Poštnina plačana v gotovini. lAfifIMMMIPMMIIMVJ ■I ■I ■I h! k • Vf Casopi ir- .diivino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh. ATtutR 8ABUDtK\ Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1'60. —r rOg!asi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo IZebal, Ljubljana-Dol. c. j/ III. letnik. V Ljubljani, 23. oktobra 1920. 12. štev. Naša Koroška. Zibeljka Slovenstva, naša Koroška je v nevarnosti ! Številni dokazi pričajo, da plebiscit ni izraz ljudske volje, nego je sad zločinskih mahinacij s pompčjo Italije, ki se skriva pod hinavsko masko zaveznice in kateri se klanja naš mi-nist. predsednik Vesnič enako, kakor veliki Ameriki in njenemu predsedniku Wilsonu. S prevaro nam hočejo odvzeti našo Koroško, prastaro slovensko zemljo. Ne samo Slovenija, cela Jugoslavija trepeče pred izgubo Koroške, cela Jugoslavija čuti žalost in duševno trpljenje naših koroških bratov, ki so šli zmagoslavno volit za sveto Jugoslavijo, pa jih je lokavi Italijan okanil na korist tistih, ki so naš narod vedno tlačili in izkoriščali. Povsod imamo opraviti s temi hinavskimi Italijani, temi besedolomci, -Kateri ubijajo naš narod in plenijo njegovo premoženjg. Naša vlada naj se zaveda, da stoji cela Jugoslavija za njo v obrambi naše Koroške, kjer leže važna industrijska in rudarska podjetja, preko katere pelje vez Trst—Dunaj, ključ do srednje Evrope. Zavest zaslombe v narodu naj jači našo vlado, da bo pokazala več odporne sile, kakor jo je kazala do sedap Izguba velikega dela Banata, Bryčke, Baranje, reško vprašanje, zasedeno Primorje in Dalmacija nam kažejo, da vlada ni bila na mestu, ni znala izrabiti volje naroda v obrambo naše zemlje in naših bratov. V ti obrambi ne poznamo plemen, ne strank, ne pokrajin, v ti smo vsi edini in ta edinost je sila, pred katero bo klonila tudi zahrbtna Italija, ki je spoznala naše pesti na Soči in Pijavi. Avstrija živi od našega kruha, od sadov našega dela. Ne dajajmo kruha Avstriji, ki nam kaže obraz lojalnega soseda, pa hoče z goljufijami zasužnjiti slovenski del Koroške. Pozivamo vlado, da pogleda po preplašenih in obupanih obrazih naših koroških bratov, katere čaka, če pridejo v oblast avstrijskih zločinskih hord, enaka usoda in enako trpljenje, katero tare naše brate v italijanskem suženjstvu. Čas je, da vlada neha s praznimi frazami in obligatnimi pokloni ter začne z resno politiko za narod in domovino, saj narod stoji v ti obrambi za vlado. Gospodarstvo, posebno trgovina, je propadla. 30. maja 1.1. je priobčil »Slovenski narod« iz Prekmurja dopis, v katerem smo čitali tudi nastopni odstavek : Gospodarstvo, posebno trgovina, je po naši zasedbi propadlo. Izdale so se vsemogoče naredbe, s katerimi se je narod oviral v prodajanju svojih pridelkov, ki tvore njegov edini dohodek. Nepopisno mnogo je to našemu položaju škodovalo. Naša prekmurska politična uprava je v tem oziru mnogo grešila, vse njeno delo je obstojalo v tem, da je plenila kmetu košaro z jajci, če jo je nesel preblizu meje, oasojala ga drakonično, večkrat krivično, a na drugi strani pa je podpirala posameznike. Kmet je gospodarsko propadal, lezel v dolgove, neka-terniki pa bogateli. Zabeležil sem si ta odstavek, ker je nadvse značilno, če prizna meror dajni dnevnik, daje naša gospodarska politika pogrešna in potrjuje s tem sodbo pridobitnih krogov, ki vedno trdijo in naglašajo nesposobnost naše uprave v gospodarskih vprašanjih. Kakor je naš birokratski upravni aparat škodoval gospodarstvu v Prekmurju in spravil kmeta v revščino vkljub njegovi pridnosti in vkljub rodovitni zemlji, tako je škodoval poljedelstvu, trgovini, industriji in obrti v celi državi. Pri nas so paševali razni okrajni glavarji enako nekdanjim pašam v Turški, predpisovali so cehe poljedelskim pridelkom, ovirali promet in trgovino ter plenili blago in predpisovali kazni. Pri nas vse tako rado zabavlja proti Beogradu in našemu centralnemu aparatu in mu očita nezmožnost. Primimo se za svoj nos in ne očitajmo drugim nesposobnosti, ko nam kaže naše Prekmurje, da nismo nič bolj vešči, pač pa ravnotako slabi v gospodarskih vprašanjih. Ono vpitje proti prosti trgovini in izvozu s kmečkimi pridelki je preteklo kampanjo prineslo ogromne škode vsemu našemu gospodarstvu, posebno pa poljedelcu. Raznim kričačem so bile cene poljedelskih pridelkov vedno previsoke, čeravno so naše cene zaostajale daleč za svetovnimi cenami. Jugoslovanski poljedelec, ki je garal od blede zore do trdega mraka, bi moral prodajati svoj trud in sad svojega neumornega dela poceni tistim, ki se držijo strogo šesturnega oziroma osemurnega dela z primernimi presledki. Kmetovalec mora vsled premalo dela drugih stanov drago plačati to, kar kupuje od drugih ali kar proizvajajo, zato pa zahteva za svoj pridelek višje cene. Uvedimo pri vseh stanovih več in poštenega dela, pa bomo prišli do boljših razmer, večjih zaslužkov in ponehalo bo večno vpitje o pomanjkanju in premalih zaslužkih. Preteklo pomlad je birokratizem s svojimi neumestnimi odredbami pri-zadjal poljedelcu in trgovini z jajci za več kot pol milijarde škode. Država je povrh te škode tudi izgubila skoraj 400 mil. na izvozni carini. Izvoz zrnja, tudi koruze, se je zabranjeval. Pač pa se je potem dovolil izvoz 25.000 vagonov pokvarjene koruze. Če bi bil prost izvoz koruze, bi se ta izvozila zdrava, kmetovalec bi dobil mnogo višjo ceno za zdravo blago, a država bi dobila večje davke od poljedelca, lepe zneske za izvozno carino. Lansko jesen so izvozniki ponudili mestnim aprovizacijam krompir po K 1.20 z obvezo, da dobijo aproviza-cije toliko krompirja, kolikor ga mesta rabijo, a ostalo bi se izvozilo, ker je stal zunaj krompir takrat 4 krone. Izvozna trgovina bi plačala poljedelcu visoke cene, mestom dala poceni krompir, pa bi pri izvozu zaslužila to, kar bi dražje plačala poljedelcu, izgubila pri dobavi oprovizacijam. Tujina bi plačala to, kar bi dobil kmetovalec več, to, kar bi cenejše dobile aprovi-zacije in mestno prebivalstvo. Gospoda okoli aprovizacij ni sprejela te ponudbe in tako je moralo mestno prebivalstvo pozneje plačevati krompir po 6 kron, izvozna trgovina ni zaslužila ničesar in tudi država ni dobila onega dohoda iz davkov, ki bi ga sicer dosegla. Ne vemo, ali je bila gospodi merodajna nevošljivost ali nezmožnost, imamo pa dokaz, da nismo dorasli v gospodarskih zadevah. Da so bile pri nas prehranjevalne razmere tako slabe, ni bilo krivo pomanjkanje živil, ne nezmožna trgovina, pač pa naš birokratizem, ki nima por trebne »gibčnosti«, pa se je venda-polastil trgovine in prometa s poljedelskimi pridelki, in !pa gotovi krogi, ki so v vsakem videli le verižnika in navijalca cen. Tiste uradne centrale in razni zavodi niso prodajale niti za ficek cenejše, niso obratovale niti vinar cenejše, pač pa mnogo dražje od legitimne trgovine, so imele veliko večje režijske troške kot posamezni trgovec in vsled tega so obremenjevale če ne kon-sum pa davkopalčevalca, ki bo moral z davki kriti ogromne primanjkljaje teh vladnih naprav. Sarajevska aproviza-cija n. pr. izkazuje 10 mil. primanj-klaja. Ta primanjklaj bo plačal davkoplačevalec kmet in trgovec, ne pa gospodje, ki so taka podjetja vodili. Tudi v Sloveniji imamo take naprave, katere bi izkazale milijone primanjklaja, če bi položile račun. Zopet slišimo razne glasove in novice, da hoče gospoda na birokratskih stokih ustanavljati konzume, uvesti rek vizije, predpisovati maksimalne cene in še druge take zločeste pripomočke propadle Avstrije. Tem nakanam se morata upreti z vsemi silami poljedelec in trgovec. Ne pustimo, da bi birokratje še naprej prizadevali škodo pridobitnim krogom in vladali po svoji birokratski pameti in z manirami propadle Avstrije, one uradniške in vojaške države najžalost-nejšega spomina, ki je med svetovno vojno tirala kmeta v strelske jarke, njegovo ženo in otroke pa priganjala k težkemu delu a pridelke odjemala po sramotnih cenah. Kmet in trgovec delata neprenehoma in neumorno, zato pa ima prvi pravico do primernih cen svojim izdelkom, drugi pa pravico do mirnega in svobodnega dela. Vsi oni pa, ki ne morejo izhajati s svojimi dohodki, na, delajo toliko, kot dela trgovec in kmetj pa imajo pravico do višjih dohodkov in vsi jim bomo pomagali do teh. Za malo dela je tudi malo zaslužka. Zahtevamo popolno svobodo trgovine in vso prostost prometa v notranjosti države a strokovnjaško nad- zorovani iz.voz v tujino brez korupcije, brez bakšiša in brez zarade nepoklicanih ljudi. Prosta trgovina s poljedelskimi pridelki je bila vedno v korist poljedelca; ona bo koristila trgovini in državi, bo nudila konzumentu živila po ugodnejših cenah, ker bo konkurenca tlačila cene. Vezana trgovina je na mestu tam, kjer je pridelek nezadosten, ne krije lastne potrebe. V naši državi je pridelka dovolj. Trgovina nima nikdar namena dražiti potrebščin, pač pa stremi za kolikor možno nizkimi cenami. Vrediti se morajo prometne razmere, znižati železniški in drugi tarifi da se zveča in olajša promet in zvečajo s tem spojeni dohodki prevoznih podjetij. V državnem gospodarstvu se mora uvesti varčevanje, polagati se morajo računi d državnih prejemkih in izdatkih, da bo javnost vedela, kako se gospodari z državnim imetjem in z državnimi dohodki. V kljub pridnosti jugoslovanskega kmetovalca, vkljub rodovitni zemlji, vkljub obilim poljedelskim pridelkom, vkljub solidnosti našega trgovstva se nam godi slabo in nima naša država v tujini primernega in pripadajočega kredita. To pa vsled tega, ker vodijo gospodarsko politiko uradniki ip birokratje, ki v teim niso izvežbani, ali pa ljudje, katerim je strankarstvo in politika več kot gospodarstvo. Skrajni čas je, da pridejo pridobitni krogi do besede. Ta beseda naj bo taka, da bode sfrčala s svojih stolčkov gospoda, ki se je vrinila za vodnike narodu in gospodarstvu pa za to nima sposobnosti ali volje. Nehajmo z uradniško politiko avstrijskega vzorca in začnimo z gospodarsko politiko. Franc Souvan. Edino prava pot. Voditelji gospodarske politike so zgrešili pravo pot, ne vedo ne kod ne kam, kolebajo semtertja in tavajo'v gošči. Nas trgovce, ki smo del naroda, ki živimo in čutimo z narodom, nas boli srce, ko vidimo, kako se na korist strank — da ne rečemo kaj drugega — izdajajo narodni interesi. Kar nas je starejših, se še nismo uživeli v povojniški mentalitet, ki postavlja na prvo mesto strankarsko korist, na drugo mesto osebno korist in še le na tretje mesto narodov blagor. Pri nas je še vedno na prvem mestu domovina, in upamo, da bode najbližja bodočnost pokazala, da so v tem.smislu orijen-tirane tudi široke plasti naroda. Dve leti bosta skoro minili, odkar smo dosegli svoj narodni ideal : uje-dinjeno Jugoslavijo. Vedeli smo že takrat, da je organizacija enotne uprave in izlečenje vojnih ran težka stvar, da ne pojde vse tako gladko, kakor bi si želeli, saj. imamo v zgodovini dva slična primera :. ujedinjenje Italije in čas po francoski revoluciji v Franciji. Eno pa moramo zahtevati, od gospodov voditeljev to je dobro volja, in da se tam, kjer niso informirani informirajo na pristojnem mestu. Tako n. pr. gos. dr. Nedeljkovič s svojo brošuro v valutnem vprašanju ni bil pristojno mesto. Zaman so vse prečanske korporacije, trgovci, zadruge itd. povdarjali, da v deželi z dvojno valuto ne kaže sprejeti boljše valute za valutno enoto, ampak slabšo, torej pri nas ne dinarja, nego krono — ime je seveda postransko. Spričo bogastva naše dežele bi se bila krona kmalu povspela na nivo lire in francoskega franka, dinar pa, ki je brezdvomno več vreden kot krona, dasi ne štirikrat več, bi bil s tem seveda tudi pridobil, in bi veljal danes n. pr. dve liri ali dva franconska franka. Sedaj pa se dinar bori z liro, krona pa je vkovana v nenaravno razmerje, da je štirikrat manj vredna nego dinar. To je ena stran ; druga plat je pa tendenca da se vse cene zjednačijo z višjimi cenami v dinarskem ozemlju, in proti temu ni pomoči, ker papirnate odredbe pač ne morejo zadržati živega življenja. Z drugimi besedami: draginja 1 Prednjači pa država sama s poštnino, železnicami, davki, tabakom itd. In potem se začne circulus vitiosus : stavke, povišanje mezd in plač, vsled večjih stroškov mora trgovec zvišati cene, in tako gre to v kolobarju. Vsi stanovi plešejo v tem kolu; izključeni so le hišni posestniki po zakonskih omejitvah in mali hranilni vlagatelji ter penzijonisti, ki ne morejo stavkati. Krivica pa se dela trgovskemu stanu, če se ga dolži, ' da dela draginjo: draginjo delajo voditelji gospodarske politike, ki so slabo informirani, ali pa nesposobni za svoja mesta.)f;j - • Velika napaka je povišanje poštnih in železniških tarifov. To je direktno neekonomično. Posledica bode, da se bode vsa naša trgovina vršila po vodnih potih, in ti kraji bodo obogateli; naši Jeraji pa, kjer so železnice, bodo obubožali. Zato caveant consules, dokler je še čas 1 Zgrešna je tudi naša carinska politika. V modernih državah velja za princip: Kar se doma pridela, se ne sme uvažati, ali pa se obremeni z visokimi uvoznimi carinami, (velja posebno za luksus - predmete); kar pa se rabi za obnovo in za vsakdanje življenje, pa ne pridela doma, to je prosto uvozne carine. Za izvoz pa: česar se ne pridela v izobilju, temu se izvoz prepove ali obremeni z izvoznimi carinskimi postavkami; česar se pridela preveč, temu je prost izvoz. Lahko je tukaj zavzeti stališče za bolj ali manj svobodno trgovino ; ali delati trgovini direktno zapreke pri razvoju, kakor se gddi sedaj pri nas, je nedopustno. Tudi to stališče umemo, ako hoče gospod finančni minister ščititi domače konzumente in v izravnano nižjih domačih cen z višjimi svetovnimi cenami predpiše primerno — pravimo primerno — izvozno carino. Ne umemo pa, da se predpisujejo izvozne carine poljubno in v taki izmeri, da naši eksporterji ne morejo konkurirati z drugimi državami, ki izvažajo. Zato : proč s pretiranimi carinami 1 Visoka izvozna carina je sopovzročiteljica ponovnega padanja naše valute, ki se je tako lepo jačila. Finančnemu ministru je še vedno francoski frank in italijanska lira — »zdrava« valuta (ali se nam smejejo gospodje v Rimu!), naš denar pa »bolna« valuta. Vzemimo si vendar za vzgled Čehe 1 Oni zahtevajo od vseh držav, ki imajo boljšo valuto, nego oni sami, plačilo v tej boljši valuti ; od vseh držav pa, ki imajo slabšo ali pa jednakovredno valuto, plačilo v svoji lastni valuti. In to delajo Čehi, ki potrebujejo za uvoz živil *(n. pr. moke), dnevno velike svote tujih valut! Mi pa jahamo svojega konjička, kakor smo se prvi dan navadili. Nič gibčnosti, nič delavnosti 1 Za izvoz naj se brezpogojno zahteva le naša valuta, ki se bode tako dvignila do nepoznane višine. Carine,' ki bremene na izvozu izvoznih predmetov, n. pr. pšenice, moke, vina itd. naj se odpravijo ali vsaj izdatno znižajo, da bomo mogli konkurirati z drugimi državami; železniški tarifi naj se znižajo, ne zvišajo! To je prava pot. Seveda bodi pri tem eden ali drugi, ki je špekuliral z lirami a la hausse, izgubil pa temu ni pomoči. Edino na ta način se bodo povrnile v trgovino redne zazmere, mal in pošten zaslužek, verižniki bodo odleteli, in tudi konzu-ment bo zadovoljen. Vsled ponudb iz drugih izvoznih dežel, bodo cene na svetovnem trgu v doglednem času še bolj padle, dosledno pod tem uplivom in zaradi visokega stanja naše valute bodo padle tudi cene na domačem trgu in tako bomo šli spet nazaj: manj zaslužka, manjše plače, cenejše življenje in večja vrednost našega novca in zaslužka. Dr. Ivan Černe, Ljubljana. Naše izseljeniško vprašanje. V zadnjih tednih se je pričelo v naših listih razpravljati o izseljeniškem vprašanju, ki je za našo državo silne važnosti. Bili smo namreč ravno Jugoslovani, ki smo s svojo množico izseljencev napravili bivšo Avstro-ogrsko kot jedino velesilo, katera je imela dolgo vrsto let rekord, v eksportu ljudij. Za bivšo monarhijo je tvorila ta armada delavstva zunaj važno postavko v njeni plačilni bilanci ter mislim, da bi bil že samo to zadosten vzok, da posvetimo temu vprašanju več pažnje, kakor se je to doslej storilo. So pa še številni drugi vzroki, posebno moralnega značaja. Snov izseljeništva samega je jako raznolika ter jo hočem vsledtega z raznih vidikov obravnavati. Seveda tega ne morem storiti v enem članku, marveč hočem najprvo govoriti o najbolj aktualnih stvareh, potem pa o drugih manj perečih. Rrvo, kar je razmotrivati, je to, ali je sploh priporočljivo,- da se naši ljudje sedaj selijo v Ameriko, da tam iščejo dela. O tem sem parkrat že govoril z g. Fred. Zalaznikom, ki se še mudi tukaj in kije gotovo najbolj poučen o današnjem gospodarskem po-v Zedinjenih državah ameriških, ki pridejo v prvi vrsti za naše izseljence v poštev. Gosp. Zalaznik je mnenja, da sedaj ni pravi čas za izseljevanje in da sedaj ni hoditi iskat dela v Ameriko, ker je nedvomno, da bo gospodarska kriza, ki jo deloma doživlja že sedaj Amerika, v bodočem letu dokaj hujša. Bilo bi torej ljudem odsvetovati prenagljeno izseljevanje, ker lahko pridejo v položaj, ki se z njihovim sedanjim nikakor ne bi dal primerjati. Drugo vprašanje, ki je danes za oba dela, izseljence v Ameriki in njihove svojce tukaj najvažnejše, je pošiljanje denarja. Tu je razločevati dvoje, stalno pošiljanje gotovine oziroma nakazil potom raznih bank, — redni poštni promet Amerike z našo državo še ne posluje — in pa iztirjanje in pošiljatev svot, ki so tekom vojne zapadle zunaj v korist naših državljanov. To so zapuščine, dedščine, zavarovalnine ali odškodnine, kakor se pač že imenujejo po svojem pravnem postank*. Takoj po otvoritvi prometa z Ameriko so predstavljale vse te svote velike vrednosti, lahko bi jih ocenil na par sto milijonov kron ; del tega denarja je prišel v Jugoslavijo naravnost z vrnivšimi se izseljenci, drugi del potom bančnih nakazil, tretji del je pa ostal še tam, ker je bil po ameriških postavnih določbah zaplenjen, kot last sovražnih inozemcev. O tem premoženju ki predstavlja po mojih informacijah okroglo 30 milijonov, hočem najprvo govoriti. Glasom posebnega zakona, ki je vravnal trgovanje s sovražniki Amerike v vojni, je bilo težko pričakovati, da bi bil ta denar vrnjen, predno ameriški državni zbor (kongres) ne bi sklenil drugih postav. Izvzeti so bili le posebni slhčaji in na te izjeme se je bilo potrebno sklicevati potom naše vlade, pa bi že pred poldrugim letom dobili svoja zaplenjena premoženja nazaj. Sedaj je pa izšla posebna poprava k zgornjemu zakonu in na podlagi te je Jugoslovanski odsek Rdečega križa ameriškega doposl^l vsem listom obvestilo o tem zakonu ter obljubil točna navodila, kako je postopati, da se bodo ti depoziti vrnili. To poročilo je pre-splošno, da bi se moglo po njem presoditi, ali in kdaj bodo naši ljudje ko-nečno svojo lastnino nazaj, ter hočem vsledtega isto popolniti, da si napra- vijo naši ljudje sliko o vsem tem postopanju. Zakon, ki, sem ga omenil zgoraj »Trading with the enemy act« (o trgovanju s sovražnikom) je bil sprejet na 65. kongresu in odobren dne 6. oktobra 1917. Koncem marca 1918. je izšel dodatek k temu zakonu ter je bil temeljem tega dodatka ustanovljen poseben urad za upravo sovražnega premoženja ali angleško »Alien pro-perty custodian«, Upravnik sovražnega premoženja je zasegel z gornjim zakonom vsa premoženja, ki so zapadla kot dedščine po umrlih izseljencih svojcem v bivši monarhiji (in tudi seveda v Bolgariji, Nemčiji in Turčiji) ter jih prevzel v svojo upravo. Zakon je bil trd. Njegova veljavnost je pa po razsulu centralnih držav, torej predvsem Avstro-ogrske in s priznanjem države SHS, postala nevzdržna. Jasno je namreč : ali smo zavezniki oziroma pridružena država, ki smo bili pripoznani in smo kot taki tudi podpisali mirovne pogodbe na strani Antante, ali pa nismo. Ker je prvo nepobitno dejstvo, se ne morejo odredbe, in zakoni ki veljajo za sovražnike Združenih držav, nanašati več na naše državljane in se morajo zaplenjena premoženja izročiti našim državljanom. Naša država je bila od Združenih držav Ameriških pripoznana nekako koncem leta 1918. Velika republika je bila jedna prvih držav, ki so to storile, vendar pa je logični čin, da se nam s priznanjem pridružene države dajo tudi pravice, da razpolagamo s svojim premoženjem v Ameriki, prišel šele dve leti potem. Ako bi se pobrigali sami za to, bilo bi se najbrže zgodilo še prej. Da sedaj stokamo nad tem postopanjem, smo jedino sami krivi. Naša dolžnost je bila, da se sami pobrigamo za svoje pravice in ako bi naše zunanje ministerstvo v tem pogledu napravilo kak korak, bi imeli gotovo uspeh. Tako pa je bilo in je še danes deviza, da se čaka, saj bodo dobri Amerikanci vse storili, da pečene piške prilete v naša široko odprta lačna usta. Ali naj res čakamo? Ne! Tudi Ameri-kancem se je namreč predolgo zdelo, da se mi, osvobojeni narodi, na brigamo za premoženja, ki jih imamo v Ameriki zasežena pri upravniku sovražnega premoženja, pa so 5. junija 1920 sklenili dopolnilo oziroma izboljšanje postave »O trgovanju s sovražnikom«, tako da nam bo mogoče dvigniti premoženja zaplenjena po tem uradu. Kdor se je hotel zanimati za stvar je dobil lahko tozadevne točne zakonite predpise; iz istih povzamem sledeče: Predvsem veljajo določbe zakona »o trgovanju s sovražnikom« in mora vsak posebno izpolniti določila 9. odstavka. Ta namreč določa, kako je mogoče zahtevati zaplenjeno premoženje, definira moč predsednikovo v teh stvareh in predpisuje način prošnje, ki se ima napraviti na predsednika. Določa tudi nadalje, kakšne posledice ima postopanje, ako se ne napravi prošnja na predsednika. Razen teh določil, ki so v polni veljavi, pa določajo splošnapojasnila,k zakonskemu amend-mentu z dne 5. junija 1920, kdo ima pravico zahtevati zaplenjeno premoženje nazaj, kakšni predpisi so izpolniti, kje so tozadevne vloge vložiti, kako morajo biti adjustirane itd., kopa predpisov, ki jih nikakor ne razumejo naši ljudje, saj gre tu povečini za ljudi z dežele, ki ge še v domačih pravnih zadevah ne spoznajo, kaj šele v ameriških. Predpisi so tako obširni, da je res težko vsem zadostiti, posebno pa še sedaj, ko se je marsikaj pri dedičih - izpremenilo: stariši so v mnogih slučajih umrli in nastopajo novi dediči, žene so se poročile, mladoletni so dorasli itd. Umestno bi bilo, ako bi se res s to' stvarjo pečali že preje, ne pa čakali. Čimpreje se to uredi, tem-bolje za nas vse, ker bode treba, da se ta premoženja v tuji valuti našemu gospodarstvu ohranijo in da se ne bode tako zgodilo, kakor se je z onim delom ameriških nakazil, ki so ostala v Zagrebu skoro pol leta in je n. pr. skoro 8 milijonov nakazil neke New-Vorške banke bilo preko 6 mesecev zadržanih v Zagrebu, dokler nisem jaz po na- ročilu iz Amerike spravil zadevo v red. Kako naj bi se torej uredilo vprašanje teh zapuščin? Upam, da bom imel v kratkem na razpolago tozadevne uradne vzorce ter bom potem lahko pristopil na enotno ureditev za vse depozite, ker bi se dalo le na ta način rešiti ta kompleks vprašanj enotno in brez velikih novih stroškov. Ako je namreč stvar vpeljena in dela same ena roka, je sigurno da se dela hitreje in ceneje. To pa je tudi važno vprašanje, ki pride za naše ljudi zelo v poštev. Ako bodo naši rojaki tukaj prisiljeni iskati pomoči pri ameriških •odvetnikih, potem lahko napravijo križ čez polovico dediščin,, ker bi stroški pri kolikortoliko malih svotah od 100 do 1000 dolarjev požrli kmalu polovico. , Pri tem je uvaževati še zamudo časa z dopisovanjem, pri čemur gre lahko v zgubo ugodna konjutiktura visokega kurza dolarja, kar lahko znese številne svote. Kakorkoli premišljuje človek, je edini izhod v organizaciji tega posla in v enotni rešitvi po nas samih tukaj v Jugoslaviji. Je pa to tudi razvidno iz predpisov, ki jih postavlja amend-ment z dne 5. junija 1920, ki zahteva dokumente in listine, katere moremo preskrbeti le mi tukaj. Kakor stoji cela ta zadeva sedaj, je pričakovati, da bo denar tukaj do srede leta 1921, razen v onih slučajih, ki bi bili sporni. Teh bo najbrže malo, tako da bo organizacija lahko celotna. To bi bil en del finančega programa izseljeniškepa vrašanja, ki je nujen, ker zadeva povečini siromašne dediče in sirote, katerim je pomoč potrebna. Drugi del programa je organizacija stalnega pošiljanja izseljeniškega denarja, kakor je to vzorno napravila Italija, ki je edina velegila v eksportu ljudij. To je poglavje za sebe ter hočem o tem posebej govoriti v prihodnjem članku. Direktor Ljubomir St. Kosier: Grčka. (Venlzelos i njegova domovina. — Privredna skica povodom najnovijih dogodjaja.) ‘Paris^ f6./X, (brzojav).-„ 'Prema vijestima, Boje su do sada stigte u “Pariš, pogore sato se zdravstveno stanje grč Bog Brafja taBo, da je ot~ Btonio dafje vodjenje državniFj poetova. Zl up učenim se Bru-govima pogovora, da če fini povodom Biti u GrčBoj pro-Bfamovana repuBtitia — sa Gtentfjeriosom Venizetosom Bao prvim predsjedniBom. — Venizefos je zatrazio od ati-iranitj vtasti proteBtorat nad svojom vtadom Ime Dra. Elentheriosa Venizelosa usko je skopčano naročito sa novijom historijom grčkoga naroda. Rodio se godine 1865. od oca trgovca na otoku Kytheru, pravne nauke svršio je u Ateni, a godine 1889. izabran je u narodno predstavništvo Krete. Osam godina iza toga susrečemo ga več kao jednoga od glavnog vodja revolucionafnog elementa, a pod njegovim vodstvom vodi se i obrana Malaoke i Akrotorije. Venizelos je stupio na površinu i istaknuo se jače tekar u posljednjem momentu, u času, kada je njegova otadžbina največma potrebovala njegovu pomoč. — Godine 1909. izbila je u Grčkoj oficirska revolta, koja se tako razmahala, da je konačno 28. augusta uspjelo vojsci, da iznudi demisiju kabineta. Nakon toga bile su na dnev-nom redu sad veče, sad manje trzavice, koje su ugrožavale cijelu zemlju, dok konačno nije Venizelosu pošlo za rukom, da uvede mir i red. Kretanin Dr. Elentherios Venizelos je ministar predsjednik od 19. oktobra 1910. i ostao je na tom mjestu, ako-prem je u martu 1913. i na samom prijestolju Grčke uslijedila promjena — dolaskom novog kralja (današnjeg eks-kralja) Kostantina. Jedan od najvažnijih činova Veni-zelosovog rada jest bez sumnje Balkanski savez, koji je u mjesecu junu 1912. utvrdjen izmedju njega kao man-datora Helena, srpskog ministra pred-sjednika Nikole Pašiča, kralja Ferdinanda i crnogorskog monarha Nikole Petroyiča-Njeguša. Posljedica ove balkanske unije bila je, da su več 8. oktobra črnogorske trupe prešle Bojanu i time otvorile novu stranicu u historiji balkanskih naroda. Za cijelo vrijeme balkanskog rata Venizelos je aktivno djelovao i konačno ga vidimo, gdje sa Pašičem, Take Jonescu, Majorescu in črnogorskim' generalom Martinovičem potpisuje bukareštanski mir. U početku svjetskog. rata došlo je izmedju Venize-losa i kralja Konstantina do nesuglasica, pa i ako je prvovremeno dominirao kralj Konstantin, ipak je potporom antante ostao Venizelos pobjednikom, a kralj je bio prisiljen, da se zahvali u korist svoga sina — današnjeg kralja Grčke. Za vrijeme svjetskog rata Grčka se nije opredjelila. Ona je doduše zatajila svoju dužnost napram kraljevini Srbiji, ali sama zemlja nije inače ratom nista izgubila i ostala je poštedjena od svih grozota, koje su snašle ostale narode balkanskog poluostrva. Kakove če medjutim biti buduče prilike u Grčkoj, to se danas još ne može sa izvjesnošču predvidjeti. Uvodno citirana pariška brzojavka nagovještava neke važne promjene u budučem životu Grčke, pa nas je to i ponukalo, da ovdje iznesemo neke privredne crtice iz dosadanjeg života tog susjednog naroda. U posljednjih stotinu godina Grčka je pokazala lijep razvitak. — Broj Stanovnika od 750.000, koji nasta-vaše zemlju u godini 1831. početvero-stručio se, pa je več godine 1910 imala kraljevina Grčka 2,666.000 žitelja. — Ovorrfe porastu pučanstva mnogo je doprinjelo i proširenje teritorija. -— Godine 1864. dobila je Grčka Jonsko otočje, a nakon berlinskog kongresa i Tesaliju. Pribrojimo li konačno i nove krajeve, koji su nakon bukareštan-skog mira utjelovljeni sa kraljevinonr Grčkom u površini od nekih 56.000 četvornih kilometara sa oko 1,900.000 Stanovnika, to vidimo, da Grčka broji danas preko četiri i pol milijuna Stanovnika, te kao takva zaprema vidno mjesto medju ostalim državama na Balkanu. Po našu držav u je susjedna Grčka od ne male važnosti, naročito uvažimo li, da ova zemlja imade danas najbolje razvijenu obalu — u usporedbi sa svojom veličinom — gotovo na ci-jelom svijetu, koja se proteže u duljini od preko tri hiljade kilometara sa ne-brojenim zaljevima, zatonima i fjordo-vima. Po nas Jugoslavene od osobitog je značenja njena luka na Egejskom moru — Solun, koji se - prostire na podnožju ponosnog Chortiatisa. — Izvozna trgovina u južnim krajevima našega kraljevstva, napose južna Srbija, od Kosova polja na jug, gravitira več od prirode k solunskom pristaništu, pa sve i u onom slučaju, da Rijeka — kao što se nadarao — ostane u našem po-sjedu. — Vardar — proističuči iz srca Srbije sliva se u more tik samog Soluna. Solun je takodjer i znatno ishodište željeznica na sve strane: prama Bitolju, Mitroviči, Vranji, Dedeagaču i Carigradu, koji potonji danas broji više gradjana helenskog nacionaliteta, nu i sama Atena.. Solun — starodrevna Thesalonika (turski: Selanik) kao pomorska luka na Egejskom moru — od vajkada je bio od velikog značaja za trgovjnu sa istokom. Uz staru luku podignuto je u Solunu moderno novo pristanište, koje če mnogo pogodovati daljnem razvoju prometa. Izvoz je takodjer znatan. Naročito se izvaža žito, opium, riža, duhan, razna krzna i magnezij, dok su glavni artikli uvoza: šečer, kava, petrolej, papir, droge, razni strojeyi i koža. Narednog mjeseca bit če osam godina, otkako je Solun pripojen Grčkoj. — 24. novembra 1912. unišle su^ grčke trupe generala Kleonienisa u Solun i od to doba zamjenio je grad carigrad-skog sultana — sa kraljem Helena u Ateni. Kako trgovina cijele zemlje, tako i ona u Solunu — vidljivo je uz-napredovala u posljednjem deceniju. Prema statističkim podacima daje pregled izvoza i uvoza slijedeču sliku (hi-ljade zlatnih drahma): God. 1900. uvoz 131.400 izvoz 102.700 » 1901. » 140 500 » 94.000 » 1902. » 134.900 » 80.000 » 1903. » 137.500 » 85.<>00 » 1904. » 137.000 » 90.500 » 1905. » 141 800 » 83.700 » 1906. » 143 400 » 118.100 » 1907. » 148.400 » 116 000 » 1909. » 137.550 » 101.680 » 1910. » 160.530 » 144 570 » 1911. » 172.200 » 140.900 » 1913. » 144.800 » 96.300 Najjača izvozna stavka bila je godine 1911. vino i spirituozi u vrijednosti od 18,248.199 zlatnih drahmi, zatim poljoprivredni proizvodi, koji su izveženi za 75,598.266, a uveženi za 56,269.396 drahmi. Grčka -se industrija takodjer lijepo razvija, pa je tek jedina opreka manjak na drvu i ugljenu Najrazvije-nija je mlinska, tekstilna i kemijska industrija. Centar mlinske i tekstilne industrije jest Pirej. U samom Pireju imade dvadeset paromlina. Dnevna produkcija grčkih mlinova cijeni se na preko 100 vagona brašna. U Pireju na-laze se takodjer i brojne tvornice konjaka, imade ih oko 26. U kemijskoj industriji naročito se ističe »Socičtč des produits chimiques et angrais«^ koja proizvadja umjetno gnojivo, sumpornu kiselinu i željezni vitriol. Željezna industrija proizvodi parobrodarske i poljo-privredne Strojeve, motore, lokomobile, kotlove i razne željezne konstrukcije. Postoje zatim u Grčkoj brojne tvornice spiritusa, tvornice kalcium-karbida na Gorgopotamosu, nadalje tvornice sapuna, sviječa, šibica, škroba, boja, cementa, stakla, papira, zatim tri rafinerije ulja, te konačno tvornice še-šira i tkanina. U financijalnom pogledu proži vjela je i Grčka poput Turske teških dana. Godine 1893. zadesio ju državni bankrot. Time prouzrokovano teško stanje osječalo se sve do'godine 1900. Tada se izvozom vina i konjaka, te konačno znatnim doznakama, koje su stale stizavati u domovinu od grčkih iseljenika, naročito onih iz Amerike, lagano stalo oporavljati i stanje grčkih financija. Godine 1910. iznašao je otvoreni dug 810,850.000 franaka i to (specifi-cija u engleskim funtima): 21/2°/o zlatni zajam od g. 1898. 5,189.000 5 o/o zajam od g. 1881. - 3,710.740 5°/o zajam od g 1884. 3,239.340 4°/o monopolski zajam od g. 1887. 4,881 240 4°/o renta od g 1889. 5,551.480 5°/o zajam od g. 1890. 2,142.000 Funding Loan 5°/o-tni 348.000 4°/o željeznički zajam od g. 1902. 2,231.000 5°/o narodni zajam od g. 1907, 787.400 4°/o obveznice 4,353.026 Godine 1914. podijeljen je grčkoj vladi od Francuske zajam u višini od 550.000.000 franaka. Poljoprivreda stoji u Grčkoj jošte na dosta niskom stupnju. Obra-djivanje tla obavlja se na primitivni način, a sama zemlja plodna je jedino uz rijeke. V i n ogradar st vo je vrlo znatno. Grčki vinogradi zapremaju danas velike površine zemlje i daju godišnje do dva i pol milijuna hektolitara vina. Naročito su glasovita vina sa Krfa, Santa Maura i Kumi, dok se desertna vina iz Zante, Paosa, Santorina (svjetski poznato »vino santo) i Patrasa izvažaju u medicinske svrhe. Tri četvrtine svega stanovništva sačinjavaju Grči, a oko milijun dvjesta-hiljada otpada na strane narodnosti. Slavena imade u Grčkoj nešto preko 200.000. Od stranih vlasti, koje su jače interesovane u Grčkoj,' spominjemo Francusku, koja je svojim kapitalima dosta angažovana u grčkoj industriji, kod brodogradilišta i kod pojedinih že-ljezničkih gradnja Reorganizaciju grčke flote proveo je takodjer Francuz, odmah iza kako je Venizelos preuzeo pred-sjedništvo ministarstva. U drugom redu dolazi Engleska. Englezi su još iz davnine imali udjela u razvitku Grčke. Poznato je medju ostalim, da je engleski kosmopolita George Noel Gordon Byron još godine 1824. u zajednici sa knezom Maurokordatosom branio utvrde Misso-lunghia od turskih navala. Tako eto izgleda nabačena pri-vredna skica Grčke od jučer, a kakova ce ona biti sutra, to če nam pokazati najskorija budučnost i razvitak najnovi-jih dogodjaja na bliskom jugu. Grči, koji su iz zahvalnosti i pieteta napram velikana Georga Byrona umjeli, da sve do danas sačuvaju njegovo srce u crkvi Missolunghia, ti isti potomci slavnih Helena držimo da če znati ocje-niti i dosadanje zasluge i rad Dra. Elontheriosa Venizelosa, ne samo kao sadašnjeg predstavnika državne vlasti, več i kao javnog radnika, kome je us-pjelo, da u ovo, razmjerno kratko vrijeme, dovrši Byronovo djelo i da oslo-bodi do onda još neoslobodjena dva milijuna Helena od turske vlasti. Zapadne li dakle Dra. Elentheriosa Venizelosa čast, da postane prvim predsjednikom nove grčke republike, bit če to samo u dokaz priznanja, što ga odaje ujedinjeni grčki narod svome premieru. A dodje li do toga, tada možemo mi Jugoslaveni novog predsjednika prvi pozdraviti! Izvoz in uvoz. Uvoz luksurijoznega blaga. Ker se je doznalo, da se vtihotaplja velike količine v uvoz prepovedanega luksurijoznega blaga, skleriil je privredno finančni komite v Beogradu, da se uvozna prepoved tega blaga ukine, uvede se pa na istega posebna carina »za luksus«. Vpoklicala se je posebna komisija, kateri se je poverila naloga sestaviti te nove carinske postavke. Umestno bi bilo, da bi ta komisija zajedno tudi natančno pregledala po-‘samezne postavke blaga, katero je bilo do sedaj sicer razglašeno kot luksus, je pa v resnici normalno neobhodna vsakdajna potrebščina. Uvoz kapsljev za lo/ske puške, ki je bil zabranjen, je sedaj zopet dovoljen. lstotako se je tudi dovolil uvoz takozvanih »Bergmanovih cevij«. Uvoz svežega mesa v Švico. Zvezni svet švicarski je pooblastil federalno veterinarsko oblast, da izdaja dovoljenja za uvoz svežega mesa v Švico. Tozadevno pooblastilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Uvoz rlnčic za čevlje, ki je bil zabranjen, je od sedaj naprej dovoljen. Dovoljen je tudi uvoz barvnih trakov za pisalne stroje. Izvoz pitane klavne živine v inozemstvo je dovolil ekonomsko-finan-cijski komite ministrstva. Izvoznikom, ki bodo izvažali perutnino v živem stanuje privr. finančni komite dovolil, da smejo utovoriti tudi potrebno količino turšice v svrho prehrane perutnine na transportu. Ta koruza se bode smela izvažati brez plačanja carine in brez zasiguranja valute. Narodno gospodarske zadeve. Finančno vprašanje. Konferenca v Bruslju. Med prvimi čini »Zveze narodov« je bil, da je sklicala v Bruselj mednarodno konferenco, na kateri so se zastopniki 39 držav celega sveta posvetovali o najbolj perečem vprašanju, kako pomagati Evropi financijelno zopet na noge. Do odločilnih sklepov ni prišlo in to iz vzroka, ker je imela konferenca samo posvetovalni značaj. Najbolj značilno na tej konferenci je bilo, da je prišla pri posvetovanjih vsa neizmerna revščina Evrope na dan, revščina, ki tare danes nele premagande, ampak tudi zmagovalce. Niti ene države v Evropi ni, ki ne bi v financijelnem pogledu trpela bolj ali manj na strašnih posledicah vojne, vsem pa seveda prednjačita falirana Avstrija in pa Nemčija. Pokazal se je velikanski prepad, ki nas danes loči' od držav na drugih kontinentih, v prvi vrsti od Združenih držav severo-amerikanskih. Ni so pa izostale seveda tudi v teh državah, ki plavajo danes takorekoč v srebru in zlatu, radi obubožanja Evrope razne zle posledice. Važno je za evropske države, da so se zastopniki amerikan-skih in azijskih držav v splošnem izjavili, na njih dežele niso več pripravljene dajati Evropi državnih ali privatnih kreditov. Iz tega se da sklepati, kako mnenje vlada v ostalem svetu o financijelnem položaju držav našega kontinenta. Niti kreditov se jim več ne zaupa. Pač pa so omenjeni zastopniki položili svojim evropskim kolegom jako na srce, da naj njih države skrbe pred vsem, da dosežejo ravnotežje v državnem gospodarstvu in v trgovski bilanci in naj skušajo na ta način doseči, da se popravi njih valuta. Nemčija, ki je od te konference pričakovala velike pomoči, je odšla radi tega sicer jako dobrega nasveta, praznih rok. Morda, da se bode edinole Avstriji priskočilo na pomoč, to pa iz vzroka ker je drugače financijelni polom te države popolnoma neizogiben. Skoro gotovo pa ni za blagohotneje presojanje situacije v avstrijski republiki ta vzrok merodajen, ampak dejstvo, da bi nekatere prekomorske države, ki 'so dovolile Avstriji večje kredite, v slučaju poloma te zneske pogubile. Odtod toraj ljubezen do te državice, ki ne more danes ne živeti ne umreti. Zanimivo je tudi dejstvo, da je konferenca zavzela stališče, katero zastopamo tudi mi, da se uveljevi kar možno kmalu svobodna trgovina, lstotako se je zastopalo naziranje, da se carinske zapreke kar najbolj ublažijo. Več zastopnikov raznih evropskih 'držav je sicer vprašanju svobodne trgovine nasprotovalo, temu pa se ni čuditi, saj so vendar nekatere zapletene še v vojno, vendar se je konetno ta resolucija sprejela. Ventiliralo se je tudi vprašanje vpostave mednarodnega kreditnega zavoda, ki bi dajal evropskim državam potrebne svote na razpolago proti kritju v nemobilnih aktivih, carinskih in drugih državnih dohodkih. V pogledu ustanovitve takega zavoda bila sta stavljena tudi dva načrta, katera se bosta predložila »Zvezi narodov« v Genfu, ki jih bode preštudiral. Kakor se toraj vidi, je bila konferenca le informativnega značaja. Vsekakor pa pomeni vsaj pričetek do skupnega delovanja na prevažnem vprašanju kako sanirati nevzdržne finančne razmere v Evropi. Pomanjkanje denarja In kredita. Zadnje čase se širijo govorice, da banka ena drugi ne kreditirajo niti vinarja, nego zahtevajo vsa plačila in nakazila v gotovini. Nadalje so začele odpovedovati kredite in zahtevajo odplačila posojenih zneskov. Dokler je bil bančni kredit neomejeno na razpolago, trgovina in industrija ni čutila pomanjkanja gotovine. Omejevanje bančnega kredita bi lahko postalo usode-polno za našo trgovino in industrijo. Narodna banka ni izpolnila pričakovanj. Ta banka čuva le koristi svojih delničarjev, ki so privatniki in politiki. Tu treba znatnih izprememb. Ali pozna ta banka koristi splošnosti ali pa moramo dobiti banko, ki bo res narodna in državna. Ker pri nas ni državnih papirjev, naj bi banka lombardirala tudi delnice naših prvovrstnih denarnih zavodov, da dobijo lastniki teh delnic denar v roke. Notiranje naše devize na ziiriški borzi je baje ukinjeno. Pravijo, da je to protiukrep proti naredbi načega finančnega ministra, da se naša deviza in valuta sme kupovati le na naših tržiščih. Ta malenkostni čin tuje borze nas ne sme plašiti, saj vrednost deviz in valut ni odvisna od špekulacije na tujih borzah, nego od notranjega dela in bogastva držav^. Jugoslavija je danes edini prodajalec svoje valute , in kot taka lahko vpliva na ceno. Tujci morajo kupovati naš denar pri nas, če hočejo dobiti naša živila in naše surovine, lstotako je ustavila notiranje naše devize borza v Pragi. O poslovno-obrtnem davku je sklepala gospodarska konferenca o.b prisotnosti ministra financ v Beogradu. Prišla je do zaključka, da se ta davek ukine. Da se pa zasigurajo državi dohodki, sklenilo se je, da se uvedejo druge dajatve in to : od vsega iz inozemstva uvoženega blaga bode treba plačevati 5°/°> od uvoza luksusnega blaga pa najmanj 10°/o od fakturne vrednosti istega. Nadalje se je sklenilo, da se plačajo enaki odstotki tudi od onega uvoženega blaga, ki se nahaja v zalogah ter konečno, da se podvoji splošna dohodarina in pa do-hodarina onih podjetij, katera so siljena polagati javne račune. Likvidatorji Avstro-ogrske banke so zahtevali, da se smejo nežigosane novčanice samo takrat izdajati če nosijo poseben znak. Ta znak bi obstojal v tem, da se bode na novčanico natisnil datum kedaj je bila izdana. Banka se temu zahtevku ni profivila. • Carina. Nova Šmarna gora, katera pa ni na nobenem zemljevidu Jugoslavije, je po zaslugi carinskega urada nastala v Mariboru in sicer jo tvorijo tisoči pošt- nih zavojev, kateri so dospeli iz Avstrije in Čehoslovaške in čakajo oca-rinjenja. Carinska uprava s svojimi cariniki nam je povzročila že ogromno škode. Pozivamo merodajne činitelje, da pospešijo delo carlnarne, da ne bodo ležali poštni zavoji pol večnosti v carinskih skladiščili. Carinjenje v Mariboru. V Beogradu je sestavilo ministrstvo za promet in pa glavna direkcija carine posebno komisijo, ki naj bi preštudirala vprašanje, kako bi se brez zaprek in zadržkov ocarinjevalo blago, ki se uvaža v kompletnih vagonih preko Maribora. Mnenja smo, da je bilo umestno to vprašanje, ki je stalo našega trgovca in konsumenta ogromne miljone, že zdavnaj preje rešiti in želimo le, da bi se zadeva ne »študirala« predolgo, kajti študij pri zeleni mizi po navadi ni dosedaj prinesel javnosti nikakih koristi. Brzojav. Brzojavne pristojbine za brzojavke namenjene v inozemstvo so se z dnem 15. t. m. trikratno povišale, za nujne brzojave pa se plača trikratna nova pristojbina. Direktni brzojavni promet z Italijo. Med našo državo in Italijo se je otvoril dne 9. t. m. direktni brzojavni promet. Pristojbina za vsako besedo znaša 36 par ali K 1.44, šteti je pa vedno, kot je to pri brzojavnem prometu z inozemstvom vedno predpisano, po jedna beseda več kot jih je pa v resnici v brzojavki. Promet. Železniške tarife v Avstriji se zopet povišajo. Prvi povišek stopi v moč 16. t. m. drugi pa z 1. decembrom t. I. Skupno nameravajo zvišati tarife za 150nl„ in sicer na ta način, da bode znašal en povišek 50°/o drugi pa 100°/o. Za gotove vrste blaga, kakor za les ter. za 'življenjske potrebščine pa se zvišajo 'tarifi samo za 30 oziroma za 20°/o. Z tem poviškom nameravajo kriti ogromni deficit K 1,400.000.— ki ga izkazujejo avstrijske državne železnice. Brodarstvo. Pomorski promet med Bakrom in Kotorom. Po poročilu Ogrsko-hr-vaškega delniškega pomorskega paro-brodnega društva v Bakru prične opravljati z 10. oktobrom t. I. dalmatinsko pomorsko službo parnik »Salona« na progi Bakar-Kotor. Parnik je moderno opremljen ter bo opravljal poleg potniškega prometa tudi tovorni promet. Za sedaj bo vozil parnik »Salona« vsako nedeljo iz Bakra v Kotor in vsako sredo Iz Kotora v Bakar. Iz trgovske prakse. Kako se sponesejo državni obrati. To bi se dalo najbolje študirati n. pr. pri ameriških železnicah. V Ameriki ni razen pošte prav nobenega državnega obrata. Celo brzojav, telefon in železnice se nahajajo vseskozi v rokah zasebnih združb. Za časa vojne pa je postavila ameriška vlada vse ameriške železnice pod državno upravo. Dočim so železniške uprave pod pametnim zasebnim t. j. trgovskim vodstvom nesle vedno velikanske dividende, dosegla je malomarnost in neokretnost državnega vodstva sedaj čisti primanjkljaj šeststo milijonov dolarjev. Ameriška vlada pa se je vsaj podvizala, da je upravljanje železnic sedaj hitro zopet izročila zasebnim združbam. Tako je v Amerikil Pri nas bi pa blodni teoretiki ob zasebnih mizah najraje vse, prav vse izročili državnemu kvaražugonskemu gospodarstvu — res, ne moremo drugače reči! Ministrske noredbe. Mletje žita v obmejnih pokrajinah. Gospod minister financ je dovolil z odlokom z dne 18. septembra t. 1., da smejo naši državljani in soplemen-jaki iz obmejne cone — 10 do 15 km od demarkacijske črte — nositi svoje žito v mlev tudi preko te črte. Dovoljevalo se bode to samo v neobhodno potrebnih slučajih s strani carinarnic in v sporazumu z občinskimi, policijskimi in vojaškimi oblastmi. Dovoljenja bodo izdajale pristojne občinske oblasti, vendar se bode smelo prenesti žita samo v omejenih količinah, oziroma toliko, kolikor se bode rabilo moke za lastno potrebo. Dovoljenja se smejo izdajati samo takrat, kadar ni na naši strani nikakega mlina v bližini ali pa če se sicer nahaja, pa iz kateregakoli vzroka ne melje. Carinarnice bodo zahtevale garancijo, da se bode v predpisanem roku odgovarjajoča količina moke po odbitku »merice« zopet uvedla. Kdor se bode proti predpisom pregrešil, se bode proti njemu postopalo kakor proti tihotapcu. Razno. Jugosl. kompas. V predzadnji številki smo poročali o Jugoslovanskem kompasu s samonaznanilom urednika za Slovenijo ter obveščamo danes naše bralce, da nas je naprosil urednik Kompasa, naj pozivamo trgovske tvrdke, da pregledajo Kompas in naznanijo na njegov naslov: Dr. Ivan Černe, Ljubljana predal 147, svoje želje glede uvrščenja ali morebitnih izprememb v navedbah njihovih tvrdk. Ker je Kompas najzanesljivejšf informator, ako je popoln, je lastna korist trgovstva, da uredištvu da na razpolago vse podatke, kakor naj bodo objavljeni za informacijsko porabo. Kakor izvemo, je zaloga Kompasa, ki je na razpolago za Slovenijo samo še okroglo sto izvodov, vsled česar je naročilo za to delo nujno. Popravke tvrdk bode prinesel Kompasov dodatek, ki izide ob koncu leta 1920 in za katerega se sprejemajo tudi oglasi. Naročila, oglasi in vsa uredniška obvestila naj se pošiljajo na gornji naslov. Lokal uredništva je Miklošičeva cesta 6 (Gospodarska pisarna Dr. Ivan Černe). Sladkorna centrala. Na konferenci dne 6. t. m. pri ministrstvu financ, na kateri so bile zastopane vse sladkorne tvornice, je bilo sklenjeno, da se ustanovi sladkorna centrala, obstoječa iz zastopnikov sladkornih tvornic. Ta centrala bi potem porazdeljevala tako v notranjosti države proizvajan kakor tudi uvožen sladkor na posamezne pokrajine. Ustanovitev te centrale stoji v zvezi z monopoliziranjem sladkorja. Komaj da smo se rešili raznih central slabega spomina, porajajo! se že zopet nove. Pri nas in v Avstriji. Jugoslavija ima 13 mil. prebivalcev, pa tri milijarde dinarjev v prometu. Nemška Avstrija pa ima 6 mil. prebivalcev, pa 21 milijard kron v prometu, do konca t. I. bo imela 24 milijard. Minister za notranje zadeve bode, kakor poročajo iz Beograda, zahteval od narodnega predstavništva pooblastilo, da sme zvišati kazni proti brezvestnim trgovcem, ki bi po novem načrtu znašale do pet let zapora, razen tega bi se pa še konfiscirala trgovina. Legitimna trgovina bode le pozdravila vsak poskus države, da se zatro ve-rižniki in drugi slični »trgovci«, uprla pa bi se najodločneje proti temu, da bi se jo metalo, kakor se je to po navadi vršilo, v en koš s takimi pro-palicami. lstotako pripravlja imenovano ministrstvo novo naredbo proti korupciji uradništva, kakor tudi proti zani-karnemu vršenju državne službe. Urad-ništvo, ki se bode proti temu pregrešilo, se bode odpustilo iz državne službe in izročilo sodišču. Ta naredba bi bila že zdavnaj na mestu. Takse za koleke se zvišajo, kakor je sklenilo ministrstvo financ, od 1. novembra naprej za 100°/o. Odkup južne železnice. Razgovori so ukinjeni, dokler se ne reši jadransko vprašanje. Čehoslovaška je pozvala vse tvrdke, katere imajo svoja podjetja sicer v tej državi, sedež pa v Avstriji, da preneso tudi svoje centrale v Čeho-slovaško. In pri nas? Brez gotovine. V Nemčiji se poštna uprava zelo trudi, da bi uvedla plačilni promet brez gotovine. Pošta sprejema mesto gotovine nakaznice in čeke državne in drugih bank, poštne nakaznice, poštne čeke itd. S temi denarnimi nadomestki se pri nemški pošti lahko plačujejo denarne nakaznice, poštne, brzojavne in telefonske pristojbine, najemnina, naročnina časopisov itd. Priporočali bi našemu ministru pošte in brzojava, da bi poslal proučevat kakega / strokovnjaka delovanje nemške pošte in bi tudi pri nas zmoderniziral ne samo poslovanje pošte nego tudi uvedel novosti in prednosti nemške pošte. Tudi pri nas bi bilo dobro uvesti plačilni promet brez gotovine ne samo na pošti nego tudi v privatnem prometu. Seveda bi morale banke umevati stvar in bi morale opustiti oderuške pristojbine, katere sedaj zahtevajo v svojem poslovanju in se zadovoljiti s poštenimi pristojbinami. Petrolejski vrelci na H vatskem. Razna poročila pravijo, da so našli na Hrvstskem številne in obile izvore nafte, za katere se posebno zanima ameri-kanska tvrdka Standard Oil Ko. Potreben nam je tuji kapital, ker pri nas ni mogoče pripraviti kmetovalca do tega, da bi svoj novec nakladal v industrijska podjetja, nego ga drži doma v nogavicah, posebno seljak bogatin jugoslovanskih pokrajin, ali kapitala takih združb, kot je Standard Oil Ko. si ne smemo želeti. To je velekapita-listično podjetje, ki na najbrezvestnejši način odira konzum. To žalostno izkušnjo imamo iz delovanja tega podjetja v preteklosti. Znani so nam še konkurenčni boji iz prejšnjih let. Železniški material Italiji. Poročila pravijo, da je vrhovni svet prisodil Italiji ves železniški material Avštro-ogrske, katerega je dobila v svoje roke po premirju v letu 1918. Zato bodo nove države dobile dokaj manjše množine. Avstrijski Warenverkehrsbureau. kateri je bil dosedaj nekako napol državno podjetje, se namerava pretvoriti v delniško družbo. Ideja je vendar naletela v merodajnih avstrijskih trgovskih in industrijskih krogih, ki šo bili od nekdaj hudi nasprotniki tega urada, na odločen odpor in ker ne bode uživala v teh krogih zadostne zaslombe, pečati se bo morala po največ z prekupčevanjem. Skoro gotovo bode skušala odpreti tudi pri nas podružnice. Ker imamo mi zadosti lastnih trgovcev in nam ni treba tujih tvrdk, ki razen tega jako diše po židovstvu, bodemo v danem slučaju proti isti odločno nastopili. Vinogradov imamo vsega skupaj v Jugoslaviji 2580 km2. Od tega odpade na Dalmacijo 760, na Srbijo 560, na Vojvodino 450, Hrvatsko s Slavonijo 400, Slovenijo 350 ter Bosno in Hercegovino 60 km2. Polovico od povprečnega letnega pridelka 5 miljonov hektolitrov vina se konsumira v lastni državi, polovica pa preostaja v izvoz. Jugoslovanski mlini. Kakor se poroča iz ‘Budapesta se nameravajo oni mlini, ki se nahajajo sedaj na teritoriju naše države, pa so bili preje učlanjeni v budimpeštanskem mlinskem koncernu, združiti s sodelovanjem jugoslovanskega kapitala v enotno akcijsko družbo. Južna železnica. Že v eni prvih številk našega lista smo poročali, da Italija prav pridno nakupuje akcije Južne železnice. Temu dejstvu bode brezdvomno tudi pripisovati, da so ostali ti papirji, kljub ogromnemu deficitu, ki ga ta železnica izkazuje, ne samo na povoljni višini, ampak se je kurz istih v zadnjem času precej zboljšal. Za konec tega meseca je sklicana v Rimu konferenca, na kateri se bode razpravljalo o onih progah Južne železnice, ki se nahajajo na teritoriju Italije. Ker ni izključeno, da bodo takrat prišli Italijani s pravo barvo na dan, katera bi pa zamogla našo državo, ki se sedaj tudi bavi z vprašanjem nakupa prog na lastnem ozemlju, precej presenetiti, bi bil skrajni čas, da se pripravi na vse možnosti in se italijanske mahinacije pravočasno prekrižajo. Ako bi se Italijanom njihova nakana posrečila, pomenila bi nov, hud udarec za nas. Pogodba s Čehoslovaško. Po dolgih pogajanjih, katera so bila enkrat že prekinjena, je sedaj vendar došlo do sklepa trgovske pogodbe med našo in čehoslovaško državo. Pogodba se bode v kratkem ratificirala ter velja za dobo do 30. junija 1921. Po tej pogodbi dobavi v glavnem naša država Čehoslo-vaški 1500 vagonov pšenice, 500 vagonov masti, slanine in mesnih izdelkov.; 1800 vagonov raznih rud, predvsem železne rude, tanin, azličen les, /špirit. Češka pa uvozi 1800 vagonov rujavega in 1300 vagonov črnega premoga, 3200 vagonov koksa, 2500 vagonov sladkorja, potem različno steklo, porcelan, papir, kemikalije in industrijske potrebščine. Vsa plačila se vrše v prodajalčevi valuti. Štrajk na Angleškem. V Angliji, kjer se je zadnji čas posebno železna industrija borila s takimi teškočami, da je bila siljena odpustiti veliko število delavcev, je sedaj izbruhnil splošni štrajk rudarjev, kiv bode situacijo bistveno poslabšal. Že danes štrajka več kot en miljon delavcev, ni pa izključeno, da se pridružijo rudarjem še železničarji in prometni delavci. Angleška vlada je sicer vse pripravila, da paraleli-zira ta sunek, ki prihaja iz boljševiške Rusije, vendar se danes ne more reči, kdo bo zmagovalec v tej borbi. Vsekakor pa bode imel štrajk dalekosežne posledice na cene raznih proizvodov. Tržno poročilo. Zrnje in moka. Zemum: pšenica 930—940, zdrava koruza 370 — 380, oves 250 — 260, fižol beli 610 — 615. Vukovar: pšenica 940 — 950, oves 250 — 260, fižol 615 — 620. Vinkovci: pšenica 930 — 940, zdrava koruza 380—390. Sombor: pšenica 930 — 940, zdrava koruza 380 — 400. Rusija je pričela izvažati žito na Francosko, kamor je že prvi parnik z 5000 tonami došel, nadaljni so pa na potu. Žetev v Španiji izkazuje 5 miljonov kvintalov primanklaja na žitu. Primanklaj je hotela kriti v Ameriki, kar pa se ji ni posrečilo. Iz Bačke se poroča, da je došlo tjakaj več trgovcev iz Nemčije v svrho nakupa žita. Kupujejo posebno koruzo in so šle radi tega cene iste zadnji čas zopet v višek. Vino. Ljutomerske - ormorške gorice, dne 20./10. 1920. Sedaj se je začelo živahnejše gibanje na vinskem trgu. Domači in tuji gostilničarji so posegli v trgovino in tudi špekulacija se je začela oglašati. Mnogo kupcev pride iz Hrvatskega, Medžimurje je slabo obrodilo in obronki Zagorja tudi; vsled tega so vinske cene pri nas skoraj iste kakor tam in krčmarji so se začeli zavedati boljše kakovosti ljutomerskih vin.' Pod K 16 —17.— ni več mogoče kupiti. Poznejše bratve in sortirana vina se plačujejo po in nad K 20.—. Vina je malo, kakovost ne bo zaostala za l. 1917. Hmelj. Žatec, 14./X. 1920. Pri mirnem prometu cene poskočile za 200—300 ČK za 50 kg. Prodajale so se le malenkosti srednje kakovosti po 4400 do 4500 č K za 50 kg, za prima se zahteva 46Q0 č K. Dnevna prodaja le 20 do 50 bal. Kijub miru cene in razpoloženje čvrsto. Nakupovanje na kmetih 4500 do 4600 ČK za 50 kg. Hmelj iz Ouštja 4300, iz Duba 4000 č K za 50 kg. Žateški okoliš 4/s pridelka že prodal, zaloge znašajo še okoli 1600 stotov po 50 kg. Književnost. Obrtniški koledar za leto 1921. Izdala in; založila »Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani«. Kot znak agilnosti zveznega načelstva izšel bode po 7 letnem premoru letos zopet prepotreben »Obrtniški koledar« za l. 1921 z bogato, raznovrstno vsebino. Številni inserati samo domačih obrtnikov itd., dajo slovenskemu zavednemu obrtniku priložnost vdejstviti rek »Svoji k svojim!« Glede na izredno velike tiskarske stroške, je cena »Koledarju« izredno nizka, samo 15 K. Navadna pratika velja 5 K. Vsebine je 64 strani brez inseratov. Oblika pripravna, enaka predvojni, za beležke 32 strani praznega papirja. Knjižica je vezana. Naročila naj se že danes z vpošiljatvijo zneska zagotove ali pa se bode koledar pošiljal s poštnim povzetjem. Posebno se zadrugam priporoča, naj kjer ie mogoče, vpošiljajo naročila za več naročnikov skupaj. Naročila in denar je nasloviti: Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 10. — Vsak slovenski obrtnik naj naroči »Obrtniški koledar za l. 1921«. MALI OGLASI =DAQ QE= □on Ravnokar dospelo. — Velikanska množina vsakovrstnega pisalnega in strojepisnega papirja, vse pisarniške in šolske potrebščine po ugodni ceni. — Veletrgovina papirja, knjigarna in tovarniška knjigoveznica. Vilko Weixl, Maribor. 110, 3—1 Kupim ali vzamem v fvAAlljtlA najem dobro vpeljano LL3UVI1IU eventuelno vstopim kot družabnik in knjigovodja. Prevzamem tudi zastopstva in prodajo na drobno za mesto Ljubljano. Natančne ponudbe pod »Trgovina 22« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 5. Schneider & Verovšek trgovina z železnino, orodjem in stroji. 1, 3-3 Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstne železnine, kuhinjske oprave, strojev za poljedelstvo :===; in obrt. ===eeeeee Nq drobno. Priporočam: Na debelo. vse vrste uradne potrebščine vse vrste šolske potrebščine vse vrste pap. pis. trg. barvasti vse vrste umetne razglednice vse vrste trg. in urad. ovitke vse vlrste cigaretnega papirja vse vrste svinčnike in grifelne kamnite šolske tablice št. 2—3. vse vrste zvezkov od 8—80 listov vse vrste pis. mape in po 100/100 risalni pap. risanke, peresa,kreda trg. knjige, kop. knjige, radirke vse vrste trakove za pis. stroje na debelo in drobno. 107 3 JOS. OMERSA Ljubljana, Dunajska cesta 6|l. □aacacacicaacacacacacacag □= CD /a- 1 'k '