fnirektorNT&RCd.&.o. JožeCerovšek ST.14   -   LETO XLVII     -    CELJE, 8.4.'93      -      CENA 100 SIT        Glovni In odaovorni urednik NT Branko Sfameičič
Na morju
Medstotehco kmtkihženskso na Micmlnem izletu
nekatere prvič videle morje. Reportaža na straneh 20 in 21.
IZ VSEBINE:
Vroča tem
Nas je sram lastnega znanja? stran 7.
Intervju
z Alfredom Božičem o tretjem neuspelem rušenju.
Stran 3.
Modra cona
Premikajoča se korita In Iši^člpešd. Stran 12.
Celiski sejem
Marko Brezigar: "Me moreš bhl razsočnikmed prijatelji
Strani
GlashB
Streln&iotfaO ko v uho udari strela. Stran 25.
Nagradnaigra
Kako ste ugM prvoaprSske. Stran 11
Kriminal
Prijetfposlovnežr.Stranli
llahtni komedijant veriame vase
z Janezom Bermežem o črnih mačkah, gledališču, igralski naturi in potovanjih na strani 20.
Ledene dobe še ni konec
Spre}etBodmrznitevjeleotMzakn)etijce. Tema tBdna na strani 8.
Skubljenje z učbeniki
yroča tema o oblikovanju cen osnovnošolskih učt)en^ov na strani 7.

REKLI SO
Predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije Dagmar
Šuster na pogovoru s sa-
vinjsko šaleškimi mened-
žerji v Topolšici:
»V Sloveniji se v tem ča-
su pojavlja dilema: ali še
vztrajati pri sedanji politi-
ki, ki jo ponuja vlada in ki
jo poenostavljeno imenuje-
mo stabilizacijski koncept
ali pa preiti k novemu
ofenzivnemu konceptu, ka-
terega cilj je gospodarska
rast. Gospodarstvo bi mo-
ralo narediti vse, da pre-
vlada drugi koncept, ki bi
prinesel gospodarski raz-
voj, večje zaposlovanje ozi-
roma zagotavljanje ravni,
ki smo jo nekoč že dosegli«
IB
Celjski praznik
y Cellu pričakujejo MIlana Kučana - Častni občan mag. Ludvik Rebeušek - Po
dolgih letih spet poilelltev tega naziva
v Celju pripravljajo osred-
njo slovesnost v počastitev ob-
činskega praznika v soboto,
10. aprila, ob 10. uri v Narod-
nem domu. Pester program
spremljajočih prireditev, ki so
se začele v ponedeljek, se bo
z otvoritvijo stalne zbirke in
slovesnostjo ob 30 letnici delo-
vanja Likovnega salona zak-
ljučil v Kulturnem stolpu v pe-
tek, 23. aprila.
Slavnostni govornik na so-
botni slovesnosti bo predvido-
ma predsednik države Milan
Kučan. Najvišja priznanja
celjskega IS za delo v kulturi
in šolstvu bodo prejeli Sava
Malenšek (Bronasti celjski
grb), Alenka Domjan, ma-
g. Radovan Jenko in Dušan
Košuta (Srebrni celjski grb),
najvišje priznanje celjske ob-
čine Zlati celjski grb, ki ga po-
deljuje občinska skupščina, pa
prim. dr. Heribert Strokol. Po
dolgih letih bo Celje v soboto
spet dobilo častnega občana
— naziv bodo za dosežke v sred-
njem šolstvu in zdraviliškem
turizmu podelili mag. Ludviku
Rebeušku.
»Čeprav je bilo v občini kar
precej dilem, ali naj osrednjo
slovesnost zadržimo v dneh
Velikonočnega praznovanja, je
med člani odbora za pripravo
občinskega praznika vendarle
prevladalo stališče, da je po-
trebno dosledno spoštovati
nov datum občinskega prazni-
ka,« je na ponedeljkovi nrvi-
narski konferenci povedal
predsednik odbora Borut Alu-
jevič. »Program kulturnih in
športnih spremljajočih prire-
ditev je izbran tako, da bo
prav vsak občan zase našel kaj
primernega, osrednjo sloves-
nost, na kateri bomo podelili
letošnja najvišja občinska
priznanja, pa bosta s svojim
nastopom obogatila Akadem-
ski pevski zbor in Celjski go-
dalni orkester.«
Na slovesnost so ob poslan-
cih celjske občinske skupščine
vabljeni vsi bivši župani celj-
ske občine, ki so v veliki meri
zaslužni za dosežen razvoj me-
sta in občine, poslanci Držav-
nega zbora in člani Državnega
sveta iz občin celjskega ob-
močja ter lanski občinski na-
grajenci. Ob tem pa še pred-
stavniki partnerskih mest,
s katerimi Celje dobro sodelu-
je — ob Singnu in Grevenbroic-
hu so Celjani v goste povabili
tudi delegaciji iz Siska, Tito-
vega Velesa ter letos prvič tudi
predstavnike moravskega me-
sta Uherske Hradište, s kate-
rim so celjski gledališčniki na-
vezali prve stike že pred leti.
I. STAMEJČIČ
Nagrajenci celjske občine bo-
do letos prejeli Bronaste, Sre-
brne in Zlate celjske grbe
v novi podobi. Nova priznanja
je v obliki kristalne kocke
z vgrajenim kovinskim obelež-
jem celjskega grba izdelal
oblikovalec Rafko Počivašek.
Podpis sporazuma
z ES
LUXEMBURG, 5. aprila
(STA) - Slovenski premier
dr. Janez Drnovšek in zu-
nanji minister Lojze Peter-
le sta podpisala sveženj
sporazumov z Evropsko
skupnostjo, pri čemer je
najpomembnejši sporazum
o sodelovanju med RS in
ES, ki ureja vprašanje tr-
govinskega in gospodar-
skega sodelovanja. Spora-
zum predvideva sodelova-
nje na področju statistike,
carin, telekomunikacij,
standardizacije, malih in
srednjih podjetij, varstva
okolja, prenosa tehnologije
ter na drugih področjih, ki
naj bi omogočila Sloveniji
prehod na tržno gospodar-
stvo, predvideva pa tudi
posebne olajšave v obliki
kvot, plafonov in drugih
oblik. Poleg tega sta Dr-
novšek in Peterle podpisala
tudi transportni sporazum,
parafiran 6. januarja letos,
finančni protokol ter poli-
tično deklaracijo. Spora-
zum o sodelovanju RS in
ES vsebuje tudi evolutivno
klavzulo, ki naj bi Sloveniji
zagotovila začetek poga-
janj o sklenitvi sporazuma
0 pridruženem članstvu.
Do Slovenije ne bo
sprememb
ZAGREB, 4. aprila (Ve-
čer) - Novi predsednik hr-
vaške vlade Nikica Valen-
tič je po prvi seji nove vla-
de izjavil, da bo vlada ures-
ničevala politiko, ki jo kro-
ji predsednik države. Zato
ne b(i sprememb v zimanji
politiki v odnosu do BiH in
Slovenije ter do drugih dr-
žav, s katerimi imajo iz-
jemne odnose.
Slovenija na
Evrosongu
LJUBLJANA,    3. aprila
— Še do pred nekaj časa po-
vsem   anonimna   skupina
1 X band je bila po zmagi
na slovenskem izboru naj-
boljša tudi na kvalifikaci-
jah za uvrstitev na zaključ-
no tekmovanje za najboljše
popevko Evrovizije v letu
1993, skozi katero so mora-
le iti nekdanje vzhodnoe-
vropske socialistične drža-
ve in države nekdanje Ju-
goslavije. Zmagovalna
skladba Tih deževen dan je
osvojila 54 glasov, drugo-
uvrščena, predstavnica
BiH, Sva bol svijeta v iz-
vedbi Muhameda Fazlagi-
ča 52 glasov, tretjeuvršče-
na je bila skladba hr\'aške
Don't ever cry, ki jo je od-
pela reška skupina Put. Vse
tri skladbe so se uvrstile na
finale Evrosonga 93 v ir-
skem Millstreetu.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika;   Milena   Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Telefon: (063) 29-431, faX
441-032.
Zahtevajo
skladnejši razvoj
Zahteva po skladnejšem re-
gionalnem razvoju je bila te-
melj petkovega medobčinske-
ga srečanja predsednikov ob-
činskih skupščin ter izvršnih
svetov ter poslancev šmarske
in konjiške občine ter podrav-
skih in pomurskih občin. Sre-
čanja v Podčetrtku se velika
večina poslancev iz 7. in 8. vo-
lilne enote ni udeležila. Med
povabljenimi so pogrešali tudi
mariborsko vodstvo.
Osrednja tema srečanja je
bila problematika predloga
državnega proračuna. Pri tem
opažajo čedalje večjo centrali-
zacijo države na škodo sklad-
nejšega regionalnega razvoja.
Zato bodo slovenskemu parla-
mentu predlagali, da takšen
razvoj uvrstijo med temeljne
naloge države in to skupaj
s sanacijo bank, gospodarskim
okrevanjem ter reševanjem so-
cialnih vprašanj.
Od državnega zbora bodo
zahtevali, da se kot najnižji
obseg javne porabe opredeli 95
odstotkov slovenskega pov-
prečja. Gre za predlog Ptujča-
nov, s katerim so soglašali tudi
predstavniki drugih občin. Na
petkovem sestanku so se odlo-
čili, da bodo po občinah pri-
pravili k proračunskem za-
konskem predlogu dopolnila,
ki jih bodo zatem posredovali
svojim poslancem. Ti bi se na-
to zanje zavzeli usklajeno in to
nadstrankarsko.
Šmarčani, gostitelji sreča-
nja, so posebej opozorili na
občutno zmanjšanje denarja
za demografsko ogrožene, na
pomanjkanje denarja za na-
ložbe v šolstvu ter za investi-
cijsko vzdrževanje domačega
doma upokojencev. Moti jih
tudi, ker v proračunskem
predlogu ni denarja za obnovo
kulturnih spomenikov (z izje-
mo gradu Podsreda), pa tudi
to, da ni upoštevano asfaltira-
nje odseka regionalne ceste
med Lesičnim ter Slivnico.
Glede denarja za asfaltiranje
regionalne ceste med Rogat-
cem ter Majšperkom pa oce-
njujejo, da predlagani znesek
ne bo zadostoval.
Naslednje medobčinsko sre-,
čanje predsednikov in poslan-
cev bo v Murski Soboti, kjer
bodo govorili o problematiki
kmetijstva.
BRANE JERANKO
Menjave v vodstvu Eikroja
v podjetju modne konfekcije Elkroj na Prihovi so zamenjali
predsednika upravnega odbora. Dosedanjega predsednika
Alfreda Božiča, ki je odstopil zaradi govoric v mozirski občini,
je na mestu predsednika nasledil dr Jože Zagožen. U.S.
Mladi za slovenstvo
v Kranju so ustanovili Zvezo podeželske mladine Slovenije.
Organizacija združuje mlade vseh stanov s podeželja, predsed-
nica zveze pa je Cvetka Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem.
Pobudnik ustanovitve Zveze podeželske miadine Slovenije je
Marjan Podobnik, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen
organizacije za ohranjanje življenja na podeželju, za odpiranje
obrtnih delavnic in podjetij v slovenskih vaseh ter za ohranjanje
slovenstva. U.S.
Narava močnejša od vlade
Sejem EKO 93 za čistejšo Slovenijo
v torek so na sejmišču Go-
lovca odprli drugi mednarodni
sejem EKO, v organizaciji
Celjskega sejma in Ministrstva
za okolje in prostor, na kate-
rem se predstavlja okoli 70
razstavljalcev iz Slovenije,
Hrvaške, Avstrije, Švice, Itali-
je in Nemčije. Poseben pouda-
rek naj bi letos namenili no-
vim rešitvam in programom
s področja varstva okolja, pri-
kazati želijo komunalno opre-
mo ter posebna vozila in na-
prave v javnnih službah komu-
nale.
Sejem je odprl namesto na-
povedanega ministra Mihe
Jazbinška, ki je bil službeno
zadržan, državni sekretar za
okolje Jernej Stritih. V govoru
je med drugim dejal, da je tre-
ba na področju varstva okolja
zagotoviti usklajeno delovanje
zakonodajne, podjetniške in
civilne komponente. Na sejmu
se, kot je ugotavljal, predstav-
ljata civilna in podjetniška,
medtem ko naj bi zakonodajno
komponento dobili v kratkem,
s sprejetjem Zakona o varstvu
okolja. Ta naj bi služil kot
podlaga za ekološko varstveno
sanacijo Slovenije, ki je nujna.
V okviru sejma EKO se bo
do petka zvrstila vrsta posve-
tov, na katerih bodo sodelovali
strokovnjaki z različnih po-
dročij. Že prvi dan so se na
forumu sestali predstavniki
Slovenskega ekološkega giba-
nja in društev za varstvo oko-
lja z Jernejem Stritarjem.
Opozorili so na slab odnos Mi-
nistrstva za okolje in prostor,
ki pri svojem delu ne upošteva
obstoječih civilnih društev in
gibanj, ki si prizadevajo za či-
stejše okolje, obenem pa jim,
kot so dejali, namenja pičla
sredstva, ki ne zadostujejo za
njihovo delovanje. Tako si mo-
rajo člani sami plačevati ude-
ležbo na raznih posvetovanjih,
seminarjih, kotizacije pa so,
kot so dejali, vse višje.
Stritih je zagotovil, da se bo
odnos ministrstva izboljšal, da
jim bodo omogočali sodelova-
nje na posvetih in seminarjih
ter da bodo to vnesli kot doda-
ten člfn Zakona o varstvu
okolja, kot so zahtevali pred-
stavniki društev in gibanja.
Sicer pa je bilo mnenje večine,
da je narava močnejša od vla-
de in da jo bo konec koncev le-
ta kmalu prepričala o nujnosti
ekoloških prizadevanj.
N. G.
IVIladl krščanski demokrati o življenju
Na letni konferenci so volili in sprejeli vrsto resolucij
Mladi krščanski demokrati so se v so-
boto zbrali v Slovenskih Konjicah na let-
ni konferenci. Sprejeli so spremembo
statuta in VTsto resolucij ter opravili vo-
litve. Nova podpredsednica je Sandra
Kržan, glavni tajnik pa Bogomir Vnučec.
Kot je na novinarski konferenci po-
udaril predsednik Mladih krščanskih de-
mokratov Primož Bule, so s preko 4 tisoč
člani najmočnejši strankarski podmla-
dek v Sloveniji, ki se ponaša tudi z dobro
organizirano mrežo. Ravno razvoj stran-
ke je tudi terjal spremembo statuta, ki ne
omejuje več števila predstavnikov regi-
onalnih odborov v svetu MKD.
Večino razprave na letni konferenci so
namenili oblikovanju in sprejemu vrste
resolucij. V resoluciji o zdravju mladih
poudarjajo spoštovanje življenja od spo-
četja do smrti in se zavzemajo za evrop-
sko raven zdravstvenih storitev. Pri tem
podpirajo zasebno zdravstveno dejav-
nost. Posebej omenjajo AIDS in terjajo
od države in družbe, da vse, še zlasti pa
mlade, seznanjajo z možnimi načini
okužbe in preprečevanje bolezni. Ko go-
vorijo o mednarodni politiki Slovenije,
opozarjajo na vojno v naši neposredni
bližini in na pomembnost obrambne in
varnostne politike. V resoluciji o sociali
in družini med drugim, pravijo, da mora-
jo biti deležni posebne pozornosti mlade
družine, družine z več otroki, zlasti pa
matere samohranilke. Zavzemajo se za
širitev materinskih domov in za tolerant-
nosti do drugačnosti (tudi spolne).
Na področju izobraževanja in kulture
se zavzemajo za strpnost in razumevajoč
odnos ter avtonomnost univerze. Sprejeli
so tudi posebno izjavo za ustanovitev
univerze v Kopru. V resoluciji za lepšo,
urejeno in okolju prijazno Slovenijo želi-
jo tudi medijsko podporo pri spreminja-
nju odnosa do okolja in predlagajo loče-
no zbiranje odpadkov v vseh naseljih
v Sloveniji. V resoluciji o športu in pro-
.stem času pričakujejo, da bo šola privz-
gojila otrokom predvsem ljubezen do
športa.
Mladi krščanski demokrati so sprejeli
tudi izjavo s podporo dvojezični šoli
v Buenos Airesu, ki jo želi slovenska
skupnost v Argentini. Podprli pa so tudi
povezovanje s podmladkom Narodnih
demokratov in pooblastili svoj izvršilni
odbor, da pripravi in z MLIN-om uskladi
predlog povezovanja.
MILENA B. POKLIC
Med gosti konference so bili predsednik
Slovenskih krščanskih demokratov Loj-
ze Peterle, glavni tajnik stranke Edvard
Stanič ter poslanci v državnem zboru iz
strankinih vrst, med njimi Stane Frim,
predsednik konjiških krščanskih demo-
kratov.
Št. 14 - 8. april 1993
3
Psi lajajo, karavana
gre dalje
MozIrskI lz¥ršnlk AltreU Božič o ireUem neuspelem
»seslpanju^ In o delu občinske vlade
v petek so odborniki tnozirske skupš-
čine že tretjič glasovali o nezaupnici iz-
vršnemu svetu, predvsem pa predsedni-
ku Alfredu Božiču.
Tudi tretjič jim ni uspelo zrušiti izvrš-
nika, za nezaupnico je glasovalo 27 od-
bornikov, potrebnih pa bi bilo 32 glasov.
V petkovi skupščinski razpravi so oprali
veliko umazanega perila, slišati je bilo
veliko očitkov na račun izvršnika, pred-
vsem so omenjali podjetje Božič in stalne
ponavljajoče se afere. Večina odbornikov
je menila, da gre predvsem za strankar-
ske interese in osebne zadeve, ki bi jih
trojica vpletenih, Alfred Božič, Anton
Žunter in Franc Bastl, lahko razčistila
drugje. Dovolj razlogov za intervju
s predsednikom mozirske občinske
vlade.
Nisem sprejel vloge
eksekutorja
»Niti z Antonom Zunterjem niti
s Francem Bastlom nismo imeli nikakrš-
nih osebnih sporov. Strinjam se, da so
v ozadju tudi strankarski interesi. Ko je
v občini zmagal Demos, in ko sem bil
postavljen za predsednika IS, so se zače-
la nesoglasja. V ospredju so bila kadrov-
ska vprašanja, nekateri so pričakovali,
da bom eksekutor mozirske občine.
Predvsem naj bi počistil občino, to se
pravi vse načelnike, vse ravnatelje šol,
vse direktorje, skratka vse, ki so bili ko-
munisti. Na to seveda nisem pristal, za-
me so bila bolj pomembna strokovna me-
rila, delavnost, poštenje in korekten od-
nos. Meni je vseeno, kaj kdo popoldne
počne, ali hodi v cerkev ali na partijske
sestanke ali v park na sprehod.«
Prepad v Demosu se je p(^lobil, ko je
izbruhnila afera Elkroj...
Poznal sem podjetje, videl vse, kar se
»je dogajalo. Prvi denar, ki je prišel v El-
kroj, ni imel nobenega učinka, zato je
bila potrebna menjava vodstva. Še danes
sem ponosen in vesel, da smo to naredili.
Dejstvo je, da je Elkroj edina firma v mo-
zirski občini, ki posluje pozitivno. Seve-
da ne morem mimo osebnih interesov
posameznikov, ki so pritiskali name, naj
jim s pomočjo poplavnega ali stanovanj-
skega dinarja preskrbim sredstva. Temu
sem se uprl, to pa je sodu izbilo dno.
Zame resnično šteje le zakonitost. MQgo-
če bi pri strankarskih zamerah omenil še,
da kot narodni demokrat nisem slepo
priznaval nadvlade ljudske stranke ali
krščanskih demokratov, temveč sem
vztrajal, da smo enakopravni.
Mesto izvršnika ni sladko
Odnos župan-izvršnik je v mozirski
občini dokaj zamegljen, se razumeta in
se hkrati ne razumeta...
Jaz še nisem nikoli zahteval, da župan
Andrej Presečnik odstopi, ali drugače,
v političnem smisliAiiu še nisem stregel
po življenju. Dostikrat pa sem že rekel,
da bi bilo prav, ko bi delal. Presečnikovo
maslo je, da slabo vodi seje, na prste bi
lahko preštel, kolikokrat je prišel na ob-
čino. No ja, naj pbčani povedo, jaz lahko
svoje delo opravljam brez župana. Ne
vtikam se v njegov delokrog, pa tudi
predlagam mu nič več.
Na zadnjem zasedanju skupščine je za
nezaupnico zmanjkalo le 5 glasov...
Mesto izvršnika ni tako sladko. Odsto-
pil ne bom, odloči naj se narod. Moram
pa priznati, da bi mi kar ustrezalo, če ne
bi bil več izvršnik. Vendar razmišljam
tudi o tem, da za občino menjava pred-
sednika IS ne bi bila dobra, saj bo minilo
leto, preden bo delo ponovno zaživelo.
V bistvu sem vedel, kaj pripravljajo od-
borniki, pa nisem naredil niti koraka za
predhodno obrambo. Lahko bi tudi jaz
navajal grehe odbornikov, vendar se ne
misUm spuščati tako nizko.
Predvsem dva odbornika, Žunter in
Bastl, sta vam očitala najhujše grehe. Da
imate svojo firmo, ki posluje in izkorišča
Zdravstveni dom Mozirje. Žunter je na-
vajal primere iz poslovanja, očital je vi-
soko provizijo za opravljene storitve. Da
imate velike količine delnic v posamez-
nih podjetjih ali pa ste preprosto kar
njihov solastnik...
V nobenem zakonu ni zapisano, da ne
bi smel imeti podjetja. Tega nisem nikoli
skrival, vendar sedaj podjetja nimam
več, saj sem ga prodal sinu. Vsi zdrav-
stveni zavodi plačujejo za administrativ-
ne usluge večji odstotek kot mozirski. Da
konkretiziram, lani so v Mozirju ustvari-
li 74 milijonov SIT prometa, od tega so
firmi Božič za usluge plačali 4,9 milijona
SIT. Anton Žunter mi tudi zameri, ker je
prepričan, da sem mu oviral pridobiva-
nje koncesije. To seveda ni res. In naprej:
za svoje dveletno delo v Elkroju sem pre-
jel 400 DEM plačila, nimam pa nobene
delnice. Kot predsednik upravnega od-
bora sem jih imel pravico kupiti, vendar
jih nisem. Sedaj sem pustil tudi to mesto,
vse  zaradi  nekih   trapastih  govoric.
V Zgornjesavinjski hranilnici in posojil-
nici nimam niti ene delnice, prav tako
nisem lastnik polovice mozirske avto-
busne postaje, niti gostinskega podjetja
Turist, niti Raduhe. Glede Glinove Ener-
getike sem se zavzemal, da bi postalo
javno podjetje predvsem zaradi občin-
skih koristi, da bi ostala podjetja nor-
malno poslovala naprej. Podjetje v Boč-
ni, kjer naj bi bila sirarna, gradimo izk-
ljučno z zasebnim kapitalom, niti dinarja
ni družbenih sredstev. Menda naj bi pre-
jel 600 tisoč DEM iz Ljubljane, kar seve-
da ni res. Seveda v mozirski občini velja-
jo dvojna merila. Župan lahko ima delni-
ce v Vtisu in Zgornjesavinjski hranilnici
in posojilnici, jaz pa jih ne bi smel imeti.
Na srečo jih tudi nimam.
Mozirski IS tudi dela
Vsa razprava na zadnjem zasedanju
skupščine se je osredotočila na vaše gre-
he, o delu občinske vlade pa odborniki
niso govorili, čeprav so kasneje glasovali
o nezaupnici IS...
Vsak dogodek v občini gre na moj ra-
čun, sem zraven ali nisem. V mozirski
občini smo že sprejeli proračun in zak-
ljučni račun, lahko ocenjujejmo, da ni-
smo potratni. Očitajo mi tudi, da rie pri-
pravljam podrobnih obrazložitev. Če bi
posamezne sklepe podrobno obrazložili,
bi za vsako zasedanje nastala knjiga, ki
je ne bi nihče prebral. Če koga kaj bolj
podrobno zanima, smo zmeraj na voljo
za razlago. Pogosto je slišati tudi očitke,
da sem netakten, nepolitičen, preveč di-
rekten. Osebno se mi zdi bolj pošteno, če
človeku poveš dejstva, ne pa da okolišiš.
Kljub vsem razpravam mozirski IS
krepko dela. Prej ste imeli nenehno opra-
viti s poplavami, zdaj pa so tu tudi druge
težave.
Temeljna težava trenutno v občini je
lubadar. Ta lahko v dolini povzroči pra-
vo katastrofo. Poleg tega se bomo še ved-
no ukvarjali s poplavo, pripraviti mora-
mo premoženjsko bilanco občine in novo
lokalno upravo. Osebno sem prepričan,
da bi bila v tem prostoru najbolj smotrna
ena občina. Zgornja Savinjska dolina je
prostorska celota, težko si predstavljam,
da bi tu lahko gospodarilo 3 ali 5 birtov.
Tudi turistično je zaokrožen komplet po-
nudbe. Po mojem mnenju bo več občin
v seštevku dražje kot sedaj. Prepričan
sem tudi, da zgornji del občine ni dovolj
močan v slovenskem prostoru. Poleg tega
proti večim občinam govori tudi dejstvo,
da ni ljudi, amaterizma brez plačila se
bodo tudi največji entuziasti naveličali.
Vse skupaj se mi zdi velika centralizaci-
ja, saj bodo o vsem odločali v Ljubljani.
Kako bodo tam vedeli in reševali naše
težave, ni treba posebej razlagati.
Nisem revanšist
Psi lajajo, karavana gre dalje. V življe-
nju mozirske občine se tudi po petkovem
zasedanju skupščine ne bo nič spreme-
nilo.
Normalno bom delal naprej, kot vele-
vata zakon in moja poklicna etika. Vča-
sih se sicer razjezim, sem takšen kot sem,
nisem pa revanšist. Kljub temu, da sem
na svoji koži občutil krivice komunistič-
nega sistema, mi na kraj pameti ne pade,
da bi se kot izvršnik komu maščeval.
Moje temeljno načelo je, da če človeku ne
morem pomagati, mu tudi škodoval ne
bom. Prepričan sem, da sem v dolini na-
redil več koristnega kot slabega. Vem, da
predvsem po poplavah ljudje niso dobili
vsega, kar so želeli. Toda tako menijo
povsod, ne le v Podvolovljeku. Prepričan
sem, da bi lahko vsi skupaj, zgornji in
spodnji del doline, lepo živeli, vendar je
potrebno nekoliko strpnosti. Za Podvo-
lovljek ne sprejemam kritike, saj nisem
nikomur nič obljubljal. Skregano s člo-
veško logiko pa bi bilo, če bi predvsem
pomagal tistemu, ki ti nagaja. Tudi pri
sosedih je tako. Tisti, ki me najbolj obso-
jajo, so za našo preljubo skupnost malo
naredili. Žal jih občani ne spregledajo, še
vedno jim ploskajo. V končni fazi bodo
posledice nosili občani sami, velja za Lu-
če in še marsikoga.
URŠKA SELIŠNIK
Izhodišča za proračun
v Celju prlpravliaio osnutek letošnjega občinskega
proračuna - Denarja manjka na vseb konclb
Celjska občina letos precej kasni s pri-
pravo občinskega proračuna, kar je zara-
di menjave občinske vlade v drugi polo-
nci februarja dokaj razumljivo. Bivši IS
je sicer pripravil grobo okostje letošnje
občinske blagajne, a so novoizvoljeni
člani občinske vlade želeli najprej teme-
ljiteje spoznati svoje sekretariate ter
predlagano porabo - za piko na i pa so
v začetku prejšnjega tedna, ko je bil os-
nutek proračuna že pripravljen, prejeli
še nova navodila iz republike.
Danica Doberšek, ki je v IS zadolžena
za finance pojasnjuje, da so nova repu-
bliška navodila vezana predvsem na ob-
seg finančne izravnave, zato bo potrebno
izhodiščne proračunske postavke letoš-
njega osnutka ponovno pretehtati in us-
kladiti za obravnavo na seji IS. Glede na
to, da so bila že dosedanja pogajanja in
Usklajevanja zelo trda, bo to delo izredno
težko.
Letošnji osnutek proračuna je bil na-
mreč v Celju sestavljen s predvidenim
primanjkljajem, vendar je bilo vprašanje
pokrivanja proračunskega deficita do
obravnave proračuna na seji IS še odpr-
to. Številke pa so jasne - glede na lanske
proračunske prihodke naj bi bili letošnji
večji za približno četrtino, kar bi znašalo
dobri 2 milijardi 534 milijonov tolarjev.
Precej bolj odprte so proračunske po-
stavke na strani odhodkov. Po predlogih,
ki so jih izdelali v posameznih strokov-
nih službah, naj bi le-ti letos znašali ne-
kaj več kot 3 milijarde 451 milijonov, po
predlogu IS pa največ 3 milijarde 61 mi-
lijonov tolarjev. A tudi po tem, močno
skrčenem predlogu proračunskih odhod-
kov, je ostajalo slabih 528 milijonov to-
larjev proračunskega primanjkljaja.
Kako bo z višino prihodkov in odhod-
kov letošnjega celjskega proračuna po
upoštevanju republiških navodil glede
finančne izravnave, še ni jasno. A glede
na zategovanje pasu na skorajda vseh
področjih, je težko verjeti, da bo šlo brez
krnjenja programov na posameznih po-
dročjih. Prav tako pa najbrž poslancem
tudj ne bo preostalo kaj drugega, kot da
se odločijo za dolgoročno zadolževanje
občine in s tem kritje proračunskega pri-
manjkljaja.
I. STAMEJČIČ
svet med tedn® m   |
»Oba sva
idealista«
Ameriško-ruski vrh
v Vancouverju še nikoli ni
bil sklican tako »na horuk«
in tako v interesu samo ene
strani. Jelcinu doma gori
pod nogami in zaenkrat
nihče ne more biti z goto-
vostjo prepričan, da bo
25. aprila preživel referen-
dum kot predsednik oziro-
ma kot predsednik s še
sploh kakšno politično
močjo. Jelcin je sicer
v Vancouverju s ciničnim
nasmeškom dejal, »da ni
alternative Jelcinu, zdaj
ne, morda kdaj pozneje.<'
Bela hiša bi »preživela«,
tudi če bi Jelcina na nedav-
nem kongresu ljudskih po-
slancev odstavili, saj nova
figura ali kakšen triumvi-
rat v Kremi ju še ne bi nuj-
no pomenil tudi diktature,
nove oboroževalne tekme
in hladne vojne. Morda le
upočasnitev reform in pro-
cesa demokratizacije v Ru-
siji. Washington je imel
pripravljene tudi scenarije
v primeru padca Jelcina,
kljub temu, da še zmeraj
sodi, da je obstoj Jelcina
zaenkrat usodnega pomena
za demokratično preobraz-
bo in stabilnost Rusije ter
tudi stabilnosti sveta. Za to
pa mora Zahod odvezati
mošnje.
Jelcin, ki je imel v Kana-
di zaradi možnosti kakšne-
ga neprijetnega telefonske-
ga klica iz Moskve nenehno
prižgan »predsedniški
Aeroflot«, je po tiskovni
konferejici izjavil: »S pred-
sednikom Clintonom sva
v Vancouvru takoj našla
skupni jezik. Morda zato,
ker sva oba pragmatična
človeka in do neke mere tu-
di idealista. Oba tudi ver-
jameva, da svoboda, demo-
kracija in pravica do svo-
bodne izbire vsakega naro-
da niso samo gole besede.
Oba sva se pripravljena za
to svoje prepričanje tudi
boriti.«
Bili Clinton pa je dejal:
»V našem lastnem interesu
je, da podpremo demokra-
tične reforme v Rusiji. To
pa je tudi najpomembnejša
naloga vseh svetovnih de-
mokracij. Celih 45 let smo
investirali milijarde in mi-
lijarde dolarjev, da bi brz-
dali in premagali sovjetski
komunizem. Ob novi pro-
duktivni in napredni Rusiji
bi lahko milijarde in mili-
jarde dolarjev namenili
razvoju globalnega gospo-
darstva. To pa za Američa-
ne in njene zaveznike po-
meni nove možnosti za vla-
ganja in zaposlovanje. Da-
nes ne investiramo samo
v prihodnost Rusije, tem-
več tudi v prihodnost Ame-
rike.«
In kakšna je konkretna
ameriška pomoč Rusiji?
V tem fiskalnem letu ZDA
za spodbujanje naskih re-
form namenjajo 1,6 mili-
jarde dolarjev, ki bodo ob-
segali:   1. pomoč  v  hrani
(»hrana za napredek«) in
zdravilih v višini 224 mili-
jonov dolarjev, 2. kreditna
jamstva za pošiljke žita
v višini 700 milijonov USD,
3. za fond spodbujanja no-
vih podjetij 50 milijonov
USD, 95 milijonov USD za
spodbujanje privatizacije
državnih podjetij in 4 mili-
jone USD za privatno fon-
dacijo »Eurasia«, 4. za
ukrepe za spodbujanje de-
mokratizacije, med drugim
za »demokratični korpus«,
koalicijo državljanov in
ustanov, ki vodi programe
izmenjav 48 milijonov
USD, 5. za gradnjo 450 hiš
v naslednjih 12 do 16 mese-
cih in prešolanje ruskih vo-
jakov, ki so se vrnili iz
vzhodne Nemčije, Poljske
in baltiških držav 6 milijo-
nov USD. Gre za pilotski
projekt, ki bi lahko po
mnenju vlade zahteval
znatno višje investicije,
6. za energetski sektor 38
miUjonov USD, med dru-
gim za ukrepe proti ones-
naževanju okolja, ki ga
povzročajo        plinovodi,
7. spodbujanje trgovine in
investicij, med drugim 82
milijonov USD izvoznih
garancij za ameriško po-
djetje Caterpillar, 150 mili-
jonov USD investicijskih
garancij za projekt Conoco
in okvirni sporazum za po-
šiljke strojev za obdelavo
zemeljskega plina in nafte.
8. za spodbujanje denukle-
arizacije 215 milijonov
USD. Sem sodi 130 milijo-
nov USD za uničenje iz-
strelilnih ploščadi za stra-
teške rakete, 75 milijonov
za skladiščenje jedrskih
bojnih glav in 10 milijonov
USD za nadzorovanje ra-
zoroževalnih ukrepov.
Na Jelcinovo zahtevo, da
Rusiji namenijo status dr-
žave z največjimi ugod-
nostmi, je Clinton samo de-
jal, da bodo ZDA podprle
prizadevanja Rusije za
članstvo v GATT in vklju-
čitev med tiste države, ki
uživajo splošni preferenčni
sistem ( po tem sistemu
ZDA dovoljujejo 141 drža-
vam brezcarinski izvoz
4400 vrst blaga). Ameriška
javnost je sicer zadržana
do takšne pomoči, ruska pa
jo je sprejela ravnodušno.
Glede Bosne in Hercego-
vine, Jelcin ni obljubil pre-
velike pripravljenosti
Moskve, da bi ostro pritis-
nila na Srbijo, »še naprej
pa si bodo prizadevali, da
bi se vojna končala in da bi
dosegli rešitev, ki bo v inte-
resu vseh«. Seveda je to bi-
la uradna izjava, čas pa bo
pokazal, kaj sta se glede te-
ga predsednika dogovorila
med pol urnim pogovorom
na štiri oči.
Bo Boris
Jelcin
z ameriško
pomočjo
preživel?
Št. 14 - 8. april 1993
4
Več za opremo in manj za zidove
Kljub vsemu smo staro IniJustrlJsko sretJIšče s kopico problemov
Umiritev upadanja gospo-
darske aktivnosti, večja bla-
govna menjava in investicijska
vlaganja ter povečevanje eko-
nomske moči podjetnikov - to
so svetle točke gospodarstva
šestih občin celjskega območja
v lanskem letu, na splošno pa
je slika še vedno dokaj črna.
Takšna je bila ocena pred-
stavnikov celjske Službe druž-
benega knjigovodstva, ki po-
kriva območje šestih občin in
ki so jo pripravili na osnovi
lanskih rezultatov. Podrobne-
je so jih predstavili na tiskovni
konferenci pred tednom dni
direktor celjske SDK Dušan
Drofenik ter pomočnika Vik-
torija Svet in Uroš Goričan.
Zbrani podatki iz zaključnih
računov kažejo, da je bila lan-
ska industrijska proizvodnja
v šestih občinah manjša za do-
brih 13 odstotkov v primerjavi
z letom 1991. Za četrtino je
bila manjša v žalski občini,
v laški za petino, po ostalih
občinah je upadanje nekoliko
manj izrazito. Povečan obseg
fizične proizvodnje pa so za-
beležili v črni metalurgiji, pro-
izvodnji bazičnih kemičnih iz-
delkov ter grafični proizvod-
nji. Bolj spodbudni so podatki
o blagovni menjavi. Izvoz se je
lani povečal za 5, uvoz za 9 od-
stotkov. To je prvo povečanje
blagovne menjave s klasično
tujino v zadnjih treh letih, če-
prav ni pravih učinkov zaradi
razvrednotenja dolarja v pri-
merjavi z nemško marko.
Likvidnost gospodarstva
ostaja še naprej eden osrednjih
problemov našega gospodar-
stva. V začetku minulega leta
je imelo nad 5 dni blokiran
žiro račun 96 pravnih oseb,
konec leta 168, februarja letos
že 196. Z likvidnostnimi teža-
vami se spopadata predvsem
celjsko in konjiško gospodar-
stvo. Po zadnjih podatkih je
v šestih občinah za stečaj zre-
lih 119 pravnih oseb, služba je
predloge za stečaj vložila v 55
primerih. Gospodarstvo šestih
občin pa je lani ustvarilo za
dobrih 16 milijard tolarjev iz-
gub, kar je šestkrat več kot
leto poprej. V izgubarskih po-
djetjih je zaposlenih skoraj
polovica vseh delavcev.
Dokaj velik razmah pa na
območju šestih občin beležijo
v zasebnem podjetništvu. Se
pred dvema letoma je bilo na
seznamih 639 zasebnih podje-
tij, konec leta je njihovo števi-
lo naraslo na 1827, dobri dve
tretjini zasebnih podjetij tudi
dejansko posluje. Lani se je
delež zasebnih podjetij v pri-
hodku celotnega gospodarstva
podvojil, višji je delež v bruto
dobičku, zasebniki pa ustvari-
jo že dobro tretjino celotne
akumulacije gospodarstva.
S krepitvijo zasebništva se po-
nujajo boljše možnosti za za-
poslovanje, vsako zasebno po-
djetje pa v povprečju zaposlu-
je že po dva delavca. Na račun
zasebništva se v glavnem po-
javljajo tudi spodbudne števil-
ke pri investicijah, te so v pri-
merjavi z letom 1991 višje za
225 odstotkov. V glavnem so to
naložbe v opremo, ne pa več
v zidove. IB
V začetku tedna se je iztekel
rok za vložitev zahtevkov in
dajanje pobud za revizijo last-
ninskih postopkov. V celjski
službi so dobili 45 zahtevkov
za revizijo lastninjenja, v Slo-
veniji jih je skupno približno
600. Poleg zahtevkov so dane
še pobude za revizijo, tako da
čaka 150 inšpektorjev, kolikor
jih deluje v državi, resnično
težko delo. Na Celjskem se bo-
do lotili vseh zahtevkov, veči-
na teh se pojavlja v Celju, po-
stopke lastninjenja pa želijo
pregledati tudi tam, kjer so bi-
le dane samo pobude.
Na tiskovni konferenci so opo-
zorili še na novosti pri delu
same službe. V zadnjem času
so za 30 odstotkov povečali
prenos plačil s pomočjo tele-
komunikacij, s tem pa bistve-
no prispevali k hitrejšemu
pretoku denarja in ovrgli očit-
ke, da zadržujejo denar. Nada-
lje se je hiša odprla navzven
tudi z neposredno računalni-
ško povezavo, tako da lahko
podjetja v vsakem trenutku
spremljajo stanje na računih.
Pogodbe o takšnem sodelova-
nju so doslej podpisali z 11
pravnimi osebami in sicer
z dvema bankama ter devetimi
večjimi podjetji.
Spomladanski graški sejem v Celju
Direkcija mednarodnega
Graškega sejma je prvič ti-
skovno konferenco pred to ve-
liko prireditvijo pripravila tu-
di v Celju. Predstavnika direk-
cije graškega sejma Herbert
Kirchberger in Kari Robausch
sta na tiskovni konferenci
pred tednom dni v hotelu
Evropa povedala, da se je pri-
javilo 1300 stalnih in 2000 za-
stopanih razstavljalcev iz 40
držav, prireditelji pa pričaku-
jejo, da si ga bo ogledalo okrog
300 do 350 tisoč obiskovalcev,
od tega kakšnih 20 tisoč iz
Slovenije.
Letošnji slogan Mednarod-
nega spomladanskega graške-
ga sejma, ki bo trajal od l.do
9. maja je »V žarišču gospo-
darstva«, na njem pa bodo raz-
stavljala tudi slovenska po-
djetja. Vendar letos v glavnem
preko zastopnikov, direktno
pa samo dve, Casino Maribor
in firma Projects iz Ljubljane.
V letih, ko je bila Slovenija
poseben gost sejma oziroma,
ko je imela svoj paviljon, pa je
neposredno sodelovalo tudi do
30 slovenskih podjetij. Letos
bo Paviljon 14 hrvaški, sloven-
ska podjetja pa bodo »pridru-
žena«.
Tiskovni predstavnik gra-
škega sejma Kari Robausch je
še povedal, da so za letos v ok-
viru spomladanskega sejma
pripravili sejem Technova,
vendar nekoliko kasneje, od
2. do 4. junija, na katerem bo-
do predstavili najbolj aktual-
ne dosežke in novosti s po-
dročja visokih tehnologij. Na
tem sejmu bo poleg drugih
spremljajočih prireditev, kjer
visoka ponudba in kakovost
nasploh predstavljata trend
v organizaciji sejmov, tudi t.i.
kooperacijski miting, ki bo na-
menjen vzpostavljanju podjet-
niških stikov »preko (brez)
meja«.
Graški sejem ima sicer že
dolgo tradicijo, saj njegovi za-
četki segajo že v leto 1833. Ze-
lo profesionalne predstavitve
sejma (video, zajeten in ličen
promocijski material, cockta-
il) se je udeležila tudi celjska
občinska vlada na čelu s pre-
mierjem Jožetom Zimškom,
navzoč pa je bil tudi celjski
župan Anton Roječ.
ROBERT GORJANC
Direkcija Mednarodnega gra-
škega sejma je za obiskovalce
iz Slovenije preko podjetja
Kompas Šentilj pripravila
ugodne cene vstopnic, po 300
tolarjev. Cena vstopnice
v Gradcu bo 80 šilingov.
Prvi slovenski finančni sejem
v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka od torka pa do
jutri prvi slovenski finačni sejem Kapital 93. Na njem se
predstavlja 50 slovenskih bank, zavarovalnic, borznih hiš
in podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninami. Sejem je
odprl finančni minister Mitja Gaspari, na strokovnih pre-
davanjih pa so govorili o izdaji vrednostnih papirjev, kjer
so tisk in zaščito vrednostnih papirjev predstavili tudi
strokovnjaki celjskega Cetisa. Današnja posvetovanja so
namenjena ustanovitvi in delovanju investicijskih skla-
dov, jutri pa bodo na sejmu govorili še o borznem poslova-
nju in trgovanju z vrednostnimi papirji. V okviru finanč-
nega sejma je organizirana tudi predstavitev posameznih
hiš. Z našega območja se poleg Cetisa predstavljajo še
Hmezad banka, Radeče papir, IRI iz Celja ter Zlatarna.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 7. 4. 1993
Koplast kupil
Skalo
V družbenem podjetju
Koplast iz Slovenskih Ko-
njic so pred kratkim
s Skladom za razvoj podpi-
sali pogodbo o nakupu mi-
zarstva Skala. Novo po-
djetje se bo imenovalo Ko-
plast-Mizarstvo, v njem bo
zaposlenih 20 delavcev, za
ostalih 25 pa naj bi skladno
z zakonodojo poskrbelo
ministrstvo za delo. Ko-
plast je plačal približno
300 tisoč nemških mark
kupnine, obenem pa so
prevzeli dolgove do nekda-
njih Skalinih dobaviteljev,
bančne kredite in kredit
konjiške občine. Sicer pa
bodo v novem podjetju na-
daljevali z dosedanjim pro-
izvodnim programom, iz-
delke pa predstavili ku-
pcem na domačih in tujih
sejmih.
Po tirili pločevina
Iz Koreje
v celjski železniški pro-
dajni službi v začetku maja
načrtujejo večje prevoze po
tirih na relaciji Luka Ko-
per-Velenje in sicer s tako
imenovanimi vlaki Cargo.
Podjetje Gorenje Gospo-
dinjski aparati naj bi iz
Koreje najprej uvozilo 3 ti-
soč ton pločevine, kasneje
pa še 9 tisoč ton. S takšnim
načinom prevozov bodo bi-
stveno znižali stroške, pre-
voz po železnici pa ima tu-
di pomembne ekološke
prednosti.
Agrinin
velikonočni sejem
žalska Agrina je v teh
dneh pripravila zanimiv
Velikonočni hišni sejem.
Na dvorišču blagovnice se
je začel včeraj in bo trajal
do sobote. Ysak dan pri-
pravljajo v Žalcu akcijske
prodaje različnih vrst bla-
ga, degustacije in predsta-
vitve izdelkov Agrininih
dobaviteljev. Hišni sejem
so popestrili še s posebnim
programom. Včeraj je svojo
prvo kaseto predstavil tri-
kratni zmagovalec zlate
harmonike Zoran Zorko,
danes bodo obiskovalci
lahko prisluhnili citrarju
Karliju Gradišniku, jutri
bodo prikazali velikonočne
običaje, v soboto pa bo gost
ponovno Zoran Zorko.
Zadnji dan vas bodo pred
Agrino čakali tudi strokov-
njaki za vrtičkarstvo, sa-
djarstvo in čebelarstvo.
Brezplačna
predstavitev novili
izdelkov
Center za pospeševanje
malega gospodarstva pri
Ministrstvu za gospodar-
ske dejavnosti vabi obrtni-
ke in podjetnike, da prija-
vijo svoje novosti za raz-
stave na področnih in dr-
žavnih sejmih. Najboljši
novi izdelki bodo razstav-
ljeni tudi na mednarodnih
sejmih. V prijavi je treba
navesti novost, uporab-
nost, zaščito z naslovom
inovacije v slovenskem in
angleškem, nemškem ali
francoskem jeziku. Zadnji
rok za prijavo je 25. april,
podrobnejše informacije so
na voljo tudi v Območni
gospodarski zbornici Celje.
IB
Pivovarna Laško
prodira v svet
Matjaž Šinkovec, slovenski
veleposlanik v Veliki Britaniji,
je bil konec marca častni gost
na promociji piva Zlatorog Pi-
vovarne Laško. Organizirala
jo je Charlemagne Strategies
iz Londona, pokušnja laškega
piva pa je pokazala, da prido-
biva naše pivo vse več naklo-
njenosti tudi med londonskimi
ljubitelji vrhunskega piva.
Dogodek je bil organiziran
v Horniman Pub, uglednem
zbirališču na bregovih reke
Temze. Med degustacijo piva
Zlatorog, ki so ga servirale
prikupne slovenske študentke
iz Londona, je Šinkovec menil,
da izvozna akcija Pivovarne
Laško ponazarja rastočo
uspešnost množice slovenskih
podjetij, ki svoje vrhunske
proizvode promovirajo agre-
sivno, enakovredno z vodilni-
mi evropskimi in ameriškimi
blagovnimi znamkami. Laško
pivo bodo ponudili tudi udele-
žencem na razstavi slovenske-
ga oblikovanja v Liberty
v Londonu, eni vodilnih sve-
tovnih blagovnic v oblikova-
nju trendov izbire kvalitetnih
mednarodnih izdelkov.
Razen v Veliki Britaniji pa
se laški pivovarji predstavljajo
tudi v sosednji Avstriji. V ste-
klarskem mestu Barnbachu na
avstrijskem Štajerskem so
pred kratkim v tamkajšnjem
steklarskem muzeju odprli
razstavo Svet piva - pivo, ste-
klo. Na razstavi, ki bo na ogled
do oktobra, je prikazana zgo-
dovina razvoja pivovarstva,
velik del pa so namenili tudi
kulturi pitja te pijače. Laška
pivovarna sodeluje na tej raz- ■
stavi z zbirko dragocenih ste-
klenih in keramičnih vrčkov
za pivo iz svoje lastne muzej-
ske zbirke. Poleg tega se bodo
sodelujoče pivovarne podrob-
neje predstavile, svoj teden
bodo pripravili tudi Laščani.
Pivovarna Laško je tudi edina
tuja pivovarna, ki sodeluje na
tem avstrijskem sejmu.
IB
Veleposlanik Matjaž Šinkovec nazdravlja promociji piva Pivovarne Laško.
Št. 14 - 8. april 1993
5
Upanje za Šaleško dolino
Prejšnji torek so se v velenj-
g|(i poslanski pisarni predsed-
nika državnega zbora Herma-
na Rigelnika pogovarjali
o ekološki sanaciji šoštanjske
termoelektrarne. Velenjčani so
Želeli slišati predvsem zagoto-
vila, da jim bo pri sanaciji po-
pagala državna vlada.
V pogovoru so poleg občin-
skih predstavnikov sodelovali
nainister za varstvo okolja Mi-
ha Jazbinšek, državni sekretar
za energetiko Miha Sovič in
vsi republiški poslanci iz Vele-
nja. V uvodni predstavitvi je
ekološko problematiko Šale-
ške doline in možne rešitve na-
kazal občinski sekretar za var-
stvo okolja Peter Rezman. Po-
udaril je, da bi morala biti
ekološka sanacija doline vzpo-
redna z ekološko sanacijo šo-
štanjske termoelektrarne, ven-
dar pa problematika presega
lokalne okvire. »V občini lah-
ko pričakujemo močan val ne-
zadovoljstva ljudi. Velenjska
občina je pripravljena na
manjšo proizvodiijo v TEŠ, tu-
di na škodo države in občine.
Država pa ima silno medel od-
nos do reševanja te problema-
tike,« je opozoril Rezman.
Za boljši zrak v Velenju je
treba predvsem sanirati IV. in
V. blok šoštanjske termoelek-
trarne. »Pri bloku IV se ne sme
zatakniti. Svojo vlogo morajo
odigrati državni proračun in
garancije, ter ministrstvo za
energetiko. Blok V je zajet
v študiji Slovenskega ekolo-
škega projekta,« je povedal
minister Jazbinšek. Hkrati je
dodal, da ima zagotovila za
sredstva za projektiranje či-
kredita mednarodne banke,
nekaj sredstev se bo našlo
v nastajajočem ekološkem
Marshalovem planu za Vzhod-
no Evropo, v naslovu uresniče-
vanja konvencije o prepreče-
vanju onesnaževanja na dalja-
vo, nekaj denarja pa naj bi pri-
spevala tudi Avstrija.
»Emisija ogljikovega dvoki-
sa je v slovenskem prostoru
ogromna, 90 kilogramov na
prebivalca, polovica pa se je
ustvari v Velenju,« je opozoril
sekretar za energetiko Sovič.
»Zato tudi pri novih ekoloških
standardih nobenemu šaljivcu
ne bo padlo na pamet, da bi
vzel slovensko povprečje«. So-
vič je še omenil, da je v držav-
nem proračunu za sanacijo
TEŠ namenjenih 550 milijo-
nov SIT.
V Velenju so spregovorili tu-
di o sredstvih, ki naj bi jih
prispevala lokalna skupnost.
Velenjčani so opozarjali, da
nimajo 5-6 odstotkov za na-
ložbe v blok IV, pri vseh med-
narodnih kreditih pa je treba
zagotoviti soudeležbo. »Ravno
zaradi denarja se lahko zgodi,
da se bo sanacija četrtega blo-
ka začela umikati v prihod-
nost,« je opozoril poslanec
Franc Avberšek. »Trenutno je
treba   termoelektrarni   dati
sredstva za projektiranje, saj
bo pri Svetovni banki dobil
posojilo tisti, ki bo imel pro-
jekte«.
Ob koncu razprave je Jaz-
binšek še enkrat zagotovil, da
vsa potrebna sredstva obstaja-
jo. Kljub dobrim napovedim
pa torkov pogovor v Velenju ni
prepričal vseh krajanov. Ti se
še vedno bojijo, da bo zastala
sanacija bloka IV, skeptični so
do urejanja čistilnih naprav na
bloku V in urejanja problema-
tike produktov odžvepljeva-
nja, hkrati pa terjajo, da na
državni ravni uredijo plačeva-
nje odškodnine in rente.
URŠKA SELIŠNIK
Samo v prvih treh mesecih le-
tošnjega leta je bila v Velenju
111-krat presežena meja ones-
naženosti zraka.
»Če bi šoštanjska termoelek-
trarna in velenjski rudnik do-
bila plačano energijo kot v Tr-
bovljah, bi že zdavnaj sama
zgradila vse čistilne naprave,«
je povedal nekdanji direktor
rudnika Franc Avberšek.
Metka tekstil namesto Metke
Celjska vlada je pred dnevi
podprla ustanovitev družbe
z omejeno odgovornostjo
v mešani lastnini Metka tekstil
Celje. V novem podjetju bodo
oživili proizvodnjo Metke
v stečaju, na začetku bodo za-
poslili 250 do 300 delavcev, vr-
šilec dolžnosti direktorja pa
bo nekdanji direktor Tekstilne
tovarne Prebold Ivan Žagar.
Družba za svetovanje in
opravljanje finačnih ter dru-
gih poslov Filba je Ivana Ža-
garja že pred časom najela kot
tekstilnega strokovnjaka, ki
naj bi ugotovil možnosti za na-
daljevanje proizvodnje in
zdrava jedra nekdanje Metke.
Na osnovi njegovih pozitivnih
ocen in pripravljenosti, da so-
deluje pri zagonu proizvodnje,
je sedem ustanoviteljev skleni-
lo pogodbo o ustanovitvi Met-
ke tekstila. Ustanovitelji so
Filba, Sklad za razvoj, skupš-
čina občine Celje oziroma njen
izvršni svet, Ivan Žagar ter
Vojko Hojnik iz Zadobrove,
Franc Debelak iz Prebolda ter
Kristina Ažman iz Celja. V no-
vo družbo so vložili skupno
milijon tolarjev oziroma Filba
700 tisoč tolarjev, sklad 190
tisoč, celjski izvršni svet 50 ti-
soč, Ivan Žagar 30 tisoč in
ostalih trije ustanovitelji po 10
tisoč tolarjev. Novo ustanov-
ljeno podjetje bo v prvih treh
mesecih pogodbeno zaposlilo
250 do 300 delavcev, po pre-
verjanju uspešnosti poslova-
nja pa nameravajo isto število
delavcev zaposliti za določen
čas. Po končani drugi fazi sa-
nacije je predviden še odkup
Metke v stečaju in potem na-
daljevanje normalne ■ proiz-
vodnje.
IB
Gorenje na Svobodi bivanja
v ponedeljek se je v Ljubljani pričel drugi sejem Alpe-Adria
Svoboda bivanja. Na sejmu sodeluje 318 razstavljalcev, med
njimi tudi Gorenje Gospodinjski aparati. Velenjsko podjetje
predstavlja številne novosti, ki sledijo prizadevanjem, da bi bili
veliki gospodinjski aparati kar najbolj varčni, ekološko prijazni
in funkcionalno domiselni. Letošnji sejem A-A Svoboda bivanja
bo na ogled do sobote, 10 aprila. U. S.
novo na borzi
Dobri In
slabi paplrfi
v zadnjih dveh mesecih je
mogoče opaziti vedno večji
prepad med tako imenovanimi
dobrimi in varnimi vrednost-
nimi papirji (zlasti državnimi
VP) na eni strani in vrednost-
nimi papirji izdajateljev s sla-
bo boniteto na drugi strani. To
je predvsem posledica neizpla-
čila kuponov podjetja Lesnine
Interles in izjave njenega di-
rektorja, da tudi v bodoče ne
bodo izplačevali kuponov, ker
imajo že precej časa blokiran
žiro račun. Dober delež pri-
speva še strah borznih posred-
nikov, da se kaj podobnega ne
bi pripetilo tudi pri ostalih
vrednostnih papirjih.
Zaradi izplačila zapadlih
kuponov obveznic Republika
II. in Mesta Ljubljane se je s 1.
4. sprostilo precej denarja.
»Sveži« denar išče možnost
novih investicij. Posledica
večjega povpraševanja po dr-
žavnih VP je porast njihovih
tečajev in s tem padec dobič-
kov. Varnost ima pač svojo
ceno.
Na borznih sestankih v četr-
tek in torek se je trgovalo sko-
raj izključno samo z obema dr-
žavnima obveznicama in sicer
kar za 2,700.000 DEM. Cena
obveznic Republike I. je po-
rastla v tem tednu od 115,1 na
115,8 (0,7% točke) in Republi-
ka II. od 88,7 na 89,5 (0,8%
točke).
Prejšnji teden je pričela na
prostem trgu Ljubljanske bor-
ze kotirati redna delnica Pro-
banke. Njena nominalna vred-
nost je 100 DEM. Te delnice
lahko uvrstimo med naše ka-
kovostnejše delnice, saj banka
posluje zelo uspešno. Po njih je
precej veliko povpraševanje.
Njihova cena je v tednu dni
zrastla od začetne 14.616 SIT
na 15.232 SIT, to je 4,2%.
Delnice DADASA vztrajno
rastejo in so v torek dosegle
tečaj 24.000. Vprašanje pa je
koliko časa še bodo rastle, saj
je njihova tržna vrednost že
več kot 7-krat večja od njene
nominalne vrednosti.
Tržna vrednost delnic NIKA
niha med 33.700 ter 39.000
SIT. Večina poslov sklenjenih
po ceni večji kot 35.200 SIT je
bilo prijavljenih kot aplikaci-
ja. To pomeni, da je en borzni
posrednik sam spojil dve
stranki in drugi borzni po-
sredniki nismo imeli vpliva na
ceno.
Od 6. aprila dalje kotirajo
v okviru prostega trga Ljub-
ljanske borze obveznice PTT
Celje. Osnova za kotacijo je
510,44 DEM. Zaradi moratori-
ja na glavnico, ki je potekel
decembra 1992 in pripisanih
obresti se je glavnica povečala
od nominalnih 500 DEM na
510,44 DEM. Za obveznico
PTT Celje bi lahko glede na
izdajatelja, ki se uvršča v ka-
tegorijo javnih podjetij trdili,
da sodi med varnejše naložbe.
Njen tečaj je na prvem sestan-
ku dosegel vrednost 100 - pro-
dajale so se po nominalni
vrednosti.
Na koncu naj omenim še to-
le: Mladinska knjiga Založba
bo izplačala dividendo v višini
217,88 SIT na delnico, DA-
DAS pa 1.000 SIT na delnico.
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Podjetje Metaling d.o.o.
Radeče nudi proste kapacitete
na strojih za struženje do 1 600
mm, okroglo brušenje do 1 350
mm in obdelava na horizontal-
nem vrtalno rezkalnem stroju
1320 X1000 X 900mm.Informaci-
je: tel. in fax 0601/81-613
(Mitja Uhan).
-Podjetje Robotika d.o.o.
Ribnica nudi robotizirano ce-
lico za različne tehnološke po-
stopke (varjenje, barvanje, na-
nos lepila ipd.), avtomatske
transportne vozičke za prenos
materiala polizdelkov in konč-
nih izdelkov med proizvodnim
procesom ali v skladišču in
prebijalne stroje Raskin (Švica
- do 6 mm). Informacije:
tel. 061/861-611 in fax 061/
861-607 (Tomi Gavranič).
- Podjetje Kovind iz Rakeka
daje v najem cca 1500 m^
opremljenih proizvodnih pro-
storov, 450 m^ pokritih skla-
diščnih površin in cca 250 m^
pisarniških prostorov. Poleg
pokritih površin nudijo tudi
pripadajoče površine dvorišč,
primernih za nepokrita skla-
dišča. Lokacija ob izvozu
Unec na avtocesti Ljubljana-
Postojna. Informacije: tel. 061/
791-662, 792-211, 792-214 in
fax 061/796-084 (Jože Širaj,
Srečko Knap).
- Podjetje Image JB d.o.o.
Ljubljana nudi intelektualne
storitve izobraževanja, anali-
ziranja in planiranja, investi-
ranja, organiziranja, integra-
cijskih procesov ter poslovno
tehničnega povezovanja. Pro-
spekti so na voljo v informa-
cijski pisarni. Informacije:
tel. 061/322-331 (Janez Bre-
zovec).
- Podjetje Galvanska oprema
- Plama d.o.o. Podgrad nudi
proste kapacitete na manjši
napravi za trdo kromiranje že-
leza >ali jekla in za anodno ok-
sidiranje aluminija (primemo
samo za majhne serije ali po-
samezne kose z visoko zahtev-
nostjo obdelave in zelo kratki-
mi dobavnimi roki). Informa-
cije: tel. 067/85-010 in fax 067/
81-308 (Stojan Grilj).
Povpraševanje:
- Slovensko podjetje išče za-
stopnika-distributerja moder-
nih aparatov za uničevanje
dokumentacije. Informacije:
tel. 852-507 (Marjan Rabič).
- Firma Holding Service
d.o.o. Ljubljana, predstavni-
štvo Raiffeisenbanke Salzburg
iz Avstrije, išče za sodelovanje
slovenske firme, ki se ukvarja-
jo z dodelavnimi posli (Lohn-
posli). Informacije: tel. 061/
121-145 in fax 061/131-284
(Barbara Sbrižaj).
Informaciie:
- Podjetje Optimizem d.o.o.
Postojna se predstavlja z novo
blagovno znamko športne
konfekcije v trgovinah Agili-
tas Ljubljana, MVM šport Ma-
ribor, Aspera Ljubljana, Jo-
nathan Izola, Pink Šport Celje,
Omnia Kranj in Ljubljana,
Šport As Ljubljana, L. Šport
Ljubljana, J-M Šport Postojna
in Šport-Mist Kočevje. Infor-
macije: tel. 067/22-158 in fax
067/23-302 (Tanja Ambrožič).
POROČAJO BROKERJI-
Splošne banke Celje d.d.
Knjiga o franchisingu
V zadnjem letu dni se je nekaj publici-
stov, literatov in strokovnjakov s celjske-
ga območja predstavilo na knjižnem trgu
z novostmi, ki vendarle kažejo na duhov-
no vitalnost in ustvarjalnost regije, kar je
v nasprotju z izrazitim siromašenjem
njene gospodarske in politične moči v dr-
žavi. Avtor nove strokovne knjige z eko-
nomskega področja je mag. Marko Pova-
lej (rojen v vasi Dežno v Šentjurju). Nje-
gova knjiga Kako s franchisingom do
dobička (založnik je Gospodarski vest-
nik) je nastala na osnovi magistrskega
študija, vendar pa gre nedvomno za pi-
onirsko delo na področju franchisinga.
Študentje ekonomije so dobili precej več
kot samo priročnik.
Mag. Marko Povalej je na vprašanje,
zakaj se je lotil prav franchisinga, ki je
za slovenski trg vendarle nekaj novega,
odgovoril: »To je hvaležna tema. Spod-
budo za pisanje mi je dal profesor dr. Da-
nilo Vezjak na mariborski Ekonomski
fakulteti in sem mu za to zelo hvaležen.
Franchising je na Zahodu zelo razvit. Pri
nas kažejo zanj podjetniki čedalje več
zanimanja, a tudi znane firme. Mislim,
da ima ta oblika poslovnega sodelovanja
med partnerji veliko prihodnost.«
Knjiga Kako s franchisingom do do-
bička piše točno o tem, na kar opominja
naslov, vendar v precejšnjem delu tudi
o teoretskih in praktičnih vidikih sodelo-
vanja med dajalcem in nosilcem franchi-
se. Avtor pojasnjuje, za kaj gre pri franc-
hisinškem sistemu distribucije: Po defi-
niciji profesionalnega združenja franchi-
singa v Veliki Britaniji je pakt (franchi-
se) pogodbena licenca (dovoljenje), ki jo
ena oseba (franchisor, dajalec) podeli
drugi osebi (franchise, pridobitelji).
Tisti, ki si pridobi franchiso, ima do-
voljenje za prodajo blaga ali storitev do-
ločene firme ali družbe na določenem
območju (primer je Holiday Inn, Stefa-
nel, Benetton itd). Vendar gre še za pre-
cej več — dajalec franchisinga daje know-
how, raziskuje trge in donosnost poslo-
vanja, daje dovoljenje za uporabo bla-
govnega znaka, je svetovalec itd. Marko
Povalej piše o različnih vrstah oziroma
oblikah franchisinga (produktni, poslov-
ni, proizvodni franchising podružnic,
kvazi franchising in subfranchising),
o modelu franchisinškega sistema v med-
narodnem trženju, o poslovnih prijemih
pri nakupu franchise, o možnostih razvi-
janja franchisinga v posameznih gospo-
darskih panogah pri nas in o vsem, kar
zagotovo zanima nov sloj podjetnikov
v Sloveniji.
Knjiga ne kaže samo na avtorja kot
dobrega poznavalca te vrste strokovne
literature, pač pa tudi na avtorja, ki je
povezan s poslovnim življenjem in ima
ne samo številne izkušnje, pač pa tudi
različne koristne ideje.
JOŽE VOLFAND
Kračun odprl
Svobodo bivanja
LJUBLJANA, 5. aprila
(STA) - Minister za eko-
nomske odnose in razvoj
Davorin Kračun je odprl
sejem Alpe-Adria - Svobo-
da bivanja, na katerem se
bo do sobote predstavljalo
318 razstavljalcev iz 16 dr-
žav, ki ponujajo obiskoval-
cem vse vrste aparatov,
opreme, pohištva, strojev
in storitev, namenjenih za
dom, gospodinjstvo in za
najrazličnejše dejavnosti
v prostem času.
Pazi na življenje
LJUBLJANA,   5. aprila
- Letošnji svetovni dan
zdravja, ki je 7. aprila pod
geslom »Ravnaj pazljivo
z življenjem — preprečuj na-
silje in brezbrižnost«, je
namenjen ukrepom za
zmanjšanje nasilnih smrti,
ki povsod po svetu prizade-
vajo predvsem ljudi v naj-
bolj perspektivnem tn ak-
tivnem obdobju življenja.
Slovenci se na tem področ-
ju odrežemo slabše od dru-
gih, je na redni mesečni no-
vinarski konferenci pouda-
ril minister za zdravstvo
Božidar Voljč. Povedal je
še, da je osem slovenskih
bolnišnic v zaključnih ra-
čunih prikazalo izgubo, za-
to bo njihovo finančno po-
slovanje pregledala poseb-
na komisija strokovnjakov,
šele nato pa se bo začela
sanacija izgub.
»Marinci« pri
Janši
LJUBLJANA, 5. aprila
(STA) - Slovenski obramb-
ni minister Janez Janša je
sprejel veleposlanika ZDA
v Republiki Sloveniji Alla-
na Wendta, ameriškega vo-
jaškega atašeja, polkovni-
ka P. S. Hoffmanna in le-
talskega atašeja, polkovni-
ka D.W. Stilesa, ki sta
akreditirana za Republiko
Slovenijo. Glavna tema po-
govora je bil vojaško-poli-
tični položaj na Balkanu in
v Evropi s poudarkom na
varnosti Slovenije.
Največ zasebnikov
je zobozdravnikov
LJUBLJANA, 5. aprila
(Republika) - V Sloveniji je
okoli tisoč zobozdravni-
kov, vsaj približno toliko
naj bi jih tudi potrebovali.
Ravno zobozdravniki se
najbolj zanimajo za odpi-
ranje zasebne prakse. Na
ministrstvu za zdravstvo,
družino in socialno varstvo
je med petsto čakajočimi
na vpis v register zasebnih
zdravnikov kar 300 zoboz-
dravnikov.
Delovna mesta za
Novo Evropo
LJUBLJANA, 2. aprila
(STA) - Neodvisnost-Kon-
federacija novih sindikatov
Slovenije (KNSS) je ob
dnevu skupne akcije
evropskih sindikatov po-
slala pismo generalnemu
sekretarju Emiliu Gabagli.
V pismu so med drugim za-
pisali, da so delavci po vsej
Evropi in tudi slovenski
delavci prepričani, da lah-
ko želje po tesneje poveza-
ni Evropi in boljšem življe-
nju delavcev v njej uresni-
čijo le z bojem za večje šte-
vilo delovnih mest ter za
socialno Evropo.
Št. 14 - 8. april 1993
6
Kdo ho delal za občino?
V Cellu so se odločili za razpis, s katerim hode Izbrali Izvajalce za večino
letošnilb del
Po Zakonu o financiranju
javne porabe mora biti sklad-
no s pripadajočo zakonodajo
za vsako delo, financirano iz
proračuna, predhodno izveden
javni razpis za oddajo del. Ker
v ta sklop sodijo tudi redna
vzdrževalna dela, manjša
opravila iz investicijskega
vzdrževanja in večina storitev,
so na minuli seji celjskega iz-
\TŠnega sveta sprejeli sklep
o objavi razpisa, s katerim bo-
do po predhodnem ugotavlja-
nju sposobnosti izbrali nekaj
najugodnejših izvajalcev.
»Vendar to ne pomeni, da bo
teh nekaj izvajalcev opravljalo
prav vsa dela, ki se bodo v Ce-
lju financirala iz občinskega
proračima,« je v razpravi po-
jasnjeval vodja Strokovne
službe za komunalno gospo-
darstvo pri OSUPVO Ivan Pfe-
ifer. Varovalno mejo so z do-
datnim sklepom postavili tudi
člani IS, ki so določili spodnji
in zgornji limit vrednosti del
za takšno izbiro izvajalcev.
V posameznih sekretariatih se
bodo lahko z neposrednim po-
zivom za predložitev ponudbe
na predhodno izbrane izvajal-
ce obrnili le v primerih, ko bo
šlo za dela v vrednosti od 100
tisoč do 2 milijona tolarjev. Za
vsako naložbo oziroma delo, ki
bo po predračunu vredno več
kot 2 milijona tolarjev, pa bo-
do v Celju kljub izboru naju-
godnejših (in strokovno naj-
primernejših) izvajalcev tudi
v prihodnje objavljali javne
razpise.
Za takšno izbiro izvajalcev
so se v Celju odločili zaradi
velikega števila del, ki se letno
financirajo iz občinskega pro-
računa. Vključno z manjšimi
vzdrževalnimi deli bi tako sa-
mo celjska občina morala let-
no objaviti nekaj tisoč razpi-
sov, je bilo slišati v razpravi.
Priprava in objava razpisov za
prav vsako delo bi po ocenah
strokovnih služb tudi močno
najedala že tako skromen ob-
činski proračun, vzela pa bi
ogromno časa.
Člani IS so imenovali 5-
člansko komisijo, ki bo na os-
novi kriterijev letnega javnega
razpisa s predhodnim ugotav-
ljanjem sposobnosti izbrala
najugodnejše izvajalce.
I. STAMEJČIČ
Država z vodeno glavo_
Poslanci Državnega zbora Iz celiskega območja o proračunu
Republike Slovenije
»Deklarativne obljube
o razbremenitvi gospodarstva,
enakomernem razvoju in de-
centralizaciji Slovenije so bile
aktualne pred volitvami, zdaj
pa z njimi ni nič,« so ugotav-
ljali na torkovem srečanju po-
slancev Državnega zbora in
dveh članov Državnega sveta
iz celjskega območja. Na dr-
žavni proračun, ki mu je bila
razprava namenjena, so imeli
veliko pripomb.
Uvodoma je celjski župan
Anton Roječ nanizal podatke
o gibanju javne porabe v zad-
njih letih. Le-ta se je po osa-
mosvojitvi   Slovenije  močno
povečala, še bolj zaskrbljujoč
pa je podatek, da je v skupnem
deležu 49,1 odstotka bruto do-
mačega proizvoda slovenske
javne porabe za občine odmer-
jenih le 4,8 odstotka denarja.
V sosednjih državah, s kateri-
mi se tako radi primerjamo, je
delitev deležev javne porabe
enakomerna - tretjinski deleži
odpadejo na občine, dežele in
državo, v Sloveniji pa pripada
občinam le slaba desetina. Ob
podatku, da samo celjska ob-
čina ustvari 4,6 odstotka ce-
lotnega bruto proizvoda, nazaj
vanjo pa se vrača komaj kak-
šen odstotek, pove dovolj, da
se Slovenci upravičeno lahko
bojimo časov trdne centraliza-
cije, ko bomo imeli »državo
z vodeno glavo in pohabljenim
telesom,« je še bilo slišati
v razpravi.
Poslanci Državnega zbora
- srečanja so se udeležili Jurij
Malovrh, Janez Zupanec,
Franc Lipoglavšek, Franc Av-
beršek, Vitodrag Pukl in Ivan
Verzolak, manjkali pa so
Franc Potočnik, Franc Zago-
žen, Stane Frim in Herman Ri-
gelnik — ter državna svetnika
Franc Ban in Jože Zupančič so
se zavzeli za to, da bi morali
v Sloveniji ob osnovnih usme-
ritvah glede prestrukturiranja
gospodarstva, sanacije bank in
socialnega programa, upošte-
vati tudi skladnejši razvoj Slo-
venije. Celjanom so obljubili,
da bodo v obliki amandmajev
podprli njihove zahteve. Gre
pa predvsem za jasno oprede-
litev namenskega denarja za
sanacijo posledic poplave,
opredelitev statusnega položa-
ja občin, ki opravljajo tudi re-
gijske funkcije, dogovorjeno
republiško obveznost do ure-
ditve Spominskega parka Te-
harje ter dogovor o tem, kako
se bodo gradile in vzdrževale
ceste v Sloveniji. Če v prora-
čunu ni denarja za avtocestni
križ, naj Državni zbor politiko
do tega vprašanja opredeli na
drugačen način, s sprejemom
Zakona o koncesijah ali kako
drugače.
IVANA STAMEJČIČ
Proti nasilju in
brezbrižnosti
Svetovni dan zdravja
— 7. april — je bil letos name-
njen preprečevanju nezgod
in poškodb. Spremljalo ga
je geslo Pazljivo ravnajmo
z življenjem — preprečujmo
nasilje in brezbrižnost. Za-
vod za zdravstveno varstvo
Celje je zato že v torek pri-
pravil okroglo mizo z de-
lovnim naslovom Nasilje
nad mladimi.
Po podatkih Svetovne
zdravstvene organizacije
zaradi poškodb v industriji
in vsakdanjem življenju,
zaradi individualnega in
kolektivnega nasilja, umre
vsako leto 3 in pol milijona
ljudi. Sto do petstokrat več
ljudi je poškodovanih, sko-
raj 2 milijona poškodova-
nih pa ostane trajno inva-
lidnih. Med njimi je veliko
mladih. V starosti 15 do 24
let umrejo zaradi namernih
in nenamernih nezgod trije
od štirih.
Opozarjanje na drama-
tični vpliv, ki ga imajo nez-
gode in nasilje na mlade, je
bil tudi cilj celjske okrogle
mize, ki jo je vodila dr-
. Cveta Avguštin.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje pa je v sredo
dopoldne na Srednji tehni-
ški šoli v Celju odprl tudi
priložnostno razstavo, na
kateri predstavljajo pri-
spevke na temo letošnjega
svetovnega dneva zdravja
otroci in učenci vrtcev, os-
novnih in srednjih šol celj-
skega zdravstvenega ob-
močja. MBP
Posvet o privatizaciji
Prihodnjo sredo, 14. aprila, bo v Zdravilišču Dobrna
enodnevni posvet o privatizacijskih procesih. Začenja se
ob devetih, skupno pa ga organizirajo območne gospodar-
ske zbornice Celje, Velenje in Dravograd, kjer so na voljo
tudi podrobnejše informacije o tem posvetu. Gospodar-
stveniki se bodo lahko udeležili še enega posveta in sicer
na temo Ekonomski odnosi s tujino. Pogovor bo jutri ob
desetih v dvorani Narodnega doma v Celju, udeležila se ga
bo državna sekretarka Vojka Ravbar.
IB
Dobrih 12 milijonov
DEM za bolnišnico
Občani Celja s samoprispevkom
pomagali v Izgradnji In obnovi Splošne
bolnišnice Celje
V finančno računovodskem
sektorju Splošne bolnišnice
Celje so na pobudo Odbora za
izvedbo IV. samoprispevka ob-
čine Celje pripravili natančno
finančno poročilo, v katerem
so dinarske in tolarske meseč-
ne prilive, ki so se na poseb-
nem žiro računu zbirali v petih
letih, preračunali v nemške
marke. Občani Celja so, prera-
čunano po deviznem tečaju na
zadnji dan posameznega me-
seca, zbrali 12.213.470 DEM.
Poročilo o delu Odbora za
izvedbo IV. samoprispevka ob-
čine Celje, ki je svoja prizade-
vanja za obnovo in izgradnjo
bolnišnice zaključil s 15. mar-
cem, bodo obravnavali še v ok-
viru občinskega IS in skupšči-
ne. Takrat pa bo najbrž tudi
priložnost, da se v občini do-
govorijo o tem, kako s prepo-
trebno modernizacijo in po-
spešeno izgradnjo novega dela
bolnišnice v Celju nadaljevati.
Dejstvo je, da je po letu
1990, ko je usahnila veljavnost
Družbenega dogovora o mo-
dernizaciji bolnišnice, območ-
je popolnoma zatajilo. Kljub
temu, da na celjsko bolnišnico
gravitira četrt milijona ljudi,
so denar za njeno prenovo zbi-
rali le celjski občani. V pri-
hodnje, bi morali denar zbirati
tudi v sosednjih občinah, ki
gravitirajo na celjsko bolniš-
nico.
Z obljubo ministra za
zdravstvo dr. Božidarja Volj-
ča, da bodo vse bolnišnične
novogradnje v Sloveniji zak-
ljučene do leta 2000, si namreč
v Celju ne morejo veliko po-
magati. Vedo namreč, da je ob
dragi izgradnji novega dela
bolnišnice potrebno še precej
denarja za posodobitev posa-
meznih oddelkov v starem de-
lu. Slaba tolažba - tako za
zdravstvene delavce kot za pa-
ciente - pa je tudi stališče ne-
katerih, da bi morala država
s tistim trenutkom, ko je bol-
nišnice prevzela pod svoje
okrilje, poskrbeti tudi za red-
no in zadostno financiranje le-
teh.
S pogovori o možnostih za
razpis novega samoprispevka
za posodobitev in izgradnjo
celjske bolnišnice, ki so jih
v okviru Zdravstvenega centra
Celje začeli lanskega novem-
bra, bo tako treba čimprej na-
daljevati.
I. STAMEJČIČ
V marke preračunani zneski
s samoprispevkom zbranega
denarja bodo Celjanom služili
tudi za uveljavitev lastninske-
ga deleža v Splošni bolnišnici.
Z vladnim odlokom z začetka
letošnjega leta je namreč obči-
nam priznana lastnina nad ti-
stim delom bolnišnic, ki so ga
občani zgradili s samopri-
spevkom.
Naj bo dovolj vsaj za vodotoke
Na zadnjem zasedanju poslancev v mozirske skupščine
so ponovno govorili o delitvi poplavnih sredstev. Odbor-
niki so potrdili poročilo občinskega izvršnega sveta o deli-
tvi denarja ter zadolžili IS, naj poskuša najti rešitev za
cesto v Podovolovljek. Hkrati pa mozirska skupščina zah-
teva od republiške vlade, naj v državnem proračunu zago-
tovi sredstva za sanacijo in vzdrževanje vodotokov
v višini, kot so izračuni ustreznih strokovnih institucij.
U.S.
Revizija lastninjenja
Komisija za varstvo družbe-
ne lastnine, ki deluje v okviru
celjske občinske skupščine, je
minuli teden obravnavala pro-
blematiko revizijskih postop-
kov lastninjenja posameznih
podjetij.
Revizijske postopke je bilo
po obstoječi zakonodaji mogo-
če do ponedeljka sprožiti
v vseh tistih primerih, kjer ob-
stoja sum, da je bila v procesih
lastninskega preoblikovanja
oškodovana družbena lastni-
na. Komisija je po besedah
predsednika Alojza Zupanca
že obravnavala nekaj odgovo-
rov tistih organov, ki so po za-
konodaji pooblaščeni zahteva-
ti revizijske postopke. Ob tem
pa so pozvali sindikate, naj
kot legitimni predstavniki de-
lavcev v svojih podjetjih takoj
preverijo postopke lastninje-
nja in v primeru, da je to po-
trebno, takoj sprožijo pobudo
za revizijski postopek.
IS
Pogodba s Slovaki
Celjsko podjetje Kovintra-
de je že pred nekaj meseci
registriralo svoje podjetje na
Slovaškem, uradno ga bodo
odprli konec aprila. Pred
kratkim pa so podpisali tudi
pogodbo s slovaško železar-
no VSŽ Košice.
S pomočjo lastnega po-
djetja na Slovaškem so se
v Kovintrade lotili dveh pro-
jektov - izvoznega trženja,
kjer ponujajo blago sloven-
skih proizvajalcev slovaške-
mu tržišču in konsignacije
ravnega programa črne me-
talurgije. Predstavniki celj-
skega podjetja so pred nekaj
dnevi podpisali pogodbo
s trgovskim zastopnikom
slovaške železarne VSŽ Ko-
šice in sicer z namenom, da
bodo z repromaterialom
oskrbovali industrijo ter šte-
vilne manjše potrošnike po
sistemu just in tirne. Osred-
nji konsignacijski center bo
v Celju, iz slovaške železarne
nameravajo letos zagotoviti
6 do 8 tisoč ton repromateri-
ala, prihodnje leto pa raču-
najo še na večje količine.
V Kovintrade pa se že ne-
kaj časa uspešno vključujejo
tudi v razvoj slovenskega
gradbeništva in sicer kot
uvozniki gradbene mehani-
zacije znanih proizvajalcev
MF, JCB, KUBOTA, CAT in
ČASE, ponudba pa vključuje
nove in rabljene gradbene
stroje. Poleg gradbene me-
hanizacije ponujajo kupcem
tudi valjčne kompresorje
ATLAS COPCO ter rezervne
dele za uvožene gradbene
stroje. Svojo ponudbo je Ko-
vintrade predstavil na prav-
kar končanem sejmu grad-
beništva v Gornji Radgoni,
kjer so bili zaradi konku-
renčnih cen deležni velikega
zanimanja obrtnikov in
gradbenih podjetij. IB
Podjetniški forum v Celju
Predstavitev načrta računalniško podprte mreže CE-PIC
v dvorani Narodnega doma
v Celju je bil sinoči Podjetni-
ški forum, na katerem so pred-
stavili poslovni načrt, imeno-
van Računalniško podprta
mreža CE-PIC za razvoj po-
djetništva in malega gospo-
darstva. Podrobneje so tokrat-
ni podjetniški forum ter po-
slovni načrt predstavili javno-
sti na novinarski konferenci
v začetku tega tedna.
Janez Tomšič, ki je v okviru
Gea CoUega zadolžen za Po-
djetniški forum, je v Celju po-
vedal, da deluje forum v Slo-
veniji dobri dve leti, organizi-
ran je po ameriškem vzoru in
pomeni predvsem srečanje
idej, znanja in denarja. Doslej
so po raznih krajih v Sloveniji
organizirali 16 Podjetniških
forumov, predstavljeno je bilo
21 poslovnih načrtov, s po-
močjo takšnih srečanj pa so
podjetniki za svoje projekte
zbrali približno 6 milijonov
nemških mark, delno s krediti
ali direktnimi vlaganji kapi-
tala.
Včerajšnji forum v Celju je
bil pod pokroviteljstvom celj-
skega izvršnega sveta in
skupščine občine, Ljubljanske
banke Splošne banke Celje ter
Kluba podjetnikov Zlatorog.
Udeležencem so predstavili
poslovni načrt Računalniško
podprte mreže CE-PIC za raz-
voj podjetništva ter malega
gospodarstva v občini Celje in
tudi na širšem območju, ki sta
ga pripravila mag. Vladimir
Bukvič ter Aleksander Bastl.
Po oceni avtorjev in predstav-
nikov celjskega Podjetniško
informacijskega centra je pov-
praševanje po storitvah močno
naraslo. Klasičen način posre-
dovanja informacij ni učinko-
vit, zato naj bi ga nadomestili
z računalniško podprto mrežo
oziroma prenosom podatkov
preko telefonskih linij, kar
med drugim omogoča dostop
do informacij vseh 24 ur na
dan. Sedanjim in bodočim
obrtnikom, podjetnikom in
vsem drugim interesentom na-
meravajo ponuditi aktualne
informacije iz lastnih infor-
macijskih baz ter tistih, ki že
obstojajo v Sloveniji. Informa-
cije ne bodo brezplačne, za pr-
vi kvartal naj bi članarina
znašala 20 nemških mark, pri-
hodnje leto pa bi moral upo-
rabnik odšteti 400 mark, kar je
po opravljenih raziskavah še
vedno manj kot so podjetniki
in obrtniki doslej odšteli za
nakup informacij.
Kdaj bo projekt zaživel
v praksi, bo odvisno od denar-
ja. Po sedanjih ocenah je naj-
primernejša lokacija za posta-
vitev računalniškega centra
v občinskih prostorih, za na-
ložbo pa bi potrebovali 60 ti-
soč nemških mark. Računajo
na dobrih 16 tisoč mark banč-
nega kredita, skoraj 28 tisoč
nemških mark naj bi znašal
kredit iz občinskega sklada, 11
tisoč mark pa naj bi zagotovili
v celjskem proračunu. V pri-
hodnje naj bi se CE-PIC, ki
zaenkrat deluje v okviru se-
kretariata za družbenoeko-
nomski razvoj in kjer naj bi se
zaposlili še trije delavci, preo-
blikoval v javni gospodarski
zavod, zatem pa v kapitalsko
družbo, so še pojasnili.
IB
REKLI SO
Marjan Galjot, predsednik
komisije za inovacije v Polzeli,
tovarni nogavic:
»Lani je komisija prejela
6 inovativnih predlogov. Po
ovrednotenju so se razvrstili
na 3 koristne predloge in na
3 tehnične izboljšave. V tem
obdobju so bili opravljeni tudi
trije poračuni za inovacije, ki
prinašajo korist v petletnem
obdobju. Tako je bila v letu
1992 gospodarska korist od
inovacij 966.600 tolarjev in
gospodarska korist od poraču-
nov za leto 1991 330.341 tolar-
jev. Izplačanih nagrad za ino-
vacije v letu 1992 je bilo
193.320 tolarjev za poračun iz
leta 1991 pa 49.375 tolarjev.
Komisija je obravnavala še
dva poračuna nadomestil za že
sprejete inovacije in sicer za
leto 1992 in pa nove inovacij-
ske dosežke. Komisija jih je
©vrednotila in predlagala
sklenitev odkupnih pogodb.«
T. T.
Št. 14 - 8. april 1993
7
Nas le sram
iasinega znanja?
popravni Izpit za Celje po posredovanju Iz repuHllke - Podpora še za dva
arograma Javnih del
Celjska občinska vlada je še
v stari sestavi konec januarja
obravnavala program javnih
jel za leto 93, od predlaganih
j3 pa potrdila le 9 programov,
večinoma s komunalnega po-
dročja. Že takrat je mnoge
presenečalo, da v občinski vla-
di niso podprli predlaganega
programa projektiranja novih
delovnih mest, ki ga je ponudi-
lo podjetje Racio.
V Raciu so namreč podoben
program uspešno izvajali že
lani. Prav strokovnjaki tega
podjetja so v sodelovanju z Re-
publiškim zavodom za zapo-
slovanje in Ministrstvom za
delo v novo slovensko delovno
zakonodajo uspeli vpeljati in-
stitut javnih del kot eno od
oblik aktivne politike zaposlo-
vanja.
V občinskem sekretariatu za
družbene dejavnosti so tako
do poteka razpisnega roka
v pi-vi polovici februarja Re-
publiškemu odboru za izbor
javnih del poslali le predlog
devetih, v občinski vladi potr-
jenih programov. Brez projek-
tiranja novih delovnih mest
podjetja Racio in brez razvoja
primarnih in dodatnih dejav-
nosti na vasi podjetja Univrt
v sodelovanju z Novno iz Ra-
ven na Koroškem, torej. Repu-
bliški odbor je iz predloga
izločil program urejanja bre-
žin in vodotokov, saj progra-
mov, ki se opravljajo in finan-
cirajo v okviru rednih dejav-
nosti, ne podpira. Precej za ču-
tenj a pa je v republiških kro-
gih povzročilo dejstvo, »da ob-
činska oblast ne podpira pro-
ffamov javnih del z bogato za-
stavljenimi razvojnimi mož-
nostmi, namenjenih širšemu
regijskemu področju in iska-
nju zaposlitvenih možnosti za
kadre z višjo in visoko izo-
brazbo.«
Namig iz ijuliijane
»Obetavna programa, za ka-
kršna gre v primeru Racia in
Univrta, bi bilo škoda opustiti.
Razmišljali smo celo o tem, da
bi ju država v celoti sama fi-
nancirala, a se ministrica Pu-
harjeva ne da,« je bilo slišati
prve proteste iz Ljubljane. In
če se v primerih mačehovskega
odnosa finančne pomoči z dr-
žavne ravni skoraj po pravilu
postavljamo na lokalno in re-
gionalno stran, je irnela Pu-
harjeva v tem primeru resnič-
no prav. Zakaj bi država v ce-
loti prevzela skrb za tisto, če-
sar doma ne znajo ceniti in če-
sar se, morda, celo sramujejo?
Na pobudo Ministrstva za
delo in Republiškega zavoda
za zaposlovanje je tako pred
štirinajstimi dnevi občinski IS
- zdaj v novi sestavi — kar dva-
krat sestankoval. Sreda je bil
namreč zadnji dan za odloči-
tev občine o tem, ali bo oba
programa javnih del podprla
ali ne. Že naslednji dan, v četr-
tek, je namreč upravni odbor
Republiškega ministrstva za
delo dokončno potrdil finanč-
ni obseg letošnjih javnih del...
Najprej sta predstavnika
obeh državnih teles celjskega
izvršnika Jožeta Zimska in
člane občinske vlade prepriče-
vala, da gre v programih raz-
voja primarnih in dodatnih
dejavnosti na vasi izvajalca
podjetja Univrt v sodelovanju
z Novno ter projektiranja no-
vih delovnih mest podjetja Ra-
cio za razvojno perspektivna
javna dela, zatem pa so se čla-
ni vlade s problematiko javnih
del podrobneje seznanili.
Oba programa - gre za nada-
ljevanje že lani zastavljenih
del — so potrdili, svojo odloči-
tev pa utemeljili z dejstvom,
da so bili prav lanski rezultati
zelo spodbudni. Več kot 30 lju-
dem so pomagali pri samoza-
poslitvi, sodelovali so pri od-
prtju šestih novih firm in šti-
rih zaposlitvah za nedoločen
čas.
Daš 4, dobiš 10
milijonov
Da se člani nove občinske
vlade v precejšnji meri zani-
majo za programe javnih del,
je bilo v Celju v zadnjih tednih
že nekajkrat opaziti. Danica
Doberšek je pri oblikovanju
izhodišč za posamezne prora-
čunske postavke kar nekajkrat
opozorila, da bi se lahko ob-
činski denar v dokajšnji meri
varčeval tudi, če bi nekoliko
agresivne je kandidirali za re-
publiško sofinanciranje prav
s programi javnih del.
Način, da sam daš 30, od
države pa dobiš 70 odstotkov
potrebnega denarja za izvedbo
posameznega projekta, se
v Sloveniji resnično ne ponuja
na vsakem koraku. In če ob
tem rešuješ še vse bolj pereče
stiske rastočega števila brez-
poselnih, je korist dvakratna.
V primeru celjskega poprav-
nega izpita, s katerim je občin-
ska vlada naknadno potrdila
še dva programa javnih del, pa
gre v veliki meri prav za to.
Približno 4 milijone tolarjev iz
občinskega proračuna bo
oplemenitilo slabih 10 milijo-
nov državnega denarja, rezul-
tati obeh programov javnih
del pa bodo - ne tako kot pri
marsikaterem drugem prora-
čunskem porabniku - konec le-
ta spet skrbno ocenjeni.
rVANA STAMEJCIČ
Foto: EDI MASNEC
SIfubljenje z učbeniici
Kako se oblikujejo cene osnovnošolsklb učbenikov - Je Organska kemija za 8. razred vredna 650 ali
skoraj 2200 tolarjev?
Cene osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov
ter delovnih zvezkov običajno burijo duhove med
majem in koncem septembra, v času, ko je potrebno
poskrbeti za nakup. Starši zadnja leta preračunava-
jo svoje mesečne plače in izdatke, ki so potrebni za
nakup šolskih učbenikov že za enega, kaj šele za dva
ali tri šoloobvezne otroke, računica pa se že dolgo ne
izide več.
»Se sreča, da se je uveljavilo obročno odplačeva-
nje učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih šolskih
potrebščin,« zavzdihne marsikdo in ob tem benti
nad že od nekdaj drago brezplačno osnovno šolo in
zdajšnjimi obljubami o nacionalnem programu, ki
tnora biti dostopen prav vsakemu učencu.
Prav zaradi takšnih stisk je javno vprašanje
o oblikovanju cen osnovnošolskih učbenikov, ki so
ga pred dnevi oblikovali v Zvezi družin pri Zvezi
prijateljev mladine Slovenije, še kako aktualno. Za
izhodišče so vzeli učbenik in delovni zvezek Organ-
ska kemija za 8. razred osnovne šole, ki sta lanskega
novembra izšla pri Državni založbi Slovenije.
Dva različna cenovna izračuna
Za nakup novega učbenika in delovnega zvezka za
organsko kemijo so starši slovenskih osmošolcev la-
ni odšteli skupno 2 tisoč 184 tolarjev. Vprašanje, ah
]e to malo ali veliko, je bilo ob dejstvu, da sta glede
na učni program oba obvezna, povsem odveč.
Starši so lahko razmišljali le o poldrugem tisoča-
ku za učbenik in 684 tolarjih za delovni zvezek... »V
2vezi družin pa smo se vprašanja lotili z drugega
l^onca,« pojasnjuje predsednik Zeljko Cigler. »Pri
•Neodvisnem zasebnem založniku in pri tiskarju smo
'Naročili kalkulacijo za ceno obeh knjig. Oba sta
upoštevala enako naklado, obseg učbenika in delov-
^^ga zvezka, kakovost papirja, format ter dvobarvni
^isk. Po njunih izračunih bi na dan 15. marca učbe-
•Nik stal 350, delovni zvezek pa 300 tolarjev. Oba
^kupaj torej le 650 in ne skoraj 2 tisoč 200 tolarjev,«
o aliciji povedal Cigler.
V strukturi cene sta založnik in tiskar upoštevala
stroške tiska, stavljenja, avtorskega honorarja in
davka, za zaslužek založbe in maržo pa sta si na en
izvod učbenika pri ceni 350 tolarjev odmerila 83
tolarjev, pri izvodu delovnega zvezka za 300 tolarjev
pa 80 tolarjev. Za avtorski honorar učbenika so v tej
kalkulaciji namenili milijon tolarjev.
Pri tem še zapišimo, da je učbenik izšel v nakladi
20 tisoč, delovni zvezek pa 24 tisoč izvodov. Prodaja
obeh je — glede na število slovenskih osmošolcev in
obvezno uporabo v osnovnih šolah - zagotovljena.
Javna vprašanla
v Zvezi družin se zavzemajo ^ vsem otrokom
dostopno šolo, zato so že lani, ob začetku šolskega
leta, ugotavljali, da nad oblikovanjem cen učbeni-
kov ni pravega nadzora. Da bi svoj sum o monopoli-
stičnem oblikovanju cen preverili, so zaprosili nev-
tralnega založnika in tiskarja za kalkulacijo cene
naključno izbranega učbenika in delovnega zvezka.
»Z naše strani je to vse, kar lahko naredimo,«
ugotavlja Željko Cigler in opozarja, da morajo odgo-
vore na javno zastavljena vprašanja zdaj poiskati
v drugih, za to pristojnih državnih ustanovah.
Vprašanja pa so preprosta. Zakaj sta učbenik in
delovni zvezek za organsko kemijo v Državni založ-
bi Slovenije več kot trikrat dražja kot pri nevtral-
nem založniku? Zakaj v primeru organske kemije ni
zadoščal zgolj ponatis starega učbenika? Kakšna je
cenovna kalkulacija Državne založbe za oba učbeni-
ka - upoštevaje stroške tiska, stavljenja, avtorskega
honorarja, davka ter založbinega zaslužka in marže?
In ne nazadnje, kaj bo storilo Ministrstvo za šolstvo
in šport, da bodo v prihodnje učbeniki cenejši in da
do tolikšnih razhajanj ne bo več prihajalo?
IVANA STAMEJCiC
Foto; EDI MASNEC
Drnovšeic v Švici
ANNECV, 4. aprila
(STA) - Predsednik sloven-
ske vlade dr. Janez Drnov-
šek se je udeležil dvodnev-
nega srečanja Lausannske-
ga kluba v švicarskem me-
stu Annecy, kjer se je sestal
z več uglednimi predstav-
niki političnega in poslov-
nega življenja zahodnoe-
vropskih držav. Udeleženci
srečanja so izrazili velik
interes za vse oblike po-
slovnega sodelovanja s Slo-
venijo.
Seminar »Vojna na
Balicanu«
LJUBLJANA, 3. aprila
(STA) - Končal se je med-
narodni novinarski semi-
nar na temo Vojna na Bal-
kanu - kriza humanitarne
pomoči, ki ga je pripravila
Mednarodna islamska hu-
manitarna organizacija.
Na njem je sodeloval tudi
podpredsednik predsed-
stva BiH dr. Ejup Ganič, ki
je dejal, da se prebivalci
BiH bolj kot na mednarod-
no vojaško pomoč zanašajo
na svoje lastne sile, da pa
potrebujejo orožje in si za-
to prizadevajo za ukinitev
embarga na nakup orožja.
Član zunanjepolitičnega
odbora Muslimanskega na-
cionalnega sveta Sandžaka
Bajram Omeragič pa je po-
vedal, da se je zaradi srb-
skega pritiska iz Sandžaka
izselilo 40 tisoč Muslima-
nov (tam jih sicer živi 400
tisoč), ubili so jih kakšnih
70, več sto njihovih hiš pa
požgali. Seminarja sta se
udeležila tudi Lojze Peterle
in Janez Janša.
Brez pravice do
stanovanja
LJUBLJANA, 2. aprila
(STA) - Šef kabineta slo-
venskega ministra za
obrambo Milan Zver je
v odgovoru na dopis šefa
kabineta predsednika Slo-
venije glede statusa tistih
stanovalcev v vojaških sta-
novanjih, ki so jim bila sta-
novanja iz vojaškega sta-
novanjskega sklada dode-
ljena po 26.jimiju, zapisal,
da so zvezni organi nekda-
nje SFRJ s 26. junijem 1991
izgubili vse pravice do pre-
mičnin in nepremičnin na
ozemlju Republike Slove-
nije, torej tudi do t.i. voja-
škega stanovanjskega skla-
da, ki so ga do osamosvoji-
tve na ozemlju RS uprav-
ljali in imeli na voljo pri-
stojni organi SFRJ.
Delo na črno cveti
LENDAVA, 5. aprila
(Dnevnik) - Lendavska ob-
čina je edina, na katero
pritiska delovna sila iz
dveh držav. Madžarske in
Hrvaške, kjer so zaslužki
nižji kot v Sloveniji. Morda
bi bil problem s črno delov-
no silo manj žgoč, če v ob-
čini ne bi imeli tudi ene
najvišjih stopenj relativne
nezaposlenosti, skoraj 20
odstotno. Policisti so pri
tem nemočni, inšpekcija pa
celo ugotavlja, da zaradi
nedorečenih zakonov in
simboličnih kazni kršilci
zavestno in namerno zlo-
rabljajo tako naše zakone
kot tuje delavce - ker se
splača, pa čeprav jih pri
tem zalotijo.
Št. 14 - S.cUDril 1993
1$
Odmrznitev še
ne pomeni iionca
ledene dobe
Sprejeti uiirepi le obliž za ItmelUce, v glavnem pa katastrofa
Grožnja z vsesplošnim kme-
tijskim štrajkom je vladnim
možem očitno le nagnala v ko-
sti nekaj strahu. Vsaj toliko,
da je na njihove mize lahko
prišlo gradivo o gospodarskem
položaju kmetijstva in da so
ponudili nekaj gasilskih
ukrepov.
Po novem morajo vsi uvoz-
niki govejega in svinjskega
mesa oziroma goved in praši-
čev plačevati uvozne dajatve
v absolutnem znesku, v višini
8 odstotkov povprečnih cen za
mlado pitano govedo oziroma
prašičev na domačem tržišču.
Pri govejem mesu je izhodišč-
na cena 153 tolarjev za kilo-
gram, pri svinjini pa 145 tolar-
jev. Razen tega je vlada spreje-
la sklep o povišanju odkupne
cene mleka za 9,8 odstotkov,
kar znese 23,50 tolarjev za li-
ter mleka s 3,6 odstotno tolščo.
Šele odkupna cena 36 tolarjev
za liter pa bi povsem pokrila
stroške, ki jih imajo rejci
z mlekom. Pred dnevi je slo-
venska vlada dodala še nekaj
novih ukrepov: od začetka
marca bodo kmetovalcem iz
proračuna zagotovili 1,5 tolar-
ja nadomestila za liter odda-
nega mleka. Zaradi prepovedi
izvoza mleka bo vlada iz teko-
čih proračunskih rezerv za
mesec dni odštela 30 milijonov
tolarjev izvoznih nadomestil
za prodajo zalog na Hrvaško
ter Japonsko. Nadalje ponuja
vlada še regresiranje obresti
za posojila ob nakupu semen.
O pereči problematiki so
minuli mesec končno razprav-
ljali tudi v državnem zboru.
Podatki, s katerimi so prihaja-
li na dan kmetijci, so resnično
skrb vzbujajoči. Tako se je lani
odkup mleka v primerjavi z le-
tom 1991 zmanjšal za 20 mili-
jonov litrov oziroma za 5,6 od-
stotkov. V istem času je bilo
zaklane za 19 odstotkov manj
pitane goveje živine in za 25
odstotkov manj prašičev, za 11
odstotkov se je zmanjšal od-
kup pšenice. Prireja mleka in
mesa, dokazujejo strokovnja-
ki, pokrijeta le približno 60
odstotkov stroškov. Ker ni
akumulacije, ni investicij, ni
več niti rednega vzdrževanja
kmetijske mehanizacije, zara-
di davkov in prispevkov ostaja
čedalje več kmetov brez
zdravstvenega in pokojninske-
ga zavarovanja. Skratka, pra-
vijo kmetijci, vlada očitno
problemov ne zna rešiti ali kar
je še huje, nekateri hočejo, da
panoga povsem propade. Kaj
pa pravijo na Celjskem?
Politični protiiem
Ko je vlada predlagala višje
odkupne cene mleka, je spreje-
la še moralno priporočilo, da
naj bi se razlika iskala znotraj
verige in da naj odkupne cene
ne bi dvigovale prodajnih cen.
»To je iluzija, dvigu odkupnih
cen bodo morale sledite tudi
prodajne cene,« ni ovinkaril
direktor mlekarne v Arji vasi
Er\"in Janežič. Prodajne cene
izdelkov bodo višje za takšen
odstotek, kot so se povišale
odkupne cene mleka. Pri kon-
zumnem mleku, pravi Janežič,
pa so že leto dni prosili, da se
poveča razmerje med odkupno
in prodajno ceno, saj so imeli
že pri prejšnji odkupni ceni 11
tolarjev izgube pri litru mleka
v pure pack embalaži in 4 to-
larje izgube pri mleku v pla-
stični embalaži. Da ima hudič
mlade bi lahko ob vseh nako-
pičenih problemih rekli še ob
mlečnih zapletih pri izvozu
mleka. Ervin Janežič meni, da
je to še večja katastrofa. »Na
carini so nas začeli ustavljati
22.marca. Mleko v zadnjih
mesecih sploh ni šlo v klasični
izvoz temveč v predelavo,
s tem pa smo dosegali boljšo
ponudbo na tržišču. Dnevno je
bilo za predelavo v Avstriji
namenjenih 10 tisoč litrov
mleka oziroma vsak teden smo
vozili po tri cisterne. Mi zaen-
krat ne omejujemo odkupa,
čeprav bomo aprila poostrili
nadzor nad kvaliteto zlasti pri
tistih rejcih, kjer je v mleku
več kot 3 milijone mikroorga-
nizmov v mililitru mleka, ne
znam pa si predstavljati, kaj se
bo zgodilo konec aprila, ko se
odkup poveča ponavadi za 10
do 30 odstotkov. Kam bomo
spravljali zaloge? Gre za pro-
blem, ki mu slovenske mlekar-
ne same ne bodo kos. Ce stroka
dokaže, da bolezni v Sloveniji
ni, potem je to politični pro-
blem, s katerim se morajo spo-
pasti vsaj kmetijsko in zuna-
nje ministrstvo ter ministrstvo
za ekonomske odnose in raz-
voj. Nikakor pa to ne more biti
problem parih mlekarn in re-
publiškega veterinarskega in-
špektorja,« dodaja Janežič.
Sicer pa kmetijci v Savinj-
ski dolini zaenkrat čakajo,
kakšne sadove bodo obrodili
pogovori z vlado. Predsednik
kmečke stranke Janez Marolt
je povedal, da zaenkrat ne raz-
mišljajo o protestu. Če pa bo
do vsesplošnega slovenskega
štrajka kljub vsemu prišlo, pa
ne bodo protestirali pred žal-
sko občino, saj jih občinska
vlada podpira v vseh njihovih
zahtevah.
Nepomembni v očeli
viade
Kmetijci v velenjski občini
pravijo, da so vsaj delno zado-
voljni s sklepi vlade in parla-
menta ter da so se stvari le
začele premikati. »Končno so
o problemih v kmetijstvu raz-
pravljali tudi v državi,« je me-
nil Ivo Drev iz Kmetijske za-
druge Šaleška dolina. »Kljub
temu so te spremembe daleč
od tistega, kar bi morale biti.
Ostaja le upanje, da bomo
s strpnim dogovarjanjem do-
segli kočno rešitev za kmetij-
stvo.« V Šaleški dolini ocenju-
jejo, da so 8 odstotne dajatve
absolutno premajhne, doseči
bi morali vsaj 20 odstotne.
Drev ob tem dodaja, da ne
zahtevajo popolne zaščite slo-
venskega kmeta, niti monopo-
la na slovenskem tržišču. »Do-
seči želimo le minimalne pogo-
je za preživetje kmetov, tako
pri uvozu mesa kot pri ceni
mleka.«
Cestne zapore, brezplačna
delitev mleka in sadja - s tem
bodo Velenjčani zaenkrat po-
čakali, z akcijo pa začeli spet
takoj, ko bodo zastala pogaja-
nja o izboljšanju položaja
v kmetijstvu. Marjan Jakob,
sekretar za kmetijstvo v ve-
lenjski vladi pa opozarja, da se
bodo z nadaljevanjem sedanje
politike počasi sesule tudi
močnejše kmetijske zadruge.
»Slovenska vlada se je kmetij-
stvu očitno zlahka odpoveda-
la. Kmetje smo pač nepo-
membni, nevredni, drugače se
teh težav ne da komentirati.«
Nič na račun
potrošnilcov
Tudi v mozirski občini so se
odločili, da bodo z morebitni-
mi protesti počakali na izid
aprilskega zasedanja državne-
ga zbora in temeljite analize
slovenskega kmetijstva. Seda-
nji sklepi vlade pa so po oce-
nah mozirskih kmetov nespre-
jemljivi. »Res je, da so malen-
kostno popravili ceno mleka.
Za prvi korak je dovolj, če se
bodo stvari nadgrajevale in če
bi prišli na 80 odstotkov proiz-
vodne cene. Če pa so v vladi
s tem za leto dni odložili kme-
tijsko problematiko, je vse
skupaj padlo v vodo. Povišane
uvozne dajatve se kmetom ne
bodo poznale, napolnila se bo
le državna blagajna. Uvozne
cene bi morale biti takšne, da
bi uvoženo meso cenovno ize-
načile z domačim. Cena mleka
naj bi bila osnova, cena mesa
v sorazmerju s ceno mleka, se-
veda pa ne na račun potrošni-
ka,« je menil Andrej Presečnik
iz Zgornjesavinjske kmetijske
zadruge. V mozirski občini se
poleg vsega ubadajo še z zah-
tevo Ljubljanskih mlekarn, ki
namerava zaradi zaprte av-
strijske meje za petino zmanj-
šati odkup mleka.
iVIanjše ifmatije - več
težav
V šmarski občini ni bilo sli-
šati nič drugačnih ocen, tudi
tam se jezijo nad še vedno pre-
nizkimi cenami. Problem je še
toliko bolj pereč, ker imajo ve-
liko proizvajalcev, lani je 2 ti-
soč rejcev oddalo 7,6 milijonov
litrov mleka oziroma manj kot
5 tisoč litrov po proizvajalcu,
v občini pa imajo kar 67 zbi-
ralnic, ki pomenijo dodatne
stroške. Vsem problemom
v govedoreji se pridružuje še
pomanjkanje krme, živine pa
ljudje ne morejo prodati.
Franc Potočnik, poslanec dr-
žavnega zbora iz šmarske ob-
čine pa je v pogovoru ocenil,
da je Slovenska ljudska stran-
ka vsaj uspela spraviti proble-
matiko na dnevni red zaseda-
nja državnega zbora, sprejeti
sklepi pa kažejo na začetek re-
ševanja problematike sloven-
skega kmetijstva. »Če se bo
proces odvijal naprej, bomo
lahko zadovoljni, če se bo
ustavilo pri sedanjih ukrepih,
pa se bodo nadaljevale pripra-
ve na kmečki štrajk. Državni
zbor je vladi naročil, da do
aprilske seje pripravi celovit
program ukrepov. Konkretno
v naši občini kmetijci še bolj
občutijo probleme, ker so
kmetiie mani.še. vinogradniki
pa niso dobili v celoti plačane-
ga grozdja, ki so ga prodali že
jeseni,« je še dodal Potočnik.
Cene še prenizice
Nenehno poslabševanje raz-
mer opažajo tudi šentjurski
kmetijci. Zaradi zaostrenih
razmer so šentjurski rejci lani
oddali za 10 odstotkov manj
mleka, vse več je težav s kvali-
teto. Odkup govedi je bil po
zbranih podatkih nižji za 18
odstotkov. Letos je med šent-
jurskimi kmetovalci največ
nezadovoljstva povzročilo od-
dajanje mleka v ljutomerski
Mlekoprodukt, s sedanjo od-
kupno ceno pa Šentjurčani še
zdaleč niso zadovoljni. Če bo
prišlo do kmečkega štrajka, se
bodo povezali s Smarčani in
Konjičani, nastale probleme
pa poskušajo reševati tudi
z občinskim vodstvom. Direk-
tor Mesarstva Jurij Rado Tr-
žan pa je prepričan, da znotraj
sedanjih kalkulacij ni rezerv,
govorice politikov o tem, da se
ne bodo povečevale prodajne
cene, pa ocenjuje za neuteme-
ljene. Razen, če se bo država
odpovedala davku na meso, ki
ga v bivši državi nismo poz-
nali.
Peseic v oči
Peter Vrisk, predsednik ob-
činskega odbora SLS in direk-
tor Kmetijske zadruge Celje, je
zadnje ukrepe komentiral ta-
1—1„.
»Menim, da je temelj vsi
nadaljnjih pogovorov z vla(
to, da se v Sloveniji konči
enkrat opredeli kmetijska p
litika. Ta mora biti dolgoroči
zastavljena, saj kmetje ne m
remo v kratkem času sprem
njati svoje usmeritve. Ob te
so določitev nove odkupne c
ne za svinjsko meso na 145 t
larjev za kilogram in določit
8-odstotne carine za uv
kmetijskih pridelkov le met
nje peska v oči. Uvoznik n
mesto nekdanjih 30 zdaj
vedno zasluži 20 odstotkov,:
kmeta pa je to slaba tolažb
Dokler pa bomo kmetje pris
Ijeni v položaj, ko moran
prositi za to, da svoje prideS
sploh lahko prodamo - o cen!
in plačilnih rokih pa se tako;
dolgo ne pogovarjamo več -;
ne bo v prid razvoja slovel
skega kmetijstva nič spremi
nilo.«
Samo cene so
premalo
In kaj so povedali Konjič
ni? Direktor zadruge Jo;
Berdnik postavlja v ospred
zaščito slovenske kmetijsl
proizvodnje, domačo zašči
tržišča, ne pa da ščitimo a'
strijskega kmeta. Zato ni pn
blem samo cena, temveč gli
balna politika na področ
kmetijstva. Sicer pa v Slovel
skih Konjicah menijo, da i
vse specifične težave v kmeti
stvu občine povezane z držai
nimi ukrepi, kmetje v občil
pa se ukvarjajo predvsem z ž
vino in lesom.
komen"!"iramo
Za staro pravdo?
v času, ko bi se morali pri-
pravljati na spomladansko
setev, rojijo kmetovalcem po
glavi povsem drugačne ideje
- o vsesplošnem kmečkem
puntu, ki kljub nekaterih
ukrepom še vedno niso po-
tihnile in ki znajo biti nevar-
nejše od protestov te ali one
tovarne.
Ne gre namreč za prepro-
sto računico in kupčkanje,
komu bodo priznali višjo ce-
no in kateri del kmetijstva
bo pokril več stroškov. Gre
za to, da kmetijstvo izgublja
svoj pomen, da država vse
manj gleda na lastno pride-
lavo hrane. Slovenski kme-
tijci so že pred tedni na po-
svetu slovenske zadružne
zveze v Rogaški Slatini glas-
no bentih nad odnosom
vladnih mož, od Drnovška
do Kračuna, ki se s kmetijci
niti pogovarjati nista hotela.
Eden redkih sogovornikov,
njihov lastni minister
Osterc, pa je žal le glas vpi-
jočega v puščavi. Tudi to po
svoje kaže na odnos vlade do
kmetijstva, obstoja podeže-
lja in vprašanja preživetja
sedmih odstotkov Slovencev,
ki jim kmetijstvo ostaja edi-
na alternativa.
Kako se bobu reče bob
najlepše dokazujejo s svojim
ravnanjem sosedje Avstrijci
in Italijani. Vsak razlog, tudi
slinavka in patkljevka, ki je
ni, jim pride prav za zaščito
domače pridelave. Slovenski
kmetijci že nekaj časa zahte-
vajo zaščito domače kmetij-
ske proizvodnje, pa so kljub
temu še vedno na steza j od-
prta vrata uvozu hrane
z vseh vetrov. Zmotno je pre-
pričanje tistih, ki menijo, da
kmetje pričakujejo pestova-
nje in da se z njimi dela v ro-
kavicah. Pričakujejo le ize-
načitev svojega položaja
z ljudmi v drugih panogah.
Ko bodo pogoji izenačeni, pa
naj bodo prepuščeni svoji
ekonomski računici, iznajd-
ljivosti in pridnim rokam.
Kdor ne bo spoštoval zahtev
tržišča, bo tako in tako slej
ko prej prišel na boben.
IRENA BAŠA
Št. 14 - 8. april 1993
9
»Ne moreš biti
razsodniic med
priiateiji«
Marko Brezigar: »Rekreaciji In športu v Golovcu ne botJo
zaprli vrat - za razvoj sejemske Pojavnosti Je treba vztrajati
na partnersklb odnosih*'
v celjski občinski skupščini so po večme-
Jsečnih zapletih sredi februarja le imenovali
(upravni odbor Celjskega sejma, kar naj bi
zaključilo lansko preoblikovanje Zavoda
§BC Golovec v podjetje Celjski sejem.
Predsednik upravnega odbora je postal
l^larko Brezigar, diplomirani pravnik
z opravljenim pravosodnim izpitom, posla-
nec socialistov v občinski skupščini, ki je po
prvi zaposlitvi v Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v Ljublj.iiii
v Celju služboval v Poslovni skupnosti Foi-
mator in Kovinotehni, zadnjih 12 let pa jo
direktor celjskega Skladiščno transportne-
ga centra.
' Prihodnost Golovca, ki so ga občani m
gospodarstvo Celja zgradili predvs« in
v športno-rekreativne in družabne namene,
jvidi v enakomernem razvoju vseh dejavno-
sti. Kakšno je trenutno stanje, še bolj pa
razvojne možnosti Celjskega sejma? So mi-
jmo časi, ko je Golovec lahko preživel 1l
jz ogromno družbeno pomočjo?
Je bojazen, da bi lahko Celje zaradi svoje
i»majhnosti« izgubilo Mednarodni obrtni se-
jem kot osrednjo sejemsko prireditev v Slo-
veniji, upravičena? Najprej pa o tem, kakš-
na so sploh izhodišča za delo upravnega
odbora?
Na prvi seji smo sklenili, da bomo najprej
proučili povzetke in analize dela iz prejš-
njih let ter skušali zadeve usmeriti tako, da
bi šel razvojni trend sejemske dejavnosti
j^navzgor. Želimo si, da bi Golovec funkci-
piral tudi sicer, ne le v času najbolj znane-
[ga sejma. Gre za velik del športne dejavno-
sti, ki naj se izvaja, ter druge prireditve
kulturnega in zabavnega značaja. Želimo,
da bi prispevali k večji razgibanosti Celja.
Kot poslanec celjske skupščine ste vse-
skozi   spremljali   postopek   imenovanja
upravnega odbora. V razpravah je bilo sli-
šati očitke in pomisleke ob posameznih
predlogih članstva, češ da je Celjski sejem
zelo občutljivo podjetje, da gre za dejav-
nost, v kateri se preliva veliko denarja
' - morda ne vselej na prave račune - zato me
, zanima, če ste v upravnem odboru iskali
, načine, kako zastaviti delo, da bodo koncem
ji leta vsi računi čisti in povsem jasni?
1  O tem so bila različna mnenja. Skupščina
i^je bila pod silno pezo, kako pomagati Go-
ijlovcu oziroma njegovi profesionalni ekipi in
hkrati izločiti možnosti kolizije posameznih
interesov. Glede na različne dejavnosti, ak-
terje in porabo, so te kolizije prisotne in
bodo vselej ostale, zato jih bo treba kom-
promisno reševati. Toliko bolj, ker je od
Vseh stvari, ki so nekdaj veliko pomenile za
Celje (TDF, Skokov memorial) ostal le še
MOS oziroma sejmi kot prireditve, ki pone-
sejo ime Celja širše. Radi bi čim bolj poma-
gali, seveda pa bi moralo na nekaterih po-
dročjih pomagati z dodatnimi aktivnostmi
tudi mesto. Kar pa tiče čistih računov - ved-
no se nekdo čuti prizadetega, tudi če dva
gledata isto sliko, jo iz različnih zornih ko-
tov vidita malce drugače. Za nazaj ne mo-
rem govoriti, čeprav sem prepričan, da so
bile stvari v redu, pač glede na vse kontrole,
ki so šle skozi Golovec. Kot javni oziroma
skupščinski nadzor pa bomo v naprej vsako
^iniciativo v tej smeri skušali zatreti.
Golovec je bil zgrajen z denarjem celjskih
podjetij in občanov. Ob preoblikovanju je
bilo slišati bojazen, da bo Celjski sejem zdaj
gojil zgolj sejemsko, ne pa tudi športnih,
•■ekreativnih in ostalih dejavnosti. Lahko
kljub zvečine neprofitni naravi teh dejavno-
sti zagotovite, da temu ne bo tako?
Nedvomno. Tudi skupščinsko stališče je
'^ilo takšno, da je treba v aktivnostih enako-
^edno voditi zadeve. Gre za to, da je bil
Golovec zgrajen s samoprispevkom, ker pa
bil kot športno-rekreacijski center pre-
•^alo zaseden, je bilo treba poiskati gospo-
darsko dejavnost, da bi lahko financiral
^am sebe in svojo enostavno reprodukcijo,
'^o je Obrtna zbornica s Poslovno skupnost-
jo Formator prenesla v Golovec še sejem, so
bila potrebna dodatna vlaganja. Celjska po-
djetja so priskočila na pomoč za gradnjo
dveh hal. Sejemski del zdaj deluje na eko-
nomski osnovi, vendar pa je treba pametno
združiti profitno in ostale dejaiTiosti. Zato
je skupščina tudi vztrajala, da se ob preo-
blikovanju ustanovi javno podjetje, saj se
s tem izločijo oblike lastninjenja, ko bi se
lahko danes skupina ljudi okoristila z infra-
strukturo, ki jo je naredilo mesto.
Izključni lastnik Celjskega sejma je obči-
na Celje. Zanima me, ali ste v upravnem
odboru že opredelili meje odvisnosti oziro-
ma vpliva na svoje delo s strani IS ali skupš-
čine?
Ne vem, če je potrebno te razmejitve
sploh postavljati. O tem se nismo pogovar-
jali. Če se bo pokazalo, da gre za dualizem
posameznih zadev, se bo treba sproti dogo-
varjati z IS, saj sta v bistvu tako IS kot
upravni odbor organa skupščine. Ampak
prepričan sem, da ekipa, ki je zdaj na IS, ne
bo imela težav z nami, mi pa ne z njo.
Verjetno smo oboji zainteresirani, da bi de-
lali v dobro Celja. Operativno pa moram
reči takole - sodim, da tudi mi ne moremo
več storiti, kot profesionalna ekipa Celjske-
ga sejma. V upravnem odboru lahko samo
zastavimo politiko in spremljamo njeno iz-
vajanje. Če pa ekipa ne bi bila dobra, smo jo
dolžni zamenjati oziroma sprožiti možnost
zamenjave. Kaj več ne bi smela biti naša
pristojnost, kajti če bomo posegali v opera-
tivne zadeve, bo profesionalna ekipa brez
dela. Mi naj bi vodili politiko.
Pa je bila ta politika za letos že sprejeta?
Dogovorili smo se, da bomo najprej anali-
zirali programe za nazaj, če bo potrebno,
dali svoje pripombe, aprila pa sprejemali
program.
Lanski zaključni račun, ko je Celjski se-
jem ustvaril 5 milijonov tolarjev čistega do-
bička, ste že obravnavali. Osrednja dejav-
nost podjetja - nekateri v Celju celo pravijo,
da bi moral biti to motor nadaljnjega razvo-
ja občine - so prav gotovo sejmi, ki se zadnja
leta številčno množijo. Pa gre res za razvoj-
no možnost Celja?
Ključno vprašanje so prav gotovo zado-
voljni obiskovalci in vse, kar k temu sodi.
Mislim, da je bil koncept zadnjih let razme-
roma dober, čeprav je treba priznati, da je
k temu pripomoglo tudi obstoječe stanje
v državi, ko nekateri ljubljanski sejmi, ki jih
je verjetno preveč, niso zadovoljili ljudi. Po-
manjkljivost Celja je, da ima razmeroma
malo ljudi, kakšnih 40 tisoč v mestu in 65
tisoč v občini. Ima pa primerjalno prednost
v svoji geografski legi med Ljubljano in
Mariborom. A treba bo - ne samo zaradi
sejma - rešiti še marsikaj. Promet, zagate
s parkiranjem in zagotovitev servisnih de-
javnosti, ki jih ljudje pričakujejo! Ne na-
zadnje bo tukaj močno izražen podjetniški
interes gostincev. Sejemsko mesto brez jav-
nega stranišča ne more obstojati. Gre za
sklop malenkosti, ki bi jih moralo urediti
mesto, najpomembnejši pa je seveda odziv
meščanov, ki bi morali s sejmi živeti. Posa-
mezne pobude so, a žal še premalo za mesto,
skozi katerega se dnevno giblje 50 tisoč,
med sejmi pa tudi do 70 tisoč ljudi. To je
obremenitev, na drugi strani pa tudi mož-
nost zaslužka, za kar pa se je treba organizi-
rati.
Komentar govoric, da je MOS prerasel
Celje, bi bil zdajle že odveč, kajne?
Prepričan sem, da res. Ne vem, kaj bi
lahko preraslo Celje. Mesto v dobrem delu
vendarle živi s tem sejmom in dokler bo
tako, je sejem zanesljivo tukaj bolj uspešen,
kot bi bil kje druge. Res pa je, da bi si - pa ne
zgolj zaradi mesta samega, ampak zaradi
moči regije - želeli še druge manifestacije,
da bi tudi dejansko Celje dobilo regijski
pomen, ki ga zadnjih deset let izgublja.
Zadnja leta je soorganizator MOS podjet-
je Step, ki zastopa interese Obrtne zbornice
Slovenije. Vendar pa kaže, da skupne poti
za pripravo sejma in reševanje nastalih pro-
blemov ni bilo. Zdaj je slišati, da stvari med
obema partnerjema še vedno niso razčišče-
ne niti za lanski sejem, kaj šele glede pri-
prav na letošnjega.
Sam bi stvari nekoliko drugače opredelil.
Pri dveh, ki delata na isti zadevi, se na celi
paleti stičnih točk skoraj vedno nujno poja-
vi kolizija. Nekatere stvari so bile morda
narobe razumljene ali pa ne dovolj dobro
dorečene, zato je vsak stvari razumel po
svoje. Prepričan sem, da bomo v obojestran-
ski interes našli skupni jezik. Postaviti je
treba jasna izhodišča, brez možnosti kas-
nejših nesporazumov, ki mečejo slabo luč na
celo zadevo. Po zadnjih razgovorih z Obrtno
zbornico in predstavniki celjske občine smo
dosegli osnovno soglasje o tem, da v razgo-
vorih nastopata Obrtna^ zbornica, Step je
zanjo samo izvajalec, in Celjski sejem kot
profesionalna organizacija. Dogovori in po-
litika okoli tega pa bodo tekli na ravni
upravni odbor, izvršni svet, zbornica.
Torej se zavzemate za partnerski odnos in
ne za izrivanje ene ali druge strani?
Absolutno - potrebno je imeti partnerski
odnos: s Stepom, pa tudi verjetno s kom
drugim. Odnosi morajo biti čisti, da ne pri-
haja do nesporazumov. Poglejte, če se part-
nerja izrivata, je to tudi na zunaj vidno. Mi
pa želimo pridobiti še druge partnerje. Edi-
no, za kar si je treba prizadevati - o tem smo
se zedinili tudi v upravnem odboru je, da ne
bo monopolistov. Želimo si korekten odnos,
s tem, da bi morali zadeve vsako lepo pose-
bej ocenjevati. Na drugi strani je treba reči,
da sta Golovec in Celje doslej v sejemsko
dejavnost, v zgradbe in ostalo infrastruktu-
ro veliko vložila. To še nimamo v celoti
ovrednoteno. Zato je tudi razna razmišlja-
nja o tem, koliko je kdo (Step in Obrtna
zbornica Slovenije) vložil, potrebno skrbno
pretehtati na osnovi posameznih predlogov.
Kolikor je meni znano, je v infrastrukturo
vlagalo samo mesto - ne toliko Golovec, ker
večino časa delovanja za to tudi ni imel
dovolj denarja. Zato je tudi prav, da ostane
kot javna služba.
O zahtevku Obrtne zbornice, da bi se
v kapitalski osnovi Celjskega sejma ovred-
notil tudi njen lastniški delež, boste torej
razpravljali šele na osnovi konkretnih šte-
vilk in dokumentov?
Absolutno. To velja tudi za vse ostale, ki
bi uveljavljali lastninske deleže. Če bi šlo
brez dokumentov, se lahko kar naenkrat
pojavi veliko zahtev, oglasijo se lahko tudi
podjetja, ki so danes v težkem položaju, a so
v Golovec nekdaj vložila veliko denarja. Na
osnovi dokumentov pa so že mogoči veliko
bolj jasni dogovori.
Kot predsednik upravnega odbora Celj-
skega sejma boste verjetno velikokrat na
udaru, v precepu med različnimi interesni-
mi stranmi. Se kakšnih pritiskov še posebej
bojite?
Pritiski name - ne v zvezi z Celjskim sej-
mom, saj sem funkcijo šele prevzel - so že
bili. Funkcije nisem posebej vesel. Na kon-
cu, mislim da po četrtem glasovanju, smo se
dogovorili, da je prav, če se zadeva spra\aU.
s skupščinskega dnevnega reda. Izbran sem
bil kot tisti, ki bo pripomogel, da ne bo več
sporna sestava upravnega odbora. S tem pa
mi je tudi jasno, da vsem ne bom mogel
ugoditi, kar pomeni, da se bom marsikomu
zameril. Človek mora delati po svoji vesti.
Že Sokrat je nekoč rekel, da je veliko lažje
biti razsodnik med sovražniki, med prijate-
lji pa sploh ne smeš biti. Če si med sovražni-
ki, dobiš enega prijatelja, če pa si med prija-
telji, jih izgubiš in pridobiš sovražnike...
IVANA STAMEJČIČ
Št. 14 - 8. april 1993
10
Romani našega življenja
v zadnjih dneh marca so pri
Cankarjevi založbi predstavili
prvi del že dalj časa pričako-
vanega knjižnega kompleta
XX. stoletje, ki prinaša roma-
ne štirih evropskih in enega
ameriškega pisatelja.
Založbi ta novi veliki pro-
jekt ni prvi takšne vrste. Pred
leti so izdali Nobelovce in dva-
krat zbirko Sto romanov.
Koncept XX. stoletja je zasno-
van podobno kot omenjeni
zbirki, in prinaša vrhunski iz-
bor prevodnega leposlovja,
vsakemu delu pa so dodani
spremni teksti domačih poz-
navalcev, kjer je podrobno ori-
san pomen posamičnega ro-
mana in njegovega avtorja
v sodobni književnosti.
Nosilni roman prve serije je
Ulikses Jamesa Joycea, ki ga je
napisal 1.1922. Ta roman je te-
meljito preusmeril tok moder-
ne proze s pogumnim, inova-
tivnim načinom pisanja in ima
posebno mesto v svetovni lite-
raturi.
Med vidnejše ruske pripo-
vednike se uvršča tudi Valen-
tin Basputin. Njegova proza
posega v neokrnjeno naravno
okolje sibirskega podeželja in
tudi Slovo od Matjore, ki ga je
napisal, v sedemdesetih letih
izpostavlja konflikt med vaško
idilo in prihajajočim tehnolo-
škim razvojem.
Neizprosen kritik in satirik
meščanstva Thomas Bernhard
je prisoten z romanom Sečnja.
V njem je ostrina naperjena
proti avstrijski psevdointele-
genci, njegov slog pisanja pa je
tekoč in berljiv.
Italo Calvino sodi v skupino
najprodomejših evropskih pi-
sateljev našega časa. Roman
Če neke zimske noči popotnik
sestavlja zmes alegorij, fanta-
stike, eseja, meditacije, vse
značilnosti, ki jih najdemo
v njegovem obsežnem opusu.
S provokativno prozo se sre-
čujemo pri Golem Obedu Wil-
liama Burroughsa. Ameriški
pisatelj je delo napisal v pet-
desetih letih in je postalo kult-
no za mnoge generacije.
V njem z nekonvencionalnim
pristopom opisuje homoseksu-
alce, narkomane in pojave
s socialnega obrobja, tudi
z avtobiografskimi primesmi.
Zanimiv in kvaliteten izbor
vključenih avtorjev v najno-
vejšo zbirko Cankarjeve založ-
be je v veliki meri zadovoljil
pričakovanja bralcev in daje
dobre obete tudi za letnike, ki
bodo sledili.
BORIS GORUPIČ
Dom kulture v Laškem bo Javni zavod
Na naslednjem zasedanju
laške občinske skupščine bodo
poslanci razpravljali o osnut-
ku Odloka o ustanovitvi Doma
kulture Laško kot samostojne-
ga javnega zavoda. Po tem od-
loku naj bi bila ustanoviteljica
Doma kulture Skupščina obči-
ne Laško.
Stavba laškega Doma kul-
ture je bila zgrajena že v času
pred drugo svetovno vojno,
T tistem času kot sokolski dom
z razvejano kulturno športno
in družabno dejavnostjo. Ker
pa je objekt s svojimi zmoglji-
vostmi sčasoma zastarel in po-
stal pretesen, je bil leta 1984
v takratni SIS in krajevni
skupnosti Laško sprejet dogo-
vor o adaptaciji doma. Svet
KS Laško je nato leta 1986
imenoval odbor za adaptacijo
stavbe in naročil pripravo
idejnega načrta. Ta je bil izde-
lan februarja 1987. Med SIS za
kulturo, KS Laško in nekate-
rimi delovnimi organizacijami
s tega območja je bil nato
sprejet dogovor o financiranju
prenove, investitorica pa je bi-
la Krajevna skupnost Laško.
Del sredstev so zbrali tudi ob-
čani v Laškem v obliki samo-
prispevka. Z vse bolj naložbe-
no sušnimi leti, ki so prihajala,
in z iztekom samoprispevka,
pa so se pojavile težave z na-
daljnjim financiranjem preno-
ve. Takrat je večinski del sred-
stev zagotovila Pivovarna La-
ško, zdaj pa kaže, da bodo ob-
novitvena dela vsak čas kon-
čana. V prenovljeni stavbi Do-
ma kulture Laško bodo dobili
svoje težko pričakovane pro-
store tudi člani godbe na piha-
la Laško, vanj pa se bo vselila
tudi glasbena šola.
Z aktom o ustanovitvi bo
Dom kulture pridobil status
javnega zavoda, kulturna de-
javnost pa bo namenjena
predvsem potrebam Laškega
oziroma Laščanov in okoli-
čanov.
V osnutku odloka je oprede-
ljena vrsta dejavnosti, kot so
spremljanje, spodbujanje, iz-
vajanje in organiziranje po-
klicne in ljubiteljske kulturne
dejavnosti, muzejska in raz-
stavno galerijska dejavnost,
organiziranje in posredovanje
kulturnih in drugih javnih pri-
reditev, koncertno posredo-
valništvo, odkup in prodaja
imietniških del, založniška de-
javnost, predvajanje filmov,
kongresna dejavnost itd. Dom
kulture bo imel svoj svet zavo-
da ter programski svet ter di-
rektorja, ki ga imenuje svet
doma s soglasjem ustanovite-
lja. Sredstva za financiranje
dejavnosti pa bodo zagotavlja-
li iz občinskega proračuna,
s plačevanjem storitev, s pri-
spevki donatorjev in iz drugih
virov, sredstva za ustanovitev
in začetek dela Doma kulture
pa bo zagotovila Občina La-
ško, ki je tudi lastnica premo-
ženja.        MARJELA AGREŽ
Biografski film »Strauss,
kralj valčkov« (ZKP RTV Slo-
venija, Lj), nas popelje na Du-
naj prejšnjega stoletja.
V ospredju je življenjska zgod-
ba Johanna Straussa ml. v ka-
teri ni manjkalo burnih a tudi
zabavnih avantur. Mnogo so
jih avtorji vključili v film, še
posebej niso prezrli njegovih
ljubezenskih doživljajev. Po
vseh kriterijih povprečen film
je namenjen predvsem ljubite-
ljem njegove glasbe, ki se pre-
pletajo skozi celoten film.
Standardni pustolovski fil-
mi imajo kljub svoji enostav-
nosti precej elementov, s kate-
rimi pritegnejo gledalce. Ti se-
stavljajo tudi »Rumene lase«
(Andromeda, Lj), kjer se Indi-
janci, razbojniki in pogumna
plavolaska med sabo prega^
njajb zaradi nekaj kilogramov
zlata.
»Življenje po seksu« (Cenex,
Vojnik) je obsežen projekt
Serga Rodnunskega. Zastavil
ga je kot ljubezensko komedi-
jo, vendar le nekoliko preveč-
krat pade s konja, da bi lahko
resnično zabaval. To pa seveda
ne pomeni, da vsaj ne nakaže
kakšne možnosti, ki sledijo
v življenju po seksu.
Da se je mogoče pretepati
tudi s stilom nam nazorno pri-
kaže Jean-Claude Van Damme
v »Lionheartu« (Video marke-
ting, Lj). Iz tujske legije pribe-
ži v Ameriko, kjer ga čaka
obračun z narko mafijo. Navk-
ljub navidezni banalnosti ima
film nekaj odličnih akcijskih
prizorov.
V    »Skrivnosti     meseca«
(Merlin vidart, Lj) se je zbralo
precej znanih igralskih imen:
Sharon Stone, Martin Sheen,
F. Murray Abraham. V ospre-
dju je mlad fant, ki se navdu-
šuje za astronavtiko, pri čemer
mu pomagajo starejši prijate-
lji, tudi bivši vesoljci spozna-
vati to skrivnostno področje.
Igra med veliko politiko in
majhnim posameznikom je za
slednjega seveda lahko usod-
na. To nam prikazuje »Krik
Kitajske« (Distribut, Mirna),
ki je bil posnet po resničnih
dogodkih, izpred nekaj deset-
letij. Angažirana politična
drama razkriva kar precejšen
kup neumnosti, ki jih je izumil
socializem.
Redko prihaja v video teke
novost posneta pred davnimi
leti, če pa že pride, velja nanjo
dodatno opozoriti. Tokrat gre
za »Rumeni trak« Johna For-
da, kjer je odigral glavno vlogo
večni heroj Divjega zahoda
John Wayne. Fordove filme so
v mnogem presegli poznejši iz-
delki, a za ljubitelje klasičnih
westerov so njegove mojstro-
vine vedno dovolj atraktivne.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
iVIiren
kulinarični
večer
Piše Tadej Čater
Coletu Moretiju in njegove-
mu 1 X Bandu lahlio ob zmagi
na Eurosongu v velikem študi-
ju TV Slovenija in ob uvrstitvi
na zaključno prireditev, ki bo
15. maja v irskem mestu Mill-
street seveda samo čestitamo.
Nastop na Irskem si je več kot
zaslužil; pravzaprav smo zma-
go po malem vsi pričakovali,
edina skrb, ki nas je obdajala
je bila tista v zvezi s srajcami,
ki so jih fantje na slovenskem
izboru tako veselo razkazova-
li. Zmaga je zmaga, pa naj bo
v taki ali drugačni obleki. Naj-
bolj zanimiv del sobotne prire-
ditve je bil nedvomno po kon-
cu rednega in spremljevalnega
dela - glasovanje in odločitev
žirije. Da bodo zmagali fantje
iz bivše tehno-pop zasedbe
Hari Margot, ki smo jih pred
leti lahko celo poslušali na
enem izmed večerov tradici-
onalne prireditve Novi ročk, ni
bilo dvoma. Edino vprašanje
je bilo drugo in tretje mesto.
Začeli so Bosanci, ki so Slo-
vakom podelili največ, dva-
najst točk, in Romunom naj-
manj, pet točk. Hrvati so ubra-
li drugačno strategijo in pod
taktirko velikega šefa Tončija
Vrdoljaka Romunom podelili
- zanimivo - dvanajst točk. Da
gre za kalkuliranje je več kot
jasno; kako sta lahko mnenji
dveh glasbenih strokovnjakov
tako zelo različni? Odgovor je
več kot preprost: zopet je bila
na delu kuhinja, zopet je bil
nastop na zaključni evrovizij-
ski prireditvi stvar političnega
vprašanja. Hrvati se festivala
v Millstreetu enostavno mora-
jo udeležiti, pa če je zato po-
trebno spremeniti celo pravila
glasovanja. Izven igre pa so ta-
ko ostali Slovaki, ki so bili na-
ivnega mnenja, da je Slovenija
vse kaj drugega kot zahojeni
in skorumpirani Balkan. »Bo-
do vsaj za drugič vedeli, kam
prihajajo« mi je v tisti hladni
sobotni noči enkrat po zak-
ljučku prireditve pred disko-
teko Turist, nasproti stavbe
TV Slovenija, zagotovil eder.
od fantov iz 1 X Banda, ki ^
skrival, da je navijal za Slova
ke. Vsaka šola nekaj stant
Slovake je - mimogrede - stai
uvrstitve v Millstreet.
Če smo se skratka spraševa
zakaj ravno Slovenija kot oj
ganizator vzhodnoevropske^
predtekmovanja, smo sedi
dobili odgovor. Bosna in Hei
cegovina ter Hrvaška sta zara
di vojne, ki tam divja, še vedr^
krizni območji; družno sta i
odločili podpreti slovensk
kandidaturo, jo fino finančiu
podmazati in si utreti teren z
napredovanje. Moč tolarjev i
dinarjev je premagala leje i
forinte oziroma drugače; ni h
lo v prireditev, ki bi jo lahk
mirne duše in čiste vesti imi
novali ali Košnikova gostiln
ali Nedeljskih šestdeset, vlože
nih skoraj pol milijona mark
Za tiste, ki menijo drugačt
dobili bomo enourno oddaj
o evroviziji. Fantastično. In si
promovirali še kot narod peV
cev, ker so skladbe, ki se pred
stavijo na evrovizijskem festi
valu vedno tako zelo uspešnt
in ker vedno rušijo tako rekor
de naklad kot vztrajanja m
prvem mestu evropskih glai
benih lestvic. Michaelu JacM
sonu se vsekakor zelo toži [^
Evropi in takem festivalu.    i
Lepo vas prosim! Ali je kdi
koli po Abbi še kakšna zased
ba ali posameznik uspel prd
dreti v sam vrh glasbene indU
strije? Ali bo zaradi tega ki
več Švicarjev vedelo, J
v Ljubljani ni ostrostrelce!
Kaj hočemo, naivnost ne po4
na meja. Le redki so tisti, k
vedo, da obstajata dve Evrovi
ziji; tista pred in tista po Abbi
DELO
v središču
dogajanj
Korenine in spomini
v Občinski matični knjižni-
ci je bil minuli petek zvečer
zanimiv stik s preteklostjo.
Predstavili so namreč knjigo
Korenine in spomini rodbine
Šušterič iz Žalca, katere avtor
je diplomirani zgodovinar Bo-
ris Goleč.
O knjigi in času sta sprego-
vorila in jo predstavila Branko
Goropevšek, profesor zgodovi-
ne in gospodarstvenik Uroš
Šušterič. Predstavitev knjige
sta omogočila Zavod za kultu-
ro Žalec in Društvo zgodovi-
narjev Celje, pokrovitelj veče-
ra pa je bila mestna skupnost
Žalec. S tem delom je zgodovi-
nar Boris Goleč dodal kanček
k poznavanju lokalne zgodovi-
ne. Knjiga prinaša podrobno
rodovino ene družine, vendar
lahko trdimo, da bi podobne
človeške usode lahko sprem-
ljali tudi pri drugih družinah.
V imenu mestne skupnosti je
predstavitev pozdravil Janez
Kroflič, predsednik mestne
skupnosti, v imenu Zavoda za
kulturo pa direktorica Anka
Krčmar.
Na sliki: Na predstavitvi
knjige od leve proti desni:
Branko Goropevšek, ki je vo-
dil večer, pisec knjige, Boris
Goleč in Uroš Šušterič ter di-
rektorica Zavoda za kulturo
Anka Krčmar.      T.TAVČAR
S pesmijo v pomlad
Zveza kulturnih organizacij Žalec je v sobo-
to in nedeljo pripravila občinsko revijo
odraslih pevskih zborov. Prireditev je bila
pod naslovom S pesmijo v pomlad, v domu
II. slovenskega tabora v Žalcu. Na dveh
koncertih je nastopilo 20 pevskih zborov
s skupaj več kot štiristo pevci.
Nastopajoča ženska pevska zbora sta bila
iz Griž in Gotovelj, dekliški z Gomilskega,
moški iz Gotovelj, Vinske gore (na sliki),
Petrove, Prebolda, Braslovč, Ponikve, Šeiti'
petra in Polzele, mešani iz Andraža, Tabora
Gomilskega, Polzele in Žalca, Voglarji Jl
Vinske gore in kvintet Lastovka iz Polzele
Vsekakor sta bila koncerta odlična pri-
ložnost za vse ljubitelje zborovskega petja^
da so se naužili ob poslušanju domačiji
tujih in umetniških pesmi.
t.tavčaH
Št. 14 - 8. april 1993
1
Mova razstava Jožeta Ciuhe
y prostorih podjetja Fit me- j
^ v Celju je bila prejšnji to-
^ otvoritev razstave likovnih
^) akademskega slikarja Jo-
,ja Ciuhe. Na njej so pred-
Ijvljene grafike ter slike no-
(jšega datuma.
Jože Ciuha je del tiste pešči-
slovenskih likovnikov, ki so
; več desetletij v samem vrhu
jmače umetnosti. V tem času
je uveljavil kot mojster gra-
^e, prav tako pa tudi kot sli-
jr. In to predvsem zaradi
oje inventivne narave, ki ga
je vedno znova potiskala v no-
va, še neraziskana področja
umetnosti v okviru katerih je
razkrival ter postopoma obli-
koval svoj avtentičen slog. Ta
je bil pod njegovo roko večkrat
modificiran ter kot takšen re-
zultat poleg umetnikovega in-
dividualnega pogleda tudi
plod vplivov mnogih sočasnih
struj na širšem likovnem pri-
zorišču v obdobju preteklih
desetletij, kjer so se dogodki
na tem področju prehitevali
z neizmerno naglico. Vendar
Ciuhi ob tej njegovi dialektiki
ne bi mogli očitati površne
modnosti, temveč mu gre
predvsem za razumevanje no-
vih, recentnih trendov, ki jih je
umel produktivno pretvarjati
z lastno kreativnostjo v svoje
umetnine.
Dela, razstavljena v poslov-
nih prostorih Fit medie imajo
bistvene karakteristike, ki oz-
načujejo njegovo ustvarjalnost
zadnjega časa. Na površinah
imajo prvenstveno vlogo por-
treti, figuralni motivi, ki ohra-
njajo nekatere svoje identifi-
kacijske poteze, ostale pa izgi-
njajo v gmotah barv in oblik
ter se stapljajo z osnovno kom-
pozicijsko ploskvo. Ciuhi je
blizu ekspresionistično izraža-
nje, s pomočjo katerega lahko
razpre paleto emocij, ki se mu
porajajo ob doživljanju stvar-
nosti, dogodkov ter vanje uje-
tih človeških usod.
Sama po sebi je zanimiva
tudi promocija novejših del
Jožeta Ciuhe, ki poteka v po-
slovnih prostorih in kot takšna
pomeni svež koncept in poskus
združitve podjetništva z umet-
nostjo, česar je pri nas še ved-
no premalo.
BORIS GORUPIČ
Sedem besed
Kristusa na icrižu
Celjski godalni orkester na-
daljuje v svojem letošnjem
abonmajskem ciklusu s prese-
nečenji v raznovrstnosti svoje-
ga sporeda. Vsaka njihova
produkcija namreč predstav-
lja zanimivo informacijo iz
glasbenega sveta. Tako je bilo
tudi tokrat na torkovem četr-
tem koncertu, ko so predstavi-
li sakralno delo avstrijskega
klasika Josepha Haydna »Se-
dem besed Kristusa na križu«.
Skladba, ki jo je Haydn
uvrščal med svoja najljubša
dela, je primerna zveza med
siceršnjo resnobo in razigra-
nostjo skladateljeve glasbe.
Jasno je, da si je celjski an-
sambel med štirimi različica-
mi Haydnove obdelave te te-
matike izbral tisto, ki je pri-
redba za godalni orkester. Po
začetnem uvodnem stavku, ko
je bij »maestoso« izveden ne-
koliko plaho, je orkester pod
preciznim vodstvom dirigenta
Nenada Firšta s poduhovlje-
nim izvajanjem premoščal ne-
katere interpretativne zahte-
ve. Teh je največ v tem, kako
sedem počasnih stavkov zapo-
redoma narediti za poslušalca
glasbeno zanimivih. Orkester
je v tem zadostil vsem dina-
mičnim in agogičnim zahte-
vam s široko in plastično za-
snovanim melodičnimi linija-
mi. Poslušalec se je lahko po-
vsem poglobil v poslušanje
Haydnove smislu naslovnih
besed predane glasbe. Virtu-
ozno izveden zadnji stavek je
le potrdil visoko raven iz-
vedbe.
K njej so prispevali tudi
pevci Andreja Zakonjšek,
Adriana Požun Pavlovič, Ven-
celj Ferant in Filip Simoniti,
ki so ubrano pred vsakim in-
strumentalnim stavkom pred-
stavili za štiri glasove uglasbe-
ne Kristusove besede.        Eq
Kam je izginil
sneg
v sredo, 7. aprila zvečer, je
bila v Likovnem salonu Celje
prva promocija knjige Kam je
izginil sneg pesnice in pisate-
ljice Bine Stampe Žmavc. Av-
torico in knjigo je predstavil
pesnik in urednik pri Državni
založbi Slovenije Boris A. No-
vak, ki je prebral tudi nekaj
svojih pesmi. Ilustrator knjige
Andrej Trobentar je promocij-
ski večer dopolnil z glasbenim
programom.
Srečanje
z avtorji Pesmi
štirih
Dopisna svetopisemska šola
iz Celja pripravlja v sodelova-
nju z Osrednjo knjižnico Celje
v teh dneh več zanimivih kul-
turnih dogodkov.
V celjski Marijini cerkvi so
včeraj začeli s predavanji na
temo Skrivnostnih najdb
v svetopisemskih deželah, ki
jih je pripravil arheolog prof-
. mr. Drago Obradovič. Gre za
predavatelja, ki je obiskal po-
zabljena mesta starih civiliza-
cij, svoje ugotovitve pa pred-
stavil  v  dvajsetih  državah.
V Marijini cerkvi bo predava-
nje danes, v četrtek, ter jutri,
v petek, (obakrat ob 19. uri),
v soboto pa v dvorani adventi-
stične cerkve (ob 10.30). Pre-
davanja   bodo   v   hrvaščini.
V celjski Osrednji knjižnici je
ob tej priliki razstava Vilme
Stolz o Svetem pismu med
kulturo in zgodovino, ki bo na
ogled do konca maja. Za danes
pa so v prostorih Slovenskega
ljudskega gledališča pripravili
srečanje z avtorji znamenitih
Pesmi štirih. Pogovor z Jane-
zom Menartom, Kajetanom
Kovičem, Tonetom Pavčkom
ter Cirilom Zlobcem bo vodil
prof. Anton Šepetavc.
BJ
Ijeti modo
' v četrtek, 8. aprila, bodo ob 19. uri v prostorih Muzeja novejše
[odovine Celje odprli razstavo Ujeti modo - vpogled v modno
itografijo na Slovenskem. Razstavljena dela bodo segala v leto
)56 in skozi optiko selektorjev (Dragan Arrigler, Damjan Gale,
rane Kovic in Milan Pajk) predstavila izraze znotraj zasebnih
itografskih poetik. Prireditelj razstave je Mreža za Metelkovo
jubljana, organizacijo za Celje pa je prevzel Likovni salon
elje. Sponzor razstave je Klasje Celje.
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek
ob 10. uri za abonma Rudarska šola Velenje, jutri v petek ob
11. uri pa še za abonma Srednja šola Borisa Kidriča I v Celju,
predstava Odrska utvara, režiserja Bojana Jablanovca. V torek
ob 19.30 za abonma izven in v sredo ob 17. uri za abonma sobota
popoldan in izven pa bo v Celju gostovalo Mestno gledališče
ljubljansko z uspešnico sezone, ki je prejela tudi Grumovo
nagrado, avtorja Evalda Fliserja Kaj pa Leonardo, v režiji
Dušana Mlakarja.
V dvorani Centra za interesne dejavnosti bo jutri, v petek ob
17. uri lutkovna predstava z naslovom O gobah, stonogi in
plevelu, v izvedbi lutkovnega gledališča iz Maribora.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20. uri koncert mezzosopranistke Katje Markotič in čelistov
Ljubomira Gašparoviča ter Bojana Lhotka.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob
20. uri velikonočni koncert Mešanega pevskega zbora Pro
musica iz Maribora, ki ga vodi prof. Ivan Vrbančič. V ponede-
ljek pa bo ob 20. uri koncert Tatarskega komornega orkestra.
V Glasbeni šoli v Celju bo v ponedeljek ob 19.30 šesti abonmaj-
ski koncert Zavoda za kulturne prireditve v Celju, kjer bo
nastopila pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak.
V župnijski cerkvi v Vojniku bo v ponedeljek ob 18. uri recital
Ljubke Sorli-Bratuž z naslovom Venec spominčic možu na grob
v izvedbi Okteta Kompolčani in recitatorke Sonje Mlajnik.
V kulturnem domu Zarja v Tmovljah bo v sredo ob 16. uri
koncert Mešanega pevskega zbora Zveze društev upokojencev
Celje, pod vodstvom Jožice Soko.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 26. aprila
odprta razstava Spomladansko cvetje na starih grafičnih listih.
V Glasbeni šoli Šentjur je ob 80-letnici slikarja Rudija Šaleja na
ogled razstava njegovih akvarelov.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo še danes in jutri na
ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Ženska, mati.
V Laškem dvorcu razstavlja likovna dela akademski slikar
Albin Lugarič iz Ptuja.
V Knjižnici v Šentjurju je do 15. aprila na ogled razstava likov-
nih del Jožeta Perčiča-Juškina.
V Osrednji knjižnici v Celju si lahko do 31. maja ogledate
razstavo avtorice Vilme Stolz z naslovom Sveto pismo med
kulturo in zgodovino, ki prikazuje tudi knjižne ustvarjalnosti
Dopisne svetopisemske šole.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju bodo drevi ob 19. uri odprli
razstavo Ujeti modo, ki bo predstavila vpogled v modno foto-
grafijo na Slovenskem.
V avli hotela na Dobrni bodo danes, v četrtek ob 16. uri odprli
razstavo Velikonočne pisanice, učencev osnovne šole iz Dobrne.
Celje: Union do 12.4. ob 16.,
18. in 20. uri V postelji s so-
vražnikom - ameriški film, od
13.4. dalje ob 17. in 20. uri
Vonj po ženski - ameriški film.
Mali Union do 12.4. ob 19. uri
Do konca sveta - ameriški film,
od 13.4. dalje ob 19. uri V po-
stelji s sovražnikom. Metropol
do 12.4. ob 16., 18. in 20. uri
Puščavski vihar - ameriški
film, od 13.4. dalje ob
16.,18.in 20.uri Krvava Mary
- ameriški film.
Kino Šentjur 9. ob 20. uri Pa-
triotske igre - ameriški film,
11.4. ob 14. uri V postelji s so-
vražnikom.
Kino Laško 10. ob 21. uri in 11.4. ob 18. uri Vikend z Bermyjem;
- ameriški film. j
Kino Žalec 9. ob 19.uri in 11.4. ob 17.in 19.uri Mesečniki;
- ameriški film. J
V Marijini cerkvi v Celju na Trgu V. kongresa bo danes in jutri
ob 19. uri ciklus predavanj na temo Skrivnostne arheološke
najdbe v svetopisemskih deželah.
V foyerju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju bodo drevi
ob 18. uri gostje znani slovenski kulturni delavci Ciril Zlobec,
Janez Menart, Kajetan Kovic in Tone Pavček. Predstavili bodo
svojo znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je ponovno
izšla, z njimi pa se bo pogovarjal prof. Anton Šepetavc.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri večer
folklore iz dravskega polja v izvedbi folklorne skupine Vinko
Korže iz Cirkovcev.
Št. 14 - 8. april 1993
1i
Vpis v celjske
vrtce
Vsi trije celjski vrtci
bodo v letošnjem šolskem
letu vpisovali novince
med 13. in 23. aprilom.
Čeprav vpis malčkov ni
časovno omejen, v vrtcih
opozarjajo, da je pred-
hodna prijava otrok po-
trebna zaradi priprave
dela, oblikovanja skupin
in celotne organizacije
življenja v vrtcih.
Malčke bodo v upravah
vrtcev Zarja v Novi vasi,
Tončke Čečeve na Mari-
borski in Anice Černejeve
v Kajuhovi vpisovali vsak
dan med 6. in 15. uro, ob
sredah pa še uro dlje.
Ob rednem dnevnem
vzgojno-varstvenem pro-
gramu razpisujejo v celj-
skih vrtcih še možnosti
vpisa v 9 do 10-urno var-
stvo in vzgojo, 3 do 5-ur-
ne vzgojne programe,
525-umo pripravo na šo-
lo in Cicibanove urice. Ob
tem pa malčkom ponuja-
jo še možnosti učenja tu-
jih jezikov ter vključeva-
nja v interesne dejavno-
sti, denimo, plesna, glas-
bena in likovna vzgoja,
planinstvo, raziskovalna
dejavnost in gospodinjski
krožek.
IS
Nega stome
ILCO sekcija pri Društvu
za boj proti raku Celje je
v ponedeljek pripravila pre-
davanje o negi stome s pri-
kazom potrebnih materi-
alom'. O negi stome je preda-
vala višja medicinska sestra
Anica Zapušek iz Gastroen-
terološke klinike v ljubljan-
skem Kliničnem centru, ma-
teriale pa je prikazala mag-
. Marina Kokolj iz ljubljan-
skega Sanolaborja.
MBP
Ustanovili
društvo
izgnancev
V Polju ob Sotli, v juž-
nem delu šmarske občine,
so pred dnevi ustanovili
krajevno Društvo izgnan-
cev. Društvo šteje 80 čla-
nov, za predsednika pa so
imenovali Jožeta Polaka
iz Sedlarjevega ter za
podpredsednika Ivana
Babica iz Lastnica. Pri-
zadevali si bodo tudi za
plačilo odškodnin.
BJ
Poslanska pisarna
Zdaj bo zaživela tudi v Cellu ~ Ob Puklu
¥ nlel tudi Ban in koordinator
s prihodnjim tednom bo
v Celju, v tretjem nadstropju
občinske stavbe (pisarna 38)
zaživela poslanska pisarna.
Prvenstveno bo namenjena
poslancu Državnega zbora Vi-
todragu Puklu in državnemu
svetniku Francu Banu, v Celju
pa so določili tudi koordina-
torja, ki bo skrbel za stike med
občani in vsemi drugimi po-
slanci Državnega zbora iz ob-
čin celjskega območja.
Vitodrag Pukl se bo v Celju
pogovarjal z občani vsak prvi
ponedeljek v mesecu med
10. in 12. uro, državni svetnik
Franc Ban pa natančnega dne
še ni določil. Za vse druge po-
slance - JurijaMalovTha,Fran-
ca Potočnika, Janeza Zupane-
ca, Franca Zagožna, Franca
Lipoglavška, Staneta Frima,
Hermana Rigelnika, Franca
Avberška in Ivana Verzolaka
- pa bo v Celju \^rašanja in
pobude občanov zbiral Bojan
Rebec. Občani lahko vpraša-
nja zastavijo v pismih ali po
telefonu (28-822, interna 201).
Zanimivo je, da so se v Celju
ob odpiranju poslanske pisar-
ne odločili za skupen nastop
z vsemi poslanci Državnega
zbora, ki so bili izvoljeni
v osmih občinah našega ob-
močja. Tako so stike navezali
tudi s poslanci iz laške, šmar-
ske in konjiške občine, čeprav
so bile te tri občine ob volitvah
v Državni zbor razdeljene na
tri volilne enote.
I. STAMEJČIČ
Premikajoča se korita
če bo postopno uvalanle peš-con v Cellu sledilo zgledu ZIdanškove ulice, si iabko pešci prostor za
varno belo obetamo na mestnih obvoznicab
Kaže, da so prizadevanja
nekaterih, ki bi celjskemu
staremu mestnemu jedru ra-
di vdihnili nekaj več življe-
nja, predvsem pa z mestnih
ulic (in pločnikov) odstranili
odvečno pločevino, kot čiš-
čenje Avgijevega hleva. Več
kot postorijo, več dela jih še
čaka. Tudi pisanje novega
odloka o prometni ureditvi
- mimogrede, prinesel je tudi
modro cono, a ta se zaenkrat
še najbolj pozna na Trgu
V. kongresa - ni prineslo
sprememb na boljše, čeprav
so to odgovorni za prometno
ureditev v mestu pričakova-
li. Težav je veliko, najbolj
pereče pa so vendarle v sre-
dišču mesta, kjer se pločevi-
nasta gneča dopolnjuje še
z močno onesnaženim
zrakom.
A, če že hitrega zmanjša-
nja količine izpušnih plinov
ni pričakovati, bi si udele-
ženci v prometu, predvsem
pa pešci, želeli vsaj malce
več prometne varnosti. Če
upoštevamo, da so pločniki
tudi z zakonskimi predpisi
opredeljeni kot hodniki za
pešce, v to željo po varnosti
ne gre dvomiti, saj si pešci
v Celju, predvsem v Zidan-
škovi ulici, želijo dovolj pro-
stora za varno hojo po ploč-
niku.
Avto na piočnik,
pešci pa...
Pred tedni, ko so ob rob
cestišča, ob obeh pločnikih
na Zidanškovi ulici v Celju
namestili cvetlična korita, je
marsikdo zadovoljno vzdih-
nil, češ: »Mimo so časi, ko so
avtomobili spokojno počiva-
li na pločniku, pešci pa, pre-
cej manj spokojno, koračili
po ulici.«
Pa Celje s svojim promet-
nim in parkirnim režimom
ne bi bilo več mesto, ki smo
ga zadnjih nekaj let vajeni,
če bi postavljeria korita res
služila namenu. Saj so, nekaj
dni! Pa še takrat niso bila
čisto takšna, kot bi si jih Ce-
ljani želeli. Služila so kot
ovira vse bolj nadležnim av-
tomobilom, v okras mestu pa
niso bila. Do roba korit na-
suta rjavkasta zemlja je sa-
mevala, tisti, ki nas pot vsak
dan zanese po Zidanškovi
gor in dol, pa smo z naključ-
nimi sprehajalci ugotavljali,
da bo - če že cvetlic ne bomo
dočakali - morda le vzbrstel
kakšen plevel ali trava.
Pa so bila vsa ugibanja od-
več. Čez noč smo namreč
lahko opazili nekaj prevr-
n j enih korit sredi ulice, raz-
suta zemlja po pločniku pa je
kar sama po sebi ponujala
razlago: »Objestneži, ki ne
vedo, kaj bi počeli in kako
porabili svojo hiper-energi-
jo,šosezdaj - o, groza - spra-
vili nad naša korita.« Zadoš-
čenje, da so imeli s tem kar
precej opravkov, so dobili ti-
sti, ki so poskušali korita po-
staviti nazaj na njihova
mesta...
Mar korita »dobivajo
noge«?
Da pa so v mestu Celju
vendarle še močni ljudje, ki
jim izgled Zidanškove ni de-
veta skrb, smo tudi kmalu
spoznali. Pomislite, vsa kori-
ta so bila dan ali dva na svo-
jih mestih. Potem se je zgod-
bica ponovila. Zdaj, ko se
premikanje korit z roba med
cestiščem in pločnikom na
drug rob pločnika, le nekaj
centimetrov od hišnih proč
lij ter nazaj ponavlja vsa^
nekaj dni, je jasno vs
nekaj.
Za ta premikajoča se koi
ta gotovo niso krivi objej
neži. Vsaj takšni, ki smo jj
krivili ob prvih poskusih ^
Zadoščenje, sicer bolj kis]
v slogu maščevanja malgj
Kitajčka, pa nam vendai
ostaja. Vsi, ki smo preprič
ni, da je obnova Zidanško
Celjane stala veliko prev
denarja in je zdaj mno
preveč gosposka, in da bi
za očuvanje njenega vide
in vzpostavitev (prometu
ga) reda na nekaj deset m
trih odgovorni le morali p
brigati, vemo, da so kori
zelo težka.
Tisti, ki jih vztrajno pr
mikajo sem (in, žal, tudi t
se pri tem utrudijo. Kakš
kapljica znoja več kot ol
čajno pa je tudi edina spi
memba, saj v to, da kor:
»dobivajo noge« in se sait
voljno prestavljajo, prav 2
res ne moremo verjeti.
IVANA STAMEJČ
Foto: EDO EINSPIELl
Najbolj »živahna« korita so nameščena na začetku ulice, ob Ljudski restavraciji.
Prvoapriljene laži
in resne zadeve
Samo na vsake kvatre en-
krat se zgodi, da Novi tednik,
izide na sam svetovni dan laž-
nivcev. To se je zgodilo letos,
ko smo ta pomembni zgodo-
vinski dogodek izkoristili za
nagradno igrico, ki smo jo po-
nudili vam, dragi bralci.
V uredništvo je prispel za
cel košek vaših odgovorov ozi-
roma navedb naslovov pri-
spevkov, ki naj bi bile prave
prvoaprilske laži. Trinajst de-
belih laži je bilo objavljenih,
vseh trinajst pravilnih naslo-
vov pa je navedla edino naša
bralka Elvira Valant iz Ulice
29. novembra 24 v Celju. In ker
je bil pravilen odgovor en sam,
trenirke za nagrado pa tri, smo
se odločili, da ostali dve tre-
nirki podarimo dvema bralka-
ma, ki sta v naslovih le po en
krat pogrešili. To sta Marija
Srabotnik, Pod lipami 6, Celje
in Lucija Jimenez iz Šaranovi-
čeve ulice 7c v Celju. Na vseh
ostalih kupončkih je bilo več
napačnih naslovov naših prvo-
aprilskih potegavščin.
Večina očitno ni opazila, da
so bili lažnivi prispevki vsi
v okvirčkih, da pa bo tančica
s te skrivnosti odstranjena,
vam jih, vseh trinajst, tokrat
navajamo: Celje brez župana.
Nov zakon o državljanstvu,
Grdinov odstop. Odkritje
parkljevke. Znova o proraču-
nu. Roka sprave prinaša kon-
cesije. Konjiška sprava, V Ve-
lenju Zeleni trg, Avtocesta nič
več v zraku. Košarkarji spet
širijo ligo, SP na Rogli,
Obramba ali skleroza? in ko-
lumen Svet med tednom s pri-
spevkom pod naslovom Konec
vojne.
Če se malce poglobimo v na-
še laži, ki ste jih vi spoznali za
prvoaprilske potegavščine, in
v tiste prispevke oziroma na-
slove, ki so bili resnični, pa ste
jih vi označili kot Kljukčeve,
pridemo do zanimivih ugoto-
vitev. Sicer pa: To, kar je da-
nes res, ni rečeno, da bo držalo
tudi jutri, in tisto, kar je danes
laž ali šala, tudi ni rečeno, da
ne bo že jutri postalo živa res-
nica. Danes, ko je čas velikih
sprememb, je pač vse mogoče.
Največ vas je ugotovilo, da
Celje res ne more biti naenkrat
brez župana na račun sloven-
skih železničarjev, ki naj bi
dobili Antona Roječa za nove-
ga direktorja, njegova social-
demokratska politična usmer-
jenost pa naj bi pripeljala vlak
kar do vsakega vaškega zeljni-
ka. Tako preproste pa te reči le
niso.
Večinoma tudi niste verjeli
šali pod naslovom Nov zakon
o državljanstvu, četudi ste si
najbrž mnogi zaželeli, da bi to
ne bila prvoaprilska laž. Sram
naj vas bo tistih!
Ne le laž, ampak prava uto-
pija se vam je zdela tista o ko-
njiški spravi (kdo ve zakaj!),
pa tudi tista o odstopu pred-
sednika šentjurske vlade La-
dislava Grdine. Tudi niste ver-
jeli, da bi se v Mestinju zadr-
ževale krave, ki so bile name-
njene v Avstrijo. Zdaj se boji-
mo, da se bo našel kakšen Av-
strijec, ki bo novico razbobnal
po vsej svoji državi in spet bo-
mo imeli novo senzacijo in
špetir na meddržavni ravni. In
zakaj se vam je zdelo nemogo-
če, da bi bila slalomska vožnja
za Svetovno prvenstvo v alp-
skem smučanju prihodnje leto
na naši Rogli? Novici, da bi se
na Balkanu krvava voji
v bližnji prihodnosti konča
pa ne verjamejo niti tisti na
bolj naivni, najbolj optimisti
ni in tititi najmanj obveščei
Kaže pa, da je trenutno še na
večji naivnež sam gosp<
Clinton iz Bele hiše.
Po prejetju in preverjan
vaših kupončkov pa smo zd
tudi v skrbeh, saj je iz nekat
rih vaših odgovorov razvidu
da ne verjamete tudi tistim n
šim novicam, ki s prvim api
lom nimajo nobene zveze.
Tako nam niste verjeli in s
za prvoaprilsko potegavščii
vzeli (zapisali) tudi prispev(
pod naslovom Parklji so p
membni. Zakaj bi stojalo
manikiranje (obrezovanj
parkljev ne moglo biti najn
vejša šmarska govedorejsi
pridobitev? Čas gre tudi *
krave naprej. In zakaj bi
v Šmarju ne mogli pričara
Divjega zahoda, pa četudi
na domačih odrskih deskal
In če je že predlanska pov
denj poplavila dobršen d
mozirske občine, vas zd
vprašamo, zakaj bi mori
z vodo odplavati tudi mozi
ska pamet in iznajdljivos
V mozirski občini bodo čis'
zares gledali lokalna tv pof
čila. Razumljivo pa se nam
zdelo vaše ugibanje ob p\
spevku Posvet o izobraževani
brezposelnih. Zakaj le bi
izobraževali brezposelni, '
pa je že izobraženih, ki so bf
dela, več kot preveč. In nen'
zadnje: Kaj nam nekateri r|
ne verjamete, da glas Ra*''
Celje po novem seže čez vael
v Dragonjo vas? Saj nismo
pisali, da seže v deveto...
MARJELA AGR^
Vonj žeiezniškili postaj
glosa
Pred kratkim sem bila v Ljubljani. Ko
sem zvečer na železniški postaji opazovala
vrvež: '^se tiste ljudi, ki so nekam hiteli in
vlake, ki so se na svojem večnem popotova-
nju pač ustavili tudi tam, je k meni pristopi-
la manjša, zgubana starka in rekla: »Opro-
stite, a imate mogoče petdeset tolarjev? Za
avtobus?« Iz ust ji je smrdelo po vinu. »Ne,
nimam.« Obrnila se je in odšepala naprej.
Malo naprej je ustavila mlajšega fanta:
»Oprostite, a imate mogoče petdeset tolar-
jev? Za avtobus?« »Takoj.« In ji je dal. Star-
ka se je zahvalila in odšla, jaz pa sem začela
razmišljati.
Tudi jaz bi ji dala (kaj pa je petdeset
tolarjev?), ampak jasno mi je bilo, da ne
potrebuje za avtobus...
Po drugi strani pa, nisem mogla pozabiti
njenih rdečih, otožnih oči, iz katerih je ven-
darle sijal nek lesk. Upanje. Upanje na to,
da ji bo mogoče le uspelo dobiti še petdeset
tolarjev...
Nekoč je bila tudi ona mlada, živela je
svoje življenje. Morda je bila srečna, poro-
čena, morda je imela otroke...
Sedaj ji od vsega tega ni ostalo nič več.
Mož je umrl, otroci so odšli, leta pa so mi-
nila ...
Ostala je ruta, pa cekar, copati... In še
eno življenje, še ena duša, ki seje vdala v to,
da je svoje poslanstvo med nami že opravi-
la... Sedaj samo še čaka.
Narobe sem naredila. Morala bi ji dati
tistih prekletih petdeset tolarjev, saj se je
sama odločila. Jaz nimam pravice presojati.
Tako bi ji približala odhod in olajšala
trpljenje.
NINA M. SEDLAR
Št. 14 - 8. april 1993
13
Odprta
vrata
Dobja
Na Dobju pri Planini so
preteklo soboto pripravili
prvi dan odprtih šolskih
vrat, ki se ga je udeležilo
približno tristo staršev in
krajanov. Srečanje so pri-
pravili z namenom, da bi
bili starši čim bolj sezna-
njeni z učnim procesom.
V kulturnem programu sta
sodelovala oba šolska pev-
ska zbora, ogledati pa si je
bilo mogoče razstave s po-
dročja šolskih tehničnih
dejavnosti, čebelarstva, li-
kovne ustvarjalnosti ter ra-
čunalništva. Na razredni
stopnji pa so se starši spoz-
navali s programi, ki so jih
pripravili posamezni ra-
zredi. V vodstvu šole so po-
vedali, da bodo z dnevi od-
prtih šolskih vrat nadalje-
vali. Sicer pa nameravajo
na Dobju letos pridobiti še
denar za ureditev šolske
okolice, igrišča ter telovad-
ne opreme, s čimer bo na-
ložba v novo šolo zaklju-
čena.
BJ
Pomoč Invalidom
Minuli petek so pred vhod v stavbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Celje, v Gregorčičevi
ulici 5/a, namestili električno dvižno ploščad. Namenjena je invalidom, ki doslej brez tuje pomoči
v stavbo niso mogli. V Celju je tako odpravljena še ena arhitektonska ovira, ki invalidom na
vsakodnevni poti skozi mesto grenijo življenje. Po nedavni namestitvi dvigala v Zavodu za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so zdaj najbolj kričeči primeri arhitektonskih ovir še pri
dostopih v občinsko stavbo, sodišče, lekarno, zdravstveni dom in Slovensko ljudsko gledališče.
IS, Foto: EDI MASNEC
Velilconočni dnevi
Slovica, slovensko-švicarska konfederacija bo od 9. do
11. aprila pripravila v Novem Kloštru v Založah pri Pol-
zeli prve velikonočne dneve. V petek 9. aprila ob 16. uri bo
pogovor na temo trpljenje otrok, žena in ostarelih v vojni,
v soboto 10. aprila ob 16. uri bo predavanje dr. Vekoslava
Grmiča pod naslovom Odrešitev pred zlom, nasiljem,
sovraštvom in uničenjem, ob 18. uri pa blagoslov veliko-
nočnih jedi. Na Veliko noč, 11. aprila bo ob 16. uri veliko-
nočna maša, ki jo bo daroval pater Ivan Arzenšek iz
Petrovč. Pela bo skupina Dominik iz Žalca.
T. T.
Slovenski učenci v lilcovnem svetu
V Domu kulture v Šoštanju
so v soboto odprli že 25. raz-
stavo Likovni svet otrok. Raz-
stava bo kasneje na ogled
v prostorih OŠ Karla Destov-
nika-Kajuha.
Na letošnji razpis za držav-
no razstavo Likovni svet otrok
je večina slovenskih šol posla-
la več tisoč likovnih del. Žirija
se je odločila za 500 del v ra-
zličnih tehnikah. Razstavo je
pregledno in didaktično po-
stavil likovni strokovnjak in
pedagog Tone Skok.
Pokroviteljstvo nad letošnjo
razstavo, ki se ponaša s četrt-
stoletnim jubilejem in bogato
likovno tradicijo, je prevzelo
uredništvo Pisanega lista iz
Ljubljane, ob odprtju pa so
kulturni program pripravili
učenci Kajuhove šole in New
Swing Quartet. V Šoštanju
pričakujejo, da si bo razstavo
Likovni svet otrok ogledalo
veliko izletniških skupin
učencev in njihovih mentorjev.
VIKTOR KOJC
Zdravje na Lavi
Na Osnovni šoli Lava so leto
posvetili projektu Zdravje.
Učenci vseh oddelčnih skup-
nosti so zbirali prispevke na
temo zdravje, potem pa so se
odločili, da bodo izdelke tudi
razstavili.
Staršem in drugim obisko-
valcem so svoje delo predsta-
vili v torek popoldne v večna-
menskem prostoru šole. Po
ogledu razstave so organizirali
tri okrogle mize, na katerih so
sodelovali starši, učenci in
učitelji. Tema prve okrogle
mize je bila zdravje, pogovar-
jali pa so se predvsem o delo-
vanju človekovega telesa,
zdravi prehrani in skrbi za
osebno zdravje. Drugo okroglo
mizo so pripravili na temo za-
svojenost, spregovoriU pa so
o problemu alkoholizma in za-
svojenosti z drogami. Tretja
okrogla miza se je ukvarjala
s prijateljstvom in je skušala
odgovoriti na vprašanja: koga
si izberemo za prijatelja, kdo
je pravi prijatelj in podobno.
Učenci so izdali tudi bilten,
v katerem so predstavljena de-
la, ki so jih posamezne oddelč-
ne skupnosti prispevale v raz-
stavi.
VESNA LEJIC
Grižani čistili oicolje
v KS Griže v žalski občini so minule dni pripravili kar
dve očiščevalni akciji. Po besedah tajnika KS Griže, Ivana
Mastnaka, je bila prva akcija marca, ko so v krajevni
skupnosti napolnili po vaseh in zaselkih kar 18 zabojni-
kov, v drugi akciji, prejšnji teden, pa 16. Letos so v akciji
sodelovali predvsem starejši. Morda pa bodo tudi v drugih
krajevnih skupnostih posnemali Grižane. Povejmo še to,
da so v KS sanirali nekaj črnih odlagališč. V lanski
pomladi so jih imeli 18, sedaj pa jih imajo polovico manj.
T.TAVČAR
Sladica gora »za<
v KS Sladka gora, v šmarski občini, so se preteklo
nedeljo odločili za uvedbo petletnega krajevnega samo-
prispevka. Na volišče je prišlo 76 odstotkov upravičencev,
pri tem jih je za samoprispevek glasovalo 59, nasprotovalo
pa 17 odstotkov. Vrednost programa ocenjujejo na
9,200.000 SIT, od tega pa bi s samoprispevkom zbrali
četrtino vsote. S tem denarjem nameravajo urejati ceste,
sofinancirati telefonsko omrežje po vsej KS, izboljšati
vodooskrbo, razširiti pokopališče, sofinancirati gasilsko
cisterno ter pomagati krajevnim društvom.
BJ
Vse več požarov
Na sobotnem občnem zbo-
ru šmarske Občinske gasil-
ske zveze so ugotavljali, da
je v občini vse več požarov.
Lani so jih našteli že 49, leto
pred tem pa 20.
Ko so na zboru, ki so ga
pripravili v Polju ob Sotli
govorili o lanskem delu ga-
silcev, so omenili, da so med
sušo oskrbeli občane z blizu
dvema milijonoma litri vode.
Za letos pa pričakujejo pre-
cej težav zaradi pomanjka-
nja denarja, saj ga je za po-
žarno varnost bistveno manj.
Težave s financiranjem na-
raščajo iz leta v leto, zato so
opozorili tudi na vse slabšo
opremljenost društev.
Na zboru so tudi izvolili
novo vodstvo. Predsednik
Občinske gasilske zveze je
postal Milan Matko, povelj-
nik pa Alojz Tirgušek. Ob tej
priliki so najpožrtvovalnej-
šim članom podelili več odli-
kovanj, Ivanu Fiketu (Lesič-
no) pa Srebrni znak Civilne
zaščite.
Bi
Cepljenje proti stelclini
v žalski občini v teh dneh veterinarji cepijo pse proti še vedno
zelo razširjeni steklini. Cepljenje je obvezno in lastniki psov, ki
ga ne bodo opravili, bodo kaznovani. V žalski občini je okrog
štiri tisoč psov, na čas in kraj cepljenja pa lastnike štirinožcev
že dalj časa opozarjajo lepaki. Veterinar Danilo Pevnik, ki je
cepil v Topovljah (na sliki) je povedal, da na dan cepijo od 200
do 400 psov, delo pa opravlja več veterinarjev. S cepljenjem naj
bi končali naslednjo sredo, zamudniki pa bodo morali pse pri-
peljati na veterinarsko postajo v Žalec.
Cepljenje za enega psa stane 1600 tolarjev, kar je po mnenju
lastnikov psov preveč.
T.TAVČAR
Št. 14 - 8. april 1993
14
Priprave na
občinsifi
prazniic
Žalčani bodo letos praz-
novali občinski praznik
v krajevni skupnosti Po-
nikva.
Imenovan je že priprav-
ljalni odbor za izvedbo
praznika. Razen šestih
predstavnikov občine so
v odboru še predsednik
sveta krajevne skupnosti
Ponikva Ivan Jelen, pred-
sednica kulturnega društva
Nada Jelen, predsednik
^ortnega društva Marjan
Zibret, predsednik pevske-
ga zbora Jože Jezemik,
predsednik gasilskega dru-
štva Ivo Vasle, predstavnik
šole Anton Lah ter delegat
v občinskem parlamentu
Branko Verdev.
IB
Žalčani imajo
svojega
pravobranilca
Poslanci občinskega parla-
menta so na svoji zadnji seji
imenovali družbenega pravo-
branilca samoupravljanja. To
funkcijo bo v žalski občini po-
slej opravljal Slavko Resnik.
Slavko Resnik s Polzele je
po poklicu diplomirani prav-
nik s pravosodnim izpitom za
opravljanje funkcije družbe-
nega pravobranilca. Najprej se
je zaposlil kot pravnik v go-
spodarstvu, nato v občinski
upravi, od lanske jeseni je
opravljal samostojno odvetni-
ško dejavnost. Razen z zago-
tavljanjem varstva pravic de-
lavcev in druge pravne pomoči
se bo novi pravobranilec uk-
varjal tudi s postopki denaci-
onalizacije v žalski občini.
IB
Olimpijsko sonce gimnazijcev
v Velenju so konec minule-
ga tedna pripravili drugo
Gimnazijado, kulturniško sre-
čanje gimnazijcev Slovenije.
Letošnje Gimnazij ade se je
udeležilo triintrideset gimna-
zij iz vse Slovenije — enajst več
kot lani.
Gimnazijado naj bi, kot so
se lani dogovorili, vsako leto
pripravila kakšna druga gim-
nazija, vendar pa sta letos ko-
prska iri mariborska gimnazi-
ja, ki sta bili »v igri« za pripra-
vo tega srečanja odpovedali.
saj naj bi za organizacijo imeli
premalo časa. »Da to srečanje
ne bi zamrlo, je letos, v zad-
njem trenutku, spet vskočila
naša gimnazija,« je povedala
ena izmed organizatork letoš-
nje Gimnazijade, dijakinja
Irena Jakopanec.
Srečanje se je pričelo v četr-
tek s Predigro za sonce oziro-
ma otvoritvijo Gimnazijade.
Isti dan se je s predstavo Zaco-
prana vas predstavila tudi
gimnazija iz Francije. Med Ce-
ljani so se Gimnazijade udele-
žili: gledališka skupina Gim-
nazije Celje-Center s predsta-
vo Igrajmo se komedijo. Gim-
nazija Lava z dramo Zaprta
vrata in pa Gimnazija Celje
s šansoni, naslovljenimi Dan
ljubezni.
Letošnja Ginmazijada se je
končala s predstavo Non, je ne
regrette rien, zaključno prire-
ditvijo Gimnazijade, ki je bila
v velenjskem Domu kulture.
Velenjski gimnazijcem res-
nično ni treba ničesar obžalo-
vati — spet so se izkazali kot
odlični organizatorji srečanja,
ki nikakor ne sme zamreti.
Pa vendar bi bilo dobro, da
naslednje leto sprejme izziv in
se priprave Gimnazijade loti
še katera druga slovenska
gimnazija, saj naj bi, "konec
koncev, to bil tudi namen
Gimnazijade.
N.-M. SEDLAR
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
V spomin
Sonja Tečaj
Zaspala je naša Sonja,
odšla je polna sanj in pri-
čakovanj. Niti za hip ni ho-
tela verjeti, da bi se morala
.posloviti od življenja; saj je
bila nasičena z njim.
Koliko energije je izža-
revala za otroke v šoli! Ve-
nomer je iskala, se izobra-
ževala in poglabljala. Vse-
lej si je zastavljala vpraša-
nje, ali je dovolj dobra uči-
teljica. Zato je tudi vselej
našla pravo pot do mladih
ljudi, za katere seje razda-
jala.
Letos februarja je diplo-
mirala za profesorico ra-
zrednega pouka na Peda-
goški fakulteti. Želela je
biti še boljša.
Srečni smo bili, da ji bo-
mo lahko nazdravili za
njen uspeh in se veselili
z njo.
Dobro seje počutila med
kolegi, rada nas je imela in
vedno je bila pripravljena
pomagati. Razpeta med ve-
lika dela, je vsakič našla
čas, če smo jo potrebovali.
Do sodelavcev je bila tova-
riška, pristna in topla.
Pa je nismo dočakali.
Pustila nas je onemele in
osuple.
Vendar je njena podoba
hitro oživela, še zlasti ko
smo si jo zamislili v njenem
domu. Tu so bile vezi naj-
močnejše.
S kakšnim občudova-
njem je pripovedovala
o svojih dveh otrokih in
možu ter vseh domačih.
Razgaljala je srečne
utrinke..., da je sin dobil
sestrico, da sta otroka po-
stala šolarja, da se je dnev-
na soba spremenila v gale-
rijo, ker sta Maja in Primož
tako imenitno slikala z no-
vimi barvicami, da jo je
mož spet presenetil s svojo
neposrednostjo in veličino,
da ji je mamica dala super
nasvet pri pripravah za šo-
lo, da je ati znal brati tudi
njene skrivnosti, da je brat
bil najlepši na praznova-
nju, da... skratka iz vsake
potankosti je bilo čutiti
pripadnost in neskončno
ljubezen.
Pa vendarle se ni vrnila
v njihov objem. Usoda je
hotela drugače.
Zapustila nam je svojih
33 let in brezštevilna vpra-
šanja ...
Le na eno samo je odgo-
vorila: Da so globoke vezi
močnejše od smrti in da bo
živela še naprej v nas in
z nami.
NELI KAČ
Višje najemnine
S prvim aprilom so v žal-
ski občini povišali najemni-
ne za stanovanja, ki so v lasti
občine, prav tako so višje na-
jemnine za poslovne pro-
store,     ___.........._ „   ..._____
Občinska vlada je podprla
predlog, ki so ga pripravili
v stanovanjskem podjetju
Sipro. Doslej je neprofitna
najemnina v žalski občini
znašala 2,02 odstotka glede
na vrednost stanovanj, po-
slej naj bi se najemnine vsak
mesec povečale za 4 odstot-
ke, tako da bi neprofitna na-
jemnina ob koncu leta zna-
šala 2,76 odstotkov od vred-
nosti stanovanja. Za 4 od-
stotke so od prvega aprila
višje tudi najemnine za po-
slovne prostore. Najvišja na-
jemnina za poslovni prostor,
ki je v lasti občine, znaša se-
daj 10 nemških mark v tolar-
ski protivrednosti za kva-
dratni meter, od aprila dalje
pa naj bi se oblikovala po
tečaju marke v Banki Slove-
nije.
IB
Grčarjeva za denacionalizacijo
Celjski izvršni svet je soglašal z imenovanjem Vite Grčar na
delovno mesto svetovalke predstojnika občinskega sekretariata
za urejanje prostora in varstvo okolja, zadolžene za vodenje
postopkov po Zakonu o denacionalizaciji.
Diplomirana pravnica s predlani opravljenim pravosodnim
izpitom Vita Grčar je novo delo že začela opravljati, zadolžena
pa je predvsem za vodenje postopkov denacionalizacije stano-
vanjskih in poslovnih hiš ter stavbnih zemljišč. Njena zaposlitev
je v skladu s sklepom občinske vlade o kadrovski okrepitvi
službe za izvajanje Zakona o denacionalizaciji v celjski občini.
Glede na njene dosedanje delovne izkušnje (Skupščina mesta,
Ljubljana, Razvojni center in Metka Celje) ter dobro poznava-
nje problematike vračanja razlaščenega premoženja so člani IS
njeno imenovanje soglasno podprh.
IS
Libojčani v Lovran
Od sedmega do devetega maja bo v Lovranu pri Opatiji mednarodno srečanje pihalnih
orkestrov. Poleg godbenikov iz Avstrije, Italije in Hrvaške bodo na tem srečanju sodelovali tudi
člani Godbe rudarjev in keramikov iz Liboj (na sliki).
Libojski godbeniki, ki delujejo pod okriljem DPD Svoboda Liboje, bodo prihodnje leto slavili
60-letnico svojega delovanja. V njihovih vrstah je 48 godbenikov, vodi jih kapelnik Janoš
Rasiewisz, predsednik orkestra pa je Jože Jančič. Brez godbe rudarjev in keramikov ne mine
praktično nobena prireditev v občini, za svoje delo pa so doslej prejeli številna priznanja, med
drugim Savinovo nagrado in bronasto ter srebrno plaketo na državnem tekmovanju. Že dobri dve
desetletji sodelujejo z avstrijskimi pihalnimi orkestri.
IB
Št. 14 - 8. april 1993
15
Črna, ne zelena dolina
Savinjčanom je očitno kaj
pialo mar za čisto okolje. Sa-
00 da odpadki ne ležijo na
jomačem dvorišču, si najbrž
0jislijo tisti, ki pridno vozijo
pesnago na številna črna od-
lagališča. Teh ima žalska ob-
lina kar 146.
Črna odlagališča zavze-
majo po izračunih, ki so jih
pripravili v sekretariatu za
varstvo okolja in urejanje
prostora, dobrih 58 hekta-
rov, na odlagališčih pa leži
več kot milijon kubičnih me-
trov odpadkov. Samo z enim
ali dvema črnima odlagališ-
čema so se znašli na seznamu
le Tmava, Griže, Žalec in
Šešče. Neslavno prvo mesto
imajo Šempetrani, kjer leži
26 črnih odlagališč, s čistim
okoljem pa se ne morejo hva-
liti niti Petrovčani z 18 črni-
mi odlagališči, na Vranskem
jih je 13 in 12 na Polzeli.
Največje površine odlagališč
so našli v krajevni skupnosti
Braslovče, kjer so - podobno
kot v Letušu, Šempetru in
Vrbju - še vedno nakopičeni
ostanki vodne ujme, »pope-
streni« s svežimi odpadki. .
V občini so sprejeli cel kup
ukrepov, da bi dolino spravi-
li v red, med drugim obvezen
organiziran odvoz odpadkov
za vsa gospodinjstva, obve-
zen odvoz gradbenih odpad-
kov, uvedli bodo komunalno
inšpekcijo, bolj pa namera-
vajo pogledati pod prste tudi
obrtnikom in podjetjem. Na-
dalje so pripravili seznam
črnih odlagališč, ki jih bo
potrebno najprej urediti. To
so predvsem tista, ki ogroža-
jo vire pitne vode in podtal-
nico. Za odpravljanje črnih
odlagališč lahko izbirajo
v glavnem med odvozom od-
padkov in prekrivanjem, de-
lo pa naj bi opravili krajani
sami ali delavci v okviru jav-
nih del, pa tudi akcije za čiš-
čenje okolja načrtujejo. Mal-
ce več zavesti in ljubezni do
čistega okolja pa Savinjča-
nom tudi ne bi škodilo.
m
Sedež naj bo v Žalcu
Po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so
predvidene tudi ustanovitve območnih izpostav tega
sklada, ki naj bi bile organizirane po posameznih
območjih. Čeprav še ni jasno, kje bo sedež območne
izpostave za naše področje, so člani žalske vlade pre-
pričani, da bi moral biti v žalski občini. Pobudo so
utemeljili predvsem z razvitostjo kmetijstva v svoji
občini in obsegom kmetijskih zemljišč, ki bodo prene-
sena v sklad. V žalski občini je takšnih zemljišč po
doslej zbranih podatkih 21,4 odstotke, v ostalih obči-
nah na Celjskem pa le 5 odstotkov.
IB
Mati kruh
Na Planini pri Sevnici so znane domačije,
kjer še pečejo okusen kruh v krušni peči. Zato
tudi učenci domače osnovne šole niso imeli
večjih težav pri obsežni raziskovalni nalogi, ki
je imela simboličen naslov Mati-kruh. Obsežen
projekt je trajal kar dva meseca in pod vod-
stvom mentorice Poldke Senica se je razisko-
vanja lotilo vseh 208 učencev. Na razredni
stopnji so spoznavali različne vrste moke,
iskali so pregovore, pesmi in uganke o kruhu,
ugotavljali razmerje med zavrženim in pozab-
ljenim kruhom ter na domačijah Jazbinšek,
Uduč in Robič poizkusili peko ocvirkove poti-
ce, kruha in žemelj v krušni peči. Višja stopnja
je raziskovala pripomočke za peko kruha ne-
koč in danes, ugotavljali so, kakšen kruh so
pekli včasih ob praznikih in kateri običaji so
s tem povezani. Obiskali so tudi pekami v Ro-
gaški Slatini in v Štorah ter laško Pivovarno,
kjer so se seznanili s proizvodnjo slada in
kvasa.
Z razstavo, pogostitvijo in programom za
vse mame so dodali piko na i nalogi, katere
osnovni cilj je bil, da bi mladi znali ceniti in
spoštovati kruh.
EDI MASNEC
Melioracije po
Savinjski
dolini
V žalski občini so pred
kratkim sprejeli odloke
o uvedbi melioracij kmetij-
skih zemljišč na območju
kmetijskih zadrug Gotov-
Ije, Polzela, Tabor in
Vransko.
V polzelski zadrugi bodo
melioracijska dela izvajali
predvsem na območju Do-
briča, celotno območje ob-
sega dobrih 100 hektarov
kmetijskih zemljišč.
V Kmetijski zadrugi Vran-
sko bodo meliorirali zem-
ljišča v Jeronimu, Ločici,
Prekopi, Tešovi in na Vran-
skem, celotno območje ob-
sega 48 hektarov. V goto-
veljski zadrugi so meliora-
cije predvidene na 35 hek-
tarih kmetijskih zemljišč
v Studencih, Pongracu,
Gotovljah in na Ponikvi.
Dobrih 22 hektarov bodo
meliorirali še v Črnem vr-
hu, Ojstriški vasi in Šmi-
klavžu na območju kmetij-
ske zadruge Tabor. Na vseh
teh površinah načrtujejo
odstranitev zarasti, plani-
ranje površin, krčenje in
osuševanje posameznih
parcel, izdelavo melioracij-
skih jarkov, polaganje dre-
nažnih cevi, apnenje, za-
travitev in uvajanje donos-
nejših kultur ter intenziv-
nejšo obdelavo. Investitorji
del so v vseh primerih kme-
tijske zadruge, pri financi-
ranju pa naj bi 75 odstot-
kov denarja zagotovilo mi-
nistrstvo za kmetijstvo in
gozdarstvo, preostalo četr-
tino pa lastniki oziroma
najemniki kmetijskih zem-
ljišč.
IB
Gore v poeziji
Planinska zveza Slovenije
ob svoji 100-letnici nadaljuje
tudi svojo založniško dejav-
nost, ki jo vodi Tomaž Bano-
vec. Pred dnevi so predstavili
tri nove tiske, ki bodo dobro-
došli tako za ljubitelje litera-
ture kot za obiskovalce gora.
Po osemnajstih letih (idejo
je dal takratni urednik Planin-
skega vestnika prof. Tine Orel,
sicer dolgoletni ravnatelj celj-
ske gimnazije) je dozorela ide-
ja, da bi v knjižni obliki izdali
pesmi slovenskih pesnikov, ki
opisujejo svet gora. Izbor je
opravila Darinka Petkovšek
z veliko pomočjo PZS in Za-
ložbe Mihelač, kjer je zbirka
z naslovom »Človek, gora, po-
ezija« tudi izšla.
Zbirka je razdeljena v tri
dele, v njej pa so predstavljeni
mnogi odlični slovenski pesni-
ki starejše in mlajše generaci-
je, ki so se v svojem ustvarja-
nju lotili tudi našega simbola,
gora. Med drugim so objavlje-
na dela Valentina Vodnika,
Otona Župančiča, Simona
Gregorčiča, Janka Glažarja,
Janeza Menarta, Neže Maurer,
Frana Levstika, Simona Jen-
ka, Alojza Gradnika, F. S.
Finžgarja, Josipa Murna, Dra-
gotina Ketteja, Srečka Koso-
vela, Ivana Minattija, Mateja
Bora in Celjana Frana Roša.
Objavljenih je tudi nekaj zapi-
sov znanih slovenskih alpini-
stov, med katerimi najbolj iz-
stopa žal že pokojni Nejc Za-
plotnik.
Naklada knjižice - 1800 iz-
vodov - je za pesniške zbirke in
še posebej za slovenske razme-
re sorazmerno visoka, prvi po-
datki pa kažejo, da bo verjetno
potreben ponatis. Zbirka je
vsekakor dragocen dokument,
ki priča o pogledu slovenskega
pesnika na svet gora, žal pa
moti razdelitev, saj ne deluje
prepričljivo in logično.
Ob knjižici »Človek, gora,
poezija« so na tiskovni konfe-
renci v prostorih PZS predsta-
vili še novo mapo Triglav
(izredno informativna za vse
obiskovalce planinskega sve-
ta) in poskusne odtise mape
Julijske Alpe. Do konca leta
bo pri PZS izšlo še nekaj pu-
blikacij, med katerimi velja
omeniti zlasti dve, ki ju pri-
pravlja Jože Dobnik, gre pa za
dopolnjeni izdaji vodnika po
Slovenski poti (oče slovenske
planinske transverzale oz. da-
našnje Slovenske poti od Ma-
ribora do Ankarana je prof. I-
van Šumlak, rojen v Žalcu) in
po planinskih postojankah.
TONF. VRART.
Planinsko društvo Onger v Tr-
zinu je ob svoji 10-letnici izda-
lo brošuro, ki je namenjena
dvema jubilejema: 100-letnici
PZS in 80-letnici rojstva roja-
ka prof.Tineta Orla. Profesor
Orel je bil rojen 9. februarja
1913 v Trzinu, svoja najboljša
ustvarjalna leta pa je preživel
v Celju, kjer je od leta 1938
dalje z manjšimi presledki
služboval. Bil je velik ljubitelj
gora in dolgoletni urednik
Planinskega vestnika. Umrl je
poleti 1985.
Veseli vasovalci
Ob nedeljah popoldne, ko je bilo dovolj časa, so fantje običajno vasovali. Zgodilo se je kdaj, da
je fant pristavil lestev pod napačno okno in prišlo je do prav hecne situacije.
Po resničnih dogodivščinah in v domačem narečju so takšno veselo vasovanje pred dnevi
Uprizorili tudi v Bistrici ob Sotli. Tako so obudili spomin na vaškega posebneža Kožuhovga
Tinča. Duet iz Kunšperka je popeval, predstavili sta se Kožuhova Mica in Katarjeva teta Cilka,
skupini Trije kralji in Patronova dva, ženski kvartet iz Kozjega in hramonikar Franci Rajgl ter
pohajači iz Bistrice. Vse skupaj so na oder postavili Darja Drašler, Franci Černelč in Darja
Hohnjec.
EDI MASNEC
Št. 14 - 8. april 1993
16
Jeseni v Celje?
Darko ¥alek o možnostih nogometašev Steklarja v holu za obstanek -
Z enoletno zamudo na Skalno klet?
»Prvih šest kol bo ključnih v našem
boju za obstanek, osvojiti moramo
osem ali devet točk,« je pred nadalje-
vanjem nogometnega prvenstva napo-
vedal Steklarjev kapetan Darko Va-
lek. In kaj pravi pred telyno z Nafto?
»S polovičnim izkupičkom iz petih te-
kem smo v minusu za točko, ki smo jo
v nedeljo izgubili z Železničarjem,
drugače pa še ni razloga za preplah.«
»Ekipa je iz sebe že skoraj iztisnila
maksimum in kaj več se s sedanjim
igralskim kadrom ne da narediti.
V sredini manjkajo ustvarjalni nogo-
metaši, ki bi umirili žogo in s pravimi
podajami osvajali igrišče. Nekaj male-
ga se je spremenilo s prihodom Toma-
sa, toda še vedno ostajamo pri našem
značilnem preskoku igre,« je kritično
ocenjeval Darko Valek, ki bo jeseni
dopolnil 30 let.
Igrišče v Rogaški Slatini je najslabše
v ligi in najbrž tudi vpliva na način
vaše igre?
V gosteh vedno igramo bolje, pogla-
vitni motiv pa je prav igrišče. Naše so
poleti uredili, bilo je res »>super«, toda
slabo vzdrževano in zdaj imamo spet
nemogoče razmere. Vedno se stvari re-
šujejo v zadnjem trenutku, kar me naj-
bolj jezi.
Steklar je vedno imel skoraj polovi-
co ekipe iz sosednje Hrvaške in pravilo
o treh tujcih vas je najbolj prizadelo.
Na meji s Hrvaško je bil stalen priliv
kvalitetnih igralcev onkraj meje, bolj
smo se opirali na Krapino kot pa na
Celje ali Maribor. Pred prvenstvom
smo sicer upali, da bo NZS upoštevala
naše specifične razmere in sprostila
mesto za četrtega ali petega tujca.vtoda
vse je bilo zaman.
A vendar: obstanek še ni izgubljen?
Na dnu je položaj še vedno zapleten.
Nafta in Potrošnik bosta težko ujela
stik, kandidati za preostali dve mesti
za selitev pa so Steklar, Gorica, Želez-
ničar in Zagorje, ki ima težek razpo-
red. Z zmago proti Nafti bodo naše
možnosti spet večje, vztrajati bomo
pač morali do konca.
Steklarjevi rezultati so v veliki meri
odvisni od vaših iger, v zadnjem ob-
dobju pa vas nenehno pestijo poškod-
be. Za kaj gre?
Pred leti sem imel težave vseh vrst,
zadnja štiri leta pa se ponavljata po-
škodba zadnje lože in trganje mišice.
Na srečo ni bilo nič strašnega, čeprav
sem jeseni dvakrat počival, a skupaj le
tri tedne. Pri nenehnih obremenitvah
je edina terapija dobra telesna pri-
pravljenost in zdaj je vse O.K.
Proslavili ste se z goli, toda v letoš-
njem prvenstvu jih ni veliko. Zakaj?
Najbolj mi odgovarja igra na obeh
bočnih »špic« položajih. Levo ali des-
no, ni pomembno, enako dobro igram
z obema nogama. Goli? Manj se odlo-
čam za strele in več podajam, tudi
v idealnih položajih in kljub temu
praktično na vsaki tekmi pridem do
priložnosti za gol. Včasih sem moral
sam odločati tekme, z vrnitvijo Prevol-
ška je lažje, čeprav gole počasi že po-
grešam.
Jeseni ste že podpisali za Publikum,
a ste si premislili. Je vsa stvar utonila
v pozabo ali pa ste odhod na Skalno
klet le začasno preložili?
Nič ni zamrlo. S Klaričem sem
v rednih stikih, pogovor pa nanese tu-
di na možnost prestopa. Vse je odprto,
toda ne bo se ponovil lanski scenarij.
V prvi ligi želim igrati še dve, tri sezo-
ne; predvsem v dobro organiziranem
in kvalitetnem klubu. Publikum bi kar
ustrezal mojim kriterijem.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Ugrenovlč na Si
Zastopstvo za sredozemske
igre so med prvimi določili ko-
lesarji, ki bodo nastopili samo
na kronometer (23. junija).
V šestčlanski ekipi je tudi Bra-
ne Ugrenovič, med 23 kandi-
dati za letošnje reprezentanč-
ne nastope pa je še Iztok Me-
lanšek (New Concept Celje).
Rezerva za SI je Sašo Sviben iz
Prebolda.
Zdaj drugi poifinaie
Končnica državnega prven-
stva osmih moštev po sistemu
boljši v dveh srečanjih je že po
prvih četrtfinalnih tekmah po-
trdila napovedi, da bo zanimi-
va, a nepravična do Pivovarne
Laško in njenih devetih točk
naskoka v ligi.
Celjani so se po porazih
v zadnjih dveh ligaških kolih,
visokih denarnih kaznih ter
»obtožbah« v medijih, da ne-
kateri igrajo na ravni občinske
lige in jim bolj kot vzdevek
Dream team pristaja Trim te-
am, v gosteh znesli nad Aj-
dovščino (30:15). Tako bo ju-
trišnja povratna tekma v Go-
lovcu (ob 19. uri) le formal-
nost.
Na preostalih srečanjih
v Velenju, Hrpeljah in Ljub-
ljani, ki bodo prihodnji teden,
je skupne zmagovalce težko
napovedati. V polfinalu se bo-
do Celjani pomerili z boljšim
iz dvoboja Slovan-N. Oprema,
še prej pa v pokalnem tekmo-
vanju z Dravo. Prva tekma bo
v sredo v Celju, povratna pa
21. aprila na Ptuju.
Sinoči so Jeršič, Leve, Šer-
bec, Tomšič in Ocvirk (debi-
tant) zaigrali v dresu državne
reprezentance proti Hrvaški
v Velenju. Zaradi poškodbe je
manjkal Pungartnik, selektor
Tiselj pa ni povabil trenutno
najboljšega slovenskega vra-
tarja Boštjana Straška.
Drugoligaš Celje je končni-
co zaključil že po dveh tekmah
in porazih z Veliko Nedeljo za
12 in 7 golov. Trener Stanko
Anderluh pravi, da so sicer os-
novni cilj obstati v ligi izpolni-
li, a je pričakoval več napred-
ka v igri večine igralcev. Mo-
štvo čaka še mladinsko DP,
kjer Pivovarna Laško brani
naslov.
Celjski kadeti so pod vod-
stvom Miloša Rovšnika nasto-
pili na tradicionalnem turnir-
ju v Stuttgartu. Lani so z vrst-
niki s Poljske izgubiU v finalu,
tokrat pa že v osmini finala
z 9:7.
DEAN SUSTER
športni
koledar
PBleK 9,4,_||
Nogomet
Kozje: Odred-Šentjur,
Vransko: Vransko-Hrastnik,
Štore: Kovinar-Ljubno, Breži-
ce: Svoboda-Zreče, Senovo:
Rudar-CR Krško (11. kolo
MNZ Celje, vse 17).
Rol(omet
Celje: Pivovarna Laško-Aj-
dovščina (povratna tekma če-
trtfinala končnice, 19).
Sobota, 10,4,
Nogomet
Celje: Publikum-Ljubljana,
Rogaška Slatina: Steklar-Naf-
ta, Zagorje: Zagorje-Rudar
(23. kolo SNL); Slovenske Ko-
njice: Dravinja-Triglav, Deka-
ni: Jadran-Smartno (20. kolo
II. SNL); Radeče Papirničar-
Rače, Ižakovci: Ižakovci-
Hmezad (16. kolo III. SNL, vse
16.30).
Odbojica
Celje: Celje-Mislinja, Mari-
bor: Vileda ml-Topolšica, Me-
žica: Mežica-Braslovče-
,(21. kolo ll.moške SOL); Me-
žica-Braslovče (21. kolo
II. ženske SOL).
TriaUon
Celje: duatlon (5 km teka, 25
km kolesarjenja, 5 km teka),
štarl ob 13. uri v Lokrovcu.
Sreda, 14,4,_
Nogomet
Velenje: Rudar-Železničar,
Koper: Koper-Publikum,
Murska Sobota: Mura-Steklar
(24. kolo SNL, vse 16.30).
Rolcomet
Celje: Pivovarna Laško-
Drava (prva polfinalna tekma
pokala, 19).
Št. 14 - 8. april 1993
17
Bodoči prvalc
Vodstvo Hokejskega kluba
Celja je že začelo s pripravami
[ja novo sezono, v katero vsto-
pajo z velikimi načrti in cilji,
1^ jih sploh ne skrivajo!
Propagandni material so
obogatili s poslikanim plošč-
jjoin, na katerem je okoli klub-
jlcega simbola napis Bodoči
prvak - Hokejski klub Celje,
vzporedno pa že tečejo aktiv-
nosti, da bi se jim veliki met
posrečil že v eni naslednjih se-
2on. Nobena skrivnost ni, da
se Celjani glede prestopa po-
govarjajo s številnimi repre-
zentanti, zato je v javnost že
pronicnilo prvo zveneče ime:
Ioni Tišler, ki pa ni med naj-
tesnejšimi kandidati. Iz ene
bivših republik Sovjetske zve-
ze je prišlo sporočilo, da ni no-
benih zadržkov glede prihoda
dveh reprezentantov, vse bolj
verjetna pa je preureditev dr-
sališča v zimsko dvorano.
Vendarle
spremembe?
Pn'oaprilski predlog o po-
večanju košarkarskih lig
Združenje trenerjev ni spreje-
lo, marveč je nekoliko modifi-
ciralo sedanji ustroj prve lige.
Še naprej ostajata zelena in
rdeča (po prvem delu sistem
6+2), spremembe pa bi nastopi-
le šele po drugem krogu.
Člani SBA lige (Olimpija,
Koper, Postojna, Miklavž) bi
skupaj z najboljšimi štirimi
elcipami zelene skupine (letos
udeleženci končnice za naslov)
igrali novo ligo, v kateri bi že
Wi upoštevani medsebojni re-
zultati, in na koncu še končni-
co na dve zmagi na naslov pr-
vaka.
Spodnji del zelene skupine
bi skupaj z zgornjim delom
rdeče sestavljal svojo osem-
člansko ligo za izhodišča za
novo sezono (odpadla bi seda-
nja končnica za obstanek), pri
čemer bi medsebojni rezultati
iz drugega kroga veljali.
Abes Trade
dvaicrat
v Evropo?
Zaradi finančnih težav Če-
W je na pomolu sprememba
tekmovalnega sistema v sred-
njeevropski odbojkarski ligi.
V prihodnje naj bi bila vsaka
(iržava (Avstrija, Češka, Hrva-
ška, Madžarska, Slovaška,
Slovenija) zastopana s po dve-
ma kluboma, ki sodelovanje
odpira tudi ženski ekipi Abes
Tradea iz Celja.
Celjanke so načelno pri-
pravljene sodelovati v evrop-
ski konkurenci, ne glede na
razplet predloga pa se že ozi-
rajo za okrepitvami. V nasled-
njih tednih se bo vodstvo klu-
ba o novem sodelovanju pogo-
varjalo z edino reprezentantko
Kislingerjevo (v mladinski je
Šikmanova), Adžovičevo in
trenerjem Ritlopom, v načrtu
pa imajo tudi okrepitve iz tu-
jine.
Privilegirani tudi
v vaterpolu
čez deset dni bo v Mariboru
zimski pokal Slovenije v va-
terpolu, konec maja pa se bo
začelo državno prvenstvo, ki
bo potekalo drugače kot minu-
la leta. Klubi so razdeljeni
v dve enakovredni skupini:
v beli so Neptun, Maribor,
Kranj in Triglav B, v modri pa
Žustema, Portorož, Kamnik
ter združeni ekipi Vodovodne-
ga stolpa in Kokre. Prvaka se
bosta uvrstila v končnico,
v kateri sta neposredno že Tri-
glav in Koper, saj v celoti se-
stavljata državno reprezen-
tanco, ki bo igrala kvalifikaci-
je za EP in sredozemske igre.
Hajnšelf na EP
v Odenseeu na Danskem se
je včeraj začelo mladinsko EP
v squashu, na katerem nastopa
tudi Petra Vihar iz Velenja,
v ponedeljek pa se bo v Sofiji
začel MEP v badmintonu
z udeležbo Kristjana Hajnška
iz Braslovč. Igral bo v ekipnem
delu prvenstvu ter skupaj
s Pelhanom (Olimpija) na tur-
nirju moških dvojic, v preosta-
lih dveh konkurencah pa zara-
di omejenega števila le enega
reprezentanta na državo ni bil
izbran v reprezentanco. Za
Hajnška bo Sofija prvo EP,
potem ko je pred dvema leto-
ma v zadnjem hipu odpovedal
nastop v Budimpešti.
Perčeva spet na
ledu
Po skoraj enoletni odsotno-
sti zaradi poškodbe, se je med
drsalke znova vrnila Špela
Pere, ki se je odločila za sode-
lovanje z avstrijskim trener-
jem. Z letošnjo sezono so
v celjskem klubu zadovoljni,
saj so zaustavili osip pri pre-
hodu v višjo starostno konku-
renco, Nina Kranjc in Janez
Špoljar pa sta med pionirji
najboljša. Mlade celjske drsal-
ce zadnja leta trenirajo Metka
Hladin-Umek, Rusinja Svetla-
na Nikitina in Ukrajinka Ok-
sana Kalodejskaja.
ran^rama
Košarka
Slovenska liga
Moški - druga tekma za uvr-
stitev v Koračev pokal: Roga-
ška-Helios 83:73 (36:36); No-
vakovič je v treh minutah na-
daljevanja dosegel kar 14 točk
(skupaj 34) in odločil zmago-
valca; Jurkovič 19, Tišma, Ta-
bak 8, Sušin 6, Virant, Petovar
4. tretja tekma: Helios-Roga-
ška 91:85 (50:40); slabe pol
minute pred koncem so gostje
zaostajali samo za točko: No-
vakovič 33, Jurkovič 21, Ti-
šma, Tabak 10, Sušin 7, Vi-
rant, Petovar 2. Helios zdaj
vodi z 2:1, četrta tekma pa je
bila sinoči v Rogaški Slatini.
Nogomet_
Slovenska liga
22. kolo: Steklar-Železničar
1:1 (1:0); domači so povedli
z golom Marguča, Maribročani
pa osvojili prvo točko v go-
steh; Rudar-Naklo 4:4 (1:3);
Velenjčani so imeli 82 minut
igralca več, zastreljali 11-me-
trovko, izgubljali z 1:4, zame-
njali vratarja, gole pa so dose-
gli Cvikl 2, Mešanovič in Ka-
rič; Slovan-Publikum 0:0.
Vrstni red: Olimpija 30, Mari-
bor, Ljubljana 29, Mura 28,
Naklo 27, Kompas, Studio
D 25, Koper 23, Rudar (V) 22,
Zagorje 21, Slovan 20, Izola,
Publikum 19, Železničar, Go-
rica Steklar 17, Nafta, Potroš-
nik 14.
n. slovenska liga
19. kolo: Šmartno-Avtobum
3:2 (2:0); z goli Žureja, Rudni-
ka in Mašiča so domači po de-
vetih tekmah Kočevcem priza-
dejali prvi poraz; Napredek-
Dravinja 1:0 (0:0); v zadnji mi-
nuti so Konjičani zapravili dve
sijajni priložnosti in v nasled-
njem napadu dobili gol. Vrstni
red: Jadran 30, Primorje 29,
Rudar (T) 26, Avtobum 25,
Tiiglav 24, Domžale 22, Med-
vode, Tabor 18, Turnišče,
Šmartno, Dravinja, Vevče 17,
Dravograd, Korotan 14, Ilirija,
Napredek 8.
ni. Slovenska Ifga
15. kolo: Hmezad-Rogašovci
2:0 (1:0); strelca: Hodžar, Ma-
vrek; Aluminij-Papirničar 2:0
(1:0). Vrstni red: Beltrans 24,
Impol 23, Pohorje 18, Pobrež-
je, Papirničar 17, Kovinar (M),
Ižakovci 16, SI. Gradec, Hme-
zad 14, Kungota 13, Rogaševci
11, Aluminij 10, Lipa 9, Rače
8.
MNZ Celje
10. kolo: Šentjur-CR Krško
5:0, Zreče-Rudar (S) 1:1,
Ljubno-Svoboda 1:3, Hrast-
nik-Kovinar 1:0, Odred-Vran-
sko 4:0. Vrstni red: Svoboda,
Hrastnik 16, Šentjur, Zreče 13,
Odred 11, Kovinar 9, Vransko,
Ljubno 7, Rudar (S) 6, CR Kr-
ško 2.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - prvi tekmi četrtfina-
la končnice: Ajdovščtna-
P. Laško 15:30 (10:15); strelci:
Šerbec 9, Tomšič 6, Čater 5,
Jeršič 4, Šafarič 3, Ocvirk 2,
Franc 1; Rudar-Gorenje 18:16
(10:7); Velenjčani so zaostajali
že s 3:9, a so se rešili: Krejan,
Tome 4, Cvetko 3, Plaskan,
Rozman 2, German 1.
Odbojka
II. Slovenska liga
Moški - 20. kolo: Topolšica-
Celje 3:0 (6, 13, 2), Braslovče-
LjutomerO:3(-8,-12,-4).Vrstn
red: Ljutomer 36, Topolšica
32, Črnuče 28, Brezovica 26,
Saalonit ml. 24, Braslovče,
Mežica 18, Vileda ml, Izola 16,
Mislinja 10, Pionir ml. 8, Celje
2.
Ženske - 20. kolo: Braslovče-
Pionir 2:3. Vrstni red: Mislinja
38, Pionir 34, Triglav 30, Ci-
mos ml. 24, Prevalje 22, Vital
20, Ptuj 18, Mežica 14, Tabor
ml, Rogoza ml. 12, Braslovče
10, Šentvid 4.
Souash
Slovenska liga
Moški - 8. kolo: Vojnik-Point
2:3 (zmagala: Brance, Špeglič;
izgubili: Gubenšek, Gobec,
Zupane), Squashland-Velenje
3:2 (zmagala: Golež, Roš; iz-
gubili: Vihar, Knez, Grade-
čak); 9. kolo: Velenje-Fittop
1:4 (zmagal: Gradečak; izgu-
bili: Vihar, Golež, Roš, Rav-
šek), Squashland-Vojnik 5:0
(izgubili: Gubenšek, Sivka,
Zupane, Žgajner, Pinter).
Vrstni red pred zadnjim ko-
lom: Fittop 27, Squashland 23,
Hrast 21, Point 18, Vojnik 13,
Velenje 9.
Ženske - 8. kolo: Vojnik-Po-
int 3:0 (zmagale: Korošec, Lu-
nežnik, Plajhner), Squas-
hland-Velenje 3:0 bb; 9. kolo:
Velenje-Fittop 0:3 (izgubile:
Vihar, Tamše, Gaberšek), Squ-
ashland-Vojnik 3:0 (izgubili:
Korošec, Plajhner, Lunežnik).
Vrstni red pred zadnjim ko-
lom: Squashland 27, Fittop 25,
Hrast 17, Point, Velenje, Voj-
nik 13.
Judo_
Državno prvenstvo
Slovenska Bistrica - moški:
- 3. Bevc (do 78 kg), Fabjan
(86); 5. Džakovič (71), Knafelc
(95), Verdelj (nad 95, vsi
Sank); Košir (60), Sadžak (78,
oba I. Reya); ženske: 3. Gro-
belnik (72), 5. Golčar (61, obe
Sank).
Kegljanje
Državno prvenstvo
Celje - mladinci: 1. Pintarič
(Lj), 9. Žnidaršič, 18, Drobne
(oba MDL); mladinke: 1. Pod-
lesnik (Rudar), 3. Ledinek, 6.
Verdnik, 7. Grivič, 10. Filipčič,
16. Razlag, 17. Kmeta, 18.
Špoljar.
NA KRATKO
Na kolesarski dirki v okolici
Opatije sta Melanšek in Te-
kavc (oba Celje) zasedla 4. ozi-
roma 5. mesto, v cilj pa sta pri-
šla v času zmagovalca in nek-
danjega klubskega sotekmo-
valca Smerca, ki je letos odšel
k Rogu.
Končano je prvenstvo
v vzhodni republiški ligi
v streljanju z zračno puško.
Vrstni red: A. Hohkraut (Trb),
Kamnik 22, Pohorski bataljon
(Ruše) 20, Sial 18, K.Flisar
(Tišina), Kranj 16, S.Šlander
12, NTU SI.Gradec, Rudnik
Hrastnik 8.
Zaradi četrtstoletne tradici-
je mednarodni plavalni miting
v Trentu primerjajo z neurad-
nim mladinskim EP. Letos je
med najbolj uspešnimi udele-
ženci Celjan Goran Jurak
z zmagami na 50 in 100
m kravi ter 100 m prsno in
petim časom na 200 m kravi.
V uvodni dirki pokala A-J
v motokrosu so v Arcu točke
osvojili Sitar (Lj), Kragelj (Ba-
nex) in Avbelj (Brež), v vseh
treh vožnjah je zaradi okvare
motoria     odstopil     Peršoh,
v kvalifikacijah pa je na kam-
niti progi odpadel Jelovšek
(oba Banex).
V finalu pionirskega festi-
vala v košarki sta moški ekipi
Žalca in ženska vrsta Loč za-
sedli 4. mesto.
Med kandidatinjami za na-
stop na mladinskem SP v keg-
ljanju, ki bo v drugi polovici
maja v Budimpešti so tudi Ce-
ljanke Filipčičeva, Verdnikova
in Ledinekova.
Na izbirni tekmi kajakašev
in kanuistov na divjih vodah je
v spustu na Savi Dolinki med
mladinci v K-1 Javomik (Ni-
vo) zasedel odmevno 5. mesto.
Na plavalni tekmi A-J za in-
valide je Slovenijo zastopal
samo Dani Pavlinec iz Celja in
zmagal na 100 m kravi, na po-
lovico krajši progi pa je bil
drugi.
V Slovenskih Konjicah sta
v občinski ligi v odbojki naslo-
va osvojila moška ekipa Pokoš
in ženske Selecte, na odprtem
prvenstvu Gorenja pa so bili
najboljši moški Sipaka in žen-
ske TEŠ Šoštanj.
Zaključek v soboto
opoldne
v 25. kolu stavnice Golding loto je bilo med
fekordnimi 130 kuponi vseh pet tipov pravilno
izpolnjenih le na kuponu Helene Vogelsang iz
Celja, ki bo tako po pošti dobila 15 tisoč tolar-
jev. Druga polovica nagradnega sklada je pre-
fiesena v naslednje kolo.
Pravilna napoved 25. kola: Ajdovščina-Pi-
vovama Laško 2, Rudar-Gorenje 1, Steklar-
Železničar O, Šmartno-Avtobum 1, Napredek-
Dravinja 1.
Zaradi bližnjih praznikov bodo vse športne
prireditve že v petek in soboto, zato bomo za
sodelovanje v naslednjem kolu upoštevali ku-
pone s poštnim žigom sobote, 10. aprila (do
12. ure), ali če bodo najka.sneje do poldneva
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik. Trg V.kongresa 3a, 63000
Celje, s pripisom Golding loto.
Št. 14 - 8. april 1993
1«
Prileta skupina »poslovnežev«
Do velikih zaslužkov s prodajo cigaret, živil in moke
Konjiški policisti in krimi-
nalisti UNZ Celje zbirajo
podatke in informacije
o skupini storilcev kaznivih
dejanj, ki naj bi z raznimi
goljufijami na veliko trgova-
li in na tak način prišli do
večjih vsot denarja.
Gre za Marka H. (22) iz
Slovenskih Konjic, Karla P.
(29) iz Maribora, Bojana H.
(25) iz Slovenskih Konjic,
Borisa J. (32) iz Slovenskih
Konjic, Silva J. (25) iz Slo-
venskih Konjic, Jerneja Č.
(29) iz Slovenskih Konjic in
za Antona B. (49) iz Šent-
jurja.
Po do sedaj zbranih infor-
macijah, ki smo jih prejeli od
kriminalistične službe UNZ
Celje, naj bi Marko H. (s po-
močjo Bojana H.) dal izdelati
štampiljko na ime zasebnega
podjetja Ameba Celje. To
podjetje tudi v resnici obsta-
ja, našla pa sta ga v sloven-
skem poslovnem imeniku.
Januarja letos naj bi Marko
H. po telefonu poklical za-
sebno podjetje HAAI iz
Ljubljane, ki ga je našel
v omenjenem imeniku. To
podjetje je v oglasniku obja-
vilo nek prodajni posel, iz
razgovora pa naj bi Marko
H. izvedel, da za sodelovanje
oziroma trgovanje zadošča
zgolj naročilnica in akceptni
nalog. Pri tem naj bi se Mar-
ko H. predstavil kot direktor
Amebe iz Celja. Nemudoma
naj bi podpisal naročilnico
in akceptni nalog za 20 tisoč
vžigalnikov. S tem poslom
naj bi seznanil Borisa J., ki
naj bi potem v podjetju HA-
AI v Ljubljani vso to količi-
no vžigalnikov dvignil in jih
pripeljal Bojanu H. Vžigal-
nike so si osumljeni storilci
potem razdelili in jih, vsak
zase, prodajali na območju
Slovenskih Konjic, Sloven-
ske Bistrice in Maribora.
Vžigalniki naj bi bili vredni
več kot 400 tisoč tolarjev.
Podoben posel naj bi si
privoščili februarja, ko naj
bi Marko H. (od Karla P.)
izvedel za zasebno trgovsko
podjetje iz Podnanosa, ki
pod ugodnimi pogoji prodaja
cigarete. Dovolj je bila torej
le štampiljka oziroma naro-
čilnica ter akceptni nalog.
Za kar se da varno izpeljavo
posla naj bi Bojan H. priskr-
bel ukradene avtomobilske
registrske tablice in najel
vozilo pri Kompasu.
Potrebne dokumente in
ukradene tablice naj bi po-
tem prevzela Silvo J. in in
Jernej Č., se odpeljala v Pod-
nanos, zamenjala tablice in
z lažnimi listinami dvignila
za več kot milijon 300 tisoč
najrazličnejših vrst cigaret.
Še isti dan naj bi jih izročila
Bojanu H., ki naj bi to robo
vskladiščil, naslednji dan pa
naj bi Marko H. cigarete
prodal zasebnemu trgovcu
za okoli milijon tolarjev. Pri
tem poslu je treba povedati,
da je bil pravočasno plačan
na žiro račun podjetja Pod-
nanos, bržčas z namenom, da
si kupec pri prodajalcu pri-
dobi zaupanje. Sledilo je na-
mreč novo naročilo, veliko
večje od predhodnega, s to
razliko, da se je prodajalec
tokrat za plačilo obrisal pod
nosom.
V začetku marca naj bi na-
mreč dvignili za blizu 3 mili-
jone tolarjev cigaret. Del te
količine naj bi Silvo J. in
Jernej Č. spravila do Mari-
bora, kjer naj bi ju pričakal
Karel P. in cigarete prevzel
za prodajo. Naslednji dan
naj bi Jernej Č. pri prodajal-
cu dvignil še preostalo koli-
čino cigaret, do realizacije
posla pa ni prišlo, ker so
vmes posegli policisti.
Vmes naj bi skupina s po-
močjo lažnih dokumentov
naročila in odpeljala še za
več kot 7 milijonov tolarjev
cigaret, goljufivi posel pa naj
bi izvedli tudi v Leni v Lev-
cu, kjer naj bi dvignili za
okoli 550 tisoč tolarjev blag
in ga potem prodajali po naj,
različne] ših trgovinah in gq
stilnah.
Na podoben način in v is
zasedbi naj bi se lotili tu(j
velikega posla, ko so skleni]
pogodbo o nakupu večjih ko
ličin moke v Klasju Celje. N
srečo pa so bili v Klasju do
volj previdni...
Preiskava se nadaljuje i
klobčič odvija, seveda pa b
o udeležbi posamezneg
osumljenega storilca zadnje
besedo izreklo sodišče, ki
bodo sestavljene kazenskj
ovadbe oziroma vložene ob
tožnice.
Zaenkrat so omenjeni st(
rilci le osumljeni kaznivi
dejanj, ki so jih odkrili pol
cisti oziroma kriminalisti.
MARJELA AGRE
• V torek, 30. aprila zju-
traj je na policijsko postajo
klical železniški promet-
nik, ki je povedal, da ima
sprevodnik na vlaku, ki vo-
zi iz Šentjurja v Celje, teža-
ve z nekim potnikom. Ta
potnik je bil Davor M. iz
Poljčan, ki se je odločil, da
se bo z vlaki vozil zastonj.
• V sredo, zadnjega marca
dopoldne, se je na policij-
ski postaji oglasila Karoli-
na in prijavila, da jo je na
Gregorčičevi ulici v Celju
ugriznila pasja mrcina. Ker
ima gospod Rajnhold slabo
vzgojenega psa, se bo mo-
ral zaradi tovrstnih pasjih
manir zagovarjati pri sod-
niku za prekrške.
• V sredo popoldne je po-
klical Dušan, natakar v bi-
stroju As na Kersnikovi
ulici v Celju. Povedal je, da
mu teži eden od gostov. Ta
nadloga je bil Peter B. iz
Celja, ki je kršil javni red
in mir, za to pa se bo moral
zagovarjati pri sodniku za
prekrške.
• Istega popoldneva je kli-
cala tudi Vera iz Škofje va-
si. Zaprosila je za interven-
cijo, ker jo, kot je povedala,
v njenem stanovanju ned-
leguje neznan moški. Ko so
jo policisti hoteli rešiti
vseh muk, je mučitelj že
zgasnil, policisti pa so po-
tem ugotovili, da je bil to
Jože R., ki pri hiši opravlja
priložnostna težaška opra-
vila. Ugotovili so tudi, da
javni red in mir nista bila
onečaščena, Veronika pa
tudi ne.
• V sredo popoldne je po-
klicala občanka iz Štor, ki
je bila hudo zaskrbljena.
Pred slaščičarno pri avto-
busni postaji v Storah je
namreč videla ležati obne-
moglega moškega, ki naj bi
ga v lokalu pretepli in ga
vrgli na pločnik, je poveda-
la. Policisti so tam res našli
moškega v horizontali, ki
ga je položil alkohol. Šlo je
za Franca C, ki pa ni bil
tepen, ampak so ga gostje
iz lokala le nežno odstrani-
li, ker je bil tečen.
• Minuli četrtek popoldne
je poklical občan iz Tru-
barjeve ulice v Celju. Moč-
no je bil vznemirjen, ker
sta se soseda — zakonca ne-
varno prepirala in razbija-
la po stanovanju. Zoper
glasna prepirljivca so poli-
cisti napisali predlog sod-
niku za prekrške.
• V četrtek popoldne se je
na policijski postaji oglasi-
la zaskrbljena mamica iz
Jenkove ulice v Celju. Po-
vedala je, da sta njenega
sina Mateja napadla dva
mladoletna fantiča. Matej
je oba napadalca podrobno
opisal in povedal, da sta ga
na Ipavčevi ulici iz čistega
miru udarila s palico po za-
tilju in zbežala.
• V četrtek zvečer je po-
klical Stevo iz Celja. Pove-
dal je, da se je moral od-
straniti iz gostišča na Sta-
rem gradu, ker je tja privi-
hrala skupina štirih mla-
doletnikov, ki je začela
razbijati in si za pultom
kar sama streči z alkohol-
nimi pijačami. Ugotovljeno
je bilo, da sta grajski javni
red in mir kršila Boris Z. in
Andrej B., Celjana, ki so ju
možje postave privedli na
policijsko postajo in jima
izprašali vest. Nadaljeva-
nje razgovora sledi pri sod-
niku za prekrške.
• V petek popoldne je po-
klicala natakarica iz Fly
bara. Sporočila je, da je
pred lokalom pretep. Ugo-
tovljeno je bilo, da je Iztok
J. iz Celja s steklenico piva
udaril po glavi Romana G.
iz Šentjanža in mu povzro-
čil telesno poškodbo. Zoper
agresivnega Iztoka so poli-
cisti sestavili kazensko
ovadbo.
M. A.
Prevozil polno
črto
Na magistralni cesti v La-
škem se je v ponedeljek,
29. marca popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa znaša
okoli 100 tisoč tolarjev.
Bojan Voglar (22) iz Debra
je vozil motorno kolo iz smeri
Laškega proti Celju. Ko je pri-
peljal do odcepa za Rečico, je
kljub neprekinjeni črti prehi-
teval osebni avtomobil, ki ga
je vozil Ivan Stiplošek (59) iz
Podšmihela, ki je nameraval
zaviti v levo. Med voziloma je
prišlo do trčenja, pri čemer je
voznik Voglar padel po voziš-
ču in utrpel hude telesne po-
škodbe.
Vozilo obrnilo na
bok
Na lokalni cesti v kraju
Spodnja Rečica se je v ponede-
ljek, 29. marca zvečer, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa znaša
približno 100 tisoč tolarjev.
Srečko Kovče (21) iz Tevč je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Rečice pro-
ti Laškem. Ko je pripeljal
v blagi levi ovinek, ga je začelo
zanašati. Najprej ga je zaneslo
na desno stran vozišča, nato
na levo in izven vozišča, kjer je
vozilo obrnilo, da se je na trav-
natem nasipu ustavilo na des-
nem boku. Hudo telesno po-
škodovanega voznika je pri
tem vrglo iz avtomobila.
Nezgoda na
železnici
v torek, 30. marca popoldne
se je na železniški postaji
v kraju Lupinjek pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana.
Terezija Čuček (83) iz Lupi^
njeka je v svojem domačem
kraju izstopila iz motornega
vlaka, ki je vozil iz Rogatca
proti Klanjcu. Pri sestopu ji je
spodrsnilo, tako da je z noga-
mi padla pod vlak. Pri padcu
jo je zadnji del vlakovne kom-
pozicije hudo poškodoval po
obeh nogah.
Otrok pod avto
Na regionalni cesti v Višnji
vasi se je v četrtek, 1. aprila
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo telesno po-
škodovan otrok.
Stanislav Steničnik (28) iz
Selc je vozil osebni avto, ko
mu je v Višnji vasi nenadoma
izza tovornjaka pritekla na ce-
sto devetletna Maja iz Višnje
vasi. Voznik je zaviral, vendar
trčenja ni mogel preprečiti.
Nezgoda na
prehodu za
pešce
Na Mariborski cesti v Celju
se je v soboto, 3. aprila popold-
ne, pripetila nezgoda v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, ena lažje, gmot-
na škoda pa je minimalna.
Jože Radej (44) iz Sevnice je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri zahodne magistrale proti
Aškerčevi ulici. Ko je na Mari-
borski cesti pripeljal do zaz-
namovanega prehoda za pešce,
sta z njegove desne strani
prečkala vozišče 44-letni Ivan
Pertinač iz Celja in 12-letni
otrok J.Č., prav tako iz Celja.
Voznik je oba pešca zbil po
vozišču, pri čemer je bil Ivan
Pertinač hudo telesno poško-
dovan, otrok pa lažje.
Trčenje
v Tekačevem
Na magistralni cesti v kraju
Tekačevo se je v soboto,
3. aprila zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
600 tisoč tolarjev.
Bojan Skralovnik (28) iz
Slovenj Gradca je vozil osebni
avto iz smeri Rogaške Slatine
proti Podplatu. Ko je prevozil
oster pregledni desni ovinek,
je vozil po sredini cestišča,
v tem trenutku pa je iz na-
sprotne smeri pripeljal osebni
avtomobil, ki ga je vozil Le-
opold Gril (40) iz Rogaške Sla-
tine. Vozili sta trčili, pri tem
pa je voznik Gril utrpel hude
telesne poškodbe. Lažje sta bi-
la poškodovana voznik Skar-
lovnik in njegova sopotnica
Anica Sovič (32) iz Slovenj
Gradca.
Po nesreči
pobegnil
v ponedeljek, 5. aprila po-
poldne, se je na hitri cesti Arja
vas-Maribor v bližini Ljubeč-
ne pri Celju zgodila prometna
nezgoda, ki naj bi jo povzročil
neznani voznik osebnega avto-
mobila opel astra rdeče barve,
ki se po nesreči ni ustavil, am-
pak je peljal dalje.
Po do sedaj zbranih podat-
kih naj bi neznani voznik astre
po desni strani prehiteval
osebni avto, ki ga je vozil
Mahmut Hajrlahovič, držav-
ljan BiH, ki je na začasnem
delu v Avstriji. Med prehiteva-
njem je neznani voznik najprej
zapeljal z vozišča in pri tem
zadel v obcestni steber, na
pa oplazil vozilo, ki ga je pi
hiteval. Po oplaženju je Haj
lahoviča zaneslo čez cesto, t
ko da je trčil v obcestni jar
ter pri tem utrpel hude telesi
poškodbe. Neznani voznik
domnevni povzročitelj pr
metne nezgoda je po dejan
peljal dalje proti Dramljai
Med oplaženjem je z njegove;
vozila odletel okrasni obrc
vozilo pa je poškodovano |:
levi strani.
Kdor bi kar koli vedel o
sreči ali pobeglem voznik
naj to sporoči najbližji polic
ski postaji na tel. št. 92.
Trčil v hišo
Na magistralni cesti v Če|
Ijah na Žalskem se je v pftn
deljek, 5. aprila popoldne pr
petila nezgoda, v kateri je bi
ena oseba hudo telesno pošk
dovana, gmotna škoda na v
zilu in objektu pa znaša ok(
800 tisoč tolarjev.
Denis Žnidarič (23) iz Go
nje Radgone je vozil tovor
avtomobil iz smeri Vranskei
proti Prekopi. V bližini nepr
glednega levega ovinka v Ce]
Ijah je nenadoma zapeljal s c
ste na desno bankino, nakar
ostro zavil v levo, zapelj
prek vozišča, izgubil obla
nad vozilom in trčil v vog
stanovanjske hiše Čeplje
Voznik Žnidarič je pri te
utrpel hude telesne poškodb
M. J
Št. 14 - 8. april 1993
19
padalec podrl
dimnik
Uinuli četrtek popoldne se
■g Stanislav Flis (43) iz Glo-
[jolcega s skupino treh padal-
^gv s padalom spuščal z Ma-
jjča. Med jadranjem oziroma
jpuščanjem proti kamnolo-
jjju v Spodnji Rečici, ga je
p^očan sunek vetra potisnil
pi-oti tlem tako, da z nogami
^adel v dimnik stanovanjske
jijše, last Marije Jakopič iz
Spodnje Rečice 85. Dimnik
je je pri tem zrušil, padalec
pa se je pri udarcu lažje te-
lesno poškodoval.
Nezgoda
v rudniku
v Rudniku lignita Velenje,
v jami Pesje, se je v četrtek,
1, aprila popoldne, pripetila
delovna nezgoda. Skupina
delavcev je pod vodstvom
Hamdije Kovačeviča (31)
opravljala demontažo kovin-
skih podpornikov rova. Ker
eden od podpornikov, kljub
temu, da so mu odvili vijake,
ni popustil, so ga poskušali
odstraniti s potezno napra-
vo. Pri tem delu so se ostali
delavci primerno oddaljili,
v bližini pa je ostal le vodja
Kovačevič. Med sprostitvijo
ga je del podpornika zadel
v nogo in ga hudo telesno
poškodoval.
Eksplozija plina
V enem od stanovanj Na
zelenici v Celju je prišlo v to-
rek, 30. marca do eksplozije
plina. Po zbranih obvestilih
je gospodinja na plinskem
štedilniku nameravala sku-
hati kavo, pri tem pa je imela
predolgo odprt ventil, zaradi
česar je plin premočno uha-
jal. Ko je nameravala z vži-
galnikom plin prižgati, je
prišlo do eksplozije plina, ki
se je nabral v prostoru. Go-
spodinji se je pri tem vnelo
lasišče in oblačila, rešila pa
jo je soseda. Odpeljali so jo
v celjsko bolnišnico, kjer so
ugotovili, da je utrpela hude
telesne poškodbe.
Gorela
posteljnina
v soboto 3. aprila popold-
ne je zagorelo v sobi v stano-
vanjski hiši, last Miroslava
D. v Zaklu pri Žalcu. V času,
ko je zagorelo, je bil lastnik
na policijski postaji v Žalcu,
kamor so ga povabili na raz-
govor, saj so njegovo pogre-
šano vozilo našli na enem od
parkirišč v Žalcu. V času
razgovora pa se je Miroslav
D. spomnil, da je pozabil iz-
klopiti plinsko peč. To je
sporočil domačim, ki so pri-
čeli nemudoma gasiti. Ta-
krat se je namreč že vnela
posteljnina, uničen pa je bil
tudi glasbeni stolp. Škode je
za okoli 100 tisoč tolarjev.
Odeja na krušni
peči
Prvega aprila ob petih zju-
traj je prišlo do požara
v dnevni sobi v stanovanjski
hiši v Tepanju št. 7, ki je last
Alojza Furmana. Požar je
nastal na zidani glineni peči,
na kateri je bila razgrnjena
volnena odeja. Ta je zaradi
visokih temperatur pričela
tleti, ogenj pa se je razširil
na bližnje pohištvo oziroma
sedežno garnituro. Lastnik
je ogenj pogasil sam, škode
pa je za okoli 100 tisoč to-
larjev.
Vozniki brez
čelad
Na celotnem območju
UNZ Celje je bila v torek,
30. marca med 9. in 14. uro
prometna akcija, ko so poli-
cisti ustavljali in kontrolirali
voznike motornih koles in
koles z motorjem.
V akciji so kontrolirali 208
voznikov, od katerih so jih
sedemnajst denarno kazno-
vali, ker med vožnjo niso
uporabljali varnostnih če-
lad. Šestindvajset voznikov
so denarno kaznovali zaradi
drugih prekrškov. Kar deve-
tinštirideset voznikov mo-
tornih koles in koles z mo-
torjem pa je storilo takšne
prekrške, da so morali poli-
cisti   zoper   njih   napisati
predloge sodniku za prekr-
ške. S podobnimi akcijami
bodo na UNZ Celje v tem
mesecu nadaljevali.
Ogenj v Sopoti
V četrtek 1. aprila popold-
ne je prišlo do požara v kot-
lovnici DO Lesnina-Sopota
v Radečah, pri čemer je na-
stala gmotna škoda v višini
približno 500 tisoč tolarjev.
Zagorelo je pri peči za kurje-
nje lesnih industrijskih od-
padkov, požar pa naj bi na-
stal, ko so skozi odprta ku-
r^aajaaia JžietavaU žareči
ogorki in padali na žagovino
v neposredni bližini. V poža-
ru je zgorel kotel, ožgane so
bile stene kotlovnice ter po-
škodovana električna nape-
ljava.
Igra
z vžigalnikom
v petek, 2. aprila z\'ečer, je
patrulja mejne policijske po-
staje v Rogatcu zaznala po-
žar na kozolcu v Brezovcu
pri Rogatcu. Na kraj so ne-
mudoma prispeli gasilci iz
Rogatca in domačini, ki so
pogasili ogenj, tako da je
škode le za okoli 20 tisoč to-
larjev. Pozneje je bilo ugo-
tovljeno, da sta ogenj na ko-
zolcu, ki je last Franca P.,
zanetila dva sosedova otro-
ka. Z vžigalnikom sta se
igrala na slami, ko je zagore-
lo, pa sta zbežala domov.
Ulfradel kadeta
V petek, 2. aprila, je
neznani storilec vlomil
v garažo v Ločah pri Polj-
čanah. Iz garaže je odpe-
ljal osebni avtomobil opel
kadet rdeče barve
zreg. št.CE K9 239. V vo-
zilo je naložil ukradeni
oljni go rilec, za okoli mi-
lijon tolarjev pa je oško-
dovan Marjan M. iz Loč.
Fair play z napako
šentjurski policisti in kriminalisti UNZ Celje zbira-
jo  informacije  o  razvejani  dejavnosti  osumljene ;
zasebne obrtnice Marjane C. (47) iz Šentjurja. i
Osumljena je večih goljufij, ki naj bi jih storila kot
agentka pri vplačilih v igri, imenovani »fair play«. Od
udeležencev igre naj bi v letu 1991 in lani prejemala
različne vsote denarja (do zdaj je ugotovljenih več kot
20 primerov), potem pa teh vplačil sploh ni izvršila,
ampak naj bi denar obdržala zase. V nekaterih prime-
rih naj bi VTiovčevala čeke, razočarane ljudi, ki so
vplačali zneske za igro pa tolažila z izgovorom, češ da
je igra zaključena oziroma iz neznanih razlogov ustav-
ljena.
M. A.
Razmetavala po Leni
Minulo soboto ponoči sta (takrat še) neznana storil-
ca vlomila v prostore prodajnega centra Lena
v Petrovčah. V notranjost sta prišla tako, da sta najprej
splezala na streho, potem pa na podstrešku odprla
okno. Prehodila in preiskala sta vse prostore (tudi
Lesninine), obiskala vseh dvanajst butikov in sproti
pobirala menjalni denar iz blagajn, odnesla pa sta tudi
potovalko, v katero sta strpala najrazličnejša športna
oblačila in obutev. Pa pri podvigu nista imela sreče.
Presenetili so ju policisti in ju tekom istega dne
s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku, ki
je zoper osumljenega Milana B. iz Žalca odredil pripor.
Pri vlomu in kraji naj bi ga spremljal dvanajstletni
otrok. m. A.
NI Šlo za lažno ovadbo
V prejšnji številki smo na osnovi uradne informacije,
ki smo jo prejeli na UNZ Celje poročali, da se bo moral
Jože K. iz Domžal na sodišču zagovarjati zaradi kazni-
vega dejanja krive prijave. Prijavil naj bi, da mu je
neznanec ukradel večjo količino lesa.
Ta teden pa smo od kriminalistične službe dobili
pojasnilo, da ovadbe za kaznivo dejanje lažne prijave
ne bo, bo pa Jože K. kljub temu moral stopiti pred
sodnika. Zoper njega so namreč sestavili kazensko
ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja uniče-
nja gozda. Jože M. naj bi namreč na območju Šent-
jurja, kjer ima nekaj gozda, na okoli 50 arih storil
pravi golosek. Za sekanje so mu sicer pred približno
petimi leti izdali ustrezno dovoljenje, vendar je osum-
ljeni storilec posekal veliko več, kot bi smel.      m. a.
Policisti Judoisti
v ponedeljek, 5. aprila je bilo v Rdeči dvorani v Velenju
prvenstvo UNZ Celje v judu. Sodelovalo je 54 tekmovalcev iz 11
policijskih enot, to regijsko tekmovanje pa je bilo obenem tudi
izbirno za državno prvenstvo slovenskih policistov v judu, ki bo
letos v Postojni.
Na ponedeljkovem regijskem tekmovanju je bila najboljša
ekipa Policijske postaje Celje, druga je bila ekipa PP Žalec in
tretja PP Šmarje.
Med posamezniki je v kategoriji do 60 kg zmagal Tomaž j
Arnšek (PP Žalec), v kategoriji do 65 kg je bil najboljši Srečko
Gradišnik (PP Laško), do 71 kg Marjan Močnik (OKC), do 78 kg
Marko Gaber (PP Celje), do 86 kg Peter Tkalec (PPP Celje), do
95 kg Branko Ovčjak (PPP Celje) in v kategoriji nad 95 kg Anton
Travner (PP Šmarje).     „     _ _ . ^ ......       ..i
Št. 14 - 8. april 1993
žlahtni komeaijant
verjame vase
z Janezom Bermežem o črnih mačkah, gledališču. Igralski naturi In potovanjih
če bi rednim obiskovalcem SLG Celje zasta-
vila anketno nalogo, naj na hitro naštejejo tri
igralce celjskega teatra, bi vsakdo od njih prav
gotovo omenil Janeza Bermeža. Že v začetku
60. let je Janez Bermež, sicer Vrhničan, prišel
z Akademije v Celje. Čeprav ga je pred leti
zamikalo oditi kam drugam, je danes kar za-
dovoljen, da tega ni storil. Veliko nagrad in
priznanj je že dobil, nazadnje je njegovo delo
požlahtnelo z nagrado Žlahtni komedijant, ki
jo je letos prejel na Dnevih komedije v Celju.
Janeza Bermeža ne morete zgrešiti. Markan-
ten kot je, z globoko donečim glasom in sme-
hom, vam na ulici ne more uiti, Prav tako
opazen je na odru, pa naj nastopa v drami ali
komediji. Te dni se pripravlja na velik projekt.
Nastopil bo namreč v vlogi Hermana Celjske-
ga. Novačanovo dramo bodo celjski gledališč-
niki letos poleti igrali na prostem. In še preden
je vodstvo teatra sporočilo, kdo bo nastopil
v naslovni vlogi, je bilo jasno: Janez Bermež.
Letošnjo nagrado Žlahtni komedijant je Ja-
nez Bei-mež najprej proslavil s kolegi iz teatra,
potem je proslavljal še z mamo, doma, na Vrh-
niki.
Gospod Bermež, ali vedno proslavljate sku-
paj z mamo?
Ne vedno. Tako je naneslo. Mi je pa zelo
ljubo, da je vesela, kajti prva leta, ko sem se
odločil za igralski poklic, doma niso bili naj-
bolj zadovoljni. Sedaj pa vidijo, da sem se prav
odločil, in so ponosni name.
Ste v življenju sprejeli vse vloge, ki so vam
jih ponudili, ali ste kakšno zavrnili?
Običajno sem vse sprejel, zadnje čase pa se
dogaja, da ne morem več toliko igrati kot vča-
sih, zato tu in tam kakšno zavrnem.
V Celju igrate že dolgih 31 let. Katera vloga
vam je bila v teh letih najbolj pri srcu?
Zelo veliko je vlog, ki sem jih rad igral.
Najljubša pa mi je še vedno vloga Salierija iz
Shafferjevega Amadeusa. To je predvsem do-
bro napisana drama, obenem je bil splet sreč-
nih okoliščin, da je bil ves ansambel v nekem
pozitivnem naboju, odličen je bil tudi režiser
Dušan Mlakar. Dramaturško je bila predstava
podprta z Mozartovo glasbo, ki je prekrasna,
tudi to jo je dvignilo na višji nivo, da je ostala
meni, in tudi občinstvu, v dobrem spominu.
Kakšen je bil pred leti, ko ste prišli v Celje,
utrip v gledališču?
Ko sem prišel, je bil utrip bolj familijaren.
Najbrž je bil to še vpliv, ki ga je zapustil
Herbert Griin, ali pa so bili takšni časi. Sedaj
opažam, tudi v drugih gledališčih, da je manj
familijamosti, več se gradi na profesionalni
ravni.
Kako to, da ste se pred 31 leti odločili za
Celje?
Takrat so bila zelo težka leta za gledališče.
Ravno ko sem zaključeval študij na akademiji,
so zaprli gledališča v Kranju, v Kopru in Po-
stojni in še listi igralci so morali s trebuhom za
kruhom, zato je bilo povsod polno. Sočasno pa
so iz Celja odšli Vera Per, Janez Eržen ter
Zlatko in Maja Šugman. Nastala je vrzel, zato
se je naš celoten letnik odločil, da odide
v Celje.
Ste odločitev kdaj obžalovali?
Nikoli. Celje je bilo vedno neke vrste sred-
nje, komorno gledališče. V kakšnem večjem
najbrž ne bi imel nikoli toliko možnosti, da bi
igral.
Ali ste poklic igralca v mladosti idealizirali,
še posebej, če razmišljate o tem sedaj, ko imate
že več kot trideset let izkušenj?
Prav gotovo. To je zelo težak poklic. Ko
gleda človek igralce iz dvorane, se ne zdi igral-
stvo nič posebnega. Povem vam pa, da je to
eden najtežjih poklicev. Morda je balet še težji,
v tej scenski umetnosti. Igralstvo zahteva
kompletnega človeka. Ko sprejmeš vlogo, živiš
z njo 24 ur, najbrž tudi v spanju. Ne moreš je
odložiti. Pri poklicu, ki ni toliko ustvarjalen,
lahko odložiš delo in rečeš, zdaj grem pa poči-
vat. Igralstvo te okupira, privatne trenutke pa
si ukradeš od generalne linije vloge.
f
Vas;je kdaj zamikalo, da bi igrali v Ljub-
ljani?
Enkrat sem o tem razmišljal. Tega je že
davno. Mislil sem, da bi moral poskusiti še kje
drugje. Dal sem vlogo v ljubljansko Dramo.
Več kandidatov nas je bilo. Iskreno bom pove-
dal, da je bilo to v času, ko je prevladovala
negativna selekcija kadrov. Zdi se mi, da sem
jaz takrat v Celju že preveč pokazal, da bi me
vzeli v delovno razmerje v Drami. O tem, koga
bodo sprejeU, so namreč odločali igralci, ne pa
direktor in umetniški vodja, kot bi bilo pravil-
no, in kolektiv me ni sprejel. Zdi se mi, in
najbrž je tako, da zaradi moje kvalitete. Moral
bi biti malo slabši igralec, pa bi me vzeli. Leto
ali dve mi je bilo morda hudo, sedaj sem pa
vesel, da je tako. Tam gotovo ne bi imel mož-
nosti izživeti igralsko naturo v tej meri, kot
sem imel priložnost, in jo še imam, v Celju.
Najhujše za igralca pa je, če ne more izživeti
svoje igralske nature.
Vraževernost kot spremljevalka
igralskega poklica
V horoskope in sanje, pravite, ne verjamete,
ampak vraževerni pa ste, kajne?
Zelo. In to pride z leti. Najbrž je to specifika
igralskega poklica.
Včasih niste bili?
Ne, to pride z vajo v gledališču. Se mi zdi, da
je to pogojeno s tem, da se zgodi, da eno pred-
stavo igraš v redu, ponovitev ne tako dobro,
tretja je zopet v redu in tako dalje. Z leti se
navzameš vraževernosti in si rečeš: aha, tokrat
zato ni bilo dobro, ker mi je prej črna mačka
prečkala cesto, ali pa, ugasnil sem v garderobi
luč, saj je vse narobe. Tega se z leti nabere, kot
mlad igralec tega nimaš. Na koncu že živiš pod
pezo takih vraževernih naključij.
Bi nam zaupali nekaj teh vraž in povedali,
kako se bojujete proti njim?
Če bi, na primer, delal eno vlogo in bi na
roki nosil prstan, na predstavi pa bi ga poza-
bil, bi bilo gotovo vse narobe in bi samo čakal,
kdaj bom lahko stekel v garderobo in si prstan
ponovno nataknil na prst.
Kaj pa črne mačke?
Pred predstavo mi ne smejo prečkati ceste.
Se mi je že zgodilo, da mi je prečkala cesto, ko
sem šel kakšno uro pred predstavo proti tea-
tru. Če jo že v daljavi opazim, se ji izognem
v velikem loku, samo da se ne križava, če pa jo
opazim šele v zadnjem trenutku, pa pričnem
pljuvati.
Je še kakšna podobna vraža?
Zadnjič sem bil neskončno vesel, ko sem tik
pred predstavo pred gledališčem srečal dimni-
karja. Menda sem se kar za deset knofov držal,
na predstavi je pa res šlo vse v redu.
Janez Bermež popotnik
Prostih trenutkov, pravite, imate malo. Ka-
ko pa jih vendarle preživljate?
Najraje jo ucvrem v Laško ali Rogaško in si
v zdravilišču privoščim rekreacijo. Še vedno
pa sta mi največje razvedrilo knjiga in glasba.
Zadnje čase pogosto potujem na relaciji Celje-
Vrhnika, ker obiskujem mamo, ki ji je bog,
hvala bogu, dal dolgo življenje, česar sem zelo
vesel. Rad grem namreč na obiske k njej.
Kako pa preživljate dopust?
Predvsem rad potujem. Prepotoval sem že
celo Evropo razen Španije, dvakrat sem bil že
v ZDA. Zdi se mi, da mi takšna potovanja
dajejo širino, ki jo potrebujem pri delu.
Greste na potovanje sami?
Najraje sam. Ker sem v večji družbi vedno
odvisen od drugih in njihovih želja. Če si sam,
si družbo vedno najdeš, kar je zelo v redu, saj
rad spoznavam ljudi. Bistvo potovanj je tako
ali tako spoznavanje novih ljudi. Če potujem
po svetu s Slovenci, ostanem še vedno Slove-
nec, nekje se zaprem vase in košček Slovenije
potuje z mano in gleda s temi očmi. Če sem pa
sam, se moram prilagoditi navadam domači-
nov in tako se najbolje spozna tuje dežele.
Kaj pa vam je najbolj ostalo v spominu od
teh potovanj?
Najbolj ZDA. Morda se bo zdelo čudno, ker
ljudje pravijo, da je tam kriminal, mafija. Mi
smo obsedeni od teh njihovih kriminalk. V res-
nici pa je Amerika resnično demokratična dr-
žava, prsenečen sem bil nad odprtostjo ljudi,
kar še posebej velja za mesta. Province se zelo
drži viktorijanski, malomeščanski milje. Še
posebej, če v velikih mestih poiščeš ljudi, ki se
ukvarjajo z umetnostjo, najti pa jih ni težko,
saj imajo četrti, kjer se zbirajo, je to prekrasno.
Da bi živeli, za stalno, kje na tujem, vas ni
nikoli mikalo?
Ne, nikoli. Morda, če bi že kot otrok odšel na
tuje in če bi tuji jezik brezhibno obvladal, kajti
igralec mora obvladati jezik, v katerem igra,
stoodstotno. Jezik, v katerem nastopa, mora
biti njegov - materin.
Kaj pa Celja ste se v teh letih privadili?
Zdi se mi, da sedaj ne bi mogel živeti drugje
kot v Celju oziroma na Štajerskem. Moj oče je
bil sicer Ptujčan, toda sam sem rojen na Vrhni-
ki. Še zelo mlad sem prišel v Celje, pa mi ni žal.
Zdi se mi, da so Štajerci najboljši ljudje, zato
sem rad tukaj.
Bermež kot Herman Celjski
Te dni se pripravljate na vlogo Hermana
Celjskega. Gre za velik projekt, v podobnem
pa ste na začetku svoje igralske poti že nasto-
pili?
Ja, takrat sem bil premlad, da bi igral Her-
mana Celjskega. To je bilo leta 1965, prav tako
smo ga igrali na Celjskem gradu. Gre za zelo
dober Novačanov tekst, mislim, da je najboljši
od vseh, ki posegajo po tematiki celjskih gro-
fov. Napisan je, po moje, malo v shakespearov-
ski maniri. Imam pa na tisto predstavo, iz leta
1965, zelo dobre spomine, ker je bila resnično
velik dogodek. Vse predstave na Celjskem gra-
du so bile razprodane. Predstava je bila nare-
jena spektakelsko, občinstvu je bilo to všeč.
Takrat sem igral manjšo vlogo, Janez Škof pa
je igral Hermana. Veselilo bi me, če bi tudi
predstava, ki jo bomo igrali sedaj, naletela na
tako ugoden odziv kot tista pred skoraj 30 leti.
Ta predstava vam bo gotovo kakšen prost
dan vzela tudi poleti, ko ste običajno prosti?
To me ne moli, če bo imela uspeh pri občin-
stvu in če bodo predstave obiskane. Motilo pa
bi me, če bi igrali par ljudem. Če pa je odmev
publike ugoden, je trud absolutno poplačan.
Ste sicer čustven človek, gospod Bermež?
Ja, to pa sem, kar se pozna tudi v gledališču.
Vloge zelo čustveno primem, tako da me mora-
jo včasih režiserji kar malo nazaj držati in
pravijo, zdaj pa nehaj s čustvi, daj malo racija
v vlogo. To je kar dobra kombinacija, se mi zdi.
Kaj pa vas v življenju najbolj razveseli?
Da so ljudje srečni, da niso zamorjeni, da se
z njimi lahko lepo pogovorim.
Kaj pa vas najbolj razžalosti?
Žalosti me krivica, ki se godi na tleh bivše
Jugoslavije.
Bi zase lahko rekli, da ste srečen človek?
Da in ne. Srečni in nesrečni trenutki sestav-
ljajo življenje, k sreči pa ima človek vgrajene
spominske celice samo za srečne trenutke. In
potem, na koncu, ko pomisliš na življenje, se ti
nizajo samo srečni trenutki. In to je dobro, to
je neke vrste samoobrambni mehanizem,
najbrž.
Česa si v življenju še želite?
Predvsem miru, da bi končno ta Slovenija
splavala in da bi se pridružili Evropi.
NATAŠA GERKEŠ
Nekate
videle
Konec tedna Je hll že 21. Izit
»Prijetno je spoznati nekaj
novega!« se je v Piranu veseli-
la Terezija Gorjup. Doslej je
morje videvala le na fotografi-
jah ter na televiziji, tokrat pa
prvič tudi v živo. Mati trinaj-
stih otrok iz Vodul pri Dram-
Ijah, ki je sicer najrajši na nji-
vi, je bila z nami na izletu 100
kmečkih žensk na morje.
Z zanimivo udeleženko
dvodnevnega izleta sva se po-
menkovala med ogledovanjem
starinskega Pirana. »Za morje
ni bilo nikdar niti časa niti de-
narja.« Na kmetiji je ostala
s tremi sinovi, od teh pa se dva
že odpravljata od doma.
Na letošnjem izletu je doži-
vela prvo srečanje z morjem
tudi Emilija Razgoršek, vajena
velikih vodnih površin. Živi
namreč v bližnji okolici Celja,
ob Šmartinskem jezeru. »Ku-
pone pošiljam že petnajst let,
letos pa sem bila izžrebana kot
prva potnica,« ni skrivala za-
dovoljstva. Kmečkih gospo-
dinj, ki še niso videle morja, pa
je bilo letos še več.
Ne bi za
Najmlajši
ta, ki ima i
živi drugače
čice ob Savi
til v skupi
čank, živi p
ce v mestih.
Ko sem jc
nem vsakda
zjutraj najpi
mož je ta (
nakrmi praš
druži še taš(
skupni zajtri
Ija po hiši,
delo v dniž
Dan je ved
krog. Mlajša
kih gospodii
že nekoliko
nje. Bitenče
Najstarejša
njega izleti
Gračnar iz I
ki bo j«
85. rojstni (
bila 25-letni
čice ob Savi
otroka.
Petkov zabavni večer v Portorožu. Kmalu
Št. 14 - 8. april 1993
20,21
SO prvič
rje
iklh žensk na morje*
leto na enotedenski dopust, ko
'je na Golteh dovolj snega, pa
tudi smučajo.
Izlet 100 kmečkih žensk na
morje je seveda nekaj poseb-
nega, drugačnega. O tem se je
prepričala tudi Marija Jezov-
šek iz kozjanske Zibike, ki je
pošiljala kupone že pretekla
leta, izžrebana pa je bila šele
letos. Za kupone je pravzaprav
poskrbel sin, letos pa snaha.
Kar po tihem jih je poslala,
zato je bilo presenečenje še
večje. Jezovškova je bila na
morju že večkrat, saj je v Pira-
nu živela njena hči. V Zibiki
pa živijo na srednje veliki
kmetiji, kjer so se včasih muči-
li brez strojev. Tudi danes
imajo veliko dela, le nedelje so
nekoliko bolj njihove.
S hribovske kmetije,
s Sv. Lovrenca nad Prebol-
dom, je prišla Betka Pavlic.
Z možem delata sama, zato sta
zelo obremenjena. Redita bike,
zato ji je vsaj molža prihranje-
na. Zelo redko se lahko udele-
žita kakšnega izleta, takrat pa
jima priskočijo na pomoč
uslužni sosedje. V prostem ča-
su, ki ga tako rekoč ni, je gospe
Betki v posebno veselje peka
peciva. Minka Flere iz Nazarij
pa živi na kmetiji sama. V hle-
vu jo pričakujejo štiri krave,
prašiči in kokoši. Najmlajši
sin živi v bližnjih Nazarjah,
hči v Ljubljani, starejši sin pa
v Šmartnem ob Paki. Prosti
čas? Med tednom si gospa
Minka rada ogleda televizijski
dnevnik. Odkar je dan daljši
uspe videti šele zadnjega.
Dragica Rozman iz Dobleti-
ne nad Laškim, je pošiljala ku-
pone kar osem let. »Vse mlade
sosede iz okolice so že bile na
izletu, starejše pa še ne.« Živi
na 17 hektarov veliki hribov-
ski kmetiji. Mož odhaja v doli-
no v službo, otroka pa v osnov-
no šolo. Na kmetiji ostajata
skupaj z mamo. Zjutraj jo ča-
ka hlev, nato dopoldanska
opravila, potem kuhanje kosi-
la, zvečer pa spet delo v hlevu.
Nobena od naštetih kmeč-
kih žensk ne bi zamenjala za
drugačno, mestno življenje.
Začarani v jutro
Stotnija kmečkih žensk si je
z velikim zanimanjem ogledo-
vala Portorož in Piran, drugi
dan izleta pa še Lipico. Tam so
si, po nastopu plešočih konjev,
ogledale še slovite hleve,
v cerkvici pa so prisluhnile
koncertu okteta Studenček.
Višek sobotnega večera je
bil zabavni večer v Portorožu,
ki je trajal do pete ure. Za
najvztrajnejše in najvzdržlji-
vejše, seveda. Kljub temu, da
je letos žreb naklonil največ
sreče starejšim kmečkim žen-
skam, pa so, večinoma, vztra-
jale dalj časa kot mlajše. Opol-
noči je bila dvorana še nabito
polna.
»Smo vesele neugnanke, sto
nas kmečkih je žena, če je tre-
ba tudi sonce naredimo iz dež-
ja,« je prepeval oktet Studen-
ček. To so storile enaindvajse-
tič, na izredno odmevni akciji.
Harmonikarja Janko Mogu iz
Žepine ter Zoran Zorko iz La-
škega, Trio Vikija Ašiča, An-
sambel Robija Zupana in Pri-
morski fantje so poskrbeli, da
je lahko vsaka udeleženka do-
bila plesni žulj. Če tega ni ho-
tela, je uživala v odličnem za-
bavnem programu. Živahno
dogajanje je pritegnilo tudi
pozornost avstrijskih in nem-
ških turistov, ki so razumeli le
govorico glasbe in dobre volje.
Rajanje pa se je stopnjevalo
iz ure v uro. Kar kmalu se je
ustvarila človeška veriga,
v kateri je zaplesala vsa dvo-
rana. Ko smo si za nekaj tre-
nutkov oddahnili, je zapel ok-
tet Studenček, nato spet Trio
Vikija Ašiča, Ansambel Robija
Zupana ter Primorski fantje.
Zatem umetnije Zorana Zorka
na harmoniki: igranje z eno
roko in skupno igranje prijate-
ljev Zorka ter Ašiča na eno
samo harmoniko, pa spet
ples...
Potem je čaral čarovnik Jani
Jošovc in začaral novo jutro.
Morda tako, da je bilo z veselo
stotnijo - vsaj v sanjah - tudi
tistih 1600 kandidatk, ki letos
niso imele prave sreče in so
ostale doma.
Toda prihodnje leto bo
22. izlet 100 kmečkih žensk na
morje...
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Največ, trinajst otrok, ima Te-
rezija Gorjup iz Dramelj, Mar-
ta Cvikl, z Dobrne, pa deset.
Za najbližji rojstni dan smo
čestitali Mariji Kamovše\^ iz
Šempetra. Najbolj vitka ude-
leženka izleta je bila Vida
Kvar z Grobelnega, ime naj-
težje pa ostaja skrivnost ude-
leženk izleta (nagrajenka je
prejela veliki masažni aparat).
Sicer pa so bile lepo obdarjene
vse naštete rekorderke izleta.

Najmlajša z Rečice, najstarejša z Dobja, mati trinajstih otrok iz Dramelj ter mati desetih otrok
z Dobrne (z' desne proti levi)...
Skupinski portret, z oljčnimi vejicami v rokah.
N vese/a stotnija.
Drugi dan rajanja, tokrat v Lipici. Pojočo in plešočo povorko vodi Zoran Zorko iz Laškega.
Št. 14 - 8. april 1993
122
4

Lastninjenje
Icnapovsicili
žuljev
Kljub temu, da pristransko
poslušam in berem o aferi
v Sedražu nad Laškim v zvezi
s posekom gozda, mi srce ni
dalo, da ne bi obrnil lista še na
drugo stran, kjer tiho vse kle-
vete in blatenje prenaša priza-
deta, in tam kjer je bilo gospo-
du Napretu tudi dano, javno
omenjana družina Černoša,
posredno pa tudi krajani Se-
draža.
Čeprav je bil odmev na do-
gajanje v Sedražu obširen, niti
v enem časopisu ali po radiu
nisem zasledil mnenja, ki bi ga
po tako javnem izpostavljanju
moral in imel pravico dati tudi
gospod Čemoša.
Vse Sedražane, s katerimi
sem se pogovarjal, moti pri-
stranskost pisanja na strani
gospoda Napreta.
Kot so mi povedali krajani
Sedraža, bi parcelo, na kateri
je tudi sporni gozd, lahko ku-
pil vsakdo v Sedražu. Zanjo se
je pač odločil gospod Černoša
ter jo pošteno plačal, saj je
mož vreden spoštovanja in ne
tako pri »koritu«, kot si misli
gospod Napret, da bi mu bila
podarjena.
Čeprav nisem nikakršen za-
govornik pretirane sečnje goz-
dov, me zanemarljiva količina
gozda, predvidenega za sečnjo,
ne moti toliko, kot me moti to,
da je veliko stvari privlečenih
za lase in je gozd le »grešni
kozel«. Mislim, da bo resnica
našla tudi v tem primeru pravi
obraz, pa čeprav pametni še
vedno molčijo. Mislim in
upam, da bomo lahko v krat-
kem slišali tudi drugo zgodbo,
v kateri bo lahko glavni igra-
lec tudi gospod Napret.
Dragi novinarji. Prosim Vas,
da pogledate resnici v obraz
tudi z druge strani in preverite
trditev, če branijo gozd Sedra-
žani ali le peščica ljudi, ki si
jih je nagovoril gospod Na-
pret. Če že branite gozd, bra-
nite tudi dostojanstvo in čast
ljudi, ki jih nekateri povsem
neupravičeno blatijo in sra-
motijo.
V. M., Laško
Kjer se prepirata
dva...
Gospod Jože Baraga, takrat
ni bil 1. april.
Kar nekako »oddahnil« sem
si, ko sem v zadnji trinajsti
številki Novega tednika, ki je
izšel 1. aprila 1993, v intervju-
ju g. Milene B. Poklic z našim
županom, izvedel, da je ON na
začetku svojega županovanja
preprečil, da bi nam tedanja
JLA iz občine odpeljala orožje.
Oddahnil sem si zato, ker sem
bil do tega dne trdno prepri-
čan, da imamo za to dejanje
zasluge nekateri takratni člani
Občinskega štaba Teritorialne
obrambe in nekateri rezervni
častniki, ki smo bili takrat na
odgovornih položajih, pa tega
nikoli nismo obešali na veliki
zvon. Verjetno bomo imeli še
največ problemov doma pri
svojih boljših polovicah, ki se
še spominjajo tiste noči, po
15. maju 1990, ko je na Občin-
ski štab Teritorialne obrambe
prišel ukaz o premestitvi orož-
ja in streliva in smo se posa-
mezniki, ki nam ni bilo vseeno,
da odgovorni ne ukrepajo, od-
ločili, da se sami upremo pre-
daji orožja, če bo treba tudi po
najbolj črni varianti. Nam bo-
do še verjele, da smo tisto noč
podpisali dokument s katerim
smo se uprli predaji orožja
JLA in prevzeli nase odgovor-
nost za neizvršitev ukaza? Bo-
do Petrova, Tonetova in moja
žena še verjele, da smo takrat
ponoči nesli dokument, ki ga
je podpisalo 27 navzočih čast-
nikov g. županu, in da nismo
hodili po kakšnih krivih po-
teh? Da je bil šele na podlagi
našega nočnega obiska nasled-
nji dan sklican sestanek Sveta
za SLO in DS, ki je v celoti
podprl našo odločitev, pa že
skoraj ni več pomembno, saj
smo že dobili črne pike.
In če prav razumem žensko
dušo, bo črv dvoma vrtal na-
prej, saj je kasneje nekaj fan-
tov in mož ponoči redno izgi-
njalo od doma in težko bodo še
verjele, da je šlo za prevažanje
orožja na skrivna mesta proč
od glavnega skladišča. Ne bo-
do več verjele, da je bilo v veli-
kih zelenih zabojih, ki so se
pojavljali na najbolj nemogo-
čih mestih in prostorih orožje
in strelivo in ne kakšen pogro-
šen ali »šverc« material. Ne
bodo verjele, še posebno zato
ne, ker bodo iz pogovorov iz-
vedele, da so bili medtem ne-
kateri kljub visokemu položa-
ju takrat doma, na toplem,
kasneje med vojno, ko smo bili
mi na položajih, nekateri tudi
v Gornji Radgoni, pa so oni
igrali tenis, med njimi tudi
g. župan.
Odleglo mi je, ker so mi šele
sedaj postala jasna merila, po
katerih so bili nekateri po zad-
nji vojni obdarovani s spomin-
skimi pištolami, jasno mi je
tudi, zakaj dobijo nekateri viš-
ji čin, čeprav pobegnejo iz voj-
ne vežbe, skrijejo orožje doma
pod posteljo itd. Če bi bil
mlajši, bi rekel »ful odšteka-
no«, sedaj pa le »dost mam'!
JOŽE KUZMAN,
Slovenske Konjice
Prebita trdnjava
mošice obrambe
Pod gornjim naslovom je
v enajsti številki NT novinar-
ka Marjela Agrež objavila ža-
lostno zgodbo o družini Žila-
vec-Došen s Hudinje. Čestitam
novinarki za njen pogum, saj
je ena redkih, ki je predrla ko-
preno molka, za katero se skri-
va množica razočaranih in po-
nižanih očetov. Čestitam ji tu-
di za visoko stopnjo človeške
morale, ki jo je pokazala s tem,
ko je nakazala, kako socialna
služba s svojimi »strokovnimi«
argumenti tepta očetovska ču-
stva delovnega in skrbnega
Mirka Žilavec.
O pritožbah na delo Centra
za socialno delo Celje bi lahko
popisal celoten izvod Novega
tednika. Na centru imajo od-
prto za stranke dvakrat teden-
sko, ostale dneve pa imajo bolj
pomembne naloge. Tako je bi-
lo že pred petnajstimi ali dvaj-
setimi leti, ko so ljudje bolj
poredko zahajali v to ustanovo
in tako je tudi danes, ko se po
pomoč zgrinja masa nesrečnih
in brezposelnih ljudi. O uso-
dah in življenjskih stiskah po-
sameznikov odločajo mlade
socialne delavke, ki poznajo
človeško stisko le iz učbeni-
kov. Ženske, ki same nimajo
otrok, odločajo o usodi tujih
otrok, računalnik pa vsak me-
sec pridno izpljune nove od-
ločbe o zvišanih preživninah,
ki jih plačujejo očetje katerih
čustva so brezobzirno potep-
tana. Seveda jim takšno počet-
je omogoča med drugim tudi
zakonodaja, v kateri so pravi-
ce očetovstva zgolj deklarira-
ne. Dokler so ti nesrečneži tiho
in jih je sram povzdigniti svoj
glas, socialnim delavkam ne
bo težko navajati »strokovne
argumente« za svoje odločitve.
Da zadevo skrajšam, bom delo
Centra za socialno delo v Celju
komentiral z naslednjo zgodbo
iz živalskega sveta, katere ko-
nec je sicer nekoliko grob,
vendar je tudi življenje grobo.
Srna se je poročila s srnja-
kom. V vroči ljubezni mu je
skotila prašička. Užaljeni sr-
njak jo je seveda zapustil. Sr-
na se je vnovič poročila. To-
krat z jelenom. Tudi njemu je
skotila prašička. Jelen jo je za-
pustil. Srna ni obupala in je
vzela medveda. Ampak joj!
Tudi njemu je skotila prašič-
ka. Medved jo je seveda pobri-
sal. Razočarana srna je zaupa-.
la svojo zgodbo socialni delav-
ki in jo vprašala, kaj pomeni,
da vsakemu partnerju skoti
prašička? Socialna delavka je
bila odločna: Zadeva je jasna
- Vsi moški so prasci.
JANKO KOŠTOMAJ,
Celje
PREJELI
Javno vprašanje
Urbanističnemu
inšpektorju
občine Žalec
Veliko grenkih trenutkov in
razočaranj sem doživela v živ-
ljenju, pa vendar je ta zadnji
s strani Urbanističnega in-
špektorata tako boleč in ne-
pravičen in hkrati ponižujoč
za delovnega človeka, da sem
se odločila, da vam ga podrob-
no opišem.
S 4-člansko družino živim
v stanovanjskem bloku. Pred
časom so me v podjetju, kjer
sem bila zaposlena, uvrstili
med viške, tako da sedaj dobi-
vam minimalna sredstva za
preživljanje. Z odrekovanjem
sem na zemljišču velikosti 16
arov, katerega lastnica sem od
leta 1984, izvršila izkop zem-
ljišča v izmeri 7 x 7 m, globine
2,20 m. V izkopu sem zgradila
pasovne betonske temelje tlo-
risnih izmer 5,50 x 4,30 m in na-
nje pozidala. obodne zidove iz
betonskih kvadrov v višini
2,20 m. Nad to kletno etažo
sem zgradila betonsko stropno
ploščo v nivoju okoliškega
zemljišča. Kljub večkratnim
prošnjam za izdajo lokacijske-
ga dovoljenja sem vedno dobi-
la negativen odgovor. Urbani-
stični inšpektorat iz Žalca pa
mi je dne 16.12.1992 poslal
odločbo, v kateri navaja, da
omenjeno zemljišče leži izven
določenih mej zazidljivosti, da
se prišteva med prvo območje
kmetijskih zemljišč in da je
namenjeno za trajno kmetij-
sko rabo in da po ZUNDPP za
zgoraj obravnavani objekt ni
mogoče izdati lokacijskega
dovoljenja; kljub vsemu pa cca
200 m stran rastejo objekti, če-
prav so južno od le-teh hmelj-
skežičnice - kmetijska zemljiš-
ča, ravno tako kot v mojem
primeru. Vsi zgoraj našteti
elementi pa so vseskozi ovira
za izdajo lokacijskega dovolje-
nja samo pri meni. Zakaj? Ur-
banistični inšpektorat javno
sprašujem, kakšni so kriteriji
za določanje območij kmetij-
skih zemljišč (morda ime in
priimek lastnika parcele, kar
je nedvomno razvidno iz moje-
ga primera).
Dne 16.2.1993 pa sem od
Urbanističnega inšpektorata
sprejela sklep, da moram v ro-
ku 15 dni po prejemu sklepa
odstraniti z zemljišča vse, kar
mu daje drugačen videz. Kljub
temu, da sem zemljišče vzpo-
stavila v prvotno stanje, je
2. marca 1993 prišel g. Peter
Martnšek na ogled in rovaril
po zemljišču brez moje vedno-
sti. V četrtek, 4. marca pa je
prišel skupaj z sedmimi polici-
sti z namenom, da mi omenjeni
objekt porušijo, kar so tudi
storili. Tudi prisotni policisti
so bili presenečeni, ker objek-
ta ni bilo videti, saj je bilo
zemljišče povsem zravnano, da
se je g. Peter Marinšek odločil
za tak korak ter nad odločitvi-
jo, da pri podiranju kleti, ka-
tere lastnica je ženska, priso-
stvuje cela patrulja policistov.
Povedali so mi tudi, da je bila
to prva rušitev na celotnem
območju občine.
Gospoda Marinška javno
sprašujem, če je s tem deja-
njem hotel pokazati svojo moč
in si dvigniti avtoriteto. Mi-
slim, da je dokazal ravno na-
sprotno. Rušiti je začel objekt,
katerega lastnica je ženska,
mati treh otrok, brez zaposli-
tve; pri ženski, ki je zaman
prosila za lokacijsko dovolje-
nje. Sem morda storila napako
že prej, da nisem komu ponu-
dila zajetne modre kuverte?
Ne bom ostala samo pri tem
članku v vašem časopisu. Za
svoje pravice se bom borila
naprej - ne bom se zavarovala
s patruljo policistov, ampak
bom pravico dosegla na račun
dokumentiranih dokazov in
pričevanj - pa čeprav na Repu-
bliškem urbanističnem in-
špektoratu v Ljubljani, kjer
bom povedala in dokazala še
marsikatero sedaj zakrito za-
kulisje naših služb v občini, ki
se držijo zakonov in odredb,
raznih odločb in sklepov pri
ljudeh, ki si s trdim delom in
odrekovanjem prislužijo de-
nar; zmikavti, prevaranti, ta-
tovi in podkupljivci pa brez
ovir in problemov kradejo, la-
žejo in gradijo še naprej.
Je to pravna država? V žal-
ski občini je to vizija prihod-
nosti. Da pa bo čim bliže real-
nosti in resničnosti, obljub-
ljam, da bom za to nekaj stori-
la tudi sama — našla bom pravi-
co in resnico. Verjemite - prav
kmalu!
MARIJA HRNČIČ,
Šempeter
Slovenski
odškodninski
sklad - nova
mora slovenskih
razlaščencev
Zakon o Slovenskem od-
škodninskem skladu (Uradni
list RS št. 7 od 4. 2.1993) je za-
čel veljati 15. dan po objavi, to
je 19.2.1993. Sklad se konsti-
tuira najpozneje v 30 dneh,
z delom pa začne najpozneje
v 60 dneh po uveljavitvi, torej
20. aprila letos.
Osnovna in neodpustljiva
napaka zakona o Slovenskem
odškodninskem skladu, ki ga
je ustanovila republika Slove-
nija je, da za njegove obvezni-
ce ne daje nobenega jamstva!
Eno izmed načel ustanovitelja
sklada namreč je, da »bremen
nacionalizacije ne bi nosih
davkoplačevalci« (proračun),
kar je tudi edini znani razlog,
zakaj Republika Slovenija ne
jamči za izplačilo odškodnin
v primeru, ko ni možno vrača-
nje v naravi.
To je seveda samo dvolična
igra te države, saj pred jav-
nostjo molči, da bo na račun
svojih davkoplačevalcev izpe-
ljala sanacijo bank in žele-
zarn, kar bo znatno večje in
neprimerljivo breme za vse dr-
žavljane Slovenije, kot pa bo-
do odškodnine za tisti del pre-
moženja razlaščenih lastnikov
in njihovih dedičev, ki ne bo
vrnjeno v naravi.
Razlaščenci smo upravičeno
lahko nezaupljivi, če vrhu*vse-
ga preberemo sicer tehtne
ugotovitve (članek »Certifikat
kot adrenalin« v časopisu Delo
od 25. 3.1993), da med drugim
zakon neustrezno definira fi-
nanciranje Slovenskega od-
škodninskega sklada, ki bo
lahko prišel v hude likvidnost-
ne krize ali celo v stečaj.
In kaj lahko razbremeni
Slovenski odškodninski sklad
v največji meri?
Ob doslednem izpolnjevanju
načela zakona o denacionali-
zaciji, da mora biti vse, kar je
možno, vrnjeno v naravi, smo
prepričani, da bi bile obveze
odškodninskega sklada do ra-
zlaščencev minimalne, pred-
vsem ob upoštevanju pogoja,
da se za tisto premoženje, ki ga
res ni mogoče vrniti v naravi,
dodeli nadomestno (na primer
gozd, kmetijska zemljišča, sta-
novanja itd.). Obvezno izvaja-
nje teh načel bi morale dosled-
no upoštevati občine v postop-
kih denacionalizacije, država
pa voditi dosleden in enoten
nadzor nad občinami in pred-
vsem nad »prizadetimi« zave-
zanci, ki se zelo zavzeto pote-
gujejo, da bi čimveč nacionali-
ziranega premoženja obdržali
v naravi, lastniki pa bi za svoje
imetje dobili od države manj-
vredne papirje. Le tako razu-
memo razlaščenci te nevarne
politične igre, ki se v dobrem
letu izvajanja zakona o dena-
cionalizaciji že razločno ka-
žejo.
ZLRP ugotavlja:
Če država Slovenija noče
jamčiti za obveznice Sloven-
skega odškodninskega sklada,
dokazuje s tem: da ne namera-
va plačati odškodnine za tisti
del nacionaliziranega premo-
ženja, ki ne bo mogel biti vr-
njen v naravi; da bo pripeljala
v neenak položaj razlaščence,
ki bodo dobili vrnjeno premo-
ženje v naravi in razlaščence,
ki bodo prejeli manjvredne
obveznice; da nima resnega
namena vračati vsega naci-
onaliziranega premoženja.
Razlaščenci pričakujemo,
da bo država Slovenija storila
vse, da ta povojni madež do-
stojno izbriše, ne samo na pa-
pirju, pač pa tudi v praksi in
da zaustavi vse, ki bi se hoteli
s pravicami razlaščencev še
naprej poigravati.
ZDRUŽENJE LASTNIKOV
RAZLAŠČENEGA        PREMO-
ŽENJA
SLOVENIJE
Lastninska
zakonodaja
Ker gre za stvar, ki že ima,
še posebej pa bo imela, trajne
posledice za dobesedno vsake-
ga Slovenca, se mi zdi normal-
no, da o teh stvareh spregovo-
rimo javno. Gre za lastninsko
zakonodajo. Zato je prav, da
poznamo tudi posledice pre-
hajanja in ne-finančne ekono-
mije v finančno po anti-fi-
nančni poti. Ker posledice niso
več imaginarne, se bomo nad
opozorili morda vsaj zamislili.
Ker smo kapital razumeli
kot sredstva podjetja (aktiva
bilance stanja), ne pa kot traj-
ni vir (pasiva bilance stanja),
smo trdili, da je pri nas »kapi-
tal« samo »spodaj«, to je
v TOZD (zunaj bi rekli na
»Business Level«), ne pa tudi
»zgoraj«, to je v DO in /ali
SOZD (»Corporate Level«)
Priznavali smo namreč samo
Št. 14 - 8. april 1993
23
jjsto kar je bilo zapisano
v knjigovodskih papirjih. Tam
pa ni bilo »good will«-a (do-
brega imena firme), ki je zah-
teval v resnici velika vlaganja,
Iji pa niso bila evidentirana na
prepoznaven način. Za marsi-
Ijoga nivo »direktorja, tajnice
in fikusa« ni bilo težko »reor-
ganizirati« v nadaljevanko iz
pela: kaj je ostalo od sloven-
skih poslovnih sistemov?
»Small is beautiful« je opravil
svoje poslanstvo, saj je MBO
v naših pogojih izvedljiv le na
podjetniškem nivoju. Mračna
perspektiva pa je preko dina-
mičnih metod zagotavljala
nizko vrednost podjetij; ker
jih bi naenkrat ponudili v pro-
dajo pa zaradi neobstoja efek-
tivnega povpraševanja še nižje
cene. Tako je naenkrat »druž-
beni« kapital postal »ne-bodi-
ga-treba« in »vreča skoraj
brez dna«; zato je zaradi svoje
neučinkovitosti žal doživel po-
spešeno usodo izničevanja, ki
jo je sicer prikrito doživljal
bolj zmerno že prej. Dokler je
to bilo še v obsegu npr. 10 od-
stotkov, sile plazu niso bile ne-
varne, ko pa plaz zajame 30
odstotkov in več, stvari dobijo
novo (ne)kvaliteto. Profesor
Ribnikar npr. pravi, da naših
podjetij »vedenje ni podobno
vedenju podjetij v tržnih go-
spodarstvih. Na splošno se ve-
dejo, kakor da ne bi imela niti
osnovih sredstev (amortizacija
jim je malo mar) niti trajnih
virov sredstev (ni jim mar, kaj
se dogaja z >družbenim kapita-
lom<, raje imajo, da ga je čim
manj).«
In sedaj sprejeta lastninska
zakonodaja. Marsikomu je
verjetno postalo toplo, ko je
ugotovil, da storitvena bilanca
»razvrednotuje« vrsto njego-
vih dosedanjih vrednotenjskih
aktivnosti, ter da je mogoče
korektno in ceneno, brez do-
datnega vplačevanja, izvesti
najbolj zanimiv način lastni-
njenja, tj. notranji odkup, sa-
mo ob 15 odstotni in več do-
nosnosti lastniškega kapitala.
Cim nižja je donosnost lastni-
škega kapitala, tem večje je
potrebno doplačevanje pri od-
kupu. Cim višja je donosnost
lastniškega kapitala, tem več-
ja je možnost nižje dividende
(izplačanega čistega dobička)
oziroma višjega zadržanega
dobička, tj. notranjega finan-
ciranja poslovanja podjetja.
Končno še nekaj tujega.
V ZDA je zahtevana donosnost
delniškega kapitala pri novih
firmah 25 do 30 odstotkov, tj.
na nominalno vrednost delnic,
pri zrelih pa okoli 15 odstot-
kov na bilančno vrednost
delnic.
NIKOLAJ ZIMŠEK,
Celje
Pobude,
odgovori,
vprašanja
1. v Delu z dne 30.3. smo
zasledili izjavo g. Franca Juri-
ja, kako bomo morali begunce
sprejeti v družbo in jih »inte-
grirati«. Osebno se mi zdi ne-
sramno, da pripadnik manjši-
ne, katera uživa vse potrebne
pravice, o katerih lahko Slo-
venci onstran meje samo sa-
njajo, izjavi kaj takšnega. Slo-
venci ne bomo nikoli pristali,
da se v naše okolje vrine tujek
popolnoma tuje vere, jezika,
navad in kulture. Beguncem
pomagajmo, vendar nič več.
Ko bo vojne konec, je treba te
ljudi lepo vrniti v Bosno, da
nas nihče ne bo mogel obsodi-
ti, da smo pomagali pri etnič-
nem čiščenju. Tudi Slovenci so
bili za čase nacistične klavnice
razseljeni, pa so se vrnili, če-
prav je bilo vse porušeno. Mo-
ja mati je doživela pekel be-
gunstva. Ljudje se bodo morali
vrniti in ponovno zgraditi svo-
je domovino. Zločinci, kateri
so krivi za to »Balkanijado«,
pa bodo morali odgovarjati.
Ljudje bodo morali zaživeti
skupaj, ker pač tako narekuje
geografija in zgodovina. Tudi
Slovenci živimo brez proble-
mov z Italijani, čeprav smo do-
bili kar nekaj klofut. Vsi vemo,
da zaradi nekaj plevela ni vso
zrnje zanič.
2. S tega mesta dajem javno
pobudo, da se od uradnih oseb
na področju Slovenije zahteva
uporaba slovenskega jezika.
Na žalost moram ugotoviti, da
te še marsikateri uradnik ogo-
vori v tujem jeziku, čeprav je
zakon o tem jasen. V Sloveniji
je uradni jezik slovenščina,
v krajih, kjer živita obe avtoh-
toni in ustavno priznani manj-
šini, še italijanščina in mad-
žarščina. Vse državljane pozi-
vam, da se v primerih, ko so
ogovorjeni v tujem jeziku, na-
redijo neumne in naj zahtevajo
prevajalca. Vse primere doku-
mentirajte in obvestite našo
stranko.
3. V četrtek, 1. aprila, sem
zasledil odgovor g. Primoža
Baucona. Gospod očitno išče
polemiko, zato ga moram ra-
zočarati. Z njim ne mislim po-
lemizirati o ničemer, kar je ve-
zano na politiko, kajti sama
zasnova takšnih polemik ne
daje upanja, da bi se z njimi
počelo kaj racionalnega. Res-
nično, s funkcionarji stranke,
ki ni registrirana, ne mislim
krasti prostora Novemu ted-
niku.
BOJAN EKSELENSKI
Poslanec SNS
v SOB Celje
Utrinek iz
Šempetra
Šempeter je prijazna vas
v osrčju Savinjske doline. Svež
zrak, ki prihaja iz obrobnega
okolja, nam daje voljo do živ-
ljenja in veselje do vsestran-
skega ustvarjanja. Prebivalci
smo delovni ljudje, ponosni na
zgodovino kraja, na njegovo
preteklost, ko sta si kri in trp-
ljenje podajali roko. Posebnost
našega kraja so naravne lepotie
in zgodovinske znamenitosti:
Rimska cesta. Rimska nekro-
pola, kraška jama Pekel.
Pekel, čudno je to ime. Spo-
minja me na globačo Prežiho-
vega Voranca. Vsak turist ob
obisku le-te ugotavlja, da je
znamenita in vse pozornosti
vredna.
Sedeli smo v gostišču Rim-
ljan: dva planinca in jaz. Dela-
la sem se tujko, da bi podrob-
neje zvedela sodbo o naših tu-
rističnih uslugah, delavcih Tu-
rističnega društva, agencije
Dober dan, o gostiščih v Šem-
petru.
Prvi planinec je hvalil na-
ravno bogastvo jame Pekel,
njeno notranjo urejenost in
delavnost šempeterskih turi-
stičnih mravelj tako pohvalno,
da sem ostrmela. Drugi mu je
potrjeval in hvalil urejenost
Rimske nekropole in ceste, no-
vo urejenih trgovin, pekarne,
gostišč, cvetličarne, agencije
Dober dan, ki skrbijo za kul-
turno bogatenje šempeterskih
src.
Prvi planinec pa je pričel
s svojim romantičnim glasom:
»Vedno se vračam v jamo Pe-
kel, hrepenim po lepoti tukajš-
nje pokrajine in ljudi, šegavo-
sti domačinov, posebno strež-
nega osebja v Turističnem do-
mu, razvedri vsakega planin-
ca. Tu iščem vesoljni mir in
senco prostranih gozdov. Ču-
dovite barve me pripravijo do
tega, da gledam, in ničesar ne
prezrem. V tem blaženem na-
ravnem kotičku me navdajajo
same sanje, skratka, občutim
notranje zadovoljstvo.
Brez slovenske zemlje, brez
njene topline, ne bi mogel ži-
veti. Sprehodi sredi miru in le-
pot, zatočišče pred jeklenimi
pošastmi človeške tehnike. Sa-
mota Pekla, to nepozabno živ-
ljenje Peklenščice, meni naj-
lepše, kar jih poznam. Mir bol-
nemu srcu, zdravilo ranjeni
duši!«
Končno je njegovo pesniško
opevanje prekinil tretji plani-
nec z opozorilom, da je pred
njimi še dolga pot. Poslovili
smo se.
Ko sem ostala sama, sem se
v sanjarjenju zazrla v prete-
klost. Dolina Peklenščice je
del mojega mladostnega kra-
ljestva, ki me spominja na lov-
ljenje potočnih rakov v Pe-
klenščici, na nabiranje cvetja
in neštete kulturne prireditve.
To je ostalo v meni. Zadišalo
je. To je vonj pomladi. Sem
prav prišla?
Naprej, prosim! Kaj je da-
nes tako žalostno v tem turi-
stičnem domu ob jami Pekel?
Poslavlja se graditelj, vodja in
oskrbnik tega hrama!
V zahvalo smo ti prinesli,
dragi Franc Štorman, šopek
pomladnega cvetja, in še za-
plesali ti bodo šempeterski
folkloristi!
Sonce je še bolj čudovito za-
sijalo, dolina Peklenščice in
jama Pekel pa sta se odeli
v praznična oblačila.
VIDA NARAKS,
Šempeter
Zalcljučni plesi
srednjih šol
Kot eden nrmogih izmed
staršev srednješolke, sem se
prvič pred dvema letoma in le-
tos že drugič udeležil zaključ-
nega plesa, ki je bil vsakič po-
sebno doživetje že za mene,
kaj šele za otroka. Zato k temu
vse lepo in prav, pa vendarle
dodajam nekaj misli, ki se po-
rajajo med starši!
Pri vsej tej slovesnosti
manjka samo eno, pravo
sproščenje! Kajti dijaki in
starši še vedno živimo pod
obremenitvijo, ali bo naš otrok
napravil zaključni izpit — ma-
turo. Nihče mu tega v najboljši
želji ne more vnaprej čestitati,
pa bi bil tisti večer za to prava
priložnost! Vse drugače bi bi-
lo, če bi to bilo za njim oziro-
ma za nami. Tako bi bila res-
nična sproščenost večja, ne pa
samo navidezna, kar se ne da
prekriti. To je občutek enih in
drugih, o katerih se med seboj
pogovarjamo, zato bi javno iz-
postavil vprašanje organiza-
torjem, zakaj se vse to resnič-
no ne izvaja po zaključnem šo-
lanju - po maturi?
Prepričan sem, da bi zak-
ljučni plesi bili še mnogo bolj
svečano doživeti v pravem po-
menu besede!
TONE URŠIČ
Šentjur
zahvale,
pohvale
Koncert
v počastitev
materinsicega
dne
v počastitev materinskega
dne je bil v OŠ Primoža Tru-
barja v Laškem koncert otro-
škega in mladinskega pevske-
ga zbora, ki ga že dolga leta
vodi učiteljica Kristina
Lesjak.
Polna avla obiskovalcev po-
trjuje, kam smo lačni kultur-
nih prireditev, še posebno, če
so nastopajoči otroci.
»Vsaka mama je prava ma-
ma, čeprav je le ena sama« je
znala pritegniti naša srca mla-
da recitatorka. Ubrani glasovi
iz mladih grl so naredili prijet-
no vzdušje prijateljstva in
hvaležnosti, kot da bi se želeli
zahvaliti vsem, ki smo nosilke
in vzgojiteljice človeškega ro-
du. Materam, ki v ljubezni
spremljamo dar življenja, se
zanj darujemo in izgorevamo,
da naši otroci niso kot nepopi-
sani listi.
Prijetno počutje so popestri-
li glasbeno nadarjeni Rok,
Anja, Žiga, Maja, Nina in Ti-
len z igranjem na mala glasbi-
la in tako potrkali vsakomur
v dno srca. Za trenutek smo
pustili ob strani vsakdanje
skrbi, naša srca pa so se napol-
nila z blago milino in mirom,
ter nam vlili nove moči.
Hvala vsem, ki ste darovali
del sebe, da smo skupaj doži-
veli nekaj lepega.
ANICA BREGAR,
Laško
Nepozabni
Gardaiand
Kot udeleženka izleta v kra-
ljestvo domišljije Gardaiand
vas najprej lepo pozdravljam
in se vam zahvaljujem za ne-
pozaben dan, ki sem ga doži-
vela predvsem po vaši zaslugi
kot ena izmed izžrebanih.
Z izletom sem bila več kot
zadovoljna, s fotografijami in
svojimi vtisi pa sem tudi svoje-
mu krogu znancev napravila
znatne skomine. Upam, da
uspešne.
Novi tednik redno kupujem.
V njem je dovolj nagradnih
iger, križank in zanimivega
branja. To pa je ravno tisto,
kar meni ugaja.
SABINA MAJCEN,
Dobrna
Prvoaprilsico
srečanje v vrtcu
Petrovče
Nehote pomislim na vse
zdrahe in prepire, kadar želijo
vrtci in šole pravo plačilo za
svoje delo. In nemalo je takš-
nih, ki pravijo: »Le kaj bi še
radi, saj tako nič ne delajo.« In
če bi vsi tako misleči prišli
v četrtek 1.4.1993 v petrovški
vrtec - na srečanje otrok in
staršev - sem prepričana, da bi
si v hipu premislili. Nimam
besed, s katerimi bi izrekla
pohvalo tov. Nadi in tov. Ma-
rinki za čudovito pripravljen
program. Sem pa prepričana,
da se z mano strinja večina
prisotnih staršev.
Že samo povabilo na sreča-
nje je bilo nekaj posebnega, saj
ni bilo napisano na belem pa-
pirju, pač pa v obliki cvetlice,
katere vsak list je nosil svoje
sporočilo. In potem so bili tu
še naši otroci, ki so nas s svojo
neposrednostjo spravljali
v smeh. In ne samo to. Videli
smo lahko, kaj vse že znajo
naši tri in štiri-letniki.
S svojo živahnostjo pa so tu-
di dokazali, koliko potrplje-
nja, volje in ljubezni morajo
imeti tovarišice v vrtcih, da
»krotijo« skupino dvaindvaj-
setih ali ponekod še več otrok.
Mislim, da je njihovo delo
vse prej kot lahko, saj so cel
dan med kričači, ki jih pone-
kod komaj mirijo, po drugi
strani pa se trudijo, da jih česa
naučijo.
Mislim, da da vrtec otroku
veliko. Zelo, zelo veliko!
Tako so nam naši otroci po-
kazali zgodbico o piščančku
Piku — in nekateri med njimi so
že res pravi igralci in plesalci,
pa tudi pevci in recitatorji. Po
končanem nastopu so nas po-
vabili v svojo igralnico, kjer so
nas postregli s kavo, sokom in
posladkom za otroke in starše.
Nam, staršem je bilo zelo
všeč in želeli bi si še več takš-
nih popoldnevov. Tovarišicam
vrtca Petrovče — še posebno
tov. Nadi in tov. Marinki pa še
enkrat hvala za ves trud - ki je
bil - vsaj mislim tako, popla-
čan z zadovoljnimi obrazi
staršev njunih varovancev!
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
Št. 14 - 8. april 1993
124
Front ročk podira meje
22 komadov, 12 slovenskih
in 10 avstrijskih bendov, to je
kratka statistika prvega kom-
pilacijskega CD-ja na sloven-
skem z drugačno ročk glasbo.
Album nosi naslov »No Border
Jam«, gre pa za nekomercialen
projekt mariborske založbe
Front Ročk in avstrijske Intro
Graz Spection.
Na CD-ju slišimo, kot da
slutiti že njegov naslov, veliko
stilno precej različnih bendov,
ki jim je s tem projektom dana
možnost, da se predstavijo na
kvalitetnem nosilcu' zvoka.
Večina slovenskih bendov pri-
haja iz štajerskega konca, ve-
čini od njih je to sploh prva
predstavitev na nosilcih zvo-
ka. Alter coctail tega CD-ja
tako vsebuje tako elemente
hard cora kot novovalovske
finte iz začetkov '80, tu in tam
se sliši tudi zvok saksofona in
syntisizerjev. Od domačih iz-
stopajo It's not 4 sale iz Laške-
ga, med avstijskimi bendi pa
so najboljši Pure Line. Pri
Front Rocku je v teh dneh izšel
tudi njihov samostojen CD
»Bum«.
Škoda, da se večina doma-
čih skupin odloča za angleška
besedila, ker ta s svojo štajer-
sko narečno angleščino prav
gotovo ne predstavljajo bliž-
njice do silno želenega zahoda.
Z »zdravo eksotično« slovenš-
čino bi morda šlo hitreje, sicer
bo ta CD prišel bolj prav raz-
nim porabnikom na sončni
strani Alp...
Pri založbi sedaj razmišlja-
jo, da bi pripravili turnejo teh
bendov po vseh njihovih rod-
nih mestih in vaseh. Ce pa se
to ne bi zgodilo in vas stvar
toliko zanima, da bi jo kupili,
še naslov: Front Ročk, p.p. 48,
62000 Maribor.
STANE ŠPEGEL
Kitarist Dave Navarro in
bas kitarist Eric Averj', oba
člana ameriških JANE'S AD-
DICTION, sta ustanovila sku-
pino z imenom Destruction.
Pod svoje okrilje jih je vzela
založba Def American, katere
ustanovitelj je Rick Rubin, ki
bo tudi producent pr\'ega al-
buma skupine Destruction.
Pred dobrim mesecem dni
smo pisali o možnosti ponovne
združitve legendarnih VEL-
VET UNDERGROUND. Lou
Reed in njegovi že precej osta-
reli prijatelji, so te dni to zdru-
žitev potrdili, prvič po več kot
dvajsetih letih pa bodo skupaj
zaigrali 1. julija v Edinburghu.
Ponovno združitev napove-
dujejo tudi v sedemdestih zelo
popularni STEELY DAN.
Glavna akterja te skupine,
Walter Becker in Donald Fa-
gan, sta se po dolgem času spet
srečala na snemanju solo pro-
jekta pevca Donalda Fagana.
Njuni samostojni karieri nista
pretirano uspešni, zato sta se
odločila, da bosta na račun
stare slave še to poletje na tur-
neji napolnila žepe.
Po enoletnem premoru so se
zganili tudi člani skupine ME-
GA C1TY FOUR in posneli sin-
gle »Iron Sky«, ki je napoved-
nik za njihov prihajajoči al-
bum. Album bo izšel sredi me-
seca maja, producent pa je ba-
sist skupine, Gerrv Bryant.
V mestu Ballymena v Sever-
ni Irski so se odločili, da je
rock&roU »satanova glasba«
in zato v njihovem mestu pre-
povedali nastopanje vsem ročk
skupinam. Prvi so ta »srednje-
veški ukrep« začutili ELEC-
TRIC LIGHT ORCHESTRA,
ki so kljub zatrjevanju odvet-
nikov, da ta ukrep nima prav-
ne podlage, odpovedali kon-
cert.
Paul Weller (ex-The Jam,
ex-Style Council) je končno
ovrgel govorice, da bo z origi-
nalnima članoma Rickom
Bucklerjem in Bruceom Fox-
tonom, reformiral na začetku
osemdesetih najboljšo angle-
ško skupino THE JAM.
Švedski psihadelični roc-
kerji WHIPPED CREAM so
morali iz prodaje umakniti ce-
lotno naklado svojega prvega
albuma »And Other Delights«.
Vzrok je tožba znanega ameri-
škega mojstra pihal Herba Al-
perta, ki je pred leti posnel al-
bum z naslovom »Whipped
Cream And Other Delights«.
Švedi, ki v tem primeru res
niso bili kaj prida inovativni,
že imajo nov naslov. Novo ti-
skani album se bo imenoval
»And No Other Delights, None
Whatsoever, Honestly«. Glede
na nov naslov, bi pojoča travi-
ca junakinje iz risanega filma
Toffsy gotovo lepo zaigrala.
Debitanski album skupine
SUEDE je že pred izidom,
29. marca, postal srebrn, saj je
bilo v prednaročilu prodanih
več kot 60 tisoč kopij. Nemalo
problemov so Suede imeli za-
radi homo-erotičnega ovitka
albuma, na katerem se poljub-
ljata dve popolnoma goli žen-
ski. Slika z albuma je bila ob-
javljena že sredi sedemdesetih
v reviji za lezbijke Stolen
Glances, po posredovanju mo-
ralnežev pa so na ovitek natis-
nili le glavi in ramena poljub-
Ijajočih žensk.
Kar nekako v navado je pri-
šlo, da najpopularnejše skupi-
ne po nastopu v televizijski
oddaji Unplugged na MTV, iz-
dajo ploščo in videokaseto
z akustičnimi verzijami njiho-
vih največjih hitov. Nič druga-
če niso ravnali člani trenutno
najpopularnejše rap zasedbe
ARRESTED DEVELOP-
MENT, ki so jih za to oddajo
posneli v Newyorškem Ed Sul-
livan Theatru. Za podoben al-
bum se je odločil tudi neubog-
ljivi BRUCE SPRINGSTEEN,
ki se tudi v oddaji Unplugged
ni popolnoma izključil in je
večino skladb zaigra! s pomoč-
jo elektrike. Njegov album bo
zato nosil zgovoren naslov
»Plugged«.   STANE ŠPEGEL
R^0P?RNICA
Ne ozirajte se name
Kje naj začnem, da bo vse
skupaj imelo rep in glavo, a da
lastovke ne bi priletele prez-
godaj? Mordaše ne veste, toda
za nami je precej naporen te-
den, v katerem bi po mojem
moralo biti najmanj deset dni
s 36 urami, pa še bi nas basalo.
Velik delež pri celotni norišni-
ci morata prenašati predvsem
Sanjska, zaradi nečloveškega
mentorstva pri raziskovalni
nalogi in ekstremne delovne
bitke s časom, ter Buča, ki mo-
ra s svojimi vnetimi ušesi cele
dneve poležavati na postelji,
medtem ko jo vsak drugi dan
z antibiotiki fiksajo na veteri-
narski postaji. Pri vsem tem
sem se tudi jaz do vratu vgrez-
nil v ilegalo, v glavnem za či-
stejši jutri. No, in kot nalašč je
oni teden brbotalo tudi na
glasbenih odrih v celjskem
kotlu, da mi je že kar piskalo
po ušesih. Kljub temu, da sva
s Sanjsko soglasno sprejela
stabilizacijski program, sem se
odločil, da obiščem oba roker-
ska dogodka prejšnji teden.
Sreda tedna je bila in marec
se je z njo poslavljal, da so
najbolj nabriti komaj čakali
1. april, ko bodo koga natopi-
rali s kakšno izmišljotino.
V Kostinem Flybaru je bilo vse
nared za nastop Laščanov,
znanih pod šifro It's not 4 sale,
ko sem tistega večera prišel
enkrat za spremembo pravo-
časno in je zunaj pihalo kot
hudič. Skupina, ki se nam je
imela predstaviti, je v zadnjih
letih temeljito spremenila po-
stavo, kar se je potem izkazalo
kot edino pravilno, saj se je le
tako lahko regeneriral pred le-
ti že precej izčrpan energetski
naboj. Dosti hvale sem slišal
o njih predvsem s strani ostre-
ga m brezkompromisnega kri-
tika iz Ilirske Bistrice Gregor-
ja Belušiča in moram reči, da
je bila na mestu. Kvartet se je
pognal v zrak nekje okrog pol
desetih, ko je v dvoranico že
prilezlo presenetljivo število
obiskovalcev, tudi dosti Laš-
čanov. Prav vsi štirje asi so
zablesteli v svojih vlogah pri
amenkanskem izganjanju hu-
diča in prikazali razgiban odr-
ski balet v glavnem po zaslugi
mariborskega kričača Dejana,
medtem ko mi je šlo basistovo
zvijanje še kar v nos in sem se
zavlekel na varno v zavetrje
sanka. Domiselno so gradili
napetost dogodka in poželi ce-
lo nekaj aplavzekov, v dvorani
pa so zopet bile mize. Ojoj.
Moja pričakovanja so se tokrat
samo potrdila, saj so se It's not
4 sale izkazali kot izvrstno
aranžiran kolektiv in ni jih bi-
lo malo, ki so hodili mimo in
prikimavali: »Prva liga, prva
liga!« Naj tako tudi ostane.
In tako sem oni dan slišal,
da tudi v tretji ligi preberejo
kakšen moj umotvor, kar je
morda prišlo na ušesa tudi
mojim urednikom, da so mi
zmerno dvignili honorarčič.
Hvala! Pa so se potem nepri-
čakovano v Celju pojavili pla-
kati, ki so vabili v Žalec na
koncert Majk iz Vinkovcev.
Osvežiti staro prijateljstvo in
podpreti reinkarnirano skupi-
no, je bilo nujno potrebno.
Pred njimi je organizator na
oder postavil meni do sedaj
neznane Acrodus, ki so me pri-
jetno presenetili s strogim in
energičnim death metalira-
njem, prav po domače in sim-
patično. Druga predskupina
so bili velenjski Res Nulius,
konsistentno na darku in kot
kaže, jih bo vztrajnost nekoč le
nagradila. Nisem spremljal.
Majke so na oder prinesle to-
plino, ki bi si je želel vsak an-
sambel. Novi par kitaristov se
očitno že dovolj vklaplja
v glasbeno sporočilo, ki ga
Majke trosilo po svetu že od
samega nastanka. Tokrat so
predstavili pesmi s svoje druge
plošče in čvrsto ostali v sedlih
cel čas predstave, da je duša
pela. Dobre volje so bili po
opravljenem delu in dolgo
v noč smo čvekali v hotelski
sobici. Še bodo prišli in takrat
ne zamudite!
Oskarji
popularnosti
v plesnem klubu LU
v Domžalah bodo danes, v če
trtek 8. aprila ob 20. uri slav
nostno podelili viktorje in li
mone za leto 1992. Na priredi
tvi bodo Oskarje popularnos
podelili za glasbo, radio in U
levizijo, za najokusneje obl«
čenega človeka s tv zaslonom
za najboljšo radijsko in televi
zijsko oddajo kot celoto, z
najboljšo televizijsko glasben
oddajo in Viktorja za življen
sko delo. Priznanja revije Stop
Viktor in limona (na sliki) je i
oblikoval akademski kipar
Boštjan Putrih.
Št. 14 - 8. april 1993
25
KO V Uho udari strela
ijgnl ceUske skupine Strelnikoil so pred kratkim Izdali nov CD
prvega marca je pri švicar-
j^i založbi Onomatopoeia iz-
^1 CD album Heavy Mentally
[ftarded celjske electro-core
^sedbe Strelnikoff.
Pilhum je bil posnet v studiu
(on-Ton v Rogatcu, na njem
,3 je trinajst posnetkov, med
jterimi sta tudi dve priredbi:
'oo Drunk To Fuck ameriških
)ead Kennedys in Fm Gonna
^alk Dem Golden Stairs, ki jo
iii nas  poznamo  predvsem
izvedbi New Swing Quarte-
[j. Album je tretji uradni izid
ilcupine, znane po divjih in
■nergijsko nabitih nastopih,
jenavadni kombinaciji inštru-
iientov (kitara, saksofon, ri-
lem mašina, sintesizerji, dva
jokala) in samosvojem zvoku.
V sklopu predstavitve nove-
ra albuma pripravljajo Strel-
[ikoff tudi promocijsko tume-
0, ki bo v prvem delu zajela
oncertna prizorišča v Slove-
liji in Avstriji, konec maja pa
e bo nadaljevala v Švici,
(emčiji, Belgiji in na Nizo-
emskem.
Skupina Strelnikoff ima že
ar nekaj zgodovine. Avgusta
988 se je formirala skupina
zasedbi Franek Markošek
^kitara,RobertCeglar - sakso-
on, Tomaž Vučer - bas, Sergej
»teblovnik - vokal in Vasja
pcvirk - vokal in programira-
nje. Septembra istega leta so
imeli prvi koncert v Eindhov-
nu na Nizozemskem, nato pa
vrsto koncertov po Sloveniji.
Sp)omladi leta 1989 so šli na
mini turnejo po Švici, aprila
pa na Festival YURM. Ker so
se Strelnikoff udeležili le na-
stopov v Zagrebu, Beogradu in
Ljubljani, jih je to izločilo iz
tekmovalnega dela festivala.
Maja istega leta so imeli tur-
nejo po Nizozemski, nastopili
pa so tudi na mednarodnem
festivalu v Vintersvijku. Juni-
ja je skupino zaradi obvezno-
sti v matični skupini Epidemic
Zone zapustil basist Tomaž
Vučer. Strelnikoff so delovali
kot kvartet in odšli na krajšo
turnejo po Italiji, nastopili na
festivalu v Bologni, na Nizo-
zemskem pa je izšla mendna-
rodna kompilacija Treshold,
na kateri so Strelnikoff s pos-
netkom pesmi Valhalla. Pri
non-profit založbi Beyoop iz
Zagreba je izšla kaseta Mama
ti je... u živo i mrtvo, ki je
postala najbolj prodajana ka-
seta te založbe.
Julija istega leta je v Zagre-
bu izšla kompilacijska plošča
Retum To Vugoslavia, nato pa
tudi več kasetnih kompilacij.
Septembra so nastopili na No-
vem Rocku '89. Skupini se je
v istem mesecu pridružil novi
basist Scheet, ki je prej igral
pri nizozemski skupini Afflict.
Od oktobra do decembra '89
so imeli koncerte po Avstriji,
Nemčiji, Italiji in Sloveniji,
hkrati pa so se pripravljali na
snemanje prve plošče. Zaradi
dogovorov, da bi ploščo sne-
mali v studiu 26 nacionalnega
radia, se je snemanje prestavi-
lo na naslednje leto. Dogovor
je propadel in Strelnikoff so
ploščo posneli v celjskem stu-
diu Sonic Tours, natančneje
v garaži stanovanjske hiše, na
osem kanalni Fostex magneto-
fon. Producent plošče je bila
misteriozna Bosvita Jež, mix
pa so opravili v domačem stu-
diu Gregorja Strniše v Ljub-
ljani.
Aprila leta 1990 je izšel pri
založbi Beyoop single 45%
Vol. alc. s priredbo pesmi sku-
pine Dead Kennedys Too
Drunk To Fuck. Jello Biafra je
kasneje v intervjuju za nemški
magazin Spex Strelnikoff oz-
načil kot eno najboljših evrop-
skih skupin in jih primerjal
z Ministry, kar je Celjanom
končno omogočilo neovirane
nastope po avstrijskih in nem-
ških klubih, ki so, orientirani
predvsem na ameriške izvajal-
ce, precej pogosto z odklonil-
nim stališčem gledali na na-
stope bendov iz vzhodnega
bloka.
Junija istega leta je bil v Ce-
lju zadnji koncert z basistom
- od takrat so Strelnikoff na-
stopali le še kot kvartet, s pro-
gramirano bas linijo. Nastopili
so na festivalu Subotica '90.
Izšla je tudi kompilacijska
plošča festivala, ki je najver-
jetneje zadnja vsejugoslovan-
ska kompilacijska plošča. Sle-
dili so še nastopi po Avstriji,
Italiji in po takrat že razpada-
joči Jugoslaviji.
Leto pozneje, jimija 1991 so
šli Strelnikoff na mini turnejo
po Švici. Na predvečer vojne
so nastopili kot predskupina
Babes In Toyland v Ljubljani.
Nastop si je občinstvo zapom-
nilo predvsem po provokaci-
jah v srbohrvaškem jeziku in
posvetilu Titu. Nekateri so
kasneje označili provokacijo
kot neokusno šalo.
Novembra istega leta so
v Sonic Tours posneli Demo II,
predpripravo za album, nasto-
pili pa so tudi na PRE-STAB
festivalu v Eindhovnu na Ni-
zozemskem.
Marca 1992 so v studiu Bon-
Ton v Rogatcu posneli trinajst
posnetkov. Izid plošče je bil
predviden v juniju istega leta,
vendar je zaradi objektivnih
razlogov plošča izšla skoraj le-
to dni kasneje.
Avgusta '92 so v istem stu-
diu posneli priredbo pesmi
Man Machine, ki naj bi izšla
na kompilacij i priredb skupi-
ne Kraftwerk. Gost na posnet-
ku je kitarist Aleš Vratnik
(Epidemic Zone, No Finire
Mai). Na kompilacijski CD
plošči SLO: I: R: P: so se poja-
vili s posnetkom Gimme
A Gun.
Marca '93 so Strelnikoff iz-
dali CD album Heavy Mental-
ly Retarded, skupina pa se pri-
pravlja tudi na promocijsko
turnejo, ki bo v junijsko julij-
skem delu obsegala trideset
koncertov po Švici, Nemčiji in
Beneluxu.
Sicer pa Strelnikoff sedaj že
pripravljajo nove pesmi za na-
slednji album.
N.M. SEDLAR
Strelnikoff: Sergej Steblovnik, Vasja Ocvirk, Franek Markošek
in Robert Ceglar.
Pop loto
v prvem Pop lotu ni bilo
pravilne napovedi vrstnega
reda skladb, zato se nagrada
irenese v naslednje kolo. Le-
tvico je spet sestavil naš
[lasbeni urednik Stane Špe-
[el, nagrada za pravilno na-
)oved je vredna že 5.000 SIT,
»klanja pa jo sponzor od-
iaje Petida music mania.
Za skladbe iz današnjega
POP LOTA lahko glasujete
v sredo, 14.aprila, ob 17:30
na telefonski številki: (063)
441-310 in 441-510.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje, do ponedeljka,
12. aprila.
Le kaj bi svet
brez Helene Blagne
Na slovenskem izboru Euro-
song je vidno izstopala pred-
vsem Helena Blagne. Na odru
in za njim. Vidne so bile pred-
vsem močno poudarjene obli-
ne, ki jih je mati narava poda-
rila tej pevki, in simpatičen
plesni nastop s skupino Urška.
Z glasbo pa Helena žirije ni
uspela prepričati, čeprav je sa-
mozavestno izjavila, da misli
na zmago.
Samo peto mesto in skro-
men izkupiček točk sta sicer
nekoliko spremenila njen na-
smejani obraz, pa vendar je
dajala vedeti, da se pač ne se-
kira preveč. Priložnosti za
»maščevanje« bo na festivalih,
ki jih je v lanskem letu iz takš-
nih in drugačnih razlogov iz-
pustila, še veliko.
In kaj trenutno počne Hele-
na Blagne?
»Z Nacetom Junkarjem
končujeva kaseto, katere na-
slov bo Prijatelja za vedno. To
bo moja šesta kaseta. Sprejela
sem tudi vlogo TV-voditeljice
glasbene oddaje na kanalu A.
To bo nekakšen televizijski
poizkus čestitk in pozdravov.
Sicer pa sem kar naprej in na-
prej zaljubljena. Le kaj bi bil
svet brez ljubezni?«
Z Avseniki ste posneli sim-
patično skladbo Ciganka. Ali
razmišljate, da bi stopili v svet
narodnozabavne glasbe?
»Moja glasbena pot se je za-
čela z narodnjaki. Pi-vo ploščo
sem namreč pred davnimi leti
posnela z ansamblom Ota Les-
jaka v Nemčiji. Sprejela sem
prijazno Avsenikovo povabilo
za ta enkraten poizkus, vendar
zaenkrat še nimam časa za
razmišljanje o tej zvrsti glas-
be. Trenutno imam dovolj dela
s takšno Heleno Blagne, kot jo
vsi poznate.«
EDI MASNEC
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SLIVER - NIRVANA (7)
2. INFORMER - SNOW (2)
3. I FEEL YOU - DEPECHE MODE (4)
4. ORDINARV VVORLD - DURAN DURAN (6)
5. SWEET THING - MICK JAGGER (5)
6. GIVE IN TO ME - MICHAEL JACKSON (3)
7. SWEET HARMONV - THE BELOVED (1)
8. NO LIMITS - 2 UNLIMITED (1)
9. rMEVERYWOMAN-WHITNEYHOUSTON (3)
10. IF I EVER LOSE MY FAITH IN YOU - STING (2)
DomaČe zabavne melodije:
1. Črna mačka - šank ročk (S)
2. GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI (9)
3. PIJEM V SLOVENIJI - AGROPOP (4)
4. GOSPODAR - AVTOMOBILI (9)
5. GLEJ-AVIA (5)
6. DAJ Ml VSE - ČENA (2)
7. NAJ VIDIMO UUDI - DARJA ŠVAJGER (1)
8. VSE REKE TEČEJO - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (1)
9. KAKO LEP JE TA SVET - MIA ŽNIDARIČ (3)
10. KJE JE ON - BANHOF (2)
Narodno-zabavne melodije:
1. GORENJSKI NAGEU - GAŠPERJI (3)
2. VIHRAVO DEKLE - ANS. ZORAN ZORKO (7)
3. LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ (6)
4. IŠČEM TE - ZASAVCI (5)
5. NORČAVI PUST - ŠTAJERSKI VRELEC (7)
6. KJE JE TA MOJCA - ŠTIRJE KOVAČI (2)
7. SLAVČEK - ANS. BRATOV POLJANŠEK (1)
8. VRAČAM SE POD GOLICO - ALPSKI KVINTET (4)
9. DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE (2)
10. NIČ NI LEPŠEGA - ANS. TONU A VERDERBERJA (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
JUMP THE SAY - DAVVID BOVVIE
ANIMAL NITRATE - SUEDE
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
DAN POTEM - CALIFORNIA
SIT SEM ŽE BLUESA - TOMAŽ DOMICELJ
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
LUNA SIJE, SRČEK BIJE - IGOR IN ZLATI ZVOKI
POMLAD JE NAJIN ČAS - ANS. ZUPAN
Nagrajenca: Betka Petrovič, Miklošičeva 3, Celje
Nevenka Jelene, Keršova 7, Vojnik
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MclOdija
v Cankarjevi ulici v Celju.
Št. 14 - 8. april 1993
26
Pomlad
Pomlad je zato, da nas
nosi. Zato, da se zaljubimo,
da se sprehajamo po parku,
da drug drugemu na ušesa
čivkamo (čivkata) čudovi-
te, neponovljive besede...
Pomlad je tudi zato, da
bo kmalu konec šole, in da
je zato treba v šoli zagrabi-
ti... Ampak, le kdo ima čas
za kaj takšnega?
Pomlad je čas za pisanje
pesmic, zbiranje verzov,
razmišljanje...
Zato smo se v uredništvu
Vrtiljaka odločili, da bomo
natanko čez mesec dni pri-
pravili Ljubezenski Vrti-
ljak. Ste dobro prebrali?
Vas morda zanima, kako
bo izgledal?
Odštekano! Objavili bo-
mo ljubezenske zgodbe,
verze, razmišljanja... Ker
je ta naša stran tudi vaša,
vas seveda vabimo, da nam
pomagate. Kako? Najpoz-
neje do 30. aprila 1993 na
naš naslov (NT&RC, Trg V.
kongresa 3/a, Celje, s pripi-
som za Vrtiljak) pošljite li-
terarne stvaritve, ki so na-
stale na to temo!
In še nekaj! Če je le mo-
goče, ne prepisujte, temveč
pošljite prispevke, ki ste jih
napisali sami! Velja?
NINA M.
Pozdravljeni!
Vaša stran je super! Poši-
ljam vam en prav lep pozdrav
in nekaj prispevkov... Mogoče
bo kaj za objavit...
ANITA DEBELJAK
Draga Anita!
Res si poslala nekaj prispev-
kov, ki so sicer res za objavit;
žal pa niso ravno najbolj izvir-
ni. Vsi že sodijo v zakladnico
»ljudske teenagerske literatu-
re«. Kljub temu so vredni ob-
jave, pohvaljena pa si tudi ti,
saj si se potrudila, prispevke
zbrala in nam jih poslala. Piši
še kaj, ampak bolje bo, če na-
pišeš kaj svojega. O.K.?
NINA M.
Pri zobozdravniku
Bilo je prvič.. Zelo me je
bilo strah. Potrkala sem, vsto-
pila, pozdravila. Namestila
sem se natanko tako, kot je
zahteval. Vedela sem, kaj želi
in kljub temu, da me je bilo
strah, sem tudi jaz želela
isto...
Začutila sem, da namerava
začeti. Nagnila sem glavo na-
zaj in zaprla oči. Njegovi prsti
so se počasi približevali sporni
točki. »Pazljiv bom,« je spod-
budno dejal, nato pa vprašal:
»Ne moreš bolj odpreti?«
Živčno sem storila, kar je
hotel. Ko je sveder potisnil no-
ter in z njim začel vrtati, sem
stokala od bolečine. Pa vendar
je tudi to minilo. Počasi ga je
izvlekel in dejal: »Opravljeno
je! Sedaj je konec bolečin!«
Odleglo mi je, čeprav je še
vedno malo skelelo. Vstala
sem in odšla. Izdrt zob sem
lahko odnesla s seboj - v spo-
min na prvi obisk pri zoboz-
dravniku.
Mlada misel
Iz osnovne šole Petra Špraj-
ca Jura v Žalcu so nam poslali
posebno izdajo glasila Mlada
misel.
Glasilo je izšlo v počastitev
žalske pesnice Mete Rainer, ki
je 23. februarja praznovala
rojstni dan. Ob tej priložnosti
so se na šoli lotili projekta, ki
so ga naslovili Meta Rainer
skozi čas.
Med listanjem po glasilu
lahko preberemo pomembnej-
še dogodke iz življenja Mete
Rainer, hkrati pa so opisani
tudi pomembnejši dogodki, so
se se istočasno dogajali v sve-
tu. V glasilu je objavljen tudi
intervju z Meto Rainer, ki so
ga pripravili člani novinarske-
ga krožka Irena Jelen, Tomi-
slav Laptoš, Mateja Hleb, Ma-
teja Jelen, Rozalija Drobež,
Barbara Virant in mentorici
Meta Jakop in Majda Jurač.
Pri Meti Rainer
Pesništvo je notranji poklic!
S člani novinarskega krožka
smo se odpravili na obisk k go-
spe Meti Rainer, ki jo poznamo
kot pernico in predmetno uči-
teljico.
To, kar nam je povedala
o sebi in o svojih pesmih, smo
strniU v intervju.
Kako se počutite kot slavna
oseba?
Ha, ha... Nisem slavna ose-
ba! Srečna sem, ker nisem.
Slavne osebe so ponavadi ne-
srečne, sploh pa je sreča življe-
nje samo po sebi.
Kdo vas je navdušil za pi-
sanje?
Ni treba, da te kdo navduši.
To čutiš. Vedno sem rada brala
in vesela sem, če kdo rad pre-
bere kakšno mojo pesmico.
Človeka navduši, če kaj lepega
doživi, začuti v svojem srcu in
to zapiše. Vpliv pride od zunaj.
Če ti gre do srca, te vtise na-
pišeš.
Ali dolgo razmišljate o na-
slovu pesmi?
Ne. To je trenutek.
Pišete v kakšnem posebnem
prostoru?
Ja. V kuhinji ali v svoji so-
bici.
Imate kritika svojih pesmi?
Kritike imajo veliki pesniki.
Jaz ga nimam. Kritik je člo-
vek, ki se na vse razume in ve,
kaj je literatura, kaj je pesni-
štvo. Vesela sem, če dobim
kakšno priznanje od koga, ki
se na to razume. Srečna sem
tudi sedaj, saj se pogovarjamo
o mojih pesmih.
Katera vaša zbirka vam je
najbolj pri srcu?
Vse.
Ste se v pisanju pesmi po-
skusili že kot otrok?
Ja. Prvo pesem sem napisala
z desetimi leti, pri štirinajstih
pa sem imela samo zase v ro-
kopisu že zbirko z naslovom
Veverice. Mama je našla belež-
ko s pesmimi in jih nato poka-
zala očetu. Smejala sta se mi,
jaz pa sem jokala. V osmem
razredu sem šolsko nalogo na-
pisala kar v verzih.
Povejte nam še kaj o sebi iz
časa, ko ste bili še učiteljica!
Vedno sem imela otroke zelo
rada tn v vsakem razredu sem
si koga posebej zapomnila. Iz
svojega prvega službenega
mesta v Tepanjah pri Konjicah
se posebej spomnim dogodka,
ko sem po veroučni uri prišla
v razred, kjer je neki deček
jokal. Kaplan jim je pripove-
doval, kako so mučili Jezusa,
dečku pa se je Jezus zasmilil.
Neki deček - odličnjak — me
je nekoč zelo razjezil. Imel je
glavno vlogo v igri, pa je sko-
raj pred nastopom dejal, da ne
bo več igral. Dala sem mu klo-
futo. Takrat pa je potrkalo. Bi-
la je njegova mama, ki je prišla
na razgovor. Povedala sem ji,
da je njen sin sicer res odlič-
njak, ampak jih je pravkar do-
bil. Takih stvari učitelj nikoli
ne pozabi... Bila sem huda in
zahtevna, ampak med otroki
sem bila zelo rada, saj sem
med njimi doživela mnogo le-
pih stvari.
Ali bi si še enkrat izbrali
učiteljski oziroma pesniški po-
klic?
Pesništvo ni služba, to je no-
tranji pokUc. Učiteljica pa
najbrž ne bi bila še enkrat. Ra-
je umetnica - slikarka.
V kom ste iskali vzornike?
Moji vzorniki so bili vedno
največji svetovni pesniki in pi-
satelji - ruski, francoski, nem-
ški, posebno pa slovenski (Žu-
pančič, Cankar).
Vzor učitelj £ oziroma učite-
ljice pa mi je vsak šolnik, ki
ima otroke rad. Kdor jih nima
rad, ni t ober vzgojitelj. Sploh
pa je dober vi^gojitelj lahko le
dober človek.
Ljubiti v dežju
Zbudim se! Nič sonca
nič drugega... le dež.
Pa ravno danes, ko jf
sobota. Sicer pa, kot sme
rekli v prejšnji oddaji^
glede vremena ne more-
mo storiti nič.
Počasi se torej z dežni-
kom v rokah odplazim od
doma. Pridem na radio.
Mojemu prihodu sledi
Matejev komentar: »Ja,
zakaj imaš dežnik? Saj
nisi iz sladkorja!« Zač-
nem se spraševati, kake
je lahko ta človek vedno
dobre volje. Žarnica!
Morda zato, ker pač vidi
mene... Saj veste, od
sreče...
Redaktorice Nine ni.
Na terenu v Velenju je, na
Gimnazijadi. Le kako se
ji ljubi? V takšnem vre-
menu?
Pripravimo vse, kar je
treba in začnemo z eno-
minutno zamudo. Seveda
sem spet kriva jaz (Nina,
ne ubij me!).
Oddaja teče, glasba pa
tudi. Čvekanje, pogovor
z Dušanom, plesalcem, ki
je tokrat naš gost, bi se
lahko dobro končalo, če
se Nena ne bi tako razne-
žila. Po končani oddaji
sta odvihrala v deževen
dan, nihče ni vedel, kam.
Hja, kdo bi si mislil? pi
ne, da je tudi Neno zgra-
bila pomlad? Vztrajno je
trdila, da se njej to že ne
bo zgodilo, in da je za-
ljubljena samo v mačke
in romane.
Nekaj podobnega je
z Nino. Zaljubljena (in
kot (še vedno) trdi, vedno
bo) samo v mačke, knjige
in v Kosovela. Čeprav se
mi zdi slednji malo pre-
več težak za tole (pa 6
prav deževno) pomlad.
Naju s Simonom je že
pošteno zgrabilo. Tudi
Nino in Neno bo slej ko
prej, brez skrbi. Najbrž
bo tudi z njima konec
v skladu z izrekom »Prvi
vzdih ljubezni je zadnji
preblisk modrosti.« Velja
to tudi za vas?
TINA HUREMOVIČ
Vreme
Izžrebanci za mesec marec
so: Aleš Žlof, Urška Obid, Ines
Ravnjak, Bernarda Filkovič,
Tadej Braček, Nenad Nenado-
vič, Matic Kline in Bošjat Bla-
sutto.
Kadar se nam stvari vse bolj
zapletajo in se v enem dnevu
petkrat na dan na smrt skre-
gamo, razjočemo in začutimo,
da smo najsrečnejši, pravijo,
da smo kot aprilsko vreme.
Tudi vremenu se v aprilu
očitno vse poruši: dež, megla,
sonce in veter se iz ure v uro
menjavajo. Pametni vremeno-
slovci svojo čast rešujejo z zelo
kratkimi vremenskimi nap)o-
vedmi: vreme bo neslanovtno.
Človek vremenskih neprilik
ne bo nikdar premagal. Z vre-
menom, grdim ali lepim, se
mora sprijazniti. Dosti lažje
pa prenaša njegovo muhavost,
če vsaj delno pozna vremenske
pojave.
Znanost, ki se ukvarja z vre-
menom, se imenuje meteorolo-
gija, preučevale! vremena pa
meteorologi.
A: Kaj je atmosfera?
B: Kaj so orkani in tajfuni?
Blaže 0! Glory
I wake up in the moming
And I raise my wary head
Fvc got an old coat far a pillow
And the aarth was last nighVs bed
I dan 't know where Fm going
Onlv God knows were Fve been
Fm a devil on the run
A six gun lover
A candle in the wind
When you're brought into this world
Thev say you 're bom m sin
Well at least thev give me something
I didn't have to steal or have to win
Well they teli me that Fm wanted
Yeah, Fm wanted man
Fm a colt in your stable
Fm what Cain was to Abel
Fm going down in a blaze of glory
Take me now but know the truth
Fm going out in a blaze of glory
Lord I never drew first
But I drew first blood
Fm now one's son
Call me young gun
You ask about my conscience
And i offer you my soul
You ask if Fll be a wise man
Well I ask if Fll grow up
You ask me if Fve known love
And what it's like to sing song in the rain
Well; Fve seen love come
And I 've seen it shot down
Fve seen it die in vain
Shot down in a blaze of glory
TAke me now but know the truth
'cause Fm going down in a blaze of glory
Lord I never drew first
But I drew first blood
F m the deviVs son
Call me voung gun
Each night Igo to bed
I pray the LOrd my soul to keep
No I ain 't looking for forgiveness
But before Fm six foot deep
Lord, I got to ask a favour
And I hope you '11 understand
'cause Fve lived life to the fullest
Let this boy die like a man
Starin g down the bullet
Let me make my final step
Shot down in a blaze of glory
Take me now but know the truth
F m going out in a blaze of glory
Lord I never dre\v first
But I drew first blood
and Fm no one's son
Call me young gun
Fm young gun
Z NT&RC V Gardaland
April je in vedno bolj se približuje čas, ko bomo naše bralct
popeljali na drugi, aprilski izlet v Gardaland.
Izžrebanci sobotnega Teen-vala za izlet v Gardaland z agen-
cijo Dober dan iz Šempetra so: Polona Adamič, Stegenškova 8
Celje; Aljoša Polenšek, Stopče 33/a, Grobelno; Nataša Strojan-
šek, Dobrovlje 8, Nazarje.
Št. 14 - 8. april 1993
27
TRTA ŽIVLJENJA
Sloveniia« vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
1. nadaljevanje
Vino je rumene barve, kisli-
pe ima več kot toka j, alkohola
pa nekoliko manj. Trti godijo
^aška tla, še najbolj lapoma-
ta. Je tudi dovolj rodna.
Na Primorskem poznajo še
010 značilno domačo belo sor-
to, zelen, ki raste v zgornji Vi-
pavski dolini. Ni je veliko, ker
je sorta zelo izbirčna, kar za-
deva lego in sestavo tal. Pri tej
sorti poznamo dve različici, in
sicer z rdečim in zelenim pec-
Ijem. Prva je bolj kakovostna.
Pikolit je stara trta, ki so jo
gojili že Rimljani, vino pa, ima
danes, ker ga je zelo malo, lepo
ceno in je zelo iskano, tudi za-
radi tega, ker je ta bela sorta,
ki daje res izredno vino, zelo
občutljiva. Na grozdu ostane
zelo malo zrelih jagod, ker se
cvetje premalo oplodi. Za po-
nazoritev naj navedem poda-
tek, da je ob trgatvi na enem
grozdu največ do 25 zrelih ja-
god. Barva vina je od svetlo do
temno zlate, odvisno pač od
časa trgatve, če pa je letnik
primeren za staranje, pa po-
stane tudi jantarjeve barve.
Malvazija je na Primorskem
do razširjena bela sorta, ven-
dar ni avtohtona. Je častitljive
starosti, saj so jo gojili že stari
Grki. Pri nas imamo istrsko
malvazijo, ker je dokazano, da
je bila v Istri že v 13. stoletju in
je od tam prišla tudi k nam.
Znana je po dobri rodnosti.
Najbolj uspeva na Koprskem,
imajo jo pa tudi v vinogradih
v Goriških Brdih, na Vipav-
skem in v okolici Gorice. Lepo
harmonično in z alkoholom
kar močno vino ima zlato ru-
meno barvo, ki včasih rada
preide v jantarjevo.
Rumeni plaveč je stara bela
sorta, ki pa se je pri nas naj-
bolj udomačila v posavskem
vinorodnem rajonu in je
v mnogih zvrstnih vinih zlasti
na Bizeljskem in na Dolenj-
skem, pa tudi v Virštanjskih
goricah. Sorta je dokaj pozna,
ne vsebuje pa mnogo alkohola,
ima tudi več kisline. Vino-
gradniki to sorto radi režejo
z rdečimi sortami, ki imajo
manj kisline, da dobijo ustrez-
no svežino. Grozdje mora do-
bro dozoreti, sicer je vino
kislo.
Banfol je sorta, ki ji mnogi
pravijo tudi štajerska belina.
Je avtohtona štajerska sorta,
ki je doma v Halozah, kjer je
bila včasih tudi najbolj razšir-
jena, zlasti po obnovi vinogra-
dov po pojavu trsne uši. Ran-
fol je hvaležna trta, ker lepo in
veliko rodi, najbolj pa je bila
razširjena do leta 1960, ko se
je pridelek količinsko že pri-
bliževal šiponu, kakovostno
pa ga ne dosega. Ranfol najde-
mo v zvrstnih vinih Sloven-
skih goric in Haloz, najdemo
pa ga tudi v drugih vino-
gradih.
Zamolklo razkošje
barv
Vina rdečih sort imajo prav-
tako kot bela izredno široko
paleto okusov, barv in drugih
značilnosti, brez katerih ni
plemenitega vina.
Začnimo z modrim pinotom,
ki ga imajo mnogi ampelografi
za nestorja široko razvejene
rodbine pinotov in menda vsi
pinoti izhajajo iz modrega. Ta-
ko se po njegovi zaslugi sreču-
jemo z belim in sivim pinotom,
chardonnayem in sorodniki po
»rdeči« liniji: s šentlovrenko,
Portugalko, žametno črnino in
pinot meunirom.
Lahko bi upravičeno rekli,
da je modri pinot med rdečimi
sortami tisto, kar je med beli-
mi renski rizling.
Pri nas ni mnogo modrega
pinota. Bolj je bil razširjen
v posavskem vinorodnem rajo-
nu kot v podravskem, čeprav
se v zadnjih letih pojavlja tudi
v slednjem, večkrat ga je mo-
goče najti v zvrstnih vinih, ker
ga vinarji radi režejo z modro
frankinjo.
Modri pinot je zelo primeren
za staranje, nekaj časa tudi
v sodih, prav lepo pa zori tudi
v steklenicah. To je vino izbra-
ne elegance, ki ne sme biti pre-
kislo, pa tudi preveč alkohola
mu lahko odvzame nekaj čara.
V Champagni je modri pinot
za večino šampanjcev obvezna
sestavina ob belem pinotu in
chardonnayu. Le v Bordeauxu
so še rdeča vina, ki se po kako-
vosti lahko merijo z modrim
pinotom.
Cabernet je prav tako ime-
nitna sorta, ki sestavlja zna-
menite rdeče bordojce. Gre
v bistvu za dve sorti in sicer za
odlični cabernet sauvignon in
nekoliko manj odlični caber-
net franc, ki je zelo dober za
pridelavo rosejev.
Cabernet sauvignon je na
svetu najbolj razširjena rdeča
sorta, ker se lahko prilagaja
različnim razmeram, ki vpli-
vajo na rast in razvoj trte ter
seveda na njeno kakovost.
Njeno poreklo še ni povsem
dognano, saj nekateri menijo,
da je to francoska sorta, drugi
pa, da je prišla v Francijo iz
severne Španije. Na francosko
območje Gironde naj bi jo pri-
nesli že keltski Biturgi in poz-
neje tudi Rimljani.
Cabernet sauvignon je pri-
jetno temne rubrnaste barve,
ima dovolj alkohola in ga
uvrščamo med močnejša vina.
Ima tudi dovolj kisline in ne-
kaj več tanina, dosega pa med
rdečimi vini veliko skladnost
ter nežno cvetico z močno aro-
mo. Pri nas lepo uspeva v pri-
morskem vinorodnem rajonu,
najbolj na Koprskem in Vi-
pavskem. Ker to ni sorta, ki bi
obilno rodila, se vinogradniki
zanjo ne odločajo radi. To sor-
to najdemo v znamenitih bor-
dojcih. Mlado vino ne pokaže
vse svoje lepote, staro mora bi-
ti vsaj pet let, poznavalci pa
bordojcev, v katerih je caber-
net sauvignona več kot polovi-
ca, ne pijejo, dokler ni vino
staro vsaj osem let.
Cabernet franc, ki ga pri nas
poznamo le pod imenom ca-
bernet, ni tako kakovostno kot
cabernet sauvignon, toda bolje
rodi. Vino ima manj ekstrakta,
tudi cvetice in arome nima ta-
ko izrazite kot cabernet sa-
uvignon.
Merlot je rdeča sorta, ki je
dobila ime po svojem sovraž-
niku in uničevalcu, po lepo po-
joči ptici - kosu. Ime namreč
izvira iz francoskega imena za
rumenokljunega pevca — merle,
ki rad objeda zgodaj dozore-
vajoče jagode. Merlot izvira iz
Francije, pri nas pa je najbolj
razširjena sorta v primorskem
vinorodnem rajonu. Merlot je
poleg cabernet sauvignona
glavna sorta za slavna rdeča
bordojska vina.
Je pozna sorta, ki daje vino
rubtnasto rdeče barve milega
in zaokroženega okusa. Ima
pravo mero alkohola, torej ni
premočan, v kislini je zmeren
in bogat v ekstraktih.
Pri nas imamo več odtenkov
merlotov, ker se po okusu ra-
zlikujejo, saj poznamo kopr-
skega, briškega in vipavskega.
Merlot je bil včasih po krivem
obsojan kot slabo vino, k če-
mer so pripomogli razni »pri-
jemi«, prodobno kot pri rebuli,
ko je šlo nekaterim dobička-
željnim kletarjem le za količi-
no, pa so z rezanjem slabših
sort delali slabo uslugo dobre-
mu imenu slovenskih vin. To
so bili časi, ko je bilo manj
naporno zaslužiti s količino,
kot pa se potruditi in vlagati
denar v promocijo kakovosti
ter z njo dosegati cene, kakrš-
ne jih slovenska vina tudi za-
služijo.
Refošk (refoško je daljša
oblika imena in izhaja iz itali-
janščine) je stara sorta, za ka-
tero pravijo, da izvira iz Itali-
je, drugi pa ji pripisujejo istr-
sko poreklo. Pri nas daje od-
lično vino predvsem na Kopr-
skem. Je temno rubinaste bar-
ve z izrazito cvetico in ima kar
precej kisline. To je sorta, ki
daje na naših kraških tleh zna-
meniti kraški teran.
Barbera je prišla v naše kraje
iz italijanskega Piemonta. Po-
trebuje bogata tla in dobro le-
go, sicer slabo dozori. Pri nas
dobro uspeva na Vipavskem,
sam sem jo pa videl, resda ne
v velikih količinah, tudi na
Dolenjskem, v vinogradu zna-
nega vinogradnika. Barbera je
vino živo rubinaste barve, ki
ima pravo mero kisline in kar
dobro mero alkohola.
Modra frankinja je rdeča
sorta, ki se je lepo razširila
predvsem v posavskem vino-
rodnem rajonu, pa tudi v po-
dravskem. Izvor še ni dognan,
viri jo omenjajo šele od sredine
prejšnjega stoletja. Nekateri
menijo, da je prišla s Frankov-
skega (Franken) in tudi največ
jo gojijo okoli VViirttenberga.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 14 - 8. april 1993
\2{
št. 14 - 8. april 1993
29
• OVEN__
Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar
ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Preko
vikenda se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko
prinese še kaj več kot pa le eno prijetno noč...
On Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli
odtrgati od tvoje fik.sne ideje, boš še naprej vztrajal
pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo,
toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe...
• BIK_
Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le ta ne bo
obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom
navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje
i   zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal.
On: Obnašaš se, kot da ne veš. kaj bi rad, zato si se
;   Že marsikomu prav pošteno zameril V bistvu pa je to
le površinska maska, s katero boš poskušal skriti
I   svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo uspelo...
• DVOJČEK_
Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj
dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe
dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skraj-
ni čas. da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo.
On: Posli so se začeli obračati na bolje in na tebi je.
ali jih boš uspel obdrž.Hi na trenutnem nivoju. Prija-
telji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je,
ali ti bo le to tudi všeč. ,        .
• RAK____
Ona: Ne .smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom,
ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od odgovor-
nega srečanja lahko sicer pričakuješ dosti, vendar pa
se tvoji načrti vendarle ne bodo uresničili v popol-
nosti.
On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več,
kot pa si predvideval v začetku. Je že res, da boš
kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo izplača-
lo... Vprašanje je le, kaj bo storila ona...
• LEV_
Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev
govorila predvsem tisto, kar ti je narekovalo tvoje
srce. Je že res. da si včasih muhasta m nepredvidljiva,
toda tvoje ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno.
On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj
hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo
zvezo Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim
obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe.
• DEVICA_
Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj
ti bo izdatno pomagala pri tvojih ljubezenskih načr-
tih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo
- prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo.
On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo
v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili Na posrečeni
zabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena prilož-
nost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ.
• TEHTNICA__
Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v naj-
bližji zvezi s tvojim bivšim prijateljem. Pomiri se in
trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se
šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti nc bo lahko.
On: Vse predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj
pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja.
Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na
koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presene-
čenja.
• ŠKORPIJON    _
Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja,
potem pa se bo vse skupaj pojasnilg in v tvojem
življenju bo ponovno zavladala sreča in zaupanje.
Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrv-
nostjo, ki te lahko še pokoplje
On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen
z malim, zato si nikar ne delaj gradov v oblakih. Le
zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot
popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge .
alternative!
• STRELEC_
Ona: Za tvoj načrtovani korak je še nekoliko prez-
godaj, vendar pa pravi trenutek ni več tako daleč.
Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega pa lah-
ko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimivega.
On: Igra. ki jo igraš, je vse pi-enevarna, da bi se vse
končalo kolikor toliko dobro zate. Prijateljica te bo
povabila na pijačo, kar pa bo le pretveza za nekaj
povsem drugega. Na tebi pa ostane, ali ti bo tisto
drueo všeč.
• KOZOROG_
Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa
vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti
lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali
pa sc kar najbolje zaščiti pred neljubimi presenečenji.
On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa
pošteno prehitevaš dogodke. Preko vikenda se ti obeta
prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obi-
ski. Pogovor z znancem ti bo dal presneto dobro idejo.
• VODNAR_
Ona: Vse preveč si zaskrbljena s tem, kako ustreči
drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislila ludi
nase. Svoja zanimanja boš razširila na povsem nova
področja, kjer te čaka še marsikatero neprijetno pre-
senečenje.
On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju,
kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možnosti
same niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošte-
no potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče.
• RIBA_
Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodo-
bra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo
privreli občutki ljubosumja, kar pa ti lahko samo
škoduje. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti karseda
mimo kri.
On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo,
pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo
novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovorno-
sti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pripraviš.
Št. 14 - 8. april 1993
30
revizija rumenega ce
Privatizacilski klopčič
Torej, vse divje privatizacije
niso nujno nelegalne, ampak
predvsem družbeno škodljive.
In čeprav je končni rezultat za
obubožano gospodarsko pre-
moženje — negledena »katego-
rijo kraje« - enak, je razlika
med nelegalnim in družbeno
škodljivim očitna. In bistvena.
Če je bil cilj privatizacije
- splošna in trajna razdelitev
družbenega premoženja »med
ljudstvo« (kar naj bi posredno
preprečilo kopičenje kapitala
in ustvarjanje prevladujočih
elit) - je proces lastninskega
preoblikovanja podjetja - »v
času, ko to poročamo« — zgrešil
cilj in iz osnovne poante na-
pravil tisto, kar naj bi sicer
posredno preprečil.
Na vrsti je sanacija divjih
privatizacij. Čeprav osnovna
merila še niso določena. Zato
je toliko težje potegniti ostro
mejo med »preoblikovanjem iz
koristoljubja« in lastninje-
njem po črki zakona. Ki je bil
(s trezne perspektive) luknji-
často liberalen. Kot nalašč je,
denimo, določal, da lahko po-
djetja marsikaj uredijo z inter-
nimi akti.
Ko (če!) bo posebna ekipa
strokovnjakov izdelala vse-
binska merila za družbeno
škodljiva početja, bo revizija
lahko normalno stekla. Zahtev
je precej, toda manj kot bi pri-
čakovali. Družbena pravobra-
nilstva so do ponedeljka (za-
enkrat zadnji rok) prejela ra-
zlične pobude, s katerimi
v glavnem ne vedo, kaj storiti,
saj so naznanila večinoma po-
manjkljiva. Prepozno pa je, da
bi jih vračali v dopolnitev. Ta-
ko bo odločal: »feeling«: to je
sumljivo, to pa niti ni.
SDK in organi pregona bo-
do nato napravili revizijo in
poročila oddajali pravobranil-
cem, ki imajo pri vsej stvari
ključno vlogo, saj se bodo od-
ločali, kaj je zrelo za tožilstvo
in česa se ne splača vlačiti po
sodišču. Vseh družbenih pra-
vobranilcev je enajst. In težko
(fizično) bodo do junija pre-
gledali vse revizije. Po tej plati
izgleda sanacija precej klavr-
no. Še posebej, ker ni niti za-
kona o reviziji, niti usposob-
ljenih revizorjev na pretek. In
do konca tedna bi morala »ek-
spertna ekipa« pripraviti
predlog meril za oceno škode,
pa se še ni sestala.
In ko mi pravijo, kako je vse
skupaj zoprno, naporno in za-
pleteno, si mislim, farbajte
s tem majhne otroke ali pa vsaj
pokažite voljo.
Novodobna trilogija o belih
ovratnikih, političnih spon-
zorjih in privatizacijskih ma-
fiozotih je pač del zgodbe
o uspehu. Kakršnem koli že. In
če bo ta zgodba temeljila bolj
na formi kot na vsebini, si jo že
zdaj predstavljam.
Hura, slišimo se!
Na novi freitvenci se Railio Celle otiiično
sliši no vsei severovzhodni Slovenija, pa
tudi v treh sosednjih državah
Radijski test je uspel. Sliš-
nost na novi frekvenci, 95,1
MHz, je izjemna! Skoraj boljša
kot smo upali pričakovati.
V ponedeljek sva se s tehni-
kom Sašom Mateličem zapodi-
la naokrog, proti severovzhod-
ni Sloveniji in se vrnila navdu-
šena.
Če se boste v prihodnje od-
pravili po nakupih v Avstrijo,
proti Lipnici in Gradcu, nas
lahko na novi frekvenci ves
čas poslušate. Radio Celje se
namreč tja sliši zelo dobro.
Radio Celje je sedaj z vami tu-
di, kadar se odpravljate
v Prekmurje. Če boste dopu-
stovali v Radencih, poslušajte
Radio Celje! Če boste okušali
vino v Kapelskih goricah, lah-
ko poslušate Radio Celje. Če se
boste mudili v Murski Soboti,
lahko poslušate Radio Celje,
čeprav, resnici na ljubo, ne bo-
mo jezni, če boste tam poslu-
šali naše prijatelje iz Murske-
ga vala. In če se boste morda
odpravili še dlje, proti Lenda-
vi in Madžarski, bo tudi tam
z vami Radio Celje. Slišite nas
lahko tudi na Hrvaškem, v Ča-
kovcu in okolici, pa v Ormožu,
Ptuju, na Ptujski gori, še pose-
bej pa nas veseli, da se je naša
slišnost izboljšala na Kozjan-
skem, kjer nas lahko na novi
frekvenci dobro slišite.
Sedaj ni nič več tako kot je
bilo. Bolje je. In to pomeni tudi
obveznost za pet novinarjev,
ki, od 1. marca dalje ustvarja-
mo program Radia Celje. Kar
naporno je včasih. Ker pa je
novinarstvo poklic, ki ga
opravljamo s srcem, marsika-
tero težavo ali bolečino, pre-
magamo z veseljem do dela, ki
ga opravljamo. Pa čeprav le-to
ni vselej in povsod ustrezno
ovrednoteno. Radijci poslušal-
cem obljubljamo pester radij-
ski program, ki ga lahko soo-
blikujete tako, da nam morda
v pismu napišete, kaj bi si že-
leli slišati, koga naj povabimo
v studio ali koga naj obiščemo,
da bomo pripravili pisan ra-
dijski program. Kajti Radio
Celje pride tudi na dom!
NATAŠA GERKEŠ
Val 202 na obisku
Prejšnji četrtek, na prvega
aprila dan, je Radio Celje,
natančneje Teen-val, mla-
dinsko redakcijo Radia Ce-
lje, obiskala ekipa mladin-
ske redakcije Vala 202.
Podmladek obeh radiev je
skupaj pripravil prvoapril-
sko oddajo, v goste pa so po-
vabili tudi Načeta Simonči-
ča oziroma Radovednega
Tačka, ki je poslušalcem po-
vedal, da se ekipa Vala 202
javlja iz koprskega studia.
Vedno pozorni poslušalci pa
so Tačkovo prvoaprilsko po-
tegavščino seveda takoj od-
krili, pri čemer so si poma-
gali tudi s predstavitvijo
»Kopra»w, ki jim ga je pred-
stavila Teen - valovka Tina, ki
je skupaj z Valovcem, sicer
igralcem Robertom, vodila
oddajo.
Kljub temu, da je bil Ro-
bert šele tretjič pred mikro-
fonom (česar prej nismo ve-
deli), se je oddaja dobro izte-
kla. Še posebej po tistem, ko
sta voditelja oddaje »zlezla
iz temne, votle luknje spet
v studio« - ali drugače, ko so
prvoaprilski radijski škratki
prenehali z delom...
Redakciji sta se dogovori-
li, da bosta še sodelovali.
Prihodnjič bo Teen val go-
stoval v studiu Vala 202.
N.-M. S.
Foto: EDI MASNEC
Podmladek Celjanov in Ljubljančanov v celjskem studiu na prvega aprila dan: Nina, Tina,
Robert, Bojana, Nace in Romana.
radijski spored
od 8. do 14. aprila
RADIO CELJE
Četrtek, 8.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa , 6.00 Poročil«
OKC Celje,6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Drugi
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.0i
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes
9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasber
center predstavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.01
Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 JacI
Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.0(
Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 9.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Perečih
OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugi
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.0!
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes
10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.3(
premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenoi
RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice
17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc), 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 10.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročili
OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenoi
RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 11.3(
Premor za humor, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes d<
13-tih (prenos RaS), 14.00 Glasba je življenje, 14.25 Jack Pot, 15.0(
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke ii
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melod
- I_ZM, 19.00 Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 11.4.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo
skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za špori
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.0!
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 12.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poro
čilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.0(
Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiski
8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kan
danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne
11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-til
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki ii
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domači
glasba (Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 13.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročili
OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugi
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.0!
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes
10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS)
14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (preno!
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključel
sporeda.
Sreda, 14.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročik
OKC Celje, Poročilo OKC Manbor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugi
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.0!
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kan
danes,9.15 S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vpra
šajte, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jad
Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrt
niče, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.0<
Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka
ob sobotah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.0C
na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Sepe brez besed
Predvidevam, da ste prejš-
njo soboto tudi vi, dragi prija-
telji, stiskali pesti za Coleta in
njegov 1 X BAND, ki bo
15. maja popeljal Slovenijo na
Irsko, točneje v Millstreet. Od-
ločitve so bile tudi tokrat v ro-
kah članov strokovne žirije,
zato sem danes povabila pred
mikrofon našega žiranta, go-
spoda Mojmira Šepeta.
Spomnil se bo leta 1966, ko
je na jugoslovanskem izboru
za popevko evrovizije zmagala
Berta Ambrož, z njegovo
skladbo Brez besed. V Beogra-
du, kjer se je odločilo, kdo bo
odpotoval v Luxemburg, so ob
proglasitvi gledalci neusmilje-
no žvižgali, tako, da se zmago-
valke Berte Ambrož, ob po-
novni izvedbi pesmi, sploh ni
slišalo. Domačini so na svoj
način navijali za svojega Djor-
dja Marjanoviča.
Gospod Mojmir Sepe velja
za vedrega, humomega člove-
ka in o njem kroži kar nekaj
•'nekdot:
Precej znana slovenska pop
skupina je imela samostojni
koncert. Na koncertu je bil tu-
di Sepe. Sredi koncerta se je
obrnil k sosedu in dejal:
- Zunaj mora precej deževati.
- Zakaj misliš, da dežuje?
- Nihče noče oditi!
Cele Moretti, vodja skupine
1 X BAND, je sicer že bil gost
naše oddaje, zato ga bomo to-
krat zaprosili le za kakšno iz-
javo ob zmagi, ki je hkrati tudi
vstopnica za evrovizijski fe-
stival.
V tej oddaji nas bo obiskal
tudi muzikantarski strokov-
njak, ki bo spregovoril prijate-
ljem glasbe. Njegova sporočila
bodo sicer kratka, a jedrnata.
V glasbenem horoskopu pa
bomo tokrat obdelali vodnar-
je, katerih priljubljena glasba
je poskočna in urejena, glasbe-
ni instrument pa saksofon. Ve-
selimo se vaše družbe v soboto
v oddaji Glasba je življenje.
SIMONA H2O
Št. 14 - 8. april 1993
31
dežurstva trgovin
Celie
potrošnikova samopostrež-
ja trgovina Soča v Stanetovi
j4 in diskont na Cankarjevi
[ sta ob sobotah odprta do
j7,ure, slednji je odprt tudi ob
jedeljah od 8. do 12. ure. Ob
ijgdeljah so od Potrošnikovih
(fgovin od 7.30 do 11. ure od-
.^e naslednje prodajalne: ži-
^Iski oddelek v blagovnici
^ova vas, marketi na Ljub-
janski cesti. Dolgem polju,
2gomji Hudinji, Vojniku, Što~
fah in na Ostrožnem, samopo-
jtrežne trgovine v Gaberjah,
pod gradom, Tmovljah, Te-
Ijarjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
f Šmartnem v Rožni dolini,
Jkofji vasi in Novi cerkvi ter
tojnica na celjski tržnici. Ob
jedeljah je odprt tudi kiosk
)ri celjski bolnišnici in sicer
id 12. do 15, ure.
Klasje Celje ima odprte na-
;lednje prodajalne kruha:
Stručko, Ado in Pekarno
f Štorah ob sobotah od 7. do
[3. ure, Štručka je odprta tudi
)d nedeljah od 7. do 11. ure,
dosk na Hudinji pa je odprt
ib sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
}ala trade na Mariborski 128,
a je odprta ob sobotah od
[.do 15. ure, ob nedeljah pa od
1, do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ib sobotah od 7.30 do 15. ure
dprte samopostrežne trgovi-
le: Center, Rio, Otok, Voglaj-
la. Logarska, Sedmica, Soli-
lamost in Ložnica. Diskont
la Ljubljanski cesti 52 je od-
irt od 7.30 do 16. ure, nakupni
enter Lava pa od 7. do 15. ure.
)b nedeljah je od 8. do 12. ure
dprta poslovalnica Ložnica
la Ljubljanski 52.
Ob sobotah od 7.do 14.ure
a ob nedeljah od 7. do 11. ure
am je na voljo celjska tržnica,
'oleg celjske tržnice v Rim-
jjuiki na Savinovi 3 je vsako
/iboto od 6. do 13. ure in nede-
lo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
arna in Mesnica Prekoršek iz
?ojnika. V vojniku pa je njiho-
'a Mesnica odprta od 7. do
2. ure. Vsak dan ter ob sobo-
ah, nedeljah in praznikih je
d 7. do 23.ure odprta trgovi-
la Dragstor na Mariborski
119, mini market Gaj v Ozki
ilici je odprt vsak dan od 8.30
io 22. ure, ob nedeljah in praz-
likih pa od 8. do 22. ure, trgo-
vina Figec v Štorah je ob sobo-
ah odprta od 7.30 do 20. ure,
)b nedeljah pa od 8. do 12.,
rgovina Mini shop Jereb na
feharjah je ob sobotah odprta
xi 7. do 19. ure, ob nedeljah od
i do 11. ure, mini market Ce-
)elica v Novi vasi je odprt ob
sobotah in nedeljah od 8. do
21. ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprt je tudi di-
skont Komi ob sobotah od
7. do 17. ure in ob nedeljah od
7. do 12. ure, Market Zlatorog
ob sobotah od 7. do 15. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure ter
prodajalna Ježek ob sobotah
od 7. do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure. Na Brezah nad
Laškim je ob sobotah od 7.30
do 13.30 in ob nedeljah od
8. do 11. ure odprta trgovina
z mešanim blagom Kocman.
Šentiur
Ob sobotah od 7.do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
V centru Šentjurja je odprta
tudi prodajalna Kruhek in si-
cer ob sobotah od 7.30 do 17.,
ob nedeljah pa od 8. do 18.iu-e
ter prodajalna Močnik v Vrb-
nem pri Šentjurju v soboto od
8. do 17. ure, ob nedeljah pa od
8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni pa ob sobotah od 8. do 17.,
ob nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du je ob nedeljah odprta od
7.30 do 11. ure, Minimarket
Špela v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu je ob sobotah odprt
od 7.do 17.ure in ob nedeljah
od 8. do 12., prodajalna Gala
v Šempetru v Savinjski dolini
pa ob sobotah od 8. do 13. ob
nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v mesecu februarju je odprt
Market Velenje in sicer ob so-
botah od 7. do 19. in ob nede-
ljah od 8. do 11. ure. Odprta je
tudi samopostrežna trgovina
KK Ptuj na velenjski tržnici,
ki je ob sobotah odprta od
7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Mencov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8. do 11. ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
DEŽURSTVA
LEKARN
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7. do 18. ur^,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
Celje
V celjski porodnišnici se je
pretekli teden rodilo 25 deč-
kov in 22 deklic.
Celje
Poročila sta se dva para.
Žalec
Zakonsko zvezo sta sklenila
Marjan STIPLOŠEK iz Kaple
in Andrej ka SITER iz Šešč pri
Preboldu.
Celje
Umrli so: Ivana PUNGART-
NIK, 67 let iz Dola pod Gojko,
Lucija BREZNIK, 75 let iz
Levca, Jože ŽAJBER, 85 let iz
Kompol. Franc RADIŠEK, 57
let iz Žalca, Frančiška
OPREŠNIK, 92 let iz Male
Breze, Natalija ČUČEK, 74 let
iz Ponikve pri Žalcu, Marija
KOŠTOMAJ, 72 let iz Celja,
Neža ELER, 82 let iz Vojnika,
Ana GRUDEN, 75 let iz Vele-
nja, Olga ŠTUBELJ, 72 let iz
Ljubljane, Antonija ČVAN, 85
let iz Vranskega, Neža
KRAJNC, 79 let iz Celja, Ljud-
mila KAVALAR, 63 let iz Ce-
lja, Frančiška KOVAČ, 71 let
iz Šrelog pri Šmarju, Ferdi-
nand MAGERL, 63 let iz Ga-
brovelj, Janez ROJNIK, 65 let
iz Celja, Zofija ŽMAHER, 71
let iz Šmarja pri Jelšah, Janko
CIGOJ, 78 let iz Celja, Jožefa
ŠMIT, 74 let iz Rečice in Vin-
cencij KOSEC, 62 let iz Lju-
bečne.
Velenje
Umrli so: Marija AUBER-
ŠEK, 88 let iz Lopatnika pri
Velenju, Josip TRNEK, 85 let
iz Kavč, Elizabeta VERZE-
LAK, 82 let iz Velikega vrha,
Ema BORŠTNAR, 51 let iz
Velenja, Engelbert PUŠNIK,
70 let iz Škal, Franc ŽGANK,
85 let iz Velenja, Dominik
REK, 78 let iz Mute, Marija
MIKLAVC, 89 let iz Polzele in
Edvard BIZJAK, 81 let iz
Celja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Janez SKUBI, 79
let iz Rogaške Slatine, Jožefa
KISELJAK, 81 let iz Rogatca,
Marija OHROŠEK, 66 let iz
Pečice in Jera JAGER, 90 let iz
Ogorevca. '
Žalec
Umrli so: Suzana ŠLAN-
DER, 82 let iz Grajske vasi,
Jakob ZAVEC, 62 let iz Dobr-
teše vasi, Josipa VINCEKO-
VIČ, 83 let iz Donje Voče in
Franc ŽERDONER, 85 let iz
Lipja.
borza dela
Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti
Celje, dne 05. 4. 1993.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah oziroma delodajalcih.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
ev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
anta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
iicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
^popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
• do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah,
l^ežurstvo od 15. dp 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
[postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
[^arne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
"lelovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
Merinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
Merinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
"bčmo pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
'^b koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
'14-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
Merinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
■■^na dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
^1 aprila bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410, od
ponedeljka, 12. aprila dalje pa bo dežural dr. vet. med. Marjan
^šnik, telefon 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
jelovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
^0 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
2^ jutri, petka. 9. aprila dalje bo dežural dr. vet. med. Gregor
"ezenšek, telefon 741-264.
Št. 14 - 8. april 1993
3^
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Po odzivu na prvo anketno
nagradno vprašanje v prete-
klih dneh smo v uredništvu
prepričani, da se bo ta novost
že v prvem mesecu kar dobro
prijela.
Če smo pošteni, se sicer
s tem nekoliko odmikamo od
prizadevanj, da bi poznavanje
modnih smernic in posamez-
nih zakonitosti iz modnega
sveta še bolj približali javno-
sti. Po drugi strani pa je tudi
res, da med odgovori na na-
gradna vprašanja v preteklem
letu skoraj ni bilo nepravilnih.
Zato bomo letos poskušali iz-
vedeti nekaj več o tem, kakšno
»modo« imate radi. Dejstvo je,
kar potrjuje letos močno uve-
ljavljen in popularen slog
oblačenja »casual«, da je pra-
va moda tista, ki si jo sami
pišete na kožo.
Vsa ostala pravila sodelova-
nja v nagradni igri Modnega
klepeta ostajajo nespremenje-
na. Zaenkrat tudi nagrad ni-
smo spreminjali in nagrajenki
meseca marca Anko Krajnc,
Celestinova 32, in Slavo To-
vornik, Lopata 24e, obe iz Ce-
lja, vabimo, da se v drugi polo-
vici meseca oglasita v tajni-
štvo našega uredništva, kjer ju
bosta čakala unikaten, ročno
pleten pulover oziroma jopica
in svilena ovratna ruta oziro-
ma šal.
Uredništvo
Modna legenda Kari Lagerfeld
Danes si malce oddahnimo
od mrzličnega naštevanja
modnih barv in krojev oziro-
ma iskanja lastnega stila med
množico ponujenih trendov
spomladansko-poletne mode
ter se za nekaj trenutkov pre-
selimo v srce velikanskega
modnega stroja - Hautecoutu-
re ali visoko modo!
To, da je moda popoln dik-
tat, diktira pa jo peščica mod-
nih ustvarjalcev s svojimi
vzorčnimi kolekcijami, ki ima-
jo nalogo, da nova modna gi-
banja prenesejo do množice,
vemo. Med vrhunskimi modni-
mi kreatorji obstajajo tudi sa-
mozvani »avantgardni« kre-
atorji s kolekcijami, ki ne bi
prenesle niti najbolj prizane-
sljive estetske analize (visoko-
modni kič!), na srečo pa je
med njimi vendarle mnogo
pravih modnih velikanov.
Eden izmed njih je brez dvoma
Kari Lagerfeld.
Svoje velikansko premože-
nje si je ustvaril le z genialnim
talentom - uspelo mu je pove-
zati nasprotja in jih zdriižiti
v uspeh. Vsako sezono kreira
tri kolekcije: prvo zase, drugo
za modno hišo Chanel ter tret-
jo za modno hišo Fendi. Pravi-
jo, da so vse njegove stvaritve
prodane že prej, kot utegnejo
zalikati robove...
In kaj nam je veliki mojster
s svojimi kolekcijami Variaci-
on, ponudbo torej, ki je doseg-
ljiva širšemu krogu ljudi, pri-
pravil za letošnjo pomlad in
poletje?
Tudi tokrat je njegova moda
rafinirana, s klasičnim navdi-
hom, čiste linije na nežnih pa-
stelnih osnovah delujejo sen-
zualno in elegantno hkrati. Če
boste torej kje naletele na mo-
dele z oznako »KL«, lahko
brez pomislekov verjamete, da
je to tisto pravo...
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje:
KATERA IZMED MODNIH DOLŽIN VAS NAJBOLJ NAVDU-
ŠUJE - NAD KOLENI (MINI), DO KOLEN, DO SREDINE MEČ
ALI DO GLEŽNJEV (MAKI)?
Italijanska kuhinja
Tradicionalna italijanska
družina je zaradi življenjske
naglice precej ohlapna, vendar
se zelo radi še vedno dobijo na
družinskih praznikih, ob go-
dovih ali cerkvenih praznikih.
Takšna družinska kosila
lahko trajajo nekaj ur. Običaj-
no gredo vsi družinski člani
v dobro gostilno, kjer si dajo
duška. Tudi prijatelji in znan-
ci radi gredo ven na večerjo.
Preden se odpravijo ven, popi-
jejo aperitiv pri tistem, ki je
dal pobudo za srečanje. Ko
pridejo v gostilno, si postreže-
jo s predjedjo in nato z glavno
jedjo ter poobedkom. Pripra-
vili smo vam nekaj odličnih
receptov italijanske kuhinje:
Testenine Tognetti
Za 4 osebe potrebujemo: 400
g testenin (rezancev, polžkov.
špagetov itd), 300 g gorgonzo-
le, 50 g surovega masla in pol
litra smetane.
Testenine skuhamo v slani
vodi. Medtem sir zdrobimo
z vilicami. V vodno kopel po-
ložimo bakren kotliček in
v njem razpustimo surovo ma-
slo. Z metlico vmešamo sir in
ko se vse raztopi, še smetano.
Dobro odcejene testenine zme-
šamo z omako in takoj postre-
žemo. Zraven se poda chianti.
Pašteta Iz
makaronov
Za  10  oseb potrebujemo:
400 g fine moke, 300 g surove-
ga masla, 250 g sladkorja,
4 jajca, 200 g perutninskih srč-
kov in mlinčkov, 150 g telečje-
ga priželjca, 2 kosa kurjih prsi
brez kože, 2 žlici maršale, 1 del
nrnia, pol htra mleka, 400
g majhnih makaronov, nari-
ban parmezan.
Iz moke, 250 g surovega ma-
sla, 200 g sladkorja in dveh
rumenjakov zamesimo testo,
ga oblikujemo v kroglo, zavi-
jemo v krpo in damo v hladil-
nik na hladno. Perutninsko
drobovino očistimo, telečji
priželjc blanširamo in očisti-
mo kožice ter vse, tudi kurje
prsi, zrežemo na drobne košč-
ke. V ponvi segrejemo 25 g su-
rovega masla, stresemo vanj
meso in ga opražimo. Zali jemo
z marsalo, če je potrebno, do-
damo še malo čiste juhe in
skuhamo zelo gost ragu.
V kožici zmešamo rumenjak
z žličko moke in nmiom, po-
tem pa med segrevanjem ste-
pamo z metlico, prilijemo mle-
ko in stepamo naprej v redko
kremo, pri tem pa ne sme za-
vreti. Kremo ohladimo. Maka-
rone skuhamo, odlijemo in (J
cedimo. ^
Testo, ki je počivalo v hy
dilniku, razvaljamo na tarS
trakove. 10 cm visok mo^
obložimo s trakovi iz testal
pri tem pazimo, da ostane
volj testa za pokrov in okn
ske. Makarone stresemo v p
sodo in zmešamo z ragujej
kremo in naribanim sirom t
vse stresemo v model. Preost^
lo testo zvaljamo v pokro
s katerim pokrijemo makaroi
in robove dobro stisnem
s trakovi, ki so viseli čez p
kač. Po vrhu namažemo s si
rovim maslom in pri 180 stop
njah zlatorumeno zapečen
Pečeno pašteto pustimo nelj
časa še v modelu, da se neko]
ko ohladi, nato jo zvrnemo i
pladenj. Razrežemo jo šele \
mizi.
Recept je iz časov, ko Ita
jani še niso poznali paradiži
kov in še niso kuhali bešamj
ne omake.
Prihodnjič - juhe.
Zgornjesavlnfskl velikonočni zajtrk
Velika noč je osrednji krščanski
praznik, saj takrat praznujejo Jezuso-
vo vstajenje. Tudi s tem praznikom so
povezani posebni obredi, zlasti
v Zgornji Savinjski dolini.
Zgornjesavinjčani so se na veliko-
nočno praznovanje pripravljali že
prej, predvsem je bilo treba takrat do-
dobra pospraviti po hiši. Na veliki pe-
tek so gospodinje spekle »šarkelj«
(orehovo potico), »kolačke« (male ore-
hove potičke z luknjo v sredini za
pirh), hleb, bel kruh in črn kruh za
živino.
Na veliko soboto so gospodinje po-
čakale, da so mladi fantje prinesli iz
cerkve »žegnan ogenj« (blagoslovljena
žareča lesna goba na spleteni žici).
s katerim so podkurile v štedilniku. Na
štedilniku je bilo v velikih posodah za
kuhanje že pripravljeno suho meso:
želodec, pleče, krača in mesene kloba-
se. V rdeče pirhe so pobarvale kuhana
jajca.
Vse dobrote so popoldne gospodinje
naložile v lep pleten jerbas, pokrit
z domačim vezenim prtom, in ga na
glavi odnesle v cerkev k »žegnu« (bla-
goslovu). Pri žegnu je bil obvezen tudi
hrenov koren in »žveplenke« (vžiga-
lice).
Na velikonočno jutro, torej v nede-
ljo, so po maši vsi domači sedli za
veliko mizo. Na lesenih krožnikih so
jih čakale kuhane in na krhlje nareza-
ne mesne dobrote, nariban hren in jaj-
ca ter vilice za vsakega posebej. HI«
in šarkelj je gospodar rezal vsaken
posebej. Velikonočni zajtrk je bil m<
ljudmi težko pričakovan, saj ljud
vseh 40 dni posta niso poskusili nob
nega mesa ali drugih dobrot.
Večina teh navad je še danes ze
močno vkoreninjena med ljudmi. Vel
konočni zajtrk je hkrati čas, ko se j
mizo zbere vsa družina.
u.S
Foto: EDI MASNEi
Velikonočni običaji so opisani tud
v gradivu Turističnega društva Rečica
nastalem v sklopu prizadevanj za zaš
čito zgornjesavinjskega želodca.
kmetijski nasvet
Začnimo s pašo
Letos se bo marsikdo zaradi
pomanjkanja krme (lanska su-
ša) odločil za uvedbo pašno-
kosnega sistema rabe travinja,
zato bomo v kratkem podali
nekaj napotkov in opozoril. Za
uspešno izkoriščanje pašnika
je predpogoj pravilna obreme-
nitev z živino. Če imamo pre-
majhno obremenitev, pašnik
ni dovolj izkoriščen in se zato
širijo pašne pleveli, če pa je
obremenitev prevelika, to ško-
duje travni ruši in prireji.
Zivmo moramo pred pričet-
kom paše seznaniti z žico in
električnimi sunki pašnega
aparata. To napravimo najbo-
lje tako, da ob hlevu ogradimo
z močno leseno ograjo nekaj
arov površine, znotraj katere
napeljemo žico električnega
pastirja, ki se lahko slepo kon-
ča. Negativni pol električnega
pastirja je preko ozemljitvene
sonde vezan z zemljo, pocin-
kana žica pa je pozitivno na-
elektrena. Ko se živina dota-
kne žice, je krog sklenjen in
žival strese. V izpustu se živali
med seboj spoznajo, vzpostavi
se vrstni red, spoznajo se z žico
in električnim pastirjem. Ži-
vali iz hleva nikamor ne pre-
ganjamo, temveč jih preprosto
spustimo iz verig oz. jim od-
premo vrata, če imamo prosto
rejo. Živina v hlevu sicer na-
pravi nekaj nereda, vendar je
le ta poplačan.
Postavljanje ograje: ograja
mora biti pravilno in natančno
postavljena. Obodna ograja je
praviloma iz nosilnih in nape-
njalnih kolov 10 X10 cm v dolži-
ni 130 cm in vmesnih kolov
v premeru 6 cm.
Za 100 m ograje potrebuje-
mo približno 6-12 nosilnih ko-
lov, 8-30 vmesnih kolov ter 20-
160 izolatorjev, odvisno od va-
lovitosti zemljišča.  Za vsak
odsek žice potrebujemo tudi 2-
4 napenjalce za žico.
Žica, ki jo uporabljamo za
električne ograje, mora biti
dobro pocinkana in najmanj
2 mm debela. Kdor se bo odlo-
čil za pašo konj, naj žico ozna-
či s trakovi. Tako bo ograja
dobro vidna, dovolj močna in
z nizkim električnim uporom.
V 100 kg je 2605 m žice debele
2,5 mm ali pa 1641 m žice, če je
3,15 mm debela. Prav je, da
predvsem v tistih predelih,
kjer je veliko divjadi, spustite
tok v ograjo vsaj 14 dni pred
začetkom paše, da se divjad
navadi nanj in da ne bo vzne-
mirjala živine na paši, ampak
se bo izogibala pašniku.
Prehod z zimskega krmlje-
nja na pašo najlažje opravimo
z živalmi iz hlevov s prosto
rejo in s travno silažo v zim-
skem obroku. V pomladnem
času, ko živino privajamo na
pašo in ustvarjamo stopniča-
sto rušo, poteka paša na zelo
mladi travi. V kasnejših ob-
dobjih pa se moramo tako
mladi ruši izogibati in pasemo
na ruši, ki je visoka 15-20 cm.
Spomladi moramo vedno pra-
vočasno pričeti s pašo, zato da
nam trava sproti zraste v paš-
no višino. Da nam bo to uspe-
lo, moramo dejansko pričeti
s pašo, ko je travna ruša viso-
ka le 4-5 cm. Pri ugodnih vre-
menskih razmerah lahko raču-
namo na pašo že v prvi dekadi
aprila (do 400 m nadmorske
višine).
Tehnika pašno-kosne rabe
trave zahteva pašo ob točno
določeni starosti travne ruše,
ki je spomladi pri treh, poleti
pri štirih in na jesen pri šestih
tednih z višino 12-15 ali do 20
cm.
Pa še nekaj o gnojenju paš-
nikov: slaba stran samognoje-
nja pašnikov je v neenakomer-
ni pognojitvi površin. Z raz-
grebenjem kravjega gnoja, ga
enakomerne je porazdelimo po
površini. V jesenskem obdobju
smo glede na kemične analize
tal potrosili PK gnojila in ap-
nili, zgodaj spomladi pa bomo
dodali še dušična gnojila. Paš-
ne površine gnojimo z dušični-
mi gnojili in sicer po zamišlje-
nem vrstnem redu, po katerem
se bo živina pasla. Posebno
v hribovitih predelih je izred-
nega pomena zgodnja pognoji-
tev z dušikom nekaj čredink
1. obhoda črede. Travna ruša
v teh čredinkah hitreje odžene
in zato lahko s pašo živii
pričnemo že kak teden pr^
Spomladansko gnojenje opra
vimo lahko s 400 kg/ha NE
11:11:16, potem pa po vsal
košnji ali paši dognojimo z 2C
kg/ha NPK 18:9:9 ali pa s 10(
150 kg/ha KAN-a. Če pri gn(
jenju uporabljamo tudi dom<
ča organska gnojila, pa lahl
uporabo mineralnih gnoj
zmanjšamo. Količina orgai
skih in mineralnih gnojil
odvisna od založenosti ti
s hranili, pa tudi od intenzii
nosti rabe pašnika.
TATJANA PEVE
dipl. inž. km«
Št. 14 - 8. april 1993
33
Obnova za ford scorpio
Ce se predstavljanja novih
obnavljanja že znanih avto-
mobilov zavzeto lotevajo pri
^fcini avtomobilskih tovarn,
mdi pri Fordu ne držijo kri-
rok. Po letošnjem rojstvu
^ndea, vozila, ki je zamenja-
la ostarelo sierro, pripravljajo
mdi karoserijsko pomladitev
let starega scorpia (na
lifitanskem Otoku je avto znan
Hidi kot granada).
Avto bo dobil nov prednji in
^dnji del, pri čemer bodo
jjpredaj zanimive okrogle luči
jspogledovanje s tistim, kar si
L Mercedes Benz omislil pri
Uos predstavljenemu prototi-
pu kupeja), značilna pa bo
ovalna Fordova prednja ma-
ska. Karoserijska predelava ne
bo izjemna, bo pa dovolj dra-
ga, zato pri Fordu upajo, da bo
šel obnovljeni scorpio (na sli-
ki) dovolj dobro v promet vse
do leta 1996, ko naj bi bil na
voljo povsem nov avtomobil.
Obnovljeno izvedenko scorpia
bodo prvič pokazali v avtomo-
bilskem Frankfurtu ali Lon-
donu (letos jeseni), avtomobilu
pa bodo namenili tudi dva no-
va motorja: 2,0-litrski bencin-
ski agregat z močjo 134 KM in
2,5-litrski turbodizel. Skrat-
ka, ostarelemu scorpiu naj bi
s karoserijsko obnovo podalj-
šali tržno življenje.
Le kot prototip: bugatti EB 112
Zakaj je bila (in je nedvom-
no še) avtomobilska industrija
tako popularna in priljublje-
na? Tudi zaradi tega, ker se
sanje sem in tja spremenijo
v resničnost. Lahko pa ostane-
jo zgolj sanje, ampak zaradi
tega ni nič narobe.
V ta okvir je mogoče name-
stiti tisto, kar sta Italdesign,
slavno italijansko oblikoval-
sko ime in v tem primeru tudi
podjetje, ter tovarna Bugatti
(in tudi tej slave ter ugleda
sploh ne manjka) pripeljala na
nedavni ženevski avtomobil-
ski salon. EB 112 je limuzina
s štirimi vrati, skoraj ameri-
škimi dimenzijami (5.070 mili-
metrov v dolžino), izjemno
zmogljivim motorjem (dvanaj-
stvaljnik s prostornino 6,0-li-
trov ter močjo 455 KM pri
6.300 vrtljajih v minuti) in
obliko, ki spominja na minule
čase. Nihče seveda ne more za-
trdno reči, da bo bugatti EB
112 kdajkoli ugledal avtomo-
bilsko luč dneva kot serijski
avtomobil, a tudi tega ne, da se
to ne bo zgodilo. Ob tem je
prototip opremljen s stalnim
štirikolesnim pogonom, zmog-
ljivosti pa so kljub veliki teži
(1800 kg) skoraj fantastične:
najvišja hitrost naj bi bila 300
km/h, pospešek do 100 km/h
pa 4,4 sekunde. Na sliki: bu-
gatti EB 112.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na zadnjem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju se je tokrat nabralo okoli 850 vozil. Organizatorji so zat)eležili
prodajo 27 vozil, poleg tega pa je bilo izdanih še 57 kupoprodajnih
pogodb.
Honda CRX
- življenje s
streho ali brez
Japonska avtomobilska to-
varna Honda niti po evropskih
niti po japonskih merilih ni
med avtomobilskimi velikani,
a je njen ugled v avtomobili-
stičnem svetu (tudi zaradi for-
mule 1) povsem nesporen.
Z lansko predstavitvijo honde
CRX, kabrioletske izvedenke
modela civic, na frankfurt-
skem avtomobilskem salonu
pa je bil ob vsem drugem potr-
jen tudi sloves tovarne, ki se
loteva dovolj neobičajnih,
vendar tehnično izpiljenih re-
šitev. Honda CRX je namreč
na voljo v dveh različicah, pri
čemer gre za streho: to je mo-
goče spraviti v prtljažnik bo-
disi ročno bodisi ob pomoči
elektrike. Sedaj je honda CRX
kabriolet naprodaj tudi pri
uradnem predstavniku, ljub-
ljanskem Autocommerceu,
vendar ta hip le v izvedenki
z ročno snemljivo streho in
VTi motorjem (118 kW/160
KM). Honda CRX navzven po-
nuja dovolj nekonvencionalno
karoserijsko podobo, ki je po
volji predvsem mlajšim in se-
veda tistim, ki jim, denimo,
prtljažnik prav malo pomeni.
Zgolj za ilustracijo: pri strehi,
ki je snemljiva ročno, je prt-
ljažni prostor velik 300 oziro-
ma 246 litrov (ko je v njem
spravljena streha), tedaj, ko je
vozniku pri spravljanju strehe
v pomoč elektrika, je številka
bistveno skromnejša, kajti
v prtljažni prostor gre največ
140 litro prtljage. Ampak saj
CRX ni avto, ki bi bil posebej
pri srcu zaradi zmogljivega
prtljažnika. Na sliki: honda
CRX.
Staro ime in novo življenje
Nemški Opel, ki skupaj
[ britanskim Vauxhallom se-
stavlja evropski del ameriške
ivtomobilske korporacije Ge-
neral Motors, je v velikem pro-
lukcijskem zamahu. Po pred-
stavitvi astre, malenkostni ob-
lovitvi vectre in motorni po-
sodobitvi calibre, je prišla na
rrsto corsa, najmanjši hišni
ivtomobil.
Opel je za povsem novo vo-
lilo uporabil staro ime, tako
j la govorijo o corsi druge gene-
acije. In slednja je narejena
)o vseh modnih in sodobnih
apovedih: karoserijsko obla,
sodobnimi in varčnimi mo-
>rji, ekološko povsem primer-
la in na visoki varnostni rav-
ni. Pravi avtomobil za povsem
' )rave (krizne) čase, menijo pri
lemški avtomobilski tovarni.
Nova corsa bo naprodaj
1 karoserijski izvedenki s tre-
'ni ali petimi vrati, sedmimi
'notorji (dva dizelska) in šesti-
ni vrstami različne opreme, za
)ovrh pa še z dvema različni-
na menjalnikoma (ročnim
)etstopenjskim in štiristo-
)enjsko avtomatiko). Kombi-
nacij bo zaradi tega zelo veliko
,in to je tudi načelo, ki se mu
vse doslej pri Oplu niso odpo-
vedali. Dva motorna agregata
so izdelali posebej za corso.
drugi so manjši že od prej in
poganjajo bodisi staro corso
ali pa tudi nekaj večjo astro.
Za različico corse z oznako
GSi 16V so tako naredili ben-
cinski štirivaljnik s prostorni-
no 1,6-litra in največ 109 KM.
To je tudi vrh ponudbe, med-
tem ko predstavlja prav tako
povsem na novo izdelani 1,2-
litrski štirivaljnik z največjo
močjo 45 KM začetek in bo po
volji tistim, ki jim največ po-
KMžaLYarČMSt.._....._......     ____<
Ljubljanska Avtotehna VIS,
uradni prodajalec oplov na
slovenskem trgu, napoveduje
začetek prodaje nove corse za
prve dni prihodnjega meseca.
Osnovna različica - torej z 1,2-
litrskim motorjem in tremi
vrati - po sedanjih obljubah ne
bo stala več kot 20 tisoč mark
(kar je ugodno), medtem ko
naj bi bila izvedenka GSi 16V
na voljo za 31 tisoč mark. Na
sliki: novi opel corsa s petimi
vrati.
Št. 14 - 8. april 1993
3^
št. 14 - 8. april 1993
15
Št. 14 - 8. april 1993
131
Št. 14 - 8. april 1993
37
Št. 14 - 8. april 199.'^
13
št. 14 - 8. april 1993

št. 14 - 8. april 1993
I4(
TRAČ-nice
Popofilansko-nočne
cvetke
Misli z zadnjega zasedanja
odbornikov v mozirski
skupščini:' »Oči Zgornjesa-
vinjčanov so danes ^ uprte
v nas«, »del vislic je še v Ho-
mu, uporabimo jih lahko za
izvršnika ali koga drugega«,
»strup je v mali flaški«, »če
se ne postavimo na pravo
stran, se lahko zgodi kot
v Italiji«, »v ekonomiji dva
plus dva ni vedno štiri«,
»čudno je, da se lahko takšni
intelektualci zavajajo«,
»anonimno pismo lahko tudi
sam napišeš«... Manjkal je
le pretep.
Išče se...
Nacional socialni zvezi
Slovenije jo je, vsaj po dopi-
sih sodeč, pobrisal finančni
tajnik. Nekako se je ukvarjal
s finančnimi malverzacija-
mi. Torej je šla po zlu še zad-
nja priložnost, da si v NSZS
kupijo nov pisalni stroj.
Revizija Demokratov
Kaže, da so poslanci Demokratske stranke nasedli govori-
cam, ki so začele krožiti po imenovanju nove direktorice
slovenske SDK. Vestno so začeli brskati med svojimi papirji
in iskati vse tisto, kar bi morebiti ob reviziji strankinega
finančnega poslovanja lahko našla naslednica njihovega
poslanskega kolega, nekdanjega direktorja SDK, Igorja
Omerze.
Kratke domače
Slovenska varianta
ora et labora: molči
in delaj!
Ko se klečeplazci po-
stavijo na noge, začno
uporabljati komolce!
Politični kameleoni
so na koncu koncev
brezbarvni!
V slovenskem politič-
nem prostoru je po-
den zgoraj.
Slovenski parlament
je pravzaprav skubš-
čina.
Tisti, ki smo dol,
zmeraj gor plačamo!
JOŽE PETELIN
Kar skrito naj ostane...
Marjan Podobnik, šef SLS, v času razprav, kakšna naj bo
kmetijska politika v Sloveniji in napovedanega bojkota
zaradi vse slabšega položaja slovenskih kmetov: »Bolje, da
ne pokažem, kaj je skritega v zgornjem levem žepu suknjiča.
Bi si lahko še kdo napačno razlagal...«
Politika in vede
Tistim Celjanom, ki so se
zadnje čase spraševali, zakaj
je Željko Cigler šef občin-
skega odbora Socialdemo-
kratske prenove, zdaj resnič-
no ni čisto nič več jasno. Gle-
de na to, da se je minuli te-
den neprevidno oklical za
»diplomiranega politika«,
potem pa skesano priznal, da
je »le« diplomiran politolog,
bi vsekakor bolj sodil med
Demokrate. Res je, razlika je
očitna...
Odliorniki z lune
Odborniki mozirske
skupščine so večinoma pri-
segali, da nič ne vedo o ne-
čednem poslovanju izvršni-
ka Alfreda Božiča. Iz tega se
lepo vidi, v kolikšni meri so
predstavniki ljudstva. Ljud-
stvo namreč to ve in šepeta.
Mogoče pa so padli z lune?
.. .da v krajevnem mozir-
skem turizmu nekaj šepa.
Težava je v tem, ker nočejo
za predsednika društva Sta-
neta Podsedenška, sicer di-
rektorja edinega mozirskega
hotela. Glede na to, da je
Podsedenšek tudi gonilna si-
la mozirskih Pustnakov, bi
ga že lahko uslišali, če ga že
ptičarji za hiško v Savinj-
skem gaju niso.
...da pripravljajo sloven-
ski načrtovalci vzdrževanja
lokalnih cest v sodelovanju
s finančnim ministrstvom
nov projekt, ki ga bodo pred
javno razgrnitvijo ponudili
v presojo uredništvu Guines-
sove knjige rekordov. Pro-
jektna izhodišča pa vendarle
poznamo - za vzdrežavnje
150 kilometrov lokalnih cest
bodo porabili samo 4 milijo-
ne tolarjev!
Strankarski mišmaš
(večna slovenska narodna)
Sploh ni pomembno
če znaš al' ne znaš,
spet je taglavno:
si naš al' nis naš!
JOŽE PETELIN
BODlCE
Najbolj cenjeno pohi-
štvo pri nas - poslanski
sedež.
Ozonske luknje so po-
sledica — iskanja lukenj
v nara vnih zakonih.
Politika je kakor pre-
vreto mleko — smetana je
vedno na vrhu.
Najbolj nestabilen ob-
jekt na svetu je - »most«
med besedami in de-
janji.
Očitno se tudi v OZN
držijo izreka - potrplje-
nje je božja mast.
Mnogi verjetno mislijo,
da se v Evropo lahko
pride - skozi stranska
vrata.
Stranski vhod v politiki
je večkrat - glavni vhod
v neupravičeno boga-
tenje. \
V Sloveniji nočemo jav- '
nih hiš zato, ker imamo
dovolj — »ekonomsko-
političnih kuplerajev*
MARJAN BRADAČ i
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Sabina Majcen iz Dobrine je napisala ša-
lo, za katero ste nam poslali največ kupo-
Bov Ido Petrovič iz Cankarjeve 13 v Celju
pa smo izžrebali iz kupa glasovnic. Obe
bo&iii. po pošti prejeli našo standardno na-
f rado, kaseto in brezplačno čestitko na Ra-
ciu Celje.
Šala tedna
Nfi rabi gat
Mož in žena se vračata iz
■blagovnice. Mož se želi po-
norčevati iz žene: »Najdražji
nederček si si kupila, pa ni-
maš kaj notri dati.«
Žena nazaj: »Po tej logiki pa
ti sploh ne rabiš gat!«
Med otroki
»Pri nas imamo avto, pri vas pa ne!«
»Pri nas imamo traktor, pri vas pa ne!«
»Pri nas pa imamo uši, pri vas jih pa
nimate!«
»Seveda, ker ste jih pri nas dobili.«
Kraja
Na Gorenjskem sta dva fanta hruške
kradla, pa pride mimo gospodar in ju vpra-
ša: »Kuga pa vidva devata tam gor?«
Fanta se smejeta: »Midva nič gor ne deva-
va, midva dol pobirava!«
Ljudožerska
Ljudožerčcva žena rodi in mož ves nestr-
pen čaka pred vrati, da mu bo sestra poka-
zala malo dete. Ko mu sestra res prinese
pokazat dečka, ga vpraša: »Ga oblečem ali
ga boste kar takoj pojedli?«
Na sodišču
žena toži moža, ker ji govori, da je krava.
Na sodišču mož plača kazen 500 tolarjev.
Vračata se iz sodišča proti domu in žena ga
vpraša: »Se mi upaš reči, da sem krava?«
Mož v jezi previdno odgovori: »Te bom tako
med roge udaril, da me boš za vedno pom-
nila.«
Cigan
Sodnik: »Si ti kravo ukradel?«
Cigan: »Le verigo, milostljivi gospod sod-
nik, toda verigo sem le tako mimogrede s se-
boj vzel, da je visela krava na njej, tega pa
nisem vedel!«
Šale za današnjo stran so prispevali: Irena
Krampršek iz Loke pri Žusmu, Marija Maček
iz Laškega, Jože Borštner iz Škofje vasi in
Marjan Blagotinšek iz Braslovč.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Najprej zaslužil za gate
v starih — medvojnih časih so se marsikje
v okolici Laškega pohvalili: »Na naši gostiji
bodo pa Zlovšeki špilali.« Harmonikar Pe-
ter je bil še posebej nadarjen in še danes se
spominja svoje prve ohceti, ki jo je odigral,
ko mu je bilo komaj 12 let.
»Takrat sem znal komaj 6-7 komadov, kar
je bilo dovolj. Kdo bi pa plesal. Ženinu je
bilo namreč preko 70 let in tudi svatje niso
imeli nič manj - le nevesta je imela kakšnih
25 let in verjetno je bila bolj srečna čez
kakšno leto, ko ji je dedec umrl. Zaslužil pa
sem ravno toliko, da sem si lahko ene >gate<
kupil in sem brezskrbno šel na drugo ohcet.
Tam pa je bilo denarja. Pa sem vsega za
babnce >zanucal<. Včasih je bilo tork lepih
punc in tudi prav nam je prišlo, ker še rti
bilo elektrike. Spomnim se, da sem igral
v eni majhni hiši, kjer bi lahko streho dol
vrgel, če bi harmoniko čist raztegnu. In ker
postelj ni bilo, smo v hiši kar s slamo >post-
lali< in se spravili k počitku, saj je ohcet
trajala več dni. In glej ga zlomka, eden od
svatov si je, misleč, da že spimo, privoščil ta
>boljšo< kuharico. Kakšnih 14 let sem imel in
veste, da bi meni tudi že >pasalo<.
Včasih smo kar peš hodili in spomnim se,
da je procesija z nevesto po visokem snegu
odšla proti ženinovem domu. Krancl je bil
takrat za nevesto obvezen in prav hecno je
bilo, ko je nevesta z glavo treščila v vejo.
Zasul jo je sneg, veja pa je zbila >krancl<
nevesti visoko na drevo. Ko smo prišli na
cilj, je ženinova mat, ki neveste še nikoli ni
videla, takoj pogledala po »kranclu-.
»Katera pa je nevesta«, je rekla.
>Sneg jo je vzel,< sem rekel.
>Por ga že ni bla vredna.<
>Bog že ve, kaj dela,< sem nadaljeval v ša-
ljivem tonu.
Sproti sem se znašel. Če je bilo premalo
denarja, pa sem običajno telefoniral domov.
Telefon je bila >šefla<. Moj razgovor je zgle-
dal nekako takole: >Halo Lojzka. Za kravo
že imam, za >furžl< (verigo) pa še ne. Nič ne
Ena iz Petrovega rokava
Ko se je znočilo se jc fant nežno priblii
punci, ki se je rahlo branila:
»Dam ti, če me boš vzel.«
»Seveda te bom vzel. Kaj ne vidiš, da
noge že nalagam na rame.«
skrb'. Saj bo čez pol ure spet >larma<. In
potem res tudi bila.«
Kolarjev Peter iz Reke nad Laškim je hi
moniko pred letom zapustil vnuku, ki nad
ljuje tradicijo Zlovškovih muzikanti
Ostajajo spomini, ki jih rad obudi, če mu
kdo prisluhne. Mi smo mu.
EDI MASNI
Št. 14 - 8. april 1993