OVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-Cekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo ln upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, '/« strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—< Ureditev kmečkih dolgov. 2e več ko 3 leta se vleče kakor morska kača vprašanje, kako urediti kmečke dolgove. Določbe, ki so jih izdajale prejšnje vlade, so to vprašanje reševale tako, da so podaljševale od leta do leta moratorij (odlog plačil) in zniževale obrestno mero. Dne 30. septembra 1935 pa je izšla nova uredba, ki hoče to vprašanje rešiti dokončno, v kolikor je to sploh mogoče. Predlogov, kako je to storiti, je bilo stavljenih več. Nekateri predlagajo, naj bi država prevzela kmečke dolgove ter bi upnike —• denarne zavode in zasebnike odplačevala z obveznicami, ki naj bi se izdale v to svrho. So pa proti izdaji takšnih obveznic prav tehtni pomisleki. Njihov kurz bi bil nizek radi nizke obrestne mere, denarnim zavodom bi ne bilo z njimi nič pomagano, iker potrebujejo za poživitev svojega poslovanja likvidna denarna sredstva, pa ne obveznice. Drugi predlagajo, naj bi država prenesla kmečke dolgove na kak že obstoječ ali nanovo ustanovljen državni zavod ter naj bi se v to svrho izdal nov državni denar. Na ta način bi kmečki dolžniki dobili ugodnejše pogoje za obrestovanje in odplačilo, morda tudi znatnejši odpis dolgov, denarni zavodi in drugi upniki pa bi dobili denar. Proti temu se javljajo stvarni ugovori, češ, da bi takšen denar — vse eno ali ga izda država sama ali pa Narodna banka — pomenil inflacijo, ki bi imela za državne finance in za vse narodno gospodarstvo usodne posledice. Saj dosegajo kmečki dolgovi v državi višino 3 milijard Din. Če bi država hotela odplačati vse upnike, bi morala izdati 3 milijarde novih nov-čanic, kar bi pomenjalo inflacijo z vsemi slabimi posledicami. Tretji predlagajo, da je treba vzpostaviti prejšnjo vrednost dolgov z znižanjem zunanje vrednosti dinarja v razmerju, kakor je to storila Anglija in tudi Zedinjene države Sev. Amerike, kjer se je vrednost funta, odnosno dolarja, znižala preko 40%, dočim je kurz dinarja znižan za 23%. Z večjo devalvacijo (znižanjem zunanje vrednosti) dinarja bi se doseglo zvišanje cen raznih izdelkov in zlasti kmetijskih pridelkov. Po takšni devalvaciji dinarja bi državi tudi bila na razpolago denarna sredstva za izplačilo kmetskih dolgov, in sicer iz valorizacije zlate in devizne podlage Narodne banke, ki bi donesla državi okrog 800 milijonov Din dobička. Ta svota bi se lahko porabila za izplačilo ikmetskih dolgov. Po devalvaciji bi tudi bila dana možnost povečati obtok bankovcev do one višine, kakor to zahteva stvarna potreba denarnega prometa glede na višje cene. O teh in sličnih predlogih se sedaj razpravlja po zborovanjih in časnikih in tudi v narodni skupščini. Kateremu načinu rešitve se bo dala prednost, se še zdaj l-eči ne more. Vsekako bi kazalo, da država, ki smatra razdolžitev kmetov za važno zadevo narodnega gospodarstva, prevzame sama vsaj del bremen te razdolžitve. Upniki vseh V NAŠI DRŽAVI. Dalekosežnost pomilostitve ali amnestije. Zadnjič smo poročali, da je ¡izdala vlada zelo obširno in dalekosežno amnestijo, katere je postalo deležno v celi državi 15.000 krivcev. V Mariboru je bilo pomiloščenih 33 kaznjencev v moški kaznilnici in 100 jetnikov iz jet-nišnice okrožnega sodišča. Jugoslovansko radikalno zajednico pridno organizirajo in to predvsem tamkaj, kjer še stranka nima krajevnih odborov. Kako znatno da stranka narašča in se utrjuje med narodom, svedoči dejstvo, da so morali v Bel-gradu povečati prostore osrednjega strankinega tajništva. S porastom stranke se utrjuje in narašča tudi poslanski klub JRZ, ki je med vsemi klubi in skupinami najboljše organiziran. Izvenparlamentarna opozicija je od dne do dne bolj razdvojena. Srbijanski del opozicije bi rad organiziral skupno politično stranko, o kateri pa noče ničesar slišati dr. Maček. Nov banovinski svet. Z odlokom no-trajnega ministra je razpuščen dosedanji banovinski svet v Ljubljani in so imenovani vanj ugledni pristaši JRZ. Prenehal izhajati. List, ki preneha izhajati, s tem umre. Ta usoda je zadela ljubljanski dnevnik »Glas naroda«, ki ga je ustanovil bivši ban g. dr. Marušič An ki je z njim bil v ozkih stikih g. Ivan Pucelj, bivši voditelj biv- bremen nositi ne morejo, saj so denarni zavodi sami potrebni zaščite. Kar pa se tiče povišanja denarnega obtoka, ne pomeni vsako povišanje inflacijo. Sedaj znaša naš denarni obtok v bankovcih Narodne banke Din 4752.3 milijonov. Koncem leta 1929 pa je znašal 5871.9 milijonov Din, ko se je izvršila stabilizacija,dinarja (28. junija 1931), je znašal 4563.8 milijonov Din; torej imamo sedaj samo za par sto milijonov Din večji obtok, ko ob stabilizaciji. Zadnji čas pa so nastopile v našem gospodarstvu razmere, ki same na sebi zahtevajo večji obtok. Kopičenje denarja in počasnejše kroženje vsled izločitve denarnih zavodov iz prometa je imelo za posledico, da je za promet potrebna večja množina denarja, ki bi jo naše gospodarstvo preneslo brez vseh inflacijskih posledic. ših kmetijcev. Ko je list izgubil močno gmotno oporo, ki je je bil deležen, dokler so njegovi gospodarji bili na oblasti, so mu začele nagloma pešati moči, dokler ni izhiral ter se poslovil od «ehvaležnega sveta. Zadruga, ki je ta list izdajala kot političen dnevnik, ga je s početkom tega tedna izročila novinarju g. Knafliču, ki ga bo izdajal v obliki nepolitičnega poučnega večer-nika. Nova žrtev padca g. Jevtiča. Jevtič kot lovec. Bivši ministrski predsednik Jevtič se je začel intenzivnejše pečati z lovcm. Ni mu za lovljenje političnih usDehov, katerim je dal slovo po petomajskih volitvah. Sedaj je začel loviti divjačino. Kako resno se misli vnaprej pečati s tem poslom, dokazuje dejstvo, da ga sam praznik državnega zedinjenja (1. decembra) ni mogel zadržati v Beogradu. Pohitel je s svojim prijateljem Vasilijem Trbičem v južno Srbijo, da strelja divjačino. Ustrelil pa je s tem političnega kozla. Iz njegovega kluba, iz katerega izginjajo poslanci kakor kafra, namerava radi tega izstopiti nekaj poslancev, ki nimajo smisla za takšne lovske eks-pedicije. V DBUGIH DRŽAVAH. Kaj takega je mogoče samo na Italijanskem. Celemu svetu je znano, da doživlja italijanska vojska v vzhodni Afriki pri količkaj resnih spopadih z Abesinci poraz za porazom. Izvajanje sankqij ali kazenskih odredb proti Italiji je hudo udarilo Italijan« na znotraj. Še hujše pa bodo prizadeti, če jim bodo države dne 12. decembra prepovedale uvoz petroleja. Da vzdržu- Jejo vrednost lire, že zbirajo po Italijanskem zlatnino in za razne vojne izdelke druge kovine. V očigled na kratko opisanemu položaju se je sestal v Rimu 7. XII. parlament in je imel Mu-ssolini otvoritveni govor. Dvorana parlamenta je bila nalepljena z lepaki taistih držav, ki izvajajo proti Italiji sankcije. Pod napisom Francije je še bilo napisano: »Francija, tega ti ne bomo nikdar pozabili!« Vsi poslanci s Za god pogorel. V Prnovem. pri Žalcu je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Francu Čretniku. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo vetra, ker v. Kaj pravi gospa Ivanka? 11 . ■ ^ Dandanes ni potrebno, da je kdo umazan, tudi ročnemu delavcu ne. Kar se čez dan za* maže, se hitro lahko opere. Imamo hvafa Bogu terpentinovo milo Zlatorog, ki z lahkoto in hitro odpravi vsako, tudi oljnato umazanijo. Njegova obilna, gosta in bela pena }4 kos vsaki umazaniji. OVOTERPENTINOVOMILO I tem slučaju bi bila ogrožena cela vas. Iz gorečega poslopja so rešili živino. Občutna požarna škoda je le delno krita z zavarovalnino. Avtomobilska nesreča. 711etni posestnik Janez Kokotec iz Velikega Širja pri Zidanem mostu je gnal po cesti kravo iz sejma v Sevnici. Tovorni avto, ki je vozil sejmarje, je podrl starčka, kateremu je počila pri padcu lobanja. Dva tovorna vlaka sta trčila v noči 8. decembra pri Zaprešiču v bližini Zagreba. Razbilo se je 8 vagonov, človeških žrtev ni bilo. Huda nesreča pri gradnji mosta. V Keič-selu v okolici Karlovca na Hrvaškem gradijo nov betonski most preko Mrežnice. Nenadoma se je zrušila podpora za mostovni opornik. Utonilo je sedem delavcev in med temi en Slovenec: Ivan Kozamernik, tesarski mojster iz Metlike. Kazne novice. Spominski svetilnik so z vsemi svečanostmi odkrili zadnjo nedeljo rajnemu kralju Aleksandru v Splitu. Vinska razstava in sejem v Ormožu. Rok za zbiranje prijav je potekel z dnem 9. t. m. ter je prijavljenih vsega za približno 7000 hI vina, mešanih nasadov ter sorti ranega. Od vsake prijavljene vrste je dostaviti 2 renski steklenici najkasneje do 17. decembra opoldne Kletariskemu društvu v Ormožu. Kakor že objavljeno, je zaprošena polovična vožnja po železnici ter bo odobritev ¿iste objavljena pravočasno v dnevnem časopisju. Drava jo je naplavila. V našem listu smo že poročali, kako je zašla na po-vratu proti domu v temni noči v Dravo posestniška hči Ana Kujec iz Ga-jevcev pri Ptuju. Utopljenko je naplavila Drava pri Ormožu. Truplo so prepeljali v Gajevce. Ugotovljena utopljenka. Začetkom oktobra so potegnili iz Ljubljanice na Fužinah neznano utopljenko. Vse poizvedba orožnikov iz Vevč so bile zastonj. Šele meseca novembra je prejel župni urad Marije Device v Polju iz Francije pismo, v katerem vprašuje v rudniku zaposleni delavec Franc Šten-dler, če ni mogoče iz vode potegnjena njegova žena. Dopisovanja med župnikom in delavcem so dognala, da res gre za Marijo Štendler, rojeno Cmok, ki je bila doma v Koprivnici pri Raj-lienburgu in rojena leta 1897. Obžalovanja vredni slučaji. Še neodkriti vlomilci so obiskali v Studencih pri Mariboru hišo lastnika vrtiljaka Franca Tomaža. Odnesli so gotovine 3000 Din. Znani vlomilec pod ključem. Orožniki od Sv. Marjete ob Pesnici so izročili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru 281etnega vlomilca Jurija Schonecker, katerega so že več tednov zaman iskali. Schonecker je po poklicu čevljarski pomočnik in ima na vesti več vlomov po mariborski okolici. Roparski napad na revno žensko. V bližini mesta Ptuj je bila v noči napadena in izropana 371etna Elizabeta Ozvatič, prodajalka močnatih jedil. Reva je preživljala sebe in otroka s skromnim izkupičkom za močnate jedi, katere je prodajala ob priliki raznih prireditev in po krčmah. Zadnje dni se je mudila s pecivom v Turni-šču pri Ptuju, kjer je prodala pecivo in je šla v noči proti domu. Blizu železniškega mosta na Bregu sta se je lotila dva neznanca. Eden jo je vrgel na tla, ji tiščal z roko tista, z drugo ji je vzel iz žepa 2G1 Din. Napadena se je branila z vsemi močmi in bi bila napadalcu kos, da mu ni priskočil na pomoč tolovajski tovariš. Po izropanju sta neznanca zginila v temno noč. Božični^^EJfJI jr dirittdaj! XW® J Modni flanel Din 9*—, vol- ^ ncno D'n 16'-, sukno 140 cm ^ za kostume in plaščo Din 2'J-— ¥ in še mnogo drugega poceni. Nikdar S več take priikc! — Pridite pogledati ] Zabodljaj z nožem. Ob priliki prepira med posestniškim sinom Alojzijem Šerugo iz Berkovcev pri Ptuju in Mirkom Mihelič iz Bukovcev je segel slednji po nož in je zabodel nasprotnika v levo stran prs. Zabodenega so prepeljali v bolnico v Ptuj. Mater izvoljenke zaklal. V Čreš-njevcu pri Gornji Radgoni se je zgodil krvav zločin, ki ima naslednje ozadje: Ferdinand Vogrin iz Police, Sin manjšega posestnika, si je izbral za nevesto 191etno posestniško hčer Marijo Gera-tič. Zakonski zvezi je nasprotovala 43-letna nevestina mati Marija. Med Vo-grinom in materjo dekline je prišlo večkrat do prepirov. Ko je pa porodila Marija Geratič mlajša otroka, je prepovedala mati zapeljivcu vsak nadalj-ni stik s hčerko. Kljub prepovedi je prišel Vogrin usodepolnega dne k nevesti, ko je pestovala otroka. Mati je zapazila fanta in že je bil ogenj v strehi. Da odžene Geratičeva nasilnega gosta, se je oborožila s kolom ter odšla Vogrinu nasproti. Zamahnila je proti njemu in ga ranila po glavi. Vogrin se je nekoliko korakov odstranil od hiše ter ustrelil s samokresom proti Gerati-čevi, vendar pa je izstrelek ni pogodil. Nato se je zopet približal Geratičevi in jo zabodel z nožem v prsni koš in v nadlaket levice. Prva rana ni bila smrtna, a z drugim vbodom je prizadejal Geratičevi do kosti globoko rano. Konica noža je po prerezu mišičevja na roki šla v notranjost prsnega koša irv prerezala odvodnico in dovodnico. Krvavitev je bila tako huda, da je Geratičeva napravila samo še nekaj korakov nazaj proti hiši ter se pred hišo zgrudila mrtvil. V mestu napaden. Ko se je vračal 25-letni vrtnar Alojzij Zelenko iz Celja mimo cinkarne proti domu, ga je napadel v noči neznanec. Napadalec je podrl Ze-lenka na tla, da si je zlomil levo nogo in je dobil še precejšnje poškodbe na glavi. Požigalec gasilski trobentač. Na Barju pri Ljubljani je bilo lansko zimo in letošnjo jesen vse polno požarov. Pogorelo je nekaj kozolcev in gospodarskih poslopij. Vse okolščine so dale sklepati, da gre pri barskih požarih za delo požigalčeve roke. Sedaj šele je aretirala ljubljanska policija 231etnega. Ivana Š., ki je po poklicu krovec in doma z Barja. Obenem je eden najbolj vnetih članov barjanske gasilske čete in trobentač. Pri vsakem požaru je bil prvi na mestu in je pomagal gasiti z največjo požrtvovalnostjo. Prijeti zlo činec ima na vesti devet požigov. Napravil je četrt milijona dinarjev škode. Samo eden požigalni poskus se mu je izneveril. Ustreljen družinski oče. Pavel Želez-nik, 351etni strojnik iz Zagorja ob Savi, je bil pred leti zaposlen pri svinčenem rudniku v Litiji. Tamkaj se je tudi poročil in ima dva otročiča. Ko so v Litiji nehali s pridobivanjem svinca, se je Železnik izselil na Hrvaško v Železni Majdan, kjer je postal v tamoš-njem rudniku nadzornik. Te dni je vozil obratovodjo Grošlja k rudarskemu glavarstvu v Zagreb. Nazaj grede sla se ustavila pred trgovino v Vojtiiču. kjer sta se oskrbela z bencinom. Pred trgovino v Vojniču sta naletela na gručo delavcev. V prepiru je potegnil eden staro pištolo in je ustrelil Železnika tako v glavo, da je izdahnil v 24 urah. Zločinec je izjavil po aretaciji, da ni mislil ustreliti Železnika, ampak nekega drugega. Ubijalec je že pred leti ustrelil v Karlovcu delavca in je znana surovina. Izpred sodišča. Pravična kazen za vlomilce. Dne 2. avgusta je izvršila poklicna vlomilska deteljica vlom v manuiakturno trgovino Poš na Aleksandrovi cesti v Mariboru in pri sosednem urarju Knezer-ju. Škode so napravili 40.000 Din. V tem slučaju gre za 321etnega trgovskega potnika Ferdinanda Berkop in za brata Filipa in Riharda Kropej. Vsi trije so sicer jugoslovanski državljani, vendar so se klatili večinoma po inozemstvu in so bili poklicni vlomilci. Po tokratnem vlomu so jih prijeli v Koprivnici na Hrvaškem, ko so hoteli ubežati s plenom na Madžarsko. Pri obravnavi v Mariboru 3. XII. je prevzel Berkop celotno krivdo nase, ker še ni bil predkaznovan, med tem ko sta imela brata že večkrat opravka s sodiščem in z zaporom. Berkop je bil obsojen na 5, Filip Kropej na 6 in njegov brat na 7 let ječe. Obsodba radi uboja. V noči 29. oktobra je smrtno zabodel 211etni posestniški sin Anton Kramberger iz Slap-tincev posestnika Antona Kramberger v Jamni. Ubijalec je bil dne 7. decembra v Mariboru obsojen na 4 leta strogega zapora. Spremenjena kazen. Adam Repec iz okolice Št. Jurja ob južni žel. je bil obsojen na smrt na vešalih, ker je naročil umor svoje 701etne matere. Kraljevo namestništvo mu je spremenilo smrtno kazen v dosmrtno ječo. Tudi Repčeva žena Frančiška je bila obsojena radi sokrivde na 20 let ječe. Stol sedmorice v Zagrebu je znižal Frančiški kazen od 20 na 15 let. Pri slabem teku, zape&i v mM poživi čaša naravne FR ANZ-J OSEFO VE grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. 1275 Reg. po min. «oc. pol. in nar. idr, S-br. 15485, 25, V. 1935. Slovenska Krajino. Agrarni interesenti. Kakor se čuje, se je do-kočno le uredilo vprašanje agrarnih 'interesentov v severnih krajih države, kar je v prvi vrsti važno za nas v Slovenski krajini. V ministrstvu za kmetijstvo je bil sprejet sklep, da se agrarnim Interesentom v severnih pokrajinah, to je v dravski banovini, odpiše od dolga za prevzeto zemljo 50%, v južnih krajih pa 80%. Ostanek dolga pa bodo morali agrarni interesenti plačati v 20 letih, torej v malih obrokih. Ta vest je za naše koloniste, kakor tudi za male posestnike življenjske važnosti in smo prav veseli tega sklepa kmetij-Bkega ministrstva. Surovost sedanjosti. Kakor smo že večkrat Ha tem mestu poročali, so naši cestni odbori telo delavni. Zlasti ugodno je vplivalo na ljudi vsestranska skrb za naše ceste, zlasti pa nasadi ob njih. Že dve leti sem sta sreska cestna odbora v Lendavi in Soboti z vso vne-ino nasajala mlada sadna drevesa. In vendar bo se našli zlikovci, ki eo se v soboškem sre-eu lotili teh mladik in j.ih poškodovali. Pri tem trpi v prvi vrsti poleg škode tudi ugled prebivalstva. To je res surovost sedanjosti, ki nima primere, čudimo se le, da se še najdejo ljudje, ki gredo delat škodo samemu sebi, saj je moral vendar vsak davkoplačevalec prispe-v ti svoj delež za javne obcestne nasade. Beltinci. Zadnje čase smo postali bolj tihi v naših Beltincih. Nič posebnega se pač ne zgodi, zato smo bolj tiho in se ne kažemo radi svetu. Pač pa smo doživeli dne 30. novembra zelo lep večer. Igra je bila v hotelu »Krona«. Igrali so Janeza Jalena igro »Bratje«, štiri-dejanko v proslavo 1 .decembra, to je državnega praznika našega zedinjenja. Igra je bila podana v splošino zadovoljt9vo zelo dobro. Igralci so se potrudili in nam nudili res lep večer, ki bi si jih še želeli. Med odmori je igrala godba iz Sobote. Sobota. Poročil .se je dne 24. novembra kontrolor tukajšnje davčne uprave g. Stanko Fa-bič z gdč. Schontagovo, zasebno uradnico. Čestitamo! — Glasbeno društvo v Soboti je kon-certiralo dne 23. novembra z bogatim sporedom. Vse točke so bile predvajane res dobro in tak:h večerov bi si želeli še več. Gornja Lendava. Možakar straši! Tako so začeli šušljati otroci. Tam nekje da je, ima veliko belo brado in visok črn cilinder na glavi. Za. stvar so se začeli zanimati ljudje. Žan-darji so ga obiskali in dognali, da je ta možakar mlad revež, ki so ga imeli skritega v hiši. Nastal je halo! Prišli so bratje in mati in so zahtevali reveža nazaj. Težko je šlo, pa udati se je moral v usodo, odšel je z domačimi. In ljudje so začeli govoriti: Mali »hidveški škandal« se je iz Sobote preselil k nam. Razlika da je samo v tem, ker so tam morali gospodje plačevati za piske. 6 Din, tu pa je revček jedel zastonj. Škoda, da je odpravljena v kulturnih državah ljudska sodba, ker naše pošteno ljudstvo bi obsodilo in v bodoče kaj takega preprečilo. Posebno še, ker so prizadete csebe v javni službi. Takih ljudi pač ne moremo spoštovati, ampak samo želimo, da so daleč, daleč od nas! Muzika vabi! Komaj duhovnik izgovori v cerkvi pri večernicah »Amen«, že udarijo na cesti pred gostilno cigani svoj marš: kar k nam, ljudje iz cerkve, na muziko in ples! Kaj takega se v bodoče ne sme več zgoditi. Pustite poštene ljudi vsaj v cerkvi in okoli cerkve v miru, oni hočejo mir, ker Boga so prišli v cerkev častit in ga prosit pomoči. Saj je dovolj, da nimamo celo noč mira, ko se derejo pijanci in muzika po cestah sem in tja. Črensovci. Dne 30. novembra nas je zapustil g. kaplan Ivan Bejek, ki je bil premeščen kot provizor v Pečarovce, dekanija Sobota. Na predvečer, dne 29. novembra, smo se zbrali v šoli (pevski sobi) številni prijatelji g. kaplana. Ta skromni večer je pokazal, kako ljudstvo, posebno pa še ljudstvo Slovenske krajine, ljubi in spostuje dobre in delavne duhovnike. Ganljive poslovilne besede so izrekli gg. obč. predsednik, predsednik Prosvetnega društva, g. župnik in g. šolski upravitelj Križman iz Dolnje Bistrice. Vsi govorniki so povdarjali in Društvo kmečkih fantov in deklet. Neki vojaški duhovnik se je peljal po železnici v družbi omikanih Srbov posvetnega stanu. Govorili so med drugim tudi o veri in eden izmed njih se je izrazil: »Jaz zagovarjam našove- hvalili veliko delavnost odhajajočega g. pro-vizorja Bejeka. B I pa je to res mož dela, neumorno delaven predvsem v cerkvi. Vsestransko je bilo tudi njegovo udejstvovanje v kršč. organizacijah. Bil je duša tukajšnjega Prosv.-društva; z velikim uspehom je sam režiral igre. V zadnjem času je imel izposojen od Prosvetne zveze v Mariboru aparat za skioptiične si ke ter je z njim brezplačno predaval po vaseh naše obširne župnije. Bil je steber našega dobrega cerkvenega pevskega zbora, ki mu je ta večer prepeval pod vodstvom g. organista žižeka. Marijini družbi je bil vodnik in svetovalec. Pri srcu mu je bilo naše katoliško časopisje, zlasti »Slovenski gospodar«, za čigar razširjenje je največ storil. Bal je tudi odličen katehet, za katerem plaka naša šolska mladina. Zgubila je velikega prijatelja in vzgojitelja, ki je znal biti strog in obenem očetovsko dober in požrtvo-alen. Koliko je razdelil podobic, sladkorja, »Lučic« na svoj račun, to vemo le mi, ki emo bili z g. Bejekom v ozki, prijateljski zvezi. G. provizorju Bejeku želimo na njegovem novem službenem mestu obilno božjega blagoslova! Črensovci. Prosvetno društvo je priredilo na predvečer sv. Miklavža dne 5. decembra »Miklavžev večer«. Zbralo se je mnogo otrok in ljudi, tako da je bila dvorana našega Doma nabito polna. Na sporedu je bila lepa miklav-ževa igrica in obdarovanje otrok. Ob tej priliki je bilo obdarovanih mnogo otrok. Miklavž pa tudi ni pozabil g. župnika in predsednika občine, ker brez njunega dovoljenja gotovo ne bi smel priti k nam. Črensovci. Prosvetno društvo se zahvaljuje vsem cenjenim trgovcem, kakor: Kocetu, Žagarju, Klepcu, Žerdin Martinu, Žerdin Kazi-mirju, Kramarju, Štimec Josipu, gospej Bau-*' erovi in g. Vaupotič Karolu za darove, ki so jih nam darovali, da smo jih na Miklavževem večeru razdelili otrokom. Bog plačaj! — Od-' bor Prosvetnega društva. Euzma. O Božiču bomo imeli v naši podruž-, niči cerkveno opravilo. In da bi bilo tem lep? še, je naša šolska upravitelji ca vzela v roke pevski zbor in prav pridno vadi božične pes^ mi. Naši upraviteljici na tem mestu že vnaprej zahvala, saj veliko žrtvuje, samo da bo ob praznikih tudi zunanja slovesnost tem si-jajnejiša. Mura je naplavila žensko truplo. Dne 25. no-! vembra so našli v strugi reke Mure pri gibin-skem brodu žensko truplo. Ženska, je bila v vodi okrog eden mesec. Pri sebi ni imela ničesar, po čemur bi se jo dalo spoznati, a kakor kažejo poizvedbe, je to bila Bauer Štefanija, rojena leta 1909 v Deutschbach, pristojna v Eggenberg pri Gradcu, ki je dne 21. oktobra t. 1. skočila v Gradcu v samomorilnem namenu v reko Muro. Imenovana je bila pokopana dne 26. novembra na pokopališču v Dolnji Bistrici. ro, ker vera je v ozki zvezi z narodnostjo. Naši svečeniki so nam ohranili narodnost v turški sužnjosti.« Isto moremo reči o Slovencih. Vera nam je ohranila narodnost za časa turških vpadov, vera nam je ohranila narodnost tudi za časa protestantovs-kega navala. In v zadnjih letih pred svetovno vojno so bili tisti najbolj zvesti narodu, ki so zvestobo ohranili tudi veri. Mlačneži v veri in nasprotniki duhovnikov so navadno tudi narodnost obesili na kol. V spomin vam pokličemo nekdanje »štajercijance«, ki Dr. Tomaž Masaryk, od prevrata pred-"35{Iiqndai e^seAoisoqa3 ijtupss so bili vse kaj drugega kot dobri kristjani. Marušičevemu listu »Glas naroda« pa ta stara vez med vero in narodnostjo na Slovenskem ni po volji. Pisal je, da je kmet godrnjav suženj mistične religioznosti. Zato je treba naši vasi pomagati do kulturne osvoboditve. To se pravi: Stranki dr. Marušiča, prejšnjega bana, ki je brez vzroka razpustil vsa naša prosvetna društva, ni po volji vernost slovenskega kmeta. Te vernosti ga želi osvoboditi. In kdo bo izvršil to nalogo? To veliko delo, je pisal »Glas naroda«, bo opravilo društvo »Kmečkih fantov in deklet«. Iztrgati mladino vplivu vere in duhovnika je torej namen teh društev. Isti namen so imeli nekdanji nemškutarji s svojim »Štajercem«, a jim delo ni uspelo. Zato tudi ni verjetno, da bi to veliko delo opravilo društvo kmečkih fantov in deklet. Sploh so kmečki fantje in dekleta večinoma dobri. Imajo sicer razne napake, a v obče so še verni. In gibanje za društvo »Kmečkih fantov in deklet« ne izvira od njih. Ti ne čutijo v sebi potrebe takih društev. Osebe, ki ta društva ustanavljajo, vodijo in propagirajo, niso kmečkega stanu. Kakega nevednega kmečkega fanta postavijo po nekod za predsednika, a smer dajejo društvu drugi ljudje kot učitelji, učiteljice in bivše kmečke deklice, ki so pa slekle kmečko krilo, dijaki (tudi falirani) in vsi, ki' so nasprotni krščanskemu gibanju naše mladine. »Glasu naroda«, dr. Marušičevemu listu, se je treba zahvaliti, da je razodel, kdo jih prav za prav vodi in kaj je namen društev »Kmečkih fantov in deklet«. Svoje somišljenike opozarjamo, da naj bodo na straži, naj poučujejo ljudstvo, da ne bo nasedlo lepo pobarvanim vabam naših nasprotnikov. Slavni Napoleon se je izrazil na svojem pohodu v Egipt leta 1798, da je V San Francisko v Združenih državah Severne Amerike so opremili policijo z zložljivimi ščiti za boj s stavkarji. Dr. Edvard Beneš, bodoči predsednik Čehoslovaške. vera potreba narodov. Istega izreka se držimo tudi mi proti nazorom liberalnih kmetijcev in brezbožnih komunistov. * »Podrti križ« v Mariboru. To je namreč igra, ki jo bodo igrali člani kmečkega bralnega br< društva iz Sv. Lovrenca na Pohorju v dvorana Zadružne gospodarske banke v nedeljo dne 15. decembra ob 15. uri. Igrali so jo doma za jubilejno proslavo 501etnice omenjenega dru-. štva in je res vredna, da si jo marsikdo ob tej priliki ogleda. Sv. Trojica v Slov. goricah. V nedeljo dne 15. decembra ponovimo našo krasno igro »Veriga«. Kdor še ni bil zadnjič pri prireditvi, naj pride sedaj, da bo videl našo popolnoma urejeno dvorano. Majhna je, .a lepa, res pri-i meren skupen dom za vsa naša društva. »Ve-riga« bo vsakega dvignila, vsakega bo poboljšala in raje bo odpuščal v srcu krivice in sovraštvo. Pridite vsi in napolnite dvorano. Ptuj. Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo dne 15. decembra, ob treh popoldne, v. mestnem gledališču proslavo Brezmadežne. Govori gdč. Lojzka Horvatičeva iz Maribora. Na sporedu je tudi krasna božična igra »Vra-: ta«. Snov je iz sv. Pisma. Nebeška vrata so se zaprla radi greha Adama in Eve in ostala Nezanesljivost askarov. Italijansko vojno poveljstvo je doslej vedno pošiljalo v prve vrste domačine aska-re. Sčasom pa so tudi ti napol divji ljudje sprevideli, da jih Italijani preveč 'zrahljajo, so se začeli upirati in prehajati na abesinsko stran, kamor po pravici spadajo. Sedaj so šele začeli Italijani pošiljati v prve vrste svoje lastne ljudi, ki pa posebno na južn' fronti si'no trpijo vsled vseh mogočih tropičnih bolezni. linlija ima svoje lastne petrolejske vrelce v okolici Piazence, v Piemontu in v Siciliji. Nove vrelce bodo iskali v Toskani. Italijanska vlada bo uve- Januš Goleč: 22 Po dlvjinolt ICsni^d^ Ljudska povest po raznih virih. ~ (Dalje.) Odkod je znal stari medicinman o zlati zalogi tamkaj zgoraj? Je li bil samo zgoraj in jo je videl? Lavison je bil pozabil, da bi ga bil vprašal o vsem tem. Ko sta si privoščila komaj toliko počitka, da sta si nekoliko pretegnila otrple ude, sta si natovorila skromno opremo in nastopila pot navzgor. Zbrala sta si desni rob potoka, ne radi tega, ker je bil morda nekoliko lažje za zmagati, ampak predvsem radi dejstva, ker bi naj bil na tej strani zgoraj na koncu vodopada skrivnostni dohod v zlato sotesko. Računi ju niso varali. Rabila sta cele tri ure napornega, dasiravno ne preveč težavnega truda za dosego roba ne prevelikega jezerca. Tamkaj bi se bila morala nekoliko odpočibi, kajti njune moči so bile izrabljene, kolena so se jima tresla ter omahovala. . Odmor je bil izključen, nestrpnost ju je gnala naprej. Predvsem sta morala ugotoviti, če je govori indijanski prerok istino, ko je napovedoval Lavisonu: vodopad se ne spušča v svojem zadnjem koncu navzdol po trdi skalnati steni, ampak zakriva kakor zastor veliko izdolbino, vhod v skalnati hodnik, kateremu morata slediti, da bosta dosegla vrh, ki se cepi prav zgoraj v sotesko. Ako bosta našla tukaj položaj res tak, kakor jima je bil naslikan, potem bo res tudi vse drugo, kar je prerokoval — ono veliko — nepojmljivo, o katerem sta v nekakem pritajenem strahu še neprestano dvomila, da bi ju znalo prevariti ter razočarati, Šla sta okoli jezerca. Tukaj se je umikala skala, kakor sta ugotovila možakarja v brezsap-nem naporu, nekoliko nazaj, da je bilo mogoče obiti in priti za skrajni rob padajoče vode, kojc širina je bila določena z globokim žlebom v zgornji plasti skale. eo zapita do blažene betlehemske noči. pred zaprtimi vrati se vrstijo glavni dogodki od Adama in Eve pa do Zveličarja, ko se vrata zopet odpro. Prijatelji naše katol ške mladine, pridite! Mala Nedelja. Ideja prave ljudske prosvete !n njene velike važnosti zmagovito prodira povsod, tudi v našem kraju. V nedeljo, 15. decembra, se bomo vsi prijatelji narodne in krščanske izobrazbe zbrali popoldne po večer-nicah. Predsednik Prosvetne zveze dr. II o h-njec nam bo obrazložil pomen in način izobraževalnega dela. Zberimo se v čim največjem številu! Žiče. Že dolgo ni nobenega glasu od nas. Pa vendar tudi mv ne spimo. Dne 1. decembra smo imeli ganljivo Slomšekovo proslavo, ki jo je priredila naša šola v Katoliškem društvenem domu. Na praznik Brezmadežne je Marijina mladina priredila lepo proslavo. Za tretjo adventno nedeljo dne 15 .decembra pa pripravlja nujie Katoliško prosvetno društvo duhov-fcff »Slehernik«. Meri j a Nazarje. Po romantično lepi Savinjski dolini se vee okrog živahno pnoiujf-ja ter prirejajo shode in sestanke. Ker je pri nas vse tiho, opravičen človeik poprašuje: ali v župniji Marija Nazaret ni nič odrasle naše mladine? Na gla3 povemo, da so se začeli gibati tudi naši fantje ter se trudijo, da poživijo fantovsko Katoliško akcijo. Imeli so pred ne- davnim časom dva sestanka, kjer se je govorilo, kako se naj fant udejstvuje pri verskih nastopih in kako naj se vede fant v družbi. Zadnji čas se fantje zanimajo za odrski nastop. Na ušesa mi je prišlo, da se tukajšnja odrasla mladina marljivo pripravlja in vežba, da vprizori okoli sv. Treh kraljev zelo pod-učno in lepo igro »Zagorski zvonovi«. Fantje in dekleta, prav bo tako! Cenjeno občinstvo naj pa s svojim obiskom dokaže, da ceni trud delavne mladine! Pišece. V nedeljo dne 15. t. m., ob 15. uri, priredi naše farno občestvo pod vodstvom Prosvetnega društva v Slomšekovem demu: Slomšekovo proslavo s petjem, zborno dekla-macijo, govorom, duhovno igro »Animo« in zaključno sliko. Slomšek naj doseže čast oltarja. Zato pridite vsi, zlasti pišečki farani, da se na njegovi proslavi navdušite zanj, ga spoznate natančneje in po svojih močeh tudi potem pospešujete delo za njegovo beatifika-cijo. Vstopnina bo zelo nizka. Na svidenje! Društva uredite knjižnico! Najbolje je urejena, ako imate dovolj dobrih knjig. Obrnite se na našS ^iiaftfas, radevolje vam bomo šli do skrajnosti na roke za dobavo" knjig. Najbolj uspevajo knjižnice, ki imajo celotno zbirko Kari Mayevih romanov. Ne pozabite pred zimo nakupiti knjig v Cirilovih knjigarnah v Mariboru in Ptuju. šega dolgoletnega župana občine Ranče g. J. Douiadeivka. Žalujočemu možu naše srčno sožaljs! Pri napetosti lenivosti črev, preobilni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga prirodna Franz-josefova grenka voda. 1275 Rei. po min. «oc. pol. in nar, idr. S-br. 15485, 25. V. 1935. Osluševci. Po kratki in mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspal 22. novembra blag mladenič Simon Venta. Pokojnik je bil fant velike delavnosti, dober gospodar; delaven kot čebela, ni poznal počitka; dasi že bolan, je vedno rad pomagal vsakemu. Na smrtni postelji je z boguvdano potrpežljivostjo prenašal bolečine. V oporoki je določil, naj se križ postavi na domačem posestvu. Pri hiši žalosti mu je v slovo spregovoril njegov sosed in prijatelj, predsednik občine Osluševci g. J. Lah. Pogreba ee je udeležilo mnogo ljudstva od blizu in daleč, prihiteli so tudi njegovi prijatelji ¡11 znanci iz Maribora, Ptuja in Ormoža. Pogreb je vodil domači g. župnik, ki se je ob od-«jteiB. grobu v prisrčnih besedah poslovil od rajnega. Cerkveni pSVS®' abor. pri katerem je Simon rad sodeloval, dokler je še bi! bolj pr* zdravju, mu je zapel na domu in ob grobu ganljive žalostinke. Dragi Simon, ohraniti te hočemo v hvaležnem spominu! Žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje! MmM o icfošnicin Hitfl- l€¥li€fH P1@IiOrf€W€ driime. Mohorjeva družba nas je tudi letos razveselila z izdajo 5 knjig za 20 Din. Koledar je lepo opremljen po zunanjosti in po vsebini pa tako mnogostranski ter praktičen, da skoro ne more biti brez njega slovenska hiša. Koj za Koledarjem moramo posebno pohvalno omeniti drugi del Slomšekovega ži-votopisa. Ta knjiga nam tako lepo, ginljivo Sv. Anton v Slov. goricah. Zadnje jesensko cvetje je pokrivalo na mrtvaškem odru belo oblečeno truplo vzgledne 281et.ne Marijine družbenice Angele Simonič v Andrencih, ki smo jo pred kratkim spremljali k zadnjemu počitku. Jetika jo je mučila čez dve leti ter ji vzela življenje. Potrpežljivo je prenašala vse bolečine, saj jo je v njeni bolezni prišel večkrat krepčat in tolažit Gospod z angelskim kruhom. Pogreba se je kljub obilnemu delu udeležilo mnogo župljanov, posebno pa dekl. Marijina družba z zastavo. Ob ganljivih besedah č. družbenega voditelja so se zasolzile oči. Rajna, ki je zapustila žalujoče starše, 2 brata, sestro in sorodnike, naj počiva v Bogu! Drugim pa sožalje! Slivnica pri Mariboru. Po težki in dolgotrajni bolezni je umrla in bila ob veliki udeležbi ljudstva pokopana gospa Domadenik Ema s Pohorja. Pokojnica je bila žena biv- Z ravnine je bil ta dohod, ¡ki ni bil ne visok in ne širok, neviden. Bil bi velik slučaj, ali naravnost čudež, če bi bil kedo opazil dohod od spodaj gor. Popotnika sta opazila čudno tvorbo skale v ozadju jezerca, čeravno sta bila že na njo pripravljena po predhodnem obvestilu in načrtu, šele v trenutku, ko sta se povspela preko loba. S par naglimi koraki sta obšla za vodopa-dom skriti zastor,. ki je bil debel komaj par cm. Skozi dva metra široko razpoko sta gledala v prostorni, poševno nazaj se dvigajoči skalnati obok, iki je prejemal skozi padajočo vodo kakor »kozi okno bolj medlo luč. Po pekočih solnčnih žarkih, ki so se odbijali od skalovja med cele ure trajajočim plezanjem, Je bilo tukaj prijetno hladno. Zrak je bil čist ter suh in se je dalo sklepati na stalni prepih, katerega izvor je kazala svetloba na koncu dolgega, precej strmega ter navzgor vodečega hodnika, v katerem je končavalo ozadje oboka. Glad, izčrpanost, — trepetajoča izčrpanost Izsušenega telesa po ogromnem trudu plezanja kaj jima jo bilo vse to sedaj! Ni bilo časa, misliti nazaj. Brez oddiha sta stopala naprej po hodniku. Čez dobre četrt ure sta dosegla vrh in sta se ogledala. Brezdvomno sta stala na višini skale. Kraj, na katerega sta stopila iz hodnika, je bil prost ter odprt. Nad seboj sta videla od solnca svetli-kujočo nebesno modrino, po kateri so se pre-peljavali le lahki oblački. Spredaj je bilo videti samo eno vdolbino, ki se je širila blizu roba v jezerce, v katerem se je zbirala voda potoka, ki je prihajal iz soteske v ozadju in se je izlival v vodopadu preko skalovja v spodnje jezerce. Soteska se je zopet dvigala stopnjema. Njene stene niso bile visoke, stale so pa tako blizu skupaj, da je bil prostor med obema napolnjen s senco, v kateri je popolnoma tonila globočina ožine. Vendar litje za božjo voljo so bila rumena — zlata zrna? . , , . Lavison je stopil v vodo in je preiskoval s poželjivimi pogledi prodnato vsebino dna. ludi Gruber se je nagnil nad vodo, da bi pregledal dno glede bajnih zakladov, ko se je močno prestrašil. Presunljiv, zaliripan krik je odjeknil od pe- dla monopol na nafto in bencin. Rumunski petrolej za Italijo. Zadnjega novembra je bila .iz Konstance v Rumuniji odposlana v Italijo velika petrolej-ska pošiljka in sicer: 8600 ton lahkega bencina, 6800 ton težkega bencina in 22.000 ton petroleja. To je največja poiiljatev olja, ki je bila odposlana na naslov Italije po svetovni vojni iz Ru-munije. Velikodušnost italijan« skega vojnega ministrstva. Italijansko vojno ministrstvo je povišalo podčastnikom, miličnikom in navadnemu vojaštvu v vzhodni Afriki plače. Naredniki in podnaredniki v ifali- In vsakemu razumljivo slika in nas prepričuje, da se mora v doglednem času uresničiti to, po čemur hrepeni vsak krščanski Slovenec: Dobili bomo v Slomšeku svetnika! Slovenske večernice so nam prinesle tretji evezek knjige »Beli menihi«. V tem delu so nam opisani kmečki upori, kolikor se nanašajo na samostan v Stični. Ta zvezek bo prav posebno zadovoljil kmečke naročnike in čita-telje. Šolska in komaj šali odrasla mladina bo vesela kratke, privlačne in tolikanj vzpodbudne knjige »Vatomika«. Zvezek »Zgodovina slovenskega naroda« nam opisuje življenje naših prednikov krog burnega leta 1848. Knjiga nas poučuje o slovenskih razmerah, o trpljenju našega naroda in njegovem odločnem boju napram krivicam iz rok mogočnih tujcev. Vsak, ki bo prečital letošnji književni dar Mohorjeve družbe, ga bo od srca vesel, bo ostal družbi zvest naročnik in bo tudi agiti-ral za njo pri vseh, v kojih hiše še ne zahajajo mohorske knjige. Sv. Ana v Slov. goricah. O požaru, ki je pretekli mesec izbruhnil v viničarji Ferdinanda Zvera, smo doznali naslednje podrobnosti: Stara zakonca, ki sta spala v viničarji, nista bila rešena šele po gasilcih, marveč sta prva opazila požar ter začela sama reševati živino, pri čemur so jima prihiteli na pomoč bližnji sosedi, ki so rešili iše ostalo živino ter s pomočjo daljnih sosedov tudi stanovanjsko hišo. »Rešeni denar« predstavlja ne 7000 Din gotovine, marveč nekaj starega srebrnega denarja. Posestnikov sin Franc, ki je vedel za ta star denar, je udri v kamro in rešil te stare kovance, ki imajo zasebno spominsko vrednost. Gasilci so prihiteli na lice mesta, ko je bilo večinoma rešeno, kar se je dalo rešiti. Zaposleni, so bili pri preši ter rešili kletna vrata, da ni ogenj prešel v klet. Kapela pri Radencih. Dne 1. decembra, na izseljeniško nedeljo, se je vršilo blagoslavlja-nje kapelice Lurške Marije pri Francu Sumaku v Račkem vrhu. Pri tej priliki se je nabralo za naše iz .'ijence 53 Din. Vsem darovalcem: Bog plačaj! Pršetinci pri Sv. Tomažu. Pretekli mesec se je v neki noči priplazil neki nepoznani dolgoprstnež na podstrešje Elizabele Kavčič v Pr-etincih. Neznanec se je mislil za zimo založiti s precejšnjo količino slanine in morebiti tudi z denarjem. Vsled ropotanja na podstrešju se je prebudila gdč. Kavčičeva ter lopova pričakala z gnojnimi vilami v rokah na prehodu s podstrešja v vežo. Uzmovič se je pogumne ženske ustrašil ter brez plena popihal v temno noč. — Nekoliko dni pozneje je neki navihan paglavec pri posestniku Janezu Novak v Pršetincih, ko so bili domači zbrani pri obedu pritrdil vsa vrata na svinjakih s tako silo, da je onemogočil vsak pristop s hrano k svinjam. Po trudapolnem delu se je Novakovim šele proti večeru posrečilo zapahe odstraniti. — Dne 18. novembra sta si obljubila zakonsko zvestobo v farni cerkvi sv. Tomaža vrli kmečki fant Lovrenc Magdič iz Pršetinec, ki si je zbral za tovarišico na potu življenja SJavico Obra-novo, članico Marijine kongregacije in bivšo cerkveno pevko. Obilico božjega blagoslova! Velika Pirešica. Mnogo se razpravlja in govori zaradi pogodbene pošte, katera se namerava ustanoviti v Veliki Pirešici. Propagira se od vseh strani. Eni so zato, da bi žalska pošta vršila vsakodnevno selsko dostavo v tuk. občino; drugi pa, da bi se ustanovila pogodbena pošta v Veliki Pirešici. Za drugo se zavzema občina, da bi ona izvedla vsakodnevno dastavo in to v vsako vas tuk. občine. Od se-dajne dostave so imele ugodnosti le nekatere vasi, dočim se večina vaši te ugodnosti niso mpgle posiužiti. Za ostale vasi, ki so bile izven dosedajnega dostavnega ckoliša, so morali sami ljudje hoditi izpraševat za pošto na mesta, kjer se je pošta puščala od poštnega sela. Na naročitev dnevnih časopisov ni bilo misliti, ker si jih dobil prepozno v roke, tako Vsaka rASPIRIN- TABLETA nosi Bayer-jev križ kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam in prehladu rHASPiRi TlŽMMligrtiiii______ Oglas it rc;nlr. po t ?. t', 6704 od I. III. 1935 da so bile novice prestare, ali pa si dobil na dan toliko časopisov, da nisi mogel vseh pre-čitati. Želja, da bi se ustanovila pogodbena pošta, se je že večkrat v naših srcih porajala. Sedaj je občina Velika Pirešica začela z resno akcijo, da se ustanovi pošta za naišo občino in da se izvede poštna dostava vsakodnevna ter v vsako vas naše občine. Male dole pri Vojniku. Po dolgem času temnega obzorja, ki nas je obdajal pod .TNS-režimom, so se razgrnili črni oblaki, ko je nastopila nova vlada ob sodelovanju našega voditelja g. dr. Antona Korošca. Narod se je globoko oddahnil. Upanje imamo, da je sedanji vladi uspelo, začeti delo po popolnoma drugem načrtu, kakor ga je imela JNS. .Mi vsi Slovenci, ki se zavedamo truda, dela in boja našega voditelja, strnimo se v eno močno skupino v okviru nove stranke JRZ ter tako ostanimo zvesti svoji veri, narodni zavesti. Tudi Maledolčani ostanimo za dr. Korošcem kakor en mož! — Slavna in častna je zgodovina naše župnije Nova cerkev, pod katero spada tudi naša vas. Še častnejša je s spominom našega Slomšeka, ki je pred več kot 100 leti tukaj kaplanoval. Zal, da so se v zadnjem času dogodili slučaji, ki so vsega obžalovanja vredni. Posebno v zadnjem času janski koloniji Eritreja bodo prejemali po 7 lir, v Somaliji 8 lir dnevno, ostali podčastniki 6 in 7 lir, vojaki in miličniki pa po 5 in G lir dnevno. Statistika o prevozu. Ital'jani so prepeljali skozi Sueški prekop od 21. II. do 23. XI. — 242 tisoč 03eb. Istočasno se je odpeljalo iz vzhodne Afrike nazaj v domovino 5300 bola-nih Italijanov. Italijani ob 12 velikih oklopnih avtomobilov. Na južnem bojišču, in sicer nekaj deset milj južno od Gorahe-je, je obtičalo 12 velikih italijanskih oklopnih avtomobilov v neizmernem blatu. Posadka je hila primo-rana, zapustiti bojna vozila;. čin, sledilo je plahutanje težkih peruti, in ko je pogledal Franc ves zmešan ¡kvišku, se je še lahko zakotalil nazaj in je ušel za las krempljem orjaškega orla, kateri je hotel očividno usekati predrznega vsiljivca s kljunom v glavo. Ko je kolobaril med besnim krikanjem v višine, so mu odgovarjali z mogočnega gnezda na zgornjem vrhu leve stene mladiči. Na prodcu potoka, ki je bil presneto nestalen za njegove noge, bi bil Gruber kmalu spodrsnil. Da bi se obdržal, je omahoval nazaj in prestopil na drugi breg. Tamkaj ga je že čakal novi strah. Skoraj med njegovimi nogami sta pobegnili z neverjetno naglico dve majhni zeleni kači ter se zgubili med peskom in kamenjem. Franc se ni bal kačje golazni; da je napravil eden ali dva koraka na stran, je bila posledica nenadnega srečanja. »Le pazi, kače so sigurno strupene«, ga je posvaril Lavison, kateri je bil na pol preplašen in na pol se je smejal, radi smešnosti položaja. Gruber je še vedno zrl presenečeno za kačama. Videl je še celo množice velikih pajkov s križi na hrbtih, ki so se zatekli iz njegove bližine pod kamenje. »Rad bi vedel, odkod so se priklatile kače«, je začudeno pripomnil. »Že davno sva preko meje, v kateri živijo.« »Ali se ti ne zdi čudno, da je voda tukaj gori precej topla?« je razlagal Lavison. »Gotovo izvira iz toplega vrelca. Najbrž niti v zimi ne zamrzne in daje celi okolici toplo podnebje.« »Ali si videl zlato?« je vprašal Gruber in je stopil ponovno v vodo. »Niti sledi o zlatu«, se je glasil razočarani odgovor. »Dozdeva se mi, da naju je stari Indijanec vendarle potegnil.« »Kaj pa je tole rdeče tukajle?« se je začudil Gruber, ki je pregledoval skozi kristalno čisto vodo dno potoka. Čudno se mu je zdelo, ker je bilo dno potoka posejano z rdečimi pikami, katere so lukale izpod vode kakor strnjena kri. Pripognil se je in je pobral liki lešnik veliko rdečkasto piko. V primeri z velikostjo je bila iz vode dvignjena stvarca izredno težka. V brez< sapni napetosti je drgnil z rdečim lešnikom po iznad vode se dvigajoči skali. dogodek, ki ga je opisal dopisnik v dopisu iz Socke. Naj bi bil opomin na vse! Dovolj prilike imamo za pošteno delio v Prosvetnem društvo ob lepem časopisju in dobri knjigi. Fantje, čas je, da z večjo pozornostjo sledite l.aukom domačih dušnih pastirjev in pustite čezmerno popivanje in prazno veseljačenje. Ljubno. V Ljubnem se veliko trudi neki politični potnik, ki nima v nobeni politični stranki dolgo svoje strehe. Potuje po srezu za agitacijo, dovoljenja pa nima najbrž od nobene politične stranke, ki bi mu podpisala politični potni list. Sam pripoveduje, koliko podpisov je že dobil za Mačkovo stranko, kar seveda ni res. Mi volilci pa pridno pristopamo v stranko JRZ. V okrajnem odboru te stranke so odločni in pošteni možje in fantje, ki nam jamčijo za to, da ne bodo pustili krvatske politične komande nad našim ljudstvom. Ustanovljena je bila krajevna organizacija JRZ, ena prvih v našem srezu, z 22 odborniki, in pododborom pri Sv. Frančišku. Predseduje j,i neustrašen naš okrajni organizator Tesovnik Josip, podpredsednik je Zagožen Josip, tajnik g. kaplan, blagajnik pa Jakob Sem. Zavednost in delavnost naših mož bo odbila vsak poskus tistih, ki so politične šviga-švaga. Vransko. Omenili smo že, da se vrši pri rras »glavno prosvetno delo« v gostilnah in da se »prosvetne tekme« odigravajo v znamenju alkohola. Po tem »programu« se je deloma postopalo tudi dne 1. decembra. Kot zadnja točka »proslave« je bil namreč pretep! Ni nam sicer znano, ali je bila ta točka že prej stavljena na program, ali pa je bila le kot »dodatek« izven programa. Dejstvo je, in tega dejstva ne more nihče več izbr sati, da je bila ta zadnja točka v celoti izvedena. Sedaj pa vprašamo javno, li ni to pravi škandal, ako niti pri taki priliki prireditelji nimajo toliko avtoritete in moči, da bi preprečili pretepe? O stvari pa naj javnost sama sodi. Preverjeni smo, da bo orožništvo kakor navadno borilo svojo dolžnost! Spodnje Sečovo pri Rogaški Slatini. Dne 1. decembra smo dož veli v naši vasi nekaj, česar že dolgo ni bilo. Vršila se je blagoslovitev krasne nove kapelice Srca Jezusovega, katero je dal zgraditi pri svojem domu gospodar A. Berko. Navzoča je bila večina vasi. Pevci so zapeli par lepih pesmi. G. kaplan je v lepem govoru orisal pomen ter nas vzpodbujal k ljube' li, katero moramo imet1 med seboj in do presv. Srca Jez. Daj Bog, da bi v naši vasi vedno vladala prava krščanska ljubezen in mir med sosedi! Sv. Peter pod Sv. gorami. Tukaj sta si k večni zvestobi podala roke Tonček Kunst in Micka Jeveršek, oba vneta člana naših katoliških organizacij. Mlademu paru iz srca želimo od Boga blagoslovljeno bodočnost! Bog Vaju živi! Bizeljsko. V nedeljo dne 15. decembra se vrši na Bizeljskem v gasilskem domu po prvi službi božji javen shod, na katerem govorita g. svetnik Josip Tratnik iz Rajhenburga in g. dr. Anton Ogrizek iz Celja. Vabljeni vsi Bi-zeljanci in okoličani! Slike služabnika boltegn škofa Aniona Hariina SlomSeka s® golowe! Po originalu, ki ga je Tiskarna sv. Cirila dobila v svojo last, je dala naipraviti slike Slom-šeka v štirih barvah. Delo je izredno dobro uspelo. Ker je tudi original od umetnika, ki je slikal cerkev sv. Alojzija v Mariboru, bo ta slika gotovo povsod v okras vsakemu stanovanju. Da se bodo mogli pa vsi naročiti na sliko, smo jih natisn'li večjo množino in računali samo lastne stroške. Cena sliki je samo 10 Din. Ker je nerodno pošiljati vsako sliko posebej, prosimo, da organizirate naročilo za to sliko za vso župnijo, ali naj vzame v roke stvar kak trgovec. Dobijo se tudi podobice barvane po 30 Din, navadne po 10 Din za 10C komadov, razglednice navadne po 0.75 in barvane po 2 Din komad. Naročila sprejema: Tiskarna sv. Cirila, Maribor in Ptuj. Videm ob Savi. Krajevna organizacija JRZ na Vidmu priredi v nedeljo dne 15. t. m., ob 11. uri dopoldne, v starem gradu po poznem sv. opravilu v hiši g. Blaža Deržanič javen shod. Na njem bo poročal o političnem položaju g. Marko Kranjc iz Maribora. Vabljeni ste, da se tega važnega shoda udeležite v obilnem številu! Peter Rešefar resefari. Jeftič je kozla ustrelil, ker je dne 1. decern-1 bra šel na lov, mesto da bi se udeležil, kakor se spodobi, proslave ujedinjenja. Politične večerje so prišle v navado. V Beogradu, pa tudi drugod, so prišli hotelirji na Brečno misel, da vprizorijo politične večerje in tudi sami oskrbijo potrebne slavnostne govornike. Tako tudi oni, ki jih narod ne mara, lahko pokažejo, da so še, ki jih marajo, če že ne zaradi načel, pa zaradi večerje. Pohorci vedno bolj znani. Zdaj je začela med Pohorci smuška sezona, zato ni čuda, da so se tudi politični pohorci začeli smukati okoli vladnih vrat. Pa tu ni pršiča, ampak za nje prav opolska tla, pa so zleteli na . . . »Glas naroda« je doživel izpremembo. V Ljubljani imajo sploh čudne navade, da je že neki pesnik jim zapel: Vstanite, polmrliči vi! Ta poziv je slišal sedaj tudi »Glas naroda«. Ce bo pa res vstal, bomo pa šele videli! Ljubljana—Maribor ločena od stratosfere. Vedino se nam je čudno zdelo, kako to, da sta si Ljubljana in Maribor vedno tako — milo povedano — oddaljena med seboj. Pretekli teden pa nam je univerzitetni profesor g. inženjer Osana povedal, da prihajajo osebne nadstratosferne motnje med Ljubljano in Maribor. Celo tako visoko vpliva napetost Ljubljane proti Mariboru! Upamo, da bo Pi-card pri prihodnjem poletu v stratosfero tudi to lahko uredil. Zakaj se Italijani umikajo? Društvo narodov je sklenilo napraviti sankcije proti oni državi, ki je napadač. Prvotno se je reklo, da' je Italija napadač. Ta pa hoče sedaj, predno se sankcije začnejo izvajati, da so vendar Abesinci napadači in je treba sankcije izvajati proti njim. Pogledal je na ¡kamen in videl, da je ostala na njem rumena črta. »Zlato! Tukaj je! Vse, kar je rdeče, je zlato! Najina last je! Že v drugič sva obogatela! Bolj sva bogata, nego bi bila mogla sanjati!« Odkritje zlata ga je pognalo v omotico. Gledal je skozi nekako ikopreno in čutil, kako so ga zapuščale poslednje moči. Kos je še bil dvomu, negotovost je še zmagoval s preostankom svojih moči — omagal je spričo izpolnitve najbolj drznega upanja. Lavisonu se ni godilo nič boljše. Na ves glas se je drl: »Pridi, dečko, najprej se najejva in odpočijva! Najina želodca sta prazna. Zlato nama ne uide. Celo popoldne ga lahko dvigneva toliko iz potoka, kolikor ga bova lahko nosila seboj.« Zmotala sta se na obrežje. Poiskala sta suh prostor in razprostrla po njem odejo. Odprla sta vrečo z moko in konservo ter povžila za isti dan določeni del. Lavison je predlagal, da bi pospravila še eno jjnevno porcijo, a je odklonil Gruber ponudbo s prestrašenim; »Za božjo voljo ne! Hočeš li, da bi na po-vratu s polnimi žepi zlata umrla od lakote?« Prijateljevo oporekanje je razdražilo Lavi-sona. Uvidel je, da je tovarišev protest upravičen. Vendar bi naj Francova ne obveljala vsik-dar. Nekako čudno čuvstvo se je dvignilo v njegovi notrajnosti, ki mu ni dopustilo, da bi se bil udal. Trdovratno je odgovoril: »Dobro! Ti lahko ravnaš, kakor tebi drago. Jaz bom pojedel še eno porcijo!« Odlomil si je kos posušene moke, segel po svoj del konzerve in začel mirno jesti. Franc je buljil z na široko odprtimi očmi, kaj da počenja tovariš. Hotel je ugovarjati še enkrat,' pa je opustil. Prijatelj je bil očividno v razpoloženju, ¡ki mu je bilo tuje, vsak ugovor bi bil zastonj ter bi imel le slabe posledice. Popotnika sta se stegnila vsak po svoji odeji, da bi se odpočila. Od pomanjkanja, naporov in od zlatega presenečenja sta bila oba ob duševno ravnotežje, ¡katero se pa bo vrnilo, če se bosta enkrat navadila na veliko srečo. (Dalje sledi.) Kraljevska poročna prstana za vojno. V Italiji že zbirajo zlato. Kralj in kraljica sta že darovala poročna prstana. Ob tej priliki je naslovila kraljica Ilelena na Mussolinija brzojavko, v kateri pravi, da je izročila e poročnm prstanom domovini — najdražje, kar ima. Dež znamenje iz neba, Zadnje dni je v abe-sinski prestolici v Ad-dis Abebi hudo deževalo, kakor že zelo dolgo ne. Prebivalstvo je bilo dežja veselo, ker ga smatra za najboljše znamenje iz neba. Abesinski cesar se je mudil zadnje dni dalje časa v Desije, kjer se nahaja vrhovno poveljstvo Abesincev. 020123530102020100012353480102010002000200300000230202010100020201010100022302 555555555U555555555555555555555555555U Od pasfirta do profesorja Profesor Miller iz Čikage, eden najbolj znamenitih amerikanskih prazgodovinskih raziskovalcev, se je mudil te dni na Danskem v Kopenhagenu. Časopisnemu poročevalcu je zaupal roman svojega življenja. Učenjak je rodom iz Danske, je sin prav revne ribiške rodbine in se je pisal prvotno Moller. Vzrasel je med ribiči ter kmeti in je kazal že v zgodnji mladosti zanimanje za prikazni narave. Iz pustolovskega nagona se je nekoč vtihotapil na ladjo in se odpeljal v severno mesto Riga. Drugo tihotapsko potovanje ga je zaneslo v obljubljeno deželo v — Ameriko. Kot 151etni dečko se je pojavil v srednje velikem severnoameriškem mestu Wyoming in je imel v žepu 5 dolarjev. Moller-Miller je preživel življenje, kakor je navadno usojeno vsem izseljencem. Preživljal se je S pomivanjem posode, kot delavec na železnici, kot rudar, poljedelski delavec na neki farmi in slednjič je postal cowboy ali pastir. Ko je čuval čredo, se je sestal lepega dne z znansfveno ekspedicijo, ki je zbirala ostanke predpotopnih živali. Pastir Moller se je priključil učenjakom in je tolikanj vzljubil izkopavanja, da je sledil ekspediciji v Njujork, kjer je prevzel službo pomočnika v naravoslovnem muzeju. Tamkaj se je kmalu priučil umetnosti: iz kosov najdenih kosti sestavljati okostnjake predzgodo-vinskega živalstva. Ker je bil zelo spreten ter briliten pri tem poslu, je prejel štipendijo, ki mu je omogočila, da se je vpisal na visoko šolo. Po končanih naukih ter večletnem praktičnem delu so mu ponudili profe-suro. Učenjak Miller dela vsako leto raziskovalna potovanja po najbolj oddaljenih krajih ameriških Združenih držav kot spomin na ona leta, katera je preživel kot pastir in srečal učene može, i j, I | liščnega profesorja. fo mu nokazali pot do časti vseuči- Vojna v vzhodni Afriki. Žepni Koledar Slovenskega gospodarla te izšel. Vsebina je sledeča: Kalendariji, vremenski ključ, cirilica in latinica, vlad. j)iš£ Jugoslavije, države vsega sveta, poštne pristojbina, denar raznih držav, poslaništva tujih držav, praviia Kmečke zveze, o sestavljanju prošenj za prispevke iz kmetijski skladov, trsni izbori za posamezne okolice, kako se mešajo umetna gnojila, kako se pozna starost govedi, takse za menice, znaki na avtomobilih, časovna tablica, trami, kubično izračunanje votlih teles, načrtno gospodarstvo, tabele za proračun, pridelovanje krompirja, sadna kupčija, naši gozdovi, lesna trgovina, prodaja lesa, vinska kupčija, žitna kupčija, zelje, kako prodajamo seno in slamo, nekaj o čebuli, trgovina s fižolom, kako se vrši trgovina z gobami, trgovina z medom, kaj večkrat pozabim, sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje, Sejmi na Kranjskem, kako se določi vsebina debel in hlodov, kako se izračuna kubična mera okroglih debel in klad, tabela za preračunanje oralov in kvadr. sežnjev v hektare, are in kvad. metre, koledar brejosti, koliko časa traja po-jatev pri domačih živalih, razmerje med živo težo in težo zaklane živali, pri zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži, prejemki in izdatki, zapisnik delavcev in njih plače, zapisnik plače v blagu in delu, zapisnik živalskega prirastka, inserati. Kako naročite koledar? Kdor ga sam naroČi, naj pošlje v pismu 11 Din v znamkah (10 Din za koledar in 1 Din za poštnino). Ceneje pa pridete, ako skupno naročite. Naši zaupniki, organizacije, društva, kdor je pač bolj pripraven, naj v kraju prevzame skupno naročilo. Tudi trgovcem se izplača imeti ta koledar v zalogi. Naročila sprejema: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju BBBBBBBBBBBBBBBfl Tolar Marije Terezije in njegovi tekmeci. Poročali smo že, da je tolar Marije Terezije v Abesiniji in sploh po vzhodni Afriki od domačinov edino priznano plačilno sredstvo. Odkar divja abesin&ko-italijanfika vojna, je ia tolar bolj redek je poskočil v vrednosti. Ustvarili so ga leta 1753 in od tedaj je merilo vrednosti pri prebivalstvu vzhodne Afrike. Prvotno eo ga kovali, da bi pospeševal gospodarski promet z vzhodom preko pristanišč v Trstu in na Reki. Izdaja tolarja je imela politični namen, ker je skušala Avstrija trgovanje s prebivalci vzhodne Afrike pritegniti v krog svojega denarstva s tem, da je zajamčila plačila z dobrim in enotnim novcem. Pri tem poskusu je imela Avstrija srečo, ker je Marija Terezija tolar preživel celo AvstroOgreko. Pred Avstrijo so Holandska, Španija in Benetke kovale za trgovino z vzhodnimi pokrajinami srebrne novce. Vpliv tega denarja pa je ostal vedno omejen. Leta 1723 kovani be-nečanski Markov tolar je danes povsem zginil iz denarnega prometa na vzhodu. Kake prednosti pa je imel Marija Terezija tolar pred drugimi novci? Za priproste narobesinskega cesarja. — Švedski general Eric Virkin se je vrnil pravkar iz Abesinije, je izjavil, da bo prišlo do odločilne bitke. O kaki neslogi med Abesinci n,i govora. Vplivni plemenski glavarji so ca-sarju udani. Abesinska vojska je zavsem do-rastla italijanski in bi zašla v obupen položaj le tedaj, če bi se Italijani polastili železnice Džibuti—Addis Abeba. Italijanski maršal Ba-doiglio najbrž ne bo kos poverjeni mu nalogi, da izvojuje kako večjo zmago. Španska vlada pod predsedstvom CapaPri-eta je nenadoma podala ostavko, ki je bila sprejeta. Do odstopa vlade je prišlo, ker so izjavile katoliške stranke voditelju radikalu, da ne morejo delovati v vladi z radikalno stranko, ki je zapletena po svojih najvišjih zastopnikih v vsako večjo umazano zadevo, ki se razkrivajo v zadnjem času. Katoliške stranke so proti sodelovanju z radikali rad: tega, ker 60 .voditeljem te stranke dokazali, da so pri- pustili, kako so izkoriščale razne ladijske družbe Izseljence, ki so šli v kolonije, in domačine v kolonijah. Predsednik republike bo najbrž zahteval, da izpadejo iz vlade vsi oni ministri, ki so uganjali korupcijo, ali pa bo parlament razpuščen ;n bodo razpisane volitve. Katoliške stranke upajo, da bodo dobile pri volitvah znatno večino in bi v tem slučaju prevzele lahko same vlado. Domače novice. Novi občinski svet v Ptuju. Ban dravske banovine je razrešil predsednika mestne občine Ptuj g. L. Jeršeta, podpredsednika in vse člane mestnega sveta Za predsednika občine je postavljen dr. Alojzij Remec, odvetnik v Ptuju, za podpredsednika pa Ivan Cvikl, trgovec v Ptuju. Okrajna hranilnica v Št. Lenartu v SI. gor je dobila po banovem nalogu novo upravo, kateri predseduje Janez Muršak, župan okoliške občine Št. Lenart, Poziv Maistrovim borcem I Na zahtevo vojaške oblasti naj se nemudoma javijo vsi Maistrovi borci, tudi če niso včlanjeni v podpisani Zvezi, ki so po prevratu od 1. novembra 1918 dalje prostovoljno služili kot vojaki pod poveljstvom generala Maistra in so bili za zasluge tega svojega vojaškega delovanja odlikovani. Naznanijo naj nam z dopisnico svoij takratni vojaški čin in vrsto odlikovanja z dnevom in številko kraljevega ukaza. Obenem nujno potrebujemo seznam vseh ti stih Maistrovih borcev, ki so v teh bojih postali invalidi, istotako z navedbo imena, sedanjega poklica in bivališča ter invalidnosti. Končno potrebujemo seznam padlih Maistrovih borcev. Podatke o njih, kje in kdaj so padli in kje so pokopani, naj pošljejo njihovi svojci ali znanci. — Zveza Maistrovih borcev, Maribor, Narodni dom. Bela zastava na poslopju okrajnega sodišča. Pri okrajnem sodišču v Ptuju je postalo deležnih zadnje pomilostitve 79 oseb, ki so bile izpuščene. Vsled izpustitve toliko ljudi so postali zaporni prostori prazni in so razobesili belo zastavo. Zagonetna smrt vsled zastrupljenja. Letos 5. februarja je umrla na Galušaku v občini Sv. Jurij ob Ščavnici prevžitkarica Frančiška Senčar. Ljudje so začeli hitro govoriti, da ni umrla naravne smrti. Orožniki so zadevo naznanili sodišču, ki je odredilo sodno raz-telesenje. Poseben preiskovalni zavod v Ljubljani je dognal, da je bilaSenčarjeva zastrupljena z ar z eni kom ali mišnico. O zagonetni smrti teče preiskava. P©W€§li ¥ Belil 1936. V prihodnjem letu bodo v »Slov. gospodarju« imeli čitatelji kar dve povesti in sicer obe iz domačega življenja. Prva povest bo »Svete gore« in bomo v zgodovinskih slikah gledali življenje in delovanje slovenskega naroda, ko je zidal božjo pot na Svetih gorah. Vsi, ki ste že kedaj bili na tej božji poti, bodite naročniki, da boste imeli tudi za poznejše rodove shranjeno povest! Druga povest pa bo iz Dravske doline in bo imela naslov »Očetov greh«. Vsebine vam ne bomo povedali naprej, vemo samo to, da boste od številke do številke komaj čakali nadaljevanja. Kam sle dali položnico? Zadnjič smo priložili položnico. Nekateri, ki so najbolj skrbni, so jo takoj izpolnili, pa so sedaj za praznike brez skrbi. Drugi so jo spravili na varno, da jo bodo te dni napisali. Tretji pa so jo izgubili. Tem svetujemo, da si oskr-bijo novo na pošti. Izvedeli smo, da nekatere pošte nimajo splošnih položnic. Tem potom vsem sporočamo, da jih morajo imeti! V te splošne položnice vpišite tudi čekovno številko »Slov. gospodar 10.603«. Ogenj uničil hišo. Na Strmcu pri Sv. Urbanu pri Ptuju je uničil ogenj samotno hišo posestnika Martina Bezjaka, V poslotpju ni stanoval nikdo. Ogenj so najbrž povzročili kaki potepuhi, ki so prenočevali v osamljeni hiši. V zadnjem trenutku preprečena največja požarna nevarnost. Pri Juhartu v Slovenski Bistrici je izbruhnil krog polnoči nenadoma v skladišču sena požar. V skladišču je bilo tri vagone sena, lasrt Jožefa Kirbiša iz Celja in krčmarja Jakoba Zuraja iz Slov. Bistrice. Požarno nevarnost je k sreči zapazila neka soseda, ki je poklicala sosede in ti gasilce. Motorka je pravočasno udušila ogenj, ki bi bil postal lahko največja nesreča za celo Slov. Bistrico. Ogenj je zanetil kak potepuh, katerih roma tud! skozi Slov. Bistrico več nego dovolj. Žepno ogledalce s sliko g. dr. Korošca za« htevajte v vsaki trgovini . Trgovci naj jih naročijo v Tiskarni sv. Cirila. Tudi organizacije JRZ naj jih skupno naročijo. Cena je Din 2.—. Igre za dom in družbo. V dolgih zimskih večerih v družinah in društvih večkrat ne znajo nobene razvedrilne igre. Izšle so posebne zabavne igre: št. 1: Šah, št. 2: Človek ne razburjaj se!, št. 3: Damska igra, št. 4: Mlin, št. 5: Domino, št. 6: Tombola, št. 7: Kitajske uganke, št. 8: Igra 15, št. 9: Črni maček, št. 10: Zložljive kocke. Vsaka teh iger stane samo Din 2.— in obsega vse potrebno pripravo kot tudi tiskano navodilo, kako se igra. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Vsakemu brezplačno pošljemo seznam naših knjig! Pišite ponj! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobreno od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, S. brv 15 485 od 25. maja 1935. Prireditve. Št. Jur ob južni žel. Naša katoliška mladina je slovesno obhajala svoj praznik Brezmadežne. Praznik je bil manifestacija vere in življenja naše mladine. Zjutraj je bil sprejem v fantovsko kongregacijo, ki je naredil na vse globok vtis. Popoldne pa se je v Katoliškem domu vršila akademija fantovske kongrega-cije. Po pevski točki in simboličnem prikaza-nju pesmi »Morska zvezda« je govornik g. Iv. Presker, profesor iz Celja, iz lastne skušnje govoril o pomenu in ciljih Marijanske kongre-gacije: kakoršna vzgoja, taka mladina, tak ves rod. Igra »Luč z gora«, ki je sledila, je pokazala vse stremljenje in idealizem fantov kongreganietov. Kakor se je v igri mladi štus dent llinko na Dunaju moral v viharnih bojih z brez verskimi, podlimi tovariši borit , da je ohranil vero in čistost, tako mora te svetinje čuvati tudi naša katoliška mladina. IJinko je zmagal, zmagala bo (udi naša mladina, ker je z njo Bog v Evharlstiji in Marija. Igra je morala navdušiti in v lepem mladostnem življenju utrditi vse, ki so prišli na prireditev prave, »dobre« volje. „Slov. Gospodar" stane : celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— asaassaaa@ESBasii: mu Mmnm Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2,— za besedo.) Dav&k ee zaračunava posebej po velikosti 20 cm'-' Din 1.—, do velikosti 50 cm* D n 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Viničaria, popolnoma veščega vseh vingradniš-kih del, tudi pripravljanja amerikank, kakor tudi kletarstva, sprejme za vinograde v Bučki gorci: Anton Cvenkel, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1310 Hlapca vzame v službo: Ivovačič, Sv. Peter pri Mariboru. 1324 Gospodar, samski, za vsa dela in vodstvo večjega kmečkega posestva, išče namešče-nja z Nov. letom. Naslov v upravi lista. 1323 Sprejmem hlapca, Cizerl Franc, pošta Moš-kanjci. 4334 Sprejmem poročena majerja brez otrok, oba vajena vsega gospodarskega dela in hmelja, on tudi konjev in tesarskega dela, ona vrta. Ponudbo s prepisi spričeval na: Kisling I E S n E L^H ERO ID MÁRSOORSÍJOSI tovarne glasbil s PIŠITE ŠE DANES! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suk-no, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko sukno in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. P šite takoj na „KOSMOS" razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. 1003 Oglasi v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeli! INT" Za Božiči Najfinejšo banatsko moko, znamka Hessler Senta Vellika Ivikinda po Din 3.—, lepa krušna moka, sveža ajdova kaša, riž, sveže žgana kava, lepe izbrane rozine, sveže zmlete dišave: poper, cimt, kakor tudi vsakovrstno špecerijsko blago kupite vedno po najnižji ceni v znani trgovini 1326 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□auaDODDUGanaDna Nehat gotova potrebujete za Bolič ? Jaslice: na polah, izgotovljene, stoječe, kipe, hlevčki itd. Božične okraske: papir, srebrni trakovi, snežne pene, la^-ki, okraski z angelčki, svečice, držala za svečice.. Božična darila: koledar v vseh različnih izdelavah, beležili koledar, kitajski koledar, pisemske mape in kasete, spominske knjige in foto-albumi, albumi za razglednice, nalivna peresa od Din 6.— naprej do najfinejših, lepe slike, kipe, kakor tudi različne slovenske knjige. Voščite srečen Božič in Novo leto: razglednice po 50 par, pa tudi različne najfinejše izdelave, mala voščilna pisma. In vse to lahko dobite v vsaki naši prodajalni ter ni treba hoditi po vsak predmet drugam! Prihranite na času in denarju, ker mi smo pripravili tako nizke cene, kolikpr je sploh mogoče. Posetite naše prodajalne: v Mariboru: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra 4; v Ptuju: Slovenski trg 7. 020100000101000132020101010002003100010201005300020002000001024853020100010100020100000001000002020202000002010002000201 Kava in čaj najfinejših vrst, rum, domača sli-vovka in druga specerija, kuhinjska posoda in vsakovrstna železnina se dobi po ugodnih cenah pri Jos. Jagodic«, Celje, Glavni trg, Gnbčeva ulica. Zamenjam za bučnice sveže bučno olje. 1261 mmm ^ w O ® A ^ . „ in poceni oblati, vas dobio »P a TovavmsUa z Celic, 1264 Izdelovanje posteljnih odej iz vate, volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri od Din 08.— naprej. Ilovak, Maribor, Koroška cesta 8. 1298 Klobufte, obleke, zim§he suknje, triko perilO, pletene jopice i t. a. nudi ugodno 1U6 JAKOB LAH illllllliilllllH Maribor, Gl. trg 2 Izšle so nove kraljeve slike, ki edine imajo odobrcuje kot oficijeine. — Cena istim, tiskanim v barvali: velikost v cm 80XfU -IOxS2 17x20 @l!ii!!!illit@lll!l!t!l!l!@i(lii!f!ill!!±]l!lllllllllia Kraljeve slike! i l!!lll!HHII!ll!!ll!li!llll!!!l!!lll!llilli!i i I Din 10"— 100— 30"-v eni barvi tiskanim: velikost v cm 80x00 40X50 18x24 Din 80— 40— 10'— Občine, krajevni šolski odbori, uradi in društva naj te slike čimpreje naročijo v Tisharni sv. Cirila v raariftoru ali v Ptuju I m a !±liii!l!iEi!iiS]iH!!!iSilll@!ili!lliif!HiiililHiia m Hranilnico Dravshe bonovine Maribor Centrala: Maribor Podružnica: Celic v lastni novi palači na ogEu nasproti pošte, preg Južnošta- Gosposke-Slovenshe ulice. 2 iersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z VSO svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. VSAK PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR SAVAMUJS SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE tU PRI VZAJEF1NI ZAVAROVALNIC 107 V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. Gi. ZASI0PSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 j^ŽT KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! Maši fatvnosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpcložljii e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, Ia-iko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne Lodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnjcštaierska ljudska posojilnica v Mariboru. t m i---- Za dame Ugoden nakupI Otročje jopice po 10, 15 in 20 Din dobite v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinska ulica 15. 1291 Za sneg in brozgo SK5EEMI Cirllova hniigarna iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiiiiiiiiiiii v Marllborsi priporoča svojo bogato zalogo mladinskih knjig in slikanic za Mladinski spisi: Cervantes-Miguel: Don Kišot iz Manče, vitez žalostne postave, broš. Din 12.—, vez. Din 20.— Dolžan: Oče naš, z barvanimi ilustracijami, vez. Din 24.— Erjavec: Afriške narodne pripovedke, vez. Din 10.— Erjavec: Kitajske narodne pripovedke, vez. Din 10.— Erjavec: Srbske narodne pripovedke, vez. Din 11.— Grimm: Pravljice, vez. Din 45.— Jurkovič-Levstik: Mala kraljica noči, broš. Din 25.—, vez. Din 28.— Levstik: Deček brez imena in druge zgodbe za mlade čitatelje, vez. Din 32.— Lovrenčič: Pastir z belo ptico, vez. Din 40.— Lovrenčič: TPio življenje, vez. Din 24,— May Karl: Zbrani spisi za mladino, 109 zvezkov. Posamezni zvezki Din 13.—, štirje zvezki vezani v eno knjigo polplatno Din 65.—, celo platno Din 70.—, z naslovno sliko Din 75.— Milčinski: Humoreske in groteske, rodbinske in mladinske, broš. Din 45.— Milkovič Adam: Potepuhi, vez. Din 16.—. S 1 i k a ni c e: Janko in Metka, Din 10.— Sneguljčica, Din 10. — Žena snežena, Din 10.— Obuti maček, Din 10.— Pepelka, Din 10.— Rdeča kapica, Din 10.— Domače in tuje živali, Din 30.— Moji prijatelji, Din 10.— Moji prijatelji, Din 6.— Čiv čav, Din 10.— Čiv čav, Din 6.— Trnjulčica, Din 16.— Ringaraja vesela družba, D 28.—. Za gospode Otroške 39 — 49" Damske 29 — Otroške 25'— 29'— mbmhttubhbbusae sb »w»: ibmm «i fihi .........'isshes¿aifamii iim\ —hh ■hbe——hmb——h—w finserira{le! V Celju v manufakturni trgovini FratlC Dobovičnik kupite po ceni: 4 m molina za Din 14.—, 4 m belega platna Din 20.—, 4 m oksforda Din 20.—, 4 m kam-brika Din 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24.—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Din 30.—, 4 m flanele za perilo Din 22.—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20,— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, moške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo iz lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka Franc Dobovičnik.Cclje, 282SS Vsi, ki poiujjeie, ne pozabite na novi vozni Vozni red v lepi ž^pni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: Veljaven od 7. oktobra 1935 TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. redi Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. ^ Izdajatelj; Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru,