MJIŽRIC*
3VARBA
V
GLASILO
Celje - skladišče
D-Per
III 19/1980
ŠT. 10 a CELJE, DECEMBER 1980
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Ob vstopu v Olovo leto 1981
Za nami je uspešno in vsestransko razgibano poslovno leto 1980.
Delovni ljudje »MERX« smo v tem obdobju opravili obilico zahtevnih in odgovornih nalog. Sprejeta politika gospodarske stabilizacije je terjala od nas vseh maksimalne napore, pri tem pa smo bili priča še velikemu pomanjkanju nekaterih osnovnih prehrambenih in dragih proizvodov. Ob dodatnih naporih in velikem prizadevanju smo uspešno prerobdili tudi te težave.
Pa še nekaj je značilno za leto 1980. Vseskozi so družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vsi drugi dejavniki pripravljali in v praksi izvajali samoupravno preobrazbo »MERX« v SOZD.
Iz dosedanje delovne organizacije so nastale štiri nove DO — »POTROŠNIK, BLAGOVNI CENTER, MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA IN GOSTINSKO TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA.« Skupaj s še 9 DO širšega območja smo snovali novo SOZD »MERX« CELJE in po uspešno izvedenih referendumih se je dne 26. 11. 1980 sestal na prvi seji novoizvoljeni delavski svet SOZD, se konstituiral, izvolil v. d. kolegijskega vodstva SOZD in sprejel razvojne usmeritve. Zdaj stojijo pred vsemi članicami SOZD nove in zelo konkretne naloge. Smo pred vstopom v novo srednjeročno obdobje in storiti bomo morali vse, da sprejete naloge v praksi tudi učinkovito uresničimo. Tritisoč članska družina »MERX« stopa torej v novo razvojno obdobje. Tako kot vse do-
slej, bomo morali tudi v bodoče negovati vse tiste dobre lastnosti in izkušnje, ki so krasile delovno vnemo in zagnanost kolektiva »MERX«. Globoko sem prepričan, da bomo znali in zmogli premagovati vse težave na naši skupni poti v dobrobit vseh delovnih ljudi.
Ob vstopu v novo leto 1981 želim vsem članom kolektiva ter njihovim družinam SREČNO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO LETO 1981.
Generalni direktor Franc BAN
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
9}Sem. eiaifi&m. kstektcua, Lip&k&jeiieem. m iz}Lk&tninn. clzuzunAkim. elanom
zeUj& zcLcauia in. deL&otLuk uSpefaeu
'-btu.žbenap&Litične azganizaeLje in. 6zyanL upcaaLjanja
x
x
x
*
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Srečanje na Golovcu ob 30-letnici delavskega samoupravljanja in 20-letnici delovanja DO „Merx/y
Svečanost, ki jo je priredila delovna organizacija MERX Celje v počastitev 30-letnice delavskega samoupravljanja in 20-letnice delovanja Merxa dne 13. decembra 1980 v hali Golovec, bo brez dvoma ostala v trajnem, prijetnem spominu slehernega udeleženca. Njen uvod je bilo tradicionalno novoletno srečanje upokojencev Merxa. Že ob 13. uri se je zbralo 290 bivših sodelavtk in sodelavcev k zakuski, novoletni obdaritvi ter podelitvi plaket in priznanj. Ob prijetnem kramljanju in Obujanju spominov je kar hitro potekel čas do pričetka osrednje proslave. Malo pred 17. uro se je ob zvokih pihalnega orkestra začela polniti velika prireditvena dvorana z delavci, prihajajočimi točno po voznem redu, iz vseh TOZD in z drugimi, povabljenimi gosti, med katerimi so bile mnoge prominentne osebnosti iz našega družbenopolitičnega življenja.
Pogled na zbrano tisočglavo množico je odkril resnično podobo veličine in moči kolektiva in njegove organizacije, podobo, kakršno smo videli le enkrat, ob srečanju na Ravnah pred 11. leti.
Po intoniranju Internacionale, je dramski igralec in novinar Radia Glas Ljubljana tov. Jože Logar z izbranimi pozdravnimi besedami izrekel dobrodošlico.
Med odvijanjem čudovitega kulturnega programa, ki so ga izvajali Koroški akademski oktet, dramska umetnika Majda Potokar in Bert Sotlar, pihalni orkester France Prešeren iz Celja in New Swing Ouartet, je generalni direktor Meraa tov. Franc Ban opisal pot razvoja delovne organizacije in njen vzpon. Dejal je, da je 20 let dela in življenja nekega 3000 članskega kolektiva pomemben jubilej. Iz majhnih, povsod posejanih trgovskih lokalov je Mera zrasel v velikana, odgovornega za preskrbo prebivalstva širšega območja. Njegovi poti hitrega napredka je vseskozi dajalo svoj odločilen pečat samoupravljanja, vloga delovnega človeka, njegov družbeno ekonomski položaj in vpliv, ki ga je imel pri sprejemanju odločitev. Pri o-pravljanju svojega poslanstva se je kolektiv Meraa široko povezoval navzven, v SRS in vseh drugih republikah. Uspešno je izgrajeval svoje poslovne objekte na področju trgovine, mlinsko predelovalne industrije in gostinske dejavnosti. V tej smeri je začrtan tudi nadalj-
ni razvoj. S preoblikovanjem v SOZD Mera načrtujemo nova pota in podvige v prepričanju, da jih bomo zmogli, saj imamo v naši socialistični družbi dovolj sil in možnosti za uspešno razreševanje mnogih zapletenih vprašanj našega gospodarskega in družbenega trenutka.
Nato je sledil slavnostni govor predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrambeno industrijo tov. Iva Marenka, ki je čestital kolektivu za oba jubileja in v nadaljevanju opisal gospodarsko situacijo, opozarjajoč na naloge in napore za dosego gospodarske stabilizacije. Pri tem pa je zlasti poudaril skrb družbe za povečanje proizvodnje hrane.
Brez dvoma je povzdignilo pomen slavnosti tudi priznanje Skupščine občine Celje, ki ga je kolektivu izročil predsednik izvršnega sveta Venčeslav Zalezina.
Ob koncu proslave sta predsednika delavskega sveta delovne organizacije Rajko Čižek in generalni direktor podelila najzaslužnejšim delavcem in delovnim organizacijam za dolgoletno in plodno sodelovanje zlate plakete s priznanji, med tem ko bodo srebrne in bronaste plakete podeljene ob ustrezni priložnosti v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela.
Franjo Šarlah
Prva seja delavskega sveta SOZD Merx
Dne 26. 11. 1980 je bila v Motelu Šentjur prva redna seja delavskega sveta SOZD Mera. Seji so poleg delegatov še prisostvovali direktorji delovnih organizacij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin tistih občin, kjer so TOZD delovnih organizacij — članic SOZD, predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij ter sveta občin celjske regije. Po končani seji je bil podpis samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mera.
Po otvoritvi prve seje delavskega sveta, katero je o tvorila Elza Sagadin, so delegati izvolili predsednika delavskega sveta in namestnika predsednika. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Recko, za namestnika pa Ludvik Bevc iz delovne organizacije Mera.
Vse prisotne je v imenu občin celjske regije pozdravil predsednik sveta občin celjske regije Jože Rajh. Imenovani so bili tudi vršilci dolžnosti za najodgovornejše naloge v SOZD. Na predlog politične koordinacije celjske regije, katerega je podal Jože Veber je delavski svet imenoval za vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa Franca Bana, za člana Vitomirja Dolinška in za direktorja DS S S Jožeta Gračnarja. Poleg
tega je delavski svet zadolžil nekatere odgovorne delavce v delovni organizaciji Mera in SOZD Dobrina za določene naloge pri organizaciji SOZD Mera.
Po imenovanju je Franc Ban podal delavskemu svetu osnovne smernice SOZD, katerega objavljamo v celoti.
Uvodoma je dejal, da v tem in prihodnjem obdobju čakajo kolegijsko vodstvo nič kaj prijetne naloge, vendar pa velja zagotovilo, da bo vodstvo v okviru svojih moči, znanja in sposobnosti storilo vse, da bo zahtevne in odgovorne naloge uresničevalo 'kar najbolj uspešno.
Dolgo je nastajal koncept SOZD MERX; od tistih brezplodnih in neučinkovitih prizadevanj v letu 1979, ko smo snovali reorganizacijo Dobrine, pa vse do današnjega dne, ko smo z drugačnimi prijemi, vsi skupaj jasno in konkretno začrtali razvojno strategijo SOZD.
Trinajst delovnih organizacij je Vključenih v to asociacijo, ki bo po oceni za leto 1980 ustvarila blizu 9 milijard celotnega prihodka, nad 2,3 milijarde dohodka in 350 milijonov sredstev za razširjeno reprodukcijo. Te številke kažejo, kakšen obseg bo imela SOZD, v kateri je sedaj zaposlenih cca 4700 delavcev in nekaj manj kot 700 učencev v gospodarstvu.
SOZD MERX deluje v 21 občinah Slovenije, zelo uspešno pa tudi izven republiških meja. V njenih razvojnih usmeritvah je poglavitni poudarek na tem, da se čvrsto vstraja na dogovorjenih programih, ki so zapisani v dokumentih delovnih organizacij — članic.
Glede na organiziranost po bran-žnem principu je strategija zastavljena tako, da bomo lahko kar najboljše oskrbovali širšo regijo in učinkovito opravljali funkcije in naloge, ki so posebej izpostavljene. Naš srednjeročni razvoj in razvojni program sloni na predpostavki, da moramo v kmetijskih delovnih organizacijah pridelati čimveč hrane za domače tržišče in tudi za izvoz, trgovski in mlinsko predelovalni dejavnosti omogočati, da bo učinkovito in s čim boljšo izbiro zagotavljala preskrbo prebivalstva ožjega in širšega območja, omogočiti preskrbovalnemu centru nemoten pretok blaga široke potrošnje in storiti vse za boljšo organizacijo gostinsko turistične dejavnosti, da se zagotovi maksimalen priliv vseh vrst gostov, zlasti inozemskih, zaradi pridobivanja deviznih sredstev.
vlaganja skladno z resolucijo, s katero načrtujemo v SRS 13,9 milijard investicijskih vlagnaj na področju proizvodnje hrane in preskrbe.
Trenutno smo še v fazi vskla-j e vanj a. Na nekaterih področjih bo ireba zmanjšati investicijske zahteve ,pri tem pa izhajati iz predpostavke, da ima glede na branžni princip absolutno prednost proizvodnja hrane in preskrbe prebivalstva, pa tudi gostinsko turistične dejavnosti, ki je vir priliva deviz.
V štirih kmetijskih delovnih organizacijah so izdelani in vsklajeni razvojni programi za obdobje 1981 — 1985. Z minimalnimi korekturami jih bo treba vskladiti še na ravni regije. Spričo ugotovitve, da lahko plasiramo vse kar proizvajamo, smo organizirali marketing službo z namenom, da se zagotovi dolgoročni plasman vseh proizvodov. Izkoristiti moramo vse kar nam daje to območje in upoštevati bilanco prehrane tega in širšega območja, nato pa preiti na dogovorjanje o oblikah dolgoročnega sodelovanja, dohodkovnega povezovanja in o vseh oblikah sovlaganja za tiste prehrambene proizvode, ki jih na
riti za specializacijo ponudbe v posameznih centrih, za zdravo konkurenco in za vzpodbujanje tekmovalnega duha med delovnimi organizacijami znotraj SOZD.
Veliko napora bo potrebnega za izgradnjo blagovnega centra oz. kapacitet, za nemoten in kvaliteten pretok blaga vseh vrst do potrošnika. Te odgovorne naloge pa bo moč ob dobri organizaciji in temeljiti pripravi v celoti realizirati.
Prvenstvena naloga mlinsko predelovalne industrije je dolgoročno zagotavljanje potrebnih količin žita, zlasti pšenice, ki je potrebujemo 20 — 25.000 ton. V ta namen bodo potrebna določena sovlaganja, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah. Izgraditi pa moramo predvidene objekte, t.j. industrijsko pekarno v Celju in silos.
Gostinsko turistična dejavnost ima enakovredno mesto v razvojnem programu SOZD. Za razvoj te panoge so dani odlični pogoji, od Logarske doline do Kumrovca, kot tudi za postopno širjenje na jadransko Obalo.
(Nastopa tudi kot potencialni odjemalec kmetijskih proizvodov. Zato se moramo na tem področju kvalitetno organizirati. To pa lahko dosežemo s povezovanjem še nekaterih drugih gostinskih delovnih organizacij v SOZD. Zagotoviti moramo tako organizacijo, ki bo privabljala tako domače kot tuje goste. Zgraditi moramo ustrezne kEjpaoitete zdraviliškega turizma (Dobrna, Laško). Priliv deviz pa je komponenta, ki nam mora biti stalno pred očmi. S priključitvijo celjskega gostinstva in Turista Mozirje je moč ustvariti gostinsko organizacijo, ki bo zagotavljala čvrsto osnovo za hitrejši razvoj na področju gostinstko turistične dejavnosti.
Takšen razvoj SOZD lahko zagotovimo le, če bomo poslovno uspešni v vseh delovnih organizacijah, članicah SOZD, ob zelo konkretnem, vsakodnevnem sodelovanju družbeno političnih skupnosti tega območja, družbeno političnih organizacij, regijskih odprtih vprašanj.
Vsakodnevno mora biti v ospredju bitka za jačanje ekonomskega položaja delovnega človeka, ki sooblikuje politiko SOZD. Na tej osnovi smo se dogovorili in vskladili organiziranost delovne skupnosti skupnih služb na ravni SOZD, ki zajema interno banko, marketing, plansko analitsko službo in službo skupnega pomena. Brez dvoma bo delavski svet SOZD maksimalno podprl politiko, ki jo želimo izvajati prek interne banke, saj je le združevanje dela in sredstev v zelo konkretni obliki poroštvo in uresničitev razvojnega programa. Vsako parcialno reševanje je vnaprej
Tov. Sagadinova čestita novoizvoljenemu predsedniku DS Recko Alojzu,
ki nadaljuje sejo
Na teh globalnih predpostavkah sloni naš srednjeročni razvoj, ki predvideva 3,5 milijard investicijskih naložb, od teh 1,8 milijard naložb v vse oblike pridelovanja hrane — tudi v zasebnem kmetijskem sektorju, za katerega se predvidevajo vlagnaja v višini 900 milijonov dinarjev. To je ambiciozno zastavljen program, ki ga bo moč realizirati v naslednjih petih letih, zlasti še, ker moramo po sedanjih izhodiščih formirati v letu 1981 najmanj 850 mil. lastnega kapitala za razširjeno reprodukcijo in doseči vse oblike združevanja in so-
našem področju primanjkuje. Z nekaterimi republikami se moramo dogovoriti o določenih oblikah sovlaganja zaradi zagotovitve dobav pšenice, moke, mesa, itd. Na področju kmetijstva se moramo konkretno dogovoriti o vseh oblikah združevanja deviznega kapitala, da bi lahko zagotavljali uvoz tistega kar potrebujemo.
Na področju trgovine se moramo organizirati in razvijati tako, da bomo sposobni nuditi široko izbiro ne le prehrambenega, ampak tudi drugega blaga potrošnikom širšega območja. Več moramo sto-

Člani novoizvoljenega DS SOZD prisostvujejo prvi seji
obsojeno na neuspeh. Velja poudariti, da bomo čvrsto vstrajali na dogovorjenih konceptih, ki jih skupaj načrtujemo in tistim, ki tako ne mislijo, vnaprej svetovali, naj izstopijo in se povezujejo tam, kjer mislijo, da bodo tako ali drugače ribarili v kalnem. Dota Dobrine je namreč taka, da je ne gre prenašati v novo SOZD.
Marketing je že pokazal nekatere pozitivne rezultate. Njegova naloga pa je, zagotavljati pretok blaga in količine, da se bomo lahko pogovarjali z velikimi sistemi. Delovati mora čvrsto in povezano. Na področju kmetijske proizvodnje pa je odgovoren za plasman vseh proizvodov.
O	nekaterih konceptih se bomo morali skupaj dogovarjati (področje nagrajevanja, Obrambne zadeve itd.). Pri tem velja poudariti zlasti uresničevanje koncepta usmerjenega izobraževanja na ravni SOZD. Imamo Okoli 700 učencev v gospodarstvu. Ta SOZD, delovne organizacije in službe morajo v najkrajšem času dati zelo konkreten prispevek, kako koncept usmerjenega izobraževanja neposredno izvajati.
Tolika združba celotnega prihodka bo brez dvoma dala določene učinke in rezultate, vendar pa bi bilo zmotno misliti, da bo SOZD Merx, sedaj, v enem letu popravila in nadoknadila, kar je bilo v petih letih zamujenega, da bo sedaj vse gladko steklo, da bo prehrana v redu, investicije realizirane, pomanjkanje blaga odpravljeno itd. Mi bomo vsekakor vložili maksimalne napore, da bomo z boljšo organizacijo več prispevali in preprečevali ponavljanje tradicionalnih napak. Odslej dalje potrebujemo operativne dogovore, kako se bomo zadev pri nas lotevali. Storili bomo vse, da se v regiji sklenejo poslovni in razvojni dogovori s SOZD Hmezad, pri čemer pa morajo odpasti vsa dosedanja nasprotja.
Naloge so izredno zahtevne in odgovorne. Za uresničevanje le-tehpa moramo smelo zastaviti naše ambicije in razvojni program.
Z željo, da bi delavski svet, zlasti pa družbeno politični dejavniki v regiji in posameznih občinah, kjer je Merx kot SOZD prisoten, tvorno sodelovali v prizadevanju za uresničevanje razvojnega programa, je FRANC BAN zaključil svoj referat.
Po referatu je še delavski svet imenoval delovne komisije za določene naloge ter dal v javno obravnavo osnutek statuta SOZD Mera.
Seja je potekala v delovnem in obenem svečanem vzdušju. Člani delavskega sveta so z veliko mero odgovornosti sodelovali in sprejemali odločitve.
V Portorožu je dne 20. 11. 1980 potekal seminar o temi »higiena v obratih za proizvodnjo in promet živil«. Seminarja, ki je trajal tri dni, se je udeležilo več kot 300 strokovnjakov s področja sanitarne higiene iz vse Slovenije. Kot predstavnik Meraa sem se udeležil tega seminarja in v tem članku podajam kratko vsebino seminarja.
Teme so se nanašale o higijeni živil, obratih, osebju, embalaži, prostorih itd. Posebna pozornost je bila posvečena izvajanju ukrepov v družbeni prehrani kot so: osebna higijena, kontrola higijenske neoporečnosti živil, preprečevanje rein-fekcije, ugotavljanje higi jenskih razmer z vizualnimi pregledi delovnih in drugih površin.
Dobra higiena prostorov, opreme, pribora, embalaže, osebja in vsega drugega, kar prihaja pri proizvodnji in prometu v dotik z živili, je poleg pravilne tehnologije najpomembnejše zagotovilo za zdravstveno neoporečnost in ustrezno kakovost prehrambenih proizvodov.
Torej, SOZD Mera je zaživela. Želimo, da bi uspešno delovala in upravičila zaupanje.
Možno je, da pri tem lahko pride do širjenja mikroorganizmov, ki so zdravju nevarni, ali mikroorganizmov, ki kvarijo živila. Vemo tudi, da zaposleni ne znajo vedno pravilno Ukrepati in so včasih z neodgovornim obnašanjem ter slabimi higienskimi navadami sami krivi za kvarjenje živil ali za proces infdkoije.
Zato dobiva ta problematika v zadnjih letih vse večji pomen v sanitarnem nadzorstvu živil in varstvu okolja. Zagotoviti prebivalstvu neoporečna, higienska in kakovostna živila je naloga večjega števila dejavnikov, začenši od primerne proizvodnje prhko predelave, skladiščenja, prevoza do prodaje živila neposredno potrošniku. Za realizacijo higienske proizvodnje in prometa z živili pa je treba zagotoviti urejene obratovalne prostore. Zaradi tega smo se v društvu živilskih higienikov SR Slovenije odločili, da na letošnjem seminarju kompleksno obravnavamo higiensko problematiko v obratih za proizvodnjo in promet živil. Predlagano je, da delavec, ki stopi v DO opravi higienski minimum v dveh mesecih namesto dosedanjih šestih.
Andušič Milenko
S seminarja Društva živilskih hi-gijenikov SR Slovenije v Portorožu

Mikroorganizacija informacij, blagovnih tokov in enot ter povezav v TOZD, DO in SOZD za uskladi-
t6V delovania in POSlOVania	in najmanjših enotah mikroorgani-
J	I	J	zacije.
Veliki organizacijski sistemi, kamor prišetvamo SOZD, DO in tudi velike TOZD, so v preteklosti težko ali slabo realizirali svoje plansiko in sporazumno zastavljene cilje, ker so le ti največkrat teme-
ljili na makro ali mezo organizaciji sistemov. Ti niso obravnavali in upoštevali specifičnosti in konkreten način sprovajanja planskih in sporazumskih nalog in ciljev, sprejetih na makro nivojih, v osnovnih
S predloženim modelom in pristopom k poenoteni mikroorgani-zaciji je omogočeno brezhibno sprovajanje nalog in doseganje ciljev v mikro, mezo in makroorga-nizacij ah različnih enot v dogovorjeni soodvisnosti.
KIBERNETSKI MODEL OSNOVNE ENOTE IN PUNKCIJ ZA POVEZAVO V SOZD
n
M
O
m
d
■H
O
A
A
N)
O
A
cU
>
N
d)
i>
o
A
korekture
VHOD
PLANI
/12/
1.	Plan prometa
2.	"	stroškov
3.	"	del.sile
A.	"	akcij
5*	"	sez.prod.
G.
12.
VODSTVO ENOTE
TIP ENOTE
povratna unPormaoij£
/ SP, market, klasična trgovina, odd.šport, bife, odd.kozmetika, služba itd. /
aranžiranj a
POGODBE
/25/
1.	Dobavitelji
2.	Najemnine
3.	Zakup
4.	Prevozniki
5.	Vzdrževanje
6.
25.
DEJAVNOST
/Opis iz programa enot/
-	živila
-	gosp.potrebščine
-	sadje
-	bife
ZAPOSLENI
/25/
1.	Poslovodja
2.	Namestniki 3» Oddelkovodji 4. Prodajalci 5* Blagajniki 6. Učenci
25.
ODDELKI
/4/
/Lahko tudi več, če ima prodajalna samostojne oddelke/
1.	Meso
2.	Delikatese
3• Sadje
Bife_______
g
A
N
fij
>
o5
tq
0
!>
o
IZHOD
Obrazložitev modela enote
1.	Cilj vsake enote je, da se po kakovosti približa svojemu vzoru, ali postavljenemu cilju, če se zaradi dosežene kakovosti ne more več primerjati z enotami enake dejavnosti.
2.	Enote morajo težiti k temu, da so po organiziranosti čimbolj podobne sorodnim vzorčnim eno-
tam, se izogibajo napak drugih enot in izkoristijo njihove do-s 07 ko
3.	»TIP ENOTE« je v posebnem pregledu opisan obseg in način prodaje, ki teži k temu, da se prilagodi tržnim potrebam in ponudbi ter izkoristi čimveč tehničnih dognanj za racional-
no in kakovostno prodajo.
4.	Enake in slične enote teže k povezovanju zaradi boljših skupinskih učinkov (sinergetski učinki) na poslovnem, administrativnem in upravljalskem področju.
5.	»DEJAVNOST ENOTE« je iz programa enote izbran in s planom določen obseg blagovnih skupin in artiklov.
6.	»PLANI ENOT« zajemajo nji-
hov razvoj, obveznosti ter vključevanje v višje in racionalno organizirane enote TOZD, DO, SOZD itd.
7.	»SPORAZUMI — POGODBE« zagotavljajo in zavezujejo izpolnitev planskih nalog s katerimi stopajo enote posredno in neposredno v poslovne odnose z vsemi poslovnimi partnerji neposredno, preko služb TOZD, DO in SOZD.
8.	»ZAPOSLENOST« v enoti je osnova kadrovske politike, ki
mora biti v soodvisnosti od planskih in pogodbenih obveznosti enot višje organiziranih enot.
9.	Vsaka enota s posrednim in neposrednim povezovanjem prinaša sinergetske učinke. Obseg teh pa kaže stopnjo in sposobnost organiziranosti in povezave.
10.	Informacijski tok in vpliv na določitev izbora je predpogoj za uspešno delovanje enote.
11.	Krmiljenje (vodenje) enot in
vseh višje organiziranih oblik po kibernetskih modelih temelji na vhodnih informcaijah, izhodnih podatkih in dopolnitvah vhoda na podlagi povratnih informacij iz izhodnih podatkov.
12.	Zaključen informacijski vodstveni in povratno informativni korekturni krogotok izključuje ponavljanje vseh napak in neizpolnjevanje dogovorov na vseh nivojih.
KIBERNETSKI MODEL TOZD - a
D 0
VHOD informac in blaga
-korekture
PLAHI
Število in pregled planov
SPORAZUMI POGODBE Število + pregled__________
SAMOUPRAVA TOZD VODSTVO TOZD SLUŽBE TOZD
povratna informac.
TIPI ENOT Opis
DEJAVNOSTI TOZD Pregled po stanju in planih razvoja
ZAPOSLENI Število + kval struktura
ENOTE
Število prodajaln + oddelkov
IZHOD
Obrazložitev modela TOZD
1.	TOZD predstavlja zbir ciljev in planov enot, ki se vanj združujejo za uspešno opravljanje svojih planskih nalog in ciljev.
2.	Za uspešno enotno delovanje TOZD mora biti v TOZD jasno
opredeljeno (bolj kot je sedaj) kakšni tipi enot in s kakšno dejavnostjo bodo enote vključene v TOZD po svojih planskih ciljih in nalogah.
3.	Informacijski, blagovni in povratno korekturni tok mora zajemati vse enote TOZD in s tem omogočiti osnovo za kakovostno interesno dogovarjanje terpo-vezvanje o poslovni politiki v DO in SOZD.
4.	Vključevanje enot v TOZD mora zagotoviti sinergetske učinke za vsako enoto in tudi ostale
partnerje, ki stopajo preko
TOZD z enotami v trajnejši poslovni odnos.
5,	Dejavnosti enot v TOZD se opravljajo na dogovorjen način v okviru D Oin SOZD s ciljem boljših učinkov v okviru planov, sporazumov in pogodb.
6.	Organizirane enote v TOZD, DO in SOZD ne morejo poslovati
izven sprejetih planov, sporazumov in pogodb v interesu kratkoročnih boljših učinkov na škodo drugih enot.
7.	Za večje sinergetske učinke organizirajo TOZD-i določene skupne službe na nivoju DO, SOZD ali pa se dogovorijo z drugimi asociacijami za opravljanje določenih poslov, ki jih le-ti lahko opravijo racionalnejše.
Laznik Anton
Združujeta nas delo in skupni
oz. čas sprejemanja Zakona o združenem delu. V takratnih razmerah so bila že sama razmišljanja o branžni povezanosti za nekatere Želja po povezovanju dela delav- nesprejemljiva saj so nam celo oči-cev v mlinskoipredelovalno indu- tali, da smo »razbijalci« obstoječe strijo izvira že v leta snovanja se- organiziranosti. Žal je bilo prema-stavljene organizacije DOBRINA, lo argumentov in udarnih sil, da
kx\xx^
Podpis samoupravnega sporazuma o združitvi v DO »Mlinsko predelovalna industrija« (MPI) Celje
bi novo organiziranost prilagajali potrebam in težnjam po hitrejšem razvoju. Precej dragocenega časa (in papirja) smo sicer izgubili v neplodnem razpravljanju, vendar je bila ta »šola« tudi koristna za nekatera spoznanja in nove izkušnje.
Pomembno je podčrtati, da so sedaj podane osnove, da vse napisane in nepisane cilje in težnje uresničimo skozi večjo produktivnost, večji dohodek ter realizacijo razvojnih nalog. Poglaviten delež za izpeljavo teh nalog bomo nosili prav delavci v tej delovni organizaciji združeni z delavci v SOZD. Zato ni naključje, da smo prav temu posvečali posebno pozornost skozi organiziranje razprav, ki še vedno tečejo, skozi srečanja in dajanjem poudarka nekaterim dogodkom.
Podpis samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo »Mlinsko-predelovalna industrija« (MPI) Celje smo združili s podelitvijo jubilejnih nagrad 43 delavcem vseh 3 TOZD, ki se združujejo v novo DO. Želja vseh je bila, da naj bo podelitev združena.
Tudi sindikalni aktivisti v vseh 3 TOZD so si bili enotni, da je potrebno organizirati srečanje vseh delavcev DO MPI, za ta namen smo se že med letom odrekali izdatkom iz blagajn sindikata (tudi ekskurzijam in piknikom).
Zaupam in trdim, da je tak kolektiv kot je 460 delavcev v MPI sposoben v novi združbi delavcev v SOZD MERK z ustvarjalnim in strokovnim delom uresničevati naloge, ki nam jih nalaga družba in pričakuje potrošnik.
Odgovornost, ki pa jo prevzemamo je velika, te se tudi zavedamo. Z zaostritvijo osebne odgovornosti moramo doseči, da bodo vsi zaupali sistemu celotne organiziranosti, ki jo gradimo.
Izredno pomembna v tem trenutku je tudi zasedba odn. prevzem posameznih delovnih nalog
in opravil v delovnih enotah, strokovnih službah TOZD in DSSS.
Vsaka delovna naloga mora biti temeljito proučena, da ne kopičimo po nepotrebnem režijskih nalog. Istočasno pa s pravilnim kadrovanjem, odnosom in vključevanjem, doseči medsebojno zaupanje delavca za strojem in delavca za pisalno mizo.
Posploševanja na račun »neproizvodnih« delavcev so v tem trenutku lahko tudi škodljiva, kajti ne smemo zanemarjati vključevanja sposobnih in kreativnih delavcev, ker so nam potrebni, kajti naše naloge niso majhne.
— nik
Podelitev jubilejnih nagrad delavcem DO MPI Celje
er
Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana VRATARIC Breda, dipl. ing. PLANKO Vera
Odgovorni urednik:
CMER Ladislav, dipl. iur.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papirkon lekcij a Krško Naklada 2900 izvodov

Struktura štipendistov in delavcev, ki se izobražujejo ob delu v DO v šolskem letu 1980-81
DO MERX Celje ima v 16 temeljnih organizacijah združenega dela in dveh delovnih skupnostih z 2748 zaposlenimi skupaj 48 štipendistov. Glede na dejavnost bi pričakovali, da bo prevladovala dkonomska smer izobraževanja, toda podrobnejša analiza nam pokaže, da temu ni tako, saj se naši štioendisti izobražujejo na desetih srednjih šolah, dveh višjih in na šestih visokošolskih zavodih.
Od skupnega števila štipendistov jih največ obiskuje Ekonomsko srednjo šolo 18 ali 38 %, Višjo ekonomsko komerialno šolo 6 ali 13 %, Upravno administrativno šolo 5 ali 11 °/o, Aranžersko šolo 3 ali 6 %, Biotehnično fakulteto — smer živilska tehnologija 2 ali 4 %, Ekonomsko fakulteto 2 ali 4 °/o, Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo 1 ali 2 %, Elektrotehnično srednjo šolo 1 ali 2 %, Visoko ekonomsko komercialno šolo 1 ali 2 %, Medicinsko srednjo šolo babiško smer
1	ali 2 %, Pravno fakulteto 1 ali
2	%, Hotelsko srednjo šolo 1 ali 2 %, Šolo za oblikovanje 1 ali 2 %, Višjo pravno šolo 1 ali 2 %, Vzgojiteljsko srednjo šolo 1 ali 2 %, Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo 1 ali 2 °/o, Gradbeno srednjo tehnično šolo 1 ali 2 % in kemijsko srednjo šolo 1 ali 2%.
Natančnejši pregled po TOZD nam pokaže, da ima sedem temeljnih organizacij združenega dela in delovna Skupnost skupnih služb iz Celja štipendiste.
Največ jih ima delovna skupnost skupnih služb 28 ali 59 %, sledi grosist 11 ali 23 %, pekarne in slaščičarne Celje 4 ali 8 %, po enega štipendista pa imajo prodaja Celje — 2 %, mlin Celje — 2 %, prodaja Šoštanj — 2 °/o, gostinstvo in turizem Celje — 2 % in transport in obrtne storitve — 2%.
Zavoljo organizacijskih sprememb bodo tudi štipendisti v letu 1981 pripadli štirim novim delovnim organizacijam.
Komisija za medsebojna razmerja in družbeni standard DSSS pa pripravlja s pomočjo kadrovsko splošnega sektorja porazdelitev njihovih štipendistov (28 po številu) med štiri nove delovne organizacije.
Izobraževanje ob delu je ena od oblik stalnega oziroma parmanent-nega izobraževanja delavcev, v katerega je vključenih 77 delavcev ali 2,8 % od skupno zaposlenih.
Podrobnejši pregled po TOZD nam daje naslednjo podobo:
1.	TOZD grosist Celje 21 ali 27 °/o
2.	TOZD prodaja Celje 15 ali 20 %
3.	DSSS Celje	7	ali	9	%
4.	TOZD prodaja
Slov. Gradec	6	ali	8	%
5.	TOZD gostinstvo
in turizem Celje 4 ali 5 %
6.	TOZD gostinstvo
in turizem Ravne 4 ali 5 %
7.	TOZD transport in
Obrtne storitve	4	ali	5	%
8.	TOZD prodaja
Šentjur	3	ali	4	%
9.	TOZD prodaja Laško 3 ali 4 %
10.	TOZD pekarne in slaščičarne Celje 3 ali 4 °/o
11.	TOZD pekarne in slaščičarne Rog. Sl. 2 ali 3 %
12.	TOZD mlin Celje 2 ali 3 %
13.	TOZD prodaja
Šoštanj	1	ali	1	%
14.	TOZD prodaja Ravne 1 zdi 1 %
15.	TOZD prodaja
Radeče	1	ali	1	%
Zanimive so tudi smeri, za katere se odločajo delavci, -ki pa niso vedno v skladu s potrebami posa-
Zaradi svojih bioloških in kemičnih lastnosti sta sadje in zelenjava izredno pomembna in nenadomestljiva prehrambena sestavina za pravilno delovanje, razvoj, zdravje in delovno sposobnost organizma. V promet pa sme sadje, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je zrelo,
—	da je sveže,
—	da ni umazano, vlažno in nagnito,
—	da ne vsebuje ostankov sredstev za varstvo rastlin v količinah, ki so lahko zdravju škodljive,
—	da nima tujega in neprijetnega okusa in vonja in ne tujih primesi,
—	da ni razpokano, obtolčeno ali poškodovano zaradi škodljivcev, bolezni, slane in mehaničnih poškodb itd.
Z zelenjavo so mišljeni plodovi in deli vrtnin, ki so namenjeni za prehrano ljudi. Glede ustreznosti zelenjave, ki sme v promet, pa ve-
meznih TOZD. Tako se 77 delavcev izobražuje v 20 različnih smereh.
Največ se jih izobražuje na Šolskem centru za blagovni promet — poslovodska šola 18 ali 23 %, na oddelku za odrasle prodajalce 12 ali 16 %, na komercialni srednji šoli 11 ali 14 %, na ekonomski srednji šoli 5 ali 7 %, VEKŠ — I. stopnja 5 ali 7 %, VEKŠ — II. stopnja 4 ah 7 %, gostinski šoli 4 ali 7 %, hotelski srednji šoli 2 ali 3 %, živilskem šolskem centru v Mariboru — na oddelku za živilske tehnike
2	ali 3 %, višji pravni šoli 2 ali
3	%, visoki šoli za organizacijo dela v Kranju 2 ali 3 %, delovodski šoli 2 ali 3 %, upravno administrativni šoli 1 ali 1 °/o, Višji turistični šoli 1 ali 1 %, Biotehnični fakulteti
III.	stopnje 1 ali 1 %, Višji upravni šoli 1 ali 1 %, DU — tečaj iz strojepisja 1 ali 1 %, Višji hotelski šoli 1 ali 1 %, prometno tehnični šoli 1 ali 1 % in na kemijsko labo-rantski šoli 1 ali 1 %.
Mitja Cmer
ljajo smiselno enaki pogoji kot smo jih že navedli pri sadj-u.
SKLADIŠČENJE SADJA IN ZELENJAVE
Sveže sadje in zelenjava imata -naj večjo prehrambeno vrednost. Za ohranitev teh lastnosti pa je zelo pomemben način skladiščenja. Ta mora biti tak, da se čim dalje obdrži življenjska sposobnost sadja in zelenjave in v njiju upočasnijo biokemični procesi. Zaradi visoke vsebnosti vode sta sadje in zelenjava običajno sočna in hitro pokvarljiva. Zato se jima mora posvetiti velika pozornost. Med skladiščenjem sadja in zelenjave pogosto napadajo razni mikroorganizmi in sicer bakterije, plesni in kvasovke. Ker vsebujejo sokovi v sadju in zelenjavi veliko vode in hranljivih snovi, predstavljajo idealno podlago za razvoj mikroorganizmov. Le-ti se na poškodovanih mestih zelo hitro razmnožujejo, kar povzroča relativno hitro kvar-
Sanitarno tehnična ureditev prostorov za promet s sadjem in zelenjavo
jenje. Ker se v normalnih okoliščinah (sobna temperatura, nižja relativna vlaga in sončna svetloba) sadje in zelenjava ne moreta ohraniti toliko časa, kolikor je potrebno za normalno preskrbo prebivalstva, moramo poleg splošnih predpisanih pogojev skladiščenja upoštevati še določene specifičnosti za to vrsto živil. Glede na to ločimo:
—	skladiščenje v navadnih zaprtih skladiščih in normalnih razmerah,
—	skladiščenje v hladilnicah
—	skladiščenje v zmrzovalnicah,
—	skladiščenje v kontrolirani atmosferi.
Za vse vrste skladišč velja, da morajo biti urejena tako, da v njih zaradi načina skladiščenja blaga ne pride do kvarnih vplivov na lastnosti in kakovosti blaga. Skladišča morajo imeti poleg prostorov za skladiščenje blaga tudi u-strezne pisarniške in sanitarne prostore za zaposleno osebje. Izpolnjevati pa morajo še naslednje splošne pogoje:
—	prezračevanje (naravno ali u-metno)
—	osvetlitev (dnevna ali umetna svetloba) z možnostjo zavarovanja pred direktno sončno svetlobo
—	tla iz trdega materiala, ki vzdrži obremenitve in omogoča u-spešno mokro čiščenje, opremljena morajo biti z zavarovalnimi talnimi odtdki
—	zavarovanje pred glodalci in mrčesom
—	ustrezna oprema in naprave za manipulacijo in hrambo blaga
—	ločene skladiščne prostore za prazno embalažo
—	protiprašno urejene manipulacijske površine v okolici objekta.
TRANSPORT SADJA IN ZELENJAVE
Prevoz sadja in zelenjave mora biti skrben, ker se sadje in zelenjava ob prevozu največkrat poškodujeta in zaradi tega kvarita. Da bi se zagotovil pravilen prevoz morajo transportna sredstva izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da omogočajo hiter prevoz in čim boljšo izkoriščenost prostora
—	da dobro zaščitijo naloženo sadje in zelenjavo pred nezaželje-nimi vplivi (mehanske poškodbe, onesnaževanje, izsuševanje, zmrzovanje, pregrevanje)
—	da zagotavljajo pravilno prezračevanje, v primeru dolgih prevozov pa morajo imeti še vgrajene ustrezne hladilne naprave,
—	da so pred uporabo očiščena, tako da v njih ni tujih vonjav ali škodljivih snovi.
Pri izbiri transportnega sredstva moramo upoštevati oddaljenost kupca, letni čas, občutljivost sadja
in zelenjave itd. Za pravilen prevoz in skladiščenje mora biti blago ustrezno embalirano (pakirano). To ima za cilj pred vsem zaščito pred poškodbami, umazanijo in drugimi škodljivimi vplivi, kar omogoča lažjo manipulacijo.
Glede na občutljivost sadja in zelenjave danes največ uporabljamo gajbice, platoje, vreče, košare in palete. Pomembno je to, da embalažne enote naložimo v transportna sredstva tako, da čim bolj izkoristimo prostor in hkrati omogočimo kroženje zraka.
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE
S prodajo kot zadnjo fazo prometa moramo kupcu ponuditi kvalitetno in higiensko neoporečno sadje in zelenjavo. Da bi to dosegli, moramo urediti način prodaje tako, da zagotovimo vsaj minimalne sanitarno tehnične pogoje. S prodajo v maloprodajni mreži mislimo prodajo v:
—	specializiranih prodajalnah za sadje in zelenjavo
—	klasičnih in samopostrežnih trgovinah z urejenim načinom prodaje nepakiranega sadja in zelenjave, oziroma pakiranega, ki se lahko prodaja tudi na samopostrežni način.
Za prodajo v specializiranih trgovinah za sadje in zelenjavo moramo zagotoviti vse splošne pogoje, ki veljajo za prodajalne živil (zagotovljeni prodajni in pomožni
Znani izrek govori, da dobro organizirano delo je že na pol opravljeno. Kadar razpravljamo o problematiki v trgovini običajno mislimo na težave z nabavo blaga, ceno, kvaliteto, prodajo in o kadrih, manj pa o organizacijskih pomanjkljivostih. Trgovina je šla skozi različne faze razvoja, prišli smo do neke stopnje razvoja in organiziranosti, pri katerem smo ostali. Mislim, da bomo morali v bodoče delo zastaviti tako, da odpravimo slabosti znotraj prodajnih enot glede kadra, odgovornosti, urejenosti, založenosti in propagande. Prvi dokument, ki ga pogrešamo delavci v trgovini je »POSLOVNIK«, ki bi opredeljeval delokrog za posamezne tipe trgovin. Še zlasti bi POSLOVNIK uporabljali delavci v blagovnicah, marketih in samopostrežnih trgovinah, iz katerega naj bi črpali snov, kako naj bodo or-
prostori, urejenost okolice, ustrezno nameščena oprema, pravilna izvedba tal, sten, osvetlitve, prezračevanja, manipulacija z odpadki itd.).
Običajno imajo specializirane prodajalne za sadje in zelenjavo nehlajena skladišča. Zato mora biti dostava bolj občutljivega sadja in zelenjave dnevna, iz centralnih hladilnic ali direktno od proizvajalca.
Izredno pomeben ukrep za ohranitev polne vrednosti in higienske neoporečnosti sadja in zelenjave je direktna prodaja iz embalažnih enot, s čimer preprečimo poškodbe, ki nastanejo pri pretresanju sadja in zelenjave.
Za prodajo sadja in zelenjave v klasičnih in samopostrežnih trgovinah veljajo smiselno enaki pogoji kot v specializiranih trgovinah za sadje in zelenjavo s tem, da je tovrstna prodaja ločena od prodaje ostalih nepakiranih živil. V primeru predpakiranja sadja in zelenjave v sami trgovini pa moramo zagotoviti primerne ločene površine za prebiranje, sortiranje in pakiranje tega blaga. Če sta sadje in zelenjava vnaprej pakirana, se ju lahko prodaja na samopostrežen način.
Pri nobenem načinu prodaje sadja in zelenjave ni dovoljeno shranjevanje blaga in embalaže na prostem.
Andušič Milenko
ganizirani in urejeni oddelki delikatese, svežega mesa, sadja, zelenjave in oddelek reklamnega blaga ter blagajniško poslovanje v celoti. Ravno omenjeni oddelki so na j večji magnet za kupce, a žal so dostikrat najbolj zanemarjeni, ker prodajalci ne znajo ali nimajo interesa za urejenost. Potreba kaže, da bi se obrestovalo uvesti delovno mesto aranžerja — inštruktorja, ki bi se po enotah povezal s poslovodjo in oddelkovodjo in bi s skupnimi močmi pristopili urejanju posameznih oddelkov. Nujno je, da se večkrat menja notranji izgled trgovine, varovati se moramo pred poslovnim slepilom.
Pred kadre v trgovini je postavljena naloga, da v prihodnje skupno v novi organizacijski obliki u-spešno rešujemo zastavljene naloge.
Organizacijske pomanjkljivosti v trgovinah
Aleksander Gričnik
Sprememba telefonskih stroškov
Po obvestilu ZO PTT Slovenije se od 1. 12. 1980 omeji čas trajanja telefonskih impulzov v krajevnem telefonskem prometu. Impulzni interval v krajevnem telefonskem prometu bo trajal 3 minute (do-sedaj neomejen), kar pomeni spre-mebo v ceni lokalnih pogovorov, ki bodo trajali dalj kot tri minute. Za vsake nadaljnje tri minute bo števec za telefonsko število prištel nov impulz, ki stane trenutno v lokalnem pogovoru 0.70 din.
Stroški telefonskih pogovorov predstavljajo že brez gornjega povišanja visoko stroškovno postavko, zato priporočamo vsem uporabnikom telefona racionalno uporabo telefona in obzirnost do sogovornika, ki vas kliče.
KAKO TELEFONIRAMO?!
Telefon je pogosto označen kot nujno zlo, požiralec časa, vendar o njegovi koristnosti in potrebnosti ne dvomi nihče. S primerno samodisciplino je možno čas in stroške za telefon držati v primernih mejah. Odvisno od porabljenega časa in stroškov se izplača trud, da preanaliziramo potek pogovorov kateregakoli dne.
Sigurno bomo ugotovili, da se manjše število napak pogosto ponavlja, kot npr.:
—	predolgo vljudnostno kramljanje,
—	pogovor o tem kar smo ali bomo pisali,
—	pogrevanje starih in znanih zgodb,
—	poziv in pogovor, ker pošte nismo skrbno prečitali,
—	pustimo nevljudno dolgo čakati sogovornika.
VLJUDNOST PRI TELEFONIRANJU!
V osebnih odnosih in pogovorih negujemo vljudnost in dobre odnose, pri uporabi telefona pa smo pripravljeni ta načela zanemariti in pozabimo na naslednja »pravila vljudnosti« pri telefoniranju:
1.	Ali dvignem slušalko takoj, ko telefon zazvoni?
2.	Ali govorim v normalnem tonu in tempu?
3.	Ali pozdravim in povem svoje ime?
4.	Ali imam pisalni pribor pri telefonu?
5.	Ali odlagam slušalko med prekinitvijo pozorno in prosim za razumevanje?
6.	Ali se pred nadaljevanjem pogovora zahvalim sogovorniku, ker je čakal namesto »halo« ali »ste še tam«?
7.	Ali poslušam pozorno, brez prekinjanja sogovornika?
8.	Ali se zahvalim sogovorniku za razgovor, naročilo, vabilo itd.?
9.	Ali vedno počakam, da sogovornik odloži slušalko in šele nato odložim svojo?
10.	Ali opravim potreben razgovor takoj in skrbno?
Če se ravnate po gornjih pravilih, ste brez dvoma vljuden in prijeten sogovornik.
Laznik Anton
Silvestrovanja
TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA RADLJE OB DRAVI:
V HOTELU KOZJAK v Radljah bo silvestrovanje na dan 31. 12. 1980 s pričetkom Ob 20.30 uri. Rezervacije so po 500,00 din. V ceni je Vključen silvestrski meni in nočna prehrana. Igra priznani ansambel Karneoli.
Nadaljevanje bo 1. 1. 1981 ob 20.30 uri in je treba plačati samo rezervacijo 120,00 din.
Silvestrovanje bo tudi v gostilni »NAD KLANCEM« Muta, kjer bo treba plačati samo za rezervacijo 100,00 din.
TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA RAVNE NA KOROŠKEM
Silvestrovanje bo v Družbenem domu Prevalje, kjer velja rezervacija s konzumacijo 500,00 din, in sicer 31. 12. 1980 s pričetkom ob 20. uri. Nadaljevanje bo na dan novega leta, t.j. 1. 1. 1981 ob 20. uri. Za 1. 1. 1981 se plača samo rezervacija 200,00 din. Igrajo Albatrosi iz Dravograda.
Silvestrovanje bo tudi v hotelu MERK na Ravnah na Koroškem, prav tako 31. 12. 1980 s pričetkom ob 20. uri. Rezervacije s silvestrskim menijem velja 400,00 din.
Nadaljevanje bo 1. 1. 1981 ob 20. uri in je za ta dan treba plačati samo rezervacijo 200,00 din. Igra priznani ansambel Kora.
TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE
V hotelu MERK v Celju bo silvestrovanje na dan 31. 12. 1980 s pričetkom ob 20. uri z bogatim silvestrskim menijem. Meni je vštet v rezervaciji, ki velja 750,00 din. Igral bo priznani ansambel Delta 5.
MOTEL Šentjur bo imel Silvestrovanje na dan 31. 12. 1980 s pričetkom ob 20. uri z bogatim Silvestrovim menijem. Rezervacija velja 700,00 din. Na dan 1. 1. 1981 od 20. ure dalje bo nadaljevanje. Za tedaj je treba odšteti le 150,00 din za rezervacijo. Obakrat igra ansambel Amfore.
Če se še niste odločili, kje boste silvestrovali, se odločite takoj, da ne bodo rezervacije prodane.
Zabavno in sproščeno silvestrsko noč vam želi tudi uredniški odbor.
TOZD gostinstva in turizma Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Celje se zahvaljujejo vsem cenjenim gostom za obisk in se priporočajo v bodoče, ter želijo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1981.
OBISKA PRI KRAJEVNI SKUP NOSTI SELNICA OB DRAVI
Obisk je bil poslovne narave. Predsednik Krajevne skupnosti Selnica ob Dravi nam je predstavil Krajevno Skupnost in povedal, da je ta ena od naj večjih od 72 po številu, kolikor jih ima občina Maribor. Šteje 4440 prebivalcev in ima najdaljše mejno področje. Predel je pretežno gozdnat. Tu uspešno deluje kmetijska zadruga, ki ima zaposlenih 100 delavcev. Občani pa so našli zaposlitev v podjetju Fer-rotherm, ki izdeluje peči za centralno kurjavo. Perspektiva je tudi proizvodnja kristalnega stekla in talilnica stekla, kot samostojna TOZD podjetja Kristal. V srednjeročnem planu je predvidena korenita preobrazba kraja. Mera bi naj zgradil samopostrežno trgovino. Že-lia Krajevne skupnosti pa je tud s ia bi se v neposredni bližini zagotovila prodaja gradbenega materiala in reprodukcijsJsega materiala za obrt. Le tega bodo potrebovali številni Obrtniki, ki bodo ob zgraditvi obrtne cone vključeni v zadrugo, katera jim bo opravljala upravno administrativne in finančne posle.
Ob navzočnosti predstavnikov Maraa je bilo pojasnjeno stališče Meraa, ki zagotavlja, da je že imel načrt zgraditi v Selnioi sodobno trgovino na zemljišču, (ki ga je v ta namen že svojčas kupil. Naknadno se je pa situacija spremenila, ker je namreč na zemljišču stoječa zgradba prišla pod spomeniško varstvo in se je ne sme porušiti. Predvidena je gradnja na drugem zemljišču, ki ga bo preskrbela krajevna skupnost.
Urednik
Pismo bralca
Ob srečanju upokojencev na Golovcu 13. 12. 1980 je nekdo pomotoma oblekel moj plašč sive barve, pustil pa svojega, približno enakega, ki je za nekaj številk manjši. Prosim za zamenjavo: Lakovšek Tone, TOZD prodaje Slovenj Gradec.
CENJENIM SODELAVCEM IN BRALCEM VESTNIKA ŽELI UREDNIŠKI ODBOR SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1981