vzdihi in obupni klici izgnancev in jetnikov, solze nesrečnih mater in žena, ki čuvajo ob osamelem ognjišču, proseči in roteči pogledi osirotelih dečkov in deklic, prelita kri mučeniških mladeničev, tožbe in obtožbe skrbnih go spodarjev, ki vidijo, kako propada neizprosno z osebno posestjo naša narodna posest in kako izginja naša kultura in naš jezik, morajo zganiti srce slehernika izmed nas in morajo najti odmev v zadnji vasi in koči. Dolžnost nas vseh je, da razmišljamo o usodi našega teptanega naroda in da mu tudi dejansko pomagamo. To nam veleva naš narodni čut, to nam veleva bratska ljubezen. Zato so tudi naše osrednje kulturne in narodne organizacije na poziv društva »Branibor« sklenile, da naj se letošnji 10. in 11. november posvetita izključno narodno obrambnim dolžnostim. S prireditvami, ki naj se vršijo ta dva dneva po vsej naši banovini in pri katerih naj sodelujejo naša društva brez izjeme, dokažimo, da sočustvujemo z našimi zatiranimi brati in sestrami in da jim stoji- mo složno vsi ob strani v težkem boju za narodni obstanek. Osrednji prireditveni odbor, ki se je stvoril iz zastopnikov osrednjih društev in ki ima svoj sedež v prostorih društva »Branibor« v Ljubljani, Šelenbur-gova ul. 7 II., bo vsem društvom razposlal natančnejši program in navodila. Vendar jih že sedaj poziva, naj se z vnemo pripravljajo, da bodo prireditve, katerih čisti donosi so namenjeni našim narodno-obrambnim svrham, dosegle za željeni uspeh tako v moralnem kakor tudi gmotnem oziru. Za vsa morebitna pojasnila, naj se društva obrnejo na gornji naslov, kamor naj tudi predložijo svoje event. nasvete in predloge, ki bi bili koristni za celokupno akcijo. Z vnemo in požrtvovalnostjo na delo k- »Triglavanski list«. Izšla je 3. številka tretjega letnika z naslednjo vsebino: Nadaljevanje korespondence med Levcem in Štrekljem; Ivan Cankar — zakonski kandidat, izpod peresa dr. Fr. Zbašnika; nadalje Poročila, Krokarsko pismo in na platnicah Beležke. — »Triglavanske liste« izdaja Akad. starešinsko društvo »Triglav« v Mariboru. Urednik je dr. Pavel Strmšek, ravnatelj gimnazije v Murski Soboti. k- »Drama«, revija za gledališke amaterje je zaključila z junijsko številko svoj prvi letnik. Ta zadnja številka vsebuje pretežno nadaljevanje člankov iz prejšnje številke. Revijo urejujejo Janez Lenček, Jože Krajnc in Milan Skrbinšek, naroča pa se na naslov: Ljubljana, Tržaška cesta 10. k- 100-letnlca himne. Bratski češkoslovaški narod praznuje te dni 100-letnic® svoje narod ne himne »Kde domov muj«. Tekst za himno je napisal pisatelj Jos. Kajetan Tyla, uglasbi! pa je himno Fr. Skroupa. Pesem spočetka ni bila himna, je pa tako ponarodela, da so jo po prevratu izbrali za češkoslovaško himno Pohištvo, vložke, ta-petništvo in dekoracije najceneje nudi. | -NOVAK I Maribor, Vetrinjska 7 Koroška 8 Telefon 29-05 Najnovejši vzorci tkanin blaga za pohištvo, zavese in madrace Izdajatelj in predstavnik: TONE BAJT, predsednik podr. Nar. strokovne zveze. — Urednik: DRAGO BAJT. — Predstavnik Mariborske tiskarne d. d.: ravnatelj STANKO DETELA, - »i v Mariboru.