ZTEZE ) fO' Ko smo 3li poslanci is Primorja na zasedanje našega parlamenta, se nam je v neki vasi na Notranjskem pridru ži-la poslanka — kmetica Ivančičeva, ki je imela isti cilj kakor mi. ili smo se takoj medsebojno seznanili in smo se zaceli živahno pogovarjati o zadevali naše osvobo dilne borbe, o nalili uspehih in o uspehih naiih zavezni kov, posebno naših bratov Rusov, ki zadajajo darce•nemškim nacistom, ki edini le rovarijo smrtne u » po nasihj/kra so ji Italija jih zverin J in. Ivančičeva nam je pripoyedovala, kako hi in belo gardisti ugrabili Štiri sinove in sko pobili. Pripovedovala nam je tudi, kako so Nemci .po noči vdrli v njeno stanovanje in jo naravnost s poste = vlekli na kmečki voz ter jo odpeljali v mrzli janu rr / j Ije arski noči v Ribnico, kjer so se napram njej surovo ob= navali in ji žugali na vse načine, kot izdajalka. Vse zaman! Tako pogumno je zavrnila cistične zverine, da so se slednič sami sramovali jih podlosti in jo pustili domov. če jim ne bo služila na= svo= 2 Slovensko ljudstvo jo je izvolilo za svojo poslanko* Tako je že cela vrsta na j ih. žena in deklet stopila v na rodni parlament* ljudstvo 'je videlo njihovo delo in nji hovo ‘borko. S tem so zaslužile, da si jih je’ ljudstvo iz redstavnike pri graditvi nove,-združene naš parlament' ima ta svojevrstni obraz, bralo za svoje Slovenije, Splo da je sestavljen iz samih borcev; v njem ni ne eakarjev ne mlaonežev,- Kogar ni zajel Ijudsl gibanja ta je ostal v kotu; narod val ' osvobodilnega caterem borbo O o gtpie .pozna vec. Naš parlament je pravi ljudski parlament, v so zastopani vsi narodni sloji, ki so ga s svojo ustvarili. V nekdanjem avstrijskem parlamentu je knez zenburg zavračal svoje politične nasprotnike s tem, Češ: kaj boste, Človek začenja dele pri baronu! Po tem.sred= njeveškem bahaHvu bi v^našem parlamentu sploh ne . bilo "človeka", kajti vsi naši Windischgrfltzi, Auerspergi ,Wal denburgi, Bagueri, Pornentini, Coronini, Atemsi itd, in njihovi'domači pomagači so ostali zunaj* Ta tuja navlaka, ki je kot -kodijiva zajedalka pre= prežala naše narodno telo, je sedaj odstranjena in. doma či pomagači z njo. narod jo je zrušil in vrgel s sebe. Vsi, ki danes pod krinko vere, patriotizma ali kakršne^ gakoli drugega.izgovora hlapčujejo našim sovražnikom,so že od davna zaznamovani. Ti so od nekdaj opravljali to izdajalsko delo iz temnih nagibov odurne sebičnosti,za= nje ni več mesta v našem narodnem občestvu. Tako! Naš parlament je parlament borcev za narodno svobodo; parlament kmetov, delavcev, izobražencev, de= klet in žena, ki so se odzvali v težkih urah tujega jar ma klicu naroda, da izkoristi ugodni zgodovinski trenu= tek za dosego svoje svobode. To je resnično narodni -par lament, ker je nastal iz ~rtev nj.egovih sinov in hčera in nikak privesek tujih mogotcev, ki bi imel služiti- le njihovim nameram in koristim. Paš parlament je zmaga slovenskega ljudstva nad sov ražniki ljudstva in ima svoje zaščitnike v ljudskih rano žicah tudi drugih narodov, posebno slovanskega ruskega naroda. IIa'3 parlament ni samo zaprl vrata"Človeku", naš par lament je^napravil tudi velik korak naprej v razvoju Slo veške družbe, ker je svečano odprl vrata našim dekletom in ženam, da sc enakopravno z moškimi borijo in delajo za boljšo, srečnej ;o bod.očnost sebi in ‘svojemu narodu. 3 • • t ^ 4 * * * • * • • 4 p_ .• w J% f ,» *• 4 Razglašene državljanske pravice nas vodijo po tej po ti. Žene in dekleta s skupnim dobrim delom pridemo j^vso gotovostjo do svojega cilja, ki nam je'bil celi dvati=; sočletji odrekan od tujih nasilnikov. •.irigo.j o6e ozemmja napadat sovražne postojanke. Primorska žena, ve za slovesne sklepe angleškega ministerskega pmi slednika gospoda Jhurchilla, maršala Sovjetske Rusije Sta lina in prezidenta Amerike Roosevelta, ki se nanašajo na invazijo v Hitlerjevo Evropo in na dokončni zlom fači = zna.,V' Svro.pi.. Primorska žena pa tudi pozna slavne zmage naše herojske Uarodno osvobodilne vojske, ki pod modrim vodstvom maršala Tita gradi vsebino in obliko nove kugo slavij e, v kateri n.e bo prostora za stare velesrbske, prodane protinarodne izkoriščevalce, ki so narodu vsi= Ijovali svoje zakone po svojih protinarodnih kraljihJTi morska žena ve, da je mogočni korak svobodoljubnih čez N/ ih velikih zavezni ozemljč nad, ki so * f-J tler j ve evropske trdnjave, Liter in neustavljiv, in da se ti koraki bližajo naglo Jugoslaviji in Sloveniji, zato ve= ruj e v skoraj sni konec. Ki daleč dan, ko bo t.a naša lepa, blazno ljubljena in s krvjo naših najboljših sinov in hčera oškropljena domovina zadihala popolnoma svobodno, to j e•primorski Že ni jasno. Zato bo to leto nesla svojo košarico k veliko nočnemu blagoslovu sicer še kot prejšnje leto a vendar polna vedrosti, veselja in vere, da bo prihodnja velika noč res Velika noč, da bo res pravo Vstajenje nas vseh. in vse naše domovine. Primorska žena bo med tistimi, ki bodo to Vstajenje najbolj zasluži].! in se ga najbolj veselili. Ignac Koprivec O O m® NRJ ŽENE PONRGEUO UTRJEDRTl fnroir* * v Xo O u. ANLsUUUi^JLNJLAJ Nasa narodna oblast je sad našega triletnega težke= in krvavega boja. V naši narodni oblasti se izraža na porajajoča se svoboda in neodvisnost. Kaša narodna oblast mora biti torej vsakemu izmed nas posebno važna stvar, skrb za njo vedno pri srcu. Kaša narodna oblast mora biti trdna. Kaša narodna oblast bo trdna, če bo izpolni evalu svo je naloge. Izpolnjevala jih bo, če sc zavemo, da^smo mi sami oblast, in če bomo potem tudi tako ravnali,ča bomo res Oblast izvajali. Treba \S sti.. Žene so s svoj rodnoosvobodilnsm boju pridobile cnakopravnost.se 'aj je treba, da jo tudi uveljavijo. Tri vazne naloge stoje pred našo narodna oblastjo . Prav te naloge pa bodo prav žene najbolje reševale. Prva taka naloga je skrb za žrtve narodnoosvubodil nega boja. V času, ko je naša narodno—osvobodilna voj¬ ska ob istočasnem veličastnem prodiranju Rdeče Armade in vedno hujšem zavezniškem bombardiranju ze do konca o slabila okupatorje in se ta za .adi tega v svojem onemo= izvajali. je v prvi vrsti, da se žene udeležujejo obla= so s svojimi žrtvami in s svojim delom v na- 7 g-i-em "besu zateka se samo k zločinskemu strahovanju -Cl= vilnega prebivalstva, . k zažiganju naših vasi, k morjen= ju naših starčkov in otrok, j^tiad vse važno, da ima vsak do občutek, da ves narod čuti zn j‘im in da mu v. primeru potrebe ves nared pomaga. Tega pa ne moremo doseči, če nimamo dobro organizirane preskrbe za žrtve narodnoosvo¬ bodilnega'bo ja. Pogorelec, ki mu je okupator uničil,dom., ne sme biti v naši hiši gostač, on mora biti naš na j- ljubši gost. Tisti, ki. je zaradi okupatorjevega ropanja ostal brez hrane, ne sme dobiti samo ostankov,nahranjen mora biti z najboljšim, kar nam je na razpolago, Otrok, ki mu je okupator pobral starše, mora dobiti v vsaki že ni dobro mater in ne mačehe. Kdo naj bi poskrbel, da bo ' toliko^ ^7 res tako, cene ravno primorske žene, ki so ze krat dokazale, da so z vsem srcem s tistimi, ki trpe tej borbi? Zato pa morajo naše žene v narodno-osvobodil ne odbore in posebe v gospodarske komisije, katerih na= loga je preskrba žrtev. Drugič.: So predeli, ki so že od narave obdarjeni, ki pa so potem dali še tisto bore, kar so__imeli, našim br.l gadam. Ti predeli ne smejo ostati pripušČeni samim sebi, IT e sme se dogajati, da žene. iz teh' predelov romajo v čaru ge, bolj obdarjene v dolgih procisijah in prinašajo nekaj kilogramov sirka. 7ene iz takih predelov, pa bolj tovarišice iz drugih bolj obdarjenih predelov mera jo spoznati, da si je s skupno pomočjo mogoče hitreje in bolj učinkovito pomagati. Če*je danes se tako, da•so marsikje Še prisiljeni na dolge procesije po hrano, je to samo znamenje, da njihovi narodno—osvobodilni odbori vn ir *' v/* c* ^ O ir: in njihove gospodarske komisije ne poslujejo v redu in da v njih sede ljudje - po večini moški, ki so se odte¬ gnili Mnobilizaciji -, ki svoje naloge ne razumejo. Zato je. naloga žena, da v vseh takih primerih stopijo one v narodno—osvobodilne in gospodarske komisije ter pokaže= jo, kako je treba delo vršiti. Slovenski Parodno Osvobodlni Svet je postavil kot zakon za vsakega Sovenca in Slovenko, da mora biti cbde lan sleherni košček polja. Kako naj izvršimo ta zakon , če ne bodo prav žene pokazale smisla za delavne čete. Da neš, ko gre za popolno mobilizacijo in mora torej biti zadnji delasposobni moški v partizanskih vrstah, l ni mc= goče izvršiti poljskih in drugih gospodarskih, del,ne da bi drug drugemu pomagali m ne da bi se združili v ae = lovne Čete, ne da bi torej t-isrtih moči, ki so nam na raz 8 polago, po načrtu-porabili. Organizacija delovnih, cofe pa je zopet stvar gospodarskih komisij. Če hočemo,da bodo gospodarske komisije v redu poslovale, je treba, da sto pijo žene polnoštevilno vanje«. Preskrba žrtev naše narodno osvobodilne borbe,orga= nizacija dovoza in razdeljevanja hrana, načrtno obdelo= vanje z delovnimi četami,- to so saiao tri glavne naloge,. ki stoje danes pred našo narodno oblast j,y. Naša narodna oblast bo te naloge prav gotovo uspešno rešila in bo za to iz preizkušenj sedanj ega časa izšla samo še bolj tr= dna in močna. V tern prepričanju nas potrjuje to, da bo= do tudi to pot kot še vedno do sedaj; primorske žene ra= šumele svojo narodno dolžnost. Ta narodna dolžnost jim veleva, da vstopajo v vse odbore in v vse komisij« in da taia doprinesejo svoj delež za okrepitev naše narodne oblasti. Pr. Joža Vilfan. o o o mesecu od 8. N/ S k e g a Objavljamo rezultate telane v nabiralnem februarja do 8. marca 1944 » za naše bolnice Prvo mesto so zavzele tovarišice Gor okrožja, sekretarka tovarišica Srečka; drugo mesto so zavzele tovarišice ; Vipavske g a okrožja, v. sekretarka tovarišica Zmaga; tretje mesto so zavzele tovarišice B a okrožja, sekretarka tovarišica Ivanka; četrto mesto so zavzele tovarišice V/ S koga Tolmin s koga okrožja, sekretarka tovarišica Nadja; peto mesto so zavzele tovarišice okrožja, sekretarka tovarišica Katja; Pivškega oicrozj esto mesto so zavzele tovarišice ja, sekretarka tovarišica Šmarnica. Briškega Tem je delo okrozjem izrekamo vse priznanje z in požrtvovalnost še stopnjujejo, okrožja dobe razpisano nagrado. Smrt fašizmu - svobodo narodu! željo,da svo- Vsa omenjena Pokrajinski odbor SPZZ za Primorsko 9 je do sedaj dvignilo in vzgojilo največ tovarišicke tere danes vestno vrše svoje funkcije na odgovornih, me¬ stih. v OP odborih, N00 in Gospodarskih komisijah. Naj bo vzgled vsem ostalim okrožjem! Smrt fašizmu - svobodo narodu! ]inski odbo n o o • -v* SP7Z .za Primorsko. V nabiralnem mesecu od Q* fteruarja do 8. marca so primorske Sene in mladina ponovno pokazali neizmerno lju bežen do svoje narodno-osvobodiIpie vojske in oredanost naši sveti borbi. Daj je samo SP^Z organizacija v tem mesecu nabrala: 2,230 kg prepečenca, 2 'Je kg bele moke, 203 kg marmelade, 303 kg sladkorja, 91 kg masti, 2?6 kg masla, 292 kg slanine, 127 1 olja, S 2 kg medu, 474- -kg keksov,.839 kg suhega sadja, 481 1 žganja, bi kg sira, 11,132 jajc, 30 1 likerja, 489 škatlic cigaret, Prosto¬ voljnih prispevkov so nabrale lit. 120.H24 in za ta zre s ek kupile sanitetni material. Poleg tega blaga pa je' tudi mladina nabrala -ogromno materiala. Pel tega blaga smo poslali bolnim tovarišem preko stare meje, ki je ne kol ločila primorske žene in mladino od ostalih jugoslo vanskih žena in mladine, ostalo pa smo oddali v bolnice na ozemlju Primorske Slovenije. Našim partizanom bo pomoč in ljubezen primorskih že na in mladine ostala vedno v toplem spominu. Anica. O O C Pomlad prihaja. I.opO pomladansko sonce^nas ogreva, ogreva pa nas tudi svetla misel, da se bližamo svobodi. Toda mene je zazeblo v dno duše ob vesti, da Te ni 10 več. Bežno so mi prelete].e misli v vso dobo, od kar sva se poznali.JBila si vseskozi vda^a in požrtvovalna v na si stvari. Že v otroški dobi si okušala marsikaj grenke ga. Ko pa si začela spoznavata, življenje sama, si odloč no stopila na pot resnice in pravice, odločno si bala pov sod. Zaradi svojega energičnega nastopa proti krivicam, ki so se Ti godile žejpred razpadom Jugoslavije,si bila priljubljena povsod. Že kot 16 ao 17 letna si znala.sve tovati kjerkoli in kdorkoli Te je vprašal za svet. Bila si res tovarišica svo.jjm .sovratnic&m. Ko pa je prihru= m el kruti okupator na naša sveta slovenska tla, pa si odšla, kakor tudi vsa družina (oče, mati, brat) v parti zane. Hiši se ustrašila težkih, borb. Vedno si bila večU-. rih lic tudi v najtežjih trenutkih. miru. Padla si zadeta od sovraž= je čakal v zasedi in Ti vzel mlado živi j e= sločinčev. Tvoje telo počiva . katero si tako ljubila.Tvoj To, kar si s svojimi besedami ne- duh ST N/ vy m bo bo, kakor tudi vsi, ki so dali svoja življenja za svobodo. Čast svobode pripada tistim, ki so dali življenj e za njo., Tudi Ti si že med njimi, zato'ne, bos nikdar pozat= lj ena. ’ • . " ; 1 Marica - partizanka. • / • Tovarišica Andreja je bila 18 mesecev borka v briga di "Toneta Tomšiča". Potem je bila poslana na teren na Gorenjsko in bila članica Pokrajinskega odbora SPŽZ za Gorenjsko. Komaj dva meseca je bila na Gorenjskem pa je postala žrtev hitlerjevskih banditov. o o (Opomba uredništva) Pne lo. in 20. februarja j e, prvič 'zasedel slovenski parlament. V slovenskem parlamentu je bilo do sedaj 120 poslancev, med njimi 10 tovarišic. ■ Sedaj se bo pa stavi lo delegatov povečalo na 180 članov. Mi Primorci bomo poslali še 2Q delegatov, ki nas bodo zastopali in v na= 11 šem imenu so odločali pri izgradni nove narodne oblasti in slovenske državnosti v federativni Jugoslaviji. oo-o Med ostalimi odloki, ki juh je izdal parlament, je odlok o ustanovitvi verske'komisi j e. Njena naloga je dvojna: ■ £rvio naj postavitev in poslovanje verske komisije ponovno zajamči nemoteno bogočastje in polno uveljavlja nje verske svobode,drugič pa naj verska komisija ureju¬ je vsa vprašanja med slovensko narodno oblastjo in orrk vijo. Verska komisija bo sestavljena na polovico iz du= hovnikov, na polovico pa iz laikov. Imenuje naj jo kred sodstvo Slovensko Narodno Osvobodilnega Sveta. 0 0 0 H a c slovenski parlament 'S3 imenuj NO OSVOBODILNI. • SVET-(SNOS). e: SLOVENSKI NAHOD o o Jugoslovanski parlament se imenuje: ANIIPAŠISTTčNO VEČ E NaRODNOG OSLOBODJENJA JUGOSLAVIJE ali STIČNI SVET NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE (. PROTIPASI O O % Na prvem zasedanju slovenskega-parlamenta je bil c iz. voljeno Predsedstvo SNOS—a. Kadar parlament ne zaseda * ima vso pravico odločati v nj egoven'imenu Predsedstvo!'/ Predsedstvo' j e bil izvoljen ves dosedanji IOOP. Za enaj st ega člana je bil izvoljen naš tovariš Prane e Bevk.Č.L ni Predsedstva so sodaj: Josip Vidmar, predsednik; Edo Kardelj, podpredsednik; Edvard Kocbek, podpredsednik;Jc že Rus, podpredsednik; Boris Kidrič, sekretar; Prance Bevk, dr. Marjan Brecelj, Prane Leskošek, Tone Pajfar, Polič Zoran, Prane Lubej. Ko so Rusi prišli v Ukrajino so j ib ljudje sprejema li z nepopisnim navdušenjem. To vseh cerkvah so zvonili zvonovi, ljudje so sc zbirali in z duhovniki prirejali častne sprejeme našim slovanskim bratom. O O C Hitlerjevi pomagači se izmikajo od Ifem romunski in bolgarski oficirji vodijo razgovore z našim maršalom Titom. Vsi dosedanji čije. madžarski, O 12 ■ Naše prisrčno razmerje do zaveznikov j b bilo več kot, jasico podčrtano v zadnjem Churchillovem govoru, ka+,ere= ga. večji del je bil posvečen novi Jugoslaviji.Vsi znaki kažejo, da se z naglimi koraki bližamo uradnemu prizna= nju nove jugoslovanske vlade. To pa pomeni popolno zma= go našega osvobodilnega gibanja. O rs) KI/SlhI mzžihf i Bil j katerih srno tako dolgo hrepeneli. Hi,, sem z .posl ena pri domačem delu, ko zaslišim na spodnje, r esti veselo vri= skanje. Seveda st.ečem takoj ven, in kaj ox>azim: po ce= obrazih se je zrcalila radost, prepolni' smo bili sreča, ko smo pozdravljali naše hrabre borce, saj je bil ta d ran za nas najlepši v življenju, dan, ki smo ga težko pri¬ čakovali po tolikih letih trpljenja in tlačenja pod fn= šističniii jarmom. Bila sen prav zamoknj ena, ko sem gle= dala prvič v svojem življenju naše trobojnice, ki sopla polale Kit vozilih. Nepopisno ja bilo veselje in hvalsž= nost do borcev in osvoboditeljev naše tužne, od vedno zasužnjene slovenske domovine. , Ko se je avtokolona ustavila, sem stekla domov, v kleti pograbila nekaj steklenic .vina, n ek., j cigaret,kar je bilo pri rokah, in ponesla našim fantom. Ta nisem bi la sama pri tem. Bilo nas je že polno vse okrog in vsa= ka je kaj prinesla, da bi bil sprejem čim bolj slovesen in da pokažemo našim tovarišem, da smo in hočemo sodelo vati z njimi v borbi za osvoboditev naše domovine zdravile smo našim fantom in takoj se j.e pričel cen tovariški pogovor, kateri li se zavlekel,da jih ni klicTala dolžnost. Obstale pa smo, ko je na poziv komandanta takoj ni= nila vsa razigranost in v trenutku so bili vsak na svo jem mestu. 1 Zvečer so pridrveli Švabi, vnel se je boj in nažL 3V 13 se umaknili pred silo. Toda naša sroa so osvobojena od tistega dne in me jih. vsak dan čakamo, ker oni se vrnejo in dolgo ne bo tega, a tedaj ne bo več švabske sile, da jih prežene,skr ti in premagani bodo Gvabl in uvalobranci. Tudi moj sin ko me vedno sprašuje, kdaj bo zopet nosil na kapi rdečo zvezdo kot one dni. Tolažim ga, naj potrpi če malo, da se povrnejo naši fantje, ki mu prinesejo lepo rdečo zve zdo, in nam vsem skupaj bo tedaj zasijalo sonoe svobodo- Brklnka — Alenka O O am v, mm soli Smo v lepi Vipavi.Krnet j e pridno delajo na pol. ju. Vas je vsa na nogah in veselo pozdravlja nov o do šle partisa.- ne. Vsaka mati si želi videti svojega sina — partizana, Čujejo se klici: ''Živela naša vojska!’ živel maršal Ti¬ to!" Posebno glasni so otroški ki xc 1 : ki prihajajo iz šr le. Otroci dvigajo pesti, pozdraviiajo, pojejo partizan ske pesmi, so veseli in prešerni. Sla. smo v Solo, - sv o bodno slovensko šolo, da vadimo "mlade parvi zans" jVakoi se otroci sami imenujejo. "Smrt fašizmu", "svobodo nard--. du!" zaori iz mladih grl. Vsi so obmolknili. Vse mlade ce.i. so upr Le v nas,par tizane, ki se berimo tudi za slovenske šile. Kakšna raz lika med fašistično in našo slovensko. šole. Preje samo. fašistična gesla in italijansko zane.če vanje vsega, kra¬ je slovenskega. S kakšnim veseljem prihajajo otroci v/m šo partizansko šolo, posebno oni, ki so že obiskovalifb. aistične š^le. y razredu je vladala izredna živahnost. Ko je tovarišica učiteljica vprašala, kdo zna to ali ono, so s? dvignile vse mlade ročice. Vsi hočejo deklamirati, č.i.ta tl,‘"pripovedovati itd. Vsi nam molijo v roke svoje zve z Ke. Vsi nam hočejo nekaj povedati o naši borbi,o parti¬ zanskem življenju, o tovarišu Titu. Ko pa smo vprašali, če zna^io zapeti kakšno partizansko pesem, so vstali in začeli' "Svobodna Slovenija". Naši otroci se izživljajo v partizanski pesmi in jo tudi uživajo. Sodelujejo z de klamacijami ter pevskimi zbori na raznih mitingih.Po-ne kje se ze ustanavljajo otroške gledališke skupme. V šo li vlada prav posebna domačnost, prisrčnost, živahnost 14 in stroga resnost. Vsi so pazljivi in delavni. Snov j-e rzeta iz otrokovega Življenja in njegove neposredne bii žine. Isto, kar se govori po naših vaseh, prav o tem se uči tudi v šoli. Učenci se dnevno seznanjajo z našo na= rodno—osvobodilno borbo. Tudi oni hočejo doprinesti ne= kaj k naši zmagi, zato zbirajo orožje, municijo, hrano, so v službi kot kurirji itd. Partizanom sc vedno na u= slugo, vršijo celo obveščevalno službo. Poznajo prav do bro ny.se hrabre komandant e, mučenike, tudi vedo mnogo povedati o Osvobodilni fronti. Človek je kar presenečen, ko ti povedo o zadnj em. mitingu, kjer je govoril naš to¬ variš Bevk. Po končanem pouku gredo na polje in vedo, da morajo trdo delati za očeta, brata - partizana. V vasi smo vi= deli mnogo otrok, toda bili smo začudeni, ker smo jihvl deli prav vsakega pri svojem delu. Miha — partizan. O O O njQC3&/ TP/OtOPf^; M/TjCmr/ Prav lepa Ti hvala za izročeno mi sožalje. Ne morem Ti opisati, kako me je zadela nepričakovana vest o mo= jih ljubih otrocih. Kakor prikovana sem pstala, ko sem prečitala pismo od neke tovarišice iz moje vasi. Preči= tam enkrat, nisem mogla verjeti svojim očem..Je li rnogo če to, je li resnica, kar pred seboj vidim, da sem na= enkrat ob tri, meni drage in najljubše osebe? Z veseljem sem jih odpravljala v to našo sveto bor= bo, kakor na žsnitnino, in tudi sami so šli navdušenodn res so šli na žsnitnino, s katere se ne bodo nikdar vr¬ nili. Prepričana sem bila, da se vsi ne bomo vrnili, da bi bila prevelika sreča za vse, če bi uživali zlato svo bodo v taki družinici, kakor je bila preje. Toda,da me bo tako velik- udarec naenkrat zadel, si tudi nisem mi= slila. Včeraj' sem praznovala obletnico, ko so mi prakLfiti fasisti ubili moža. Padel je kot nedolžna žrtev faši = stičnih zveri. Sedaj zopet vest, da so me zapustili obe hčerki in sinko. Težko je, materino srce je premehko,da mi ne bi oči zalile grenke solze. Zakaj ne bi raje mene zagrebli, kaor mladi rod, ki se bori za boljšo ' bodoč = nost in bi v naši sveti borbi lahko še mnogo doprinesel. Toda v zavesti, da brez žrtev ni svobode boni prenos la tudi to naj'težn jo preizkušnjo in o svojim delom maž Sevala svoje žrtve in žrtve vsega tega naroda. Da so bili pridni borci vem tudi sama iz lastnin iz kub en j in to me tudi. kreni in mi je v velike zadoščen-e Prav prisrčna vam hvala, tovariši, ki sočustvuj etV z meno j „ .Kadonie st it e u s vo j im pomnoženim delom moje prirb.- ne, ljube in^nepozabne otroke, zlate moje hčerke in sin kota, ki je čele 16 let star 3el v tako hude. bojo. Tudi te žrtve bodo maščevane in iz krvi rdeče ml «= .- dih partizanov bo vsklila roža svobode „ Najlepi e pozdrave od žalostne Hami c e, Na§a Idrca je naj starejša partizanka na Primorskem; Rodom je iz 'Vipavskega, V 'narodho-osvobodilnem boju j : žrtvovala dve hčerki in sina, uničili so ji dem in ubl--. li moža. Toda naša Mamba ne-kloni. Z delom hoče maš Seva ti žrtve 'svojih otrok in moža. Take matere naj nam bodo za vzgled vsem! (Opomba uredništva). OOO Velike priprave so se vršile za dostojno proslavo #«, marca. *ene so delale napise in zastavice, vestno so' se vadile v nastopih, samo da bi praznik žena lepše pro slavile. A glej smolol Ko je bilo vse pripravljeno, so naenkrat prišli skozi vas Nemci in preprečili nadaljuo priprave. Vendar narr. dobre volje niso vzeli. Ra si.ravno smo b.i-le že v dvomu , ali se bo miting mogel vršiti al.i ne, smo vseeno vse pripravile. Dvorana je bila Se zelo okusno okrašena, ko je zopet prišla vest,da se vasi bil Ža sovražnik in morale smo vse zopet podreti . Ker pa po lem k src 61 Nemci le niso prišli, se p e vršil miting ce ravno nekoliko kasneje zvečer. Udeležba je bila proseni; lji>c obilna. Prelep vtis nadvse navzoče je napravila no va zastava vaškega odbora SI^Z, katero je razvila tajni ca Paniča in z lepim nagovorom predala tovariš.icjfjetodi 16 v varstvo. Ta j e obljubila, da "bo zastavo čuvala in bra nila, če treta tudi z živi j en j eni. Sledila 3e himna "Naprej zastava slave", katero so vsi navzoči stoje zapeli* Tovarišica M§rija je nato. go=. vorlia o poraenu 8. marca za slovenske žene in.se s. po mi p njala pri tem tudi nabili ruskih sester. Nato je tovariš sica- Greti z globokim čustvom deklamirala "Velikonočno" od Simona Gregorčiča, ki je marsikateremu izvabila sol= ze v oči. Mala Milojka je potem zelo srčkano podala pe=: srnico "Slovenka sem". Govorila je, za' tem tovarišica Ban cka o težavah slovenske ženein matere pod fašističnim okupatorjem. Sledila je deklamacija "Domovina", ki jo je zelo lepo deklamirala tovarišica Ivica. V naslednjem govoru tovarišice Maje e- smo slišali o pr avicah in d.ol= žnosti slovenske žene. Naj lepša točka pa je bfl-a s.pevoi= griča "Berio.e", ki je zbrano poslušalstvo izredno nav= dušila. Med odmori je ženski zbor prepeval partizanske pesmi. Sledila je prosta zabava s plesom. Med tem so, že ne pripravile navzočim tovarišem partizanom majhen pri» grizek. Razpoloženj e je bilo odlično in zelo zadovoljni so se kasno v noč gostje razšli. Splošna želja vseh žena pa je, da bi se tako prijetni večeri večkrat ponavljali. O O 13 a j ca. ">SLGWBOJ5? rim rita. Z veseljem pričakujemo naše narodne praznike. Tak dan je bil., za nas šesti marec rojstni dan maršala T Ta dan je bil za našo vas velik praznik. *e na preave= čer so zagoreli kresovi na hribih. Veselje je bilo gle = dati mladino, s kakim navdušenjem je nosila skupaj, drva za kresove. Tudi petlezni otroci so pri tem sodelovali s takim navdušenjem, da jih je bilo veselje videti.Hek= li so, da mora biti kres tako velik, da ga bo videti Čez gore v Bosno. Tako blizu se jim zdi Bosna, Čeprav so majhni, čutijo, da je maršal Tito nas najboljši oče, zato je tako blizu naših sre. Dopoldne je mladina izročila krasno zastavo brigadi Srečka Kosovela. Zvečer smo priredili miting;, udeležili so se ga tudi bližni tovariši, partizani. Tovariš iz 0= 17 krozja je orisal življenja in neumorno delo maršala Ti= ta. On nas ni zapustil, ostal je med nami na naši zem= lji, ustvaril je na'5o zmagovito vojsko in se skupno z na rodom podal v loj za rešitev narodov in njihovo boljšo bodočnosti*., T av- •'v- rf 03 Naj živi nas slavni vojskovodja maršal Tito! živela naša slavna vojska! »A o t Ti t * ' — O O O Goriška žena - T. a n j a. NEKOČ IN DANES # • Ko citar.v zdaj na:o ljubo "Slovenko” in "Kašo ženo”, se moje misli nehote pcvra C 2.^ O IZ Sasu, ki hiti ni tako oddaljen, ko je v naši Primorski še vladal povsod itali jariSjgL .^a-s iž eja**. % - atitsaV' -ori-- u* • -^tof Kako sap tistikrat skoro v trepetu kaj citale, ko večkrat ta: v gozdu, prihajale ned naše hrabre borce,na 'še partizane in najlepše ure smo doživljale med njimi. Zdelo se nam je, da že živimo novo Življenje.čeprav smo vedele, kako je naporno 'in trpljenja polne njihovo živ¬ ljenje, smo jim'zavidale. Zavidale smo jim prostost,ti= sto čisto ozračje duha, ki' je vladalo med njimi in' je velo iz vseh, kadar so Spregovorili. 'Ponavljale smo jih s pritajenim glasom - to so bile besede,ki so jdo takrat ležale Se neizražene V globini naših src. Bile so bese« de neizmerne ljubezni! do tlačenega človeštva, do rodne grude. Kako so jim žarele oči, kako so nam vlivali pogu ma, kako smo iz njih črpali vir moči za naaaljno delo. Nikdar ni bilo iz n jihovih" ust‘ grenkega go ver jenja,nik= J _._~ 4 u- ^ . "U ^ c? n dcir-l i na l r.l *rT’ ci f "h TO _ n* 1 MR b^b hrane tefrko prinašati, da če ste več dni nimajo to de. Same smo si predstavljale, kaj vse prenašajo, zato smo jim skušale vsaj nekolike o lajša tj. tc trpi j en j e. Priprav ijale smo zanje kar smo le mogle. Povsod so bile sovraž ne straže in temo smo kaj iztihotapile. Na desno in na 18 levo od hi3e policija, par korakov proč- k&rabinerji.Ved no so nas opazovali, vsako torbo pretaknili, A vseeno smo jim pogosto marsikatero zagodle. Doma smo vse pri= pravile in odnesle nas im partizanom, kateri so bili ze= lo zadovoljni nabili daril. Ko sem -se vračala domov, me je policijski maršal- vrhu vsega le lpo pozdravil:. ,r Buo= na sera'I ct,TXT . Oy '*■. j-. | . •; Nekoč smo jih pa se lepo potegnili. Bili smo skoraj obkoljeni od sovražnih straž ? ko sta zvečer dva junaška partizana vstopila v našo hišo. Priti do nas je bilo^ze lo nevarno, a drzna mladeniča se nista nikogar ustra c ši= la. Niti pet metrov od'naše hiše oddaljeni policist je prepeval, partizana sta ga poslušala. Kamijon policije po eni strani, onadva pa po drugi strani. In to se ni zgodilo samo enkrat. Kolikokrat smo pred kasarne trosi= le letake, .zjutraj pa sao slišale prav v našo hišo kako je komandant razsajal nad stražarji, češ, kake' stražijo lahko bi opisala še več takih in podobnih primerov, a hotela sem samo pokazati razliko med tistim časom in današnjim dnem. čeprav je še okupator med nami, čeprav nam še, kamor jjri.de prinaša gorje, vendar danes lažje di hamo in uspehi naše vojske nas navdajajo z veseljem in upravičenim ponosom. Danes imamo našo vlado, našega voj skjevodjo maršala lita, imamo naše prireditve in mitinge, našo literaturo lahko nesemo v vsako hišo, na sredi va= Še bolj potruditi, hočemo biti res vredne naših sinov, mož in bratov, ki bijejo kenčni bej z legendarnim juna§ tvom. Hočemo pokazati vsemu svetu, da smo vredno odgovc rile tudi me na klio velikega ruskega naroda, id. nam je dal v tej borbi tudi vso „ -OporreJ' s“® : ' t 1 U oXe& i ort'dv 1 6 y k .fr/jf* -br Z, ■ - • o-» o.* O ‘m r - r •- -r j a. Vstali z zemlje smo kot vstane vihar strnili vr s telesne je za udar groženj nam tujčevih prav nič ni mar nesi na krilih sveta nas pežar. 19 Dom nas raz "bit je in zemlja steptana polja uničena, žetev požgana* Sreča je strta, svoboda izdana, žena,družina, v tujino izgnana. ITa3e ravnine je kri orosila, naše potoke je kri napojila. Ogenj in meč nas ne bosta zlomila, kletev nam srca je ojeklenila. Dokler poslednji ne izgine sovrag, znova posvečen domači ni prag. dokler ni tujec uničen in strt, iščemo boja, preziramo smrt. M. M. O O O C I \ « r, ♦ *