i/ißM bnalkiM Uc bnalcem ¿bj&uhqa %J -J po&luialhm tu po&tuíalcm Radia Ptüj 1m po&lovum paritkegm želim ptijéJm ~ el in hnefaxr M/v W/r! Aktualno Ptuj • Zakaj država toži Občino Ormož O Stran 3 Kronika Podravje • Lani zaradi zastrupitev s CO 12 mrtvih O Stran 32 Ptuj, petek, 19. decembra 2014 letnik LXVII • št. 98 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Si W Rajši S nasp .mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer Slovenija • Kaj dela 208 vladnih delovnih teles in skupin Ko vlada ne ve, koliko zapravi za delovne skupine ... RADIOPTUJ 89,8° 98,2 »I04t3 www.radio-ptuj.si '▼V - rv ■ *Xh Í: Sport Jure Matjašič • »Na Ptuju posebno, v Zavrču še bolje.« O Strani 13 Vlada Mira Cerarja ima 208 delovnih skupin in teles. Večino je podedovala od prejšnjih vlad, nekaj pa si jih je omislila še sama. Po naših izračunih in zbranih podatkih s posameznih ministrstev smo za njihovo delovanje lani in letos plačali skoraj 1,1 milijona evrov. Vendar to ni edini strošek, saj je za delo skupin treba opraviti še številna administrativna opravila. Zbirnega podatka o tem, koliko proračunskega denarja gre za delovanje vseh delovnih teles, na vladi nimajo... O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Štajerski' v digitalni knjižnici: www.dlib.si Zdravniške napake: neugodni izidi niso redkost O Strani 4 in 5 MM PARADA 2014 V ŽIVO ■ športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju v petek, 26. decembra, ob 16. uri riAOM PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Hu^an Pred prodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorišnica ;nsmo Nastopili bodo: MODRIJANI Ans. NEMIR KATRCA PRIMORSKI FANTJE VESELI SVATJE Ans. EKART DINAMIKA VIKEND OGNJENI MUZIKANTI Ans. ŠTRK NEJC KASTELIC ANITA KRALJ POP'N DEKL TANJA ŽAGAR SPEV Ans. DONAČKA MARKO VOZELJ & MOJSTRI ATOMIK HARMONIK ZLATIH 6 DEJAN VUNJAK Pevka ELA GADI POSKOČNI MUZIKANTI RUDI ŠANTL Ans. UNIKAT Trije najboljši Izvajalci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi In s Luka In Pepl In še kakšno PRESENEČENJE! Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o. 2 Štajerski Aktualno petek • 19. decembra 2014 Slovenija • V dveh letih dober milijon evrov za člane teles, ostalih stroškov v vladi Koliko nas stanejo vladna Vlada Mira Cerarja ima 208 delovnih skupin in teles. Večino je podedovala od prejšnjih vlad, nekaj pa si jih je omislila še sama. Zanimalo nas je, koliko nas dejansko stanejo vsi ti odbori, sveti, skupine in komisije, ki so jih pri vladi ustanovili za opravljanje ^ določene naloge, zadeve ali za spremljanje stanja na določenem področju, vanje pa so poleg državnih uslužbencev imenovali še 1 zunanje sodelavce. A zbirnega podatka, koliko proračunskega denarja gre za delovanje vseh delovnih teles, na vladi nimajo. ličnih delovnih skupin, komisij, odborov, svetov in drugih organiziranih oblik delovanja, ki jih je ustanovila Vlada Republike Slovenije za naj- V preteklosti se je že večkrat govorilo o neracionalnem trošenju proračunskega denarja za namene obstoja in delovanja velikega števila raz- Uvodnik Naj vladajo topli stiski rok in iskrena voščila V čaroben decembrski čas smo že pošteno zakorakali in samo še malo manjka, pa bodo božično-novoletni prazniki tu. Gre za praznike, ki so prav gotovo najbolj priljubljeni. Kdo ve, zakaj. Mogoče zaradi čarobnega vzdušja, ki ga decembrski čas v vsem svojem prazničnem okrasju in blišču premore. Zagotovo pa zaradi upanja in topline, ki ju izžareva vsaka izmed gorečih prazničnih luči. V tem času se radi ozremo nazaj, obudimo najtoplejše spomine, obdarimo najbližje in pogumno kujemo nove načrte in cilje za naprej. Predvsem pa odpremo svoja srca in se vsaj enkrat v letu približamo pravljični deželi, kjer vlada dobro. In kjer se zavedamo, da je osrečiti nekoga več kot zlata vredno. Da je res tako, smo dokazali že z različnimi humanitarnimi in dobrodelnimi akcijami, nazadnje tudi s projektom Božiček za en dan. Po poročanju medijev je akcija presegla vsa pričakovanja, saj je skozi vrsto rok prostovoljcev romalo skoraj 8.000 daril. Si predstavljate, najmanj 8.000 nasmejanih obrazov otrok? In še zadovoljnejših staršev. To je pravi čar prazničnih dni - v osrečevanju, zadovoljstvu, veselju in občutku topline ob razveseljevanju drugih. Kaj hitro se bo vsa ta pravljičnost razblinila, zato je v času pričakovanja treba uživati v vseh malih radostih, ki v naših srcih pustijo sledi za vse življenje, pa naj bo to obdarovanje, vonj maminih piškotov, valjanje testa, iskanje daril, prižiganje svečk, bedenje pozno v noč, okraševanje novoletnega drevesca ali pa praznične luči, okrašena mestna jedra, polepšane izložbe trgovin in lokalov ... Čarobnosti v mesecu, polnem upanja, zagotovo ne manjka. In prav je, da nad tem nismo ravnodušni, temveč nasprotno. Naj tudi v tem (pred)prazničnem času vladajo topli stiski rok, iskrena voščila in dobri nameni. Monika Levanič različnejše namene. Število delovnih skupin in teles se je skozi ves čas spreminjalo, vrhunec pa je doseglo spomladi 2012, ko je delovalo kar 274 delovnih teles. Maja tistega leta je vlada ukinila večje število komisij in delovnih skupin ter tako število slednjih zmanjšala na 165 delovnih teles. Do konca mandata vlade, ki je takrat delovala pod vodstvom Janeza Janše, je bilo ustanovljenih 38 novih delovnih skupin. Prejšnja vlada pa je ustanovila še pet novih delovnih skupin. Trenutno obstaja 208 delovnih skupin in teles, ki so ustanovljena za opravljanje določene naloge ali za spremljanje stanja na določenem področju in ne za organizacijske enote v organih državne uprave. Kot so nam še pojasnili z vlade, vlada ustanavlja delovna telesa in skupine na podlagi Poslovnika Vlade Republike Slovenije, posameznih zakonov, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in mednarodnih pogodb. Telesa pomenijo obliko dela javnih uslužbencev v okviru rednih delovnih obveznosti Po pojasnilu iz vlade člani večine delovnih teles ne prejemajo nobenega plačila. Javni uslužbenci namreč s sklepom Vlade RS o določitvi povračil stroškov v zvezi z delom strokovnih svetov Vlade RS niso upravičeni do sejnin. Kot so nam še zagotovili, tudi nobena delovna skupina ni takšne narave, da bi člani teh skupin ali morebitno njihovo strokovno delovno osebje delovalo poklicno ali da bi bilo njihovo delovanje v vladnih delovnih skupinah tudi hkrati njihovo delovno mesto ali zaposlitev: »Navedena delovna telesa in komisije praviloma pomenijo le obliko dela javnih uslužbencev v okviru rednih delovnih obveznosti.« Do sejnin in drugih stroškov upravičeni zunanji strokovnjaki Kljub temu pa v nekaterih delovnih telesih člani prejemajo sejnine oziroma druge oblike nadomestil ter potnih stroškov. To so večinoma zunanji strokovnjaki. Torej le tisti, ki niso v delovnem razmerju v državni upravi oziroma v javnih zavodih iz 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Koliko je bilo takšnih delovnih teles oz. kakšni so bili stroški delovanja slednjih, smo morali povprašati po posameznih ministrstvih, saj vlada zbirnega podatka, koliko proračunskega denarja gre za delovanje vseh delovnih teles, nima. V dveh letih 740.000 evrov za delovna telesa Ministrstva za zdravje »Znesek izplačil za delo na podlagi delovnih skupin in komisij bo za leto 2014 na dan 15. 12. 2014 (izplačila za 31. 12. še niso obračunana) znašal skupaj 326.232 evrov, za leto 2013 pa skupni znesek izplačil znaša 411.983 evrov,« so nam sporočili z Ministrstva za zdravje, znotraj katerega deluje kar 55 delovnih teles in skupin, denimo Delovna skupina za pripravo meril in izhodišč za postavitev mreže javne patronažne službe v Republiki Sloveniji, Medresorska delovna skupina za preoblikovanje sestave živil z namenom ustreznejše prehranske sestave živil, Komisija za droge, Strokovna komisija - foren-zična psihiatrija, Delovna skupina za pripravo Pravilnika o dispečerski službi ter Delovna skupina za pripravo meril in izhodišč za postavitev mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni v Republiki Sloveniji itd. Za delovna telesa Ministrstva za kulturo v dveh letih 291.000 evrov Ministrstvo za kulturo je za delovanje 26 strokovnih komisij, katerih člani so bili upravičeni do povračila stroškov, v lanskem letu skupno namenila 137.367 evrov. Letos pa je delovalo 27 tovrstnih komisij, za katere so namenili 153.692 evrov. Največ je bilo v lanskem letu treba odšteti za delovanje dveh posameznih strokovnih skupin, in sicer: 14.748 evrov je stala petčlanska komisija programske vsebine medijev, 14.447 evrov pa sedemčlanska komisija za podelitev nazivov v knjižnični dejavnosti. Letos po vrednosti izplačila s 14.821 evrov ponovno izstopa komisija programske vsebine medijev, sledi ji osemčlanska delovna skupina za pripravo akcijskega načrta za jezikovno izobraževanje, za katero je bilo letos namenjenih 14.760 evrov. Dobrih 11.000 evrov za šest delovnih skupin Ministrstva za pravosodje Po zagotovilih Ministrstva za pravosodje je v lanskem letu delovalo šest delovnih skupin, katerih člani so bili upravičeni do povračila stroškov v skupni višini 11.020 evrov. Največ, dobrih 6.300 evrov, je stala Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic. Tudi letos je delovalo šest delovnih skupin, katerih člani so bili upravičeni do povračila stroškov v skupni višini okrog 11.774 evrov, in tudi letos je bilo največ, dobrih 5.700 evrov, namenjenih za delovanje Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic. Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani! Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 19. decembra 2014 Aktualno Štajerski 3 ne poznajo... delovna telesa in skupine Foto: Črtomir Goznik Vlada Mira Cerarja ima ob vseh ministrstvih, agencijah in drugih službah še 208 delovnih skupin, komisij, odborov, svetov ... Koliko denarja se porabi za vse te dodatne skupine, uradno ne ve nihče; vlada namreč naj teh podatkov ne bi imela. Več kot 6.000 evrov za delovni telesi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je v lanskem letu delovala le ena delovna skupina, katere člani so bili upravičeni do povračila stroškov, to je Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo. Stroški delovanja omenjene komisije so v lanskem letu znašali 4.599 evrov. Omenjena komisija deluje tudi letos. Stroški delovanja pa so za letos znašali 5.350 evrov. V letu 2014 pa je delovala še ena de- lovna skupina, in sicer Delovna skupina za evalva-cijo in eventualno prenovo sistema športnih oddelkov na gimnazijah in srednjih šolah. Mandat te delovne skupine je že prenehal konec marca, stroški za delovanje pa so znašali 839 evrov. Slabih 3.000 evrov za delovni telesi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kot so nam sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so v letu 2013 delovala tri delovna telesa, katerih člani so bili upravičeni povračila stroškov v skupni višini 8.073 evrov, in sicer 3.790 evrov za Znanstveni odbor za delo z GSO v zaprtem sistemu, 907 evrov za Posebne natečajne komisije in 3.376 evrov za Svet za kmetijstvo in podeželje. Letos sta ponovno delovali omenjeni komisiji. Stroški za delovanje obeh so znašali 2.908 evrov (Znanstveni odbor za delo z GSO v zaprtem sistemu 2.690 evrov in Posebne natečajne komisije 218 evrov). 775 evrov za delovni telesi Ministrstva za zunanje zadeve Na Ministrstvu za zunanje zadeve sta v lanskem letu delovali dve delovni skupini, katerih člani so bili upravičeni do povračila stroškov v skupni višini 212 evrov (gre za sejnine in potne stroške za člane Natečajne komisije in člane Strateškega sveta za zunanje zadeve). Tudi letos sta delovali dve takšni delovni skupini. Stroški za delovanje obeh so znašali 775 evrov (sejnine in potni stroški za člane Strokovnega izobraževalnega sveta in člane Strokovnega sveta za MRS). Dobrih 250 evrov za delovno telo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izplačuje sredstva za eno delovno telo, in sicer za Posebno natečajno komisijo pri Uradniškem svetu, v primeru, ko je razpisan posebni javni natečaj za položaj v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Sodelujoči člani posebne natečajne komisije za svoje delo prejemajo sejnino in kilometrino. Podlaga za izplačilo je 15. člen Poslovnika o delu Posebne natečajne komisije in sklep Vlade RS. Za stroške Posebne natečajne komisije smo v letu 2013 namenili 207 evrov in v letu 2014 (do 4. 12. 2014) 252 evrov,« so pojasnili s pristojnega ministrstva. Kot so nam zagotovili s posameznih pristojnih ministrstev, pa preostala ministrstva (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za javno upravo) stroškov za delovanje delovnih skupin v lanskem in letošnjem letu niso plačevala. MDDS podatkov ni posredovalo. Vseh stroškov delovanja delovnih skupin v vladi ne poznajo Po naših izračunih in zbranih podatkih s posameznih ministrstev smo tako za delovanje delovnih teles in skupin, ki jih je ustanovila Vlada, v lanskem letu namenili 573.461 evrov, letos pa 501.822 evrov. Najmanj toliko, saj takšna izplačila niso edini strošek. Za delovna telesa in skupine je namreč treba pripravljati še gradiva, pa pošiljati vabila in opraviti še številna administrativna opravila. Zbirnega podatka o tem, koliko proračunskega denarja gre za delovanje vseh delovnih teles, pa kot že napisano, na vladi nimajo. Monika Levanič Ormož • Država od občine po sodni poti terja 1,8 milijona evrov Ko se država in občina srečata na sodišču Na ptujskem okrožnem sodišču se je v sredo s prvim narokom začela obravnava, v kateri Republika Slovenija toži Občino Ormož za povračilo nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Država od Ormožanov zahteva povračilo dela denarja, ki je bil porabljen za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO) v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Ormož ni edina slovenska občina, ki bi po dikciji države oz. Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) morala vračati prejeta evropska sredstva, vložena v gradnjo OŠO. Zadeva je resda zelo kompleksna in zapletena. Ključni moment, zaradi katerega se danes država in ormoška občina srečujeta na sodišču, naj bi bila določitev dodatnega območja tako imenovanih belih lis. Na območju ormoških občin se je projekt začel fizično izvajati leta 2009. Ker so bile v nadaljevanju dodatno določene bele lise, sta se obseg projekta in njegova vrednost povečala. Kot tolmačijo na ravni države, bi moralo biti zaradi tega izvedeno novo javno naročilo za izbiro izvajalca del. Tega občina Ormož ni storila, temveč je ceno dodatnih del izpogajala z že obstoječim izvajalcem, to je družbo GVO, ki je hčerinsko podjetje Telekoma. GVO je pri projektu tudi zasebni partner oz. sovla- gatelj. Zaradi nove, višje vrednosti projekta, ki je presegla določeno mejo, bi morala Občina Ormož kot naročnik del javno naročilo objaviti tudi na evropskem portalu, česar pa naj ne bi storila. Tako pravijo na Uradu za nadzor proračuna, ki je opravil revizijo projekta, v kateri so ugotovljene navedene domnevne nepravilnosti. Kot smo v Štajerskem tedniku letos spomladi že poročali, občine odgovornost za nastalo situacijo prelagajo na ministrstvo za izobraževanje, ki da je med razpisom spreminjalo pravila oziroma povečalo obseg območij belih lis, ki so upravičena do sofinanciranja gradnje optičnega omrežja. »Če bi bilo pri projektu karkoli narobe, zakaj nas resorno ministrstvo o tem ni opozorilo prej, v času izvedbe projekta. Vse je teklo normalno: izvedba, financiranje, zahtevki so bili normalno izplačani ...« svoj prav zagovarjajo na Občini Ormož. Kdo je še v podobnem zosu kot Ormož Zagovornik Občine Ormož je Aleksij Mužina iz odvetniške pisarne Mužina, Žvipelj in partnerji. Na prvem naroku je zoper tožbo podal vrsto ugovorov. Med drugim je dejal, da na spremembo okoliščin - belih lis in posledično spremembo vrednosti javnega naročila občine naj ne bi imele vpliva. Opozoril je, da so smernice, na katere se sklicuje tožilstvo, samo del navodil in da niso zakonski akt oz. vir prava. Odvetnik Mužina se je skliceval na zastaranje zadeve, povedal pa je tudi: »Iz celotnega spisa ne moremo ugotoviti, na kateri podlagi smo sankcionirani.« V imenu Občine Ormož je kot priča pred sodnico Mileno Vajda stopila vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Karmen Štumberger. Pred sodiščem je na prvem naroku pričala še Alenka Šraj iz Urada za nadzor proračuna - organa, ki deluje v sestavi Ministrstva za finance. Župan občine Ormož Alojz Sok je sojenje spremljal kot zakoniti zastopnik tožene stranke. Kot javnost so sojenje spremljali še trije župani: Jurij Borko iz Središča ob Dravi, Anton Maver iz občine Mokronog - Trebelno in Srečko Ocvirk iz občine Sevnica. Vsi našteti župani so namreč v podobnem zosu kot njihov ormoški kolega Alojz Sok. Od konzorcija občin Mokronog -Trebelno, v katerega je vključena občina Sevnica, država terja 1,6 milijona evrov. Občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž pa sta v projektu gradnje OŠO sodelovali kot partnerici občine Ormož. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 19. decembra 2014 vahncr in uSfieincr 2015 tenz©r Naj vas v letu, kiprihaja, spremljajo sami lepi dogodki, ki se bodo zaiskrili v vaših očeh in v vas zanetilipozitivne spremembe. ./l/l. ./i/i. _./r l'/l /l /l X <^-•7171 ■1717 7177171" iti: ,'7f7 i i 717 7 A 71 i7i: 471 f~. /i/. i7l' 7171 AA A 71 " "7171 ,7 7f7i 7fl 7f 717 171" t"? A 7171 ¿717 <717 171 /1717171717 171 A7> 17I,._.7I' Vaša Želimo vam mirnepraznike inprijeten skok v novo leto. Zavarovalnica Maribor MLEKARSKA ZADRUGA PTUI Z.0.0. Ormoška cesta 29 2250 PTUI Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Slovenija • O zdravniških napakah in za Neugodni izidi »Četudi v Sloveniji ne razpolagamo z natančnimi statističnimi podatki, si upam trditi, da je večina neugodnih izidov posledica procesnih napak in zapletov, ki niso odvisni od izvajalca - zdravnika,« pravi prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, ki smo ga zaprosili za pogovor o zdravniških napakah in zapletih. Želeli smo pridobiti tudi mnenja posameznih zdravnikov in pacientov, ki pa javno niso želeli govoriti o tem. Gre za občutljivo področje, kjer je vsaka beseda pod močnim drobnogledom, so si enotni oboji. Nihče, še zlasti tisti, ki se soočajo s posledicami strokovnih napak in zapletov v pooperativnih postopkih, za katere tečejo tudi postopki pred sodišči, si ne želi dodatno zapletati zadev. »Sicer pa mora biti obveščanje o zapletu najprej namenjeno bolniku samemu in njegovim svojcem, po potrebi pa tudi strokovni in laični javnosti. Res pa je tudi, da zdravniki ne znamo ali pa slabo obvladamo komuniciranje z javnostjo in pozno posredujemo podatke o nekem zapletu,« odkrito priznava predsednik Poredoš: „Ko govorimo o neugodnih oz. nepričakovanih izidih nekih postopkov, ki so namenjeni odkrivanju in zdravljenju bolezni, moramo ločiti napake, ki so lahko posledica neustreznega ravnanja zdravnika ali pa gre za procesne napake, po drugi strani pa lahko gre za zaplet, ki pa je v manjši meri odvisen od zdravnikovega ravnanja, gre za nepričakovan odgovor organizma na poseg," pove predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Kdaj govorimo o zdravniških napakah? „O zdravniških napakah govorimo takrat, ko pride do zapleta ali neugodnega izida Foto: Zasebni arhiv Prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva zaradi napačnega ravnanja zdravnika, kar je lahko posledica neznanja, malomarnosti ali opustitve nekih ukrepov. V tem primeru je vsa odgovornost na izvajalcu zdravstvene storitve. Do neugodnih izidov oz. zapletov pa lahko pride, čeprav je zdravnik ravnal v skladu s sodobnimi principi obravnave bolezni in upošteval vsa pravila dobre klinične prakse in je prišlo do povsem nepričakovanega odgovora organizma na diagnostični ali terapevtski poseg. Takšni zapleti se dogajajo tudi v vrhunskih zdravstvenih ustanovah in pri posegih, ki jih izvajajo najboljši zdravniki. Gre za prirojene ali pridobljene lastnosti organizma, ki jih s predhodnimi kliničnimi preiskavami ni možno natančno opredeliti, lahko pa vplivajo na nepričakovan, celo usoden izid." Sistem prijavljanja zdravniških napak Sistem prijavljanja zdravniških napak je vzpostavljen v UKC Ljubljana in UKC Maribor, kjer obstaja komisija za spremljanje nezaželenih dogodkov. Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi in zakonom o kazenskem postopku prijavi zadevo, ki bi predstavljala sum kaznivega dejanja (malomarno zdravljenje, opustitev zdravstvene pomoči) pristojnemu tožilcu. Svojci pa lahko uporabijo vse pritožbene poti po zakonu o pacientovih pravicah, so v Zdravniški zbornici Slovenije odgovorili na naše vprašanje o sistemu prijavljanja zdravniških napak. »Če želimo biti uspešni pri prijavi zdravniških napak, analizi in odpravi nevarnih dogodkov, bi morali izboljšati tudi kulturo dialoga na tem _ področju,« poudarjajo v Zbornici. v J Neugodni izidi pri bolnikih niso redkost -pojavljajo se v 5 do 10 odstotkih „Neugodni izidi niso redkost in se zlasti pri zahtevnih operativnih posegih pojavljajo v 5-10 %, pri hudo bolnih pa celo v bistveno večjem odstotku, pa tudi zapleti v zvezi z jemanjem zdravil niso nikakršna redkost. Nekateri poročajo celo o 5-8 % hospitalizacij na internih oddelkih zaradi neželenih učinkov zdravil. Obstajajo razlike med zdravstvenimi ustanovami glede pogostosti zapletov, vendar se jim v celoti nihče ne more izogniti. Čeprav ne razpolagamo z natančnimi statističnimi podatki, si upam trditi, da je večina neugodnih izidov posledica procesnih napak in zapletov, ki niso odvisni od izvajalca - zdravnika. Prijavljanje zdravniških napak opredeljuje zdravstvena zakonodaja in različni podzakonski akti. Če pride do zapleta, mora izvajalec o tem najprej obvestiti svojega predpostavljenega - predstojnika oddelka ali klinike, ki odredi notranji nadzor in odvisno od teže zapleta in odgovornosti izvajalca zadevo prijavi ustreznemu nadzornemu organu - Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Predvsem pa mora zdravnik izvajalec zdravstvene storitve, pri kateri je prišlo do zapleta, o zadevi čim prej petek • 19. decembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski TEDNIK 5 pletih niso redkost V desetih letih več kot 2000 pritožb V Zdravniški zbornici Slovenije so v zadnjih desetih letih prejeli več kot 2000 pritožb zoper delo in ravnanje zdravnikov in zobozdravnikov. Pritožbe zoper strokovnost dela članov ZZS obravnava odbor za strokovno-medicinska vprašanja (za zdravnike) in odbor za zobozdravstvo. Odbor za pravno-etična vprašanja pa obravnava pritožbe zoper neetično ravnanje zdravnikov. »Domnevne zdravniške napake so lahko tudi predmet presoje za to pristojnih sodišč, za katere pa Zdravniška zbornica Slovenije ne vodi evidence, prav tako nimamo evidence o obsodbah zdravnikov, ki jih izrekajo sodišča. V skladu z zakonom o zdravniški službi, če ne gre za kaznivo strokovno napako, so zdravniki preko zavoda, v katerem delajo, zavarovani pri zavarovalnicah,« so povedali v Zdravniški zbornici Slovenije. Zbirnih podatkov o zdravniških napakah nimajo niti na ministrstvu za zdravje. spregovoriti z bolnikom in mu pojasniti, kaj se je zgodilo ter se mu opravičiti. Če bolnik ni sposoben komunikacije, pa o zadevi obvesti svojce. Menim, da se v zadnjem času večina napak in neugodnih izidov prijavlja ustreznim organom, res pa je, da se to ne zgodi vedno, predvsem pa ne pravočasno oz. takoj. To je posledica strahu pred linčem svojcev in tudi kolegov ter vnaprejšnjega etiketiranja, da vsak neugodni zaplet pomeni zdravniško napako." O zapletu morajo biti najprej obveščeni bolnik in svojci „Obveščanje o zapletu mora biti najprej namenjeno bolniku samemu in njegovim svojcem, po potrebi pa tudi strokovni in laični javnosti. Pri tem so mediji večkrat dvorezen meč, kajti neredko se zgodi, da se že vnaprej obsodi zdravnika, pri katerem je prišlo do nekega zapleta, čeprav morda ni bil nič kriv. S tem se lahko naredi veliko škode, ker se ruši zaupanje med bolniki in zdravniki, ki je temelj uspešnega in učinkovitega zdravljenja. Res pa je tudi, da zdravniki ne znamo ali pa slabo obvladamo komuniciranje z javnostjo in da kasno posredujemo podatke o nekem zapletu. Po drugi strani pa mediji, ki obveščajo laično javnost, lahko na ta način predstavljajo koristen nadzorni mehanizem, ki pripomore h kakovostnejšemu ravnanju zdravnikov in vseh zdravstvenih delavcev." Komunikacija je nujna za medsebojno zaupanje „Komunikacija med zdravnikom in bolnikom je temeljnega pomena ne samo za medsebojno zaupanje, temveč tudi lahko pomembno prispeva k preprečevanju napačnih razlag in obsodb na račun nepričakovanih izidov. Komunikacija je resda včasih pomanjkljiva in to tudi zaradi pičlih časovnih normativov, ki so odmerjeni za določeno zdravstveno storitev, toda tudi v takšnih razmerah je možno vzpostaviti kakovostno in učinkovito komunikacijo. Pri tem ne gre zgolj za obvladanje veščin komunikacije, temveč za celotno obnašanje nosilca zdravstvenih storitev, Foto: Črtomir Goznik Najvišja izplačana odškodnina je bila 200.000 evrov V ptujski bolnišnici so povedali, da je v obravnavi 10 odškodninskih zahtevkov, ki pa se v glavnem nanašajo na pooperativne zaplete na področju kirurgije (6) in ginekološko-porodnega oddelka (3). En zahtevek pa se nanaša na civilno odgovornost. „Podatkov o višini zahtevkov vam zaradi nerealnosti le-teh in poslovne tajnosti žal ne moremo posredovati. Dejstvo je, da se navedeni podatki lahko s strani posameznikov izkoristijo v našo škodo, česar pa ne želimo. Zavarovalna vsota za zavarovanje poklicne odgovornosti zdravnikov je v višini primerljivih zneskov v ostalih slovenskih zdravstvenih zavodih, ne odstopamo. Doslej najvišja odškodnina, ki smo jo izplačali, je znašala 200.000 evrov," je odgovor ptujske bolnišnice glede zahteve po višini odškodnin zaradi strokovnih napak in pooperativnih zapletov. Omenjena visoka odškodnina je bila izplačana mlademu fantu, ki je zaradi zdravniške malomarnosti ostal brez leve noge pod kolenom. za pripravljenost poslušati in razumeti svojega bolnika ter na ta način vzpostaviti pogoje za medsebojno zaupanje." Zdravniku z dokazano napako sledijo kazenske sankcije „V Slovenskem zdravniškem društvu (SZD) ne skrbimo zgolj za strokovnost, ampak tudi za etičnost ravnanja naših zdravnikov, kar izpostavljamo na številnih strokovnih seminarjih in pogovorih. Spodbujamo vse akcije, ki so V UKC Maribor lani 27 odškodninskih zahtevkov Po podatkih, ki smo jih prejeli v UKC Maribor, je bilo v letu 2013 Iz naslova strokovnih napak vloženih 27 odškodninskih zahtevkov. Skupno Izplačilo je znašalo 13.061,54 evra, dva odškodninska zahtevka Iz naslova materialne škode sta bila Izplačana v skupni višini 431,36 evra, pet odškodninskih zahtevkov pa je bilo Iz naslova delovnih nezgod, Izplačana odškodnina pa je znašala 1.906,38 evra. Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, Ptuj, tel:02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si namenjene odpravljanju napak in zapletov. Spodbujamo transparentnost ravnanja slehernega zdravnika. Prepričani smo namreč, da sta znanje in etičnost temeljna pogoja za kakovostne in varne zdravstvene storitve. Zdravniki, ki delujejo v javnih ustanovah, so za materialno odgovornost v zvezi z zapleti in napakami zavarovani pri ustanovah, kjer izvajajo zdravstveno dejavnost, zasebniki pa imajo to urejeno na poseben način. Toda povrnitev škode oz. pokritje materialnih obveznosti ne prepreči kazenskih sankcij in pregona, če je prišlo do napake oz. zapleta po krivdi zdravnika." MG ■ GRADBENO PODJETJE d.O.O. ¡^^ Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO ^^I^^H^kA Tel./fax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si GSM: 041/422 162 040/ 475 422 DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA SPLOSNA GRADBENA DELA SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2015. Gradbene storitve in avtoprevozništvo ŽolgerJože s.p„ Majšperk 14a, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50 Svojim strankam In poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2015! Se priporočamo! živinozdravniška ambulanta, d.o.o. ZA ^ tí & Cirkovce 50,2326 Cirkovce Tel.: (02) 789 01 70, telJfax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net Dežurni telefon: 041 640 466 Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2015. Foto: CG 6 Štajerski Politika petek • 19. decembra 2014 Ptuj • Na drugi redni seji mestnega sveta tudi o zaposlovanju Kdo vse bo dobil službo v Svet MO Ptuj je na ponedeljkovi seji v prvem branju potrdil osnutek proračuna za leto 2015. Nove večje naložbe v prihodnjem V razpravi o proračunu je nekatere svetnike zmotilo dejstvo o novih zaposlitvah, ki jih napoveduje župan Miran Senčar. »Naj se prouči, ali so te dodatne zaposlitve nujno potrebne. To bo MO Ptuj dodatno stalo okrog 95.000 evrov,« je opozorila svetnica SDS in vodja občinskega odbora za finance Helena Neudauer. Svetnik Robert Šegula iz Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj v proračunu za prihodnje leto pogreša več investicijskih sredstev, svetnik SDS Marjan Kolarič pa več denarja za zagotavljanje prome- Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 2015! tne varnosti. »Pri 27 milijonih evrov, kolikor znaša vrednost proračuna, se bo za ceste namenilo zgolj nekaj več kot 800.000 evrov. V proračunu ne zasledim niti enega metra pločnika niti ene kolesarske poti. Edini investiciji za zagotovitev prometne varnosti sta podhod Borovo in parkirišče na Zadružnem trgu. Ljudje na terenu bodo močno razočarani. Pred volitvami smo obljubljali drugače,« je dejal Kolarič. Precej kritik je bilo na seji izrečenih na račun zmanjšanja sredstev za financiranje javnih del ter na račun krčenja sredstev Visoki šoli na Ptuju. Slednja bi v letu 2015 v primerjavi z letošnjim letom iz proračuna MO Ptuj prejela 45.000 evrov manj. Iz 75.000 evrov se postavka za Visoko šolo krči na 30.000 evrov. Manj denarja bo v prihodnje namenjenega tudi Revivisu - Regijskemu višje- in visokošolskemu središču. Sicer pa pojasnimo, da je MO Ptuj ustanoviteljica Revivisa, ta pa je ustanovitelj Visoke šole na Ptuju, ki izvaja visokošolski program Bionika. Program je akreditiran, medtem ko koncesija zanj, ki bi omogočila sofinanciranje z državnim denarjem, ni bila pridobljena. Mestna uprava se širi, javna dela pa krčijo Direktorica Revivisa in Visoke šole na Ptuju je Darja Harb, sicer tudi ravnateljica Ekonomske šole Ptuj in mestna svetnica na Listi Štefana Čelana. Harbova je na seji mestnega sveta povedala: »Do pridobitve koncesije nam manjka samo še en korak. Priložnost za pridobitev koncesije smo videli v zakonu, ki ga je pripravljala prejšnja vlada. Žal zakon ni bil potrjen. Pa tudi javni razpis za koncesije, na katerega bi se lahko prijavili, ni bil objavljen. V akreditacijo visokošolskega programa bi- Foto: Črtomir Goznik V prvi letnik programa Bionika, ki ga izvaja Visoka šola na Ptuju, se letos ni vpisal niti en študent. Kot je povedala direktorica Darja Harb (na fotografiji), je v drugi letnik vpisan en in v tretji letnik devet študentov. Program so začeli izvajati v študijskem letu 2013 / 2014, ko so imeli skupno vpisanih 17 izrednih študentov. onike je bilo vloženega ogromno dela in truda. Zdaj bi bilo škoda popustiti.« Harbovo je podprl svetnik Štefan Čelan in poudaril, da so vlaganja v izobraževanje dolgoročnega pomena. Prav tako se Čelan ne strinja z znižanjem deleža sofinanciranja javnih del. Glede tega je bil skeptičen tudi Podravje • Krajevne skupnosti so več kot stroški za sejnine »Ukinitev pravnega statusa krajevnim skupnostim je blesarija.« Župan Občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar je ob novembrski objavi osnutka zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ posebej opozoril na vladna predloga: ukinitev javnih zavodov, ki zaposlujejo manj kot 15 ljudi, ter na ukinitev pravnega statusa krajevnim skupnostim (KS). In medtem ko je prvi predlog po ostrem odzivu direktorjev javnih zavodov minister za javno upravo Boris Koprivnikar umaknil, je predlog o ukinitvi pravnega statusa krajevnim skupnostim še vedno tema pogajanj med župani in vlado. »Država ni imela namena ukinjati ožjih delov občin, temveč le njihov status samostojnih pravnih oseb. To pomeni, da bi z ukinitvijo ostali brez lastnega računa in ne bi samostojno nastopali v pravnem prometu. Področna zakonodaja je skozi leta dodobra izvotlila formalni okvir delovanja ožjih delov občin, zato pravni status za delovanje ožjih delov ne pomeni dodane vrednosti, pač pa nepotreben strošek. Ožji deli občin bi brez tega statusa nemoteno delovali še naprej, o tem priča podatek, da ima od 1198 ožjih delov, kolikor jih je v letu 2013 delovalo v 211 slovenskih občinah, status samostojne osebe javnega prava le 883,« so dejali na ministrstvu za javno upravo. K temu pa dodali, da stališča občin do vprašanja ukinitve pravnega statusa krajevnim skupnostim niso enotna, zato obstaja verjetnost, da bo predlog tega člena umaknjen. Tudi v Skupnosti občin Slovenije so zavzeli stališče, da ni potrebe po ukinitvi pravnega statusa ožjim delom občine. Pojasnili so: »Poseg, ki je predlagan, je po našem mnenju usmerjen predvsem v način organiziranja občin, v njihovo avtonomno delovanje in ne v zmanjševanja nalog in stroškov občin, kar naj bi bil glavni namen interventnega zakona.« In kaj bi pomenilo ukinitev pravnega statusa krajevnim skupnostim v večjih občinah, kot je občina Slovenska Bistrica? »Naša občina ima 15 krajevnih skupnosti in to območje je z vidika komunalne in cestne infrastrukture brez takšne ureditve, kot je, neobvladljivo. Krajevne skupnosti delajo učinkoviteje, saj se ljudje aktivirajo in marsikaj naredijo prostovoljno. Z manj denarja torej naredijo več, kot bi naredila občina. Predlagatelji tega ukrepa pa razmišljajo ozko, in sicer da se sredstva trošijo za administracijo,« je povedal Žagar in opozoril, da gre za grob poseg v lokalno samoupravo brez zavedanja posledic. Vendar krajevne skupnosti vsaj v slovenjebistriški občini s 25.000 prebivalci presegajo zgolj občutek večje pripadnosti kraju. »V okviru našega proračuna v višini 140.000 evrov, s katerim avtonomno razpolagamo, smo uredili parkirišče, sofinancirali program vrtca, prenovili del pokopališča. Seveda pa je naša največja in finančno najzahtevnejša naloga vzdrževanje cest ter zimska služba, saj imamo 60 kilometrov razvejanega cestnega omrežja. Naloga krajevne skupnosti pa je tudi sodelovanje z občino na projektih, ki jih ta ne bi mogla tako učinkovito voditi. In če kdo misli, da se predsedniki krajevnih skupnosti za obstoj statusa pravnih oseb borimo zaradi sejnin, se moti. Z našo ukinitvijo se ne bo privarčevalo. Navsezadnje bi morala naše delo prevzeti občina, kar pomeni dodatno zaposlovanje in ne v obliki enega referenta, saj ena oseba ne more obvladati dela za 15 krajevnih skupnosti. Lahko rečem, da je takšen vladni predlog, milo rečeno, blesarija,« je bil oster predsednik Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju Modest Motaln. Ob tem se strinja, da se ukine pravni status tistim krajevnim skupnostim, ki so oblikovane v okvirih občin, ki štejejo do 5.000 prebivalcev. »V občini, kot je Slovenska Bistrica, pa moramo imeti krajevne skupnosti. Naša KS na primer šteje približno 1200 krajank in krajanov, to pomeni, da imamo več prebivalcev kot nekatere občine. Potem pa ustanovimo občino in dodatno obremenimo državni proračun. Žal pa krajevne skupnosti nimamo sindikatov, tako kot javni sektor, ki ob zanje neugodnih ukrepih zagrozi z ulico; in tega se vlada zaveda. Imamo pa Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, vendar upam, da bo prevladal zdrav razum,« je zaključil Motaln. Mojca Vtič Ormož • Politični pingpong Se je Ormožu Razprtije v ormoški politiki se bodo očitno nada dvotretjinsko podporo. Ob pobudi ormoškega odbora Stranke Mira Cerarja (SMC), da se na naslednji ormoški seji občinskega sveta govori o spremembah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ormož (na torkovi občinski seji o omenjenih spremembah še ne bodo govorili; op. p.), so na plano prišle tudi nekatere podrobnosti nesodelovanja svetniške skupine omenjene stranke in koalicije, ki jo sestavlja 14 od 20 svetnikov občinskega sveta. Poročali smo, da so pred kratkim dogovor o sodelovanju podpisali v imenu NSi Simon Kolmanič, v imenu SDS Valerija Kolenko, za Desus Mirko Novak, za Zelene Slovenije Rado Antolič, v imenu SD pa predsednik ormoškega odbora SD Zlatko Klemenčič. Poleg štirih svetnikov SMC k podpisu dogovora nista pristopila svetnika Emil Trstenjak (SLS) in Jani Ivanuša (SNS). Ni bilo konkretnih projektov In zakaj SMC ni članica ormoške koalicije, je obrazložila svetnica te stranke Monika Iva-nuša. »Na prvem srečanju smo vsi izrazili željo po skupnem sodelovanju in odprtem odnosu in nismo pričakovali, da se bo pričakovalo, da bomo podpisali dogovor, v katerem bi izgubili možnost samostojnega delovanja. Če pa bi pristopili k podpisu, pa bi pričakovali, da se bodo v dogovoru navedli konkretni projekti, za katere bi se zavzemali vsi podpisniki. Vendar tega predloga ni bilo, zato smo se po prejemu dogovora župana odločili, da pozovemo ostale svetnike k drugačnemu dogovoru, ki bi vseboval projekte v korist občanov. Zaradi tega poziva so nas nekateri že vnaprej izločili iz usklajevanj in pogojevali svoj podpis s tem, da mi ne pristopimo. Tudi s strani župana smo na naše predloge do- petek • 19. decembra 2014 Politika Štajerski 7 občinski upravi letu niso načrtovane, saj bo treba končati večino tistih, ki so še v teku. Foto: Črtomir Goznik Vlasta Stojak je nova direktorica uprave MO Ptuj. svetnik SMC Branko Kumer: »Javna socialna dela se po eni strani odpovedujejo, po drugi strani se v občinski upravi na novo zaposluje. Ne vem, ali so te zaposlitve skladne z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF).« Pomislek, da bi bile lahko nove zaposlitve na MO Ptuj v neskladju z ZU-JF-om, je izrazila tudi svetnica Harbova. O novih zaposlitvah v občinski upravi je župan Miran Senčar dejal, da si »kot župan jemlje pravico, da na občino pripelje nekaj novih sodelavcev. Če bo potrebno, bomo razmislili o reorganizaciji dela občinske uprave«. Glede krčenja sredstev Visoki šoli je župan dodal, da je problem v tem, ker v prvi letnik ni vpisan niti en študent, in da bo na to temo kmalu sklican sestanek v širši sestavi. 0 varovanih stanovanjih in nevestnih vodnikih psov Vlasta Stojak (SD) je na mestni svet in upravo apelirala, da bi morala biti prioriteta prihodnjega obdobja tudi skrb za starejše. Med drugim je Stojakova omenila ureditev medgeneracijskega centra, gradnjo varovanih stanovanj, vzpostavitev programa oskrbe oseb z demenco ... O skrbi za starejše je razmišljal tudi svetnik Desusa Milan Krajnik. Dejal je, da ima Dom upoko- jencev Ptuj dovolj denarja, da bi lahko zgradil varovana stanovanja, treba bi bilo najti še lokacijo, kjer bi se le-ta gradila. Razprava na ponedeljkovi seji mestnega sveta je bila še o prihodnosti centra CERO Gaj-ke na Dornavski cesti, pa tudi o najemnih in drugih poslovnih razmerjih med MO Ptuj in Javnimi službami Ptuj glede upravljanja deponije. Pri točki Pobude in vprašanja sta se oglasila samo svetnika stranke SD. Miran Meško je predlagal, da bi se seje mestnega sveta, če se že snemajo, objavile vsaj na spletnih kanalih ali pa bi se predvajale na lokalni televiziji. Svetnica Nuša Gajšek je opozorila, naj mestni redarji poostrijo nadzor nad vodniki psov. Nekateri naj bi bili zelo malomarni in naj bi pse vodili brez povodcev. In to celo v bližini šole oziroma na relaciji skozi mestni park mimo OŠ Mladika do rance. Mojca Zemljarič obetala podžupanja? ljevale tudi v tem mandatu, ko ima župan Alojz Sok v občinskem svetu zagotovljeno več kot bili samo negativne odgovore z utemeljitvijo, da se projekti uskladijo sproti s sprejemom proračuna, za katere pa vemo, da se lahko izvedejo ali pa tudi ne, če k temu nisi zavezan.« Usklajevanje pred občinskimi sejami Svoj del zgodbe, povezan s pristopom h koaliciji in podpisom dogovora o sodelovanju s svetniškim klubom SMC, je predstavil tudi ormoški župan Alojz Sok. »Iskreno sem jih povabil k sodelovanju. To pa zaradi tega, ker ormoško območje v parlamentu nima poslanca in je zelo težko delati, če nimaš nekoga, ki ti prinese pravočasne informacije in zastopa interese okolja, iz katerega prihaja ter lahko vedno komunicira s kakšnim od ministrov, da ga posebej seznani s problemom. Ljutomerski in ptujski poslanci tega za nas zagotovo ne bodo delali. Zato sem si prizadeval za čim širšo koalicijo v občinskem svetu in sem tudi povedal drugim partnerjem, če bo SMC pristopila k temu dogovoru, bo občina Ormož imela eno podžupanjo in jo bom predlagal iz te stranke. Na žalost so na zadnjem sestanku člani te stranke dejali Foto: Miha Sostaric Se je predsednici ormoškega odbora SMC in občinski svetnici Mojci Žnidarič obetala podž-upanska funkcija? ne. S tem, ko bi stranka pristopila, bi se morala odpovedati solo akcijam, kot je ta o spremembah omenjenega odloka,« je obrazložil Sok. Omenil je, da je v desetem členu tega dogovora zapisano, da bomo vse zadeve pred sejo občinskega sveta uskladili in bodo na občinski svet šle le tiste zadeve, ki bodo večinsko usklajene. »Tu smo dopustili možnost, da se posamezni svetniki z nečim ne strinjajo, ampak da se večina strinja in gre zadeva na občinski svet,« je nadaljeval ormoški župan. Povedal je še, da so v dogovor tudi vnesli člen, da bodo skupne projekte vnesli v načrt razvojnih programov za celotni štiriletni mandat in ga sprejemali skupaj s proračunom za leto 2015. »In česar javnost večinoma ne ve, poskušali so narediti koalicijo v opoziciji. Pisali so vsem političnim strankam, s katerimi sodelujejo tudi na državnem nivoju, da jih vabijo k sodelovanju, ampak s tega ni bilo moke,« dodaja Sok, ki je spomnil, da so člani ormoškega odbora SMC enakovredno z drugimi strankami vključeni v občinska delovna telesa, stranka pa je tudi dobila vodenje nadzornega odbora. Miha Šoštarič Foto: Črtomir Goznik Župan Miran Senčar napoveduje, da bo Gorazd Orešek (na fotografiji) na MO Ptuj zaposlen kot profesionalni podžupan. Za nove zaposlitve 92.000 evrov V sklopu proračuna se sprejema kadrovski načrt, ki v upravi MO Ptuj predvideva 60 delovnih mest. Na dan 2. december 2014 je bilo v upravi MO Ptuj zaposlenih 56 sodelavcev. Med novo zaposlenimi na MO Ptuj bo Gorazd Orešek, občinski svetnik na Listi ZA Ptuj in Senčarjev sodelavec že iz časa predvolilne kampanje. Orešek bo zaposlen kot profesionalni podžupan, zadolžen za gospodarstvo. Nadalje naj bi zaposlitev v upravi MO Ptuj dobila še ena tesna Senčarjeva sodelavka, prav tako članica Liste ZA Ptuj in mestna svetnica Patrici-ja Kovačec. Zaposlili naj bi tudi nekoga, ki naj bi se ukvarjal z ureditvijo področja obračunavanja NUSZ. »Strošek novih zaposlitev na MO Ptuj je ocenjen na 92.000 evrov,« so povedali na MO Ptuj. www.radio-tednik.si Veselimo se druženja, z vami. RADIOI1ITEDNIK Medijska, kisa. s tradicijo! Spoštovane občanke in občani! Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v novem letu 2015! Župan občine Žetale Anton Butolen l.r. 8 Štajerski Gospodarstvo petek • 19. decembra 2014 Podravje • Kaj bosta delavcem prinesla Božiček in dedek Mraz V javnem sektorju bozicnice ni, v gospodarstvu Po eni od prazničnih raziskav Slovenke in Slovenci decembrska darila najraje izbiramo med knjigami, kozmetiko in igračami, ki jih bomo posta denar in darilne bone. Kako je z izplačilom božič-nic, pa je že drugo vprašanje. V zasebnem sektorju o prazničnih izplačilih ne želijo javno govoriti. Četudi smo se izjemno trudili, imeli „pomoč" pri pridobivanju teh podatkov, se nihče ni želel javno izpostaviti. Neuradno pa so naši sogovorniki iz obrti in podjetništva povedali, da se bo uspešnost njihovega poslovanja poznala tudi na decembrskih izplačilih pri njihovih zaposlenih. Koliko bodo prejeli, tudi to je podatek, ki ga ne želijo razkriti. »Vsako nagrajevanje zaposlenih je pri obrtnikih in podjetnikih odvisno od uspešnosti posameznega obrtnika-podjetnika, njegovih zmožnosti in seveda od razmer, ki vladajo na trgu. Zato je odločitev posamezne- ga gospodarskega subjekta o tem, ali bo svoje delavce nagradil tudi z božičnico, povsem individualna in predvsem odraz uspešnosti poslovanja obrtnika-podjetnika. Božični-ca je torej nagrada posameznemu delavcu za njegovo uspešno delo. V preteklosti se je po vzoru tujine uveljavilo, da je božičnica izplačana v decembru kot neke vrste % ARRIVA a IDBJ Company Vsem našim potnikom in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za uspešno in dobro sodelovanje v letu 2014, ter vam želimo vesele božično novoletne praznike, v prihajajočem letu 2015 pa veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov. ; Bodite tudi v letu 2015 varno in udobno na poti s skupino Arriva Slovenija. Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih vezi, ki stkali smo jih med ljudmi.... K /■ Drage občanke in občani, VI* • • , 1 v* v želim vam miren in doživet božič, v novem letu pa naj vas bogato obdarijo zdravje, sreča in osebno zadovoljstvo. Zupan mag. Janez Kramberger priboljšek za praznike. Zakon o delovnih razmerjih in ostala davčna zakonodaja božičnice sicer nikjer ne omenjata, gre pa za dohodek iz delovnega razmerja in za njega velja enaka obdavčitev, kot se upošteva v tej skupini dohodkov. Torej je božičnica bolj enostavno povedano del plače, poračun plače za celoletno obdobje. Božičnica je tako obremenjena z dohodnino ter prispevki za socialno varnost in se kot taka šteje tudi v pokojninsko osnovo. Ker so pri nas plače skozi dohodnino precej obdavčene, je tudi božičnica za delodajalce draga, saj je bruto znesek precej višji kot pa neto znesek, ki ga dobi posamezni delavec. Vse več obrtnikov in podjetnikov se namesto božič-nice raje odloča za nagrajevanje svojih delavcev skladno z uspešnostjo podjetja in učinkom posameznega delavca. Zato se nagrade za uspešnost in prispevek vsakega posameznika izplačajo že prej med letom oziroma takrat, ko so v podjetju znani poslovni rezultati preteklega leta, praviloma od februarja naprej,« je o izplačilih božičnic v obrti in podjetništvu povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. V javnih zavodih božičnica ne pride v poštev Pri večjih gospodarskih subjektih v regiji, v podjetjih, ki so v 100-odstotni javni lasti, ter v javnih zavodih smo preverjali, ali bodo božični-co izplačevali ali ne. Za javni sektor so nas sogovorniki podučili, da pri njih izplačila Kje božičnica v gospodarstvu bo in kje je ne bo V Cestnem podjetju Ptuj, kjer letos zaznamujejo 25 let poslovanja, so se odločili, da v decembru poleg plače za november izplačajo še dodatnih 75 % izplačane mesečne plače na zaposlenega v letu 2014. »Izplačilo božičnice oz. 13. plače je v denarju,« je povedal direktor CPP Martin Turk. Božičnico bodo prejeli tudi zaposleni na Kmetijski zadrugi Ptuj. »Ob koncu letošnjega leta razmišljamo o nagradi zaposlenim, seveda v okviru možnosti. Po dosedanji praksi izplačamo del nagrade v gotovini, del v bonih,« je povedal direktor KZ Ptuj Marjan Jan-žekovič. Kako bo v Perutnini Ptuj? Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor: »Kot vsako leto bodo tudi letos sodelavci Perutnine Ptuj prejeli božičnico v dveh oblikah. Del v obliki perutninskega mesa in del v obliki dobroimetja na posebnih karticah, ki so namenjene nakupovanju dobrin v lastni prodajni mreži, kjer bodo lahko izbirali med vsemi razpoložljivimi artikli v ponudbi.« O izplačilu božičnice smo povprašali vodstvo družbe Elektro Maribor. »Na podlagi sporazuma med sindikatom in upravo o izplačilu nagrade ob koncu koledarskega leta 2014 bo izplačana akontacija nagrade v bruto znesku 600 evrov vsem zaposlenim, razen predsedniku uprave, sorazmerno glede na čas zaposlitve v družbi v letu 2014. Aprila 2015 se bo glede na dosežene rezultate poslovnega leta 2014 izvedel poračun največ do višine minimalne plače, kar je v skladu s priporočilom Slovenskega državnega holdinga, št. 8: Optimizacija stroškov dela v letu 2013 in 2014,« so sporočili iz Elektra Maribor. Kako bo v Mercatorju? »Na pobudo sveta delavcev in sindikatov je uprava družbe Mer-cator sprejela sklep, da se zaposlenim za letošnje leto izplača božičnica v višini 70 evrov bruto. Neto znesek božičnice bodo zaposleni prejeli 24. decembra v e-bonih na kartico Pika,« so povedali v Mercatorju. V podjetju Boxmark Leather Kidričevo direktor Marjan Trobiš z veseljem ugotavlja, da je bilo leto 2014 zanje uspešno, saj bodo dosegli več kot desetodstotno rast prihodkov glede na leto 2013. Zato so se odločili, da se še pred božičem zahvalijo vsem zaposlenim, ki so s svojim trudom, vestnostjo in zavzetostjo prispevali levji delež k temu uspehu. V ta namen so tudi povečali sredstva, namenjena za plačilo poslovne uspešnosti na 600.000 evrov, najvišje posamezno izplačilo pa bo 650 evrov bruto in bo v celoti izplačano v denarju. Tovarna olja Gea je svojim zaposlenim že izplačala božičnice, o znesku pa v tem slove-njebistriškem podjetju ne želijo govoriti. Zaposlenim v družbah skupine Impol v Slovenski Bistrici se je skupaj z izplačilom plače za november 18. decembra izplačala tudi 13. plača. Povprečna plača je okoli 1.750 evrov bruto oziroma 1.150 evrov neto. V podjetjih Čisto mesto in Javne službe Ptuj božičnice ne bo, kot tudi ne v Dravskih elektrarnah Maribor ter v kidričevskem Talumu in njegovih odvisnih družbah. Božičnice ne bodo prejeli zaposleni v bistriški družbi Aha Emmi. »Žal si izplačila božičnice ne moremo privoščiti,« je pojasnil direktor podjetja v postopku prisilne poravnave Roman Stegne. Poglejmo še v poljčanski Eurel. »Božičnice v obliki denarja oziroma 13. plače pri nas ne bo. Ne gre! Izgube nimamo, moramo pa veliko vlagati v razvoj, zato enostavno ni denarja. Takšni časi so. Vlaganje v razvoj ima pač prednost. Bodo pa nekaj malega naši delavci dobili v drugi obliki. Tudi mali Miklavžek bo šel mimo. Oboje bo pač glede na finančne možnosti. Vrednost dodatnih nagrad (Miklavž, Božiček, povišan regres) bo v Eurelu približno 210 evrov na zaposlenega,« je pojasnil direktor podjetja Štefan Kuzma. petek • 19. decembra 2014 Gospodarstvo Štajerski 9 eni tako, drugi drugače vili pod novoletna drevesa. V zadnjem času pa pogosteje darujemo tudi Foto: Črtomir Goznik božičnice ni. A da so tudi izjeme in da naj bi se božičnica v zavodih, kjer se del dohodka ustvari s tržno dejavnostjo, lahko izplačala, če se za to pridobi soglasje ustanovitelja. Seveda ob predpostavki, da zavod posluje uspešno in da iz poslovanja ustvarja presežek prihodkov nad odhodki. Imajo pa zavodi tudi možnost, da zaposlenim izplačujejo del plače iz naslova uspešnosti iz prodaje blaga in storitev na trgu. Domala vsi javni zavodi na območju občin upravnih enot Ptuj in Ormož, ki smo jim posredovali vprašanja o izplačilu božičnice oziroma dela plače iz naslova uspešnosti, so odgovorili, da pri njih teh izplačil ne bo. V ptujskem in ormoškem Zdravstvenem domu ter v Splošni bolnišnici Ptuj in Psihiatrični bolnišnici Ormož božičnic ne bo. Prav tako ne v ptujski in ormoški Knjižnici, Zgodovinskem arhivu Ptuj, Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, Šolskem centru Ptuj, v ptujski in ormoški Gimnaziji, Vrtcu Ptuj in Vrtcu Ormož, ptujskem Mestnem gledališču, ZRS Bistra Ptuj, Jari Ormož, Zavodu za informiranje Ormož (Radio Prlek), Ljudski univerzi Ormož ter Centrih za socialno delo Ptuj in Ormož. V ptujski Glasbeni šoli Karola Pahorja božični-ce ne bodo izplačevali, kakor tudi ne v CID-u Ptuj in na ptujskem KGZ. Izplačila božičnice tudi naj ne bi bilo v Lekarnah, ki pa so tisti javni zavodi, ki s tržno dejavnostjo ustvarijo dobršen del svojih prihodkov in na letni ravni poslujejo s proračunskim presežkom. Iz Lekarne Ptuj in Lekarne Ormož so sporočili, da božičnice ne bodo izplačali. Lekarne Ptuj delovno uspešnost iz presežka izplačujejo vse leto »Lekarne smo tisti javni zavodi, ki ustvarjamo prihodek tudi s prodajo blaga in storitev na trgu, zato si v skladu z Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in Pravilnika o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti ministrstva za zdravje lahko izplačujemo t. i. delovno uspešnost iz presežka prihodkov na trgu. Žal imamo zaradi tega že v osnovi nižje plače kot drugi primerljivi poklici v zdravstvu. Koliko tržne uspešnosti lahko izplačamo, je natančno določeno in o tem tudi poročamo v letnem poročilu. Nekoč smo imeli tudi redno delovno uspešnost, ki jo je ZUJF ukinil. Nekateri javni zavodi izplačujejo tudi uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - tega pri nas ne izplačujemo. V javnem sektorju so vsa izplačila tako rekoč do centa določena in sistem ne dopušča odstopanja (Zakon o sistemu plač v javnem sektorju). V javnem zavodu Lekarne Ptuj nikoli nismo izplačali božičnice in je tudi to leto ne bomo. Po našem mnenju za izplačilo božičnice tudi ni zakonske osnove. Naš zavod sicer s prodajo blaga in storitev na trgu ustvari prihodke, s katerimi v celoti pokrijemo plače za 15 zaposlenih (od skupno 42), financiramo zaloge zdravil, izobraževanje, potrebno informacijsko tehnologijo ... V skladu z že citirano plačno zakonodajo (Zakon, Uredba) lahko polovico presežka namenjamo izplačilu delovne uspešnosti, polovico presežka vlagamo v razvoj (investicije, informatika ...). Delovna uspešnost se izplačuje vse leto kot sestavni del plače v obliki akontacije, seveda na osnovi sprejetega finančnega načrta in ob natančnem spremljanju rezultatov poslovanja. V decembru ne načrtujemo nobenega dodatnega ali večjega izplačila,« je povedala direktorica Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič. Kako je z božičnico na javni RTV »RTV Slovenija ne izplačuje trinajste plače ali božičnice. Lahko pa izplača del plače iz naslova uspešnosti od prodaje blaga in storitev na trgu. Čeprav letno iz tega naslova zaslužimo več kot 25 milijonov evrov, velik del tega zneska namenjamo izvajanju naše javne službe. V zadnjih letih smo omenjeni del plače nekajkrat izplačali, odločitev pa sprejmemo v dogovoru s socialnimi partnerji in Nadzornim svetom RTV Slovenija tik pred iztekom leta na podlagi poslovnih rezultatov. Ta trenutek ta odločitev še ni znana.« MZ, MG, OM, MV, ML 10 Štajerski Politika petek • 19. decembra 2014 Pa brez zamere Javno O prevozih in razvitosti Enrique Penalosa, nekdanji župan kolumbijske prestolnice Bogotá, je ob neki priliki izjavil, da razvita država ni tista, v kateri tudi najrevnejši imajo svoje avtomobile, temveč ta, v kateri tudi najbogatejši uporabljajo sredstva javnega prevoza, Močne in nadvse modre besede, ki seveda popolnoma držijo, implicirajo pa dvoje stvari. Prvič, poudarjajo očitno dejstvo, da razvita država ima moderen, učinkovit ter okoljsko in ekonomsko prijazen ("trajnosten") sistem javnih prevozov. To je najbrž jasno vsakomur. A morda bo kdo spregledal drugo podmeno izrečenega; dejstvo, da sredstva javnega prevoza, kot opredeljena v prejšnji točki, sama po sebi niso dovolj, da državo lahko imenujemo razvita - obstajati mora tudi zavedanje v glavah njenih prebivalcev, tako revnih in bogatih, da je za napredek, zdravje ter blagostanje vseh najbolje, da se javni prevoz v (po)polnosti tudi uporablja. Kot vidite, ima država Slovenija za prehoditi še dolgo in trnovo pot, preden se bo lahko imenovala razvita. Pri tem je točka ena ("moderen, učinkovit ter okoljsko in ekonomsko prijazen ("trajnosten") sistem javnih prevozov") kakopak tudi velik zalogaj - a še večji kvantni skok predstavlja druga zahteva, torej sprememba, zavedanje v glavah, da je uporaba javnega prevoza "top-šit" kul in seveda absolutna nuja, v kolikor hočemo govoriti o boljšem jutri ter moderni družbi. V kolikor si je še mogoče predstavljati, da bi se Slovenci spet združili v enotnem projektu v dobro vseh nas in torej dejansko vzpostavili moderen, uporabniku ter okolju prijazen in seveda delujoč sistem javnih prevozov, pa je praktično nemogoče zamisliti si, da bi komurkoli uspelo podalp-ske bogatune prepričati, da bi se "ponižali" ter prevažali skupaj s "plebejci". Uporabite praktično kogarkoli iz polit-gospodarskega življa te države in ga v mislih vtaknite v javni prevoz, pa četudi bi le-ta bil posodobljen ter v vsakem pogledu učinkovit. Predstavljajte si razne direktorje bank, ministre, presednike strank, direktorje direktoratov, predsednike uprav in ostalo slovensko "smetano", kako se skupaj s sleherniki zjutraj prevaža na delovno mesto. Znanstvena fantastika, mar ne? A če je že to praktično nepredstavljivo, se stvari še dodatno zapletejo ob dejstvu, da v Sloveniji, kar se tiče javnega prevoza, niso problem zgolj bogatuni ter "vi-povci'', ampak moderna slovenska duša sáma. Tipičen Slovenec si v svojem najglobljem bistvu ne predstavlja eksistence brez avtomobila. O temprazvaprav sploh ne razmišlja, saj je posedovanje avtomobila zanj nekaj popolnoma samoumevnega - nekaj, kar mu pripada ob rojstvu. V kolikor Nemec, Francoz, Avstrijec v avtu vidi prevozno sredstvo, pripomoček, ga Slovenec pojmuje kot materino mleko, kot nekaj, kar je tako prvin-skega kot dihanje. Avtomobil je eden izmed osnovnih grandikov slovenske identitete. In dokler bo tako, se govor o učinkovitem javnem prevozu zdi zgolj utopija ali slaba šala. Gregor Alič Sveti Andraž • Revizijski nadzor ugotovil več pomanjkljivost, So bili sumi Vudlerjeve Znani so rezultati notranjega revizijskega nadzora, ki ga je po naročilu Občine Sv. Andraž konec minulega meseca izvedla družba IJFP revizija iz Ljubljane. Z izrednim nadzorom so ugotovili več pomanjkljivosti, tudi nepravilnosti, med drugim previsoko določene plače trem javnim uslužbencem, neizpolnjevanje pogojev zaposlenih za zasedbo delovnega mesta in neustrezne evidence prisotnosti na delu. Županja občine Darja Vu-dler je takoj ob izvolitvi napovedala izredni revizijski nadzor, saj naj bi v prvih dneh županovanja naletela na več nepravilnosti glede kadrovskih zadev in plač ter javnih naročil. Notranjo izredno revizijo je opravila družba IJFP revizija s sedežem v Ljubljani, vodila pa jo je preizkušena državna revizorka Metka Cerar. Previsoke plače, neizpolnjevanje zahtevanih pogojev za delovno mesto Kot je razvidno iz poročila, so vsi trije javni uslužbenci, razporejeni na strokovno tehnična delovna mesta, imeli na dan 30. oktober 2014 napačno (previsoko) določeno plačo. »Ugotovili smo tudi, da nihče od njih ob razporeditvi na sedanja delovna mesta ni izpolnjeval vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta. Javni uslužbenec, ki je zaposlen na delovnem mestu komunalni delavec II., nima dokončne osnovne šole in zato ne more zasesti delovnega mesta iz II. tarifne skupine. Javna uslužbenka, ki je zaposlena na delovnem mestu analitika, ob podpisu pogodbe o zaposlitvi ni izpolnjevala pogoja delovnih izkušenj, saj je pred podpisom pogodbe o zaposlitvi na tem delovnem mestu delovne izkušnje pridobivala na delovnem mestu v dve stopnji nižji tarifni sku- Foto: Črtomir Goznik »Namen županje je bil pridobiti čim bolj negativno poročilo.« Franci Krepša, bivši župan: »Moja ocena končnega revizijskega poročila je, da je glavnina zadev, ki so jih revizorji kontrolirali, v mejah normale. Zelo pa me je zmotilo dejstvo, da mi je županja Darja Vudler preprečevala razjasniti nekatere zadeve, saj mi ni hotela izročiti fotokopij določenih dokumentov. To je omenjeno tudi v poročilu. To oviranje in pa dejstvo, da je takoj odpustila direktorico, ki bi lahko razjasnila več kot polovico revidiranih področij, jasno kaže na to, da je bil njen namen dobiti čim bolj negativno poročilo, s katerim bi lahko blatila moje ime. Zelo zanimivo je tudi, da Vudlerjeva vedno poudarja napake, ki so jih odkrili revizorji. Nikoli pa ne omeni, da sem ji v proračunu pustil 73.000 evrov, in to v času, ki je vse prej kot dober. Ob dejstvu, da so pred bankrotom velike mestne občine (Maribor), je teh 73.000 evrov in dejstvo, da mi je letos uspelo preplastiti in modernizirati 11 kilometrov cest, prava zgodba o uspehu pri Sv. Andražu. Če bo njej to uspelo v celem mandatu, ji bom z velikim spoštovanjem čestital. Vudlerjevi predlagam, da hitro zagrize v občinske zadeve in se neha ukvarjati z menoj. Drugače si bom tudi jaz moral vzeti čas in razkriti javnosti marsikaj zanimivega o njej, njeni družini, njenem podjetju, njenih tako ali drugače odpuščenih zaposlenih itd. To sicer ni moja želja, če bo treba, pa bo to postal moj 'hobi'.« pini. Javna uslužbenka, ki je zaposlena na delovnem mestu računovodja, tega delovnega mesta ne more zasedati, saj je navedeno delovno mesto v Katalogu funkcij, delovnih mest in nazivov določeno v tarifni skupini VII/2, javna uslužbenka pa ima pridobljeno izobrazbo stopnje VII/1. Iz kataloga je razvidno, da je za to delovno mesto potrebna stopnja izobrazbe VII/2,« so pojasnili v revizijskem poročilu. Potni nalogi za župana so se označevali in izplačevali drugače Sicer pa so revizorji še ugotovili, da tudi evidence prisotnosti na delu niso bile ustrezne, ker niso navedeni prihodi in odhodi javnih uslužbencev po urah. Pomanjkljive so tudi plačilne liste, saj na njih niso navedeni vsi obvezni podatki. Prav tako imajo vsi zaposleni mobilne telefone, cene storitev pa so višje, kot znašajo aktualne cene ponudnika. Poleg drugih pomanjkljivosti, navedenih v revizijskem poročilu, v oči bodejo tudi potni nalogi za župana, ki so se namreč označevali in izplačevali drugače kot pri ostalih. Bivšemu županu so se na dan konstitutivne seje izplačali potni stroški po vseh 21 potnih nalogih za leto 2014 v enkratnem znesku v višini 3.267 evrov. »Z gotovo- Ptuj • Izročili priznanja Agencije za varnost prometa Častna listina za Združenje šoferjev in avtomehanikov Zupan mestne občine Ptuj Miran Senčar ter predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Franc Kozel sta izročila priznanja Agencije za varnost prometa ZŠAM Ptuj ter trem aktivnim posameznikom na prometnopreventivnem področju. Foto: M. Ozmec Prejemniki letošnjih priznanj agencije za varnost prometa v družbi z županom Miranom Senčarjem in predsednikom preventivnega sveta Francem Kozelom. Kot je na krajši slovesnosti v poročni dvorani ptujske Mestne hiše minuli petek, 12. decembra, poudaril župan MO Ptuj Miran Senčar, so vsi štirje letošnji prejemniki priznanj Agencije za varnost prometa v preteklosti pomembno prispevali in daljše časovno obdobje neprekinjeno prostovoljno delovali na področju prometne varnosti, preventive in vzgoje ter pri tem dosegali nadpovprečne rezultate. Častno listi- no AVP je prejelo Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki aktivno deluje na področju prometne preventive že več kot 50 let, aktivno pa sodeluje tudi s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Zlati znak AVP je prejel Tinček Ivanuša, ki s prispevki na ptujski televiziji na področju prometne preventive od leta 1990 sodeluje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Srebrni znak AVP pa sta prejela Janez Strelec, ki na področju prometne preventive deluje že več kot 20 let, ter Mirko Lovrec, ki je na Biotehniški šoli že 20 let mentor prometne vzgoje. Dobitnikom priznanj je čestital tudi predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel, v imenu prejemnikov pa se je za priznanja zahvalil Marjan Pšajd, predsednik ZŠAM Ptuj. -OM petek • 19. decembra 2014 Politika Štajerski 11 tudi nepravilnosti, med drugim previsoko določene plače upravičeni? stjo nismo mogli potrditi, da so obračunani v pravilni višini, saj podrobnejših poročil o opravljenih poteh ni, ob tem pa prihaja še do določenih odstopanj v evidencah in pri obračunavanju kilometrine (zaokroževanje km navzgor),« še pojasnjujejo v poročilu. Netočni podatki v primopredajnem zapisniku Revizija se je lotila tudi presoje verodostojnosti vsebine primopredajnega zapisnika. Čeravno sam zapisnik ni predpisan z nobenim zakonom, pa so izpostavili, da so bile določene informacije podane pomanjkljivo oz. celo netočno. Bivši župan bi po njihovem mnenju v zapisniku moral poročati, za katere namene je porabil sredstva splošne proračunske rezervacije. Županja ima namreč glede na sprejeti proračun do konca leta na voljo le še 383 evrov splošne proračunske rezervacije, in ne več 19.000 evrov, kot je bilo napačno navedeno v primopredajnem zapisniku. V okviru notranje revizije pa je sporen tudi račun v višini 103.105 evrov, ki je bil izdan enemu izmed izvajalcev, CP Ptuj, za preplastitev cest brez predhodno izvedenega javnega naročila, na podlagi neustrezne pravne podlage in brez planiranja v občinskem proračunu. Monika Levanič ur VETERINARSKA AMBULANTA MAJSPERK , Leí je 34 Prijeten božič in vse lepo v letu 2015 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje. Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk Foto: Črtomir Goznik Občina bo morala pripraviti odzivno poročilo Darja Vudler, županja: »Nisem pričakovala takšnih rezultatov revizijskega nadzora. Ugotovljenih je bilo kar nekaj nepravilnosti, tako da bomo morali poročati številnim organom. To me je presenetilo, glede na to, da imamo tudi skupno notranjo revizijsko službo, ki preverja zadeve. Najbolj so me zmotile preplasti-tve cest, ki so bile izvedene brez javnega naročila in brez planiranja v načrtih razvojnih programov. Sporno je tudi to, da je bilo na dan konstitutivne seje izdanih kar nekaj nakazil v visokih zneskih, med drugim tudi financiranje politične stranke bivšega župana, izplačila potnih stroškov in dnevnic županu, bila so opravljena izplačila pred valuto, dani so bili neki popusti, nikjer ni zabeleženo, na kak način, saj niso bili dogovorjeni s pogodbo, niti z naročilnico,« je pojasnila Vudlerjeva in še dodala, da mora občina v roku 90 dni pripraviti odzivno poročilo, v katerem mora poročati, kakšne ukrepe je sprejela, katera priporočila je realizirala in kako. Po besedah županje so sicer nekaj nepravilnosti že odpravili. Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in trgovino d.o.a Frana Kovačiča 10, 9241 veržej www.prelogkm.si info@prelogkm.si tel: 02/ 587 14 63, fax: 02/ 588 81 02 GSM: 041 679 459, 041 963 098 mčm zomo iñ u&kno HOMO LETO 2015! Izkoristite 10 % božično - novoletni popust na vse gotove izdelke. Prodaja novih in rabljenih vozil, tehnični pregledi, mehanična in karoserijska delavnica, pralni center. Obiščite nas na Ormoški cesti 23 na Ptuju. Avtohiša Petovia avto d.o.o.. Ormoška cesta 23,2250 Ptuj tel.: 02/749-35-40 ter 02/749-35-49 mL Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTtrj Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj Vesel bozic tersrecno, zdravo in uspešno leto 2015 Vam Želimo delavciKmetijsko gozdarskega zavoda Ptujin clani območne enote KGZS. Najbo leto, kije pred nami, brez naravnih nesreč, z medsebojnim spoštovanjem, sodelovanjem in zaupanjem, ob obloženimizidobrotz naših kmetij. www.tiskarna-ekart.si arna U aóirn ze ■ajemo podobo! Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce S celovito ponudbo zavarovanj in odličnimi asistenčnimi storitvami skrbimo za vas, vašo družino in zaščito vašega premoženja. Tu smo za vas. Na voljo smo vam vedno, ko potrebujete nasvet ali želite skleniti polni krog varnosti in prihraniti. Varno, zdravo in srečno 2015! POKOJNINA ŽIVLJENJE AVTO ZDRAVJE Sklenite polni krog varnosti. as Nove dimenzije varnosti ADRIATIC SLOVENKA, d.d., PE Maribor, Ulica Eve Lovše 15, Maribor, T: 02 3208 110 12 Štajerski Kultura petek • 19. decembra 2014 Ptuj • 95 let DPD Svoboda Ptuj Steber kulturnega utripa mesta DPD Svoboda Ptuj je letošnji društveni in hkrati družabni večer pred novim letom, na katerem se predstavijo njene skupine oz. člani, povezala s 95-letnico njegovega delovanja. Na začetku večera so se z minuto molka poklonili prezgodaj umrlemu predsedniku DPD Svoboda Ptuj Francu Lačnu. Začasno vodenje društva je v rokah Branke Bezeljak, ki je ob tej priložnosti spomnila na pomen delovanja vseh 13 sekcij, vsaka deluje kot samostojno društvo, kar se je pokazalo kot zelo učinkovito in uspešno. Sekcije je pozvala k aktivnemu delu še naprej, nekatere pa k oživitvi aktivnosti, kot na področju zborovske dejavnosti in na plesnem, kjer trenutno deluje le rekreativna plesna skupina. Manjka pa tudi precej gradiva o delovanju sekcij, zato naj bi jih čim prej zbrali in posredovali, da bo lahko kronika zajela celotno aktivnost. Na društvenem večeru so ob Branki Bezeljak govorile še Nuša Gajšek kot predstavnica MO Ptuj oz. mestnega sveta, ki je obljubila, da bo mestni svet še naprej podpiral njihove predloge in ideje, pohvalila je srčnost in entuziazem, ki preveva njihovo delovanje, Sanja Selinšek v imenu OI JSKD Ptuj ter Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj, ki je dejala, da bi revolucionarni duh, ki je pomagal ustvarjati DPD Svoboda Ptuj kot odgovor nemškutar-stvu v mestu, potrebovali tudi danes, saj je vse več tistih, ki želijo, da bi se tudi na podro- Foto: Črtomir Goznik Člani gledališkega studia Ptuj so se predstavili z odlomkom iz predstave Pepelka-pepelka-pepelka, za katero so na državnem srečanju otroških gledaliških skupin prejeli zlato priznanje. Mentorici sta Mira Mijačevič in Branka Bezeljak. čju ljubiteljske kulture šli ekonomije. Slavnostna govornica, članica DPD Svoboda Ptuj Marija Hernja Masten, je podala kul-turno-zgodovinski oris društva. Delavsko izobraževalno društvo Svoboda je bilo ustanovljeno leta 1919. Že od ustanovitve pa do danes je društvo steber kulturnega, društvenega in družbenega utripa na Ptuju, hkrati pa je vedno veljalo za kritični barometer družbe in aktualne politike. „Zme-raj smo znali reči ne, ne želim tako, pravilna pot je naša pot!" Društveni večer 2014 so s svojimi nastopi obogatili gledališki studio, Ptujski kvartet pod vodstvom Gregorja Lačna, ptujske pevke upokojenke pod vodstvom Marije Zamuda, FS DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj, ki jo vodi Tamara Erhatič, prav tako so pokukali v svet Teatra III, lutkovne skupine, likovne sekcije, predstavilo se je društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, Mo PZ KUD Rogoznica, od vsega začetka svojega delovanja pa je članica DPD Svoboda skupina Kvinton, ki vabi na koncert v Stari steklarski, ki bo 27. decembra. MG Kidričevo • V galeriji FO-VI odprli spominsko sobo Jože Tisnikar, mož s krokarjem V Galeriji FO.VI, v Strnišču pri Kidričevem, so odprli spominsko sobo slikarja Jožeta Tisnikarja, ob tej priložnosti pa so obiskovalcem predstavili dokumentarni film Mož s krokarjem, scenaristke in režiserke Sonje Prosenc. Kot je ob odprtju obiskovalcem povedal galerist Vladimir Forbici, se je Jože Tisnikar, sicer njegov dober znanec, med letoma 1954 in 1964 slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Pečka. Nedvomno je Tisnikar edinstven, tako po svojevrstnem načinu slikanja, saj so njegove slike odraz sveta preprostih ljudi, kot po glavni ikonografski temi njegovih del - smrti. Rad pa je upodabljal tudi osamljenost vsakega živega bitja, od človeka do živali. Čeprav ga je likovna kritika umestila v bližino eksistencialno izraznih umetnikov, ki so jih označili s terminom »temni modernizem«, je ostal eden najbolj samosvojih slovenskih Foto: M. Ozmec Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: irifo@willlams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJ!, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI. ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ Vesele božične praznike ter uspešno 2015! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Z avtorjema filma Mož s krokarjem, scenaristko in režiserko Sonjo Prosenc in fotografom Mitjo Ličnom, se je pogovarjal Vladimir Forbici (desno). slikarjev. Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarska dela, najbolj pa je znan po upodobitvah krokarjev in temačnih podobah ekspresivnih in eksistencialističnih vsebin. Dvakrat se je preizkusil tudi kot scenograf, saj je naredil likovno zasnovo za lutkovno igro Svetlane Ma-karovič Mrtvec pride po ljubico ter scenske predloge za dramo Singer za Shakespeare Theatre v Londonu. Umrl je leta 1998 v prometni nesreči. Ker so zadnja leta na tega edin- stvenega in svojstvenega umetnika skoraj malce pozabili, so se v galeriji FO.VI odločili, da v njegov spomin odprejo spominsko sobo. Film razkriva obrise Tisni-karjeve osebnosti. Po ogledu filma se je Vladimir Forbici pogovarjal s scenaristko in režiserko Sonjo Prosenc in ptujskim fotografom Mitjo Lič-nom, ki je skrbel za fotografijo, edinstven večer pa sta z likovnimi deli popestrila Jernej For-bici in Marika Vicari. -OM Tednikova knjigarnica Veliko pustolovščin v prihodnjem letu! Konec leta pogosto prinaša tudi vrečo razmišljanj o minulem času in hkrati so zadnji dnevi leta tisti, ko je veliko želja po boljšem novem. Če ste morda, cenjeni bralci Knjigarnice, med tistimi, ki čutite potrebo po osebnem napredovanju ali celo po koreniti preobrazbi, potlej vam priporočamo novost založbe eBesede z naslovom Pustolovščina osebne preobrazbe. Njena avtorica je Ljubica Uvodic Vranic, psihoterapevt dr. Zoran Mi-livojevič je za naveden psihološki priročnik zapisal, da je odličen vodič za potovanje skozi sebe. Vraničeva je avtorica knjige s provokativnim naslovom Kako se dobro spreti, ki je bila v letu izida (2008) najbolje prodajana knjiga na Hrvaškem, kjer avtorica profesionalna psihologinja v medicini dela, terapevtka in svetovalka živi. Prof. Ljubica Uvodič Vranič je ena najbolj uglednih psihologinj pri sosedih, je članica »Hrvatske psihološke komore«, samostojna konzultantka - komunikologinja v podjetjih ter dobitnica mnogih nagrad. Je avtorica izvirnih učnih in antistresnih programov za menedžerje, učitelje, zdravnike, medicinske sestre in druge poklice. Najbolj znana kot ustanoviteljica družbe za napredek družinskega življenja V petek ob petih, ki jo vodi od leta 1997. Vraničeva je strokovno delovala v klubih alkoholikov kot terapevtka in supervizorka, od leta 2008 pa predava tudi na delavnicah invalidov. Pustolovščina osebne preobrazbe je prevedel Andrej Tro-ha, lektorirala pa Katja Klopčič Lavrenčič in je prvo prevedeno delo Ljubice Uvodič Vranič v slovenščino. Knjiga je razdeljena na štiri rimsko oštevilčene in naslovljene dele in ima 237 strani. Prvi del z najmanj poglavij je naslovljen Sreča skozi duševno zdravje ali štiriperesna deteljica, ki jo sestavljajo: negovanje samozavesti, čustveno polnjenje, meje v medsebojnih odnosih in njihovo ohranjanje in dejavno življenje. Drugi del nosi naslov Ljubezen je, tretji je naslov knjige in zadnji je preprosto naslovljen s Kako in kaj. Morda odkimavate, cenjeni bralci, da je na knjižnem trgu že preveč tako imenovanih popularnih psiholoških priročnikov? Seveda jih je veliko, a mnogi so prevedeni in izvirajo iz drugačnih kultur in iz oddaljenih jezikovnih območij. Knjiga Vraničeve pa je tako domača, enostavna in pristna, tudi takrat, ko podaja oblike sprostitve (npr. korpus besed, ki jih ponavljamo za sproščanje) iz okvirov meditacije in drugih vzhodnjaških tehnik. Tako pravi avtorica na primer o samozavesti: Samozavest je prepričanje, da bomo z nekim dejanjem dosegli želen oziroma ugoden izid. Je tudi naša sposobnost, da prenesemo tveganje za neugoden izid ter morebitno škodo, ki bi nam jo to prineslo. V skrajno pozitivni obliki se samozavest izrazi v naivnosti oziroma neprevidnosti, v skrajno negativni pa v blokiranju vsakršne dejavnosti, da bi se izognili neuspehu. Le v svoji optimalni obliki predstavlja jedro duševnega zdravja ... Samozavest krepi motivacijo. Predvidevanje, da bomo v nečem, kar počnemo, uspeli, predstavlja skoraj pol uspeha . Na strani 149 je dvanajsto poglavje tretjega dela in nosi naslov Darilo od srca in podnaslov: Darila, ki jih kupujemo, včasih odražajo naše želje, včasih pa so projekcija naše slike o sebi. Tako avtorica sklene poglavje: Vse, kar počnemo, nas razkriva. Vsako podarjeno darilo pove nekaj o nas. Darilo je zahvala, trnek in formalnost. Priča o naši osebnosti in šarmu ter o tem, koliko smo se potrudili, da bi z darilom prišli do izraza. Veliko veselja s knjigami in vse dobro želi Liljana Klemenčič Namizni tenis Cirkovčani v praznike z zmago v Ljubljani Stran 14 Kikboks Lara Vuzem Vajda zmagala v Makarski Stran 14 Branko Pšajd »Želimo še korak naprej« Stran 15 Zlatko Gabor »Osnovni cilj izpolnjen, spomladi še uspešnejši« Stran 15 Igre mladih Mladi športniki združeni na igrah v Avstraliji Stran 17 Bovling Za zaključek slavila Kekčeva in Kelenc Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Jure Matjašič, NK Zavrč Na Ptuju posebno, v Zavrču še veliko bolje Nogometni klub Zavrč bo v zimskem prestopnem roku temeljito prevetril ekipo, saj bo od jesenskega dela v ekipi ostalo le osem igralcev. Med njimi bo tudi Jure Matjašič, ofenzivno usmerjen zvezni nogometaš, ki velja za ljubljenca navijačev Zavrča. 22-letnik je jesen odigral v solidni formi, vsekakor pa je - to priznava tudi sam - zmožen še precej več. Jesenski del prvenstva ste v Zavrču sklenili na 5. mestu. Ste zadovoljni? J. Matjašič: »Če bi nam kdo pred prvenstvom ponudil 29 točk in borbo za najvišja mesta po jesenskem delu, bi to verjetno sprejeli z odprtimi rokami. Če pa zdaj potegnemo črto, pa lahko obžalujemo kar nekaj prepo-ceni izgubljenih točk, predvsem proti koncu tega dela. Začetek prvenstva je bil za nas odličen, držali smo neko konstanto in nismo izgubljali tekem.« Večino prvenstva ni bilo težav, te so se pojavile proti koncu, ko so se vrstili porazi. Zakaj? J. Matjašič: »Zaradi manjšega kadra se je ekipi poznala praktično vsaka poškodba in karton. Čeprav lahko rečem, da smo igrali iz tekme v tekmo boljše, nas je proti koncu velikokrat zapustila tudi sreča. Kar nekaj točk pa smo verjetno izgubili na račun domačega igrišča. Meni osebno je igrati na Ptuju nekaj posebnega, vendar mislim, da bi za ekipo bilo veliko bolje, če bi igrali v Zavrču. Ob tem mislim, da je na ekipo najbolj vplivala negotova prihodnost večine igralcev. Posledično se je poslabšalo vzdušje v sla-čilnici, ki pa je najpomembnejša stvar za dober rezultat.« Ste s svojimi predstavami zadovoljni? Kaj morate še izboljšati? J. Matjašič: »Tako s predstavami moštva kot tudi s svojimi predstavami sem v večji meri zadovoljen. Potrebno bo veliko dela na učinkovitosti in realizaciji v zaključku akcij, kar je moja slaba stran.« Ekipa bo spomladi dodobra prevetrena, toda vi ostajate. O pričakovanjih je verjetno težko govoriti J. Matjašič: »To je ogromna sprememba za ekipo. Že nekaj časa se je govorilo o tem in glede na varno mesto na lestvici se je vodstvo odločilo za pomladitev ekipe. Težko je formirati ekipo čez noč, se posebej, če je govora o mlajših igralcih. Potrebno bo veliko trdega dela, predvsem pa potrpežljivosti, da bo ekipa dosegla želen nivo. Prav zaradi tega je o pričakovanjih zdaj trenutno še nesmiselno govoriti.« Eno najbolj izenačenih prvenstev doslej Kako bi ocenili razplet jesenskega dela v Prvi ligi? J. Matjašič: »Mislim, da letos lahko navijači spremljajo eno najbolj razburljivih in izenačenih prvenstev. Največje presenečenje so vsekakor Domžale, za katere pa ob močnem pritisku Maribora, Celja in Olimpije mislim, da ne bodo zdržale na vrhu. Celje je zame osebno pokazalo največ v tem delu prvenstvu. Največji plus za 1. SNL pa je vsekakor konkurenčna Olim-pija: celoten slovenski nogomet in predvsem Maribor jo potrebuje. Največje razoča- Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič (Zavrč, rumeni dres): »Na ekipo je najbolj vplivala negotova prihodnost večine igralcev. Posledično se je poslabšalo vzdušje v slačilnici, ki pa je najpomembnejša stvar za dober rezultat.« ranje je vsekakor Rudar, ki pa se počasi pobira. Zadnje mesto zanesljivo pripada Radomljam, ki niso pokazale tistega pravega tekmovalnega naboja in so tudi prvi kandidat za izpad.« Kaj po vašem mnenju manjka Zavrču, da bi se lahko kosal z najboljšimi v Sloveniji? J. Matjašič: »Težko je govoriti o taksnih stvareh. V Zavrču se je zgodilo vse tako hitro, da si je to kar težko predstavljati. V šestih sezonah nam je uspel preskok iz najnižje lige v prvo slovensko. Tukaj smo se že prvo sezono borili za najvišja mesta in že to je samo po sebi zavi- danja vreden rezultat. Težko je v tako kratkem času slediti vsem stvarem, predvsem v organizacijskem smislu, čeprav se vsi v klubu trudijo po najboljših močeh. Tudi infrastruktura se izboljšuje. Tu je še veliko drugih stvari, ki se morajo uskladiti, potrebno pa je tudi kar nekaj sreče in pa seveda čas, čeprav že nekaj časa dokazujemo, da sodimo med najboljše slovenske klube.« Spomladi boste končno spet igrali doma, pred svojimi navijači. Glede na to, da ste njihov ljubljenec, me zanima, ali jim pred prazniki želite kaj sporočiti? J. Matjašič: »Končno bo tudi ta krasen objekt v Zavr-ču pripravljen za tekme in vsi komaj nestrpno čakamo, da bomo spet zaigrali pred svojimi navijači. V isti sapi lahko rečem, da so nas tisti najbolj zvesti spremljali praktično povsod - rad bi se jim zahvalil za vse skupne trenutke. Bili so res odlični, spremljali so nas povsod, kar igralci zelo cenimo. Upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Ob tej priložnosti tudi vsem svojim bivšim soigralcem želim veliko sreče v njihovih nadaljnjih karierah. Vsem bralcem Štajerskega tednika pa želim vesele božične praznike in srečno novo leto.« Tadej Podvršek Nogomet • 1. SNL Celjani prejeli le 9 zadetkov Nogometaši v slovenskih ligah so na zimskem premoru, zato lahko pogledamo na nekatere statistične kazalnike. - najbolj učinkovita ekipa: 36 zadetkov - Maribor (Olimpija 35, Celje 33 ...) - najboljši strelci: 10 zadet- kov - Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov - Benjamin Verbič (Celje) in Luka Zahovič (Maribor) . - najboljša obramba: 9 prejetih zadetkov - Celje (Domžale 10, Olimpija 16 ...) - najboljša ekipa na domačem igrišču: Maribor (25 točk/11 tekem), Celje (21/10) - najboljša ekipa v gosteh: Domžale (24/10), Celje (19/10) Najdaljše serije: - zaporedne zmage: Domžale 8 (od 1. do 8. kroga) - zaporedne neodločeni: Celje 4 (od 7. do 10. kroga) - zaporedni porazi: Radomlje 8 (od 1. do 8. kroga) - brez poraza: Celje 18 (od 3. do 20. kroga) - brez zmage: Radomlje 9 (od 1. do 9. kroga) - brez neodločenega: Luka Koper 12 (od 1. do 12. kroga) JM Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so s 36 doseženimi zadetki najčinkovitejšo moštvo jesenskega dela prvenstva (na fotografiji Luka Zahovič). Nogometaši Celja so na 20 tekmah jesenskega dela prejeli le devet zadetkov (na fotografiji Matic Kotnik)! Jesenski prvaki, nogometaši Domžal (v rumenih dresih), so na desetih gostovanjih osvojili kar 24 točk (8 zmag, 2 poraza). 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 19. decembra 2014 Namizni tenis • 1. SNTL (m) Cirkovčani v praznike z zmago v Ljubljani VNAPREJ ODIGRANO SREČANJE 10. KROGA: Olimpija -Cirkovce Šternmatik 2:5. 1. KRKA I 9 9 0 45:17 18 2. KEMA I 9 8 1 43:13 16 3. ILIRIJA 9 7 2 36:20 14 4. MARIBOR 9 6 3 34:21 12 5. LETRIKA 9 5 4 35:22 10 6. CIRKOVCE ŠTER. 10 5 5 29:35 10 7. MENGEŠ 9 3 6 21:36 6 8. KEMA II 9 2 7 24:40 4 9. ARRIGONI 9 1 8 15:43 2 10. OLIMPIJA 10 0 10 15:50 0 Olimpija - Cirkovce Šternmatik 2:5 Flajs - Kocuvan 0:3 (-8, -7, -8), Grm Urbančič - Koban 3:1 (10, -7, 4, 8), Boldin -Piljak 1:3 (-4, -7, 6, -9), Grm Urbančič - Kocuvan 3:1 (-3, 8, 9, 7), Flajs - Pi- ljak 1:3 (-2, 6, -6, -2), Boldin -Koban 2:3 (-6, -7, 5, 9, -1), Grm Urbančič - Piljak 0:3 (-6, -8, -2). Cirkovčani so v soboto odigral še zadnjo tekmo letos: v vnaprej odigranem srečanju 10. kroga so se v Ljubljani merili z Olimpijo. Ta zaseda zadnje mesto med vsemi pr-voligaši in je še vedno brez zmage. Tako je ostalo tudi po sobotnem srečanju, ki so ga Cirkovčani dobili brez posebnih težav. Olimpija ima ekipo sestavljeno iz dveh mladih igralcev (17-letni Črt Lovro Grm Urbančič in 19-le-tni Miha Flas) ter veterana Roberta Boldina (46 let). Najperspektivnejši je prav najmlajši, Grm Urbančič, ki je tudi dosegel obe posamič- Foto: Črtomir Goznik Danilo Piljak je v letošnji sezoni v 1. ligi nanizal 16 posamičnih zmag ter doživel osem porazov. ni zmagi za domačine. V zadnjem dvoboju ga je ustavil Danilo Piljak, ki je s svojo tre- tjo zmago tudi postavil končni izid srečanja. JM Kikboks • Croatia Open 2014 Lara Vuzem Vajda zmagovalka Ekipa dvanajstih članov Kluba borilnih veščin Ptuj se je v soboto in nedeljo udeležila zadnjega letošnjega tekmovanja. Nastopali so na 18. tradicionalnem mednarodnem turnirju »Croatia open« na Hrvaškem, ki je tokrat potekal v Makarski. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 600 tekmovalcev iz 10 držav. Rezultati (point fighting): največji uspeh med Ptujčani je dosegla Lara Vuzem Vajda (mlajše kadetinje do 42 kg) z osvojitvijo 1. mesta; Rok Potočnik je osvojil 2. mesto do 89 kg in 3. mesto do 94 kg med mladinci; Vito Čurin je osvojil 2. mesto do 84 kg med mladinci; Anej Pivec je osvojil 2. mesto med dečki do 10 let nad 32 kg; Nina Duh (starejše kadetinje do 55 kg) ter Mlakar Gašper Valentin (mladinci do74 kg) sta osvojila 3. mesto; light kontakt: Vito Čurin je osvojil 3. mesto do 84 kg med mladinci. Konjeništvo Ptujčani v Makarski Foto: Franc Slodnjak V ptujski ekipi so nastopali še Tilen Repina, Dominik Ljubec, Nino Bratušek, Niko Ritlop, Dejan Duh in Timi Pungaršek, ki pa se jim ni uspelo uvrstiti med Jože Sagaj mlajši znova najuspešnejši voznik prve tri v svojih kategorijah. Na tekmovanju sta sodila mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Aleš Skledar. S podelitvijo diplom, medalj in pokalov za medobčin- sko prvenstvo leto 2014 ter polaganje izpitov v KBV Ptuj ta teden končujejo s treningi in gredo vsi na 14-dnevni zasluženi počitek. Franc Slodnjak Na osrednji slovesnosti ob zaključku letošnje kasaške sezone v Ljubljani je Zveza društev kasaške centrale Slovenije podelila priznanja najzaslužnejšim sedanjim in nekdanjim funkcionarjem, tekmovalcem ter rejskim družinam. Visoko priznanje je prejel Anton Slavič iz Ljutomera, dolgoletni tajnik KK Ljutomer (1957-1990) in kasaški sodnik. Najboljši voznik je znova postal član KK Ljutomer Jože Sagaj mlajši iz Ključarovcev, ki je v letošnji sezoni osvojil 34 prvih mest. Ob tem je bil še 17-krat drugi in 11-krat tretji. Največ zmag (10) je osvojil na mednarodnih dirkah v Budimpešti, devet pa mu jih je pripadlo na hipodromu v Ljutomeru. Najuspešnejši je bil z 9-le- tnim žrebcem italijanskega registra Lambert Sasom, s katerim je nanizal sedem prvih mest, sledita pa 11-letni Vic Attack in 5-letna Jasa GL s štirimi zmagami. Lastnik Lam- bert Sasa in VickAttacka je Alfred Hossmann, Jase Gl pa Dušan Zorko (oba KK Ljutomer). Sicer pa je Jože Sagaj v dosedanjih 809 startih osvojil 180 prvih, 122 drugih in 86 tretjih mest. Na prireditvi so priznanja prejeli tudi rejci. Za najboljšo je bila izbrana rejska družina Slavič iz Klju-čarovcev. NŠ Jože Sagaj ml. - najuspešnejši voznik v letu 2014 Rokomet • 1. A SRL (m) Zelja Jeruzalema: Prezimiti na visokem 6. mestu Ormoški rokometaši so v tekmi 14. kroga na gostovanju v Krškem unovčili bogate prvoligaške izkušnje ter z izidom 33:25 ugnali pomlajeno domačo zasedbo. Na visokem nivoju je bil znova vratar To-mislav Balent, ki je med drugim zaustavil tri sedem-metrovke. Strelsko sta bila razpoložena Bojan Čudič z 11 in Danijel Mesaric z 10 doseženimi zadetki (met 10/10). Kapetan Čudič, vodilni strelec lige, je v Krškem prispel do svojega že 127 zadetka v sezoni (povprečno 9,76 zadetka na tekmo). Dvakrat se je med strelce vpisal novi obraz pri Ormožanih, 17-letni Bruno Levak, ki je prispel iz Čakovca. Levak je še en izmed mladih nadarjenih igralcev, ki jih Ormožani črpajo iz hrvaškega bazena. V soboto, 20. 12., ob 18.00 na Hardek prihajajo rokome-taši Slovenj Gradca, ki so za zdaj največje presenečenje prvenstva. Korošci se lahko pohvalijo z odličnim mladim trenerjem Sebastjanom Sovičem in mladim perspektivnim kadrom, kjer so prve violine mladinski reprezentanti Vid Levc, Rok Ovniček in Žan Šol. Seveda v taboru Ormožanov še niso pozabili deset doseženih zadetkov Francija Pokliča na prvi tekmi, ko je Slovenj Gradec v 2. krogu slavil z izidom 29:27. Ormožani so v 2. polčasu že vodili za pet zadetkov, a je borbenim Korošcem uspelo spreobrniti potek tekme v svojo korist. Borbenost oz. srčnost pa je nasploh veliki adut ekipe trenerja Soviča, pa naj ekipa igra doma ali v gosteh. Tekma v Ormožu bo odločala o tem, katera ekipa bo prezimila na 6. mestu. Slovenj Gradec je trenutno šesti s 14 točkami, Jeruzalem sedmi s 13 točkami. Zmaga bi eni ali drugi ekipi prinesla visoko 6. mesto. V domačem taboru želijo leto 2014 končati uspešno, kot je nasploh bilo leto, ki prihaja h koncu. Člani so v sezoni 2013/14 obdržali pr-voligaški status, mladinci so z izjemno mlado zasedbo vse bližje elitni ligi, kadeti (letniki 1997) in mlajši dečki B (letniki 2002) so osvojili bron v državi, starejši dečki A (letniki 1999) so bili četrti, starejši dečki B (letniki 2000) sedmi v državi, šola mini rokometa je znova vse močnejša in številčnejša. Zato je v soboto »treba« obiskati trdnjavo Har-dek in z aplavzom nagraditi domačo ekipo za uspešno leto 2014. Uroš Krstič Judo • Turnir v Celju Tri zlate medalje za ptujske judoiste Judo klub Ivo Reya je v soboto v športni dvorani Golovec izvedel novoletni turnir 2014. Na njem je v treh starostnih kategorijah skupno nastopilo 143 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov. Zelo uspešen je bil Judo klub Drava, saj je osvojil tri prva, tri druga in eno tretje mesto. V kategoriji starejših dečkov/deklic do 14. leta starosti se je zelo izkazal Rene Klo-ar, ki je v kategoriji do 55 kg dosegel štiri zmage in na koncu zasluženo osvojil 1. mesto. Prav tako prva je bila z eno zmago v kategoriji do 57 kg Viktorija Zadravec. Drugi mesti sta osvojila Aljaž Fuks in Manuela Rihtarič, tretje Urška Vidovič in peto Mitja Vučina in Luka Anžel. Pri mlajših kadetih/kadeti-njah do 16. leta starosti je v kategoriji nad 81 kg tri zmage nanizal Blaž Krajnc in je po dobrih borbah osvojil 1. mesto. Nika Šlamberger je v kategoriji nad 70 kg vpisala zmago in poraz ter s tem osvojila 2. mesto. David Breznik Blaž Krajnc (JK Drava Ptuj) je slavil v kategoriji mlajših kadetov nad 81 kg. Foto: NS petek • 19. decembra 2014 Šport, pogovori Štajerski 15 Karting • Branko Pšajd, AMD Hajdina »Želimo še korak naprej « Člani Avto-moto društva Hajdina so bili v letošnji karting sezoni izjemno uspešni, saj so osvojili prestižni ekipni naslov državnih prvakov. Zanj so zaslužni vsi člani, ki se po svojih najboljših močeh trudijo klub dvigniti na čim višji nivo. Predsednik kluba je Marko Žerak, večinoma pa delujejo na zelo neformalni prijateljski bazi. Prav značilno je, da so si po koncu sezone priredili piknik in se skupaj poveselili uspeha. O delovanju, kadru in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z Brankom Pšajdom, ki je ena od gonilnih sil kluba. Kako bi sami ocenili letošnji uspeh AMD Hajdina? B. Pšajd: »Zagotovo gre za lep uspeh, za katerega je bilo potrebno ogromno odrekanja vseh sodelujočih, tudi precej lastnih vloženih finančnih sredstev. Ob tem ne gre pozabiti na delo z dirkači, na vložene ure treninga.« Zgodbo ste zastavili precej široko, pod okrilje AMD Hajdina ste povabili tudi dirkače iz drugih okolij. B. Pšajd: »Če smo želeli poseči visoko v ekipni razvrstitvi, smo se morali obrniti nekoliko širše - domačih voznikov iz Hajdine in okolice ni dovolj za uresničitev takšnega projekta. Iskali smo voznike, ki imajo podobno miselnost kot mi, zato so se nam pridružili dirkači iz Ilir- ske Bistrice, Ljubljane, Maribora.« Baza pa je vendarle domača, hajdinska. B. Pšajd: »To bo absolutno ostalo tako. Od starejših med drugim lahko omenimo Maksa Mlakarja, Zvonka Čre-šnika, Andreja Miklaužiča, od mlajših pa Vida Pšajda, Luka Železnika ter Mlakarja in Mi-klaužiča mlajša. Za podmladek se tako ni bati, imamo naslednike.« Interes za karting torej obstaja. B. Pšajd: »Zagotovo, predvsem zaradi tega, ker precej delamo na prijateljski bazi in druženju. Vemo, da je denar vedno težje zagotoviti, zato si med sabo pomagamo, kolikor pač lahko. To je očitno mamljivo tudi za mlajše, ki vidijo našo energijo in našo voljo.« AMD Hajdina je nastalo tako, da ste zapustili AMD Ptuj in odšli na svojo pot. B. Pšajd: »Vsi smo nekoč dirkali in tekmovali za AMD Ptuj. Srž problema je bil v tem, da smo morali za lastne treninge na kartodromu v Hajdošah plačevati. S tem se nekateri nismo strinjali in smo odšli po svoji poti. Sicer smo s člani AMD Ptuj ostali v korektnih odnosih, se pogovarjamo, a smo na drugi strani konkurenti na dirkališču.« Želite ta ekipni uspeh v naslednjem letu nadgraditi? B. Pšajd: »Absolutno, najraje s kakšnim posamičnim naslovom. Letos smo nekoliko premešali razrede, v kate- Člani AMD Hajdina so v pretekli sezoni osvojili ekipni naslov državnih prvakov. Vid Pšajd (AMD Hajdina) rih so nastopali naši vozniki, zato tega nismo uspeli. Bil pa je že npr. Vid dvakrat prvak, tudi dvakrat udeleženec svetovnih prvenstev, zato bi želeli znova do tega naslova.« »Delamo z minimalnimi finančnimi sredstvi« Kako sploh deluje AMD Hajdina? B. Pšajd: »Delamo z minimalnimi finančnimi sredstvi, osnova je na prijateljski bazi. Člani si izmenjujemo informacije in izkušnje, skupaj pa skušamo čim ceneje priti do motorjev, šasij, gum, ki so sicer velik strošek. Vsekakor pa je naš namen delati s čim širšo bazo.« Kako si priskrbite dir-kalnike in kako skrbite za njih? Nogomet • Zlatko Gabor, trener NK Farmtech Veržej Osnovni cilj izpolnjen, spomladi še uspešnejši Zlatko Gabor - Ziko je znano pomursko nogometno ime. Že kot pionirja ga je v Beltincih odkril športni pedagog Ivan Maučec in ga priporočil soboški Muri. V tem času je zaigral za mladinsko amatersko reprezentanco Slovenije pod vodstvom Zdenka Verdenika. Igralsko je dozorel pri Mariboru, v takratni 2. jugoslovanski ligi, in v beltinskem Potrošniku (1. SNL), ki ga je vodil legendarni Ivan Djalma Markovic. Gaborja je trenerska pot vodila skozi mnoge, predvsem prekmurske klube, bogato znanje pa si je nabral pri priznanih nogometnih trenerjih - Zlatku Krajnčarju, Luki Bo-načicu, Miroslavu Blaževicu in Milanu Miklaviču. 53-letni prekmurski strokovnjak se je minula tri leta ustalil v Ver-žeju (vmes je nekaj mesecev treniral tudi NK Zavrč), kjer z ekipo Farmtecha dosega odlične rezultate. Drugič v petdesetletni zgodovini veržejskega nogometa mu je uspelo člansko ekipo popeljati v 2. SNL. Po osvojitvi naslova prvaka v 3. SNL je Farmtech Veržej prvo tekmovalno sezono v drugi ligi (2013/2014) končal na sanjskem 4. mestu, zelo dobro pa kaže Gaborjevim varovancem tudi po jesenskem delu Zlatko Gabor: »'Eksplodirali' smo zlasti v končnici, ko smo v go-steh premagali Šenčur in Tolmin ter točko odvzeli vodilni ekipi Krškega, vmes pa doma še v 'tekmi sezone' ugnali Dravinjo.« prvenstva - med desetimi ekipami so Veržejci z 21 točkami pristali na solidnem 6. mestu. »Tekmovanje v nedavno končanem prvem delu 2. SNL je bilo eno najtežjih v moji trenerski karieri. Pred začetkom sezone je klub zapustila šesterica posojenih igralcev iz Maribora (Zaho-vič, Stojanovič, Vukliševic, Hotic, Živko, Moravac), ki so bili v preteklem prvenstvu nosilci naše igre. Ob dokaj skromnih okrepitvah (Petek, Gliha, Vaš) sem se moral povsem osredotočiti na domači kader, ki pa so ga kar pogosto pestile poškodbe (M. Vin-kovič, Kaučič, Rola, Ropoša, Petek, Polajžar, Kavaš ...). Toda fantje so se resnično izkazali, z zavzetim in resnim pristopom na treningih ter izjemno bojevito in srčno igro na tekmah. Osvojenih 21 točk ne gre podcenjevati. Krepko smo presegli zastavljeni cilj, 16 jesenskih točk,« je zadovoljen Gabor. B. Pšajd: »Iščemo najugodnejše poti, večinoma pa dirkalnike - rabljene in tudi nove - uvažamo iz Italije, kjer jih proizvajajo. Zanje skrbimo sami, v mojem primeru kar v domači avtomehanični delavnici. Sicer imam tudi licenco OKS za vaditelja kartinga, ob skrbi za gokarte tako delamo na fizični in psihološki pripravi voznikov. V vsem skupaj je tudi že malo profesionalizma.« Posebna zgodba je kartodrom v Hajdošah in novozgrajeni (a nedelujoč) v Slovenji vasi. Kakšno je vaše videnje tega? B. Pšajd: »Škoda je, ker je novi kartodrom v Slovenji vasi že tri leta prevlečen z asfaltom, pa znotraj lokalne skupnosti ni dovolj interesa, da bi ga obudili v življenje -potreben bi bil dialog z Dravskimi elektrarnami Mari- bor. Po mojem mnenju je to velika škoda in bi moralo biti na takšnem objektu nekaj delovnih mest. Ko treniramo v Hajdošah, večkrat prihajajo iz ptujskih Term gostje spraševat o možnosti dirkanja. To povezavo turističnih in športnih kapacitet bi morali bolje izkoristiti. Vzorec takšnega poslovnega sodelovanja pa imamo le nekaj kilometrov preko avstrijske meje, pri Gradcu. Tam od tega objekta živi kar nekaj ljudi.« Kakšen del sredstev proračuna dobite iz občinskega proračuna? B. Pšajd: »Kolikor je meni poznano, smo doslej iz proračuna Občine Hajdina prejeli približno 500 evrov. Glede na to, da stroški sicer segajo v sfero več kot deset tisoč evrov, je to res majhen del.« Jože Mohorič »Eksplodirali smo zlasti v končnici« V prvenstvo ste vstopili brez večjih ambicij, zgolj z željo po obstanku v ligi? Z. Gabor: »Moram priznati, da si kaj več v klubu nismo drznili zastaviti. Realno, v dokaj kakovostni zasedbi druge lige, bi bil vsak dosežek Ver-žeja, ki je boljši od 8. mesta, izjemen uspeh. In prav osvojenih 16 točk bi zagotavljalo dokaj mirno prezimovanje. Toda dosegli smo bistveno več, kar je seveda toliko bolj razveseljivo in za številne ljubitelje nogometa v Prlekiji več kot prijetno presenečenje. 'Eksplodirali' smo zlasti v končnici, ko smo v gosteh premagali Šenčur in Tolmin ter točko odvzeli vodilni ekipi Krškega, vmes pa doma še v 'tekmi sezone' ugnali Dravinjo. V Krškem smo bili povsem blizu trem točkam, v Tolminu pa smo drugi polčas odigrali vrhunsko, morda celo najbolje, odkar sem na klopi Farmtecha,« pravi popularni Ziko. Najučinkovitejši je branilec Kek Najučinkovitejši strelec veržejske ekipe je s sed- mimi doseženimi zadetki obrambni igralec Kek, osrednji napadalec David Vinkovič pa zaostaja za gol, vendar se strelsko ni izkazal. Kaj pripisati temu dejstvu? Z. Gabor: »Drži, David je bil izjemno razpoložen na gostovanjih, doma pa je velikokrat povsem zatajil. Zadeti v polno mu ni uspelo niti iz stoodstotnih priložnosti, drugače je bilo na gostovanjih, kjer je bil zelo razpoložen in je bil na nekaterih tekmah celo igralec odločitve. Ne gre zanemariti podatka, da je poldrugo leto nastopal pri avstrijskem klubu nižjega razreda, po vrnitvi v matično sredino pa se mu nekaj časa ni uspelo prilagoditi trenutnim razmeram. Seveda trdno verjamem v njegove napadalske sposobnosti in morda bodo te do izraza prišle že spomladi. Zanimiva zgodba je v zvezi s Kekom, ki je dolgo časa taval v ekipah Šenčurja in Dra-vinje ter se naposled ustalil in odlično znašel v Veržeju. Je standardno soliden v zadanih obrambnih nalogah, zadolžen je tudi za izvajanje enajstmetrovk. Vseh šest dosojenih je spremenil v zadetek, ob tem pa bil enkrat uspešen še s prostega strela.« Gabor bdi tudi nad podmladkom Trener članske vrste Farm-techa Zlatko Gabor neneh- no bdi tudi nad veržejskim podmladkom, kjer kadeti in igralci do 15 let zelo visoko kotirajo v 1. SNL. Zasedajo sam vrh mladinske slovenske lige, kar je tudi njegova zasluga. Izjemoma je mladince vodil v zadnjih treh krogih jesenskega dela prvenstva in osvojil zavidljivih sedem točk. Z. Gabor: »Resnično gre za dragocen mlad potencial, ki ga velja negovati. Deset let trdega in sistematično uspešnega dela se že obrestuje. Zagotovo bomo tudi v prihodnosti lahko iz lastnega mlajšega kadra črpali igralce za člansko vrsto, kar je tudi dolgoročni klubski cilj.« Čeprav je čas zimskega oddiha, vsak trener v sebi že razmišlja o obdobju, ki prinaša nadaljevanje prvenstva. Tako tudi Zlatko Gabor: »Še zmeraj je naš osnovni cilj ostati v 2. SNL. Po uspešni jeseni imamo dovoljene tudi večje apetite - mesto v 'zlati sredini' in zakaj ne v naslednji sezoni tudi naskok na sam vrh. A do tja je še daleč. Za dosego vrhunskih rezultatov bo potrebno še kaj postoriti, ne le v igralski zasedbi. Predvsem moramo v najkrajšem možnem času dobiti ustrezno pomožno igrišče. Brez njega si uspešnega nastopa v elitni konkurenci ni mogoče niti zamisliti.« Niko Šoštarič Foto: NS 16 Štajerski Šport, šport mladih petek m 19. decembra 2Q14 Bovling m Podjetniška liga Za zaključek slavje Karoline Kekec in Branka Kelenca Športni napovednik S tekmami posameznikov se je končala letošnja jesenska podjetniška liga, v kateri so naslov prvakov osvojili igralci ekipe Saška bar, za njimi sta se zvrstili ekipi Slovenske gorice in Gostišče Iršič. Zmagovalci spomladanske lige - VGP Drava - so tekmovanje končali na 4. mestu. Ekipi Saška bar in VGP Drava sta skupaj osvojili zadnjih sedem naslovov, prvi so slavili petkrat, drugi pa dvakrat. Zaključni turnir posameznikov je minil v nekoliko okrnjeni zasedbi, kljub temu pa je ponudil negotovo in izenačene dvoboje. Pri ženskah sta se v finale uvrstili Karolina Kekec in Danica Šegula, ki sta bili najboljši že v kvalifikacijah. Finalni nastop je bolje uspel članici ekipe Boxmark Team, ki se je tako zasluženo veselila naslova. V moškem delu je bila v kvalifikacijah najboljša četverica Igor Gaber (604), Milan Hala-deja (549), Tadej Starčič (542) in Zvonko Čerček (526). Trije so se uspeli prebiti tudi v polfinale, Haladeja pa je ugnal Branko Kelenc. Prav slednji je bil najbolj prepričljiv v izločilnem delu, za konec je v finalu ugnal še Igorja Gabra (222:169) in se veselil lovorike. Končni vrstni red: ženske: 1. Karolina Kekec (Boxmark Team) Saška bar - najboljša ekipa jesenske podjetniške lige 2014 2. Danica Šegula (Tames) 3. Martina Janžekovič (Boxmark Team) 4. Karolina Kelenc (VGP Drava) moški: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 2. Igro Gaber (MO Ptuj) 3. Zvonko Čerček (Talum) 4. Tadej Starčič (Saška bar) 5. Igor Vidovič (Tames) 6. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 7. Andrej Purgaj (Gostišče Ir-šič) 8. Milan Haladeja (SKEI Ptuj) JM Bovling m 1. slovenska liga Veliki remi z vodilnimi Postojnčani REZULTAI 7. KROGA: Strike 1 - Xtreme 1 2:0, Magmax 1 - Epic 2 2:0, Epic 3 - Galaxija 2:0, Ptuj 1 - Epic 1 1:1. 1. EPIC 1 7 5 1 1 63 11 2. STRIKE 1 7 4 1 2 62 9 3. EPIC 2 7 4 0 3 54 8 4. GALAXIJA 7 3 1 3 49 7 5. PTUJ 1 6 2 1 3 32 5 6. EPIC 3 6 2 0 4 29 4 7. MAGMAX 1 6 1 2 3 36 4 8. XTREME 1 6 2 0 4 39 4 PTUJ 1 - EPIC 1 1:1 (4644:4680) PTUJ 1: Črtomir Goznik 1103 (4 MVP točke), Bojan Klarič 1150 (4), Gregor Miložič 1133 (6), Sašo Vidovič 1258 (5). EPIC 1: Peter Grabrijan 1115 (6), Anže Lajovic 1209 (7), Anže Grabrijan 1222 (6), Dušan Lajovic 1134 (6). Ekipa Ptuj 1 je v soboto na domačem kegljišču Bowling centra Ptuj gostila vodilno ekipo Epic 1. Postojnčani so vodilno moštvo lige, saj so doslej zabeležili le en poraz. V svojih vrstah imajo trenutno najboljšega posameznika (glede na MVP točke) Anžeta Grabrijana, pri vrhu je tudi Dušan Lajovic -na 5. mestu. Izmed Ptujčanov je trenutno najvišje uvrščen Sašo Vidovič (13.), sledijo Črtomir Goznik (21.), Gregor Miložič (22.) in Bojan Klarič (27.). Kljub temu so bili domačini v celotni tekmi povsem enakovredni favoritom in so jim pošteno pretili - tudi s končno zmago. Odlično je odigral najmlajši, Sašo Vidovič, ki je na koncu dosegel tudi najboljši rezultat dneva - 1258 podrtih kegljev (povprečno 209,67 na igro). Po vseh odigranih igrah posameznikov in dvojic so Ptujčani celo vodili 7:5, dve točki in izenačenje pa je gostom prinesel skupni seštevek vseh podrtih kegljev. Kljub temu so lahko Ptujčani zelo zadovoljni s tem rezultatom, s katerim so dokazali, da so zasluženo med najboljšimi slovenskimi ekipami. JM Squash • Turnir v Zagrebu: Zmaga Veržejke Sare Rojnik Na mednarodnem squash turnirju v Zagrebu je v zelo močni konkurenci 1. mesto osvojila Sara Rojnik (Point klub Ver-žej). Veržejka je slavila pred Mojco Blažič iz Sevnice in Pauline Radoš iz Zagreba. NŠ Pri posameznikih je v ekipnem delu močno izstopal Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), ki je imel povprečje 204,4 podrtih kegljev na igro - najboljši rezultat je imel v kar šestih krogih. Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 204,4, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 186,6, 3. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 184,2, 4. Sašo Vidovič (Saška bar) 183,2, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 182,7 ... Posamezniki z največ osvojenimi MVP točkami: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 82, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 76, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 73, 4. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 71, 5. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 70 ... Posamezniki z najboljšim deležem osvojenih točk glede na št. odigranih iger: 1. Gregor Miložič (Saška bar) 86,36 %, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 85,42 %, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 76,04 %, 4. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 73,96 %, 5. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 72,92 % ... Rokomet • Mlajše selekcije 1. MLADINSKA LIGA: Prvi del zaključili z remijem REZULTATI 11. KROGA: Drava Ptuj - Riko Ribnica 27:27, Krško - Dol TKI Hrastnik 23:26, Brežice - Celje Pivovarna Laško 23:27, Urbanscape Loka - Krka 28:39, Slovenj Gradec 2011 - Koper 2013 26:34, Slovan - Trimo Trebnje. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 11 9 0 2 18 2. SLOVAN 10 9 0 1 18 3. RIKO RIBNICA 11 7 2 2 16 4. KOPER 2013 11 7 0 4 14 5. TRIMO TREBNJE 10 6 2 2 14 6. KRKA 11 6 1 4 13 7. KRŠKO 11 4 0 7 8 8. URBANSCAPE LOKA 11 3 1 7 7 9. SLOVENJ GRADEC 11 3 1 7 7 10. DOL TKI HRASTNIK11 3 0 8 6 11. DRAVA PTUJ 11 1 3 7 5 12. BREŽICE 11 1 2 8 4 DRAVA PTUJ - RIKO RIBNICA 27:27 (15:15) DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič 2, Mlač-Černe, Vaupotič 1, Rei-sman 1, Krajnc, Maroh 4, Veit, Bukvič, Rosič, Krasnič, Hrupič 4, Hajdinjak, Jerenec 10, Šalamun 5, Sitar. Trener: Ivan Hrupič. 2. MLADINSKA LIGA -VZHOD 1. JERUZALEM ORMOŽ 10 9 1 0 19 2. GORENJE VELENJE 9 5 1 3 11 3. V. NEDELJA C. OPTYL10 5 1 4 11 4. HERZ ŠMARTNO 10 3 1 6 7 5. MARIBOR BRANIK 10 1 3 6 5 6. RUDAR 9 2 1 6 5 MARIBOR - V. NEDELJA CARRERA OPTYL 38:38 (19:22) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Škrjanec, Jaušovec, Rokomet • 1. DRL (m) 15. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 (SOBOTA ob 18.00) 1. B DRL (m) 13. KROG: Drava Ptuj - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 20.00); Velika Nedelja Carrera Optyl - Koper 2013 (SOBOTA ob 19.00). 1. B DRL (ž) 12. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Litija (SOBOTA ob 16.30 - športna dvorana Center). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 9. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Swatycomet Zreče (PETEK ob 19.30). Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 5. KROGA - NEDELJA ob 9.00: ŠD Skorba - ŠD Destr-nik Kickers; NEDELJA ob 9.40: Bagerkom Pragersko - Hajdi-na Bar Kavalo; NEDELJA ob 10.30: ŠD Draženci - ŠD Rim; NEDELJA ob 11.00: ŠD Ptujska gora -KMN Draženci; NEDELJA ob 11.40: Poetovio Plindom 080 73 00 - FC Ptuj. Boks • 1. slovenska liga Boks klub Ring Ptuj v soboto od 13. ure naprej organizira v športni dvorani Gimnazije Ptuj 3. kolo slovenske ekipne boksarske lige. Dobrodelni tek ZA Ptuj Društvo Za Ptuj, Zavod za šport Ptuj in družba Radio-Tednik Ptuj organizirajo 2. dobrodelni tek ZA Ptuj. Start dobrodelnega teka bo ob 11. uri na Mestnem stadionu, vsak udeleženec pa si lahko izbere traso po svojih zmožnostih (po stadionu, do Rance ...). Štartnina je 10 evrov, zbrana sredstva pa bodo v celoti namenjena za nakup osnovne stanovanjske opreme in najnujnejšo pomoč zunanji uporabnici storitev VDC Dornava. Futsal m Liga U-21 vzhod 7. KROG: FC Ptuj - Tomaž P. Ozmec (NEDELJA ob 14.00). David Breznik Zorec 6, Bombek 9, D. Hržič 6, M. Hržič, Gašič, Šerod 5, Hojžar 6, Marin 6. Trener: Tomi Matjašič. JERUZALEM ORMOŽ -ŠMARTNO 34:29 (16:13) JERUZALEM: Caf, Šutalo; Kociper 1, Kavčič 6, Kolmančič 4, Levak 5, Horvat 2, Šandor 4, Lukman 3, Žižek Cvetko 2, Kosi 2, Petrovič 2, Kirič 1, Mavrič 2, Grabovac, Ozmec. Trener: Mla-den Grabovac. Končala se je predtekmoval-na skupina 2. SRL vzhod. Roko-metaši Jeruzalema so osvojili 1., Velika Nedelja pa 3. mesto. V Ligo 6 (najboljše ekipe iz Vzhoda, Centra in Zahoda) sta se uvrstili dve najboljši ekipi iz vsake skupine, med njimi tudi Ormožani. Cilj slednjih je uvrstitev v elitno mladinsko ligo (napredujeta dve najboljši), v katero tudi po kakovosti spadajo. STAREJŠI DEČKI A VZHOD 1. CELJE PIVO. LAŠKO 14 12 1 1 25 2. GORENJE VELENJE 13 12 0 1 24 3. MARIBOR BRANIK 13 9 0 4 18 4. SLOVENJ GRADEC 13 7 0 6 14 5. JERUZ. ORMOŽ 13 4 1 8 9 6. ARCONT RADGONA 13 4 0 9 8 7. DRAVA PTUJ 13 4 0 9 8 8. MOŠKANJCI - GOR. 14 0 0 14 0 JERUZALEM ORMOŽ & VELIKA NEDELJA CO - DRAVA PTUJ 20:21 (8:12) JERUZALEM ORMOŽ & VELIKA NEDELJA CO: Milec, Firšt Šeruga; U. Horvat, P. Ozmec 4, Torič, G. Hebar 3, Belec 8, Sovič 1, Šulek 2, A. Kosi, Toplak 1, B. Zadravec 1. Trener: Matej Hebar. _ DRAVA PTUJ: Kovačič, Ekart, Šilak 1, Godicelj 4, Forštnarič 5, Ivaniševič 2, Simonič, Lazič, Šmigoc 4, Nikl 4, Pogelšek 1. Slaba predstava Ormožanov in novi poraz. Tokrat so se zaslužene zmage veselili rokome-taši Drave. Ekipi Jeruzalema, ki je v preteklosti posegala po mestih od 5. do 8., se letos ni uspelo uvrstiti v polfinale. STAREJŠI DEČKI B 1. CELJE PIVO. LAŠKO 13 13 0 0 26 2. SLOVENJ GRADEC 13 10 0 3 20 3. DRAVA PTUJ 13 9 0 4 18 4. GORENJE VELENJE 14 8 0 6 16 5. V. NEDELJA C. O. 13 7 0 6 14 6. MOŠKANJCI - GOR. 14 4 0 10 8 7. POMURJE 13 2 0 11 4 8. MARIBOR BRANIK 13 0 0 13 0 V. NEDELJA CO & J. ORMOŽ - DRAVA PTUJ 30:21 (15:8) V. NEDELJA CO & J. ORMOŽ: Zemljič, Pfeifer; U. Horvat 8, Torič 4, Sovič 3, A. Kosi 5, Toplak 4, Kuhar 5, Herga Rizman 1, G. Cvetko, Kovačec. Trener: Branko Bokša. Z najboljšo predstavo v tej sezoni so Združeni ugnali zelo solidno zasedbo ptujske Drave. Gostje so bolje začeli in povedli 2:5. Z delnim izidom 13:3 so gostitelji na odmor odšli s prednostjo +7 (15:8). V golu je blestel Aleš Zemljič in na desnem krilu Uroš Horvat. V 2. polčasu je prednost domače ekipe že znašala +13 (28:15). uk, JM Tenis m TK Terme Ptuj Turnir TK Olompija, člani Na igriščih TK Olimpija je potekal članski turnir, na katerem je barve TKL Terme Ptuj zastopal Amadej Goručan (1998). V glavnem turnirju je moral v 2. krogu priznati premoč 1. nosilcu, dve leti starejšemu Maksu Tekavcu (MAX Ljubljana). Rogaška Slatina, U-14 deklice TK Rogaška Crystal je pripravil A- in B-turnirja deklic do 14. leta starosti, udeležile so se ga skoraj vse najboljše. Med nastopajočimi sta bili tudi mladi Ptujčanki Nika Strašek in Taja Lončarič (obe letnici 2003). Obe sta uspešno preskočili kvalifikacije, v 1. krogu glavnega turnirja pa je bila še enkrat uspešna Nika in se uvrstila med 16 najboljših. Tam jo je ugnala 2. nosilka, Zoja Štrukelj (ŠTK Velenje). Tajo je v 1. krogu ugnala 8. nosilka Eva Kalan (Maja). Maribor, U-14 dečki Turnirja dečkov sta potekala v Mariboru, na odlično zasedenem A-turnirju je sodeloval Blaž Vidovič (2002). Uspešno je preskočil 1. krog, v 2. pa nudil zelo dober odpor leto starejšemu 5. nosilcu Filipu Jeffu Planinšku (ŽTK Maribor) - 6:4, 3:6, 1:6. Jure Glo-dež se je na B-turnirju uvrstil v četrtfinale. JM petek • 19. decembra 2014 Šport mladih, reportaže Štajerski 17 Šport mladih • Mednarodne igre šolarjev Mladi športniki združeni na igrah v Avstraliji V deželi »tam spodaj« so potekale 48. mednarodne igre šolarjev, ki so združile mlade športnike in njihove spremljevalce iz 80 mest sveta. Svoj navdih so v Lake Macqua-riju iskali tekmovalci v osmih športih: atletiki, plavanju, gimnastiki, nogometu, jadranju, vaterpolu, golfu in bmx. V atletiki se je na manjšem, a kakovostno opremljenem stadionu merila tudi šestčlanska delegacija športnikov iz Mestne občine Ptuj: Maja Bedrač, Sara Serdinšek, Miha Kostanjevec, Jaka Kostanje-vec, Žan Viher in Saša Mau-čec. Slednja je imela smolo s poškodbo, medtem ko so vsi drugi zelo dobro opravili s svojimi nastopi. Oceno je podal trener Aleš Bezjak, ki je atlete spremljal in usmerjal tudi na tekmovališču: »Načrtovali smo dva ali tri finalne nastope in eno medaljo, kar smo na koncu presegli. Sam sem bil navdušen z rezultati naših atletov, saj so prikazali zelo dobre nastope. Kljub temu da smo v delu leta, ko naši tekmovalci po navadi niso v najboljši pripravljenosti, lahko rečem, da so odlično opravili svoje delo.« Ptujska delegacija na stadionu v Lake Macquariju »Avstralija je res čudovita dežela« Maja Bedrač: »Moja nastopa na tekmovanju sta bila oba zelo dobra. V daljino sem skočila blizu osebnega rekorda in sem zanesljivo zmagala, medtem ko sem tudi v teku na 100 metrov odlično opravila s svojim nastopom in sem osvojila zame zelo dobro drugo mesto. Zelo sem bila vesela predvsem svoje tretje zlate medalje na igrah v skoku v daljino, kar je zares izjemen dosežek. Samo tekmovanje je bilo super organizirano in dejala bi, da je bilo celo boljše kot na prejšnjih dveh, na katerih sem tekmovala. Tudi Avstralija mi je bila zelo všeč, saj sem spoznala veliko novega, prav tako pa sem na igrah spoznala tudi veliko novih ljudi.« Žan Viher: »S svojim nastopom v skoku v daljino sem zelo zadovoljen, saj mi je uspel vrhunski skok in sem postavil osebni rekord. To je bil tudi moj osnovni cilj, tudi peto mesto je zame velika spodbuda za nadaljnje treniranje. Ob tekmovanju pa sem si v Avstraliji najbolj zapomnil velika mesta, različne znamenitosti in živali. Zame je Avstralija zares čudovita dežela.« Jaka Kostanjevec: »Dobri rezultati na mednarodnih igrah šolarjev so odraz mojega trdega dela. Zelo sem zadovoljen z novim osebnim rekordom v skoku v višino, ki sedaj znaša 170 centimetrov, in tudi šestega mesta na tako velikem tekmovanju sem bil zelo vesel. Ob tekmovanjih se mi je Avstralija vtisnila v spomin kot zelo lepa dežela. V to štejem predvsem mesta, ki smo si jih ogledali. Videl sem veliko zanimivosti in vsi skupaj smo se v Avstraliji imeli zelo lepo.« Miha Kostanjevec: »Iz rezultatskega vidika nisem najbolj zadovoljen s svojim tekom, medtem ko je bilo potovanje v Avstralijo zares nekaj nepozabnega. Mene so v Avstraliji najbolj navdušili zelo prijazni ljudje, prav tako pa sem bil navdušen nad videnimi novimi vrstami živali, med njimi so mi bili najbolj všeč koale in kenguruji.« Ob samem tekmovanju je bila za športnike vsaj tako zanimiva zgodba tudi potovanje v Avstralijo. Po začetnem časovnem in vremenskem Jaka Kostanjevec med skokom v višino Žan Viher med tekmovanjem v skoku v daljino. prilagajanju se je kaj hitro začelo raziskovanje države, ki je znana po svoji izredni naravi in posebnih živalskih vrstah. Tako so videli koale, kenguruje in pingvine, kar je bilo za vse posebna izkušnja, predvsem živi stik z živalmi. Poseben je bil tudi obisk slikovite obale Great Ocean Road, kjer so videli tudi dvanajst magičnih apostolov. Videli so tudi nekaj lepih plaž, medtem ko so se ustavili v večjih mestih, kot so Melbourne, Sydney in New Castle (gre za večje mesto ob Lake Macquarju, kjer se je dogajal del iger in je stanovalo tudi nekaj ekip, op. a.). Ves čas potovanja so bili ptujski športniki in spremljevalca homogena ekipa, ki jih je vodila Anica Ternov-šek, ki je bila vodja delegacije MO Ptuj že šestič. Po prihodu domov je povedala: »Letošnja skupina športnikov je bila v vseh pogledih izjemna. Na tekmovanjih so dosegli izredne rezultate, hkrati pa so bili zelo vodljiva in ubogljiva skupina mladih ljudi. Vsi skupaj smo v Avstraliji doživeli veliko nepozabnih trenutkov, saj je dežela izjemna že zaradi svoje pokrajine, odprtosti ljudi in številnih znamenitosti. Za nas je bil to povsem drug, zelo lep svet.« Na mednarodnih igrah šolarjev je nastopilo 1500 ude- ležencev, med katerimi so predstavniki MO Ptuj v glavnem zadovoljni zapustili igre, saj so dosegli veliko odličnih rezultatov, družili so se s sovrstniki in spoznali novo državo. Same igre so bile od svečanega odprtja do zaključka odlično organizirane. Tako je Lake Macquarie pustil močan pečat v zgodovini iger, ki bodo prihodnje leto ob koncu junija potekale v nizozemskem Alkmaarju. David Breznik Slovita sydneyska opera Great Ocean Road 18 Štajerski Šport, poslovna sporočila petek • 19. decembra 2014 » Kikboks • David Zibrat evropski podprvak Prej ne odneham, dokler ne postanem svetovni prvak! « Jan in David Žibrat z Mote pri Ljutomeru sta vrhunska športnika. Starejši Jan že vrsto let slovi kot eden najboljših namiznoteniških igralcev pri nas, mlajši David pa se je proslavil na nedavnem evropskem prvenstvu v kikboksu, ko je v Mariboru osvojil 2. mesto. Športna pot 25-letnega Davida se je kot pri večini sovrstnikov v osnovnošolskih letih začela z nogometom, potem je zaigral rokomet pri nekdaj uspešnem prleškem klubu na Razkrižju, s šestnajstim leti pa se je zapisal borilnemu športu - kikboksu. V murskosoboški klub Power-kik ga je pripeljal Mitja Dišič, kjer je treniral skupaj z Matejem Hajdukom in Tomom Ko-lošo. Pozneje so vsi trije ustanovili še zmeraj delujoči klub Kickboxing, v katerem je od 110 vpisanih članov aktivnih še slaba polovica. David v klubu nastopa kot trener in tekmovalec, sicer pa dnevno vadi Futsal • DP U-21 vzhod Patrik Zganec (beli dres) - strelec dveh zadetkov proti Mariboru Petelini visoko ugnali Maribor REZULTATI 6. KROGA: Tomaž Picerija Ozmec - RE/MAX Maribor 12:0 (5:0), KMN Sevnica - FC Ptuj 8:3 (3:2). 1. KMN SEVNICA 5 5 0 0 27:9 15 2. TOMAŽ P. OZMEC 5 4 0 1 28:9 12 3. FC PTUJ 5 2 1 2 34:36 7 4. KMN BENEDIKT 4 2 0 2 27:18 6 5. DOBOVEC 5 2 0 3 16:21 6 6. SLOVEN. GORICE 5 1 0 4 16:29 3 7. RE/MAX MARIBOR 5 0 1 4 15:41 1 TOMAŽ PICERIJA OZMEC - RE/MAX MARIBOR 12:0 (5:0) STRELCI ZA TOMAŽ: Klemen Zlatnik (22., 36. 39.), Marcel Koren (7., 9., 22.), Denis Jau-šovec (20., 38.), Patrik Žganec (9., 26.), Domen Školiber (4.), Niko Matjašič (31.). TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Starčevič, Kolarič; Goričan, Matjašič, Žganec, Koren, Jaušo-vec, Školiber, Belšak, Zlatnik, Gašparič. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. Petelini do 21 let so proti za- sedbi Maribora dosegli tretjo zaporedno zmago ob odlični gol razliki 21:1. Tomaž je že v 4. minuti preko Školibra načel mrežo Maribora, do odmora je gostujoči vratar moral še štirikrat po žogo v mrežo. V 2. polčasu so gostitelji še povišali v višjo prestavo in dosegli še sedem zadetkov. Zlatniku in Korenu je uspelo doseči trojček. KMN SEVNICA - FC PTUJ 8:3 (3:2). STRELCI ZA FC PTUJ: Fleten (16., 36.), Krajnc (20.). FC PTUJ: Fras, Vindiš, Simo-nič Dabič, Kavaš, Krajnc, Pi-hler, Fleten, Šilec, Čuček. Trener: Sandi Furek. Ptujčani so v prvem delu nudili vodilni ekipi lige dober odpor, tik pred koncem polčasa so znižali na 3:2. Odločilno prednost so si Sevničani priigrali med 25. in 30. minuto, ko so dosegli tri zadetke (6:2). V 7. krogu (21. 12., ob 14.00) se bosta na Ptuju pomerili ekipi FC Ptuj in Tomaž Picerija Ozmec. uk, jm INAKOS GROUP www.finakos.si ilkos CANDLES intsD un___ M _ ,-KO PLASTKOAWo RECIKLIRAMO SVEČE. ZA SVETLEJÜO PRIHODNOST. Uiem poiiovnim partnerjem, itranham in zapoiiemm . ^ ¿ zeiimo prijetne božične praznûie ter uópeíno veto 2015. Finalni dvoboj EP v Mariboru - David Zibrat (levo) in Rus Ildar Ga-basov še v Mariboru pod vodstvom večkratnega evropskega in svetovnega prvaka Tomaža Barade. Njemu pripisuje tudi največ zaslug za nenehni napredek in doseganje odličnih rezultatov. Kar trikrat je osvojil svetovni pokal, tri zmage je zabeležil tudi na evropskem pokalu, za največji dosežek pa šteje nastop na največjem turnirju na svetu - odprtem prvenstvu Irske z okoli 3000 nastopajočimi, ko je postal prvi Slovenec z osvojeno najvišjo lovoriko. V finalnem boju je premagal Italijana ... »Letošnja sezona je najuspešnejša doslej, škoda da je nisem nadgradil z naslovom evropskega prvaka. Žal me je zlatega odličja stala lastna napaka. Toda časa za popravek bo še dovolj. Razen naslova evropskega prvaka in tekme za svetovni pokal v Avstriji, kjer sem bil drugi, sem vse preostale dvoboje te sezone dobil, zaradi česar seveda razlogov za nezadovoljstvo ni. Škoda le, da mojega nastopa na EP v Mariboru, ko sta me sploh prvič V živo' spremljali mama in babica, nisem začinil na bolj spektakularen način,« pravi David. Toda zagnani Prlek še zdaleč ne namerava odnehati. »Želim biti najboljši na Stari celini in naposled postati tudi svetovni prvak! Kdaj, ne vem, a zagotovo se bo zgodilo,« je prepričan David. Motivacije mu ne manjka, tudi podpora ljudi okoli njega je prava, saj so prepričani, da gre za tekmovalca z zelo dobrimi boksarskimi sposobnostmi in nenehno odlično pripravljenostjo. Godi mu tudi, da je imel priložnost trenirati z našim boksarskim šampionom Dejanom Zav-cem, ki je izrekel kar nekaj pohval na njegov račun. V Davidovo uspešno tekmovalno prihodnost verjame tudi trener Barada, ki pravi, da je njegov varovanec v minulih dveh letih močno napredoval, zato je prepričan, da vrhunski rezultati ne bodo izostali ... Niko Šoštarič Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto. TRGOVINA Z AVTODELI Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91 Futsal • ZLMN Ormož Le še Dizelaši s 100 % učinkom ČLANI REZULTATI 5. KROGA: Mladost Miklavž - Trust 2:3, Pristan Frankovci - Avto prevozništvo Jerebič 1:1, Bar Ribnik Ormož - Inox ograje Majcen 2:3, FSM Hidus - NK Ormož 2:3, Gadi - Akord 1:5, Bar Gaja Lordi Ivanjkovci - KMN Tomaž 0:5. 1. AVT. JEREBIČ 5 4 10 16:8 13 2. BAR GAJA L. I. 5 3 11 15:11 10 3. KMN TOMAŽ 5 3 0 2 17:6 9 4. BAR RIBNIK O. 5 3 0 2 12:8 9 5. NK ORMOŽ 5 3 0 2 16:14 9 6. FSM HIDUS 5 3 0 2 12:13 9 7. INOX OG. MAJCEN 5 2 2 1 18:15 8 8. AKORD 5 2 1 2 15:12 7 9. MLADOST M. 5 1 1 3 9:12 4 10. TRUST 5 1 1 3 7:12 4 11. PRISTAN F. 5 0 3 2 8:12 3 12. GADI 5 0 0 5 5:27 0 VETERANI REZULTATI 4. KROGA: Dizelaši - Bar Ajda Mihovci 7:3, Smoki Plindom - Mladost Miklavž Kog 9:2, Tara Tomaž - Bresnica 4:0, Vičanci - Pu-šenci 3:5. 1. DIZELAŠI 4 4 0 0 25:6 12 2. TARA TOMAŽ 3 3 0 0 12:2 9 3. SMOKI PLINDOM 3 2 0 1 17:11 6 4. BAR AJDA M. 3 2 0 1 11:11 6 5. PUŠENCI 4 2 0 2 12:16 6 6. VIČABCI 4 1 1 2 8:10 4 7. PURGA 3 0 1 2 7:14 1 8. BRESNICA 4 0 1 3 7:16 1 9. MLADOST M. KOG 3 0 1 2 6:19 1 Razpored tekem 5. kroga (sobota, 20. 12., Športna dvorana Hardek): Mladost Miklavž Kog - Tara Tomaž (ob 10.00), KMN Tomaž - FSM Hidus (ob 10.40), NK Ormož - Mladost Miklavž (ob 11.20), Bar Ajda Mihovci - Vi-čanci (ob 12.00), Trust - Akord (ob 12.40), Gadi - Pristan Frankovci (ob 13.20), Purga -Dizelaši (ob 14.00), Inox ograje Majcen - Bar Gaja Lordi Ivanjkovci (ob 14.40), Avtopre-vozništvo Jerebič - Bar Ribnik Ormož (ob 15.20), Pušenci -Smoki Plindom (ob 16.00). uk Naj bo leto, ki prihaja bogato z veseljem, srečo in lepimi stvarmi. Želimo vam blagoslovljene božično novoletne praznike. Tudi v prihodnjem letu se bomo trudili ugoditi vašim željam. petek • 19. decembra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 19 Družba Radio Tednik Ptuj in občine Dornava, Ormož, Sv. Tomaž, Markovci, Juršinci, Destrnik, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Gorišnica, Sv. Andraž, Trnovska vas, Središče ob Dravi, Podlehnikter Mestna občina Ptuj vabijo na FINALNO PRIREDITEV Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Nastopili bodo: 1. Metod Munda, pesem Tanje Ribič ZBUDI SE (OŠ Dornava), 2. Tjaša, Tia in Tilen Golob Šimenko, pesem Lojzeta Slaka NE PRIŽIGAJ LUČI (OŠ Grajena), 3. Minea Tkavc, pesem Alenke Gotar CVET Z JUGA (OŠ Sv. Tomaž), 4. Matevž Volaj, Janez Lukman, Jaka Perc, Maja Vizjak, Ana Luci, Lucija Fekonja in Aneja Bohinec, pesem Lojzeta Slaka V DOLINI TIHI (OŠMiklavž pri Ormožu), 5. Jerca Feguš, Aljaž Kampuš, Vida Glatz ,Vito Levstik, pesem Tinkare Kovač SPET (OŠ Ljudski vrt), 6. Zala Šešerko, pesem Alye MOJA PESEM (OŠ Ljudski vrt), 7. Maja Čuš, pesem Alenke Godec ŽIVLJENJE JE LEPO (OŠ Markovci), 8. Lea Majcen, pesem Alye MOJA PESEM (OŠJuršinci), 9. Nuša Bezjak, pesem Maje Oderlap VEM JOKALA BOM (OŠ Dornava), 10. Luka in Špela Anžel, pesem Adija Smolarja PUNČKE MAMINE (OŠDestrnik), 11. Nejc Kralj, pesem Borisa Kovačiča TRI PLANIKE (OŠ Cirkulane), 12. Minea Gabrovec, pesem Saše Lendero LEVINJA (OŠZavrč), 13. Lana Varžič, pesem Tanje Žagar HVALA, KER SI OB MENI TI (OŠHajdina), 14. Emma Sartor, pesem Hajdi NAŠ KUŽA (OŠ Olge Meglic), 15. Kaja Rutar, pesem Maje Oderlap VEM JOKALA BOM (OŠ Olge Meglic), . 1 16. Ela Herga, pesem Alenke Godec ŽIVLJENJE JE LEPO (OŠ Dornava), 17. Ana Prešeren, s spremljavo Lare Sakelšek in Neže Feguš s pesmijo Tinkare Kovač SPET (OŠPodlehnik). : •Vi'-'.-*.- a i I Vabljeni v ŠPORTNO DVORANO OSNOVNE ŠOLE LJUDSKI VRT na Ptuju, 23.12.2014 ob 18. uri. VSTOPNINA 3€za odrasle. Celoten izkupičekod vstopnine bodo prejele šole, ki so sodelovale pri projektu in potrebujejo pomoč pri izvedbi zimske šole v naravi. Veselimo se ponovnega srečanja z vami! Generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj 1905 GP PROJECT ING a ARRIVA RADIOPTUJ 89,8*98,2-104,3 Štajerski www.radio-tednik.si C 3 J« a > >G o i? S a c "¡3 20 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. decembra 2014 f M1: TRGOVINE ZLATI POKROVITELJ Mestna občina Ptuj SREBRNI POKROVITELJ M Ptuj d.o.o, Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj SREBRNI POKROVITELJ MEGA MARKETING ORGANIZATOR petek • 19. decembra 2014 Podravje Štajerski 21 Slovenija • Pokojninska reforma ima pozitivne učinke le za državno blagajno Vedno daljša delovna doba, vedno nižje pokojnine Čeprav bosta letos minili dve leti od sprejetja nove pokojninske zakonodaje, ta še vedno buri duhove, predvsem pri izračunu višine pokojnine. Nova pokojninska zakonodaja je namreč uvedla tako imenovani neto odmerni odstotek od pokojninske osnove, ki je s prejšnjim povsem neprimerljiv. In čeprav je odmerni odstotek po spremembi zakonodaje nižji, naj bi bila višina pokojnine enaka. Z reformo 2012 se je uvedel neto odmerni odstotek. To pomeni, da se je pred sprejeto reformo pokojninska osnova 1.200 evrov najprej preračunala s količnikom 0,732, kar je pomenilo zmanjšanje osnove. In od te zmanjšane osnove se je izračunal odmerni odstotek, na primer 78,21 %, ki je bil bruto odstotek. V primeru starostne upokojitve po ZPIZ-2 pa pokojninska osno- Anketa: z nizko pokojnino ne gre Franc Muršec iz Biša pri Trnovski vasi Sem kmečko upokojen s polno delovno dobo, to pomeni, da imam nekaj čez 400 evrov pokojnine. Če ne bi imel še kmetije, potem se ne bi mogel preživeti. Anja Šilak s Ptuja Imam nekaj čez 600 evrov pokojnine, pokojnino pa prejema tudi mož. Težko bi se preživela, če bi bila sama, saj živim v hiši. Sramotno je, da nekateri dobijo 400 evrov pokojnine. Nikakor ne morejo preživeti ob plačilu položnic, stavbnega nadomestila, ogrevanja ter drugih stroških. Ivanka iz Ormoža Prejemam 560 evrov pokojnine in s tem zneskom se lahko preživim, vendar živim res zelo skromno. Frančiška iz Majšperka Imam moževo pokojnino, približno 600 evrov. S tem zneskom lahko preživim, ker imam doma še vrt in njivico. Saj tisti, ki imajo nižjo pokojnino, tudi lahko preživijo, vendar jim potem znesek zadošča zgolj za preživetje. Sicer pa naj si v parlamentu tudi znižajo izplačila in nato pokojnine. Nobena riba še ni začela smrdeti pri repu, temveč pri glavi. Zneski pokojninskih osnov in pokojnin, september 2014 Vrsta znesek v € Najnižja pokojninska osnova (76,5 % povprečne plače v preteklem letu) 762,76 Pokojnina na podlagi najnižje pokojninske osnove 436,68 Najvišja pokojninska osnova 3.051,04 Najnižja pokojnina 198,32 Kmečka pokojnina po SZK 234,48 Najvišja izplačana pokojnina 2.345,49 Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije va 1.200 evrov ostane enaka in se od te izračuna odmerni odstotek na primer 57,25 % (neto odmerni odstotek). In ta zmanjšani odmerni odstotek je enak odstotku pred reformo 78,21 %, enaka pa naj bi bila tudi višina pokojnine. Z novo reformo, sprejeto 2012, pri 40 letih pokojninske dobe znaša odmerni odstotek za moške 57,25 odstotka pokojninske osnove, za ženske pa se bo do leta 2022 postopoma zniževal. Pri ženskah se bo odmerni odstotek postopno zniževal s 64,25 v letu 2013 na 60,25 odstotka v letu 2023. Si pa lahko zavarovanec, ki bo Intervali zneskov pokojnin v EUR Vse pokojnine število v odstotkih Do 100,00 47.474 7,8 100,01-200 28.101 4,6 200,01-300 36.587 6,0 300,01-400 54.543 9,0 400,01-500 114.968 18,9 500,01-600 91.847 15,1 600,01-700 75.534 12,4 700,01-800 53.318 8,8 800,01-900 34.891 5,7 900,01-1.000 21.452 3,5 1.000,01-1.100 13.923 2,3 1.100,01-1.200 9.349 1,5 1.200,01-1.300 6.805 1,1 1.300,01-1.400 4.280 0,7 1.400,01-1.500 3.157 0,5 1.500,01-1.600 2.684 0,4 1.600,01-1.700 2.464 0,4 1.700,01-1.800 3.968 0,7 Od 1.800,01 2.609 0,4 Skupaj 607.954 100,0 Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izpolnil pogoje za starostno upokojitev, a nadaljuje z delovnim razmerjem, po ZPIZ-2 zviša odmerni odstotek oziroma prejme pribitek. Vsako tromesečje tako pridobljene pokojninske dobe bo vrednoteno v višini enega odstotka, do treh let. Poleg tega bo zavarovanec, ki bo imel pogoje za upokojitev, a bo ostal v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, mesečno dobil 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Vendar to velja najdlje do njegovega 65. leta starosti. Kot so ugotovili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pokojninska reforma Pod pragom revščine polovica upokojencev Po podatkih Statističnega urada RS za leto (SURS) 2013 je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine 14,5 % ali približno 291.000 oseb. Skoraj četrtina gospodinjstev pa je v minulem letu težko preživela mesec. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.111 evrov oziroma mesečni znesek osebe, ki je nižji od 593 evrov. Za primerjavo: minimalna plača znaša 560 evrov, pokojnina po 40 letih delovne dobe in izpolnjenem starostnem pogoju za osebo, ki je prejemala minimalno plačo, pa 436,68 evra - znesek, ki je pod pragom revščine. In upokojencev, ki prejemajo pokojnino do 500 evrov, je na Slovenskem 46,3 odstotka! MV Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za zavarovanca najugodnejših 24 let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki. Bruto osnove iz preteklih let se najprej preračunajo v neto vrednost tako, da se zmanjšajo za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, veljavni v posameznem koledarskem letu (za leto 2013 znaša ta stopnja 34,54 %). Letos znaša najnižja pokojninska osnova 762,76 evra. V prvem prehodnem obdobju (do 31. 12. 2016) odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe za zavarovanke znaša 64,25 % (Odmerni odstotek 60,25 % za 40 let pokojninske dobe bo za zavarovanke veljal šele od 1. 1. 2023). Tako bi starostna pokojnina zavarovanca letos znašala 436,68 EUR, za zavarovanko pa 490,07 EUR. prinaša pozitivne učinke tako na vzdržnost pokojninskega sistema kot tudi na dostojno višino pokojnin. In čeprav je v koalicijski pogodbi vlade Mira Cerarja navedeno, da naj bi se pripravili okviru nove pokojninske zakonodaje, je o tem še preuranjeno govoriti, so dejali na ministrstvu. Sicer pa bodo pri prilagajanju pokojninskega sistema staranju prebivalstva in drugim dejavnikom pa bodo sledili odločbam Ustavnega sodišča, ki je dejalo, da morajo spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja potekati postopoma, da se ne posega prekomerno v pričakovane pravice posameznikov in da ustavno varovano jedro pravice do po- kojnine ni le socialnovarstve-ni minimum, temveč je pravica do pokojnine nadaljevanje dohodka. Število plačnikov v pokojninsko blagajno, starih do 30 let, se je zmanjšalo Delovna skupina je ugotovila, da je pokojninska reforma iz leta 2012 v prvem letu dosegla, da so se stabilizirani odhodki pokojninske blagajne in da je pokojninski sistem prilagojen demografskim gibanjem prebivalstva. Tako je bilo v letu 2013 za pokojnine porabljenih 4.253.904.514 evrov, v finančnem načrtu zavoda za leto 2014 so predvideni odhodki za pokojnine v višini 4.293.101.125 evrov. Toda skupina je na drugi strani ugotovila, da se poleg vprašanja brezposelnosti in zmanjševanja števila aktivnega prebivalstva na trgu dela dodatne negativne trende opaža tudi pri mlajših zavarovancih. Tako ugotavljajo, da se je število plačnikov v pokojninsko blagajno v starostni skupini 20 do 29 let v zadnjih enajstih letih znižalo za skoraj 57.000, kar predstavlja kar 34-odsto-tno zmanjšanje v tej starostni skupini. Na zniževanje števila mladih zavarovancev ima tako poleg demografskih trendov vpliv tudi dejstvo, da mladi podaljšujejo študijska leta, obenem pa tudi razmere na trgu dela, kjer trenutno 26 odstotkov vseh brezposelnih oseb predstavljajo posamezniki, stari do 30 let. Mojca Vtič ORMOŽ d.o.o HARDEK 44C, 2270 ORMOŽ Prodaja: 02741 64 11, Servis: 02741 64 05 Nadomestni deli: 02 7416 413 www.avtocenter-ormoz.si Našim cenjenim strankam, poslovnim partnerjem ter prijateljem želimo mirne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2015! Tudi v letu 2015 lepo vabljeni vAvtocenter Ormož, kjer vas z veseljem pričakujemo. 3? Foto: MV 22 Štajerski Gospodarstvo petek • 19. decembra 2014 Črnotiče • Asfalti Ptuj odprli novo asfaltno bazo Naložba prinaša tudi nova delovna mesta Asfalti Ptuj, d. o. o., so 12. decembra v kamnolomu družbe Salonit Anhovo Kamnolomi, d. o. o., odprli industrijsko bazo za proizvodnjo asfaltne zmesi v skupni vrednosti 1,9 milijona evrov. Objekt je umeščen na območju kamnoloma na površini 8.000 m2. Širitev dejavnosti podjetja je trenutno prinesla štiri delovna mesta, v začetku prihodnjega leta pa načrtujejo dodatno zaposlovanje za 12 oseb. Zaposlovanje bo potekalo skladno z izvajanjem pridobljenih infrastrukturnih projektov v prihodnjem poslovnem letu. Boštjan Dokl Menih, direktor podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o.: »Po nekaj letih nizkih vlaganj v infrastrukturne projekte smo v letu 2012 beležili ponovno rast investicij, kar nas je v tistem času spodbudilo v pripravo načrtov za širitev podjetja izven pomurske in podravske regije. S podporo lastnikov in dobro pripravljenim strateškim načrtom je bila v letu 2013 potrjena odločitev za investicijo v asfaltno bazo v obalno-kraški regiji. Ob pozitivnem odzivu in pripravljenosti na sodelovanje podjetja Salonit Anhovo smo lahko v letu 2014 začeli realizacijo projekta, ki ga danes tudi slavnostno odpiramo.« Siniša Košcak, predsednik uprave Colas Hrvatska, d. d.: »Skupina Colas Hrvatska je danes slavnostno odprla svo- jo peto asfaltno bazo, prvo v podjetju Asfalti Ptuj. Postavitev takšnega industrijskega pogona v tako kratkem času in v času težkega gospodarskega položaja, je bila velik izziv za celotno skupino Colas Hrvat- ska, ki smo ga uspešno končali. Projekti v novem okolju nam predstavljajo nov izziv v želji in upanju, da bodo investitorji in bodoči poslovni partnerji prepoznali kakovost našega dela.« BDM ^ASFALTI^ Ptuj Srečno 2015 ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ, TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 www.asfalti-ptuj.si, info@asfalti-ptuj.si www.facebook.com/AsfaltiPtuj Foto: arhiv podjetja Asfalti Podjetje Asfalti je pred kratkim odprlo asfaltno bazo na Primorskem, kjer se z napovedano širitvijo dejavnosti obetajo tudi nova delovna mesta (na fotografiji utrinek s slovesnega odprtja nove pridobitve). Destrnik • Vloga majhnih občin pri razvoju podeželja Prebivalstveni potencial bo v prihodnje vplival na razvoj podeželja Velik interes po ustanavljanju novih občin kaže, da trenutna urejenost lokalne samouprave ni najbolj primerna in zadovoljiva, lokalno prebivalstvo pa kljub deklarirani pomembnosti nima dovolj velikega vpliva pri odločanju in reševanju svojih problemov (Čeh, 2006). Nekateri menijo, da spremembe v smeri povečevanja števila občin prispevajo k slabitvi lokalne samouprave, spet drugi pa v njih vidijo enkratno priložnost za razvoj (Benkovič Krašovec, 2006). Po 2. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so občine poleg države odgovorne za skladni regionalni razvoj, katerega del je tudi razvoj podeželja (PIS, 2011). Leta 1994 so z reformo lokalne samouprave v Sloveniji začele nastajati občine, ki niso izpolnjevale zakonskih določil glede prebivalstvene-ga kriterija (minimalno 5000 prebivalcev) in jim rečemo »majhne« občine. V Spodnjem Podravju je teh kar 13/16 občin, kamor spada tudi občina Destrnik. Cilj reforme je bil večja kakovost življenja lokalnih skupnosti, ki jo lahko najbolj neposredno uresničijo v občini kot temeljni lokalni samoupravni skupnosti. Po mnenju Vlaja (2005) teritorialno preoblikovanje ni odpravilo razvojnih razlik, kar je bil cilj reorganizacije. Nasprotno, prispevalo je k večji centralizaciji države, saj so se oblikovale majhne občine, ki so pomembne pristojnosti prenesle na državo. Mesa-rič (2009) navaja, da je pri občinah financiranje bistven problem, saj občine nimajo dovolj lastnih sredstev, s katerimi bi financirale z zakonom določene naloge. Rešitev je v povezovanju občin, ki bi s skupnimi močmi lažje uresničevale razvojne projekte. Proučevana občina je vključena v lokalno razvojno agencijo Bistra, Združenje občin Slovenije in LAS Spodnje Podravje. Občina Destrnik je s pospešenim izvajanjem projektov zmanjšala razvojni zaostanek. Največ proračunskih sredstev (v obdobju 2006-2013) je porabila za razvoj gospodarskih dejavnosti (grafikon 1). Predvsem je veliko vlagala v prometno infrastrukturo, s katero se je izboljšal dostop do središčnih naselij, ohranja poselitev in kulturno pokrajino ter pozitivno vpliva na družbeni in gospodarski razvoj. Občina je bila po nastanku med prvimi podeželskimi občinami v Sloveniji, ki so imele popoln dostop do telekomunikacijskih storitev. 22 % odhodkov občine se je porabilo za šport, kulturo in dejavnost društev, zato se je močno izboljšala kakovost življenja občanov vseh starostnih skupin. Med ostalimi pomembnimi infrastruk-turnimi projekti so bili gradnja čistilne naprave, ureditev javnega vodovodnega sistema, obnova pokopališča in postavitev ekoloških otokov. Pridobitev funkcije občinskega središča je vplivala na boljšo opremljenost središčnih naselij, kar je izboljšalo oskrbo in kakovost življenja (slika 1). Posredno se je povečalo število neagrarnih delovnih mest. V prihodnosti pričakujemo, da se bo njihovo število povečalo zaradi predvidene izgradnje socialna varnost zobraževanje šport, kultura, dejavnost društev zdravstvo stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj varstvo okolja gospodarske dejavnosti javni red in varnost obramba in civilna zaščita javna uprava -J OPC v Janežovskem Vrhu. Pozitivni učinki nastanka občine se po mnenju lokalnega prebivalstva (grafikon 2) kažejo na različnih področjih, predvsem v opremljenosti s središčnimi dejavnostmi, telekomunikacijsko in prometno infrastrukturo. Na primeru občine Destr-nik smo ugotovili, da imajo majhne občine pozitiven vpliv na razvoj podeželja, saj so razvojne aktivnosti povečale privlačnost pokrajine in izboljšale življenjske pogoje, niso pa preprečile depopula-cije. Občini Destrnik po letu 2007 ni uspelo preprečiti odseljevanja kljub izboljšanju infrastrukturne opremljenosti, opremljenosti s središčnimi dejavnostmi, razvoju gospodarskih dejavnosti, prizade- vanjem za socialno varnost in varstvo okolja (slika 2). Prebivalstveni potencial je tisti, ki bo v prihodnje vplival na razvoj podeželja - ohranjanje kulturne pokrajine, razvoj središčnih dejavnosti, izboljšanje opremljenosti in razvoj gospodarstva. Pri tem ima veliko vlogo občina, ki lahko poveča privlačnost podeželja za bivanje in ohrani poselitev. Tako bodo tudi v prihodnje morale biti njene razvojne aktivnosti usmerjene v izboljšanje dostopnosti središčnih naselij s posodobitvijo in izgradnjo cestnega omrežja ter krepitev njihove oskrbne vloge z razvijanjem kakovostnih središčnih dejavnosti. Razvoj občine mora temeljiti na naravno- in družbenogeografskih potencialih. Glede nadaljnjega razvoja lokalne samouprave se strinjamo z Vlajem (2005), da je treba ustavo spremeniti tako, da se zmanjša centralizacija države s prenosom državnih nalog na lokalne skupnosti in zagotovi sredstva za delovanje. V nadaljevanju reforme je treba preseči lokalno zaprtost in spodbujati krepitev sodelovanja na lokalni, regionalni in državni ravni. JasnaMunda, diplomantka geografije 8% 0% 0£ 2000 000 € 4 000 000 € 6000 000 € 8000000C Vir: Jasna Munda, terensko delo, 2014. Grafikon 1: Tekoči odhodki po funkcionalni klasifikaciji v občini Destrnik (2006-2013; proračunski uporabnik/€). ni sprememb ria boljše na slabše Vir: Jasna Munda, terensko delo, 2014. Grafikon 2: Spremembe po nastanku občine Destrnik po mnenju lokalnega prebivalstva (n=136). petek • 19. decembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Slovenska Bistrica • Občina po meri invalidov V vsakem človeku je ustvarjalni potencial Občini Slovenska Bistrica je 9. decembra postala 19. slovenska občina z nazivom Občina po meri invalidov. »To pomeni, da združujemo vse invalide, da delamo z roko v roki z občino, da jih opozarjamo na ovire in skušamo doseči izboljšave. Potrebna je aktivnost invalidov, saj če bi sedeli doma, ne bi nič dosegli,« je povedal Anton Kolar, predsednik Društva delovnih invalidov Črešnjevec, ki je bil pobudnik za pridobitev listine Občina po meri invalidov. K temu je Kolar dodal, da odstranjevanje komunikacijskih in arhitektonskih ovir ne pomeni izboljšanja ter olajšanja življenja za vse občane. »V obdobju pridobivanje listine smo pridobili informacijsko pisarno, v gradu se gradi dvigalo, na občinski spletni strani so na enem mestu zbrane informacije o dolžnostih in pravicah invalidov,« je nekaj pridobitev naštel Kolar. Zveza delovnih invalidov Slovenije v okviru svojega projekta Občina po meri invalidov spodbuja občine za načrtno odzivanje na posebne potrebe. Ob tem pa ta naziv pridobi občina, ki v svojem delovanju upošteva različnost potreb vseh svojih občanov in realizira dejavnosti in ukrepe, ki bistveno prispevajo tudi k večji kakovosti osebnega življenja vseh invalidov in njihovih družin, ustvarja možnosti za njihovo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine z namenom Septembra je v dvoriščni stavbi občine Slovenska Bistrica vrata odprla informacijska pisarna, ki je namenjena osebam s posebnimi potrebami. V pisarni nudijo vse potrebne informacije in urejanje vseh upravnih zadev, ki so v pristojnosti občine. Pisarna deluje v času uradnih ur Občine Slovenska Bistrica, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure; v sredo od 7. do 17. ure ter v petek od 7. do 13. ure. Foto: Mojca Vtič Predsednica projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije Zora Tomič, predsednik Društva delovnih invalidov Črešnjevec Anton Kolar, župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak. udejanjanja pravic človeka in državljana. Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov, je povedal, da je univerzalna dostopnost in odpravljanje ovir temelj za za- gotavljanje enakosti v družbi ter da lahko invalidi enakovredno prispevajo k razvoju družbe: »V vsakem človeku je ustvarjalni potencial, ki pa ga lahko osebe izkoristijo le, če imajo možnost in priložnost.« Občina Slovenska Bistrica si je dve leti sistematično prizadevala za pridobitev te listine, kot je povedal Žarko Furman, podžupan občine Slovenska Bistrica in predsednik Sveta za invalide občine Slovenska Bistrica. »Listina je kocka v mozaiku na področju odgovornosti in solidarnosti do vseh občanov. Ne gre samo za invalide, s tem projektom smo zagotovili dosto- pnost do določenih storitev tudi starejšim in materam z vozički, tako ima projekt dodano vrednost. S tem projektom smo tudi sledili geslu letošnjega mednarodnega dne invalidov Gradimo skupaj Evropo brez ovir,« je povedal Furman. Dodal je, da so bile izvedene aktivnosti šele začetek sistematičnega pristopa k reševanju problematike na področju invalidov, cilj projekta pa bo dosežen, ko nihče ne bo imel občutka odrinje-nosti. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Eno leto doma za starejše » Če bi odnose iz doma prenesli na državno raven, bi bilo več optimizma in sreče « Decembra je minilo eno leto, odkar je enota Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Slovenska Bistrica odprla svoja vrata in sprejela prvih 43 stanovalcev. »Projekt je nastajal polnih devet let in je še en dokaz resničnosti pregovora, ki pravi: Kjer je volja, je tudi pot,« je povedala direktorica doma Iva Soršak. V treh mesecih delovanja je v bistriški enoti domovalo 100 stanovalcev, letos avgusta pa je bil dom s 124 stanovalci polno zaseden. »Upam si reči, da smo v prvem letu delovanja Doma Slovenska Bistrica dobro opravili svoje delo. Zadovoljstvo stanovalcev in svojcev smo merili z anketo v okviru projekta E-Qalin, certificiranega modela kakovosti na področju socialnega varstva, rezultati pa so bili zelo dobri. Ocene se v razponu od 1 do 5 gibljejo med 4,50 in 5,00. Kot primer naj navedem, da so stanovalci z oceno 5 ocenili zadovoljstvo z dodatnimi dejavnostmi, z oceno 4,88 pa so ocenili potek njihovega dneva. Ta podatka morda še najbolje povesta, kaj je za naše uporabnike zares pomembno. Ne tisto, kar je v zakonodaji zapisano kot naša osnovna dejavnost, temveč nekaj več,« je dejala Soršakova. In to nekaj več so dodatne dejavnosti, pravi, ki ne pomenijo zgolj kakovostne oskrbe in zdravstvene nege, temveč aktivnost, druženje, sple- Foto: Dom Poljčane Podžupan občine Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar in direktorica doma Iva Soršak tanje novih vezi, novih prijateljstev, nova spoznanja. Vendar zagotavljanje dodatnih dejavnosti zahteva od zaposlenih večjo angažiranost, več truda in vedno nove ideje, toda v omejenem času in v številu, kot ga določa zakon. »Zakon nam poleg kadrovskih omejitev tudi ne dopušča dostojnega plačila za naše delo, pa smo ga kljub temu še vedno pripravljeni opravljati. Ker vemo, da se dobro vedno vrača z dobrim in ker nas namesto denarja bogatijo prijazni odzivi, zahvale in pohvale uporabnikov ter naši medsebojni odnosi. Če bi lahko odnose, ki jih gojimo znotraj Doma Poljčane prenesli na raven naše majhne države, sem prepričana, da bi bili Slovenci manj zagrenjeni, bolj optimistični in srečnejši,« je še povedala Soršakova ter poudarila, da se slovenjebistriški dom od domov za starejše v tujini razlikuje v tem, da je v njihovem domu pomoč starostnikom morda res drugačna, revnejša v materialnem smislu, »vendar veliko bolj prijazna, topla, človeška. In vse bolj spoznavamo, da je prav to tisto, kar naši stanovalci poleg strokovne nege in oskrbe najbolj potrebujejo in od nas pričakujejo«. Mojca Vtič rg K.B.KOKOT d.o.o. PLIN - OGREVANJE - VODOVOD - KLIMA-PREZRAČEVANJE Moškanjci 45a, 2272 GoriSnica, tel. 02 743 02 26, e-mail: k.b.kokot@siol.net SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2015! IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečic Dragica s.p., Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Želimo vam vesele božično - novoletne praznike. Ptuj • Bazar učencev OŠ Breg Kdor je srečen, bo osrečil tudi druge ... so besede Marka Twaina, s katerimi bi lahko označili našo tradicionalno božično-novoletno prireditev z bazarjem, ki je potekala v četrtek, 4. decembra, v telovadnici OŠ Breg. Pri ustvarjanju prireditve nas je vodila misel o sreči. In kaj je sreča? Sreča je, da se igraš s prijatelji. Sreča je, da dobiš medaljo na teku. Sreča je, da te nekdo preseneti. Sreča je, če najdeš deteljico. Sreča je, da imaš dežnik, ko dežuje. Sreča je, da žoga leti nad tabo in ne v tebe. Sreča je, ko me ati in mami peljeta na sladoled. Sreča so petki, sobote in nedelje. Sreča je, ko nisi vprašan. Srečen sem, ko me objame mami. Tako so o sreči razmišljali naši učenci, in ker smo imeli sreče polno culico, smo jo radostno delili z obiskovalci naše prireditve, ki nas tudi letos niso razočarali. Telovadnico so napolnili do zadnjega kotička in se praznično lahkotno predajali petju, plesu, igri in igranju na glasbila. Po končani prireditvi se je sreča preselila na stojnice, kjer so obiskovalci izbirali novoletne voščilnice. Izdelale so jih pridne ročice naših učencev s pomočjo učiteljic in učiteljev. Šolski novinarji Foto: Črtomir Goznik 24 Štajerski Nasveti petek • 19. decembra 2014 Zdravstveni nasveti Iz ptujske bolnišnice Kronična ledvična bolezen (1.) Kronična ledvična bolezen pomeni napredujoče in nepovratno slabšanje ledvičnega delovanja. Po grobih ocenah naj bi imelo na svetu ledvično bolezen več kot 500 milijonov ljudi, kar povzroča velike zdravstvene in ekonomske težave. Ta bolezen pogosto poteka prikrito in človeku ne povzroča nobenih težav, zato jo nemalokrat spregledamo in odkrijemo šele v napredovali stopnji, ko so že pridruženi zapleti bolezni. Ker lahko vplivamo na upočasnitev napredovanja kronične ledvične bolezni, je pomembno, da jo odkrijemo dovolj zgodaj. Na številne dejavnike lahko vpliva tudi bolnik sam, zato je pomembno, da čim bolje pozna svojo bolezen. Pre-sejalne preiskave seča in krvi, s katerimi ugotovimo morebitno ledvično bolezen, potrebujejo vsi bolniki, ki so starejši kot 60 let, imajo povišan krvni tlak, imajo sladkorno bolezen, kadijo, so debeli ali imajo v družini ledvično dedno bolezen. Za ocenjevanje delovanja ledvic uporabljamo tako imenovano oceno glomerulne filtracije. To preprosto povedano pomeni, koliko krvi očistijo ledvice (oziroma ledvična telesca, ki jim strokovno rečemo glomeruli) v določenem času. Izražamo jo običajno v številu mililitrov v minuti (ml/min), normalna vrednost je več kot 90 ml/min. Kronična ledvična bolezen pomeni ledvično okvaro (kaže se s spremembami v seču ali pri morfoloških preiskavah ledvic) ali zmanjšanje hitrosti glomerulne filtracije na manj kot 60 ml v minuti pri človeku s telesno površino 1,73 m2, ki traja tri mesece ali več ne glede na vzrok. Z napredovanjem ledvične okvare se glomerulna filtracija zmanjšuje in jo za boljše sporazumevanje in ustreznejše zdravljenje bolnikov razdelimo na pet stopenj. Na 1. stopnji je glomerulna filtracija še normalna, torej več kot 90 ml/ min, ugotovimo le posamezne strukturne spremembe ledvic ali bolezenske najdbe v seču. Na 2. stopnji je glomerulna filtracija že blago zmanjšana, na 3. stopnji zmerno zmanjšana in na 4. stopnji zelo zmanjšana. 5. stopnja pomeni ledvično odpoved, ko je običajno treba začeti dializno zdravljenje. Vrednosti glomerulne filtracije za posamezne stopnje kronične ledvične bolezni so prikazane Foto: arhiv v razpredelnici 1. Glomerulno filtracijo ocenimo z enačbami, ki zajemajo izvide laboratorijskih preiskav in bolnikove podatke, še bolj natančno pa jo izračunamo s pomočjo 24-ur-nega seča. Razdelitev kronične ledvične bolezni na posamezne stopnje je pomembna predvsem zaradi pravočasnega ugotavljanja zapletov, ki se pojavljajo z napredovanjem ledvične bolezni, in ustreznega ukrepanja ob posamezni stopnji ledvične okvare. Na 3. stopnji se običajno pojavi sekundarni hiperparatiroi- dizem, zato je treba omejiti fosfate ter začeti jemati fosfatne vezalce in preparate vitamina D. Potrebno je intenzivno zdravljenje zvišanega krvnega tlaka. Na 4. stopnji se običajno pojavi anemija, zato moramo začeti zdravljenje z injekcijami epoetina, v prehrani je običajno potrebna omejitev natrija, kalija in omejitev beljakovin. Ker je na tej stopnji prehod v dokončno ledvično odpoved neizbežen, je potrebna priprava na dializo, konstrukcija arteriovenske fistule ali odločitev za peritonealno dializo. Lahko se prične tudi priprava na presaditev ledvice in pri glomerulni filtraciji 20 ml/ min že tudi uvrstitev na čakalni seznam za presaditev ledvice. Na 5. stopnji lahko pride do prvih simptomov ledvične odpovedi, kot sta splošno slabo počutje in neješčnost, zato moramo pričeti dializno zdravljenje. Napredovanje kronične ledvične bolezni je odvisno od več dejavnikov. Na nekatere, kot so spol, rasa, genetske značilnosti ali vrsta ledvične bolezni, ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na nekatere druge in s tem pomembno upočasnimo pešanje ledvičnega delovanja Gabrijela Damevska Kaučič, dr. med., spec. int. med. Tačke in repki Težave v božičnem in novoletnem času Spet je pred nami božično in prednovoletno vzdušje, ki prinaša veliko veselja in pričakovanja, po drugi strani pa tudi veliko strahu in stresa. Tu seveda mislim predvsem na naše male kosmatinčke, in to predvsem na tiste, ki se bojijo pokanja pirotehničnih sredstev. Hkrati z njimi so zaradi pokanja zaskrbljeni tudi njihovi lastniki, saj je zelo neprijetno in stresno opazovati svojo prestrašeno žival in njegovo nenormalno vedenje, tudi lajanje, in to med prazniki, ki bi jih vsi radi preživeli v miru in dobrem počutju. Zraven težave, ki jo omenjam, pa preži na naše hišne živali tudi pre-hrambni stres, o katerem več v nadaljevanju. Veterinarji za male živali imamo vsako leto v pred prazničnimi dnevi in po njih precej dela s prestrašenimi, poškodovanimi in izgubljenimi psi ter s psi, ki imajo prebavne težave, bodisi zaprtje ali drisko in bruhanje. Zato bom v današnjem prispevku na kratko ponovil nekaj pomembnih informacij za lastnike psov in tudi muc, v izogib ali vsaj olajšanje nevšečnosti med prazniki in po njih. Na žalost se precej naših malih kosmatinčkov odzove na pokanje petard in raket s strahom, nemirom, drgetom, skrivajo se, pogosto tudi bruhajo in dobijo drisko. Vsi ti znaki pomenijo, da se odzovejo z vsemi znaki hudega stresa, ki ima skrajno negativen učinek na našo žival. Nekateri kužki začnejo po poku nervozno in neustavljivo lajati, kar je zelo moteče za lastnike in tudi za sosede. Taki kužki se sicer ne bojijo in niso prestrašeni, so pa zaradi pokanja zelo nervozni, imajo zelo povečan prag vzdražljivo-sti in se odzivajo intenzivno in burno z motečim laježem. Pogosto prihajajo v nevarnost, ker želijo z zobmi uničiti predmet, ki poka ali se iskri. Pri tem lahko pride do hudih poškodb ustne votline. Dogaja se, da kuža ugrizne v raketo, ki je prižgana in čaka na vzlet. Enako je tudi pri petardah, kadar psu raznese petardo v ustih, ker jo je lovil po tleh. Kaj narediti in kako lahko zaščitimo svojega psa pred stresom v teh pred-novoletnih dneh? Odgovor na omenjeno vprašanje poiščimo v veterinarskih ustanovah, ki se ukvarjajo s psihosomat-skimi motnjami malih živali, plašnostjo, strahom, epilep-sijo in drugimi. Potreben je temeljit pogovor z lastnikom psa, ki ima omenjene težave, in na podlagi anamneze, ki jo dobimo, se odločimo za me-dikamentozno terapijo individualno po pacientu. Lastniku po pregledu izdamo potrebno zdravilo z navodilom, kako in kdaj naj ga uporabi pri svojem psu. Opozoril bi lastnike psov, da je samoiniciativna in nepravilna uporaba najrazličnejših pomirjeval, namenjenih za zdravljenje ljudi, zelo neprimerna, celo nevarna, saj Foto: Črtomir Goznik Emil Senear, dr. vet. med. lahko privede do živčnih ek-scitacij, potenciranega strahu in panike pri živali. Lahko si predstavljate situacijo, ko imamo doma popolnoma panično prestrašenega psa zaradi pokanja petard, zraven tega pa še tako močno omotičnega zaradi nepravilne uporabe pomirjeval, da kar pada in se kotali po stanovanju, zraven pa panično laja. Resnično neprijetno stanje, ki nam lahko zelo pokvari praznični večer. Kot osnovo pa vsekakor svetujem latnikom psov, ki se bojijo pokanja, da začnejo svojemu psu dajati zdravilo proti stresu, ki je na naravni osnovi in ga je treba začeti dajati najmanj 14 dni pred pričakovanimi stresnimi dogodki. Zdravilo se Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. dobi v bolje založenih veterinarskih ustanovah. Nasvet glede prehrane malih kosmatinčkov bo tokrat kratek. Izogibati se je treba začinjeni hrani z mize, ostankov hrane za ljudi, prepovedane so kosti, predvsem perutninske, suhomesnati prekajeni in slani mesni proizvodi. Tudi sladkarije, ki jih imajo naši ljubljenčki neizmerno radi, so neprimerne in najbolje je, da jih ne ponujamo svojim živalim, če pa že, pa res v majhnih omejenih količinah. Posledice nepravilne prehrane so bruhanje, driske, zaprtje, alergije s praskanjem in še bi lahko našteval. Pravočasna pridobitev zdravil pri svojem veterinarju zoper strah in paniko pri pokanju pirotehnike ter načelnost in zmernost pri prehranjevanju naših kosmatinčkov sta zagotovili, da bomo praznike preživeli skupaj z našimi malimi prijatelji zadovoljni in srečni. Emil Senčar, dr. vet. med. Herpes Herpes je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi herpesa. Poznamo tri različne viruse herpesa: - virus herpes simpleksa tipa 1 (HSV-1) ali oralni tip - ta povzroči spremembe na koži, okoli ust, na očeh in vnetje možganov, - virus herpes simpleksa tipa 2 (HSV-2) ali genitalni tip - okuži spolovila, - virus varičele-zostra (VZV) - ta povzroča herpes zoster ali pasovec. Virusi herpesa se prenašajo s telesnimi tekočinami. Nahajajo se v tekočini mehurčkov, v slini (s poljubljanjem), semenski tekočini, nožničnem izločku (s spolnimi odnosi) in vstopajo v celice. Pogosta je okužba že v otroštvu, zlasti z matere na otroka. Virus lahko nato zelo dolgo spi, dokler nekaj ne povzroči, da se prebudi in izbruhne. Ker bolezen ne izbruhne pri vseh okuženih, so mnogi le prenašalci virusa, ne da bi se tega zavedali. Ko se človek enkrat okuži z virusom herpesa simpleksa, ostane okužen za vse življenje. Herpetična okužba se kaže kot mehurčkast izpuščaj okoli ustnic, nosnic, v predelu spolovil. Kar 20-40 % odraslih trpi zaradi izbruhov ponavljajočega se labialnega (na ustnicah) herpesa. Ugodne razmere za izbruh labialnega herpesa so povišana telesna temperatura, stres, hujši telesni napor, psihične obremenitve, sončenje, menstruacija, pomanjkanje spanca in oslabljen imunski sistem. Izbruh mehurčkastih izpuščajev je običajno najhujši pri prvi okužbi, saj telo takrat še nima protiteles proti virusu herpesa. Po okužbi se bolezen začne z značilnim srbenjem, pekočim občutkom in bolečino na ustnicah. Po 6 urah ali šele po nekaj dneh se na koži ali sluznici pojavi skupina drobnih mehurčkov, ki kmalu počijo in se v enem ali dveh dneh spremenijo v plitke razjede in kraste. Če ni prišlo do dodatne okužbe z bakterijami, kraste odpadejo in ne pustijo brazgotin. Genitalni herpes (herpes na spolovilu) je ena najpogostejših spolno prenosljivih bolezni, ki jih pri večini zbolelih povzroči virus herpesa simpleksa tipa 2. Kar petina okuženih se svoje bolezni ne zaveda, ker le-ta poteka brez značilnih bolezenskih znakov. Prenaša se pri spolnem odnosu z okuženo osebo. Med okužbo in izbruhom lahko pretečejo dnevi ali celo leta. Po okužbi se lahko pojavijo simptomi, podobni gripi: povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Na spolovilu oboleli občutijo srbenje in bolečino, nastanejo mehurčki, ki se lahko pojavijo tudi v presredku, ob zadnjični odprtini, na zgornjem delu stegen, v dimljah in nad sramno kostjo. Mehurčki prav tako kot pri labialnem herpesu počijo in nastanejo boleče razjede. Herpes zoster ali pasovec je najbolj boleč herpes. Z virusom varicella zoster se skoraj vsi okužimo že v otroštvu, saj prav ta virus povzroča norice ali vodene koze. Večina virusov med prebolevanjem noric odmre, nekaj pa jih preživi in vstopi v živčne celice možganskih in hrbtenjačnih živcev, kjer lahko mirujejo več let. Pri padcu telesne odpornosti se lahko virus zbudi in takrat povzroči veliko hujše posledice. Tveganje za obolenje nosimo vsi, ki smo preboleli norice, ne glede na starost. Obolevnost je največja v starostni skupini med 50 in 70 let. Koža postane najprej občutljiva, pojavi se neprijetno zbadajoča ali pekoča bolečina. Spremljajo jo utrujenost, glavobol in nekoliko povišana telesna temperatura. Nato pa se pojavi rdečina in mehurčki, napolnjeni s tekočino. Izpuščaji se pojavijo le na enem delu telesa in potekajo v pasovih - od tod ime pasovec. Neprijeten je predvsem zaradi pogosto hude in težko obvladljive bolečine, ki lahko traja tudi več mesecev po izbruhu mehurčkov. Bolniki so kužni ves čas svežega izpuščaja. Izbruh herpesa se torej začne, preden se pojavijo mehurčki - ko določeno mesto samo peče. Takrat je najboljši čas za pričetek zdravljenja herpesa. Treba je paziti, da virusa herpesa ne prenesemo na druge dela telesa. Najbolj nevarno je, da ga prenesemo na oči, saj lahko povzroči trajno okvaro oči. V tem primeru je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Labialni herpes blažje oblike lahko zdravimo sami, z zdravili ali drugimi izdelki brez recepta (mazila, obliži). Zelo pomembno je, da začnemo mazila proti herpesu nanašati čim prej in večkrat dnevno. Le-ta herpesa ne pozdravijo, vendar olajšajo njegove simptome in dolžino trajanja bolezenskih znakov. Po vsakem dotiku herpesa si je treba skrbno umiti roke. Pri obsežnem labialnem herpesu ali če se herpes pogosto ponavlja, svetujemo obisk zdravnika, ki največkrat ob lokalni terapiji predpiše še protivirusno zdravilo v obliki tablet. Ob sumu na genitalni herpes je treba obiskati zdravnika čim prej. Predpisal bo protivirusna zdravila, ki so najučinkovitejša, če se zdravljenje začne takoj po izbruhu herpesa. Herpes zoster prav tako zdravimo lokalno z zdravili ali drugimi pripomočki, ki blažijo pekočo bolečino. Skoraj praviloma je potrebno še sistemsko zdravljenje s protivirusnimi zdravili in lajšanje bolečin s srednje močnimi analgetiki. Milanka Furek Aubel, mag. farm. Lekarne Ptuj petek • 19. decembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 25 Ptuj • Razstava božičnih jaslic Čas umiritve, veselja in radosti V prostorih minoritskega samostana na Ptuju je do 27. decembra na ogled razstava božičnih jaslic. TD Ptuj jo je pripravilo pod vodstvom Rozike Ojsteršek in v sodelovanju z minoritskim samostanom ter Biotehniško šolo Ptuj in nekaterimi drugimi, med njimi tudi vrtnarijo Kovačec iz Žamencev, ki je tudi letos prispevala praznična drevesa. Božične jaslice predstavljajo TD Središče ob Dravi, TD Breza s Pragerskega, član TD Ptuj Janko Hengel-man, ki je na ogled postavil največje jaslice, Rokodelski center DUO - Zavod Maria-num iz Veržeja ter TD Klopo-tec Leskovec. Letošnja božična razstava je že osma po vrsti. TD Ptuj že vrsto let tradicionalno postavlja velikonočne in božične razstave ter se tudi sicer trudi obogatiti koledar dogajanja na Ptuju. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič je pozval k umiritvi, naj božični čas prinese veselje in radost, novo leto pa obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ter da vsi skupaj s TD Ptuj poskrbimo, da bo v letu 2015 na Ptuju lepše. TD Ptuj se trudi po svojih močeh, vsak je dobrodošel s svojimi idejami. V imenu Foto: Črtomir Goznik Na 8. razstavi TD Ptuj v minoritskem samostanu na Ptuju so na ogled božične jaslice. minoritskega samostana je govoril provincialni minister p. Milan Kos. Božič ima dvojni pomen, eno je zgodovinski pomen, drugo pa pomen za današnji čas. Jaslice, ki jih delamo v naših družinah in ki so jih delali naši predniki, spominjajo na to, da so kristjani skozi zgodovino v svojih domovih ves čas postavljali jaslice. Te imajo zelo veliko vrednost, adventni dnevi so bili dnevi in večeri, ko so doma ustvarjali, nekateri so bili pravi mojstri v izdelovanju figur in jaslic. Vsi, ki si bodo razstavo ogledali, bodo lahko videli, kaj vse so sposobne ustvariti človeške roke. Na Biotehniški šoli dijake spodbujamo k praznovanju in tudi k temu, da si praznične izdelke, izdelke, ki krasijo domove v decembrskih praznikih in tudi sicer, izdelajo sami, je povedala predstavnica Biotehniške šole Ptuj Jerica Korpar. Razstavo božičnih jaslic je odprl Janez Merc, v. d. direktorja občinske uprave MO Ptuj, ki je poudaril pomen božičnih praznikov za prepoznavanje vsakdanjih življenjskih vrednot. MG Ptuj • 15 let Mo PZ KD Rogoznica Njihova pesem se vselej dotakne V novi dvorani Doma krajanov bo v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri koncert Mo PZ KD Rogoznica ob 15-le-tnici uspešnega delovanja. Gostje koncerta bodo člani Moškega komornega zbora Ptuj. Moški PZ KD Rogoznica je bil ustanovljen 11. septembra leta 1999 na pobudo predsednika KD Rogoznica Marjana Cajnka. Njegovi prvi člani so bili Marjan Cajnko, Srečko Cajnko, Dušan Murko, Andrej Kokol, Rudi Simenečki, Janez Ciglar, Franc Zorko, Mirko Širovnik, Rudi Pavličič, Kondrat Murko, Ivan Kekec, Branko Rašl in Branko Me-znarič. Prva zborovodkinja je bila Marija Stöger. Leta 2002 je v zboru pelo že 22 pevcev, v tem letu so izvedli tudi prvi božično-novoletni koncert, ki je postal tradicionalna prireditev ob koncu vsakoletne bogate pevske sezone. V letu 2008 je prvo zborovodkinjo Marijo Stöger zamenjal Franc Lačen. V tem letu so pripravili tudi jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja. V letu 2013 je število pevcev naraslo na 29. V letu 2014 so se poslovili od dobrega prijatelja in zborovodje Franca Lačna, aprila so Gregorja Lačna uradno imenovali za novega zborovodjo. V petnajstih letih so se občinstvu poklonili več kot 200-krat ter jih razvese- ljevali z ljudskimi pesmi, priredbami, narodnimi in tudi tujimi pesmimi. Predsednik Foto: Črtomir Goznik Marjan Krajnčič, predsednik Mo PZ KD Rogoznica Z nastopa ob 95-letnici DPD Svoboda Ptuj ŽURAN, d.o.o. - deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov Formin 8 b, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77 Mobitel: 041 393 205 www.zuran.eu email: franc@zuran.eu Družinsko podjetje od leta 1982. Zemeljska dela | Rušitvena dela | Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, reciklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva Ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih želimo svojim zaposlenim, poslovnim partnerjem, prijateljem in občanom obilo zdravja, sreče, notranje blaginje in medsebojnega razumevanja. Obenem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo s svojimi storitvami še naprej. Ob jubileju 24 Gallusovih značk Andrej Kokol si je prislužil bronasto za večletno petje, srebrne Marjan Krajnčič, Dani Oman, Franc Rašl, Tomo Drevenšek, Janko Repič, Bogomir Širovnik, Branko Podhostnik, Ivan Krajnc, Srečko Cajnko, Janez Ciglar, Brane Sparl in David Šen-kiš, zlati Bojan Kolarič in Andrej Rašl, častne pa Marjan Cajnko, Ivan Kekec, Jože Foltin, Stanko Bac, Franc Ropič, Stane Pal, Fran Ornik in Feliks Polanec. Mo PZ Rogoznica Marjan Krajnčič je pred nedeljskim koncertom povedal, da se že vsa leta trudijo, da bi bilo njihovo petje bilo čim bolj kakovostno, ubrano, veliko vadijo, predvsem pa želijo razveseljevati, bogatiti kulturno in družabno življenje v domačem okolju, na Ptuju, in v širšem prostoru. Zagotovo si bodo jubilejni koncert zapomnili tako pevci kot obiskovalci. Ob prisluženih Gallusovih značkah za 24 članov za dolgoletno petje v zborih jih bo na 15-letnico spominjal tudi prvi CD, na kar so upravičeno ponosni. MG Foto: Črtomir Goznik Cenjenim strankam, prijateljem in ljubiteljem živali želimo • L v miren bozic ter srečno novo leto. 26 Štajerski Na sceni petek • 19. decembra 2014 Domača rasi Maruša Samobor Gerl O avtorici Maruša je o sebi povedala: »Rojena sem černobilskega 1986 na Ptuju, živeča, razmišljujoča in delujoča v Ljubljani. Smisel slovenščine mi je zmeraj bil pisanje in branje (ne nujno v tem vrstnem redu), saj se jezik zvrtinči v uho, zažre v pore in dolžnost vsakega izmed nas, ki je hkrati najplemenitejše dejanje, je, da ga počasti z razumevanjem in njegovo rabo (ne z »dudlanjem« definicij in suhoparnih podatkov). Tako menim, saj ljubim jezikovno gimnastiko. Diplomirana bibliotekarka (po starem sistemu), redna obiskovalka knjižnic (ne, ker bi bila katera od njih moje delovno mesto) in bralka dobrih knjig, katerim je v zadnjem letu dodala novo ljubezen, poezijo. Od prenehanja z nekajletnim objavljanjem kolumn in raznih prispevkov v lokalnem mladinskem časopisu Cidopisu, sta se moja družbenokritično oko in um izostrila (še bolj) in zdaj se zavedam, da ga ni čez dober Stelex in WD-40, ki si ju je potrebno priskrbeti sam. Sem ena od nenostalgič-nih in nezapečkarskih pripadnic slovenskega naroda, ki namerava v tujino, čim ustvari pogoje za to - jezik namreč oblizne srca neodvisno od geografske širine in dolžine. O objavljeni liriki »Ni žrebca brez valovanja grive v vetru,« zapiše avtorica v eni svojih pesmi, kar lahko razumemo kot metaforo, da ni pesmi brez pravega navdiha, neke silnice v nas ali izven nas, ki pisanje sproži in nas potem usodno začara. A to ne velja zgolj za pisanje. Ta moment se mora zgoditi tudi v fazi branja poezije, ki je ne moremo brati kot recimo roman. To nam izpričuje v svojih pesmih tudi ta poetika, ki nas kliče kot neizprosno žrelo, posrka nas z nekaterimi pretkanimi podobami, zvočnimi sosledji, barvami in okusi. Je pa še ena dimenzija v teh pesmih, ki je posebna in je ne gre spregledati. Kulisa je pogosto skoraj filmsko zasnovana, kamera pa zlahka ujame kontraste med velikimi, razsežnimi merami in majhnimi detajli. Tako se npr. v ta kontekst postavita majhna kaplja proti razsežnemu aplavzu in oblaku ptic na koncu pesmi; v podobnem razmerju sta tudi konj (žrebec) in miš ali pa majhna, nebogljena luža, ki se, da bi se vsaj malo približala širini neba, celo širi in raste (širijo naročje), a kaj ko je resnica drugje: v izpuhtenju, izginotju, v smrti. Pesmi, ki ne prizanašajo, pač pa odstirajo in nas gledajo. Ostro in neprizanesljivo. A znotraj sebe, če jih preberemo večkrat, skrivajo mehurčke miline, tišine in blagozvočnosti. David Bedrač Luže pokajo plastične mehurčke -brišejo si smrklje čakajoč naslednji škorenj, da ga ovohajo, da zdrami speče blato in se obnje zdrgne hrbet. Širijo naročje, čakalnico najtemnejših senc dreves starikavih obrazov, prepikanih z zobotrebci, s pivom v rokah, mimo katere vlak ne pelje. Bežijo pred aktovkami na kolesih, goltajo vnemarnost mimoidočih rakov, ob posteljnem času v Morsejevi abecedi tožijo obcestni svetilki, dokler si nebo ne pobere navijalk iz las in se sfena. Takrat so dovolj tanke za rešetke v tleh ... Poližem nebo in na daljico sline s kremplji ptičev pripnem bele črtaste rjuhe. Preigravam note ptičjih iztrebkov, iščem steze med zvezdami, da bi jih uhodila s prstnimi odtisi, čakam kapljo, da se namesti v padmasano in se z roba rjuhe spusti po nitki pajčevine nekomu za ovratnik. Zaslišim aplavz. Ptiči so odleteli . *** otroški smeh v pločevinki z ostrimi robovi porezanega jezika sladek obliž na rane da pozabi svoj zven steno trebuha zakaj in se prav ožme pločevinka z ostrimi robovi sijočih zob srebrnih žil s podplatom na čelu ceno v enem kodo drugem ušesu skoraj izpita leži poleg koša za smeti preperelih krempljev obrnjenih vase rjastih oči strga lošči strga lošči opuščena otroška igrala Filmski kotiček Večna najstnica Večna najstnica govori o Megan, ki je pri svojih 28 letih pozabila odrasti in se še vedno obnaša, kot da je najstnica. Ko jo fant iz srednje šole zaprosi za roko, zmrzne od strahu in ponikne za teden dni. V tem času se spoprijatelji s srednješolci, s katerimi na moč uživa, saj lahko le z njimi naveže pristen stik ... Problem nedoraslosti je bil običajno problem moškega spola. Ženske v filmih (pa gotovo tudi v resničnem življenju) so morale svoje fante kar nekajkrat simbolno oklofutati, da so prišli k sebi in postali odrasli in odgovorni možje. Vse to je temeljilo na podmeni, da zaradi ustroja ženskega telesa (biološke ure in potrebe po vzgoji mladičev) ženska pač hitreje duhovno in osebnostno odraste. No, v filmu Večna najstnica vidimo, da so se vloge spolov v digitalnem svetu očitno resnično premešale, saj ima tovrstne bivanjske težave z oklepanjem preteklosti ženska, ne pa njen tip, ki se želi poročiti z njo. Njen odziv je značilno moški. Panika in regresija v prijetno znano obdobje neodgovornosti in socialne varnosti, s čimer izraža tisto večno človekovo željo, da bi ustavil čas v obdobju, ko mu je najlepše. Film zato lepo sklene spoznanje o tem, da se ljudje spreminjamo, rastemo in pri tem počnemo napake. Če kaj drugega ne, nas na to opomni telo, ki se sčasoma prične kvariti, ali pa mlajše generacije, s katerimi na lastno grenko presenečenje ugotovimo, da nas ne sprejemajo več za sebi enake, ampak za Tiste, starce. Večna najstnica je torej primeren za občinstvo, ki ima le nekaj let več ali manj kot glavna junakinja (28), kajti spoznanje iz prejšnjega odstavka postane pri 40-ih letih tako samo po sebi umevno, da se takšen človek upravičeno vpraša, zakaj bi nekdo sploh snemal film o tako jasni zadevi. A vsaka generacija mora sama spoznati enake stvari kot generacija pred njo, le da to kaže na le sebi svojevrsten način, ker pač misli, da je prva generacija, ki se ji to dogaja. Zato tudi v filmu Večna najstnica ni nikjer starejših in pametnejših likov, ki bi lahko kaj svetovali. Ker jih glavna junakinja tako ali tako ne bi slišala in upoštevala, jasno. Povodenj ameriških klasičnih romantičnih komedij je zadnja leta malce usahnila in to najbrž z razlogom, saj se je žanr vsebinsko tako izčrpal, da je bilo že njegovo stopicljanje na mestu prav mučno za gledalce. Novi val komikov, zlasti šola Judda Apatowa, ima mešane uspehe, medtem ko upanje obuja pravzaprav ženska romantična komedija, recimo Dekliščina (Bridesmaids, 2011), pa tudi Večna najstnica. Keira Knightley se še sicer še vedno šlepa na svojo, hm, lepoto, a v tem filmu kaže zametke, da bi nekega dne znala postati dobra igralka. Ko bo še malce odrasla in doživela nekaj več življenjskih izkušenj, ki jo bodo kot igralko obogatile, seveda. Do takrat pa jo bo njena tokratna mlajša soigralka, komaj 17-letna Chloe Grace Moretz, prekašala na vsej črti. Matej Frece Laggies Igrajo: Keira Knightley, Chloe Grace Moretz, Sam Rockwell, Mark Webber Režija: Lynn Shelton Scenarij: Andrea Seigel Žanr: romantična komedija Dolžina: 99 minut Leto: 2014 Država: ZDA J OVEN (21.3. - 20.4.) S Zvezdne energije vam bodo na- 'g klonjene in najbolje se boste poču- .g tili doma. Tudi sami boste kovali S načrte in vnašali v sivi vsakdan 'CO -a kreativne spremembe. Na delovni nem mestu si boste morali zavihali ti rokave in izdelati načrt. Odlič-1 no se boste počutili med ljudmi in jim s svojo odločnostjo pomagali. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Gola drevesa obljubljalo pozno jesen in v vašem srcu boste morali prižgati žarek upanja. Namigi srčnega izvoljenca vam bodo podarili navdih in vam bodo v pomoč. Optimistično boste raziskovali duhovna področja in se odpravili v knjižnico. Lastnapre-obrazba bo pot do sreče. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Pričakovati je neko posebno razigranost in živahno energijo. Partner bo tisti, ki bo morali določiti pravila igre. Daleč v ospredju bo na delovnem mestu diplomacija in zaradi tega boste zelo priljubljeni. Sprostili vas bodo pogovori in veliko boste na poti. Ne pozabite na lastno sprostitev. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) (24.10. - 22.11.) Na delovnem mestu vas bo obiskala vila dobrih priložnosti. Več bo tudi navdiha in tako boste delovne obveznosti opravljali do potankosti. Lahko se dogodi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Sprostilno bo delovala masaža z dišečim oljem. Pričakovati je več svežine in popestritve. Druženje bo za vas naravna oblika sprostitve. Veselilo se bo tudi vaše srce, kajti s srčnim izvoljencem bosta našla novo energijo in skupne interese. Ljudje, ki bodo v tem obdobju prihajali v vašo bližino, vam bodo pokazali pravo pot. Služba: kreativna energija. STRELEC (23.11. - 21.12.) Doumeli boste, da so spremembe sestavni del življenja in tako jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Pričakovati je veliko navdiha in umetniškega talenta. Na delovnem mestu boste morali biti bolj diplomatski. Na delu bo Amorjeva puščica - vezani bodo okrepili ljubezen in samski našli sorodno dušo. (tish RAK W (21.6. - 22.7.) Več časa boste namenili delu in delovnim obveznostim. Seveda bo čas namenjen tudi temu, da delate na sebi in se sprostite. Napeta energija, ki vas bo spremljala, je posledica stresa. Partner vam bo podaril roko in od vas je odvisno, ali jo boste sprejeli. Vabili m vas raznicni KOZOROG (22.12. - 20.1.) Sledili boste svoji resnici in pravici. Zagovarjali boste tisto, kar vam bo blizu in s svojo karizmo privabljali ljudi. Službene obveznosti vam bodo vzele veliko časa in energije. Nakazano je, da se boste sprostili in v ljubezni uživali v harmoniji družinskega življenja. Pišite svoje občutke! LEV (23.7. - 22.8.) V ljubezni se vam bodo odprle nove poti in z njimi paleta priložnosti. Raziskovali boste skrivnosti in stvarem želeli priti do dna. Pri tem bo veljala prožnost in varujte se pretirane trme. Na delovnem mestu se bodo stvari uredile v vašo korist in spremljala vas bo sreča v ljubezni. « DEVICA (23.8. - 22.9.) Najbolje se boste počutili doma in krogu svoje družine. Naredili boste načrt in urnik. Pri vas doma bo vladala kreativnost in spremenili boste neke stvari. Seveda boste omenjeno delali počasi in korak za korakom. Mnoge predstavnike bo spremljala pesem o sreči v ljubezni. Srečen dan: torek. VODNAR (21.1. -18.2.) Ugotovili boste, da je življenje zelo prijetno in naredili mnogo dobrega za druge ljudi. Skozi prizmo duhovnost boste delali na sebi in s tem pridobili prijetnosti v zakonskem življenju. Mnogo težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Na delovnem mestu bo zanimivo in izzivi se bodo stopnjevali. RIBI (19.2. - 20.3.) Ugodnosti vas čakajo v pogledu denarja. Pri tem boste neobremenjeni in dobili boste priložnost, da se boste dokazali. Življenje vam bo ponudilo ravnovesje in harmonijo. Tako bo za vas prijetno obdobje. Predvsem se boste morali izogibati slabih navad in razvad. petek • 19. decembra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 27 SESTAVIL EDI KLASINC PREKINITEV UROKA GRADBENI KAMEN, DROBNIK, GRAUVAKA REJNIK JEZUSA KRISTUSA SILVA RAZLAG NAS TEKAČ (TONE, 1966) SLIKAR IN KITARIST ODMEV, ECHO MAMILO PRODAJALEC ROŽ NASA KOŠAR-KARICA (POLONA) ORIENTALSKA DOLGA VRHNJA OBLEKA TEGA LETA PREBIVALEC OKONINE SLOVANSKA DEMONKA BOJNI STRUP, KIHAVEC VOJAK V TURČIJI NEBITJE PRIVRŽENEC PIETIZMA NADA NUČIČ OTOK HAVAJSKEGA OTOČJA VRSTA APNA AKTERKA BOSANSKI PESNIK SARAJLIČ DRSNA PLOSKEV PORTUGALSKI DNEVNIK OGULIN HENRIK ALTOV OTROSKA USTA GALERIJA V MARIBORU KOSITER NEM. PEVKA SANDER MALTEŠKI POLITIK ČEŠKI VERSKI REFORMATOR (JAN) PEVKA TINA GAČNIK HODALIČ IVO DANEU PRIPADNIK SARMATOV USTAVITEV KRETNJA SUROVINA ZA PLATNO PODVODNA SKALA ČEBELJA PASA ANGLESKI TRDI OVČJI SIR BOKSAR (VALTER) ZIDNI OMET DRAGA AHAČIČ RAFKO IRGOLIČ KRAJ PRI LESKOVCU PRI KRSKEM AMERIŠKI PIANIST (PETER) GRŠKO KRALJESTVO MRTVIH GLAVNO MESTO NOVE MEHIKE FILM BRANKA BAUERJA IZ 1959 NOVINARSKA DOMISLICA UGANKARSKI SLOVARČEK: DIAS = portugalski dnevnik, DROBA = gradbeni kamen, drobnik, grauvaka, EGART = slovenski tekač (Tone), HERIC = slovenski boksar (Valter), OBERC = slovenska košarkarica (Polona), OGI = zložljiva japonska pahljača, SANT = malteški politik (Alfred), SERKIN = ameriški pianist (Peter), TALA = angleški trdi ovčji sir. Wfli '3NV Id! '33 V1NVS '93d3 'NIVId3S '300 NVAI 'VNOS -Vd31 '3IN3H 'V3V1 '919 'AVISn 'IVIAIdVS 'Ql 'VNVIl 'SRH '3VII3H 'NI3 '00 'SVIO 'VNISdQ '13ZI 'WI3Vd9l 'ONdV ONdflOd T01Sa03N 'HSIAIVQV 'NV3dWI03 'ldV93 '33Z0f VaOdQ '»OHOO :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Plesna preobrazba Ritem salse Za nami je sedma vaja Plesne preobrazbe. Predstavljamo še zadnje tri plesne pare. Sanda in Janko Kandrič prihajata iz Vidma pri Ptuju. Vzgojiteljica Sanda in računalničar Janko imata sina. Brigita in Zlatko Bez-jak iz Formina sta starša dveh odraslih otrok. Brigita je varuhinja v dornavskem zavodu, Zlatko voznik tovornjaka. Ivica in Alojz Ličen iz Ptuja sta starša dveh odraslih otrok. Ivica dela v računovodstvu, Alojz ima rad glasbo. Tako je predstavljenih 14 parov plesne preobrazbe. Eden izmed prijavljenih in izbranih parov je namreč odstopil sredi igre. Doslej smo predstavili osem plesov. Pari so spoznali tudi salso. Salsa izvira iz tradicionalnega kubanskega plesa son in afro-kuban-skih plesov, predvsem afro-kuban-ske rumbe. Salsa, kot jo poznamo danes, se je razvila v New Yorku in vključuje tudi korake in gibe drugih latinskoameriških plesov. Navadno se pleše v paru, znani sta Ameriko. Pomemben dogodek za razvoj salse je bil v poznih sedemdesetih, ko so se v New York pri-seljevali ljudje iz drugih območij, predvsem iz Portorika. Izraz salsa in sodobno latinsko glasbo je populariziral Héctor Lavoe. V tem času je bila popularna Celia Cruz - kraljica salse. Zaključek Plesne preobrazbe bo v torek, 13. januarja, v hotelu Primus, ko bomo izvedeli, kateri par se je odrezal najbolje in si prislužil nagrado. Takrat bomo tudi izžrebali nagrajenca, ki sta glasovala pisno ali preko telefona. NŠ tudi obliki salsa suelta, ki jo plešejo posamezno, in rueda de casino, pri kateri se partnerji izmenjujejo. Pri salsi razlikujemo dva načina plesnega gibanja, in sicer linijsko salso, ki se pleše v liniji, in kubansko salso, pri kateri se plesalci gibajo v več smeri. Za salso je značilno gibanje bokov, ki je pri ženskah bolj poudarjeno kot pri moških. Zgornji del se pri ženskah večinoma ne premika, moški pa lahko gibanje poudari s premikom ramen gor in dol. Glavni instrument, ki ustvarja ritem salse, so klave, igralo iz dveh lesenih palic, ki ju tol-čemo drugo ob drugo. Poleg klav so za ritem pomembna tudi druga afriška tolkala, melodijo pa ustvarjajo predvsem pihala in trobila. Razvoj salse, kot jo poznamo danes, se je začel v New Yorku v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se zaradi revolucije Kubanci množično priseljevali v Severno Jernej Brenholc ■■ poučevanje ptei Grand Hotel Primus Terme Ptuj NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: Ime in priimek plesalca:_ Ime in priimek plesalke:_ Foto: Črtomir Goznik Ime in priimek glasovalca: _ Naslov:_ Tel. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj I Majšperk • Praznična TV-potica Stoperčani iskali talente in pekli potico Krajani in krajanke Stoperc so imeli v soboto, 13. decembra, na sporedu Praznično TV-potico. Zbrani v kulturnem domu v Stopercah so si ogledali znane razvedrilne televizijske oddaje, prirejene za oder kulturnega doma. Moder zastor se je odgrnil in večer se je začel s kuharsko oddajo kuharja Jake, ki je spekel potico, sledila je stoperška različica risanke Pat in Mat o zavijanju daril, pa oddaja Ljudje in zemlja, ki so jo oblikovali prispevki o blagoslovu traktorjev, ter igran prispevek, kako so nekoč otroci pasli živino, prav tako so v Stopercah izbirali talent ... Člani Kulturno prosvetnega društva Stoperce so tako z videi in igro znane oddaje postavili na svoj oder in jim dodali še ščepec humorja, da bodo prazniki v Stopercah še bolj veseli in nasmejani. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Stoperce imajo talent f-- V trajanju Plesne preobrazbe ste lahko glasovali za pare. Doslej smo že zbrali lepo število glasov, skoraj 400, a možnosti za glasovanje ni več veliko. V živo po telefonu te možnosti ni več. Lahko pa še glasujete z glasovnico iz Štajerskega tednika do 23. decembra. Med glasovalci bosta izžrebana dva, ki bosta prejela nagrado. 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 19. decembra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (45.) Podeželski utrip Po solidni izkušnji v Cuenci sem se odločil še malo razgledati po podeželju. Po vseh mestih je življenje dokaj podobno, vasice zunaj mest pa velikokrat pokažejo pravi odsev ljudi in stila življenja. Po posvetu z nekaterimi naključnimi ljudmi po barih in na tržnici se je najbolj splačalo obiskati trojček vasi kakšni dve uri izven Cuence: Gualaceo, Chordeleg in Sigsig. Teh imen si nikakor nisem mogel zapomniti, zato sem na avtobusnem terminalu pozorno poslušal 'kričače', da sem našel pravi prevoz. Tokrat avtobus ni imel ure odhoda, ampak smo morali čakati, da se je napolnil. To je sprožilo val negodovanja predvsem pri domačinih, ki so v mesto prišli po opravkih, doma pa jih je čakalo delo. Ena ženička je kričala na vse pretege, da mora kuhati; drug možak bi moral spraviti živino na pašo in tako naprej. Jaz in meni podobni, ki smo imeli prostega časa vrh glave, pa smo se samo spogledovali, če bo počilo. Vendar do takšne nepokorščine, kot sem BHH, jo doživel nekaj tednov nazaj v Boliviji, ni prišlo. Takrat so namreč na lepem potniki kar sami ustavili avtobus, ker ni delala klima, ubogi šofer pa je moral vse popraviti na licu mesta. Največja vasica je bila Gualaceo, ki je kljub svoji majhnosti premogla kar sedem osnovnih šol ter celo nekaj srednjih. In Ptuj je bil velemesto proti njej. Enostavno je bilo območje tako razvejano, da se je nabralo ogromno otrok, nekateri pa so baje stanovali tako daleč, da so imeli pouk vsak drugi dan. Otroke in tudi druge redne potnike so prevažali kar s poltovornjaki. Kot sem opazil, pa so otroci zelo radi zahajali v ta kraj, saj je bilo v dolini zelo urejeno obrežje bližnje reke Santa Barbare, kjer so se po pouku na kopanje valile skupine učencev. Ko so čisto vsi končali pouk, pa so jih šoferji lepo dodobra naložili na avtomobile in razvozili z džipi, kar je verjetno trajalo celo večnost. Odročne hiše, vasice in plemena v Ekvadorju niso redkost. Pravzaprav ima dežela celo svoje ministrstvo, ki se ukvarja s temi socialno šibkimi in od civilizacije oddaljenimi ljudmi ter jih vključuje v različne projekte, preko katerih naj bi se vsaj za silo 'modernizirali'. Foto: Dani Zorko Deklič na podeželju Tu mi je bilo kar všeč, nato pa sem se odpravil naprej v Sigsig -edino ime, ki sem si ga kar hitro zapomnil. Tako domače se že dolgo nisem počutil. Vse je bilo obrnjeno na ulico, ljudje pa so bili res neverjetno prijazni. Vse dokler se niso začeli pogovarjati o politiki in prihajajočih volitvah. Ko sta se dva možakarja zaradi tega skoraj stepla, sem ugotovil, da povsod po svetu politika skrega ljudi. Neverjetno. In ne samo to. Kot sem že nekoč omenil, so volitve obvezne za vse prebivalce Ekvadorja, zato so se oblasti spomnile, da bi lahko vso proceduro približale ljudem. Tako so po vaseh poslale neke vrste mobilno postajo, nekakšen avtobus, kjer si lahko šel predčasno volit. In tam sta se prej omenjena možakarja sporekla. Lep čas sem sedel v bližini na kavi in vsake toliko sem zasli- šal povzdignjen glas iz tiste strani. Kljub vsej spokojnosti sem bil zelo vročekrvnem okolju. Malce sem povprašal in do naslednjega kraja je bilo približno dobro uro hoje. Seveda sem se odločil iti kar peš, da sem se med potjo lahko kdaj ustavil in poškilil v kakšno bajtico. Tu so delali na vrtu, tam so jedli pri mizi, pri eni hiši pa sem zalotil dva poba, ki sta na avtu puščala zrak iz gum. Pa mi eden namigne, naj bom tiho, v tem trenutku pa ju je že dobil lastnik avta in že so dirjali čez drn in strn. Zgleda, da so morali imeti neke stare zamere, vsekakor pa se mi je zdelo skoraj fajn, da sta se poba maščevala na tak način. Pri nas bi ti gume prerezali ali pa poškodovali avto. Ko sem takole hodil, sem nekajkrat ubral tudi bližnjice, če je bila cesta preveč zavita. Večina ljudi ni kaj preveč marala za to, saj so bile nekje potke že prav dobro shojene. Pri eni hiši pa me je neki stric prav mrko gledal, ko sem korakal čez njegov sadovnjak. Ves čas je nekaj mahal in kazal za mano, kot da bi mu kaj ukradel. Bilo je sicer precej strmo, a sem vseeno nekajkrat pogledal nazaj, če ni morda spustil za menoj kakšnega psa ali česa podobnega. Naenkrat mi je spodrsnilo in zletel sem po bregu kot drva. Ko sem se čez nekaj sekund pobiral nazaj, sem slučajno pogledal še proti jeznoritemu možaku, ki se je zdaj držal vogala in se pri tem prešerno krohotal - seveda na moj račun, baraba stara. Če bi bil Štajerec, bi mi pomagal in prinesel kaj za boljšo kri, ne pa da se je norčeval. Za nameček pa se je še čez nekaj minut na lepem vlilo, da sem prišel domov moker kot pura. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da CilujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8*98,2*104,3 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015. NAROČILNICA ZA Štajerski POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. ötaiersm TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: [T{ Moški (ustrezno označi) Ženska Bela Modra § Velikost [Uxi] [2XLl tU Moški @ Siva Bela Ženska |T{ Rdeča Bela Velikost QO [m] [T][x[]|¡| S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačevai/-a mesečno po položnici. KOPALNI PLAŠČ; - prosimo označite v okvirčku katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko, S/M, L/XL, 2XL JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku. Katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko. S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptiy, d . ., Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! petek • 19. decembra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 Ptuj • Prednovoletni sprejem ptujskega župana „Za drugačen Ptuj si moramo prizadevati vsi ...!" V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 17. decembra potekal tradicionalni prednovoletni sprejem, ki ga je prvič organiziral novi ptujski župan Miran Senčar. Povabil je najodgovornejše predstavnike lokalnega okolja in jih skupaj z novo direktorico občinske uprave MO Ptuj Vlasto Stojak tudi osebno sprejel. „Leto volitev je vedno posebno leto, ker se ob starih pojavljajo novi ljudje, tudi nove ideje, povezovanje in razhajanje, nove obljube. Vsaka sprememba sprva prinaša strah, saj vstopamo iz znanega v neznano, vendar je ta povsem odveč. Spremembe so nujne za napredek in razvoj družbe, lokalne skupnosti, prinašajo nove poglede, nove rešitve, mnogokrat končajo dolgo obdobje apatičnosti, ko se zdi, da drugače pač ne more biti. Leto 2015 bo finančno zahtevno. V tem letu moramo zaključiti projekt podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, zaključiti II. fazo obnove dominikanskega samostana, nadaljevati gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, zaključiti energetsko sanacijo dveh OŠ. V letu 2015 nas čaka veliko dela na različnih področjih. Takoj po nastopu mandata smo začeli aktivno upravljanje starega mestnega jedra, pripravljamo popise lastnih nepremičnin ter nepremičnin v tuji lasti, pripravljamo podatke za izdelavo spletnih strani, kjer bomo ponujali prostore in zemljišča. V sklopu ureditve starega mestnega jedra nameravamo organizirati tudi področje turizma, ga razvijati pod eno streho skupaj s prireditvami Miran Senčar, župan MO Ptuj in festivali. Začeli pa smo tudi aktivnosti za čim večji zagon gospodarstva. Vso energijo bomo vložili v sprejemanje občinskega prostorskega načrta, ki neupravičeno zamuja že nekaj let in tako duši šibko podjetniško pobudo. Z njegovim sprejemom bomo razveselili skoraj tisoč Ptujčanov, ki so dali svoje pobude. V letu 2015 bomo odprli mestno galerijo. Nedavno smo začeli projekt Panorama - arheološki mestni park. Želimo, da bi Panorama postala zanimiva kulturno-turistična destinacija. Če nam bo zima prinesla sneg, pa se bodo po njenih pobočjih lahko spustili tudi najmlajši smučarji. Velik zalogaj bo v letu 2015 predstavljala konsolidacija dejavnosti v javnih službah in Komunalnem podjetju ČEBULA pakirana, 5 kg 1,50 EUR/kos ČEBULA Ptujska rdeča prodaja na kg 1,29 EUR/kg ČESEN PTUJSKI prodaja na kg 3,99 EUR/kg KROMPIR pakiran, 10 kg 2,19 EUR/kos JABOLKA Sorte Jonagold, Idared, Zlati Delišes Ob nakupu celega zaboja 0,55 EUR/kg Ponudba traja od 20. do 31.12.2014 oz. do prodaje zalog. Slika je simbolna. KZ Ptuj z-o.o., Miklošičeva 12, Ptuj ¡fa Tel:(02)749-03-00, www:kz-ptuj.si J 1ETÊJSKA ZADRU mmj)so®o®o PREVBtfTE PESTRO PONUDBO V NAÜH PROOA/ALNAH. KUHARIJE RADIA PTUJ POŠLJI naj praznični recept IN OSVOJI LEPO NAGRADO V okviru Kuharij Radia Ptuj vse do 21. decembra 2014 zbiramo praznične recepte. Pošljete jih lahko na elektronski naslov kuharije@radio-tednik.si ali prinesete v tajništvo družbe Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj. g^ nni-Mm ■ Med vsemi prispelimi recepti bomo izžrebali tri srečneže, llVKALJIUI I UJ ki bodo prejeli praktične nagrade Prodajaln Žerak. ^^^ ' l J ^ J www.radio-ptuj.si PELETI plus peleti iz 100% mehkega lesa iglavcev NAROČILA • 02 22 00 399 • peleti@energijaplus.si • www.energijaplus.si e energija plus www.energijaplus.si Foto: Črtomir Goznik Ptuj. Podeliti bo treba tudi koncesije za javne gospodarske dejavnosti, rešiti vprašanje Cero Gajke, odpraviti smrad na čistilni napravi in rešiti še nekatere druge ekološke probleme. Aktivno se pripravljamo na začetek črpanja sredstev iz nove finančne perspektive 2014/2020," je na novoletnem sprejemu med drugim povedal ptujski župan Miran Senčar, ki se tudi zavzema za ureditev dnevnega centra za starejše in čim prejšnji začetek gradnje varovanih stanovanj na Ptuju: »Če želimo novi, drugačen Ptuj, si moramo za to prizadevati vsi; kot župan si želim, da združimo moči, na glas povemo, kaj si želimo, pripravimo načrte in jih tudi skupaj izpeljemo." MG V€UKfl BOŽICNO-NOVOL€TNfi PRIR€DIT€V »ZA Mfll€ IN VCUK€« v soboto, 27. decembra, ob 14. uri & v športni dvoran! O.Š. Ljudski vrt Ptuj Osrednji gost je MARJAN MALI BU glasbeno plesna zabava za otroke ■ DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke in sladkarije ^--g ■ ČAROVNIK AVGUSTINO r3 j ■ LUCIJA VAUPOTIČ in LIZA KLAJNŠEK ® ^ A - iz glasbene šole VOX ARSANA ^k ■ BLAZ VIDOVIČ fl ■ ZMAGOVALCI PRIREDITVE OTROCI ^H POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ■ PLESNA ŠOLA MAMBO ___i/^Nu Ustvarjalne delavnice ■ BOXMARK rfl ■ PIKAPOLONICA (TlG) Voditeljici: Pokr Mateja Tomašič in Manja Kokol tj Ê. Pokrovitelji: •is« Štajerski www.rad io-tedn ik.si zecpx D' www.tednik.si 30 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. decembra 2014 O OMiklavž o.t ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA AUDI A4 AVANT 2,0 TDIDPF ADVANCE 2011 14.580,00 KOV. T. MODRA BMW SERIJA 3:316D TOURING 2011 12.980,00 KOV. T. SIVA CITROEN 08 2,0 HDI16V PREMIER 2007 6.590.00 KOV. SV. MODRA FIAT FREEM0NT 2.0 MULUJET URBAN 2012 16.880,00 BELA FORD FIESTA 1,416V 2010 6.500,00 KOV. ČRNA FORDS-MAX 1,6 TDCI TREND 2011 12.980,00 KOV. SIVA HYUNDAI COUPE 1,6 COMFORT 2009 6.950,00 KOV. ČRNA MAZDA5CD110TE 2010 9.480,00 KOV. SIVA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDT1 COSMO 2011 11.780,00 BELA OPEL MERIVA 1,3 CDT1 2011 8.980,00 BELA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1.6 E-HDI 2011 11.480.00 KOV. BEIGE PEUGEOT 5008 BUSINESS 1.6 HDI 2011 10.870.00 KOV. SV. MODRA RENAULT LAGUNA GRANDT0UR 2,0 DCI 2011 10.580,00 KOV. SIVA SUBARU LEGACY STATION WAGON 4WD 2,0D 2010 13.490,00 KOV. ČRNA SKODA 0CTAVIAC0MB11,6 CR TDI 2012 11.950,00 BELA VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI 2012 12.880,00 KOV. ČRNA VW T0URAN 2,0 TDI C0MF. 2011 14.480,00 KOV. ČRNA AVTOHlSA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI M AVANT 2,0 IDI 07/2010 12.499 SREBRNA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI 06/2009 12.799 T. MODRA BMW1116D 07/2012 15.499 T. MODRA FORD C-MAX 1,6 TDCI TTTANIUM 05/2011 9.999 T. MODRA CODEN C4 2,0 VIR 02/2007 4.499 RDEČA F0RDRANGER2.5TDCI DC4*4 07/2008 10.499 SV. MODRA PEUGEOT 3008 ACCES 1,6 HDI 01/2012 9.999 T. MODRA PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 UDI PEUGEOT 50081,6 UDI 04/2011 09/2011 10.999 9.499 BELA ČRNA PEUGEOT 508SW 1,6 HDI 09/2011 10.499 ČRNA VW GOLF SW 1,6 CONFORHJNE 07/2010 8.499 SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,61 CONFORM 01/2012 11.499 SREBRNA REMAULT CUD 1,2 EXPRESSION 06/2007 3.500 SV. RDEČA RENAULT CUO EXP 1,216V 5W 06/2006 3.600 SREBRNA VOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI 01/2011 10.999 ČRNA 1.LAST., 1.LAST, 1.LAST, IM, I.LAST, 1.LAST, IM, IM 2M, IM, NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA, SLO NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA, NAVI,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS,SERV. KNJIGA NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA, SLO NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS,SERV. KNJIGA SERVIS,SERV. KNJIGA SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS,SERV. KNJIGA SERVIS,SERV. KNJIGA NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA, SLO NAR. SERVIS, KUPUEN V SLO NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA ODKUP VOZIL V ENI URI GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M sIaI si m I d J11 ! I UtTI zh\ 9 M WT5T O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACUA 2012 13.990 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1 .LAST., VL. KLJUKA KOV. ČRNA AUDI M AVANT 1.9 TD1101 KM 2002 4.990 ODLIČEN KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2.0TDIAMBIDON XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 DTOURING LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.990 1.LAST..VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1 .LAST., TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI DIESEL 2010 8.490 1 .LAST., KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 MAL0 KM SL0 2009 5.490 1 .LAST., MALO KM KOV. MODRA MERCDESC 220 CDI NAVI XENON 2005 7.890 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT N0V 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI 2005 4.790 ODUČEN, AVT.KLJMA KOV.ČRNA VWTRANSP0RTER1.9TDI8+1 2004 7.490 1.LAST., ODUČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 08:00 GoriSnica - Iz naših krajev 10:00 Praznik Občine Lenart 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 15:30 Video strani 18:00 Lenart-110. let ČD 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV SIP 08:00 Otroški program 09:00 15. Štajerska frajtonarica 11:00 Koncert na OŠ Videm 13:00 Koncert komornega zbora Glasis 15:00 G o ris niča - Iz naših krajev 17:00 Vitomarci - Pesem na vasi 18:30 Lenart-110. let ČD 20:00 Starše-Zadnje glasbeno rajžanje 23:00 Video strani 08:00 Koncert_ Rože ljubezni 09:00 Uživajmo 10:00 Lenart-110. let ČD 12:00 Seja sveta:Markovci.Destrnik.Dornava 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 13:45 Ptujska Kronika 20:00 Koncert Godbe Markovoi 21:10 Ujemi sanje, Polka In Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:25 ŠKL 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Koncert na OS Videm 20:00 Koncert Godbe Markovci 21:30 Koncert_ Rože ljubezni 23:00 Video strani STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwWotedMLto budilka, www.eaJ.io-ptuf.ii ^^^ 982 e*^ ^WM^M 104,3 M h m ? a \X STEYR Predbožični izlet (20. 12. 2014) po akcijski ceni 32 € na osebo za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika. RADIOPTUJ 89.8.98.2-104,3 www.radio-tednik.si Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki jo je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila. V zgodnjih jutranjih urah 20. decembra (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj), se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas za obisk božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenihiprekoi50ibožičnihistojnic,ikiiseišibijoipoiraznimiido-brotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah. Cena: 38EUR 32 EUR (akcijska cena po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika) Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, DDV in organizacijo potovanja. Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASK*. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva SKODA 0CTAVIA1.416V AMBIENTE 2009 7.850,00Í PRVI LAST. BELA RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE CC 2011 9.990,001 AVT. DEU. KLIMA KOV. BELA RENAULT MEGANE 1.616V SP0RIWAY 2002 1.640,00* KLIMA KOV. SREBRNA MERŒDES-BENZ A140 AVANTGARDE 2000 2.250,00« KLIMA KOV.ČRNA RENAULT QJ01.216VAVT. 2009 5.390,00« KLIMA KOV.BORDO RENAULT MEGANE 1.616V COUPE DYNAMIJQE 2009 6.500,00« PRVI UST. KOV. SREBRNA RENAULT ESPACE 22 HI PRIVILEGE AVT. 2006 5.900,00« SERV. KNJIGA KOV.ČRNA OPEL MERIVA 1.7 CETI ENYDJ 2007 4.950,00« KLIMA BELA FORD S-MM 2.0 TDCI TREND 2006 7.700,00« PRVI LAST. KOV.ČRNA CHEVROLET CRUZE1.616V LS 2009 5.790,00« SERV. KNJIGA KOV.MflESIVA CITROEN C5 III 2.0 HDI TEDENCE 2011 10.900,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN EXCLU. 7 SED. C4 PICASSO 1.6 HDI AVT. GRAND 2009 8.900,00« PRVI LAST. KOV. ZLATA VOLKSWAGEN POLO UCOMFORTLINE 2010 7.390,00« 75.900 PREV. RDEČA RENAULT MEGANE 15 DO DYNAMIQUE PLUS 2009 5.350,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA SEAT ALTEA1.9TDI REFERENCE 2009 8.625,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN LIMUZINA PASSAT 2.0 TDI Q)MF. 2007 7.450,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA SKODA OCTAVIA COMBI 1.9TDI ELEGANCE 2007 7.450,00« SERV. KNJIGA KOV. PEŠČENA PEUGEOT 2061.4XS 2002 1.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULTTWING01.2 TREND 2010 4.990,00« PRVI LAST. RUMENA MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 7.700,00« USNJE KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ijtr PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 1912 9:00 DneraikTV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o jeseni, pon. 10:0015. let SOUSp. Podravja, pon. 11:00 Glasbena 8 (slo), 39. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 12:00 Pregleatedna, pon. 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Regi TV Gorišnica, pon. 14:15 Info kanal 16:35 Kuhinjica 17:00 To bo moj poklic.: Komunalni inženir, pon. _______________SHEMA PbTV Nedelja 21.12. 9:00 nuiska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Film Campus 2014: Haložan, pon. 9:55 Otroci razmišljajo o jeseni, pon 0:00 34. Zlata rokavica^on. 17:30 Otrac 18:00 Ptujs o jeseni, pon razmišljajo ________ta kronika 18:20 Regi TV Ormož 19:25 Glasbena 8 (tuja), 38. oddaja, pon 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Pravična trgovina 20:45 Martinovanje na Ptuju 2014, pon 21:15 Bogastvo okusov podeželja, pon. 21:45 Po poti Trapistov, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Sobota 20.12. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Otroci razmišljajo o jeseni, pon 9:50 Pravična trgovina, pon. 1:00 Glasbena 8 (tuja), 38. oddaja, pon 1:35 Modro jon. 2:00 Mura Drava, 16. oddaja, pon 2:30 Pomurski tednik, pon 3:00 Pregled tedna 3:20 Info kanal 6:35 Kubinjica 7:00 Vidnost pešcev, pon. 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Cisfa umetnost, 39. oddaja, pon. 8:50 Železniški park v mostnem vrhu, pon. 9:00 Pregted tedna, pon. 9:25 Glasbena 8 (slo), 39. oddaja, pon. 20:00 Sekvenca, 3. oddaja 20:30 Pogovor z Markom Drobničem, 1:00 Glasbena 8, (slo) 1:35 Modro, pon 2:00 Mura Raba TV2,18. oddaja, pon. 3:00 Pregled tedna. pon. 4:00 Gostilna »Pri Franceti, 109. oddaja 6:10 Kuhinjica 7:00 Pregled tedna. pon. 7:20 Otroci razmišljajo o jeseni, pon 7:25 Sekvenca, 3. oddaja, pon. 8:00 Ptujska kronika, pon 8:20 Povabilo na kavo: Miran Senčar, župan MO Ptuj, pon. 9:05 Hodim, torej sem: Po poti Trapistov, pon 9:20 Film od blizu: Rutina, pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja), 38. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Gospodje Ptujski, pon. 20:50 Državno preverjanje ekip p. pomoči, pon 21:10 Poletni utrin Ptuja: Zvezdana Novakovič, pon. 21:40 Info kanal Ponedeljek 22.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razr*"- 21:05 Dan Rudolfa Maistra, pon. 21:50 Info kanal ^■ . .. Otroci razmišljajo o jeseni, pon 0:00 Vidnost pešcev, pon. 0:30 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (tuja), 38. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon. 3:00 Ptujska kronika, pon. 6:35 Kuhinjica 7:00 To bo moj poklic: Masker..., pon. 7:30 Otroci razmišljajo o božiču 8:00 Ptujska kronika 8:20 Pomurski tednik 8:50 Cista umetnost, 39. oddaja, pon. 9:20 Film Camnus: Puščica v srce, pon. 9:25 Glasbena i (slo), 39. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava, 17. oddaja 20:50 Zaključek bralne značke, pon. 21:05 Povabilo na kavo: Miran Senčar, župan MO Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon 22:20 Info kanal www.tednik.si petek • 19. decembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 31 Prireditvenik Petek, 19. december 9:00 Ptuj, pritličje minoritskega samostana: 8. razstava ob božiču, TD Ptuj, biotehnična šola, minoriti, vsak dan do 27. 12. med 9. in 17. uro 9:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: lutkovna predstava Ah, te princese - ah, ti princi, lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, in ob 10.30 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem, predstavitev otoka Murter, ob 16.00 Palačinkijada, Lions kluba Slovenska Bistrica, ansambel Gas, klapa iz Murterja, stand up nastop Nika Turka, 18.00 otok Murter - predstavitev, ob 19.00 skupina Radiovibes 12:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: slovesna akademija ob 145-letnici ptujske Gimnazije 13:00 Ptuj, Murkova ulica: Božiček na obisku, fotografiranje in sladkanje, do 17.00 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: Božično novoletni sejem, do 20. ure, ob 17.00 gledališka predstava Obuti maček, dramska skupina Kalimero Vitomarci, ob 18.00 glasbeni skupini Silence in Mama rekla, rock koncert 16:00 Slovenska Bistrica, grad: grajska tržnica, Božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, ob 17.00 delavnica vezenja z Danico Babič 17:00 Ptuj, Furstova hiša: BazArt - praznični kulturno-umetniški sejem, pokušnja vin hišnega vinarja, razstave, glasba 17:30 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, nastop OŠ Mladika, ob 18.00 prihod dedka Mraza, tete Zime in spremstva, ob 18.30 kulturno-zabavni program 18:00 Lenart, knjižnica: odprtje razstave 16. likovnega ex-tempora, predstavitev knjige Brez zidu Nataše Kramberger 18:00 Ptuj, tržnica: Ptujska pravljica, obisk dedka Mraza, tete Zime in spremstva 20:00 Majšperk, KPC: Reporter Milan, Ona, Bivši in Džoni 20:00 Ptuj, Furstova hiša: Vinilnica, prvi v seriji vinilnih večerov, Kluba ljubiteljev gramofonskih plošč Sobota, 20. december 8:00 Slovenska Bistrica, grad: Veseli december, grajska tržnica, božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, ob 17.00 delavnica: okraski in aranžmaji iz naravnih materialov, ob 10.00 in ob 16.00 delavnica izdelave medenih hišk z Jožico Celec, ob 19.00 modna revija 9:00 Ptuj, (O)srečevalnica, Dravska ul. 8: rokodelska delavnica polstenja, tehnika oblikovanja izdelkov iz nepredene volne, društvo za kreativni samorazvoj MED 10:00 Lenart, Dom kulture: lutkovna predstava LG Pika Zaljubljeni žabec in obdaritev otrok, tudi ob 12.00 10:00 Ptuj, Furstova hiša: BazArt - praznični kulturno-umetniški sejem, pokušnja vin hišnega vinarja, razstave, glasba, do 22.00 10:00 Ptuj, grad: Muzejska delavnica Zvezdni prah, izdelava zvezdne darilne embalaže, do 16.00, za otroke od 4. leta dalje, brezplačno 10:00 Ptuj, Murkova ulica: Božiček na obisku, fotografiranje in sladkanje, do 13.00 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem, ob 10.00 Ritoznojčan PTP se predstavi, predstavitev otoka Murter, ob 10.30 nastop klape z otoka Murter, ob 11.00 ansambel Napev 13:00 Kidričevo, park pod tisočerimi zvezdami: drsanje, pravljična hiška Zvezdne vile, zvezdna delavnica, pogostitev z naj božičim štrudlom, 16.00 pravljična ura v dvorcu Sternthal, 17.00 božični napitek zvezdne vile, Božičkov sprejem 14:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: odprtje razstave Strici so mi povedali, DU Ptujska Gora 15:00 Sp. Polskava, avla OŠ Antona Ingoliča: Božičkovanje 15:30 Ptuj, Mestno gledališče: Navihani veseli december DPM Ptuj, otroška predstava Jasne Markuš Jurka burka in mlade brihte 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: Božično novoletni sejem, ob 16.30 lutkovna predstava Nebesno gledališče, lutkovne skupine Deteljice OŠ Benedikt, ob 17.30 Vokalna skupina amista, MPZ Obrtnik, ansambel Slovenski odmev 17:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: predstava z obiskom Božička Ježek in vran pričarata božič, ob 19.30 kino predstava Exodus: bogovi in kralji 18:00 Oplotnica, KTC dvorana: koledovanje 18:00 Selce, Kulturni dom: glasbena prireditev Čas okrog božiča, KTD Selce 19:00 Lenart, cerkev sv. Lenarta: božični koncert Mladinskega PZ župnije sv. Lenart 19:00 Slovenska Bistrica, grad: velika praznična modna revija, ob poeziji Franceta Prešerna in glasbi Johanna Straussa ml., bistriški oblikovalci torbic, čevljev in pletenin zavoda Dogana, FS KUD Lojze Avžner Zg. Ložnica in glasbena šola Orfeus 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Bilbi in Direktorji, predstavitev albuma Toskana 20:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: prireditev ob 20-letnici plesnega centra Mambo Nedelja, 21. december 10:00 Ptuj, Furstova hiša: BazArt - praznični kulturno-umetniški sejem, pokušnja vin hišnega vinarja, razstave, glasba, do 22.00 10:00 Ptuj, mestna tržnica: Ptujska pravljica, nastop OŠ Breg, program in delavnice za otroke 15:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami: drsanje, pravljična hiška Zvezdne vile, Janko in Metka, sladkorna pena, 16.00 Pepelka na obisku pri Zvezdni vili, topla čokolada, 17.00 Božiček in dedek Mraz, ognjeno svetlobni ŠOV, vožnja z božično kočijo 15:00 Rogoznica, Dom krajanov: koncert Mo PZ Rogoznica, gostje Moški komorni zbor Ptuj 15:30 Ptuj, Mestno gledališče: Navihani veseli december DPM Ptuj, otroška lutkovna predstava Rdeča kapica, tudi ob 17.30, obisk dedka Mraza in tete Zime 16:00 Markovci, večnamenska dvorana: božični koncert, Klapa Kirbi, Klapa Opatija, Stane Vidmar, Ansambel bratov Poljanšek, dramska sekcija Vrtca Ptuj 16:00 Ormož, Dom kulture: gledališka predstava za male in velike Nerodna Avguština, zbiranje prostovoljnih prispevkov za šolski sklad 16:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, adventni večer, iskanje lepote - peš od Robiča do Hodoša, gosta: Mateja in Aljoša Kramberger, glasbeni utrinek, Zbor sv. Viktorina 16:00 Slovenska Bistrica, grad: grajska tržnica, Božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, 16.00 obisk pozelenelega grajskega škrata, ob 17.00 adventna maša v grajski kapeli, ob 18.00 razglasitev najlepših jaslic 16:00 Stoperce, hiška pri župnijski cerkvi: Babica zima pripoveduje pravljico na prvi zimski dan, gledališka sekcija KPD Stoperce 18:00 Kidričevo, dvorana restavracije Pan: božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo, gostje Jazz Ladies 19:00 Majšperk, KPC: koncert tamburaškega orkestra KUD Majšperk Ponedeljek, 22. december 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem, ob 17.00 nastop plesnega kluba Lara in plesne šole Jaydance, ob 18.00 nastop ansambla Adonis 11:00 Slovenska Bistrica, telovadnica SŠ: Dan odprte šole, ob 19.00 humanitarni božično-novoletni koncert 17:30 Ptuj, mestna tržnica: Ptujska pravljica, nastop OŠ Breg, ob 18.00 rajanje s teto Zimo, dedkom Mrazom in spremstvom, DPM Ptuj, ob 18.30 kulturno-zabavni program, Plesni klub Mambo 18:00 Šmartno na Pohorju, športna dvorana OŠ: občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Mestni kino Ptuj Četrtek, 18. december: 19:00 Amaterji. Petek, 19., in sobota, 20. december: 16:00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka; 18:00 Ujemi Božička; 20:00 Amaterji. Nedelja, 21. december: 16:00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka; 18:00 Noč kratkih filmov - za otroke, ni vstopnine; 20:00 Noč kratkih filmov - za odrasle, ni vstopnine. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ŽELITE ohraniti svežino začimb, čajev ali semen? Bi želeli, da so meso in mesni izdelki vedno sveži? Za vse se prava vrečka najde. Brezplačna dostava nad 20 EUR vrednosti nakupa. Obiščite www.vrecke.net ali pokličite 051 428 594. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E-mail:hakplus.grad.izolacije@ gmail.com. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroinštalacij, peletnih gorilnikov, prodaja pe-letov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. BISSS VUZEM... Prerad 48.22S7 Polenist Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. STROKOVNJAKI za ECO sanacijo vlage in zidne plesni. HIŠNI SERVIS, Tomaž Šerbec s.p., tel. 031 621 594, www.ecodry.de roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. SPOMIN Minilo je 10 let, odkar se je od nas poslovil dragi mož, ata, dedek, brat in stric Jožef Zagoršek IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 32 Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prinašate sveče. Vsi njegovi najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo (J. W. Goethe) ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Alojza Lešnika IZ GEREČJE VASI 20 B Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš in mešanemu pevskemu zboru Gerečje vasi za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Njegovi najdražji ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAM 250 kg prašiča domače reje in 700-l mešalnico z mlinom za žito. Tel. 041 368 437. PRODAMO 200-kg svinjo domače reje. Tel. 041 570 377. KUPIMO ursus, novejši ali starejši, lahko tudi deutz, zetor ali ferguson. Tel. 031 851 485. PRODAM prašiča domače reje, težkega 150 kg. Tel. 761 0103. SVEŽA bukova drva z našo dostavo prodamo po 42 € za meter ter akacije-va po 36 € za meter. Pokličite na telefon 031 444 154. Mariotrans, d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci. PRODAM telico, brejo 7 mesecev, si-mentalko. Tel. 755 88 21. PRODAM bikca simentalca, starega 11 tednov, za nadaljnjo rejo. Tel. 051 273 093. PRODAM dva prašiča domače reje, težka 200 kg. Tel. 041 462 171. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mescev. Tel. 781 22 01. PRODAM mlado kravo s teletom in večjo količino hlevskega gnoja. Tel. 031 281 453. PRODAM gumi voz. Tel. 070 759 703. PRODAM prašiča domače reje, težkega 150 kg. Cena 1,80 € za kg. Tel. 031 349 291. DOM STANOVANJE V NAJEM ODDAMO 80 m2 veliko stanovanje s teraso, zelenico in parkirnim prostorom. Tel. 041 855 014. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. MOTORNA VOZILA PRODAM škodo felicio, letnik 1997, tel. 764 19.71._ KUPIM dobro ohranjeno čebelico. Tel. 041 411 971. PVC okna, vrata, senčila RAZNO PRODAM 120-litrski hidrofor, v celoti narejen iz nerjaveče pločevine. Tel. 040 284 468. PRODAM vso stanovanjsko opremo, zelo ugodno. Tel. 041 411971. PRODAM drobno pohištvo in spalnico. Vse lepo ohranjeno. Tel. 041 915 368. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 15.1.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -25% Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) in v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/08) ter sklepom župana objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo poslovnega prostora v najem Predmet razpisa je neopremljen prostor v nadstropju zgradbe Kmetijske zadruge na Polenšaku 16 a v neto izmeri 34,70 m2 s souporabo sanitarij. Višina mesečne najemnine za poslovni prostor je v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem 4,3 EUR/m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let z možnostjo podaljšanja. Celotno besedilo Poziva k oddaji ponudb je objavljeno na spletni strani občine Dornava (www.dornava.si). Vloge morajo prispeti na občino Dornava do vključno 30. 12. 2014 do 12. ure. Rajko Janžekovič, t župan Občine Dornava Slovenija • V zadnjih dveh letih porast tragičnih nesreč zaradi nevarnega plina Lani zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo 12 oseb Kurilna sezona je v polnem teku. Vsako leto pa zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki nastaja pri nepopolnem oz. nepravilnem izgorevanju plina, drv, kurilnega olja itd., umre več deset ljudi. Število smrtnih žrtev zaradi zastrupitve s CO Zaradi strupenega plina, ki ga s čutili ne moremo zaznati in ga zato imenujemo tudi tihi morilec, je v zadnjih štirih letih življenje izgubilo 36 oseb. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2010 zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO) umrlo sedem oseb, leta 2011 pa štiri osebe. Do sunkovitega porasta z zastrupitvijo s CO pa je prišlo v zadnjih dveh letih. Leta 2012 je namreč življenje izgubilo 13 oseb, in sicer štirje v tragični nesreči z balonom, dva zaradi nenadzo- rovanega ognja doma, pet zaradi nenadzorovanega ognja iz odprtega kamina oz. peči in dve osebi zaradi naključne izpostavljenosti CO doma. Lansko leto pa je življenje z zastrupitvijo z nevarnim plinom izgubilo 12 oseb. Po podatkih NIJZ je do tragične zastrupitve treh oseb prišlo zaradi nenadzorovanega ognja doma, šest zaradi naključne izpostavljenosti CO doma, ena zaradi izpostavljenosti dimu oz. ognju in dve osebi zaradi izpostavljenosti CO, kjer namen še ni določen (možnost samomora ali naključne zastrupitve). »Če se osredotočimo na pojav smrti zaradi naključne izpostavljenosti CO doma oz. drugje, vidimo, da se število teh smrti v zadnjih štirih letih giblje od pet v letu 2010 preko tri v letu 2011, do dve v letu 2012 in do šest smrti v letu 2013. Gre za skupaj 16 smrti zaradi naključne izpostavljenosti CO, kar predstavlja povprečno štiri na leto. Kratka časovna serija in same številke ne dovoljujejo kakršnih koli zaključkov v smislu povečevanja ali zmanj- Leto CO smrti 1997 20 1998 22 1999 17 2000 16 2001 19 2002 9 2003 15 2004 16 2005 10 2006 19 2007 9 2008 6 2009 8 2010 7 2011 4 2012 13 2013 12 Vir: NIJZ ševanja trenda takih smrti,« je prepričan zdravstveni analitik iz NIJZ Miloš Kravanja. Monika Levanič Slovenija, Podravje • Bodi zvezda - ne meči petard Previdno s pirotehničnimi sredstvi! V predprazničnih dneh v okviru akcije »Bodi zvezda ne meči petard«, po vsej državi potekajo preventivne aktivnosti pod sloganom »Namesto petarde - raje pamet v roke!« Namenjene so osveščanju o nevarnih posledicah nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov. Ciljna skupina osveščanja otrok o škodljivih in nevarnih posledicah uporabe pirotehnike so zlasti učenci 5. in 6. razredov osnovnih šol. Vodje policijskih okolišev so v vseh osnovnih šolah na območju policijske uprave že razdelili plakate »Bodi zvezda - ne meči petard, namesto petarde - raje pamet v roke!« Aktivnosti so stekle že novembra, ko je bilo osnovnim šolam razdeljenih 280 plakatov. Tudi na Face-booku so odprli profil »Bodi zvezda - ne meči petard«, na katerem poteka nagradni kviz, namenjen otrokom, da bi jih odvrnili od nevarne uporabe pirotehničnih izdelkov. Poleg tega bodo policisti do konca leta samostojno in v sodelovanju z inšpekcijskimi službami, finančno in ca- Foto: M. Ozmec Ponudba pirotehničnih sredstev je tudi v naših trgovinah vse večja, vzporedno s tem pa so večje tudi nevarnosti zaradi njihove nepravilne uporabe. Lani poškodovanih devet mladoletnikov Slovenski policisti so ob lanskih božično-novoletnih praznikih na našem območju obravnavali 20 kršitev zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih ter dva dogodka, v katerih sta se otroka lahko telesno poškodovala. V prvem primeru se je poškodoval 13-letni otrok, ki je iskal zdravniško pomoč v UKC Maribor. Ker se ob prižigu ni aktivirala pirotehnična ognjena zavesa, so mu starši rekli, naj jo vrže v zabojnik za smeti. A jih ni poslušal in jo je želel ponovno prižgati. Medtem ko jo je držal v roki in prižgal, se je aktivirala in mu pri tem opekla desno roko in zadimila oči. V drugem primeru je 12-letni otrok ob prisotnosti očeta izstrelil raketo s pištolo za izstreljevanje pirotehničnih izdelkov, ki je bila nova in kupljena v trgovini. Raketa se je aktivirala na pištoli ter ni odletela v zrak, pri tem pa je otrok utrpel opekline. Ob lanskih praznikih se je na območju države v 16 primerih poškodovalo devet mladoletnikov, na srečo pa je šlo v večini primerov za lahke telesne poškodbe. rinsko upravo ter tržnim inšpektoratom izvajali nadzore posameznih mest, za katera je znano, da bi na njih lahko izvajali nezakonito trgovino in preprodajo teh izdelkov. Policisti bodo tudi v cestnem prometu pozornejši na prevoze pirotehnike, ki bi lahko predstavljala nezakonito trgovino oziroma posest tistih pirotehničnih izdelkov, ki ni dovoljena. Do sedaj so pri dveh občanih zasegli 200 kosov pirotehničnih izdelkov, zoper oba kršitelja pa bo uveden hitri postopek z izdajo odločbe o prekršku. Lani so v vsej državi zasegli 16.503 pirotehničnih izdelkov. Pokanje in bliskanje pa povzroča stres in travme tudi živalim; postanejo dezorientirane in panične. Zato vas pozivamo, da na domače ljubljenčke v tem času še posebej skrbno pazite, jih umaknete z dvorišč in jim nudite varno zavetje. Na sprehode peljite psa vedno na povodcu in v času, ko je pokanja najmanj. Tistim živalim, ki se pokanja zelo bojijo, omogočite bivanje v zaprtem prostoru, ki je čim bolj zvočno izoliran. -OM Foto: MZ frecni l#15 www.pomaranca.si f www.facebook.com/pomaranca.si Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno jasno, le na Primorskem se bo zadrževala nizka oblačnost. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah v notranjosti Slovenije megla, popoldne pa bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj C. Obeti V soboto bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pretežno oblačno, drugod bo delno jasno. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. V nedeljo se bo tudi na Primorskem delno zjasnilo. Prevladovalo bo sončno vreme z nekaj jutranje megle po nižinah.