Postni urad 5021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Kiagenlurt Letnik XXVI. Celovec, petek, 19. november 1971 Štev. 46 (1531) Koroški kmetje so izvolili svoje stanovsko in poklicno zastopstvo Kmečkozborske volitve zadnjo nedeljo so odločile o stanovskem in Poklicnem zastopstvu koroškega kmetijstva za prihodnjih pet let. Če rezultat teh volitev ocenjujemo v luči predvolilnega boja in pri tem upoštevamo zlasti prizadevanja posameznih volilnih skupin, potem lahko ugotovimo, da so volitve minile brez vsake senzacije. Edina skupina, *' je pri volitvah zgubila, je Freiheitliche Bauernschaft, kateri sta Kdrntner Bauernbund in ▲ilgemeiner Bauernverband odvzela po 1 utondat, medtem ko sta Skupnost južnokoroških kmetov in Kdrntner Arbeitsbauernbund uspešno branila svoje pozicije ter ob povečanju Števila glasov obdržala dosedanje število mandatov. Pri volitvah za kmetijsko zborni-c° je izid naslednji (vrstni red po Uradni glasovnici): E Karntner Bauernbund je v primerjavi z zadnjimi volitvami leta 1966 število svojih glasov povečal *a 1960 na sedanjih 17.413 in bo 'mel v novem občnem zboru kmečke zbornice 14 (doslej 13 )odbor-Nikov. E Freiheitliche Bauernschaft je leta 1966 nazadovala za 1677 9lasov in jih ima zdaj le še 2820, medtem ko je število njenih mangov padlo od 4 na 2. E Kdrntner Arbeitsbauernbund t® pridobil 427 glasov ter jih ima *daj 6697, njegovo zastopstvo v deželni kmetijski zbornici pa je o-s*°lo pri 5 odbornikih. E Skupnost južnokoroških kme-je prav tako povečala število KAKO DOLGO ŠE skrunitve partizanskih grobišč? Šele v zadnji številki smo poročali o ponovni skrunitvi partizanskega grobišča v Žrelcu in tokrat moramo že spet zabeležiti tak gnusen zločin: v noči od srede na četrtek tega tedna so »neznani storilci" spomenik žrtvam fašizma na pokopališču v Žrelcu znova onečastili s tem, da so ga polili s črno barvo. Kako dolgo bodo pristojne oblasti še dopuščale ta vandalizem? Ali storilcev res niso sposobne izslediti? Ali pa jih nočejo? Demokratična javnost se upravičeno zgraža — ne samo nad takšnimi zločini, marveč tudi nad Zadržanjem oblasti! k malenkostno razlikuje od zgornjih podatkov, zato pa so mnogo bolj očitne razlike pri številu mandatov, če ga primerjamo z letom 1966: Tudi tukaj je Freiheitliche Bauernschaft utrpela občutno izgubo, skupno 1671 glasov in 7 odbornikov okrajnih zbornic (od prejšnjih 15 jih je obdržala le še 8); pet od teh mandatov je osvojil Karntner Bauernbund, po enega pa Karntner Arbeitsbauernbund (ki je števi- Naprošeni smo bili za naslednjo objavo: Zahvala volivcem Skupnost južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Siidkarnfner Bauern) se vam, drage volivke in dragi volivci, ki ste zadnjo nedeljo z glasovnico izrazili našim kandidatom zaupanje, prav prisrčno zahvaljuje. Da je izid volitev bil uspešen, je v veliki meri zasluga naših krajevnih zaupnikov in sofrudnikov, ki so z veliko ljubeznijo delali za skupno stvar. Izvoljeni mandatarji se zavedajo, da bodo v stalnem stiku z vami vedno in povsod zastopali samo vaše interese in da njihovega delovanja ne bo moglo ovirati nobeno ozko strankarsko politično o-zadje. Volilni odbor lo okrajnih mandatov povečal od 23 na 24) in Allgemeiner Bauernverband (kateri ima namesto dosedanjih dveh zdaj tri odbornike v okrajnih kmečkih zbornicah). Skupnost južnokoroških kmetov pa je z uspehom držala svoje pozicije tudi na okrajni ravni in bo kakor doslej imela v okrajnih kmečkih zbornicah skupno 3 zastopnike, namreč enega v okraju Celovec in dva v okraju Velikovec (pa tudi v okraju Beljak ji je manjkalo le nekaj glasov do enega zastopnika). Kako so volitve izpadle na občinski ravni, ob zaključku današnje številke še ni bilo znano, tako da še ne moremo objaviti, kako bodo sestavljeni bodoči krajevni kmečki odbori. Pri ocenjevanju volilnih rezultatov je seveda posebno zanimivo vprašanje, kako so se odločili naši kmetje. Ravno v tem pogledu pa izid volitev v polni meri potrjuje pravilnost odločitve, ki jo je sklenila Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Ta odločitev se je glasila: Čim več naših ljudi v kmetijske odbore! In uspeh? Vsekakor zadovoljiv, saj lahko brez vsakega pretiravanja trdimo, da je bilo vsaj enako število zavednih Slovencev kot na listah Skupnosti južnokoroških kmetov izvoljenih v deželno kmetijsko zbornico in v okrajne kmečke zbornice tudi na listi Karntner Arbeitsbauernbunda. Še bolj očiten pa je ta pojav nedvomno na ravni krajevnih kmečkih odborov, kjer je Skupnost južnokoroških kmetov postavila lastne kandidate le v 16 občinah, tako da so volivci v vseh drugih krajih dvojezičnega ozemlja sploh mogli odločati le med kandidati ostalih skupin. 1 Zvezni predsednik Jonas NA URADNEM OBISKU V ITALIJI Prvič v zgodovini obstoja avstrijske in italijanske republike je ta teden prišlo do obiska najvišjega reprezentanta Avstrije, zveznega predsednika Jonasa v Italiji. Že pred obiskom in zlasti v slavnostnih zdravicah ter v uradnih avstrijsko-italijanskih pogovorih med obiskom je bilo na obeh straneh večkrat in s posebnim poudarkom izraženo prepričanje, da pomeni ta obisk začetek novega obdobja v odnosih med obema državama. In to prepričanje je dobilo tudi viden izraz. Ne samo, da je bil predsednik Jonas s svojim spremstvom — poleg drugih visokih predstavnikov sta ga spremljala tudi zunanji minister dr. Kirch-schlager ter minister za trgovino, obrt in industrijo Staribacher — deležen izredno prisrčnega sprejema. Italija je ob tej priložnosti pokazala svoj odnos do Avstrije tudi s tem, da je zagotovila vso podporo pri njenih prizadevanjih za čim hitrejšo ureditev aranžmaja z EGS; ne nazadnje pa je k oblikovanju vzdušja tega obiska prispevalo tudi še dejstvo, da je predsednik italijanske republike Saragat pomilostil štiri južne Tirolce in dva avstrijska državljana, ki vsi so bili zaradi sodelovanja pri dinamitskih atentatih na Južnem Tirolskem obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Kot rezultat tega obiska velja naglasiti, da bo bodoče odnose in sodelovanje med Avstrijo in Italijo nedvomno preveval duh bolj odkritega in iskrenega medsebojnega razumevanja. To pa je velikega pomena tako z vidika bilateralnosti in reševanja odprtih vprašanj, kakor tudi z ozirom na splošni položaj v tem delu sveta. Pred povratkom na Dunaj je zveznega predsednika Jonasa in njegovo spremstvo sprejel tudi papež Pavel VI. i Delegacija LR Kitajske se je predstavila v OZN V ponedeljek so predstavniki LR Kitjske prvič zavzeli svoje zakonito mesto v Združenih narodih, kjer so jih zastopniki številnih držav prisrčno pozdravili in izrazili prepričanje, da bo prisotnost LR Kitajske v OZN prispevala k razširitvi in učinkovitejši dejavnosti svetovne organizacije. Temelje kitajske politike pa je v glavni skupščini OZN obrazložil vodja kitajske delegacije namestnik zunanjega ministra Čiao Kuan Ureditev manjšinskih vprašanj je posebnega pomena za razvijanje dobrososedskih odnosov .V°iih glasov, in sicer od 1289 leta j ^6 na 1335 in si je s tem obdr-Q svojega predstavnika v kme-'bld zbornici. ^ Allgemeiner Bauernverband Napredoval pri glasovih za 800, ^ Nifeč od 1636 na 2436, kar po-®n', da bo imel namesto doseda-,, 9a enega odbornika zdaj 2 zamika. ^*id volitev v okrajne kmečke °rnice se glede števila glasov le Jugoslovanski predsednik Tito je za novega veleposlanika SFR Jugoslavije v Italiji imenoval Miša Pavi-čeviča, ki se je pred odhodom na novo službeno mesto podrobno seznanil s stališčem, ki ga v vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zavzema SR Slovenija. Udeležil se je skupne seje komisije republiške skupščine za mednarodne odnose in komisije za zunanjepolitična vprašanja izvršnega sveta Slovenije. Na tej seji so poudarili dolgoročni interes Slovenije za dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo ter se zavzeli za stalno krepitev obmejnih stikov in poglabljanje vsestranskega sodelovanja. „Poseben pomen za razvijanje dobrososedskih odnosovje rečeno v sporočilu o tej seji, „pa ima urejanje bistvenih neurejenih vprašanj in izboljšanje položaja narodnostnih manjšin. Slovenski manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini bi bilo treba na podlagi meddržavnih sporazumov in dogovorov, predvsem pa na podlagi notranjega pravnega reda zagotoviti popolno zaščito in najboljše pogoje za vsestranski napredek in jo s tem izenačiti s položajem drugih manjšin v Italiji.“ Ob tem so še naglasili, da razni negativni dogodki niso v prid konstruktivnim akcijam obeh strani. Nov korak v korist slovenske narodnostne manjšine v Italiji so napravili tudi predstavniki italijanskih naprednih strank v deželi Furlanija-Julijska krajina, ki so v deželnem parlamentu skupaj s Slovensko skupnostjo intervenirali, da bi predsednik italijanske vlade Emilio Colombo čimprej sprejel delegacijo slovenske manjšine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Tak sprejem je bil prvotno predviden že za september, vendar je bil potem preložen na oktober, v začetku novembra pa je Colombo med obiskom v Vidmu dejal, da bo predstavnike manjšine sprejel takoj, ko bo imel čas. Predstavniki komunistične partije, socialistične stranke in stranke proletarske enotnosti so skupaj s Slovensko skupnostjo poudarili, da je položaj slovenske manjšine v Italiji v nasprotju z demokratičnimi načeli italijanske ustave, statutom avtonomne dežele in z določili mednarodnih pogodb. Pri tem so posebej opozorili na diskriminacijo Slovencev pri letošnjem ljudskem štetju, ko Slovenci v Italiji kljub zagotovljeni enakopravnosti slovenščine niso imeli pravice, da bi se popisali v materinem jeziku. Dogodki okoli ljudskega štetja so bili naravnost edinstveni: najprej Slovenci sploh niso dobili slovenskih popisnih tiskovin; potem so jih na posebno zahtevo dali vsaj v nekaterih občinah na Tržaškem, ne pa tudi na Goriškem in v Benečiji; ko pa so števni komisarji listine spet pobirali, razen malenkostnih izjem slovenskih niso hoteli sprejeti; šele na podlagi protestov Slovencev in intervencij Jugoslavije so v Rimu izjavili, da imajo Slovenci pravico do uporabe materinega jezika in da so torej veljavne tudi slovenske popisne pole; toda na Tržaškem te odločitve niso hoteli upoštevati in so županom, ki so prevzeli nekaj slovenskih popisnih listin, celo zagrozili s kaznijo. Iz tega je spet enkrat zelo jasno razvidno, kam privede manjšinska politika v okolnostih, kjer se eden izgovarja na drugega in potem eden ne ve, kaj dela drugi. Tudi zgodovina boja koroških Slovencev za dosego narodnostnih pravic pozna že dovolj primerov, ko je bilo prerekanje o pristojnostih bolj važno kot pa izvajanje določil ustave in mednarodne pogodbe. V takih razmerah potem seveda prav nič ne koristijo še tako lepe besede in obljube, kajti obstoj in razvoj manjšine ne zavisi od visokih deklaracij, marveč edinole od pravic, ki jih dejansko uživa. To velja za južne Tirolce enako kot za Slovence v Italiji in za Slovence v Avstriji! Hua, ki je v svojem prvem govoru pred svetovnim forumom poudaril, da LR Kitajska ne bo nikoli velesila, ki bi podrejala druge države z agresijo, subverzijo, s kontrolo, z vmešavanjem v notranje zadeve in z zastraševanjem. „Trdno bomo stali ob strani vseh tistih držav in narodov," je naglasil kitajski predstavnik, „ki ljubijo mir in pravičnost, ter bomo skupaj z njimi delovali za obrambo nacionalne neodvisnosti." V nadaljnjem izvajanju je vodja kitajske delegacije izjavil, da morajo vse dežele, velike in majhne, biti enakopravne, odnosi med njimi pa morajo temeljiti na načelih miroljubne koeksistence. Nobena država nima pravice podvreči si druge države, se vmešavati v njene notranje zadeve ali jo zastraševati. Kitajska je proti politiki sile in hegemonije velikih držav. Vsak narod mora krojiti svojo usodo, o svetovnih zadevah pa morajo odločati vse dežele sveta. Zato morajo tudi Združene narode upravljati vse članice in velikim silam ne sme biti dopuščeno, da bi izkoriščale Združene narode za svoje cilje ali si pridobile monopol nad njimi. Posebno odločno je nastopil kitajski predstavnik proti Ameriki, od katere je zahteval, da mora umakniti vse svoje sile s Taivana in iz Formoške ožine, kajti Taivan je neločljiv del LR Kitajske. Ključ za zmanjšanje napetosti na Daljnem vzhodu pa je v takojšnjem in brezpogojnem umiku vseh ameriških oboroženih sil iz Indokine. Oboroževalno tekmovanje je kitajski predstavnik imenoval hudo grožnjo mednarodnemu miru. Svoj govor je zaključil s svečano obljubo, da LR Kitajska ne bo nikoli prva uporabila atomsko orožje, ter pozval Ameriko in Sovjetsko zvezo, naj prevzameta enake obveznosti, če iskreno želita razorožitev. TTTTTirnni v*e. V Avstriji pride osebni avtomobil povprečno na vsakih 6 prebivalcev, na Gradiščanskem na 8,3, na Štajerskem na 7, na Koroškem na 6,9, na Zgornjem Avstrijskem na 6,2 in na Solnograškem na povprečno vsakih 5,6 oseb; na Dunaju pride osebni avtomobil na vsakih 5,1 oseb, v Celovcu na 4,6, v Innsbruk-ku na 5,4, v Bregenzu na 5,8, v Linzu na vsakih 5 in v Solnogradu na vsake 4 osebe. 23 panog industrijske proizvodnje je 9 panog javilo, da je bila oktobra njihova proizvodnja nižja od one oktobra 1970. V izvozu naše države, ki je eno najbolj merodajnih meril evropskega razvoja, je zadnje čase opažati prva znamenja stagnacije. Ta so očitno posledica upadanja gospodarske rasti in istočasnega naraščanja cen ali povečane inflacije., ki jo sedaj v Evropo importira ameriški kapital. V tem razvoju je gospodarska rast v Zahodni Evropi, ki je 1969 znašala še 6,1 odstotka, lani upadla na 4,7 odstotka, letos pa bo predvidoma znašala le še 3,5 odstotka. V isti časovni primerjavi so vendar cene zabeležile močan porast. V Zahodni Evropi je ta porast znašal 1969 4,2 odstotka, lani 5,1 odstotka, letos pa bo predvidoma znašal okroglo 6 odstotkov. Prihodnje leto se ta razvoj — kakor vsa znamenja kažejo — še ne bo ustavil oz. spremenil na boljše. Gospodarska rast po deželah Zahodne Evrope bo naprej upadala, cene pa bodo naraščale. Pri nas je po osnutku proračuna pričakovati, da bomo podobno kot letos in lani imeli med gospodarsko rastjo in naraščanjem cen ugodnejše razmerje. V zadnjih dveh mesecih so bile cene le za 5,3 odstotka višje kot pred letom dni, prihodnje leto pa se utegnejo po zelo enotnih prognozah povečati le za 5 odstotkov, medtem ko bodo po deželah Zahodne Evrope narasle za več kot 6 odstotkov. Ker bo istočasno skupni gospodarski donos verjetno porasel za 4 do 4,5 odstotka, je pričakovati, da se bodo pogoji za avstrijski izvoz izboljšali. Če bo hkrati uspelo zmanjšati obseg uvoza, potem bo mogoče po tej poti zmanjšati naraščanje cen in doseči nadaljnjo polno zaposlenost prebivalstva. Socialistična vlada sedaj nima lahkega stališča. Tudi prihodnje leto ga ne bo imela. Vprašanje, ki ga mora rešiti, se glasi: kako bo spravila v znosne meje sedanje masivne zahteve industrije in tudi Bauernbun-da po zvišanju cen? — Če ji to uspe in če bodo socialni partnerji sodelovali enako plodno kot v preteklosti, potem je po državnem proračunu kot pomembnem regulatorju gospodarskega razvoja mogoče reči, da bo tudi leto 1972 za avstrijsko gospodarstvo in prebivalstvo ugodno leto, verjetno boljše kot za številne zahodnoevropske de- žele. (bi) Projekt „Gornji Jadran" z izrednimi možnostmi za gospodarski razvoj Pred nedavnim smo v našem listu že poročali, da pripravljajo v Jugoslaviji tako imenovani projekt »Gornji Jadran", ki bo zajel 33 hrvatskih in 13 slovenskih občin. Takrat smo nakazali predvsem razvoj, ki ga bo to področje zabeležilo na področju turizma; tokrat pa še nekaj besed o pomenu projekta za splošni gospodarski razvoj. Področje, na katero se nanaša načrt »Gornji Jadran", zajema 25.000 kvadratnih kilometrov površine, kjer v približno 3000 naseljih živi 1,230.000 ljudi. Za nadaljnji gospodarski razvoj teh krajev sta po mnenju strokovnjakov pomembna zlasti industrija in turizem, ki sta sicer že razmeroma Belopeška jezera nov narodni park Kdo ne pozna Belopeških jezer in njih prekrasne okolice med gozdovi in divjimi stenami Mangarta, Vevnice in Ponc? Ta lepi košček zemlje je zelo priljubljen cilj izletnikov iz treh sosednih držav. Belopeška jezera ležijo na italijanskem ozemlju, vendar zemljepisno sredi med glavnimi mesti dežel Koroške, Furlanije in Slovenije. Ta lepi planinski raj z obema jezeroma je bil pred nedavnim slovesno proglašen za narodni park. Dotok v le-tega bo sedaj še bolj zanimiv in privlačen, ker bo ohranil svojo prvobitnost, kar je smoter narodnih parkov. V njih je pre- povedano sekati les, streljati ga tudi napisa v nemščini in divjačino, trgati cvetlice in slovenščini: „Lepota parka je sploh spreminjati naravo na zaupana vaši pozornosti.“ Tu-nenaraven način. di imena dreves so napisana v „ • j, , v, •, • i ■ latinskem, italijanskem, nem- Pn Belopeskth jezer,h ,e go- Jjfe ■„ s\ovcJkcm ]C2lku, Res vora o dveh jezer,h - o spod- , plemcnita g‘sta Itallja- njem, ki ga imenujejo tuai r r • • ® Klanško jezero, majhno, vendar zelo globoko, kar lahko opazujemo na različnih barvnih odtenkih, ki se spreminjajo z globino jezera; in o drugem večjem, plitvejšem zgornjem jezeru, ki leži skoro tisoč metrov visoko (936 m). Ob proglasitvi tega ozemlja za narodni park so namestili ob vhodu vanj velike reklamne napise — poleg italijanske- nov na tem delu ozemlja. In kaj se godi pri nas na Koroškem? Nikjer takšnih ali podobnih primerov, nasprotno — pri nas se dvojezični napisi ' o) le silno odstranjujejo, hkrati na- se — pr, nas se dvojezični na (v kolikor kje obstojajo) le silno odstranjujejo, hkrati pa v eni sapi govori o evropski zrelosti kot o neki medicini, ki naj bi uspavala svetovno javnost in zakrila žalostno resnico, katere smo deležni Slovenci na Koroškem. lepo razvita, seveda pa tudi prevozništvo; _ strokovnjaki pa tudi ne podcenjujejo mož-£ nosti razvoja drugih gospodarskih panog, zlasti kmetijstva in gozdarstva. Domači in tuji izvedenci računajo, da se bo število prebivalcev tega področja do leta 2000 povečalo na 1,6 milijona, kajti upoštevati je treba, da se bo v prihodnjih letih naselilo tu najmanj 100.000 ljudi iz notranjosti dežele. Družbeni proizvod naj bi se povzpel na sedemkratno višino, in sicer na 3000 dolarjev na prebivalca. Za uresničitev teh načrtov bodo potrebovali investicije v višini 16.900 milijonov dolarjev (poleg Slovenije in Hrvatske bo udeležen tudi razvojni program Združenih narodov), vendar so strokovnjaki prepričani, da se bodo velike naložbe na tem področju mnogo bolj obrestovale, kot bi se kje drugje. Poleg tega bo izvedba načrta prinesla marsikatero zanimivo gospodarsko spremembo. Kmetijstvo naj bi sprostilo 90.000 delovnih moči, ki se bodo zaposlile na drugih področjih; kljub temu pa naj bi se vrednost kmetijske proizvodnje s pomočjo večje mehanizacije podvojila. Ustvarjenih bo 350.000 novih delovnih mest, od katerih jih bo okrog 40 % odpadlo na tako imenovani drugorazredni sektor. Zaposlenost v industriji naj bi se dvignila od sedanjih 115.000 na 250.000 oseb; največji napredek je predviden v kovinski industriji, ki bo zaposlovala blizu 50 tisoč ljudi. V terciarnih dejavnostih, kjer je danes zaposlenih 27 °/o aktivnih delovnih moči, pa naj bi konec stoletja delalo 360 tisoč (50 %) ljudi. posiROKecDSvecu DUNAJ. — V ponedeljek se je na D®" naju začel že šesti krog sovjetsko-amerisKia pogajanj o omejitvi strateškega jedrskega oboroževanja, znanih pod označbo S ALI' Vodilna predstavnika obeh držav Semj® nov in Smith sta ob prihodu na Dunaj lZ razila upanje, da bodo pogajanja „napre' dovala“, čeprav ne bodo lahka. Zvezn* predsednik Jonas, ki je sprejel člane ob« delegacij, pa je poudaril, da bi se uspeha pogajanj veselil ves svet. Pogajanja so se začela leta 1969 v Helsinkih in se od ta krat nadaljujejo izmenoma v glavnih ene stih Finske in Avstrije. NEW YORK. — Pred dnevi je prispela na sedež Združenih narodov in se vključit* v delo zasedanja glavne skupščine 0/~ delegacija LR Kitajske pod vodstvom n* mestnika zunanjega ministra Čiao Ku*n Hua, medtem ko je bil za stalnega p(e _ stavnika LR Kitajske v svetovni orgamza-ciji imenovan Huang Hua. Prihod kitaj ^ skega predstavništva so v OZN druge dele^ gacije prisrčno pozdravile in naglasile P? men sodelovanja LR Kitajske v Združeni*1 narodih. Kitajski predstavnik pa je izjaY*j da bo prizadevanje kitajske delegacije sl» žilo v prvi vrsti boju za mir na svetu. BEOGRAD. — Turistična zveza Jug0-slavije napoveduje za letos „več kot za® voljiv uspeh v turizmu", namreč 26 m* jonov turističnih prenočitev. V skupne turističnem prometu se je število turist®^ iz vzhodno-evropskih držav zmanjšalo 0 10,7 odstotka v letu 1970 na 8 odstotk®. v tem letu, po drugi strani pa se je turisti® 1 promet z državami konvertibilnih valut P® večal za 18 odstotkov. BONN. — Zadnjo nedeljo so v Zahoo®| Nemčiji obhajali dan, posvečen spominu n žrtve boja proti nacizmu. Za to prl‘° nost so bile na javnih poslopjih razobešen žalne zastave. KAIRO. — Na sestanku ministrskeg, sveta arabske lige so ustanovili petčlans odbor, ki naj pripravi načrt skupne ara ske politične dejavnosti med razpravo Bližnjem vzhodu v glavni skupščini OZ ^ Tako koordinacijo je narekovalo dejstv > da si arabske dežele niso povsem enot v svojih stališčih do Izraela. WASHINGTON. — Ameriški zunan)1 minister Rogers je izjavil, da bi si od pre videnega potovanja predsednika Nixona Moskvo lahko obetali večji napredek k od obiska v Pekingu. Kaj takega bi se J. njegovem mnenju lahko zgodilo zato, x.. so stiki med Washingtonom in Moskvo ®°^ trdni. Po Rogersovih besedah bi Nix°n(^ obisk lahko pomenil nadaljnje napre< jle-nje pri pogajanjih o omejevanju strates ga oboroževanja (SALT) in dokončno f*** tev nemškega vprašanja. Glede Nixonoveg, obiska v Pekingu pa je Rogers menil, da ni treba obetati prevelikega napredka- \ membno je, da bodo razgovori v P®*1,1! j„ omogočili Nixonu seznaniti se s stališ®1^ namerami kitajskih voditeljev. „Če bo daj, ko se bomo vrnili, medsebojno razum t vanje boljše, bo pot vredna svojega trud ■ PARIZ. — Romunski zunanji min.‘S!^l Corneliu Manescu je v ponedeljek PjlSL, na enotedenski obisk v Francijo. Med P. govori med francoskimi in romunskimi p/ ■ stavniki gre za redno izmenjavo mnenj, P čemer prevladujejo evropska vprašanj Francija in Romunija imata podobne P. glede na evropsko konferenco in od pričakujeta tudi podobne rezultate, J1*, reč neblokovsko Evropo, v kateri bi v\a je iP potekala pod morskim dnom. bo to najdaljši predor na sv( lo popuščanje napetosti, sporazumevanj sodelovanje. TOKIO. — Na Japonskem so pred vi začeli graditi predor, ki bo povez® . glavni japonski otok Honšu in najsever®^ si otok Hokaido. Predor bo dolg fybO° stroški pa bodo predvidoma znašali milijonov dolarjev. Za več let bo P°.j\e ski predor na Japonskem tudi najy ^ gradbišče na svetu. Skozi predor, 10 večji del izpeljan skozi živo skalo,^ nam vajo speljati dvotirno električno želez® s katero bodo prevažali tudi avtomobi • STUTTGART. — V stuttgartskem Pj^p mestju Rohr so ustanovili slovensko ^ turno-umetniško društvo »Triglav", k > ob začetku svojega delovanja z°ru7 ? okoli 250 slovenskih rojakov iz StutG^, in okolice. Cilji društva so gojiti . °Jskc ljati kulturno dejavnost na podlagi u0 ^, in tvorne umetnosti, organizirati vjti družabne in druge dejavnosti ter del v smislu zbliževanja in boljšega razum nja ljudi vseh narodnosti. .tj, LJUBLJANA. — Na povabilo rcP®% ške konference SZDL je bila ob k ^ prejšnjega tedna na dvodnevnem oms Sloveniji delegacija deželnega komiteja^ lijanske socialistične stranke (PSI) za lanijo-Julijsko krajino. \h^6^yrUjR ZLATARSTVO NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM Občasna razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani V času od 17. novembra pa do 12. decembra 1971 je v Arkadah razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani (Trg revolucije 18) od-Prta občasna razstava Pokrajin-skega muzeja iz Maribora z naslovom „Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem". Tudi ta razstava je posvečena 150-letnici muzejstva na Slovenskem, jubileju, o katerem smo v našem listu že obširneje poročali. Sedanjo razstavo je strokovno Pripravila kustodinja Pokrajinskega tauzeja v Mariboru prot. Marjeta Setinčeva, ki je tudi avtorica izredno zanimivega in — gledano z vtaika strokovnjaka — tehtnega kataloga. Posebno vrednost daje razstavi dejstvo, da je vse gradivo predstavljeno v orignalu. Razstavljenih le 167 posebej za to prireditev restavriranih in konserviranih zlatarskih izdelkov — mašnih kelihov, ci-Oorijev, monštranc, relikviarijev in drugih liturgičnih predmetov ter Svečnikov, prav tako pa tudi raznih Vrst nakita, okrasne in namizne posode, pribora in drugih predmetov. času svojega nastanka in slo-9ovnih značilnosti razstavljeni eks-P°nati nazorno ilustrirajo raven in tazvoj zlatarske obrti in rabe tortnih stvaritev v območju slovenje Štajerske od gotike (15. stolet-iQ) do današnjih dni. _ Pri tem je treba posebej poudari izredno kakovost in nenadeja-n° množino predstavljenega gradi-Va> pojav, na katerega prav ta razstava opozarja in ki ob dosedanji vednosti o rekvizicijah žlahtnih kovin v turških in francoskih vojnah ter ob primerjavi s skopim številom še ohranjenih zlatarskih izdelkov v drugih slovenskih pokrajinah naravnost preseneča. Gradivo za razstavo je prispevalo 77 lastnikov, kar terja za organizatorja, to je Pokrajinski muzej v Mariboru, posebno priznanje, razstavi sami pa daje pečat enkrat-nosti. Prav zato se je Narodni muzej v Ljubljani potrudil, da omogoči prezentacijo te strokovno in muzeološko izredno uspele razstave v Ljubljani; pri tem je bil deležen podpore izvršnega sveta SR Slovenije, republiške kulturne skupnosti, sveta za kulturo pri mestnem svetu Ljubljana ter raznih gospodarskih ustanov in podjetij. Razstava »Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem" je v razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani odprta vsak dan od 10. do 20. ure in v nedeljah od 10. do 13. ure, le na Dan republike 29. novembra bo zaprta. Vstopnina znaša na osebo 3 dinarje. Slovenski tisk v Trstu ima že več kot stoletno tradicijo Založništvo tržaškega tiska je pred kratkim izdalo izredno zanimivo in pomembno publikacijo: to je faksi-milirana izdaja prvega slovenskega tržaškega časopisa „Slavjanski rodoljub", ki je izhajal v Trstu leta 1849. Izdajalo ga je »Slavjansko družtvo v Terstu", takratno združenje tržaškega prebivalstva slovanskega porekla, med katerim so močno prevladovali Slovenci, bilo pa je tudi dovolj pripadnikov drugih slovanskih narodov. „Slavjanski rodoljub" je izhajal kot mesečnik ter je bil pisan v dveh jezikih, in sicer v slovenščini ter v ilirsko obarvani hrvaščini. Skupno so izšle le štiri številke, vendar pa že bežen pregled naslovov glavnih člankov dovolj jasno pove, da je list opravljal zelo važno nalogo pri obujanju in utrjevanju narodne zavesti ter v boju za narodne pravice in enakopravnost. Bil je torej tisti, ki je pionirsko položil temelje poznejši bogati kulturni in časnikarski dejavnosti Slovencev v Trstu in na Primorskem. Faksimilirano izdajo je pripravil glavni urednik „Primorskega dnevnika" inž. Stanislav Renko, ki je napisal tudi uvodno besedo, medtem ko sta Samo Pahor in Ive Mihovilo-vič prispevala razprave o Slovencih v letih 1848—49, o Slavjanskem društvu v Trstu in o uredniku „Slavjan-skega rodoljuba" Ivanu Nepomuku Cerarju. Izdaja je opremljena tudi z dokumentaričnim slikovnim gradivom, izdelanim na podlagi filmov ali fotografij, ki so jih dale na razpolago knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani, Centralna narodna biblioteka v Cetinju in Avstrijska narodna biblioteka na Dunaju. Izdaja »Slavjanskega rodoljuba" je nedvomno velikega pomena, kakor je naglasil tudi urednik Renko, ki je dejal, da je pomembnost te izdaje na dlani, ker dokazuje več kot stoletno tradicijo slovenskega tiska v Trstu in na Primorskem nasploh. Hkrati pa se je zavzel za to, da bi poskrbeli za nadaljnje faksimilirane izdaje tudi drugih za zgodovino slovenstva v Trstu in na Primorskem pomembnih časopisov. Prav tako pri založništvu tržaškega tiska je izšla zbirka ljudskih pesmi pred štirimi leti umrlega učitelja in skladatelja Ivana Grbca. Zbirko je uredil tržaški skladatelj prof. Pavle Merku, ki pravi, da je Grbec pol sto- KULTURNE Q V Ljubljani je ob koncu prejinjega tedna gostoval 200-žlanski kitajski baletni ansambel, ki so ga sestavljali plesalci, zbor in orkester. Gostje iz LR Kitajske so v dvorani Tivoli izvajali revolucionarna baleta ..Rdeži ženski odred" in ..Sivolaso dekle". Obe predstavi sta bili deležni velikega zanimanja, saj je ilo za prvo gostovanje kakšnega kitajskega ansambla, torej za edinstveno doživetje vseh obiskovalcev. Prav tako pa gre tudi pri kitajski skupini za prvo turnejo po Evropi, kjer so najprej obiskali Albanijo in Romunijo, iz Jugoslavije pa ndaljujejo pot v Italijo, Francijo in Veliko Britanijo. 0 Včeraj je obhajal svojo 70-letnico znani avstrijski pisatelj in pesnik Alezan-der Sachor-Masoch. Velike zasluge ima slavljenec predvsem za ustanovitev avstrijskega PEN kluba, v katerem je bil tudi prvi generalni tajnik. 0 V avstralskem mestu Sydney gradijo novo operno hišo, ki bo — kakor vse kaže — najdražja tovrstna gradnja. Prvofno predvideni gradbeni stroški v višini !S milijonov avstralskih dolarjev se namreč stalno večajo in znašajo menda že zdaj Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku VABILO na < » jubilejno prireditev OB 40-LETNICI PEVSKEGA ZBORA < ► Slovenskega prosvetnega društva »Edinost" v Pliberku v nedeljo 21. novembra 1971 ob 14,30 uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Slavnost bo povezana s srečanjem pevskih zborov iz Podjune !» ter Mežiške doline. Ljubitelje lepe slovenske pesmi prisrčno vabimo, da se proslave udeležijo v čimvečjem številu. S svojim obiskom boste pevcem našega društvenega zbora izkazali priznanje za njihovo požrtvovalno dejavnost v zboru, ki že štiri desetletja goji in širi slovensko pesem med našim ljudstvom. Častno pokroviteljstvo jubilejne prireditve je prevzel župan mestne občine inž. Siegfried Kristan. Po koncertu prosta zabava in ples. Odbor letja zbiral ljudsko blago — vse, kar je lahko poizvedel od ljudi, ki jih je srečal v domačem kraju in povsod, kjer je opravljal svoj učiteljski poklic. Zbirka obsega več kot 200 pesmi, pregovorov, izrekov, metafor in idiotizmov iz Ščedne, Rojana, s Škofij, iz Vipave in z Notranjskega; v njej zbrano ljudsko blago je zapisano v pristni ljudski besedi, kar daje zbirki še posebno vrednost. Urednik zbirke prof. Merku je o tej zbirki dejal, da „je knjiga silno dragocena za naše ljudi, morebiti jim bo pomagala, da bodo še bolj vzljubili svojo rodno zemljo; obenem pa je seveda tudi verno spričevalo ljudskega besednega bogastva". DROBTINE najmanj H milijonov, do Izgradnje prihodnje leto pa bodo po vsej verjetnosti presegli sto milijonov, kar je v našem denarju približno 2,7 milijarde šilingov. Novo poslopje gradijo na robu pristanišča, v njem pa bodo uredili štiri dvorane z odri ter bo nova hiša služila tako opernim kot tudi dramskim predstavam ter koncertom in razstavam. 0 Francoska akademija Je letošnjo kulturno nagrado podelila pisatelju in kulturnemu kritiku Jeanu D‘Ormessonu, in sicer za njegov roman »La gloire de 1'Empire". Nagrajenec je literarni kritik uglednega pariškega dnevnika ,.Le Monde". 0 Za srčnim infarktom Je v starosti 64 let umrl znani nemški gledališki in filmski igralec Paul Klinger. Starejši generaciji je bil znan zlasti kot nosilec vodilnih vlog v številnih filmih. 0 Sovjetski pisatelj Aleksander Sol-ženlcin bo Nobolovo nagrado za književnost, ki mu je bila priznana lani, baje prevzel v začetku prihodnjega leta, in sicer na švedskem veleposlaništvu v Moskvi. „Nova slovenska lirika" Pri solnograški založbi Otto Mul-ler je pred nedavnim izšla antologija sodobne slovenske poezije v nemščini, z naslovom »Nova slovenska lirika". V njej je predstavljenih 22 avtorjev, in sicer časovno gledano od Toneta Seliškarja do Andreja Brvarja, skupaj pa obsega zbirka več kot 70 pesmi. Zbirko sta uredila pesnik in prevajalec Paul Kruntorad in urednik solnograške založbe Bernd Bult-man, medtem ko so prevajalsko delo opravili Franjo Smerdu, Wil-helm Heiliger, Janko Messner, H. D. Sihler in Helmut Scharf. Paul Kruntorad, ki je znan tudi kot prevajalec češke poezije v nemščino, pravi v uvodni besedi, da je celotno gradivo izbral in uredil z ozirom na to, koliko novega bi posamezne pesmi lahko povedale nemško govorečemu bralcu, pri čemer je upošteval kriterij »približne reprezentance". Izid sodobne slovenske poezije v nemškem prevodu je nedvomno važen kulturni dogodek, ki mu je dal primeren poudarek tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak, ki je za to priložnost priredil poseben sprejem, katerega so se udeležili ugledni kulturni predstavniki. Sprejem je bil povezan z literarnim večerom, na katerem je znana dunajska gledališka igralka brala pesmi iz »Nove slovenske lirike". T°NE SVETINA 97 lili DRUGA KNJIGA 1^. To čustvo se je mešalo s slutnjo temne nevarnosti, tau je plala po žilah. Sam ni vedel, zakaj je že dvakrat °žil napad. Gledal je v veliko krvavo rdeče sonce, ki ^ tanilo za čadav zastor na obzorju, kjer je bila meja ne-Or>čnosti. Lahno napeta gladina je izginjala v mehkih |.Ttaah večera. V pristanišču se je morje lesketalo kot raz-I ° olje. Z obzorja sta pluli v pristanišče dve veliki beli j ,iL Mihajlu je pogled obstal tam, kjer je izginjalo sonce bila na vodi velika krvava lisa. Polagoma je temnela Se spreminjala v vijoličasto. ■ Daljave... Kakšne daljave naju ločijo od domal" ... V njegov hladni razum so vdirali spomini. V dveh voj-|^| j«tih je doživel več kot vse prejšnje življenje. Kako da-^ is njegov rojstni Bakul Gozd vrtalnih petrolejskih stolni v> dimniki, tovarne, duh po nafti, njegovo predmestje, Se steza v stepo ... ^ Imel je grenko mladost. Zgodaj sta mu umrla oče in Oče je bil znan boljševik in se je dolgo boril z belo-|> ^'sli, ki so še po revoluciji napadali sovjetsko oblast, ^sm ga je zadela krogla. Mihajlo se je spominjal po-t»v a: na črni žametasti blazini je ležala sablja z zlatim ^Cc,ism, ki jo je oče dobil za posebne zasluge, poleg nje y ** svetlikala odlikovanja. S to sabljo se je kot otrok *rat igral. Hotel je biti čimbolj podoben očetu. Po očetovi smrti so ga sprejeli v Komsomol. Živel je pri teti, sam zase, postal je nekoliko zagrenjen, trmast in uporen. Večkrat je hodil na Gornji hrib, od koder je občudoval Kaspijsko morje. Stepa je bila njegov drugi dom. Včasih je v njej prebil noč, poleti pa se je dan za dnem potepal po njej. Leningrad, Moskva, študij na slikarski akademiji, potem institut tujih jezikov ... »Kdove, kaj bi bilo z menoj, če ne bi bilo vojne?" Nikoli se ni ogreval za vojaške zadeve. Morda zato, ker je izgubil očeta. Tako ima samo zadostne ocene iz vojnih ved. Kljub temu je postal oficir Rdeče armade. Zajedlo se mu je v spomin: mrzli vetrovi ruskih step, urjenje dan in noč, potem fronta ... Stalingrad ... Mesto mrtvih . .. Najbolj brezobzirna bitka v zgodovini sveta ... Velika bela ravnina, za njo Volga, nepremostljiva ovira, mesto v ruševinah, nastlano s trupli ... Vzkliki jurišačev, stokanje ranjenih, glad, zmrzline, krvavi madeži, velike rdeče ploskve, kjer zemlja ni popila krvi. Tam so izginili vsi njegovi prijatelji. Upirali so se in borili za vsak korak. Tam so ga med mrliči zatekli Nemci, omamljenega od eksplozij nemških letalskih bomb. Taborišče vojnih ujetnikov ... Najbolj grenak spomin v življenju ... Glad, zmrzovanje in umiranje ... Človeško življenje je veljalo manj kot pol krompirja. Vsak dan se je vprašal: »Ali so te zlomili, Mehti? Si zmagovalec ali premaganec?" Kadar je mnogo tvegal in se mu je načrt posrečil, je bil pomirjen. Upal je, da bo lahko z mirno vestjo stopil pred partijo in pred svoje ljudstvo. Če nekaj časa ni napravil nobene akcije, je bil nesrečen, razklan z občutkom krivde ... V najhujši preizkušnji umre skoraj vsak, ki ni posebnega kova. Umre od gladu, žalosti ali pa zaradi razočaranja nad človeštvom. Mihajlo bi moral umreti od vsega. Pa je vztrajal, ker je želel živeti in ker je mislil, da ni izpolnil svojega poslanstva. Jedki in grenki spomini so se zajedli vanj ko solna kislina v kovino in mu razjedali dušo. Pred vsako tvegano akcijo je iz njih črpal kot iz vodnjaka sredi puščave. »Mehti, jutri boš cel mož. Naj se zgodi s teboj karkoli." »Bom," si je obljubil. Težko je ubiti človeka. Kdor je omagoval v koloni vojnih ujetnikov, ki je pe-šila skozi stepo v neskončnost, zavita v ledeni piš, je dobil strel v tilnik. V taborišču so odbrali komisarje. Sredi strašne zime so jih slekli in gole privezali h kolom. Polivali so jih z vodo, da so čez noč oledeneli. Ljudje so umirali kot živina ... Takrat so mu ponudili kot mnogim drugim: »Vi, Azarbejdžanci, niste bili za sovjetsko oblast. Hočeš v našo vojsko? Da ali ne?” Smrt ali življenje? Konec vsega ali nova možnost za maščevanje? Želel je živeti in se maščevati. Sicer jih je šlo mnogo, prebrali so jim Stalinov ukaz številka 8, pa katerem je vsak vojak, ki se je vdal, napravil zločin zoper državo in ga je čakala zaporna kazen, oficirje pa ustrelitev. »No, Mehti, ali se dovolj svetijo?" mu je prijazno kakor bratu dejal Seidov in mu pokazal škornje. Mehti se je zdramil iz premišljevanja in odvrnil: »Bleste se, kot bi bili last kakšnega generala. Pozna se ti, da si bil ordonanc." V mesto se je zgrinjal mrak. Strehe tesno stisnjenih hiš in blokov, ki so sestavljale obmorsko mravljišče, so temnele v vijoličasto pastelnih barvah. V pristanišču je tulila ladijska sirena. v-exvc/nx^ FOLKLORNA SKUPINA SPD „ZARJA“ V ŽELEZNI KAPLI SE JE PREDSTAVILA >00000000<><>00<>0<><><><><><><>0<>0000<>0<>C><>0<><>000 o o Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žel. Kapli je na svojem zadnjem občnem zboru med drugim sprejelo sklep, da bodo poleg ostalih sekcij ustanovili tudi folklorno skupino. Člani oz. odborniki društva, ki so prevzeli nalogo, da sklep o ustanovitvi folklorne skupine uresničijo, so šli takoj na delo. Najprej so zbrali mlade prosvetaše, potem pa pričeli z vajami. Seveda je bilo treba poskrbeti strokovnega učitelja; tega so na posredovanje Slovenske prosvetne zveze dobili iz Slovenije. Začefek je bil hud, vendar so člani nastajajočega folklornega ansambla dobivali čedalje večje veselje, zafo so Slovensko prosvetno društvo »Bisernica” v Celovcu b I na I o LITERARNI VEČER v petek 26. novembra 1971 ob 19.30 uri v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16. Uvodno besedo bo imel ravnatelj študijske knjižnice na Ravnah dr. France Sušnik, ki bo govoril o slovenski knjigi. Kot literati pa se nam bodo predstavili domači pisatelji in pesniki Gustav Ja-nusch, Andrej Kokot, Janko Messner in Valentin Polanšek. Ob tej priložnosti bo Slovenska prosvetna zveza predstavila tudi novo potujočo knjižnico, ki je včlanjenim društvom odslej na razpolago. K številni udeležbi vabi odbor vztrajno hodili na vaje. Ko je skupina naštudirala že toliko sporeda, da bi z njim lahko nastopila, je bilo treba poskrbeti še ustrezne kostume. Tudi fa problem so kapelški prosvetaši zadovoljivo rešili. in v nedeljo 14. novembra je bilo tako daleč. Ta dan so vabili na prvo samostojno folklorno prireditev, ki je bila v farni dvorani v Železni Kapli. Predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Zarja" v Železni Kapli Peter Kuhar je ob tej priložnosti dejal, da so s posebno radostjo in velikim pričakovanjem napolnili dvorano, ker napovedana prireditev ni taka, kakršnih so vajeni, temveč je nekaj novega, kar v njihovem kraju niso gojili niti njihovi predniki, to je folklorno de-javnosf. Zato so tembolj vzrado-ščeni, kajti folklora je obujanje starih narodnih običajev in plesov. Mladina se bo prvič predstavila z narodnimi plesi in kmečko »hoj-setjo", ki izvira prav iz teh krajev. Peter Kuhar se je ob fej prilož- Loče ob Baškem jezeru Oglašamo se iz Loč z novico, ki je razveseljiva ne samo za nas Ločane, temveč v širšem pomenu. V nedeljo 14. novembra zvečer so naši športniki, nogometaši Slovenskega atletskega kluba Radiše, praznovali svojo zmago — postali so jesenski prvak v svoji skupini. V domači gostilni pri Pušniku jim je postregla z jedjo in pijačo gostilničarka Pepca. Vse je bilo veselo, s plesom in petjem so praznovali ta dogodek. Nas v Ločah pa še posebno veseli, da je trener omenjenega društva naš učitelj Jožko Wrolich, doma iz Loč. Zato želimo njemu kot moštvu še nadalje veliko sreče in uspeha in jim kličemo: bodite še naprej taki fantje, da boste drugo leto spomladi v drugem kolu kronali vaš uspeh z dokončno zmago! Deželni proračun 1972 Finančni odbor deželnega zbora je v začetku tega tedna razpravljal o osnutku deželnega proračuna za leto 1972, ki ga je prejšnji teden predložil deželni finančni referent namestnik deželnega glavarja Su-chanek. Po temeljiti obravnavi je finančni odbor osnutek proračuna soglasno odobril, tako da ga bodo zdaj podrobno obravnavali še v plenumu deželnega zbora, kjer se nosti zahvalil ustanoviteljici in or-ganzatorki te lepe kulfurne dejavnosti Heleni Kuharjevi in tajniku društva Mihi Travniku, ki je za to stvar pokazal svoje organizacijske sposobnosti. Besedo zahvale je izrekel tudi Bredi Zupanc, ki je za ansambel v svoji delavnici izdelala primerne kostume, ter učiteljici Nuši, ki je potrpežljivo hodila na vaje in naše plesalce učila. Ob koncu je predsednik Peter Kuhar poudaril, da je bilo potrebno to povedati pred predstavo, ker se zavedajo, da je bilo treba vložiti mnogo truda, vztrajnosti, požrtvovalnosti in ne nazadnje tudi veliko denarja. Mladi plesalci so se težko čakajočemu občinstvu najprej predstavili s kmečko »hojsetjo”, katero je po ustnih izročilih zapisal pesnik Valentin Polanšek. Čeprav je mladim igralcem oz. plesalcem bilo videti, da so začetniki, so takoj pritegnili pozornost občinstva. To je posebno uspelo hudomušnim napovedovalcem in »vadvovcu'. Višek prireditve pa je brez dvoma bil nastop z narodnimi plesi, tako koroškimi kot plesi iz drugih slovenskih pokrajin. Vsem sodelujočim je treba izreči priznanje in pohvalo, saj so v razmeroma krat- Zahvala celjskih pevcev Komorni moški zbor iz Celja je bil s svojim gostovanjem na Koroškem, o katerem smo poročali v zadnji številki našega lista, povsem zadovoljen. Tako vsaj izhaja iz pisma, ki ga je Slovenski prosvetni zvezi poslal predsednik zbora prof. Gustav Grobelnik. Pismo se glasi: Dragi prijatelji! Po povratku iz Vaših lepih krajev, v katerih ste nam dali peti in srečati se z Vašimi kulturnimi in narodnimi delavci, čutimo za dolžnost, da se Vam iskreno zahvalimo za prisrčno gostoljubje, ki ste nam ga izkazali med bivanjem na Koroškem 6. in 7. t. m. Ponavljamo, kar smo že rekli: vse — sprejem, pozornost, izrazi prijateljstva, organizacije in tople besede, vse, kar smo doživeli in vse, česar smo bili deležni v nepričakovani meri, bomo ohranili ti trajnem in hvaležnem spominu. Želeč Vam pri Vašem nelahkem delu za kulturni in narodni razvoj nadaljnjih uspehov, Vas prav lepo pozdravljamo — vse prijatelje, rojake in organizatorje, s katerimi smo imeli čast srečati in spoznati se. Zdravstvujte! ► ^ xxx>ooooooooc>ooooooooo<>^<:> kem času naštudirali celovečerni plesni spored. Tako nam je folklorna skupina SPD »Zarja" v Železni Kapli pokazala novo zvrst prosvetnega dela, kar bo gotovo vzpodbudno vplivalo tudi na sosednja društva. Želimo, da bi se mladi folkloristi predstavili še v drugih krajih in da bi začeto delo uspešno nadaljevali. proračunska razprava začne 29. novembra. Deželni proračun je spet razdeljen na redni in izredni proračun. V rednem proračunu, ki je ponovno izravnan, so predvideni dohodki in izdatki v višini 2,1 milijarde šilingov. Izredni proračun pa je bil na predlog deželne vlade povišan za 25 milijonov šilingov na skupno 186,97 milijona šilingov. Živahna kulturna izmenjava V okviru kulturne izmenjave med občinama Borovlje in Tržič so minuli petek v gostilni Scholz v Borovljah odprli razstavo, ki je bila posvečena »konjičkom”. Razstavo je pripravil direktor delavske univerze v Tržiču Milan Batista. Obiskovalci razstave so imeli možnost, da se seznanijo z dejavnostmi, s katerimi se bavijo razni idealisti v svojem prostem času. Na razstavi je bilo zastopanih okoli 20 »konjič-karjev”, večinoma slikarjev, med njimi pa so bili tudi fotoamaterji, zbiralci znamk in značk ter izdelovalci okrasnih prtičkov. Razstavo sta odprla boroveljski župan Sorgo in predsednik občinske skupščine v Tržiču Stritih. Oba govornika sta izrazila potrebo po stikih med občani obeh sosednjih občin, ker taka oblika sodelovanja zbližuje prebivalstvo tu in onstran meje. S podobno razstavo, kot so jo Boroveljčanom predstavili gostje iz Tržiča, bodo ob koncu tega tedna gostovali občani iz Borovelj v Tržiču. Kulturno sodelovanje gojita tudi obmejni občini Železna Kapla-Bela in Kranj. Med tema občinama se je sodelovanje razvilo na več področjih, vendar gojita najtesnejše stike kluba fotoamaterjev v obeh občinah, saj letos že petič prirejata redne razstave fotografij v obeh krajih. Minulo soboto je v prostorih glavne šole v Železni Kapli bila otvoritev razstave fotografij, ki so jih člani obeh klubov napravili v zadnjem času. Razstavo sta odprla župan deželni poslanec Lubas in podpredsednik občinske skupščine Kranj dr. Potočnik. Otvoritvi so prisostvovali člani fotoklubov iz obeh občin, kakor predstavniki kulturnih oddelkov. »Kultura na mizi“ Znana celovška veletrgovina leznine Einicher obhaja 150-letnlC.° obstoja. Ob tem svojem jubileju J priredila v veliki dvorani Koroške hranilnice zanimivo razstavo, ki st' znanja obiskovalca s sodobnimi obU kanti pogrinjanja mize. Predstavljen je tako imenovana »finska nuzn_ kultura", ki velja menda za najn° vejše na tem področju. Pravilna uporaba namiznega P° sodja in jedilnega orodja je umetno ^ zase, hkrati pa tudi merilo kultur nosti. Ker se na svetu vse spreminja; se vedno spet izoblikujejo tudi no načini, ki se jih človek poslužuje P* nrinrsvi n7irnma nrprlifvi QVf)ie pripravi oziroma ureditvi svoje j ne mize. Predvsem pa se po iiv JIIIZjV. JL & Vv* * Jvlll w nenehnih sprememb ravnajo oblm valci in izdelovalci namiznega P° sodja in jedilnega orodja; vsaka d ba ima svoje posebnosti in neK, • svojstvenega bomo našli tudi v vsa državi posebej. ». Tudi Finska je na tem podrocj^ razvila svoj posebni slog, ki pne*, čutu za estetiko, zlasti pa skuša Ll bolj ustreči potrebam in zahteva našega časa, ko človek stremi zn .g poto, hkrati pa išče tudi tisto, kar J. smotrno in praktično. Razstava, j’o je priredila veletrgovina Einicbe ’ je v tem oziru informativna iu z nimiva, saj bo dala zainteresiranem obiskovalcu marsikak namig, s ka rim se bo lahko okoristil, ko bo u ma pripravljal mizo ali pa si n bavljal kaj novega iz današnje P.eS}.< ponudbe namiznega posodja in jed nega orodja. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA ToHe Prestal je deset mesecev nemške vojne priprave v Turkestanski diviziji. Zanj, ki je govoril pef jezikov, je bilo igrača, kar so zahtevali. Takoj ko so divizijo poslali v Slovensko primorje, kjer je čakala na zahodno invazijo, se je povezal z odporniškim gibanjem. Pobegnil je in pripeljali so ga k Duletu. Nekaj časa je bil v ruski četi Gradnikove brigade, pofem pa je predlagal Duletu in Pemcu, da bi zbral skupino ljudi za sabofažna dela. Za vedno jima bo hvaležen, ker sta mu verjela in zaupala. Zdelo se mu je, da mu Perne vidi v dušo: predlagal mu je, naj dokaže z dejanji, kar govori. Dodelil mu je Seidova in jima dal nahrbtnik eksploziva. Vrnila sta se čez teden dni, potem ko sta iztirila vlak z vojaštvom, ki je pripeljal okrepitve v mesto. Potem se je ponudil, da bi mu pripeljal svoje ljudi, ki se hočejo rešiti Nemcev in bi se radi oprali. Perne je privolil. Mihajlo se je z njimi povezal in jih pripeljal za celo četo. Seidov je obdeloval hlače in bluzo. Skrbno jih je krtačil. Tudi on je doživel podobno usodo. Preživel je bitko v Sevastopolu. Ranjenega so Nemci zasačili kot bataljonskega bolničarja med kopicami mrtvih in umirajočih. Vtaknili so ga v delovni bataljon. V Trstu je naletel na Mehtija, s katerim sta se poznala še kot otroka. Tudi Seidov je bil doma iz Bakuja. Potrkalo je. Mihajlo se je nehote ozrl na težko pištolo, ki je ležala na zglavju ležišča v kotu. Oglasila se je domača hči. Seidov je odprl. Vstopila je mlada, temnolasa Mirjam, vitka, srednje visoka. Nasmehnila se je. V svetlo rjavih očeh se ji je zganila nagajivost, v licih pa so se naredile jamice. Prišla je z likalnikom, da bi pomagala Sei-dovu. Mihajlo je sedel na posteljo in se zazrl v dekle. Njene bele ročice so hitele po obleki, ki je bila nekoč last nemškega poročnika. Nekaj dni zatem, ko je pobegnil, ga je počakal v temni zakotni ulici blizu morja. Pripeljala ga je ilegalka, ki je bila Mihajla povezala z gibanjem. Z enim samim udarcem ga je zbil po tleh. Slekla sta ga in ga vrgla v kanal. Mirjam je čutila njegov pogled, si popravila lase in segla v predpasnik. Izvlekla je nemški letak. Mihajlo ga je vzel v roke. Bil je naslovljen na pripadnike nemške vojske. Bral je naglas: »Partizani nadzirajo velik del ozemlja Jadranske operativne cone. Povsod in ob vsakem času računajte z napadi. Partizani včasih nosijo nemške uniforme in govorijo nemško. Pojavljajo se tudi v mestih in minirajo prostore, kjer se zadržujejo naše enote. Pojavljajo se povsod, tudi na najbolj prometnih cestah, zlasti pa na osamljenih krajih. Bodite previdni! Orožje imejte pripravljeno vedno in povsod. Nikoli ne hodite posamično, temveč samo v skupinah. Zavarujte bivališča in ne zapuščajte ponoči brez potrebe zavarovanih bivališč. Neznanih in prepovedanih lokalov ne smete obiskovati. Bodite previdni tudi pri srečanjih s tujimi avtomobili. Tudi v njih se prevažajo partizani. Nevarnost špijonaže je zelo velika. Agenti sovražnikove obveščevalne službe, ki velikokrat govore nemško in se oblačijo v naše uniforme, so stalno na delu. Prisluškujejo telefonskim pogovorom. Bodite povsod previdni in ne pogovarjajte se s tujimi osebami. Posebno pozornost posvetite v gostilniških prostorih ženskam. Te so marsikje v službi sovražnika. Sumljive osebe takoj prijavite in aretirajte. Pozor! Sovražnik povsod prisluškuje." »Ste me razumeli? Da ali ne?" je z zagatnim glasom vprašal Mihajlo Seidova, posnemajoč nemškega oficirja. »Da, gospod poročnik. Sumljive takoj prijaviti in aretirati ... Posebno takšne, ki nastavljajo mine," se je Seidov izprsil in zdeklamiral vse grehe, ki sta jih že napravila po mestu. Dekle se je nasmejalo do solz. Medtem je zlikala b zo in jo ponudila Mihajlu. Oblekel jo je, dobro se j0 P dala njegovemu atletskemu telesu. .jj »Krasno ti pristaja," je rekla Mirjam, ki ni mogla s občudovanja. j| »Za parado pred Reichstagom bi bil dober," je ^ Seidov. ,g\\ »Sicer pa je čedalje bolj nevarno. V glavnem so ■* te letake zaradi naju. Prav gotovo naju iščejo." Večkrat 9 je prepričeval, naj nikar več sam ne vabi rojakov iz n^ ške vojske, ker jim gestapo lahko podtakne svojega veka. Mehtiju pa je bilo žal ljudi, ki si ne vedo poma9 Slekel je bluzo, dekle pa ju je povabilo na večerja-Za mizo ladjedelniškega delavca Sosiča sta se P° tila kakor doma. Po večerji jima je gospodinja nalila škega terana. Pili so in se pogovarjali. Sosič je že d° vodil partijsko organizacijo v ladjedelnici. Zato je rad r,^ slušal iz ust sovjetskega človeka resnico o deželi, ki i0 ^ imeli proletarci za vzor pravične ureditve sveta. ,0 Trstu je med slovenskim prebivalstvom Osvobodilna u ^ dobivala čedalje več pristašev in prodirala tudi nned predne sloje Italijanov. Sosič je bil jako ponosen na s sko vojsko. Prek zanesljivih frontovcev je razprede ^ ^ mestu obveščevalno mrežo in pošiljal podatke prek t1 Mirjam, ki je hodila k sorodnikom na Kras, na kurirsko P stajo, od koder so potovali na štab korpusa, k Penricu- .. Odporniško gibanje v mestu se je krepilo, organi^ _ so rasle na vseh koncih; mnogo delavcev je odšlo v ško brigado, udarne skupine mladincev-skojevcev P^0jj izvajale sabotaže kar v mestu. Nemci niso mogli z° naraščanja odpora, čeprav so kruto in surovo u^'~'.g\ei Sosičeve oči, obdane z drobnimi gubicami, so se srn0). lov0”' P° ko je razlagal fantoma, kako je v mestu, petdeset let in je bil dokaj čvrst, čeprav so ukr< t, Imel je ili mu KRŠKI PARTIZANI SO NAS OBISKALI )000<>0<><><><><>C0<>0<>0<><>0<><>C>0<>0<>0 OBVESTILO UDELEŽENCEM IZLETA V SARAJEVO Slovenska prosvetna zveza obvešča vse prijavljene udeležence izleta v Sarajevo, da morajo biti v nedeljo 21. novembra točno ob 8. uri zjutraj na letališču Brnik, kjer jih bo sprejel predstavnik INEX TURISTA in jim na podlagi seznama prijavljencev izročil vozovnice za letalo. Kdor se izleta iz kakršnihkoli vzrokov ne bi mogel udeležiti, lahko svoje mesto odstopi komu drugemu, ker bi sicer zapadel vplačani prispevek; vendar mora v tem primeru »namestnik" na letališču povedati ime prvotno prijavljenega udeleženca izleta. Zaradi izredno velikega zanimanja bo podoben izlet prirejen tudi v nedeljo 5. decembra in bomo podrobnosti še objavili. Slovenska prosvetna zveza xXX>OOOOOOOOC>OOOO<> »Sramota za Avstrijo Jubilejno leto krške škofije Drugo leto bo krška škofija slavnostno obhajala svojo 900-letnico obstoja. V ta namen je pripravljalni odbor za proslavo tega jubi-leja priredil minuli teden v Celovcu tiskovno konferenco, na kateri so dipl. trg. Anton Fritz, dr. Franz Ko-schier in dipl. ing. Erker seznanili zastopnike tiska s predvidenimi pri-r®ditvami, ki se bodo odvijale v jubilejnem letu na cerkveno-zgodo-yinskih tleh: pri Gospej Sveti, v Krki, St. Pavlu, Strassburgu, Celovcu itd. Tudi koroški deželni mu-Z6j bo ob jubileju sodeloval z dvema razstavama v Celovcu: pr-va bo posvečena čaščenju svete Home, katero častijo tudi v sosednji Sloveniji; druga pa koroškim Darijam, katerih je na Koroškem kar 76. Koroško javnost bodo potom tiska še podrobneje obveščali ° jubilejnih prireditvah krške škofije. Avstrijska in jugoslovanska de-tsgacija Rdečega križa sta podpisi pogodbo o medsebojni pomoči y primerih katastrofe. Za Avsfrijo j° ie podpisal predsednik Rdečega ^iža dr. Hans Lauda, za Jugoslavijo pa predsednik dr. Mesferovič. "amen pogodbe je, da nudifa obe državi v primeru kakršne koli katastrofe ena drugi materialno po-*°č, pomoč v strokovnem osebju, '^ančno pomoč in možnost izmenjave izkušenj, pridobljenih v raznih katastrofnih akcijah. Jugoslovanska delegacija je po Podpisu pogodbe obiskala tudi Kolško. Deželni glavar Sima je v prodorih deželne vlade priredil spre-lerr>, katerega sta se poleg drugih Udeležila tudi predsednik koroške-^o Rdečega križa dvorni svetnik ‘državni poslanec dr. Kerstnig in Zveza borcev iz Krškega je priredila v soboto in nedeljo 6. in 7. novembra izlet na Koroško. Pri Mlečniku v Kožentavri jih je pričakal predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik - Gašper in jih spremljal po Rožu. Po okrepčilu v gostilni Mihe Gabriela so obiskali partizansko grobišče v Svečah in z enominutnim molkom počastili spomin na padlega narodnega heroja Verdnika Matijo - Tomaža in ostale partizanske junake, ki skupaj počivajo na tem pokopališču. Nato so nadaljevali pot preko Ro-žeka in Žoprač do Vrbskega jezera, za kratek čas pa so se ustavili na periferiji Celovca, da bi si ogledali znameniti Minimundus in Evropski park, vendar je bilo na žalost oboje že zaprto. Kosilo so imeli v Bilčovsu pri Miklavžu, kjer sta jih pozdravi- deželni socialni referent deželni svetnik Gallob. V kratkem nagovoru je deželni glavar poudaril pomen Rdečega križa kot pojma so-lidarnostti, ki povezuje narode vsega sveta. Izjavil je, da je politika dobrososedskih odnosov na ozemlju Alpe-Jadran že globoko vkore-ninjena med ljudstvom. Okrepljeni stiki med avstrijskim in jugoslovanskim Rdečim križem pa se bodo kazali predvsem v čim tesnejšem sodelovanju med koroškim in slovenskim Rdečim križem. Predsednik jugoslovanskega Rdečega križa dr. Mesterovič se je zahvalil deželnemu glavarju za prisrčni sprejem in za njegovo pozitivno pojmovanje vloge, ki jo igra Rdeči križ, kar bo dobrososedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo še bolj poglobilo. la deželni poslanec in bilčovski župan Hanzi Ogris ter njegov oče, bivši deželni poslanec Janko Ogris starejši. Preko Celovca so se peljali krški gostje na pokopališče v Žrelec, kjer so položili venec ob spomenik tam pokopanih partizanov in žrtev fašizma. Prav tako so naslednji dan položili venec na skupnem množičnem grobišču v Št. Rupertu pri Velikovcu, kjer je pokopanih 83 partizanov. Večerjali so v Veselah v penzijonu Janeza Wutteja - Luca. Ob tej priložnosti so krški gostje izročili predstavnikom Zveze koroških partizanov tri umetniške slike znanega slovenskega umetnika Božidarja Jakca, ki je preko krških partizanov poslal koroškim Slovencem svoje tovariške pozdrave. Krški izletniki so imeli s seboj tudi svojo godbo, ki je skrbela pri Lucu skupaj s podjunskimi partizani za pester in resnično tovariški družabni večer. Povabilo Zveze borcev iz Krškega, da jih koroški partizani obiščejo na Dolenjskem, so zastopniki Zveze koroških partizanov z veseljem sprejeli in obljubili, da jih kmalu obiščejo. Ker so bili med navzočimi tudi lovci, so se dogovorili, da povabijo na lov na divje svinje še slovensko lovsko društvo »Klub prijateljev lova“. Mnenje vseh je bila enodušna ugotovitev, da so taka srečanja med borci iz Slovenije in Koroške ne samo izredno prijetna, temveč tudi zaže-ljena in potrebna. Slovenska filharmonija spet gostuje v Celovcu Glasbeno društvo za Koroško in koroška sekcija organizacije »Glasbena mladina" prirejata v nedeljo 21. novembra 1971 v veliki dvorani celovškega Doma glasbe (Kon-zerthaus) koncert Slovenske filharmonije. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Oskar Danon, kot solist pa bo sodeloval Toni Grčar (trobenta). Gostje iz Ljubljane bodo izvajali izredno zanimiv spored, ki bo obsegal skladbe mladega slovenskega skladatelja Iva Petriča, Josepha Haydna in Dimitrija Šostakoviča. Vstopnice za nedeljski koncert so v predprodaji v Domu glasbe, in sicer v času od 9. do 12. ter od 14. do 18. ure. Gostovanja orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane so bila za celovško oziroma koroško občinstvo vedno posebno doživetje. Tako doživetje obeta tudi nedeljski koncert. V zadnjem času množeči se primeri zločinskega skrunjenja partizanskih grobišč in dejstvo, da varnostnim organom v nobenem primeru baje ne uspe izslediti »neznanih storilcev", čedalje bolj vznemirjajo in razburjajo široke demokratične kroge ne le pri nas na Koroškem, marveč tudi v sosednji Sloveniji. Tako prejema Krajevna organizacija zveze borcev v Brestanici, katere zastopniki so se v začetku tega meseca udeležili izleta na Koroško in so med drugim obiskali tudi partizansko grobišče v tudi Zveza koroških partizanov številna pisma, v katerih zlasti bivši protifašistični borci izražajo svoj protest. V pismu, ki ga je Zvezi koroških partizanov poslala krajevna organizacija zveze borcev v Senovem, je med drugim rečeno: Žrelcu, kjer so pred spomenik položili venec, pa v svojem pismu Zvezi koroških partizanov med drugim poudarja: REKORDNA PROIZVODNJA PRI AVSTRIJSKI DRUŽBI DRAVSKIH ELEKTRARN V četrtek 11. novembra letos je Avstrijska družba dravskih elek-rarn (DDK) zabeležila s 14,3 milijona kWh) najvišjo dnevno proizvod-pj° električnega toka, odkar družba sploh obstoja. S to energijo bi ahko mesto Celovec preskrbovali skoro en mesec. Kalorične elektrar-^e, ki tudi spadajo v Avstrijsko družbo dravskih elektrarn, so letos z z milijardami kilovatnih ur dosegle najvišjo produkcijo električne energije, ki jo sploh pomnijo. Iz poročila DDK je nadalje razvidno, da je bil letos v oktobru s .4 milijoni kilovatnih ur dosežen absolutni mesečni rekord v proizvodni kaloričnih elektrarn. V teh so meseca oktobra letos porabili 248.000 |°n, od začetka leta pa preko 1,8 milijona ton premoga. Vodne elek-parne pa letos s proizvodnjo 1,06 milijarde kilovatnih ur (od začetka 7a) napram lanskemu letu (1970) zaostajajo za 300 milijonov kilovatih ur električne energije. Ne da se opisati našega presenečenja in revolta, ko smo v časopisu DELO čitali sporočilo, da so „neznanci“ po nosem obisku ponovno oskrunili grobišče v Žrelcu, katerega smo obiskali in tam položili spominski venec. Vsi smo se ponovno spomnili besed tovariša Gašperja na tem spominskem prostoru, ko nam je razlagal, da je bilo grobišče, ob katerem smo stali, že enkrat oskrunjeno, a krivcev niso uspeli odkriti. In to je bilo storjeno zopet nekaj ur po našem odhodu. Menimo, da bi se ob takšnem vandalizmu lahko zgražali in primerno ukrepali zlasti tisti, ki so za to postavljeni. Prosimo, da tudi v našem imenu posredujete pri pristojnih avstrijskih oblasteh, da se krivce čim prej poišče in primerno kaznuje. Naj se odgovorni enkrat za vselej zavedajo, da so se tisti, ki počivajo v tem skupnem grobu, borili tudi za to, kar avstrijski narod danes uživa in je tudi iz tega razloga potrebno do njihovih zadnjih bivališč največje spoštovanje. Jugoslavija in Avstrija podpisali pogodbo o medsebojni pomoči v primeru katastrof Edino vi, ki ste doživljali nasilje v času fašističnega terorja in ki danes še vedno živite v težkih okoliščinah svojega dela, boste lahko razumeli, s kakšnim ogorčenjem smo tudi mi sprejeli vest o ponovnem oskrunjenju partizanskega grobišča v Žrelcu. Ne bomo napačno ocenili, če pripominjamo, da se z gnusom in protestom nad tem dogodkom vsa Slovenija lahko sprašuje, kako dolgo bodo za to odgovorni avstrijski faktorji dovoljevali vandalizem, ne da bi zasledovali krivce in jih tudi kaznovali. Ali ne postaja že vse to kulturna sramota za Avstrijo, ki je sicer znana po svojih velikih kulturnih vrednotah? Ali ne gre vse to že močno navzkriž z bodočimi dobrimi sosedskimi odnosi in ali se podobni izpadi drugod po svetu, celo v manj kulturnih deželah, ne kaznujejo kot zločini? Ljudje, ki jim ni niti mrtvo telo vredno spoštovanja, ki so se pregrešili nad pieteto umrlih, pač ne spadajo med sodobnike današnje nove, naprednejše družbe. Se enkrat — pridružujemo se ogorčenju slovenske javnosti nad ogabno oskrunitvijo grobišča v Žrelcu v prepričanju, da bodo tokrat avstrijske oblasti drugače, bolj energično in efektivno pristopile k izsleditvi in kaznovanju omenjenih storilcev. »ne Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UK .?sie nad ušesi. Občudoval je pogum teh dveh mladih Usov in bil na tihem ponosen, da je vpleten v najdrznejšo SQbotažo v vsem času okupacije. S svojo trdo žuljavo roko je dvignil kozarec, napil l1'6dnarodnemu bratstvu, rdeči revoluciji, v katero je nebojno veroval, se zanjo boril vse življenje in v tem duhu Vz9ojil obe hčerki. Ko sta legla, je Mihajlo dolgo strmel v mrak in mislil N: Mirjam. Ah, njene mehke ročice, voljno telo, izzivajoče ?rs'> zvonki brezskrbni smeh ... Če ne bi bilo vojne ... Qko pa — kdo ve, če se bosta še srečala. Morda nikoli 6č. Skušal je odgnati misli, ki so ga peklile in spravljale obup. , »Kaj tako prekleto molčiš, Mehti?" je vprašal Seidov, 1 bi se bil rad pogovarjal, da bi se zamotil. »Razmišljam o Mirjam. Ta ženska je moj tip. Menda še ,Sem srečal podobne.' ^ »Tudi moj tip bi bila lahko," je žalostno dahnil Sei-°v- »Lepa je, pa še iznajdljiva in pogumna povrhu." j Mihajlo si je zaželel, da bi Mirjam potrkala na vrata Prišla k njemu. Noč mu je zaprla veke, pa je še vedno 'slil nanjo. Videl jo je v visoki stepski travi, ožarjeno , sonca in radosti. Vabi ga in se mu umika, beži pred Jlm, dalje v stepo proti obrežju velike reke, prav tja, ka-Ur je sam najraje hodil. Podi se za njo, jo ujame in V|9ne v naročje ... Zaspal je. . Zjutraj sta poležala. Počakala sta, da ju je prišla bu-*);’ Bila je sveža ko dih pomladnega jutra. Sedla je k 'hajlu na posteljo, mu segla z roko v lase in ga poboja po obrazu. j »Sinoči nisem mogla spati. Zelo sem bila vznemirja- Tako rada bi prišla k vama, pa si nisem upala." »Vidišl Čakala sva te skoraj do jutra. Skoda, da ne hamo brati misli." Ženske nežnosti ni okusil že vso dolgo vojno. Ob njenem božanju se je raznežil. Zbal se je zanjo in nehote se je čutil krivega, da so jo vpregli v tako nevaren posel. »Se ne bojiš? Če te dobe pri nama, te bodo obesili z nama vred." »Ne bodo nas! Sicer pa se ne bojim umreti. Saj oče pravi, da ne vem, kaj je življenje, da sem mlada in neumna ..." Potem jima je prinesla zajtrk. Ni jima teknil. Tudi ona ni mogla jesti. Mihajlo se je pošalil, da je bolje, če stakne kroglo v prazna čreva kot v poln trebuh. Potem sta se obrila in oblekla vsak svojo uniformo. Mirjam pa ju je na-dišavila z dišečo vodo. »Zdaj dišiva, kot bi prišla iz bordela za boljše goste," se je šalil Seidov, Mihajlo pa si je ravnal odlikovanja — železni križec I. stopnje, ranjensko, jurišno in druge značke. Nadel si je kapo in napravil ledeno oster obraz. »Ste pripravljeni?" je rezko vprašal po nemško Sei-dova. »Da, gospod poročnik," je odgovoril Seidov, oblečen v uniformo pehotnega podoficirja, in se izprsil. »In najina prtljaga?" »Prav tako." »Prav lepo sta odigrala generalko," je rekla Mirjam. »Hitler vaju ne bi razločil od Nemcev, tako popolna sta." Potem sta še enkrat pregledala vsebino usnjenega kovčka in potovalne torbe, razstrelivo in detonatorje. Ker so bili prezgodnji, je Mihajlo vzel papir in jel s svinčnikom risati njen obraz. »Da bova imela vsaj nekaj za spomin. V dveh urah se razidemo in morda se ne vidimo nikoli več." Roke so ji rahlo zatrepetale, ko je vzela risbo. »Oh, Mihajlo, napravil si me preveč lepo." »Takšno te vidim," je odvrnil. »In takšna mi boš vedno ostala v spominu." Opoldne so odšli. Dekle ju je počakalo skonca ulice, ob izložbi, v katero se je navidezno zastrmela. Potem ju je vodila po odročnih ulicah proti cilju. Hodila je deset metrov pred njima, da bi ju lahko z dogovorjenim znakom opozorila na patruljo vojne policije. Njuni dokumenti, ki so jih ponaredili v korpusu, niso bili ravno brezhibni. Sonce je sijalo z jasnega neba, po ulicah so vrveti ljudje. Srečavali so vojake, ženske, moške, otroke. Od morja sem je vel topel duh po solnih izparinah in pristaniški nesnagi. Včasih se je obrnila za stasitima oficirjema kakšna Italijanka, vojaki so ju pozdravljali. Tudi onadva sta pozdravljala višje po činu — tako strumno sta salutirala, kot bi bila pravkar prišla iz vojaške akademije. Držala sta se kot samozavestna Nemca, ki se jima ne mudi in ju ne more nihče zadržati na poti k cilju. Mihajlo se je že povsem umiril. Sicer je imel gumb na toku s pištolo zelo rahlo zapet, v žepu pa še eno pištolo, a vendar ni razmišljal o tej skrajnosti. Rajši je gledal v vitko Mirjam, ki je drobno stopicala pred njima in se v bokih rahlo pozibavala, včasih pa se je ozrla nazaj in ju nagradila z bodrilnim nasmeškom. Sli so mimo poslopja z majhnim vrtom, ograjenim z železno ograjo. Okna so bila zastrta z roletami. Hiša je bila videti prazna in zapuščena. Pred vrati je visela kovinska svetilka. »Bordel za oficirje," je dejal Mihajlo Seidovu, ki je pasel oči po nemih oknih. »Tu ožive ženske šele ponoči. Podnevi spe kot zaklane. No, saj so res zaklane in povožene," se je nasmehnil. »Tudi te moram obiskati ob priložnosti." Seidov se je zarežal: »Povsod tam je treba iskati Nemce, kjer zadovoljujejo svoje potrebe. Po takih kotih so mnogo manj pozorni kof na fronti. Ali ni to povsem naravno?" o _ Štev. 46 (1531) mmBSSmmmmmmm okus - ogledalo človeka Rahitis zaradi pomanjkanja sonca .judje smo različni m tako vsakemu med | J J 19. november 1971 Ljudje smo različni in tako vsakemu med nami ugajajo drugačne stvari. Pravimo, da imamo različne okuse; za nekatere, da imajo dober okus, za druge, da imajo slabega; včasih pa lahko slišimo tale stavek: „Ta človek pa sploh nima okusa!" Ugotoviti, kdo ima dober in kdo slab okus, je kaj lahko. Na prvi pogled spoznamo to že po oblačenju. Če se oblačila lepo barvno skladajo, so preprostega kroja, ne preveč pozornosti vzbujajoča in elegantna, takoj vemo, da ima ta oseba dobro razvit estetski čut. In nasprotno. Potem lahko imenitno označimo posameznikov okus pri kupovanju daril. Če nekdo — namesto da bi kupil lepo stvar v ustrezni trgovini (kjer ni vse tako zelo drago, kot so mnogi prepričani), raje zavije v trgovino s porcelanom in tam kupi kičasto porcelanasto figurico, gotovo ne ve, kaj je lepo in kaj ne. Potem je tu še oprema stanovanja. Predvsem razni okrasni predmeti so ogledalo dobrega ali slabega okusa. Umetne rože iz penaste gume ali plastike, množica kičastih figuric, razpostavljenih po vseh omarah, umetno sadje v košaricah itd. nam pričajo, da smo prišli na obisk k ljudem, ki so svoj okus prilagodili trgovinam, v katerih je tovrstnih predmetov res na pretek. Predvsem mladi ljudje si svoje stanovanje ali sobe opremljajo čisto na novo in vedeti bi morali, da je bolje imeti malo okrasnih predmetov kot celo množico kiča. Okus je vsekakor tudi stvar vzgoje. Če nimamo izrazitega čuta za lepo, bo najlaže za nas, če se pred nakupom kake stvari pogovorimo s človekom, ki ima dober okus, pa tudi drugače z njim razpravljajmo, kaj je po njegovem mnenju lepo in kaj ne, pa uspeh pri oblikovanju našega okusa ne bo izostal. Prve snežinke naznanjajo bližajočo se dolgo zimo in hladno pomlad. Toplega sonca precej dolgih mesecev ne bomo več čutili. To je prav gotovo neprijetno, za naše najmanjše pa lahko tudi pomeni izvor bolezni — rahitisa. Rahitis je bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina D. Tega vitamina v navadni hrani ni, človeška koža ga pa lahko pod vplivom ultra vijoličastega dela sončne svetlobe sama proizvaja. Prav te sončne svetlobe pa sedaj ni in zato so zimski in spomladanski meseci za naše najmanjše tisti, ki povzročajo največ rahitisa. Kako bomo torej naše dojenčke in male otroke pozimi in spomladi zavarovali pred tem obolenjem? Najprej prav gotovo s pravilno prehrano. Danes vemo, da obstajajo številna hranila, pri katerih se otrok nagiba k rahitisu (žitarice — zdrob npr.), da pa po drugi strani zopet obstajajo hranila, ki preprečujejo nastanek rahitisa (materino mleko, kisla mleka, sadje, zelenjava itd.). Predvsem pozimi in spomladi je torej važno, da otroka res pravilno hranimo. V vsaki posvetovalnici za otroke bomo od sestre in zdravnika zvedeli, kakšna je ta pravilna prehrana. Ker pa v vsaki hrani primanjkuje vitamina D, bodo predvsem pozimi in spomladi še bolj vestno otrokom dodajali preparate, ki vsebujejo ta vitamin. Teh je zelo dosti. V vsaki posvetovalnici lahko matere dobe recept za tak preparat, ki pač najbolje ustre- Ali obvladate čas? Zares je prava umetnost, ne razsipati časa, ki je vedno bolj dragocen. A ne posreči se nam vedno, ko poslujemo po stanovanju, odmeriti čas, ki ga potrebujemo, da opravimo posamezno hišno delo. Zato se je treba z dobro preračunanim časom za posamezna opravila zavarovati zoper komplekse, ki jih mimogrede dobimo, ko ugotovimo, da smo z delom v zamudi in da še zdaleč nismo opravili tistega, kar smo načrtovali. Najboljše sredstvo za izboljšanje teh problemov je zapisovanje trajanja posameznih delovnih operacij v beležko. Naj vam za vodilo v pomoč služijo tile statistični podatki, ki so jih zapisali po mnogih anketah strokovnjaki za pomoč v gospodinjstvu na švedskem. # Za pranje posode po zajtrku potrebujemo (za 4 osebe) 15 minut. # Brisanje keramičnih ploščic v manjši kuhinji traja 10 minut. # Če hočete očistiti ploščo na štedilniku in električni pekač v njem, boste potrebovali 15 minut časa. # Za pomivanje kopalnice (kad in umivalnik) potrebujete 20 minut. Če se boste lotili tudi tal in vseh polic, na katerih hranite toaletne potrebščine, dodajte še 30 minut za urno delo. 0 Temeljito pospravljanje kuhijske omare (znotraj in zunaj) vas bo veljalo poldrugo uro časa. # Vsakodnevno pranje osebnega perila — 10 minut. # Za pospravljanje ene za starosti otroka. Važno je le, da otrok potem preparat res vsak dan dobiva. Dalje je izredno važno, da otroke tudi pozimi nosimo čim več na svež zrak. Končno pa lahko otroka v zimskih mesecih tudi umetno obsevamo s kremenčevo svetilko, ki je bogat izvor ultra vijoličaste svetlobe. Prenekatera družina je prav gotovo zmožna nabaviti si takšno svetilko. Priporočali bi pa, da bi se starši, ki nabavijo takšno svetilko, z zdravnikom v posvetovalnici pomenili o njeni uporabi. Nepravilna uporaba kremenčeve svetilke lahko namreč več škodi kot koristi! Možnosti za borbo proti rahitisu je torej dovolj. Važno je le, da to borbo pričnemo že sedaj in da smo v njej dosledni. Le tako bomo preprečili, da bi bil naš najmlajši spomladi rahitičen! DROBNI NASVETI Da se sol v posodi, v kateri jo dajemo na mizo, ne bi ovlažila, jo je treba nasuti na kos papirja, ki vsrka vlago. Papir moramo večkrat menjati. §S Star fižol bo hitreje kuhan in tudi ne bo povzročil napenjanja v želodcu, če ga bomo, ko odlijemo prvo vodo, prelili z žlico olja. Po petih minutah dodamo novo vodo in postavimo posodo na ogenj. Ne pozabite, da privarčujemo tretjino goriva, če kuhamo jed v pokriti posodi. H Če ste opazile, da imate trde in razpokane komolce, jih vsak večer natrite z limoninim sokom. Po enem tednu bo koža na njih mehka in gladka. H Blago, ki ni obstojnih barv, potopimo zvečer pred pranjem v neprekuhano mleko. Drugi dan operemo blago kot običajno v topli vodi z dodatkom detergentov. Ureditev domače lekarne postelje potrebujete 8 minut. # Gumb zašijete v dveh minutah, par čevljev očedite v štirih minutah. Moške hlače boste likali 15 minut. # 1 kg krompirja boste lupili 10 minut, kilogram stročjega fižola očistite v 15 minutah, kilogram špinače v 25 minutah, enako količino gra-ha pa v dvajsetih minutah. Izkušena gospodinja bo morda katero izmed teh opravil končala v krajšem času, manj izkušena pa bo morala dodobra izračunati čas za posamezna gospodinjska dela, da ne bo z njim navzkriž. V vsakem primeru je račun imenitna reč, kajti zavoženih in nenačrtnih dvajset minut dela preveč nam odvzame čas za majhen predah, ki ga nujno potrebujemo pri delu. Ob urejevanju stanovanja, ko nameščamo najrazličnejše pohištvo in pripomočke, da bi imeli doma čim lepše, vse pri roki in kolikor se da udobno, ne smemo prezreti prostora, ki bo namenjen zdravilom. Zdravila za prvo pomoč naj ne manjkajo v nobeni hiši. Potrebna pa sta jim primerna shramba, da preprečimo nesreče, ki se zaradi nepazljivosti starejših še vedno dogajajo, in strog red, po katerem so zdravila razvrščena. Kje zdravila shranjujemo? Shrambo si uredimo po svojih možnostih. Lahko sta to dve polički v omari, lahko je večji, predeljen karton; če je denar pri hiši, zakaj ne majhna omarica? Za vse shrambe je važno eno: če so doma majhni otroci, morajo le-te biti pod ključem, ali pa na mestu, kamor ne bo mogel splezati tri ali štirileten otrok. Ne pozabite, zanj bo še tako težko dostopno mesto dosegljivo in prišel bo tja, samo da bo pogledal, kaj je v škatlicah, in poskusil, kakšni so »bonboni". Kaj pa red v lekarni? Najbolje je, da ločimo tekočine od tablet in praškov. Na vsako zdravilo zapisano, za kaj ga uporabljamo. Ob marsikaterem zdravilu brez oznake si po daljšem času belimo glavo, saj se ne moremo spomniti, zakaj nam ga je zdravnik predpisal. Poleg omenjenega napisa je nujno treba še pristaviti datum. Nekatera zdravila namreč zastarijo in postanejo neučinkovita, lahko pa so tudi nevarna, če ležijo že predolgo v shrambi. S čim naj bo založena domača lekarna? V domačo lekarno sodijo: zdravila za prvo pomoč in zdravila, ki nam pomagajo prestajati bolečine, dokler ne pride zdravniška pomoč. Tudi za navadnim glavobolom, ki ga preganjamo s praški, se skriva lahko nevarna bolezen. Poleg tablet ali praškov proti glavobolu naj bodo v lekarni še: tablete proti lažjim prehladom, sredstvo za odvajanje, sredstvo proti driski, sirup proti kašlju, tablete za pomirjenje, praški proti bolečinam. Z medikamenti nikoli ne pretiravajmo. K-ot smo že omenili, poiščimo čimprej zdravnik** toda zobobol v nedeljo je nekaj neznosneg** človek bi znorel, če ne bi imel praška pri roki- V domači lekarni so shranjeni povoji, leU' koplast, vata, sterilna gaza, alkohol, sredstvo proti opeklinam, različne masti in mazila vse za praske in rane, ki so posebno pri otrocih na dnevnem redu. .. Kako je važno, da so najnujnejša zdravi* hitro pri roki, ste verjetno že sami izkusil*-Poleg tega je velikega pomena, da so skrbn urejena, saj jih ob času nesreče v nervozi U* paniki nimamo časa pregledovati in ugotavljati, čemu služijo. V vsaki lekarni nam bodo prijazno sveto vali, katera zdravila naj izberemo za domač lekarno — za prvo pomoč. Poskusite! IZDATNA JAJČNA JED žližka surovega masla ali olja, koižek slani"®1^ žemlji, nekaj pečenega ali kuhanega mesa, 4 lal ' skodelica mleka, sol, poper, selen peteršilj, maščobi prepražimo drobno zrezano slanino, na k ke zrezano žemljo, sesekljano meso. Jajca razžv vlije«"® zrezano žemljo, sesekljano meso. Jajca Ijamo z mlekom, jih osolimo, začinimo in zmes na prepraženo meso. Brž ko jajca zakrkne) ' je jed gotova. Potresemo jo s sesekljanim Pct šiljem in serviramo. SKUTINA KLOBASA 20 dkg skute, 10 dkg belega kruha, malo mleko vode, žlica surovega masla, 2 rumenjaka, sneg * beljakov, 2 veliki žlici drobtin in drobtine za Pr ' slan krop. d#. Surovo maslo in rumenjake penasto vmešamo, ^ damo ne premokro skuto, trd sneg in drobtine. •* zmesi naredimo klobaso, jo zavijemo v prtič, ki * ga prej zmočili v topli vodi in potresli z drobti«1®^ ter skuhamo klobaso v malo slanem kropu. Vre počasi 50 minul. Kuhano klobaso vzamemo i* ',0 ^ razvijemo, zrežemo na rezine in po okusu lahko belimo z razpuščenim maslom. Serviramo takoj. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —• To!ie Iz središča mesta so zavili v široko ulico, ki jo je zapiralo bahavo pravokotno poslopje z velikim stopniščem in lepimi arkadami. Oddahnila sta se, ko sta videla, da je med ljudmi precej takih, ki nosijo kovčke, podobne njunima. Napotila sta se proti vhodu, pozdravljala in odzdrav-Ijala, na zunaj mirna, v resnici pa precej vzburjena. Mimogrede sta ošinila s pogledom velik napis: „Soldatenheim. Nur tur Deutsche." Tudi na hodniku se je gnetlo mnogo vojakov, ki so čakali pred blagajno na kupone. Pomešala sta se mednje, da sta se privadila na vrvež, potem pa sta se napotila proti prvi dvorani, jedilnici, polni oficirjev, ki so jim pravkar delili kosilo. Druga dvorana pa je bila za podoficirje in vojake. Ogledala sta si položaj. Ko sta ugotovila, da se nihče ne zmeni zanju, sta postala bolj samozavestna. Zdaj je bilo treba aktivirati mino. Spustila sta se po stopnicah navzdol in se ustavila pod stopniščem ob stranišču. Mihajlo je povsem mirno, ko da išče papirje, potegnil iz kovčka dva detonatorja. Z močnimi belimi zobmi je stisnil stekleni ampuli, da je steklo tenko zaškrtalo, potem je detonatorja vsadil v eksploziv, tempirana na pol ure. Enako sta »opremila" mino Seidova in jo pustila pod stopniščem. Roke so mu rahlo zadrhtele, oči so mu zelenkasto zažarele. Zaprl je torbo, se zravnal in stopil na hodnik. Kislina je jela razjedati žico, ki je vezala ampulo in vzmet udarne igle. Kaj, če jo pregrize prej ali če mehanizem odpove? Potem sta se vedla kot od sile lačna Nemca, ki bi se rada čimprej pošteno najedla. Ob vhodu v dvorano, ki je bila s steno predeljena na prostor za oficirje ter prostor za podoficirje in vojake, sfa posfala. Pravkar je sredi dvo- rane vstal od mize oficir, ki je že pokosil. Mihajlo se je prerinil mimo gruče, ki je pravkar vstala od mize; z rahlim poklonom je pozdravil dva mornariška oficirja in vljudno prosil, če sme prisesti. »Seveda, prosim, izvolite," je dejal na moč ustrežljivo svetlolasi mornariški kapetan s sinje modrimi očmi ter spoštljivo pogledal na železni križec srebrno ranjensko značko in jurišni znak. Mihajlo je prislonil kovček k steni in prisedel. »Saj boste malo popazili nanj. Skočil bom po kupone za kosilo." Prav takrat je prišla k mizi natakarica s polnim pladnjem in postregla. Mihajlo je naročil veliko pivo in vstal. Mornariški kapetan pa mu je prijazno zagotovil: »Seveda bom popazil, brez skrbi. Midva ne nameravava še oditi." Mihajlo se je vljudno zahvalil in se brž odmuzal med mizami ter izginil skozi gnečo proti vratom. Bil je povsem miren, pa je kljub temu imel občutek, da je pod vplivom nekakšne avtohipnoze. Za hip se je ozrl v strop, s katerega so viseli stekleni lestenci. Skozi prozorne zavese je sijal sončni dan in obseval množico ljudi, katerih življenje se je z vrtoglavo naglico bližalo koncu. Poročniki, majorji, polkovniki vseh rodov vojske, mornarji, esesovci, topničarji obalnih baterij... Celo nekaj bradatih podmorničarjev je videl. Na mizah so žvenketali noži in vilice, v čašah se je iskrilo vino, oficirji so se pogovarjali, njihovi glasovi so prihajali do njega kof šuštenje čebel v panju. Toliko oficirjev, zbranih na enem mestu, še ni videl. Elita Herren-volka ... Ti ljudje bi radi spraznili mize vsem drugim narodom, da bi obložili svojo. Duh po jedilih, vinu, znoju ljudi, parfumu, pomešan s težkim pristaniškim zrakom, ki je dišal po morju in ribah, lik* mu je v ustih vzbujal gnus. Zdelo se mu je, da je na ve zibajoči se ladji, proti kateri leti torpedo. Zaželel s' I svežega zraka. .. Pri vratih se je še enkrat ozrl. Za vedno si je ho zapomniti svoj edinstveni obisk, ki ga bodo tisočkrat Pr kleli vsi, ki bodo slučajno ostali živi, in vsi sorodniki mrtv * otroci, žene in prijatelji ... Vsi, ki se jim bo usoda v 5® kundi postavila na glavo. Seidov ga je čakal pri blagajni, v repu čakajočih. mo pokimala sta si in Mihajlo se je začel pomikati Pr0 izhodu. Napetost je v njem naraščala. Čas je neusmuje tekel. Pogledal je na uro in se nestrpno pomešal med 9 j čo, ki je stala ob vhodu. Nihče se ni zmenil zanj. Prerl ,g se je do izhoda in na stopnicah počakal Seidova. Sonce I viselo nad morjem kot bleščeča sekira. Zaščemelo 9a v očeh. Globoko je zajel sapo in si z robcem otrl čelo. Seidov se je takoj zrinil za njim. Napotila sla *e P stopnicah. »Odklenkalo jim je." Molče sta šla do konca ulice in se ustavila. ^ . »Naj nekje v bližini počakava, da bova videla> bo?" je dejal Seidov. Po prvih akcijah se je bil Mihajlo najraje pomelo . množico in pomagal delati red, potem pa je izginil. * pa je mračno odvrnil: »Nel Izginiva čimprej iz mestal Danes bo hudič- P*"® iskali bodo vse luknje. Zaradi naju bodo odkrili marsik°9u ki je bil do zdaj dobro skrit." Stopila sta na prvi tramvaj in se odpeljala v pr mestje. (Nadaljevanje v prihodnji številkO Richard wright Rodni sin (ODLOMEK) »Hej, Bigger!" »Kaj je, Gus?“ »Nič. Si videl kje G. H. ali Jacka?" »Ne. Ti?“v »Ne. Imaš cigareto?" »Da.“ Bigger je izvlekel iz žepa zavojček •n ponudil Gusu cigareto; potem si je Prižgal svojo in podržal vžigalico se Gusu. S hrbti sta se naslanjala na rdeč opečnat zid neke stavbe in kadila. Cigareti sta se svetlo odražali *ja njunih črnih bradah. Bigger je gledal proti soncu, ki je v slepeči rudnini žarelo na vzhodu. Na nebu {tod njim je plavalo nekaj velikih, belih oblakov. Molče je puhal dim, sProščen in prijetno brezbrižen. Vsak Najmanjši premik na cesti je vzbudil v njem nehoteno radovednost. Podzavestno je sledil z očmi vsakemu avtomobilu, ki je pribrnel po gladkem, ritoem asfaltu. Mimo je prišla neka Zena in opazoval je mehko zibanje njenega telesa, dokler ni izginila v {'eko vežo. Zavzdihnil je, se popraskal po bradi in zamrmral: : »Prijetno toplo, danes." »Ja.“ je odvrnil Gus. . »Tole sonce človeka bolj greje kot usti stari radiatorji, ki jih imamo do-toa." , »Ja. Njim mogočni, beli gospodarji kajpak ne privoščijo dovolj vročine." »In vedno trkajo na vrata zaradi denarja." »Veselim se že poletja." »Jaz tudi," je rekel Bigger. , Stegnil je roke nad glavo in zazehal, da so se mu ovlažile oči. Ostre unije jeklenega in kamnitega sveta so to stopile v meglene valove. Pomežiknil je in spet postal trd, brezču-ten in razločen. Valujoče premikanje °a nebu je pritegnilo njegovo pozornost in dvignil je pogled. Na temni toodrini so se pričele vijugati tanke, uri e črte. Visoko v zraku je letalo risalo črke. »Poglej!" je rekel Bigger. »Kaj?" »Gori, letalo, ki piše črke," je odgrnil Bigger in pokozal proti nebu. »Jejr Mežikala sta v tanek pramen izpuščene pare, iz katere je nastajala !*seda UPORABLJAJTE... Letalo Je bilo tako daleč, da sta ga od časa do časa zaradi slepeče sončne svetlobe izgubila iz oči. »Komaj ga je opaziti," je dejal Gus. »Videti je kot majhen ptič," je za-vZdihnil Bigger v otroškem začudenju. . »Belci seveda smejo upravljati z totali," je rekel Gus. »Ja,“ je hrepeneče odvrnil Bigger. "Dni lahko počenjajo vse." , Drobno letalo je brez šuma kroži-to in se prekopicavalo v zraku, izginilo in se spet prikazalo. Za seboj je Puščalo dolgo sled belega puha, podobnega iz tube iztisnjeni penasti kre-jni' Puhasta sled se je širila in narasla ter se pričela na koncih počasi 'Zgubljati v zrak. Letalo je izoblikovalo drugo besedo: SUPER ... . »Kai misliš, kako visoko je avion?" Je smehljaje vprašal Bigger. . »Ne vem. Morda sto milj, morda risoČ." »Če bi imel srečo, bi lahko vozil 4ko stvarco," je zamrmral Bigger ^toišljeno, kot bi govoril samemu Sebi. Gus je povesil kotičke ust. Od- „Če ne bi bil črn in če bi imel denar in če bi ti dovolili obiskovati pilotsko šolo, bi lahko upravljal z avionom," mu je odgovoril Gus. Kak trenutek je Bigger razmišljal o vseh „če“, ki jih je naštel Gus. Potem sta oba fanta izbruhnila v bučen smeh in se gledala s priprtimi očmi. Ko se je njun smeh polegel, je Bigger na pol vprašal, na pol izjavil: „Res smešno, kako ravnajo z nami belci, ali ne?" »Bolje, da je smešno," je odvrnil Gus. »Morda imajo prav, da nas ne marajo za pilote," je rekel Bigger. »Če bi jaz poletel z avionom, bi vzel s seboj nekaj bomb in jih odvrgel. Prekleto, da bi jih! ...“ Spet sta se zasmejala in še vedno gledala navzgor. Letalo je jadrala in se spuščalo ter izpisalo še eno besedo na nebesni svod: BENCIN ... »Uporabljajte super bencin," je zamišljeno rekel Bigger. Besede so se mu počasi valile iz ust. »Bog, kako rad bi letal tam gori, pod nebom." »Bog ti bo pustil letati, ko ti bo v nebesih dal peruti," je odvrnil Gus. Vnovič sta se zasmejala. Naslanjala sta se na zid in kadila. Zaradi sonca sta pobesila veke. Avtomobili so brzeli mimo na svojih gumijastih obročih. Biggerjev obraz je bil v močnem soncu kovinsko črn. V njegovih očeh je ležalo zamišljeno, otožno zadovoljstvo, kot da bi se mu hotela rešitev uganke, s katero se že tako dolgo muči in bori, izmuzniti, pa ga vendar neudržljivo spodbuja, da še naprej išče njeno rešitev. Tišina ga je vznemirjala; rad bi storil nekaj, kar bi ga odvrnilo od misli na ta problem. »Pojdimo se belce," je dejal. Mislil je na igro, v kateri so on in njegovi prijatelji posnemali obnašanje in navade belcev. »Se mi ne ljudi," je odvrnil Gus. »General!" je dejal Bigger z zvenečim glasom in pogledom, polnim pričakovanja. »Uh, za vraga! Nočem se igrati," je zajavkal Gus. »Prišli boste pred vojaško sodišče," je nadaljeval Bigger, izgovarjajoč besede z vojaško razločnostjo. »Črnec, ti si bedak!" se je zasmejal Gus. »General!" je poskusil Bigger, znova, odločneje. Gus ga je naveličano pogledal, se nato pretegnil, salutiral in odgovoril: »Da, gospod." »Pošljite ob mraku svoje može preko reke in naskočite svoražnika z levega boka," je ukazal Bigger. »Da, gospod." »Pošljite peti, šesti, sedmi regiment in napadite s tanki, plini, letali in pehoto," je nadaljeval Bigger z nagrbančenim čelom. »Da, gospod!" je spet odgovoril Gus in udaril skupaj s petami. Kak trenutek sta bila tiho in se gledala. Njuna ramena so bila potisnjena nazaj in ustnice stisnjene, da bi zadržala smeh, ki ju je vedno močneje posiljeval. Potem pa sta se za-krohotala, delno sebi, deloma mogočnemu belemu svetu, ki se je v soncu pred njima širil in kipel kvišku. »Povej, kaj je to levi bok?" je vprašal Gus. »Ne vem," je odgovoril Bigger. »To sem slišal v kinu." Spet sta se smejala. Čez nekaj časa sta se pomirila, se naslonila na zid in si prižgala cigareti. Bigger je opazil, da je Gus dvignil roko k ušesu, kot da bi v njej držal telefonsko slušalko, in desno roko k ustom, kakor da govori v telefonski oddajnik. »Halo," je dejal Gus. »Halo," je odvrnil Bigger. »Kdo tam?" »Tu gospod J. P. Morgan," je odgovoril Gus. »Da, gospod Morgan," je rekel Bigger; njegove oči so se napolnile s porogljivo ponižnostjo in spoštljivostjo. »Prodajte danes dopoldne na borzi dvajset tisoč delnic naše tvrdke," je odgovoril Gus. »Po kakšni ceni, gospod?" je vprašal Bigger. Smeh stoletij ''toknil se Je od zidu, se pretegnil in ?’|el čepico. Nato se je globoko pri-*!°nil in s posmehljivim spoštova-tom odvrnil: »Da, gospod." »Pojdi k vragu," je z nasmehom Ogovoril Bigger. o "Da, gospod," je zopet ponovil ^Us. Če bi imel srečo, bi lahko vozil etolo,“ je rekel Bigger. Dvajsetletni nemški pisatelj Ludwig Borne je bil v družbi starejših gospodov. Eden izmed njih je trdil, da so njegovi nazori edino pravilni, Borne pa mu je ugovarjal. Ogorčeni diskutant se je razhudil in zavpil: "Molčite, mladeniči Ko sem bil v vaših letih sem bil še osel!" Borne mu je lakonsko odgovoril: »Potem pa ste zelo dobro ohranjeni, gospod!" Borne ni niti pred smrtjo izgubil svoje dobre volje. Na dan njegove smrti mu je zdravnik dejal: »Kašelj vas danes bolj utruja." »To je pa čudno, saj sem se celo noč vadil v kašljanju," mu je odvrnil pisatelj s slabotnim glasom. Pesnik Uhland je bil zelo molčeč tudi nasproti svoji družini. Celo v pismih, kolikor jih je napisal domačim, je bil zelo redkobeseden. Zato je njegova žena nekoč dejala: »Vse stvari na svetu imajo dve strani, le pisma mojega moža imajo samo po eno stran." Ko so komika Wenzla Scholza v revolucijskem letu 1848 } vprašali, kaj je storil za domovino, je dejal: »Tresel sem se za domovino." Filozofa pesimizma Schopenhauerja so vprašali, kdo je pametnejši, ženske ali moški. Odgovoril je kratko: »Seveda so ženske pametnejše." Ženske so ploskale tej Izjavi znanega sovražnika žensk, dokler ga ni ena vprašala: »Zakaj pa!" »Zato, ker stopajo v zakon z moškimi. Moški so manj pametni prav zato, ker sklepajo zvezo z ženskami." »Spravite jih v promet po kakršni koli ceni," je rekel Gus in se trenutno vznemiril. »Preveč jih imamo v rokah." »Da, gospod," je odvrnil Bigger. »In telefonirajte mi ob dveh popoldne v moj klub, da mi boste povedali, če me je klical predsednik," je rekel Gus. »Da, gospod Morgan", je odvrnil Bigger. Gibi njunih rok so nakazovali, da sta obesila telefonski slušalki; potem sta se dvakrat priklonila in se zasmejala. »Stavim, da se ravno tako pogovarjajo," je dejal Gus. »Ne bi bil nič presenečen," je odvrnil Bigger. Spet sta umolknila. Čez nekaj časa je Bigger dvignil roko k ustom in pričel govoriti v navidezni telefonski oddajnik. »Halo." »Halo," je odvrnil Gus. »Kdo tam?" »Govori predsednik Združenih držav," je rekel Bigger. »Oh, da gospod predsednik," je odvrnil Gus. »Ob štirih popoldne sklicujem vladno sejo in vi kot minister morate tudi priti." »Razumem, gospod predsednik," je dejal Gus, »toda sem precej zaposlen. V Nemčiji so začeli po nepotrebnem razsajati in poslati jim moram protestno pismo." »Toda sestanek je važen," je dejal Bigger. »O čem pa boste razpravljali na vladni seji?" je vprašal Gus. »No, saj razumete, gre za črnce. Vsepovsod po deželi so se pričeli upirati," je dejal Bigger in se trudil, da bi zadržal smeh. »Nekaj moramo u-kreniti s tem črnim življem ...“ »Ah, če gre za črnce, bom gotovo prišel, gospod predsednik," je rekel Gus. Obesila sta dozdevni slušalki, se naslonila na zid in se smejala. Mimo je pridrdral tramvaj. Bigger je vzdihnil in zaklel. »Prekleti!" »Kaj je narobe?" »Ničesar nam ne dovolijo." »Kdo?" »Belci." »Tako govoriš, kot da bi to prav zdaj ugotovil," je dejal Gus. »Ne, samo navaditi se ne morem na to misel," je odvrnil Bigger. »Prisegam pri bogu, da se ne morem. Vem, da ne bi smel razmišljati o tem, toda vsakokrat, kadar mislim nanje, se • mi zdi, da mi nekdo potiska razbeljeno železo skozi grlo! Poglej! Mi živimo tukaj, oni tam. Mi smo črni, oni beli. Oni imajo vse, mi ničesar. Oni lahko počenjajo vse, mi ničesar. To je prav tako, kot bi živeli v ječi. Zdi se mi, da preživim polovico življenja na zunanji strani sveta in gledam vanj skozi luknjo v ograji »Uh, saj nima smisla, da se takole gnjaviš. To nikomur ne koristi," je dejal Gus. »Veš kaj?" je dejal Bigger. »Kaj?" »Včasih se mi zdi, da se mi bo pripetilo nekaj strašnega", je dejal Bigger, s trpkim ponosom v glasu. »Kaj misliš s tem?" je vprašal Gus in ga naglo pogledal. V njegovih očeh je ležal strah. »Ne vem. Samo čutim tako. Vsakokrat ko se spomnim, da sem črn, oni pa beli, da sem jaz tukaj in oni tam, zaslutim, da se mi bo zgodilo nekaj strašnega____" »Uh, za božjo voljo! Saj ne moreš ničesar spremeniti. Le zakaj se mučiš s tem? Ti si črn, oni pa delajo zako- _ « ne... »Zakaj moramo živeti na robu mesta? Zakaj nam ne dovolijo upravljati z letali in ladjami...“ Gus ga je dregnil s komolcem in dobrodušno zamrmral: »Uh, črnec, nehaj misliti na to, sicer se ti bo še zmešalo." Letalo je izginilo z neba in beli kosmiči plavajočega dima so bili le še na redko posejani; izginjali so. Ker je bil živahne narave in mu je bilo dolgčas, je Bigger spet zazehal in dvignil roke visoko nad glavo. »In sploh nič se ne zgodi," je potožil. »Kaj bi pa rad, da bi se zgodilo?" Domislice e To je bil zakon iz ljubezni: on in ona sta ljubila denar. # Samo to bi rad vedel, kdo je človeka označil za razumno žival; to je bila gotovo najbolj prenagljena označitev, ki jo je kdaj kdo izrekel. # Kadar je človek toliko nekoristen in neumen, da ne zna v življenju početi prav ničesar, mu še vedno preostaja dovolj inteligence, da vozi avto. 9 Če bi se dala človeška ošabnost telesno upodobiti, bi bilo človeštvo pod njo pokopano kot mravljišče pod visoko goro. 0 Povprečni človek potrebuje dela drugih, ustvarjalcu zadoščajo njegova lastna dela. # Tujina človeka vabi, domovina ga privlačuje. # Življenje je kakor potovanje skozi predor: včasih poljub, včasih klofuta. 6 Pobratimstva, ki se sklepajo zaradi koristi, se zaradi koristi tudi razdirajo. »Karkoli," je odvrnil Bigger, s širokim zamahom svoje črne dlani, z zamahom, ki je zajemal vse mogoče dejavnosti na tem svetu. Potem sta uprla oči v modrosive-ga goloba, ki se je spustil med jeklene tračnice in pričel ošabno stopicati gor in dol. Nemirno je krilil s perutmi in s kraljevskim ponosom pripogibal svoj debeli vrat. Tedaj je pri-ropotal mimo tramvaj in golob se je naglo dvignil v zrak. Njegova krila so bila povsem stegnjena in tako napeta, da je Bigger videl skozi njegove prosojne vršičke zlato sonce. Nagnil je glavo in opazoval sivomodrega ptiča, ki je krožil in krilil in izginil čez rob neke visoke strehe. »No, če bi mogel vsaj kaj takega," je dejal. Gus se je zasmejal. »Črnec, ti si bedak." »Stavim, da smo edina bitja v mestu. ki ne morejo tja, kamor bi jih bila volja, in početi, kar bi hoteli." »Ne gnjavi se s tem," je rekel Gus. »Ne morem si kaj, da se ne bi." »Samo zato se ti zdi, da se ti bo zgodilo nekaj hudega," je rekel Gus. »Preveč misliš." »Kaj za vraga naj naredim?" je vprašal Bigger in se obrnil h Gusu. »Napij se in prespi." »Ne morem. Niti prebite pare nimam." Bigger je zmečkal cigareto, si vzel drugo in ponudil tudi Gusu zavojček. Nadaljevala sta s kajenjem. Ogromen tovornjak je švignil mimo in dvignil ostanke belega papirja proti soncu, koščki so se počasi polegli na tla. »Gus?“ „Ha?“ »Ali veš, kje žive belci?" „Ja,“ je odvrnil Gus in pokazal proti vzhodu. »Čez progo, na Cot-tage Grove Aveniji." »Ne, ni res," je odvrnil Bigger. »Kaj misliš s tem?" je vprašal zbegano Gus. »Kje pa živijo, potem?" Biger je stisnil pest in zdrobil svoja sončna očala. »Natanko tu doli, v mojem želodcu," je odvrnil. Gus ga je predirljivo pogledal, potem pa umaknil svoj pogled, kot da bi ga bilo sram. »Da, vem, kaj misliš," je zamrmral. »Vedno, kadar mislim nanje, jih čutim." »Ja, v prsih in v grlu tudi," je odvrnil Gus. »Žgejo kot ogenj." »Da včasih še dihati ne morem." Biggerjeve oči so bile široko razprte in pohlevne. Strmele so v prostor. 000000000000000000000000000009 r . ^ Športni vestnik v_________________________________J SAK POSTAL JESENSKI PRVAK Nogometna sezona se polagoma pomika proti koncu in prevladovati bo zopet začel zimski šport. Slovenski atletski klub je preteklo nedeljo odigral na domačem igrišču svojo zadnjo nogometno prvenstveno tekmo letošnje jesenske sezone, za nasprotnika je imel nogometno moštvo iz Važenberka. Tekma ni stala na visokem nivoju, ker so se slovenski nogometaši prilagodili slabemu nogometu nasprotnika. S pričakovano zmago 5:1 si je SAK utrdil položaj na vrhu lestvice in zaradi remija najhujšega konkurenta iz Metlove, ki je igral proti St. Michaelu v Labotski dolini 1:1, povečal za eno točko prednost pred zasledovalci. Kakor smo domnevali, se torej na lestvici ni poglavitnega spremenilo. Slovenski atletski klub je postal jesenski prvak v svojem razredu. Zanimivo je dejstvo, da so slovenski nogometaši dosegli v pretekli prvenstveni dobi drugo najboljše razmerje golov in zbrali tudi drugo največjo vsoto točk med vsemi koroškimi nogometnimi klubi. V trinajstih igrah so o-svojili 23 točk in dosegli razmerje golov 59:17. Jesenski prvak 2. razreda D je torej po zadnjih podatkih povprečno 4,5-krat zatresel mrežo vsakega nasprotnika, kar je po enoletnem obstoju tega moštva ogromen podvig. Nogometaši slovenskega atletskega kluba in njihovi prijatelji so po osvojitvi jesenskega prvenstva imeli skromno slavje pri Pušniku v Ločah, ki je potekalo v prijetnem vzdušju. V tekmi proti Važenbcrku so dosegli gole Folti Waldhauser (2), Peter Waldhauser, Stanko Olip in Gusti Zablatnik. Če primerjamo kader nogometašev Slo-enskega atletksega kluba z ostalimi klubi iste skupine, lahko mirno pričakujemo drugo polovico prvenstva. V celoti je namreč prijavljenih pri nogometni zvezi kar 25 nogometašev. V preteklem jesenskem prvenstvu pa so izvrstno zastopali Slovence v koroški športni javnosti Jože Miki, Han-zej Hribar, Mirko Oraže, Martin Rogi, Tone Olip, Bartolomej Lampichler, Bernhard Wakounig, Hanza Hornbock, Stanko Olip, Peter in Folti Waldhauser, Jožko Vrolih, Marjan Pandi, Gusti Zablatnik, Miha Zablatnik in Johann Woschitz. Prav tako kot SAK je osvojilo naslov jesenskega nogometnega prvaka tudi moštvo St. Janža v Rožu v 2. razredu B. KOŠARKA V JUGOSLAVIJI Hudo presenečenje je morala v nedeljo doživeti košarkarska ekipa Olimpije iz Ljubljane v Slavonskem Brodu, kjer je odigrala prvenstveno tekmo jugoslovanske zvezne košarkarske lige proti tamkajšnjemu moštvu Orioliku. Ljubljančani, ki so teden prej blesteli zaradi zmage nad državnim prvakom Jugoplastiko, so zadnjo tekmo izgubili s 65:71 (43:36). Poraz je hudo prizadel privržence Olimpije, saj je Oriolik edino moštvo, ki proti Ljubljančanom še ni nikoli zmagalo. Po dveh tekmah državnega prvenstva sta se priborili na vrh lestvice Crvena zvezda iz Beograda in Lokomotiva iz Zagreba. Obe moštvi še nimata poraza. Jugoslovanski prvak Jugo-plastika se je moral v Skopju proti Rabot-ničku hudo boriti za zmago, ki je izpadla z 71:69 (39:32) zelo pičlo. Prihodnjo soboto bo v Ljubljani velik spektakel, ko bo v Tivoli prišla vodilna Crven zvezda, najožji favorit letošnjega prvenstva. BOKSARSKI DVOBOJ V ŠT. VIDU Preteklo soboto je bil v Št. Vidu ob Glini mednarodni boksarski dvoboj, v katerem so se pomerili BC Št. Vid in slovenski bokserji železničarskega športnega društva iz Maribora. Primerjalni dvoboj, ki je pomenil za Korošce hkrati tudi zaključek letošnje sezone, je potekal pred 350 gledalci, ki so navdušeno spremljali kvaliteto slovenskih športnikov. Slovenci so dvoboj zasluženo odločili v svojo korist z 12:6 točkami. Izkazali so se posebno pri udarcih in v hitrosti. Mednarodni dvoboj je štel v vrsto prijateljskih srečanj, ki jih gojita boksarska kluba. NOGOMET AVSTRIJA—ITALIJA Avstrijska nogometna reprezentanca bo jutri, sohoto 20. novembra, igrala v Rimu proti italijanski nogometni reprezentanci povratno tekmo v okviru kvalifikacijskih tekem skupine 6 za evropsko prvenstvo. Televizija bo kvalifikacijsko tekmo z vice-šampionom sveta direktno prenašala v času od 14.25 do 16.15 ure. V nedeljo pa bo velika nogometna predstava v celovškem mestnem štadionu, kjer si bosta v predigri k tekmi Austrija Celovec—VSV stali nasproti avstrijska in italijanska nogometna reprezentanca „pod 23“. Mednarodna nogometna tekma se bo pričela ob 13. uri. RADIO CELOVEC Foročila: 5,00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 -- 19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00. 15.00 17.00 Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 20. 11.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.25 Nogometna tekma za evropski pokal Italija—Avstrija — 16.15 Voščila — 17.10 Glasba in dobra volja — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Od melodije do melodije — 21.00 Operetne melodije — 21.30 Kabinet dr. Nonsena — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 21. 11.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 »Potovanje v domovino" — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Glasba bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 22. 11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 10.30 Pustolovci v romanu — 11.00 Ljubezenske pesmi iz Gradiščanske — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo: Ravnanje s tehničnimi napravami — 16.30 Otroška od- Pavlihova pratika PRIROČNIK DOBRE VOLJE Tradicionalni priročnik dobre volje in zdravega humorja — PAVLIHOVA PRATIKA — je spet tukaj. Tudi za leto 1972 je PAVLIHOVA PRATIKA izšla v priljubljenem žepnem formatu (da je lahko vedno „pri roki”) ter obsega skoraj 200 strani najrazličnejših prispevkov v besedi in sliki, ob katerih bo tudi še tako resen človek težko ostal resen. Za vse tiste, ki se radi sprostijo ob zdravem humorju, je PAVLIHOVA PRATIKA nepogrešljiv vir veselih zgodb in šal ter jim bo pripravila marsikatero uro zabave. PAVLIHOVA PRATIKA stane samo 10 šilingov ter jo spet lahko kupite ali naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Toda ne čakajte predolgo, da vas ne bodo prehiteli drugi in se namesto vas zabavali ob PAVLIHOVI PRATIKI! daja — 17.10 Misli in pesmi o vsakdanjosti in posebnostih — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.30 Koroška kmečka ohcet iz leta 1819. Torek, 23. 11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pripovedke iz Avstrije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.15 Dobrotniki človeštva — 10.30 Celo leto smo veseli — 10.45 Knjige, okno v svet — 11.00 Ljudski plesi — 14.30 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 16.15 Za ženo: Opravek s tehničnimi napravami — 16.30 Lovska latovščina — 17.10 Ne prezirajte mojstrov — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 18.45 Note in beležke — 19.15 In kaj pravite vi? — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 24. 11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Doživeta zgodovina — 9.30 Vesele note — 10.15 šolska oddaja — 10.30 V Andih kipi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 15.00 Igra na orgle — 16.15 Za ženo: Opravek s tehničnimi napravami — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja združenja industrialcev — 18.45 Note in beležke — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, 2S. 11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Živo gospodarstvo — 9.30 Vesele note — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Osnove za razvoj spora med Vzhodom in Zahodom — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Za ženo: Opravek s tehničnimi napravami — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetna glasba — 17.50 Pravica do poprave škode — 18.00 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.45 Note in beležke — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega življenja — 22.20 Veliki orkester avstrijskega radia. Petek, 26. 11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Klavirska glasba — 10.30 Bodočnost v ogledalu utopične književnosti — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški profili — 14.45 Koroški avtorji — 15.00 Stara in nova zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 Veselo in zabavno — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meja. Slovenske oddale Sobota, 20. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 21. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 22. 11.: 13.45 Informacije — Iz slovenske literarne delavnice. Torek, 25. 11.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke — Cerkev in svet. Sreda, 24. 11.: 13.45 Informacije — Zena, družina, dom. četrtek, 2S. 11.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama — Koncert zborov SPZ v Pliberku. Petek, 26. 11.: 13.45 Informacije — Veseli val. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasbo — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsok dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestilo — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. OOOOOO 00000000000000000000000000000000000000000000000000000 Avstrija 1 Sobota, 20. 11.: 13.30 Jazz — 14.25 Nogomet Italija—Avstrija — 16.20 Listamo v slikanici — 16.40 Za otroke — 17.05 Pika Nogavička — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kukavičje jajce, veseloigra — 21.50 šport — 22.30 Čas v sliki — 22.35 Nemirna kri, film. Nedelja, 21. 11.: 15.30 Daktari — 16.20 Kontakt — 16.50 Spotlight — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Cirkuški direktor Johnny Slate — 18.30 Gore in zgodbe — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 UNICEF-gala 1971 — 21.30 Rondo o zlatem teletu — 22.15 čas v sliki — 22.30 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 22. 11.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske —- 18.50 Pogled nazaj v filmu — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bonanza — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.20 V boksah — 22.20 čas v sliki. Torek, 23. 11.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.30 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prostor za živali — 21.00 Gledališče in diskusija: Praznik za Borisa — 23.25 čas v sliki. Sreda, 24. 11.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Renesansa — 11.00 Kirn, obveščevalna služba v Indiji — 12.50 V boksah — 16.30 Za otroke: Začarana jabolka — 17.15 Mala abeceda športa — 17.35 Lasste, zgodba psa — 18.00 Tečaj francoščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill •— 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 ORF-report — 21.15 Gospodična Stradonltz, film — 22.35 Čas v sliki. četrtek, 23. 11.: 10.00 Orožje za 16.000 mož — 10.30 Angleško gledališče — 11.30 Avstrijska carina — 12.00 Fizika za vse — 18.00 Tečaj Italijanščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Zadeva Iz sosedstva — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kardinal Theo- dor Innitzer, dokumentarna oddaja — 21.50 Mednarodni jahalni turnir — 23.20 čas v sliki. Petek, 26. 11.: 10.00 Neznano sosedstvo — 10.30 Zvok iz človekove roke — 11.00 Survival — 11.25 Viva Las Vegas — 18.00 Mednarodni agrarni obzornik —• 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja kmetijske zbornice —■ 18.50 Pogled nazaj v filmu — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Ob koncu tedna na poti. Avstrija 2 1 Sobota, 20. 11.: 18.30 Obzorja — 19 30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Sosednja hiša, kronika francoskega mesta — 22.05 Tele-reprize. Nedelja, 21. 11.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19 00 Čas v sliki — 19.30 Svetovna mesta trgovine: Istanbul — 20.00 Smučarska gimnastika — 20.15 Vrni se domov, Cathy — 21.30 Družina Adamovih — 21.55 Te-lereprize. Ponedeljek, 22. 11.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Spor in sprememba — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Manipulacije z mini in maksi — 21.15 Film — 22.45 Telereprize. Torek, 23. 11.: 18.30 Fizika za vse — 19.00 Neznani Jaz — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Teden sodobne avstrijske glasbe: Aventures — 21.00 šef, kriminalni film — 21.45 Telereprize. Sreda, 24. 11.: 18.30 Avstrijska carina — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Big Valloy — 21.15 Enaindvajset, quiz — 22.00 Telereprize. četrtek, 23. 11.: 18.30 Zvok Iz človekove roke — 19.00 Kontakt — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Viva Las Vegas, revijski film — 22.00 Telereprize. Potek, 26. 11.: 18 30 Barok — 19.30 čas v sliki — 20.00 Ob koncu tedna na poti — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Svet jutrišnjega dne — 21.15 Ponovitev po želji. Knjiga - najlepše darilo Ko boste izbirali darila za miklavže-vanje, pomislite, da je najlepše darilo za otroka knjiga. Knjigarna „Naša knjiga" v Celovcu ima pester izbor najrazličnejših otroških in mladinskih knjig: • PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE • MLADINSKE POVESTI IN PESMICE $ PISANE SLIKANICE © Tudi za odrasle je knjiga dragoceno darilo; pomislite na to, ko boste iskali darila za božične in novoletne praznike. Knjigarna „Naša knjiga" ima bogato izbiro, kjer boste našli 0 ROMANE IN POVESTI • POUČNE KNJIGE • PRAKTIČNE PRIROČNIKE Za vsako priložnost in za vsakogar je knjiga primerno darilo. KNJIGARNA „NAŠA KNJIGA” CELOVEC, VVULFENGASSE SoOOO^OOOOCvOGGOOOOGGOOC^OOO^ _ 8.1» - 9.5S Sobota, 20. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik Pihalni orkester pod vodstvom Francija Puharja " 12.10 Čajkovski: Labodje jezero — 12.40 Po domače * domačimi vižami — 14.10 Sobotno popoldne za ml a<*‘ svet — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.45 S knji nega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansafl* blom Silva štingla — 18.15 Iz operetnega sveta " 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.15 Z ansamblom 5° risa Kovačiča — 20.00 Majda Sepe in Plesni orkester RTV Ljubljana — 21.30 Znane melodije z godali J" 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmO0 in plesom v novi teden. Nedelja, 21. 11.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radij ska igra za otroke — 8.40 Orkestralne skladbe t mladino — 9.05 oncert iz naših krajev — 1005 pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela 11.20 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — športno popoldne — 16.00 Z majhnimi ansambli z£^ bavne glasbe — 16.30 Humoreska tedna — ^.* domačimi ansambli — 17.05 V svetu opernih mel° — 17.30 Radijska igra — 18.30 Slovenska lahka °rlc0 stralna glasba — 19.15 Glasbene razglednice — 2 ' Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z na — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 22. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasb®0 matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb * Cicibanov svet — 9.40 Priljubljene melodije z veli mi zabavnimi orkestri — 12.10 Baletni odlomki coskih mojstrov — 12.40 Pihalne godbe na konc®r^ nem odru — 14.10 Iz zborovske zakladnice Diestlerja — 14.35 Voščila — 15.40 Lepe melodij0^ 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 1®*^ lahki glasbi — 19.15 Z ansamblom Vilija Petriča ^ 20.00 Operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza ^ 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasb®- Torek, 23. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — j Operna matineja — 9.05 Zgodbe o Titu — 9.35 ^ venske narodne — 12.10 Chopin: Fantazija in va — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom A ^ Sossa — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Odsko deska — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — ' ^ V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 1 * g, Fantje treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij — 2 * Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahke 9 ^ be — 22.15 Antonin Dvorak in Johannes Brahms ^ 23.05 Turgenjev: Gozd in stepa — 23.15 Revija ju9 slovanskih pevcev zabavne glasbe. Sreda, 24. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasben a 01 tineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 V0 lepe melodije — 9.40 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz ^ zartove opere »Flgarova svatba" — 12.40 Od vasi vasi z domačimi vižami — 14.10 Poje moški zbor Ljubljane — 14.35 Voščila — 15.40 Mlada skladate J se predstavljata — 17.10 Jezikovni pogovori — * Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slov skih festivalov — 18.40 Naš razgovor — 19.15 6 0, bene razglednice — 20.00 Simfonični orkester ^ Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Slov®°s pevci zabavne glasbe. četrtek, 25. 11.: 6.50 Beseda na današnji da® 8.10 Operna matineja — 9.05 Vloga socialne d0^. kracije v delavskem gibanju — 9.35 Pesmi in P . iz hrvatskega Zagorja in Medjimurja — 12.10 >z Sl 0, nitijeve opere »Partizanka Ana" — 12.40 ' godbe 14.10 Pesem Iz mladih grl — 14.30 Z ans ^ blom Silva štingla — 14.45 Med šolo, družina delom — 15.40 Pianistka Rumjana Atanasova Schumannove simfonične variacije za klavir ■— ‘ Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z ansamb^ Jožeta Privška — 18.45 ulturna kronika — 19.15 Z samblom Mojmira Sepeta — 20.00 četrtkov večef mačih pesmi In napevov — 21.00 Večer v slovens ^ pisateljem Filipom Kalanom — 22.15 Med deli n ^ skladateljev, ki delujejo v tujini — 23.15 Jazz Popevke na tekočem traku. M Potok. 2«. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 G'aSt' d0 matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Od melodij0 melodije — 12.10 Parada arij in plesov — 12.40 ^ polja In potoke z godci in pevci — 14.10 pripoveduje glasba — 14.35 Voščila — 15.30 NoP ^ za turiste — 15.40 Lahka glasba slovenskih a^t0^a|c — 16.40 Orkester madžarskega radia — 17.10 c ^ In zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.50 Og|0 ^ našega časa — 20.00 Slovenski zbori tekmuj0)0 20.30 „Top pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in Kp morščakih — 22.15 Besede In zvoki iz logov dom — 23.15 Jazz pred polnočjo. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih nizaclj na Koroikem; glavni urednik: Rado 8an _ odgovorni urednik: Andrej Kokot; urednUtvo ln va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergass® ^ tel. 85-6-26. — Tiska: ZaložniJka In tiskarsko dr z o. J. Drava, Celovec • Borovlje.