Leto I. (VIII.), štev. 61 Maribor, sobota, 16. julija 1927 »JUTRA" izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Telefon: Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cest« št. 13 Račun pri poštnem ček.zav. v Ljubljani št. 11.409 I , ... .. ... I Oglasi po tarifa Vel]« mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din j Uredn. 440 Uprava 455 | og|,39 3prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica tžf.4 B8B—HBBB Boljševiška revolucija na Dunaju krvavo potlačena Graški in soinosraški pešpolki odločili bitko — Mad 800 mrtvih fn 2000 ranSensh — Dunajska posadka stopila na stran upornikov — Odstavljena delavska vlada — Generalna stavka po vsej Avstriji — Zadnji utrinki revolucije Nitj danes še ni mogoče dobiti natančnih poročil o včerajšnjem krvavem petku na Dunaju, ki ima vse znake revolucije. Vse telefonske zveze z Dunajem in tudi Gradcem so namreč prekinjene in ustavljen je tudi železniški promet v Avstriji. V naši sosednji državi je očividno proglašena generalna stavka, ki se izvaja z veliko strogostjo. Ni dvoma, da so dogodki na Dunaju značilen socijalen pojav- Ako ničesar drugega, pričajo vsaj, da instinkti, ki jih je vzbudilo štiriletno svetovno klanje, še niso zamrli in da jih. more vzplamteti in privesti do izbruha en sam udarec — čustvo pogažene pravice. Položaj v Avstriji je tudi še danes nedvomno silno težaven in posledice krvavih dogodkov na Dunaju so še ne-dogledne. Situacija je teni resnejša, ker je policija preslaba, da bi mogla sa ma zadušiti vstajo, na vojsko pa se vlada ne more preveč zanašati, ker so vojaki močno 'prepojeni s socijalističnim duhom. Ministrski svet na Dunaju jo v perma-menci, socijalni demokrati vale vso krivdo za dogodke na vlado in brutalnost policije, njihovi reditelji odklanjajo vsako odgovornost. TuJ> iz Prage, Bratislave in Trsta ni mogočo danes dobili r.obenih vesti o pomžaju v Avstriji. Prvi spopadi. Barikade. Revolucionarni nemiri so se pripeli najprej pred magistratom, kjer je v trenutku prišlo do krvavega spopada a policijo tn Je obležalo 6 mrtvih in mnogo ranjenih. Delavci s« med tem pričeli graditj pred ni'git^ratom in pnlamen tom b^.-lkr-da I/. avtomobila*, nop)) vozov Izvoščku' u drugega unt rl -Jala. Policija je ponovno naskočila barikade, a zaman. Bila je vedno krvavo odbita. Justična palača v ogniu. Velike delavsko množice so vdrle med tem v sodno palačo na Sclinicrling platzu, pometalo vse akte na cesto, napodile sodnike in ostalo osolijo in zanetile potem v poslopju ogenj- Nekateri uradniki so zbežali v višja nadstropja, drugi zopet so sc poskrili v kleti. Prvo nadstropje je^ bilo kmalu popolnoma y plamenu. Razjarjeno delavstvo je s samokresi nagnalo gasilce, ki so prišli gasit. Naval na »Roichsposto« in »Wiener Allgcmelnp Zejtung«. Več oddelkov demonstrantov jo krenilo iproti redakciji nacionalističnega lista »Wicner Allgemcine Zotung« in redakciji organa krščanskih socijalcev, '^ftu.vh&nci&ic. k.iaj- au&vall voj--.. iu\^iu tar in pretepli urednike. Situacija je postajala vedno kritičnejša. Ob 2.30 pop. je prihitela preko Landesgasse vojska s strojnimi puškami v polni bojni opremi in pričela streljati na delavce, ki so odgovarjali s samokresi. Na ulici je obležalo polno mrtvih in ranjenih. Vojski na pomoč je priskočil tudi soci-jalistični Schutzbund, ker so v zadnjem trenutku zavladali med demonstranti komunisti. Ob 2.45 pop- se je razvil pred justič-no palačo silen požar. Vojaki in delavski Schutzbund so poskušali ponovno prodreti v poslopje in napraviti pot gasilcem, toda demonstranti so jih vedno prisilili k umiku. Streli so padali kar vprek in v splošni zmešnjavi sploh ni bilo mogoče ugotoviti, odkod so prišli. Situacija je bila tem resnejša, ker je bila policija preslaba, da bi mogla zadušiti upor. Bitka pred policijo. V Lichtenfeldgasse v I- okraju so demonstranti naskočili tamkajšnjo policijsko stražnico. Pričela so je prava bitka s streljanjem na obeh straneh. — Boj je ponehal šele, ko je redarjem zmanjkala municija. Delavstvo je nato ponovilo napad in zavzelo stražnico z naskokom, stražili ko Pa pobilo. Notranje mesto podobno bojišču. Vse notranje mesto jo bilo kmalu podobno velikemu bojišču. Glavni boji so se vršili pred justično palačo in parlamentom. Ostale ulice notranjega mesta so izglodale, kakor da jih je okupirala sovražna vojska. Vse trgovine so bile zaprte, na oknih stanovanj spuščene rolete. Palačo bivšega avstroogrskega zunanjega ministrstva, kjer je sedaj sedež državnega kancclaTja in več ev-strijskih_ ministrstev, jp zastražilo več sto policistov, oboroženih s puškami, da preprečijo juriš demonstrantov na pa-lačo. Po boju pred Parlamentom se je po- licija umaknila v vojašnice, da bi se na ta način ljudstvo pomirilo. Glavni del demonstrantov je krenil potem zopet pred justično palačo in jo pričel znova naskakovati. Delavci so ustavili potoma vse vozove in avtomobile, odne sli iz trgovin in hiš stole, pulte in drug materijal in pričeli zopet graditi okoli palače barikade. Od komunistov nahujskana množica se kljub pozivu socija lističnih voditeljev, in vojakov republikanske obrambne zveze ni hotela raziti, temveč je plenila in požigala naprej. Ko so gasilci gasili fronto palače, ki je obrnjena proti parlamentu, pa je že nastal ogenj v drugih delih palače in dim se je valil v. dvorano, v kateri jo bilo okoli 80 redarjev. Bila jo velika nevarnost, da vsi poginejo. Sele v zadnjem trenutku se je posrečilo vojakom republikanske obrambne zveze, da so razgnali demonstrante, vdrli v palačo in rešili redarje. Ves čas pa so se vršili krvavi boji, tekom katerih je obležalo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Vsi listi prenehali izhajati. Razen »Arbeiter Zeitunge« v zmanjšanem obsegu včeraj popoldne in zvečer ni izšel noben dunajski list, vsled česar so se posebno po predmestjih Dunaja razširile naravnost strašne vesti o revoluciji. Tamkaj Tačunajo, da je več sto mrtvih in nekaj tisoč ranjenih- Na trgovine z živili je bil tako hud naval ljudstva, da so vso mahoma razprodale vse blago. V mrtvašnici splošne bolnice je bilo popoldno 14, v parlamentu pa 7 mrtvecev, vendar pa jo število smrtnih žrtev znatno večje. Ob pol sed mih zvečer jo bila sodna palača še vedno v plamenu in je zlasti srednja velika kupola s krepkim plamenom obsevala vse mesto. Rcvolucijonarci so še tekom večera pretrgali skoro vse telefonske in brzojavno žice, tako da je bilo mesto popolnoma odrezano od o-stalega sveta, kar jo položaj še poslabšalo. InfanteriJa is Gradca S si Solino* Orada zadušila upor BERLIN, Ifi. julija. (Brezžično). Po najnovejših poročilih, hi so prispela semkaj po velikanskih ovinkih, jo Selplova Gada zopet gospodar položaja. Zadnje ve«t| zatrjujejo, da je število inrlvih na Dunaju okoli 400, ranjenih n je mnog0 na(j tisoč. Opolnoči je bila proglašena v vsej Avstriji generalna stavka. Vsi obrati počivajo iti je bil ves pTomct povsod takoj ustavljen. Vojaški oddelki, ki jih je poklicala spočetka vlada na pomoč, „kiM .vd oiniUl U »lamnnatranlnm. in so potem operirali skupno ž njimi, kar je že tako poostreni položaj še bolj kompliciralo. Zato je Seiplova vlada v skrajni stiski, kot zadnji izhod iz težavnega položaja poklicala na poinoč infanterijske regiment« Iz Gradca In Solnograda, ki so prispeli danes v raznih jutranjih urah na Dunaj na tovornih avtomobilih. Po krat kom boju z demonstranti so prodrli vojaški oddelki sunkoma v notranjost mesta in so očistili vse ulico. Mjfc Vuol) ulutn.il* - Ir vir/ - ’ ' posebno pa na vsem Ringu so vojakf zgradili strelske jarke in se zakopali v njih, da so zaščiteni pred kroglami upornikov. Krvavi bo,1i so se nadaljevali vso neč in tudi še danes dopoldne. Šele prav polagoma se je posrečilo vojaškim oddelkom iz Gradca in Solnograda, potisniti upornike, ki so izborno založeni z orožjem in inunicijo, nazaj in jih razpršiti. V centrumu mesta je bil dopoldne mir vsaj deloma vzpostavljen, dočirn so boj upornikov s policijo, žandar-merijo in vojaškimi oddelki, ki so med tem dobili oiačenja, še vedno nadaljuje. Včeraj popoldne je bila sestavljena delavska vlada, ki je proglasila Seiplov kabinet za odstavljen. Delavska vlada pa se je morala kmalu zopet umakniti, kor je prejšnja vlada dobila pozneje zopet premoč. Po privatnih vesteh je danes popoldne tudi v, predmestjih Dunaja streljanje nekoliko ponehalo. Vlada upa, da bo žo 'danes popoldne gospodar položaja v polnem obsegu in da se ji posreči razorožiti upornike, j • B e o g r a d, 16. julija. Stavka V Avstriji je splošna. V inozemstvo prihajajo vesti le s pomočjo letalske službe. Tudi večina privatnih obratov je zaprtih. Dunajska posadka je popolnoma odpovedala. Deloma je prešla k upornikom, deloma pa je kar zapustila odka-zane či prostore in so odšli vojaki ^domov. Redarji in orožniki se danes ponoči in v ranih jutranjih urah sploh niso upali več na cesto, ker je bil vsakdo, ki se je pokazal, takoj ubit-Po najnovejših poročilih znaša število mrtvih 800, ranjenih pa okoli dva-tisoč. Justična palača je zgorela do temelja. Demonstranti so hoteli zažgati tudi parlament, kar pa se jim ni posrečilo. Socijalni demokrati ,niso v nobeni zvezi z dogodki. Gre le‘za akcijo bolj-ševikov, ki so izrabili razburjenje prebivalstva radi schattendorfskega procesa in so hoteli izvršiti državni prevrat. Zanimivo je, da so socijalistični voditelji ves čas vplivali na demonstrante pomirjevalno. * BERLIN, 16. julija. Redakcije in tiskarno »Reichsposte« in drugih nacijo-nabstičnih listov so popolnoma uničene in postalo deloma tudi žrtev požara. Poulični boji v predmestjih Dunaja so ob dveh popoldne še nadaljujejo, upa ti pa je, da bo vojaštvo, ki dobiva neprestano ojačenja, tekom popoldneva invrvr i-iuli ia> Sta*-* MariDorski VE C E KM K JuTra. V M a r l o o r u, dne 16. VII. i#?7 Klerikalna doslednost v demagogiji Nanoyo prepleskana gesla o Slovenstvu in avtonomiji Maribor, 15. julija. ; Zgodovinar, ki bo kedaj hotel podati objektivno sliko političnih skupin in razmer v Sloveniji, bo težko našel še kak »odoben primer žilave doslednosti v demagogiji, v varanju ljudstva, kakor jo fcaže naša SLS. Pred vojno in med vojno strupena sovražila Srbstva s karakterističnim klicem »Srbe na vrbe!« V prvih letih našega državnega življenja zvesta |K)diPornica radikalskega centralizma: jderikalna ljubljanska deželna vlada izroči Beogradu naše krajne doklade, naše bolnice, naša zdravilišča, vse, Kar bi moralo biti last naših samouprav. Po sprejetju Vidovdanske ustave in izpadu iz vlade se naslaja v republikanski, federalistični in avtonomistični gonji, se pajdaši z Radičem, "ki ne priznava Beograda, države in kralja, in goni slovensko ljudstvo v borbo prott centralizmu, ki ga je sama pomagala ustvariti. To ji pa ne brani, da ne bi skupno z Radičem sklepala z radikalskimi centralisti Markovih protokolov, da onemogoči izvedbo ustave in v njej zajamčenih oblastnih 3amouprav. Proti njeni volji so se končno izvršile volitve v oblastne skupščine- Kot večinska stranka je morala prevzeti odgovornost samouprav. V ‘svojem slepem egoizmu je odklonila sodelovanje drugih skupin in prevzela sama popolno odgovornost- Istočasno pa je v Beogradu sku-uno z radikalskimi centralisti izglasovala finančni zakon in uredbe, ki onemogočajo uspešen razvoj samouprav. Cela leta je vpila po svojem časopisju in grmela na shodih proti velesrbski radikalski korupciji. A sredi tega vpitja se je mirno vsedla skupno z radi-kalsko reakcijo in korupcijo za isto vladno mizo in glasovala za predloge, s katerimi je bil dan korupciji generalni pardon. Cela leta je Vpila o nasiljih in policijskem terorju radikalskega velesrbstva ki hoče Slovence -uničiti. Ko pa bi treba-lo staviti nasilja in teror pod obtožbo, se je potuhnila in sklenila z nasilniki in velesrbskimi teroristi »pakt prijateljstva«. Na podlagi tega pakta bo ministrski predsednik Vukičevič, ki je ob nastopu vlade izdal na podrejene policijske oblasti lep poziv k objektivnemu u radovanju brez partizanstva, izdal istim oblastim v Sloveniji navodilo, da je smatrati liste SLS za vladne liste in da jih je treba podpirati, to je vršiti nasilja proti naprednim kandidatskim listom V zahvalo za to se je SLS obvezala, da bo podpirala Vukičeviča po volitvah, priznala Vidovdansko ustavo in opustila avtonomistična gesla. Ker pa slovensko ljudstvo ne pozablja tako hitro kakor n. pr. hrvatski radičevci, si je naša SLS svojo slovensko avtonomijo nanovo prepleskala in ljubljanski »Slovenec« že v drugič napoveduje sku pno delovanje obeh slovenskih oblastnih skupščin po volitvah, kar M naj dajalo videz slovenske avtonomije. Pravi, da bo »dovoljenje« za tako skupno delo obeh oblastnih skupščin posledica kleroradikalskega pakta in napove duje na podlagi tega velik gospodarski procvit Slovenije, ki bo dobila vse gospodarske ugodnosti, da se bo mogla uspešno razvijati. Nedvomno, ni jih mojstrov v demagogiji in varanju nad klerikalce. Toda gotovo je tudi, da je varanje ljudstva z novo prepleskano avtonomijo preveč pro zorno. Preživo je še ljudstvu v spominu, da so imeli klerikalci ponovno priliko svoje lepe obljube o gospodarskih ugodnostih za Slovenijo izpolniti, zlasti ob priliki sprejetja današnjega proračuna. Mest0 usodnosti so nas udarili z večjimi davki, s poostritvijo davka na ročno delo, s poostritvijo obdačenia zasebnih nameščencev, s protekcijo pri ob-dačenju bogatih družb na škodo občin in okrajev itd. Vse to ljudstvo vidi in ve in klerikalna demagogija se bo lomila vedno bolj sama v svoji gnusobi istotako kakor Radičevo veternjaštvo in neiskrenost. Mene, tekel, fares! Promet z Avstrijo prekinjen Od petka 24- ure jo radi dogodkov na Dunaju prekinjen ves promet z Avstrijo. Po telefonični vesti iz Gradca bo generalna stavka trajala gotov0 do pondelj-ka. Od polnoči naprej ni iz Avstrije ne potnikov ne tovorov. Vse, ki so se odpeljali tz naše države v Avstrijo, so dirigirali do Špilja, kjer si bodo ljudje — kakor ob drugih avstrijskih generalnih stavkah — pomagali naprej z avtomobili. Češki brzovlak se jo pripeljal v Maribor preko Kaniže. '>k ' T; Učiteljski maturanti iz let 1880 in 1881 mariborskega učiteljišča, so imeli pretekli teden svoj obletni sestanek v prijaznem Slovenj-gradcu- Od 19 še živečih jih je prišlo 12, pridružil pa se jim je še iz lotnika 1882 čvrsti korenjak Franjo Kocbek iz Gornjega grada. Vsi so bili od županstva., šolskega nadzornika, - to^arižev učiteljev, sprejeti. Na predvečer je po-tokel prijateljski sestanek v navzočnosti prijaznih meščanovi v zelo animiranem razpoloženju. Iznenadil j0 zlasti slovenjgraški kvartet. Naslednje jutro jo daroval msgr. prof. Vreže mašo »a pokojne profesorje in tovariše, po kateri sta bila položena venca na grobove šol- nadzornika Troboja in nadučitelja Arneeiča. V hotelu »Pri pošti« je bil po ogledu mesta skupen obed, katerega se jo udeležil tudj slovenjgraški Župan. Prihodnji sestanek se b0 vršil I. 1928 v Slov. Bistrici, čez tri leta pa 50 letnica zopet v Slovenjgradcu. Pred razhodom je iznenadil učiteljsko veterane ravnatelj g. Skaza z avto-vožnio t tovarišu Šmidu v Podgorje, kjer so l)ili vsi prijateljski pogoščeni- — Mestna Orjuna Pesnica priredi .jutri v nedeljo v gostilni F.rnesta ttkavca igro »TriJe Tički« (burka v 2 iejanjih). Po igri veselica. — Nadžupnik Stefan Pivec + V nedeljo 10. t. m. jo nenadoma umrl v Vuzenici nadžupnik Štefan Pivec. Vračal se jo popoldne z žegnania pri podružnici Sv. Vida in ga je v gozdu nad Spodnjim trgom zadela kap. Pogreb se je vršil v sredo dopoldne. Po cerkvenih o-brodili smo blagega duhovnika spremili k večnemu počitku na pokopališče. Bil je sprevod, kakršnega Vuzenica še ni videla. Štirideset duhovnikov, domačo gasilno društvo in mnogo faranov, tovarišev in prijateljev mu jo izkazalo zadnjo čast. — Naj bo blagemu duhovniku vuzeniška zemljica lahka! — B'Uctarna »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, poleg hotela Me-ran, prodaja vozno kart« za tu-in inozemstvo, izvršuje železniško reklamacije tor daje brezplačno pojasnila v vseh tujskoprometnih zadevah. Vozne karte se dobivajo brez poviška cen tudi v predprodaji- Ob nedeljah in praznikih je biljetarna odprta pred odhodom zjutraj-šnjih vlakov, — Končni izpiti na Srednnji vinarski šoli. Danes je prispel v Maribor g. Ilija Bošnjak, direktor enološke šole v Bu-kovu pri Ncgotinu, da kot odposlanec poljedelskega ministrstva prisostvuje končnim izpitom Srednjo vinarske iu sadjarske šole. Pismeni izpiti so že bili, ustmeni bodo pa 19. in 20- tm. Kanndida-tov je osem. Odposlanec ministrstva bo imel do tedaj na aavodu razna strokovna posvetovanja. — ^.'vsiuva »Rdečega Križa v Guštanjii. Zelo agilni krajevni odbor »Rdečega Križa« v Guštanju jo ta teden razstavljal *e" podal prav dobro sliko higienskega dola in pouka kakor tudi industrije, obrti in splošnega življenja mežiške doline. Otvoritve razstave so je udeležil tudi tajnik glavnega odbora »Rdečega k*’ižn« v Beogradu, ki sc prnv pohvalno ;/....’ ° no^užniei v Oušta- aju. — Mariborski in dnevni dr ohi% »Večernik" in revolucija na Dunaju Krvavi dogodki na Dunaju so vzbudili v Mariboru ogromnozanimanje med občinstvom- »Večernik« je bil kljub povečani nakladi mahoma razprodan, naši čitatelji pa so se še pozno zvečer obračali na redakcijo telefonično za nadalj-ne informacije. Tudi na deželo, vi Celje, Ptuj, Sv. Lenart itd. jo »Večernik« prvi zanesel vesti o usodepolnih bojih med delavstvom in policijo. Občinstvo se je kar trgalo za list, ki je šel od rok do rok. Ravno ti dogodki so pokazali, kako nujno potreben je bil v Mariboru »Ju-trov Večernik«, ki pridobiva vsak dan več novih naročnikov in nudi poleg najnovejših vesti o zunanje-in notranjepolitičnih dogodkih tudi zanimive članke o raznih aktualnih problemih Maribora in mariborske oblasti sploh ter vrh ' ?ga še mnogo drugega zanimivega gradiva. Smrtna kosa. Danes je umrla v starosti 54 let v Dravski ulici št. 6, gospa Alojzija Hlu-stnig, soproga klobučarskega mojstra-Pogreb bo v pondeljek, ob 11. dop. — Osemdesetletnica- Župnik Jakob Canjkar v Središču ob Dravi, zlatomašnik, rodom iz Sv. Tomaža pri Ormožu, praznuje danes čvrst na duhu in telesu 801etnico svojega rojstva. Splošno priljubljenemu jubilantu kličemo: Še na mnoga leta! — Ustanovitev šumarske šole v Mariboru. Beograjsko »Vreme« poroča, da se po odobrenju ministra za šume in rude otvori početkom septembra v Mariboru srednja šumarska šola. — Ta pa je res zgasnil neznano kam, Na varnostni straži je javil Josip Blagovšek, da je že 11. tm. zmanjkalo njegovega sina Rudolfa, ki se je učil čevljarske obrti. Dečko je 15 let star, šibko postave, kratkih rujavih las, v kratkem zelenkastem jopiču, obnošenih »cajgastih« hlačah in temno rumenih čevljih- Morebitne sledove o beguncu je javiti policiji v Mariboru. Veroučiteiji, ekskuredni učitelji ter učiteljice ženskih ročnih del se vabijo, da predlože čimpreje prijave za na grado dejanskih učnih ur in potnin za dobo od 1- aprila do 30. junija 1927 in sicer prvi direktno računovodstvu odsek za ljubljansko in mariborsko oblast Ljubljana Marjanišče — ostali pa službenim potom velikemu županu. — Prosvetni inšpektor dr. Kotnik. — Pečenega krompirja 8e jim je zahotelo. Včeraj po kosilu jo padlo' trojici paglavcev na misel, da bi ne bilo napačno, privoščiti si skromne delikateso vi obliki pečenega krompirja- Lojze, Tono in Franci so imeli v Koroškem predmestju že vso pripravljeno za prireditev drugega obeda. Izbran je bil prostorček za ognjišče in drva zložena v kupček. Samo prižgati bi bilo treba in ogeni bi veselo zaprasketal v vroč popoldan. Po čudni neprevidnosti trope-resne deteljice je manjkalo samo še — crompirja. Kljub belemu dnevu si fantje niso dolgo ubijali glav z mislijo, kje dobiti krompirja. Blizu svojega taborišča so opazili njivico z bujno krompir-jovko, pod katero so kmalu našli prav lepo sočne eksemplarje podzemskega sadeža- Ze so se cedile sline izletnikom ob misli na pečeno slaščico, ko jih je ne nadoma opazilo oko lastnice krompirja d ni mogla ravnodušno gledati početja tujcev na svoji njivici. Predno so sc iavedli fantički, da jo njihov nastop v nasprotstvu s pojmom o varnosti lastnine, je žo stal pred njimi stražnik in javil vsem trem, da je še pred pričetkom pojedino že tudi njen žalosten ko-lee in jih jo odvedel v policijske za-noro, kjer bodo otepali ričet mesto krompirčka. Z otvoritvijo brezalkoholne restavracijo Orl »Zvezdi« io pridobil Maribor času primerno podjetje in pravo zatočišče onih, ki morajo iskati hrano izven doma. Ta restavracija jo v vsakem oziru priporočljiva iu se opozarja na niču duna^nii oglas. Umetninska nabava. Od slikarja Inkiostrija, znanega pro-pagatorja narodnega sloga, je nabavil mestni svet za 6000 Din vzorce stenskib preprog v lepih narodnih motivih. — Kanal v Smoletovi ulici bo podaljšan za 60 metrov. Mestni svef je ugodil prošnji industrijskega podjetja Doctor in drug, in neke posestnice za podaljšanje kanala do posesti pod pogojem, da prispeva k skuf/iim stroškom 17.000 Din podjetje 6, posestnica pa 2 tisoč. — Krajevna organizacija Samostojne De« mokratske stranke za III. okraj priredi v soboto, dne 16- julija ob 8. zvečer na vrtu gostilne g. Starmana v Melju prvi zabavni družinski večer s predavanjem, godbo, Petjem itd. V?bimo vse, da se nabavnega družinskega večera sigurno udeleže z družino, znanci in prijatelji. Nova hiša. Mestni svet je dal naselitveno dovoljenje za dvonadstropno novo hišo g. Beraniča na Kralja Petra trgu. — Čigavi so dokumenti? Med Poljčanami in Slovensko Bistrico so našli razne listine, glaseče na ime Franc Dolinšek. Lastnik jih lahko dvigne na policijskem komisariiatu v Mariboru. — »Izginil« in se povrnil. Včeraj smo javili, da je izginil najbrž v Gradec ll-letni Ferdinand Kočar s Koroške ceste. Na policiji pa se je sedaj oglasil Nandekov oče in vesel povedal, da jo je mahnil sinček brez znanja ostalih domačih samo na Pobrežja k sorodnikom, od koder je prišel sinoči zopet k očetu- — ; Zapeljive marelice na samostanskem vrtu. Prednica samostana šolskih sester j< bila včeraj obveščena po neki ženski; kaka huda nevarnost preti krasnim rui menim marelicam na samostanskem vrtu. Predsinočnjem so jih vzeli na piko neki mladeniči in ob po! i!. ponoči odtrgali kakih 26 opek z vrtnega 'obzidja, da bi laže pr *2>' r.e drevo. To noč} jih je .?.cci nekaj preplašilo pred napi.1 dom na nunsko sadjj ir so »e odhajajoS t>:igova .-ali, češ pr pot ram bo že prihodnji večer prav prišla. Pred nica je ovadila zadevo policiji in je sinoči res stražnik uspešn.-) varoval mat rclice, da ni bilo reiiektantov blizu. —1 Kaj pa še vse pride, seveda nilič« ne ve. _ _ PolieMski drobiž. "-0 Jožo G. je sinoči na vse pretege kri' čal po ulicah in preklinjal boga. Četudi mu jo bilo videti, da govori iz njega alkohol, so so ga pasanti naveličali in poklicali stražnika. Mož bo imel opraviti najbrž s policijo in sodiščem. — Okoli 22- uro sta se pričela sinoči glas^ no prepirati na vogalu Aleksandrove ceste in Meljsko ulice mesarja iz klavnice Oto Novak in Mirko Weiss. Zadnji1 je že dober znanec v sivi palači na vzhodni strani Slomškovega trga. Spr--la sta so radi tega, ker ni hotel Weiss plačati sedmih litrov vina, ki jih je bil Jajc dolžan s keglišča, od koder sta baš prišla. — V barako, Danjklova ulic* 8., jo prišel sinoči domov Franc A. pre* cej v rožcah in pričel na čudovit na-, čin izkazati ljubezen svoji soprogi. —-1 Brez povoda jo jo pretepal in zagnal tak trušč p<> stanovanju, da bo se zgražalo vse bližnje stranke. Oblastvo b° Francla podučilo, kako so zakon«kc pravice in dolžnosti. — Od včeraj ?.a, danes jo bilo vloženih 18 polici prijav radi raznih prestopkov in ^rC greškov. Slovensko trgovsko društvo izleti v nedeljo, 17. t. m. ob 2. uri: Sv. Jakob v Slov. goricah. Šesta*10* P kavami »Jadran«. Avtomobili lago. Prijave sprejema g. Rosb13, ‘ trinjska ulica in B. Mejovšek, 1atten>a chova ulica 13 in tel. št. 457- Udeleži »o izleta tudi trg. pevski zbor. Elitni koncerti In kabaretno predeta'0 so vršijo v Veliki kavarni do piekbea vsak toiek, s^edo in četrtek' V M a r Tb' o e ti, Sne fS. vit- TBanSfašit VfcCflTlCtK Tufr# 'tem*® Pri Kdpeli Lep biser naše domovine — Lepota »Lepa naša domovina* 5e lepa pesem in vsakdo jo pozna; toda koliko jih ie, ki naše lepe domovine ne poznajo- Soln-tna Brda .1 Sjči, Ha oze Slovence go.ite so Irije biseri, 'd branijo ir<šo Slovenijo. Naša turistika ie dobro razvita, toda v Haloze, v Slov. gorico pohiti le malokdo, o Brdih in Bricih pa smemo itak samo sanjati. »K&pela* je bila prej res težje dostopna; sedaj pa. ko je Ormož z Ljutomerom zvezan po železnici in vozi tudi avto »reko Sy-Trojice v Radgono, je vse to lažje. Če se vozimo iz Ljutomera mesto po desni progi vi Mursko Soboto po levi v severni smeri proti Gornji Radgoni, nas že pred postajo Bučečovci začne pozdravljati z nizkega vinskega grička in nas pozdravlja tja do Radinec in še preko njih — Kapela. Tudi v Spodnjem Rožu na Koroškem nam je znana še izza plebiscita Kapela, na vznožju visokega Obirja pa leži železna, ali kakor jo Rožani imenujejo, I)o lenja Kepela. Ta prvotni naglas kaže to-raj nazaj v 8. ali 9, stoletje, prav v oni čas, ko so nemški misijonarji tod začeli graditi lesene in kamenite kapčle in kapelice. Z Radinskega kolodvorčka, ki je s cvetlicami ves tako okrašen, da ga je lani neki kopališki gost iz Zagreba označil kot najlapšeea v vse] Jugoslaviji, je do Kapele jedva pol uro hoda. Hodiš med travniki in njivami, skoz majhen gozdiček, potem še nekoliko med vinogradi navVrp^er, in ?e si ^ori nri Kapeli. Za tako malo truda ni lahko kje najti tako obsežnega, tako veličastnega razgleda in u9;tka kakor na tem vinorodnem brežuljku. „ Proti severu jn severovz.l^n vi^rno preko vrha našo Gomio P^d- gono s -ponosnim gradom *n avstro l^rf \r J111 r\q T* Timri Klooh (»K’ek«), ki rodi bojda takšno ki-»elico ko ŽHaravfts nn. Koroškem. T"di petero s1nvp«t-v*h vasi. Vi *•<■» na ■»»"iVn. ki pa tvorita M^ra in Talnica, T'r,nadlp AvHtriit. r>r\f-n-, Pedenci, Zen^-ovcl, Gorica; v 7arwi na. Jder nr^nfa VI "V v cr^-r.c.t., ^ PrpV-muTN rprkvica Sv Ane na Ign. ?e v Avstriji. Impozanten panorama se nam o^th-p Vo se ozremo na »Oorič^nsko«. morati neverni dpi Prekmurja. Iz ravnine se rlviffa h"1"1 ** brvl^nm eWf) V tv^-nom kot v amfiteatru više in više do državnega tro^^ika in do štMh marV*T,tnil’ hribov; Beli bretr, Srebrni bree, Brernov bre? 1*1 ‘h-nir’ pprVvir-a 7a CP^vi- co se dviga s teh hribov in bregov- Polec Kamen z Atilovega groba — Prlekije »papinskih« cerkvic Sv. Helene, Sv. Sebastjana in Sv. Benedikta nas pozdrav Ijajo »evangeličanski« Bodonci- Puconci in Morave*. Ravni večji del Prekmurja se razprostira pred nami podoben nepreglednemu, valovitemu morju. Njegova metropola Mirrska Sobota je od Kapele sicer tri ure hoda oddaljena, a se zdi tako blizu, kot da bi jo mogel doseči z roko. V valovanju njiv, travnikov in gozdnih nasadov loč?mo s prostim očesom božje brame v Tišini in Bogojini, v Dobrovniku. v Turnišču, v Belotincih, v črensov-cih in v Pol. Lendavi. Radinji vrh. Kapelski hrib in njegov oodaljek Mirrščak so z vinsko trto oven čani predstražniki Slov. goric- Te se nam odkrijejo v vsej svoji mikavni in mili lepoti, ko se obrnemo tja v smeri proti temnemu hrbtu našega Pohorja. Tu, kjer »griček se za gričkom krije«, nas pozdravlja z vsakega posameznega holma, okrašenega z vinogradi in zelenimi gozdički, po vrsti cerkvica za cerkvico, beli hram za belim hramom; vmes pa štrle proti nebu ponosno in samozavestno visoki topoli, »palme« in, jagnjedi. Marija Snežna, Negova, Sv. Trije Kralji Sv. Anton, Sv. Jurij ob Ščavnici, Mala-nedel.ia, Sv Tomaž in prehajajoč na jugovzhodno stran preko akropole cele Prlekije, preko Ljutomera.• StnVova. Razkrižje in Sv. Martin na desnem bregu Mure; vse te kraje in vasi z njihovimi belimi cerkvami in cerkvicami vidimo iu občudujemo in se divimo radostno nad lepoto Prlekije — pri Kapeli. To je razgled, tako pester, obširen, obsežen in veličasten, da bi že radi nje-ga Kapela zaslužila večjega obiska. Kake četrt nre od Kapele, na vinskem gričku Murščaka. naidemo r>or»sel kup kamenia in ne-koliko niže s tratinami pokrite terase: ljudstvo jih imenuje Gornji in Spodili’ Koceli. Pot tja n^s vodi mimo lene vile, ki je bila nekdaj last avstrijskega ministra Sto^pr - Steinerja. Tu ti pokažejo na dvorišču kamen s prav čudnimi podo?->ami: po ljudskem izročilo kn nen z Afilove^a groba! Cerkev pri Kapeli sedanja še 1e menda 100 let stara, pa da so sezidal? h. kamenja razpadlega Kocljevega gradu. Uživajoč sveži zrak in krnsen tazeU-d se torej obiskovalec »Knnelc« živo lahko zamisli to v stare, romantične čase naših prednikov; porabil pa bo gotovo, oredno zanusti ta krnsen predel naše lepe domovine, priliko, dn poiskusj zdravilno moč toplih kopelji v Radincih- Dr. Fr. M. Razglasitev vevnega razporeda Po naredbi komandanta dravske divizijsko oblasti razglaša mestni magistrat sledeče: Razglasitev vojnpp-n razporeda je določena na dan 24. juli.ia z začetkom ob 7 zjutraj, ter traja nepretrgoma do 5-zvečer in' sicer na travniku vojaškega vežbališča na Termi. Vojni obvezniki so vsi moški od 1877 do mn. ncglede na to ali so bili vojaki ali ne. Letošnje razglasitve vojnega razporeda se morajo udeležiti: vsi voj. obvezniki rojstnih letnikov 1*77 do ukl.ui* *no 1891, tudi oni. ki so začasno za voJ-službo nesposobni, vsi začasni inva n ■v#i »ni rez. častniki bivše Avatro-Ogrske gori navedenih roj. letnikov, ki Se sprejeti v našo armado. Ta razglasitev ee nanaša samo na voj. obveznike For’ navedenih roj. letnikov, ki so prlsto.1nl v mesto Maribor *n ki bivajo v mestu. Od te dolžnosti so izvzeti; rez. čnstniki na-Se armade, vei duhovniki, vsi stalno ne-uposobni, vsi stalni invalidi, vsi težko 'bolni, kar bodo morali pozneje dokazati s zdravniškim Izpričcvalom, zelo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati, V Si voj- obvezniki, ki so v mesto Maribor pristojni, pa bivajo izven območja knestne občine, ker sc bo tem dostavilo tdsemsko obvestilo. K razglasitvi vojne-*a ra*poreda so imajo javiti tudi vsi da- Vlci U.uu. uozil In .«Ln.LafJJt Moncuuujl Daljna pot mariborskih sirot Osem sirot v morskih kopališčih, dve na poiti v Amerike^ dve na Francoskem V mariborskem državnem Dečjem domu imajo svoje zavetišče sirote, večinoma pristojne v naše oblastno ozemijo. — Tamkaj jih skušajo čimpreje spraviti v talno oskrbo za življenje, če le mogoče izven zavodov. Tudi za dobo šolskih počitnic se oddaja deca v oskrbo sorodnikom, dobrim ljudem in zanesljivim po sestnikom na deželo. Kretanje v prosti naravi in izprememba izven tesnega zidovja mestnega zavoda deci kaj dobro dene. Osem slabotnejših otrok je pa bilo letos priključenih raznim počitniškim kolonijam, ter si krepo svoje zdravje cb dalmatinski obali. Najdaljšo pot sta pa napravila letošnje počitnice desetletna Micka in njen bratec osemletni Tonček K. Oče je delavec v Brooklvnu pri Newyorku v Ameriki, mati jima je pa v zgodnji mladosti umrla. Da se otroka ne odtujita domovini in narodu, ju je oče kot vdovec poslal pred leti neki sorodnici v' Sloveniji v odgojo. Toda ta je otroka tako zanemarjala, ^a je obstojala nevarnost, da moralno in fizično propadeta. Zato so oba otroka o-skrbnici pravočasno odvzeli in oddali v nadaljno odgojo v Dečji dom. Tu sta se lepo popravila In napredovala vsestransko, srečni oče po, ki se je med tem v. Ameriki vnovič poročil s Slovenko ter si zopet uredil lastno gospodinjstvo, je pozval otroke sedaj nazaa v Ameriko kamor se vozita baš te dni čez Le Hav.re v spremstvu neke gospe. V novi domovini se jima bo gotovo dobro godilo, težka in prisrčno sivo od ostalih gojencev zavoda je bilo pa zagotovilo, da iima je mariborski zavod prirastel k srcu in da tudi onkraj Oceana ne bosta pozabila prijetnih mesecev med sirotami v Mariboru. Štirinajstletni Arconteil Germain ir. njegova desetletna sestrica Luisa st* bila otroka jugoslovanske matere in očeta Parižana ter rojena na Francoskem, Sta- ri ši so bili poročeni sicer cerkveno, civilno, kar je v Franciji pravno veljavno* pa ne. Prišla je svetovna vojna, oče Je odrinil kot fmncoaki voj|6*k na fronto pred Verdun, kjer je žrtvoval svoje življenje za Francijo. Mati je med tem ži vela z otroci v Parizu, toda tamošnje oblasti so jo kot nepriznano državljanko z otroci vred izgnale v Avstrijo, odkoder so jo pozneje odpravili v najp d* žavo. Tako eo zašle te francoske sirote večletnem bivanju v raznih av*rtri}skifi begunskih taboriščih pred šestimi leti M Maribor, kjer so bile oddane v Defijl dom- Govorila sta le nemški in francoski, a kmalu sta se privadila slovenščini, katero je zlasti dečko lepo obvladal In mali Germatn jo postal eden najpridnei-ših učencev meščanke šole, veselje učJ teljev in ponos predstojnikov. Po dolgo letnem prizadevanju se je upravi «avod» posrečilo otrokoma izposlovati francosko državljanstvo m s tem ugodnartl franc^Mh vojnih sirot ter sprejem * neki francoski sirotinskl zavod. Tako je pred nekaj meseci prišel fedj *a ta dva poslovenjena mala Francoza dan s’ovesa ‘z skromne msrfborsk© slro-tnišnice. Odpotovalo sta v. Pariz, kio* sta bila oddano v eno največjlh in najboljših sirotnišnie. v zavod, v katerem o«*krbuje?o nad 500 otrok. Težko ie bilo slovo iz slovenske šole. od mnogih pri-'ateliev iu prijateljic. Mali Germain s« ie t*.koi z vso vnemo lotil prinčeniu rodnega ieztka, pohaja tam ▼ realko in 5« ^osti dobro sledi pouku- Pridno »e ogla« ša svofhn bivšim vjsrofrteljem In pri?« tel.iem In se pohvali. Zadnip dopisnice ie ^oslal ppIo h Geneve v Švici, kamor narpTJivii p*1nVvr>pT* rnvod Izlet. Na« SkK vence in oriiazni Maribor pa bosta ojtoi; ni'a p’1Francoz* trn*'"-* v lo-^ "em spominu. sredstev, ne opiraje sp na starost, a brez živine in vozil. Vsak obveznik mora seboj prinesti vo.inško knjižico ali kako drugo vojaško listino ali domovnico. — Dn.h’d živčne pa vojne stočne liste. Vsi obvezniki navedenih letnikov, ki sn pristojni in bivajo v mesto, so moralo ja'"iti pri mestnem vojaškem uTadu, nko tpj dolžnosti (]0 danes iz kateregakoli razloga niso zadostili. Istotako naj se javijo oni obvezniki, ki bivajo v mestu •i niso semkaj pristojni, ako so še niso javil} pri tem uradu Pripominja se, da p.o bo vso neprijavljene obveznike po ukazu komandanta vojnega okrega oriia-nlo pristojni vojaški oblasti, ki jih bo kaznovala po obstoječih vj. knz. zakonih- , Za. one Zveznike, ki ?o pristojni in bivalo v mestu, ki pa se iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti razglasitve dne -t lulija. je določen dan na 31. julija ob istem času in na Istem mestu. Pred novln prekooceanskim poletom Po poročilih iz Londona se pripravljata angleška letalca polkovnik Minchon in kapetan Hamilton, da poletita v 14 dneh iz Clifdona v New York in od tu na Dunaj. Strašna nesreča v avtog«ra2t. V Nantesu je v neki večji avtoparaii eksplodirala velika bencinska posoda in na mah zanetila velik ogenj. Od šoferjev in delavcev so bili pri priči trije mrtvi. 16 oa težie ranienih. Priprave za otvoritev Sokolskega doma v Ljutomeru dne 13. in 14. avgueta so v polnem teku, pričelo se je z razpošiljanju okus nih lepakov, iz katerih je _ razviden program slavnosti. Zanimanje za slavnost je povsod živahno. Dne 14. avgusta se nameravajo zbrati v Ljutomeru Številni napredni In Sokolstvu naklonjeni Prleki, da na ta način popravijo. kar so lani ob odkritju Miklošičevega spomenika zamudili, da se po letih odsotnosti sestanejo na rodni prleški zemlji. Kdor želi prenočišča, naj se z dopisnico obrne na Sokolsko društvo. Če bi kdo izmed posetnikov hotel po slavnosti na razne izlete, mu bodo domačini radevolje prožili pomoč in nasvet. Darovi za spom»nik kralja Petra v Mariboru Sedmi seznam: A. Westen, Celje, Din 2.500, L- Lnurich. Konjice 1.500, D. Ra-Ccl.ie 1.500, Hermann Wftgerer, 1.000, Adolf Bernhard, Maribor 500, Ga \Vastian ?P0, Dr. Lederer, Konjice 100. notar Jereb, Konjice 200, Aleksander Hlavač, Celje 100. td. f- Strupi, Celje 100, Dr. Ivo Rudolf, Maribor 50, jr. Mislej Ce l.ie 20, Lckavna Gradišnik, Celje 50, t'r, Podro-*:''V, Maribor 30, Občina Studenci 100, Občina Črna 500, Okrajni znstop Rr~atec 300, Okrajni zastop Maribor 500, Poglavarstvo L^rrad 100, Občinski urad Krčevina 100. Občinski urad Breg pri Pt-uji! 250, Občinski urad Letišovci 200, H’vadre?o ena roka in odsoka ena no*a, da >k> to v svarilo vsem zločincem.« Sodbo je obiavll sodni dvor ;n je dodal še datum in številko. Na koncu j® pripomba, da je bila izvršena kasen 'vpričo vsejta ljudstva«. Pravosodstvo in izvrševanje ka«nl ie tore] v kraljevini »velikem reform*-' torja in proavetitelja« Ibu Sauda po naših pojmih 5e docela •redajereško la’ drugačno biti ne moTe, dokler sodijo l*» Zavna sodišča po starem islamskem ver-sfltem kodeksu šerijatskem zakona. Sli bodo že morali vzeti v Hedžaau ra vH zgled turške*;* reformatorja Kem^l palo* ki je uvedel moderne zakone, če bodqj hoteli biti reB civili»irani in evrop«kit i < i v Klub Izivlžeanlh dramattkor. V Londonu je bil ustanovljen kfcb »Propadlih«, 5egar člani lahko postanejo Ramo pisatelji, ki lahko dokažejo, da Ja bilo njihovo delo na premljerl izžvižga* no. Predsednikom bo isvoljen dotUkA pesnik, čejcar delo bo narato ▼ gled** šču tak škandal, da bo publka zahteve*! )xivračilo vstopnine. Namen klub« norčevati »e ix okusa »adobnlh Palcev gledališč Stran V Mariboru, 'dne 10. vii- Nevlteške zadeve na Madžarskem Sodni svetnik, ki sprejema podkupnino — Ponarejeni fran coski bankovci iz delavnice princa VVindischgrStza se zope pojavljajo Preiskovalna oblastva v Budimpešti 50 v sredo ves dan zasliševala % osumljence iz boljših krogov. Gre za škandal la samem domačem sodišču, kjer so se telo juristi spozabili tako daleč, da so podkupovali sodnike. Pred preiskovalnim organom so se zagovarjali: sodnik fconkurznega sodišča dr. ToIdy in štirje odvetniki dr. Gecso, dr. Matalovszky, IVertheimer in Berger. Vsi so osumljeni protizakonitega postopanja pri konkur-tni aferi »Elizabetinega premogovnika i d.«. Vsa petorica osumljencev je morala prenočiti v detektivski sobi mestnega glavarstva in so jih v četrtek dopoldne šele nehali zasliševati. Upravitelj konkurzne mase odvetnik Sr Gecso in njegov tovariš dr. Werthei-mer sta bila pridržana v zaporu, ker je že dokazano, da sta podkupovala sodnika dr, Toldyja- Prav tako še vedno ni zapustil poslopja mestnega glavarstva sodni svetnik dr. Toldy, ki ga edino radi tega še ne morejo zapreti, ker še ni izdal tega naloga prvi državni ptravdnik. Pričetkom preteklega tedna se Je pojavil v neki podružnici. Italijansko-mad-žarske banke v Budimpešti ponarejen francoski bankovec za 1000 frankov, katerem so takoj izjavili strokovnjaki da je vi sorodu z znanimi Windisch' gratzovimi falzifikati. Preiskava je dognala, da je prišel zamenjat ta bankovec uslužbenec igralnice Karol Bozoky. Ker je bil videti papir na prvi pogled pristen ga je podružnica sprejela in zamenjala in so spoznali njegovo nepristnost šele na bančni centrali. Bozoky, ki ga je policija brez težav našla, izjavlja da je dobil bankovec od nekega mladega nežna nega moža, ki se mu je zadolžil v igralnici. Tudi tega mladeniča imajo že na varnem- »Esti Kurir« napoveduje senzacionalna razkritja, ki jih bo baje podal aretiranec o vsej aferi ponarejanja frncoskih bankovcev. — če le ne bo sodišče zopet upoštevalo zagovore ponarejevalcev, češ da so se posvetili temu nečastnemu poslu iz domovinske ljubezni, kakor pri princu Windischgratzu...! Spremenjava priimkov Od očetov podedovana imena so mnogim -prav neprijetna in imajo politične uprave vseh dežel precej posla z reše vonjem prošenj za spremembo priimkov. Eni se hočejo rešiti imena, ki je last premnogih, 'drugim je pa v veliko breme priimek, ki izraža nekaj smešnega in zaničevalnega. S takimi priimki so obteženi zlasti Židi, katerim so stari Zemdalci dajali kar najbolj zasmehljiva imena. Razumljivo, Ida je največ židovskih prošnjikov za pova -rodbinska imena. Na Danskem je na tisoče Petersenov, Nansenov, Olsenov itd. in če hoče kdo iz tega velikega občestva, mu ne delajo nobenih težav, obdržati pa mora pred nc-,vim priimkom radi olajšave registrature začetno črko prejšnjega rodbinskega Imena. Tudi v Angliji je iz cele armade Smiths-ov, Browns-ov itd. lahko izsro-D&ti s kakim redkejšim imenom. Pri iska nju novih imen se fantaziji ne delajo posebne zapreke, samo to ni nikjer dovo-Ijeo, da bd si kdo nadeval imena znamenitih mož- To pač ne gre, da bi kak gospod Blau postal n. pr. Schopcnhauer, Rosemduft pa Mozart. V Avstriji in Nemčiji prosijo za nova rodbinska imena mnogi Meieri, Muller-ji Schulze-ji itcL, nova imena si pa večinoma prikrojijo po krajevnih imenih. Nekateri svoja itnena tudi prevajajo v tula i&ake. Za spremembo rodbinskega imena je povsod treba plačat takso. Ko se Se po zadnji statistiki prekrstilo 300 Dunajčanov, jo vrglo to na taksah — 400 Silingovi. reče' K»]bolj preizkušene recepte pošlje ne ieljo brezplačno in poštnine prosto t&Oetlcsr, Nemiki zunanji minister in madžarski begunec grof Karoly Demokratični in republikanski krogi Nemčije hudo zamerijo zunanjemu ministru dr. Streeemannu, ker je njegov list »Tagliche Rundschau« napadel v Berlin prispelega madžarskega begunca grofa Mihaela Karoly-ja. Karoly, mož kulture in visokega zna® ja, je hotel uvesti v najtežjem času čisto demokracijo. Ves pošteni svet soglaša v tem, da je imel v politiki svoje domovine najčistejše namene. Dolga leta je že begunec in. si mora -po velemestih služiti kruh, ker mu je sedanji madžarski režim odvzel premoženje- Po Nemčiji .ie hodilo že toliko politikov, ki v pogledu poštenja ne vzdržijo nobene primerjave s tem madžarskim beguncem. Nihče jih ni vprašal, odkod in kako, glede grofa Karolyja pa vprašuje organ zunanjega ministra, kaj sploh dela v Berlinu in kdo mu je dal dovoljenje. To sramoto bi si zunanji minister lahko prihranil. Spor ministrov radi stare vojne ladje V eherbourškem pristanišču dvigajo neko že dolgo časa potopljeno bojno ladje. Težkega dela so se lotili, ker so na ladji umetnine in lepo število starih zlatnikov. Radi te ladje je pa nastal spor med resornimi ministri. Minister mornarice smatra ladjo za last mornarice, minister javnih del, ki je uredil dviganje, meni, da lahko razpolaga z ladjo, pod svojo kompetenco hoče spraviti ladjo tudi ministrstvo umetnosti, ministrstvo za trgovino pa meni, da spadajo vse stare ladje -med trgovinski materijah Za ladjo se poteguje tudi organizacija invalidnih mornarjev in mornariški muzej. Aleksander Veliki in prvi petrolejski izvirek. V Cambrigdeu je izšla te dni prva ilustrovana »Svetovna zgodovina«, ki predstavlja Aleksandra Velikega, mace-donskega kralja kot prvega najditelja petrolejskega izvirka. Knjiga pravi, da e našel Aleksander Veliki 1. 328 pred (ristom, ko je šel s svojo vojsko preko roke Oksus (v Rusiji) ob obali petrolejski izvirek. Da odvrne od svoje vojske prekletstvo te »peklenske vode«, je dal Aleksander kot žrtev -bogovom usmrtiti deset svojih naj hrabrejših vojakov. Svetilnik v spomin Aleksandra Volta. Na hribu pri Como, rojstnem k^Lju velikega fizika Aleksandra Volta bdj bo-stavdjen svetilnik v spomin in čas! I u- čenjaka m iznajditelja. Svetilnik bo vi- ___________________ sok. 29 metrom svetil Da bo 50 km dl teč. 'Šern0va~uiL 2 ft. Spori ISSK Maribor : TSK Merkur. Jutri v nedeljo 17. jul. ob pol 18. bosta svoje moči merila ISSK Maribor in TSK Merkur. Maribor nastopi s pomlajenim moštvom in ravno vsled tega se nam nudi v jutršnji tekmi zanimiv tehničen nogomet. Saj je znano, •da Mariborovi mladi nogometaši, ki bodo v najkrajšem času gotovo z uspehom zastopali prvo moštvo našega sl-šport, kluba, gojijo tehničen nogomet in je njih premišljena kombinatoma igra na precejšnji višini. Poleg tega nastopi pri Mariboru kot gost znano desno krilo »Jugoslavije« Gjurič, ki je večkratni internacijonalec in državni reprezentant. Merkur je v zadnjem času svoje moštvo izpopolnil in je s sistematičnim treningom, borbenost in vztrajnost, ki je od nekdaj bilo pri Merkurju glavno orožje izpopolnil s tehničnim znanjem. Tako se nam obeta sigurno zanimiva napeta borba. Maribor nastopi v sledeči postavi: Geuer, Koren, Novšak, Bergant, Kirbiš, Miha, Priberšek, Vodeb, Bertoncelj, Gjuič, Hreščak. Rezerve: Skrobar, Baumel. V predtekmi ob 4. uri nastopita rezervi istih klubov. Mariborovi »nepremagljivi« bodo pač morali zastaviti vse sile da bodo ostali »nepremagljivi«. M u-kurjeva rezerva jim bo gotovo trd oreh. Mariborova rezerva nastopijo sledeče: HribaT, Pliber- šek, Koren, Bačn:k I-, Božič, Bačnik II., Stare, Jannžekovič, Petan, Baumel II., Laznička I. Rezerva Fijan. Zanimiva športna tekma. Jutri dopoldne ob 11- uri se bo vršila na igrišču SK Maribor prijateljska tekma med družinama SK Ilirija in SK Maribor. Nastopil bo kompletni ilirjan-ski team, ki je radi avstrijske stavke moral v Mariboru prekiniti svojo pot na avstrijska in češka gostovanja. — Tekma bo prav zanimiva in je vredna vse pozornosti. Zveza kolesarskih društev za maribor* sko oblast poziva kolesarske klube Edelwefs, Prvo delavsko kolesarsko društvo in Perun, da se jutri v nedeljo 17. t. m. sigurno udeleže sprejema dirkačev Alpenlandi-scher Radfahrer-Bunda, ki prihaja na trenažo za mednarodno dirko, ki se bo vršila 31. tm., -katere se udeleži tudi naša Zveza po svojih včlanjenih klubih. Dirkače sprejmemo na meji v Št. liju, odkode-r se peljemo skupno v Maribor. Zbirališče za vse klube je ob pol 7. uri v Mariboru pred gostilno pri »Grozdu«. Prosi se polnoštevilne in točne udeležbe. — Razpust MOLHP. Ljubljanski haze-na podsavez je na svoji zadnji seji razpustil mariborski medklubski odbor. G Miro Vodeb član upravnega odbora LHP je imenovan komisarjem. Ilirjanska hazena ki je na potu v oslovaško je morala svojo turnejo prekiniti v Mariboru, ke-r je vsled stavke avstrijskih železničarjev ustavljen ves železniški promet. Ako bi Ljubljančanke ne mogle nadaljevati svoje turneje, ni izključno, da bodo jutri nastopile proti »Mariboru«. Poučna stran velike sleparije V Kolnu so obsodili mladega baltiškega sleparja Domek), ki je imel prav dobre oči za A^eliko slabost številnih o-boževalcev nekdanje nemške slave. Videl je, kako ljudje kar koprnijo od udanosd, če slišijo ka-ko ime nekdanjih vsemogoč-nežev. Na račun teh ljudi je hotel dobra živeti in izdajati se je začel za Hohen-zollernškega princa. Veliko število ljudi je temeljito osleparil in mnoge je bile sram priti na razpravo. Zato je slepal tudi dobil samo 7 mesecev. Ta sleparija ima prav poučn-o stran in mnogi listi jc neumorno predočujejo svojim zaslepljenim sodržavljanom. Očitajo jim, kako sf jezijo nad vsemi dolžnostmi do držav o) o _ bD * C I- Mati oglasi, ki služijo v posra-dovalne in socijalne namena obSinstva: vsaka bsssda 30 p, najmanjši znsssk Din 6-—■ Išče so učenec, močan, pošten in ubogljiv za trgovino z mešanim blagom na deželi. — Turn-ženk, Limbuš- 555 Meblovana solnčna soba električno lučjo in strogo separira-nim vbodom se odda boljšemu gospodu. Vonda, Strossmajerjeva 13. 532 Stanovanje 3—4 sobe, kuhinjo in_ pritikline ali celo hišo vzamem v najem, Če mogoče z vrtom, s 1. novembrom 1927. Naslov v uprava lista. 554 Meblovana, solnčna soba s posebnim vhodom v sredini mesta se odda solidnemu gospodu- Ogloda so lahko od 16—18. ure. Naslov v upravi ista pod »Slučaj«. 553 Stare omaro jako po ceni proda Schwarz pri K. Sclierbaum in sinovi Maribor, Grajski trg- 530 Išče se majhen trgovski lokal, hmudho pod značko »Maribor ali okolica« na upravo lista. 534 Zaboje proda Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26, Mari->ot. 549 Auto-garaž«. V Maistrovi ulici št. 18 so odda takoj epa, solidno zidana garaža za dva avtomobila, ki bi bila pripravna tudi za kakšno skladišče. Tozadevni interesenti se naj javijo pri tukajšnji podružnici Prve brvatske štedionice. 528 Kanarček odletel iima na levi nogi kovimast obroč. Oddati proti dobri, nagradi pri dr. Pfeifer. Pre- 625 Ženitva, dopisovanje in ogla^ si trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 pj najmanjši znesek Din 10'—j —4 Dal bi svojega sina (iz boljše rodbine) v nauk kaki večji me. hanični obrti v Mariboru. Dečko je nastopil 15- leto, je dovolj močan, 170 cm visok, ima 4 razr. ljudsko šolo in dve gimnazije. Kdor bi ga hotel sprejeti prosim, da se javi na naslov: Stjepau Fais, pekarski obrtnik, Glina. — 50tj Okvirje za sliko najnovejših vrst dobiš le pri špocijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtan Maribor, Gosposka ulica 24 in 37. 427 Knjige veže od priproste do umetniško dovršene ve* zave solidno in ceno atelje za umetna knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor. Gosposka ul- 24 in 37. 428 Gatcrist popolnoma izvežba® z večletno prak£°» trezen, se sprejme pri lesni industrij*« Maribor, Koroška cesta 46. 5-17 Učenec iz bol j Je hiše, * z dvorazTcdno meščansko šolo, se mo v trgovino z mešanim blagom. tembachova ul. 3. Vafejjne za sladoled, vseh vrst kekse, bi Škote in drugo nejše pecivo priporoča delikatesi)3 vina Franc Kurinčič, Aleksandrova C‘J poleg glavnega kolodvora. Zal°gft. , to domače tvornico keksov V- P155'1'’«,-drug, Rog. Slatina. Sprejmem tako! krepkega kovaškega učenca-cesta 8. Sobarica prvovrstna z dobrimi spričevali spreimc. Plača dobra. Naslov v “P1 ' ^ 369 Tria škaf 514 st* V M t\ rf&orto, (Jne 16. VI!. 1957. Mariborski VECtRNU Infra. Stran 5? —. --------------------------------- Nesreča v gorah. Iz Schladminga v najzapadnejšem kotu severne Štajerske javljajo, da že ves te den ni sledu o hribolazcih Einsteinu in Schermausu z Dunaja, ki sta se napotila v gorovje Hoch-Golling na Salcburški meji. Več rešilnih ekspedicij je odšlo v gore, da najdejo ponesrečenca. Po operaciji slepiča. Prof. Grflnfeld pripoveduje: »Neka dama je po operaciji slepiča zelo bojazljivo vprašala svojega zdravnika: »Gospod profesor, povejte mi prosim, ali se bo brazgotina videla?« »Predraga gosPa, to je pa popolnoma od Vas odvisno,« je odgovoril profesor. Izza kulis samostanskega življenja Pred tedni je vzbudil veliko senzacija Samomor patra Pavla iz slovitega samostana Melk. Pater Pavel je cela desetlet-ia deloval kot profesor klasičnih jezikov, ja stara leta so ga pa samostanski pred stojnikl naenkrat premestili v neko prav oddaljeno vas. P- Pavel je že poprej več trat tožil svojim prijateljem, da je življenje v samostanu radi intrig in radi gotovih epikirrejskih razvad neznosno. *Tatan čneie pa o teh razmerah nikomur razlagal. Šele ob svoji smrti je zapustil •lekaj pisem, iz katerih odseva vsa trafika njegovega življenja. Ker je cesto (trajal samostanske tradicije nevredno življenje nekaterih sobratov, je postal silno osovražen. Skušali so ga označiti za norca, da bi se ga tako iznebili- Nazadnje ga je pa prelat poslal v neko zakotno vas in se ni brigal za vse prošnje nesrečnega patra, ki se ni mogel ločiti od svoje 84letne matere. Zaklinjal jih je, naj ga pustijo v Melku, ker je odhod iz tega kraja njegova in materina smrt. — Nezasluženega pregnanstva se ie nesrečni menih rešil s samomorom, njegova ma ti je pa te dni umrla. Ker so s to smrtjo ponovno prišle samostanske afsre na dnevni red, je prelat na tihem odpotoval v neko letovišče. Domneva se, da se I sploh ne vrne več, cerkvene oblasti so oa v samostanu uvedle preiskavo. ITO Kanadska 60 letnica Te dni praznuje Kanada velik jubilej-Državljani si podajajo roke in se veselo pozdravljajo. »60 let smo stari!: S tem pa ne mislijo svojih let, ampak starost kanadske ustave. Ta jubilej je spomin na 1. 1867, ko je iz dominiona Kanada nastala samostojna ustavna država. Kanada je od narave bogato obdarovana, ima najboljšo zvezo s starim in novim svetom in njene obale so spojene z najboljšo cestno in železniško mrežo. En del kanadskega ozemlja je najbogatejša žitnica drugi ima največje gozdove, tretji je pa bogat na raznih., rudah- Stalo je seveda mnogo truda, predno se je ta naravna raznoterost spravila v sklad in predno je dežela dosegla splošno blagostanje. I. G. Brat: Hifglilffil nilipni Roman ameriškega Jugoslovena. «Izvrstno, imenitno!« se je radoval. »Evo, za profesorja Lehmana se izdaja! ... Tudi ta listek zaplenim- Vi pa odnesite vse ostale papirje takoj v peč, da ne,bosta mogla ničesar slutiti! In tudi škatlo pokurite čim preje!« Marta je izpraznila koš za papir v škatlo in jo odnesla zopet v kuhinjo. Dodd pa je pristopil k pisalni mizi in začel urno stikati po njej. Našel je več pisem, listkov, računov. Bliskoma je preletel vsak papir, saj je imel v takem poslu veliko prakso. A našel ni ničesar. Premetal je urno še tiskovine in papirje po predalcih, dvigal, obračal in prelistal nekaj knjig ... vse v hitrici, a vzlic temu natančno, dvignil podlogo za pisanje, obračal pivnike, a našel ni ničesar. Toda stoj! Kaj pomeni ta brzojavna tiskovina? In tri vrste številk? To so oči vidno znaki — pismo s številkami, namesto s črkami. Kdo je pisal na tak način? Če bi bil to Jack? — Urno si je prepisal številke v svoj notes ter skril tiskovine zopet pod pivnik. Nato se je lotil nočnih omaric, dveh omar za obleko, kredence in velikega Pollynega kovčega. Našel ni ničesar. »Zdaj moram iti«, je dejal nevoljen. »Lahko se vsak čas vrneta. A pisal vam bom, kdaj preiskavo nadaljujem. Morda celo ponoči- Vsekakor dobite za svoj trud bogato nagrado. Pred obedom pridem vnovič — na poset. Vi pa molčite popolnoma!« In izginil je. Marti je Dodd imponiral. Najbolj 61 pa jo je veselilo, da posveti Amerikanki, ki ima pred njo tajnosti in ji je svetnika popolnoma odtujila. Zadovoljna je hitela v kuhinjo pripravljat obed, ki se je danes izredno zakasnil. Nedolgo nato sta se vrnila svetnik in Polly-Svetnik je nemudoma poiskal brzojavno tiskovino ter se trudil, da odgoneti vrste s številkami. Polly pa je sedela tiho na zofi, kvačkala in mislila na Jacka. Ni minulo še četrt ure. ko je vzkliknil svetnik: »Jo že imam! Zagonetka bo takoj rešena!« Polly je priskočila, tresoča se od nestrpnosti. »Kaj piše? O ljubi Jack, kjer si danes — na sv. dan?« »Samo nekoliko še potrpi!« Nemirno je begala po sobi, zrla stricu preko ramen, tekla gledat na hodnik, ne vohuni li Marta, potegnila preproge preko vrat in vprašala vedno znova: »Ali imaš, striček? — Gotov? — No, striček?« In končno je svetnik začel čitati: »Berlin, ne Varšava. Pišem kmalu zopet. Sem zdrav. Poljub tebi. pozdrav stricu. Tvoj Jack.« »Hura!« je vzkliknila Polly in objela strica. »Hval ti! Saj sem vedela, da si prav poseben učenjak!« Skoraj v istem trenotku je bil v hotelu pri »Zlatem križu« tudi Dodd gotov z razrešitvijo zagonetnih treh vrst številk. Nato se je znova oblekel ter se z izvoščikom odpeljal na Poljsko cesto št. 25. Marta ga je sprejela in mu zadovoljna pomežiknila, rekla pa ni nobene besede. Polly pa mu je-prihitela veselo razburjena nasproti. »Končno ste tu!« je zaklicala in mu podala roko. »Veste, da mi je bilo že dolgčas po vas?« »Hinavka!« si je mislil Dodd in ji smehljaje poljubil ročico. »Tudi meni . . . verjemite, mrs., meni še mnogo, mnogo bolj!« je odgovoril ter stopal v sprejemnico. Tudi sodni svetnik ga je sprejel z največjo ljubeznivostjo ter mu takoj ponudil breznikotinsko smotko. »Ti stari lopov!« si je mislil Dodd in dejal: »O prisrčna hvala! Preveč ste ljubeznivi!« In nato je povedal o neuspehu svoje vožnje v Newyork, a vendar o velikem, popolnem odkritju poslednjega bivališča. »Ah, moja brzojavka je ‘jrišla komaj dvajset ur prekasno!« je tožil. »Zopet mi je ušel!« »Torej že veste vse?« je pdzvedoval svetnik'. »Popolnoma vse. Sinoči sem prečital zapisnike in oba akta«, je pritrdil Dodd in motril svetnika in Polly. »O, bilo je neverjetno! Nezaslišano predrzno!« je pripovedoval svetnik. »Ali ste čitali tudi moje in Franzeltovo poročilo?« Lojze Ivančič, 1E V ^sma K O £PA DA ooc A vm ■ ZMERNE CEN E! TO CHA P OŠm (fcftocijskrtish,!, Statfii strehi Plofeaicrilti 2,OT0d MAaVEOE PC5SETDETS SfROKE JNA EtfVHfeM &ma>Bn®LZ£?-1 M II sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje čevlje in pletene sandale. Postrežba točna ! -W0 Cene nizka ’ fcudolf Mongac, Maribor, Jurčičeva ul. 9 Vsaki skrbni gospodinji je znano, da se le s pravim »REK . APARATOM11 in samo v pristnih „Rex-sftek!enICaii zanesljivo vkuhava vsakovrstno sadje in sočivje. Zalogo ima edino le tvrdka Ivan Kovačič - Maribor, _________Koroška cesta žtev. 10. _507 Zopet došlo novo blago, vseh vrst manufakture. Cene nizke, brez konkurence. Sukno že od Din 25*— naprej še dobi le prj I. Trpin - Maribor - <38avni trg 17 V kavarni Union FiffiteilB SV011 SFIČfl se luštno na vrtu sedi, kjer Lojze že za to skrbi, da se dober kofe dobi. Odprto vino, izbrani likerji, za seje posebna soba na razpolago. Priporoča se Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Žiraica se odda potom javne dražbe do 31. marca 1929 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, dne 8. avgusta 1927 ob 10. uri pri sreskem poglavarju Maribor, levi breg v sobi št. 8 priti. Sreski poglavar v Mariboru, levi breg, dne 6. julija 1927. Dr. Ipavic s. r. in kupite si napolitanske „Miris‘ zrezke s številkami srečk! Razen tega prepričajte se o kvaliteti naših angleških keksov in našega bogato sortiranega čajnega peciva, kakor vafeljni, adria, karlsbadski Friedrichs« dorfer mandeljni, vanilie in dezertni prepečenec. — Dobiva se povsod. 551 Tovarna keksov J. PaSI, Maribor Nogavice, rokavice, samovez-nice, otročje nogavice, moške klobuke kupite najceneje pri tvrdki ANICA TRAUN MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠT. 1 SBSSS0E0S® I grafični umdruštof lattod MAEIBORSKA.TK telefon 2-4 l fitogrujijo Kamno* iM* Knjigah* MARIBOR 3ro£lČEVA*JL’ŠF4 ŠfrsftTČ HharlborsM VEtfcRNTiC Tuftitf 'T ra ft r IBo r ti, fino n5. VII. 1V27V »jkJž* a imm § Novo ročno delo: v* i a ■M iniiiaiiuisu rcss«m «5| m i Sl Kako se brez truda izdelujejo te lepe čipke, bomo praktično predvajali v poslovnih urah od pondeljka dne 18. julija naprej. Naša izložba kaže raznovrstno uporabljivost teh čipk in njih krasni učinek. Velika izbira predlogov od Din 7 —100, ma-terijal po kakovosti meter i 1*50, 5*— in višje. 00 C. BUDEFELDT MARIBOR, GOSPOSKA UL. 4-6. Dobra kuhinia Pri Zvezdi Pod mostom 11, zraven državnega mostu. Zastonj dobite dva obeda, dve večerji, kruh in dobro namizno pijačo na mesec, če se abonirate s ceno na dan Din 14*— Obilna kosila in zajuterki po jedilnem listu se dobe po običajni dnevni ceni — Z odličnim spoštovanjem. Smole!. 556 □ □ I poučuje ednješolce v počitnicah, >osebno v jezikih. Raz-agova ulica 15, pritličje. 482 Najfinejše čajno maslo sladke pastellzirane smeta-od Prve prekmurske mlekar-v zalogi edino v dellka-sni trgovini Franc Kurinčič, eksandrova cesta 31. 370 HOTEL KOSOVO MARIBOR, GRAJSKI TRG 1 priporoča cenj. občinstvu najboljša pristna dalmatinska rina. Danes dospela vagonska pošiljatev dalmatinskega rina. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Kompleten obed Din 10*—. Sprejemajo se abonenti. Pri-rorska in štajerska kuhinja. Lep senčnat prahuprost vrt. Za obilen obisk se priporoča Marko Radilovič. ►44 gostilničar. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem oddal svojo delikatesno trgovino v Gosposki ul. 36, gdč. Pranji Rotar kaitro starim kakor novim obiskovalcem najtopleje priporočam. Deaedanjlm odjemalcem se najtopleje zahvaljujem. >52 JOSlp StlbllJ. EenJ. občinstvu naznanjam, da sem prevzela od gosp, Josipa Štlbilj delikatesno trgovino z vinotočem v Gosposki ul. St. 36 (Tegetthoffova hlia). *bstregla bom cenj. gostom z najboljšim vinom ter vedno svežim jakuskom. — V zalogi imam najfinejše bonbone, kekse, vse vrste tganja In likerjev, posebno pa opozarjam pred odhodom na Izlete na mojo trgovino cenj. turiste. Za obilen oblak se priporoča Franja Rotar. 1*7 -Obvestilo!' Jakob Perhavec »• Udslovanl« likerjev, desertnih vin In Hrupov Maribor, Maijska cesta 3 obveščam p. t. občinstvo, da sem prava«! s 1. julijem t.l. trgovino s alkoholnimi tekočinami (razprodaja na drobno) od Albrecht A Strohbach Gosposka ulica 19 ter se priporočam za obilen obisk. — V zalogi bom Imel vedno pristno slivovko, drolcnko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce. Postrežbe točna. 423 Cene solidne. Jakob Perhavec, Gospoika ui.19 | n Kavarna Park Najfinejši sladoled, pivo iz sodčka itd. Ob nedeljah salonski 9 trio od 16.—19. in 21.—24. ure. i 53» gsp Mejovšek, Maribor Tattenbachova ul. 13. Premog, drva, kolobarje, oglje za likanje. 451 Nocoj nov spored. Gostujejo Elza Hubaj, plesalka, John Seott, umetni plesalec in prvovrstna baletka Moravek. Razen tega še drugi nastopi Kavarna nudi specljalno vino vseh vrst, breskovo bovlo, sladoled i.t. d. V slučaju slabega vremena se vrši program v celotnem obaegu tudi v nedeljo popoldne. 548 Za obilen obisk se prlporača. Drago Fidler. Kje te dobi najcenjši kokt 2 in kovaški premog? MelovSek, Maribor, Tattenbachova 13. Galanterijo, drobnerljo, parfumerijo, vrvarske izdelke, pleteno pohištvo itd. na drobno in debelo priporoča DRAGO ROSINA MARIBOR VETRINJSKA ULICA 26 Cenjenemu občinstvu mi je čast naznaniti, da sem sem na novo preuredila dalmatinsko gostilno „Pri starem mostu" Točila bom najboljša črna in bela dalmatinska vina, kakor tudi Opolo iz lastnih vinogradov iz Splita. Na razpolago bodo vedno vsakovrstna mrzla in topla jedila ter specijalitete: Dalmatinski sir, dalmatinska šunka in morske ribe. Sobe in prenočišča za tujce v hiši. Vsako soboto koncerti 535 Za obilen obisk se priporočata Marič i Jovanovič kolesa ,Gloria‘ Kompletno Din 1300a— samo pri los. Moravec - Maribor Slovenska ulica 12. 54] / Kje se ii kurivo najceneje 1 Konfekcijo vseh visi kot moške obleke, ženske obleke, moške hlače, ključavničarske obleke, predpasnike, moško in žensko perilo ter vse drugo ma-nufakturno blago kupite zelo ugodno pri Kram EVlBNir. smum> Manufakturist prvovrstna moč, izvrsten akviziter se proti dobri plači takoj sprejme. — Samo absolutno prvovrstne samostojne moči naj se s popolnimi referencami javijo pod Šifr0 ^Samostojen" na upravništvo .Večernika*' 550 *daja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnik’ Stanko Detela, v Mariboru.