NftJ*«lJi * ZdndUaik drimh ValioumUto . • . $6.00 Za pot Uta » • • • • 93.00 Za N««v York celo Uto • $7.00 ZakioMMtvocflU&ato $7.00 GLAS Lisi slovenskih delavcev v Ameriki, tu urge* sbndu my id tik« United Štete«. bmdcTcr/day wc izdajalcev in saibotažni- !kov. "Na republikanske čete, kij Zadtnja smrtna obsodba je so v torek prebile sovražno ^ lv Svobodnem, črto in we die Brunete, so fa-jlkjor M lbm v maju tudi xvtro. šisti izvedli protinapad, ki pa prvi vohuni, je bil odbit. NušeT-ete prod.ra-J Ljst ..pravda» y ^^ ^ jo daljo ter zavzemajo nove )ponatisnH .po^Uo nemškega postojaifre in ro prekoračde lis,ta -Deutsche reko Ouadarramo. jWehr", iz katerega je razvi- "Ob koncu dneva smo obdr- <*«<>. ojposto zgodi, je bil zadnjo minuto žrtev izdajstva. Mislimo, da je bil njihov (Tu-hačevskijev in njegovih tovarišev) namen pripraviti notranjo politično vstajo, ki ;naj bi odstranila Stalina." MOSKVA, Rusija, 9. juliju. — Žena vaipnjega komisarja Maksimia Litvinova je bila izgnana neznanokam v Sibirijo. Litvinov se je od nje ločil. Tudi Litvinov je najbrže pri Stalinu padel iv memilost, ker je bil iz • Washington«, poklican poslanik Aleksander Trojanov-ski, ki bo najbrže prevzel Lit-vinovo mesto. NENAVADEN DAR WASHINGTON, D. C., 10. julija. — Sem je dospel iz St. Petersburg, Florida, oddelek bojskavtov.. Ko se je pripeljal po glaivtni oesti predsednik F. D. Roosevelt se je petnajstletni iskavt J. T. Burdine zmuznil mimo detektivov k avtomoJbil-lu ter vrgel vanj precej velik paket V paketu je ;bil tri leta staa krokodil. službi lista "Detroit News" m Bede Irvin. ki je jemal slike za Associated Press. Oba fotografa s4a izpovedala, da so ji ma skušali fotografske plos'e vzeti, ko sta fotografirala izgrede, v katerih je bilo mnogo linijskih delavcelv težko ranjenih- Louin J. Colombo, glavni Fordov odvetnik, je skušal doseči. da fotografije ne bi bile sprejete kot dokazilni mater-jal, toda Jolm T. Lindsay, ki v ml i zasliševanje NLRB, se ni zmenil aa odvetnikov protest. Tretji dan za iz-nizil željo za boljše razumevanje z Nemčijo ter je obžalcfvel odgoditev nameravanega obi ska nenuškega \manjega ministra barona Konstantina vo»i Neuratha. Rekel .je, dta upa, da bo še prišla priložpiost za razgovor, ki bo vodil do boljšega razumevanja medsebojnih naziranj. Chamberlain, ki je kot finančni minister v februarju naznanil is vetu, da je Anglija določil?. v obrambne namene dve miljarrli, je rekel: "Nikdar se nisem obotavljal izraziti svoje žalosti in bolesti «ad grenko potrebo, ki nas je prisilila, da smo izdali denar za oboroževanje, ker bi rajši videl, da bi bil ta denar porabljen za pcjvodigo človeške sreče. "Toda včasih je največji o -vinek najkrajša pot domov in sam sem prepričam, da bo zo-petna obnovitev naše obroženc sile in sile dnigega velikega, miroljubečega naroda onstran Atlantika sčasom prepričala sjvett v modrosti, da svoje spore poravna z mirnimi podajanji, most o s silo." GKAŠH KATOLIŠKI UST PREPOVEDAN V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 8. julija — "Katolische Wochen-blatt", ki# izhaja v nad«kofiji kardinala Mundeleina v Chica'-gu, je v Nemčiji prepovedan TWt L2LBQEBT VWrWtf? m Jf&L \ n, ri |f |1T1 -Tn r m unamtkl l and addraame ot above oCOoon; i ii HU^BIM^ trnm.il liehittaa. HwXmOKr.lLI "8LAI MAIOOA" tani Dajr mtm i Snadaja and HoUdaja ■o eok Kana Sa pol k *m loto volja m Ameriko In do ■■•••••f$6.00 lOta ••••fJW0 t lote ,h• *• llitt Za New York aa eelo loto M.„. WIJOO Za pol leta (••••••■•■■•^m««« (IV 1a laosemstvo p oelo lato .r.... I7.0C 2a pol leta $8l8c idratln iMBid bran podplat In ooetaootl oe no prlobfajejo. Denar naj ee MafovoU pe0U)atl po Mooef Order. Prt spremembi kraja narotolkov, proelmo, da w m tadl prejlnje btvaUiSe aaanaal. da hitreje aajdoao naslovnika. Snbocriptloa Yearly |M0 "Sla* Naroda" bhaia mkt daa Isvindl nedelj U pranlkov t HUI NABQDA". »H % Mk Street. Ne« tak. N. f. Telephone: CHelaea 3—1242 ČIŠČENJE ... Val aretacij se širi po vsej Rusiji in celo po Sibiriji. Te dni se je ^vedelo, da je bilo aretiranih zopet več znanih generalov, med njimi poveljnik oboroženih sil v Leningradu general Levandovski, dalje generali lvorbačev, Pfefer, Turov-ski, edeu izmed voditeljev ruskega guneralinega štaba, Oajn, poveljnik Vladivostcka, in šef ljudskega komisarijata za državno obrambo general Kuzmi-čev. Splošno aatrjujejo, da je njihova usoda m zapečatena. Kakor znano, sta v zaporih tudi ljudska komisarji Agronov in so ,se raaširile govorice, da si je v zaporu sam vzel življenje. Končno je bil aretiran tudi komisar za železnice Kaga-novič, sorodnik Trockega, ki pa je i vel j al do zadnjih dni za fnega najbolj navdušenih pristašev Stalinove diktature. Zanimivo je, da je bil sflforaj ob istem času aretiran tudi šef ruskega baltiškega brodovja admiral Orlov. Nadalje je bilo aretiranih tudi več znanih inozemskili komunistov, ki jtti je dosedaj ščitila komintema. Med njimi je 20 Nemcev in 12 Madžarov. ' V poslednih 10 (mesecih je bilo v Rusiji aretiranih skupno 108 višjih funkeijonarjev in voditeljev strankarskih orga-zaoij, ika so jih (tudi že vse po>trelili. Večina njihovih imc-n je znana, med doslej neznanimi žrtvami Stalinovega režima pa so tudi nemški kom mistični roditelji Muenzenberg, fiberlein, Ne um aim, Remelle. "Sovjetska Zvezda" poroča, da je bilo samo v zadnjih tednih v Habarovsku in okolici aretiranih 95 »komunističnih pnvakov, 'ki so jih vse po vrsti obsodili na smrt ter justifici-rali. V Sibiriji so po informacijah nekaterih angleških listov izsledili velitko sabotažno organizacijo. Aretiranih in ustreljenih je bilo doslej 28 "isaboterjev", ki so bili vsi nameščeni na strateško važnih progah na Daljnem vzhodu, predvsem pri amurski železniški upravi. Po večini so bili tujci. Oblasti so dognale, da bili v službi Nemčije in Japonske. V (poslednjih treh mesecih je bilo na Daljnem vzhodu ustreljenih skupno z omenjenimi že 151 ljudi, ki so bili zapleteni v razne sabotaane in ivohunske afere. Poslovodje v strojnih tovarnah, zlasti takih, v kateri iz delujejo »kmetijske stroje, so dobili ve dni strog nalog, da morajo za vsalko ceno proizvodnjo zelo pospešiti. Ugotovili so, da je proiavodnja teh istrojev v zadnjem času zaostala za 65 odstotkov za gospodarskim načrtom. Denarne pošiljatve MIHIH Mi^uniiMttimttittmAniHiutinuitiHimHimTnmiiMiriiifHitiiuitiiitiiciiiFiHimiHJiiuiittimaUr NlllUlMlllliMlIlM i«»»iu*inmuHi»itruiMHiituiriHUuiHi:itJiiiuniii!in»iminuuiuuiiiuu«iutiitinmtiiiHi» HMMW^ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU TiDflMLATUO ta $ 1H _ Ma. IN IMi _ Din. SH 9 1 J«-- Kb. m #11.»- Dk ■* _Dta. 1MB tSS-M V ITALIJO f CM I 12.25 9M.M • 13.00 tlilM 91fTJ9 Ur tM Lir tM Ur m Ur 10m Ur Ur KEB SE CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI S* Malll* Mijih kot i|«k| uvedeno, bodVd v dinarjih aH dovoljujemo i« boljie pofoje. Izplačila v ameriških dolarjih ^ Za tiplofflo • flt^. .....................% 5.75 ...................flfctt ...................Jlir- ................Mir* .................... ...................JSLM Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih. V Osijeku izhaja "Jugoelo-venska, zastava", ki objavlja potek procesa, proti katoliškemu župniku Ivanu Žiniiou iz Sopja, ki je 14. marca javno v cerkvi insul tiral učiteljico Marto Jezdtmirovič. Učiteljica je nadzorovala šolsko deco, ki je •prišla k ohhaj.iiu in sedela v prvi klopi. Župnij jo je na-hrulil, da je cerkvena klop za poštene ljudi, ne pa za nepoštene, kakršna je učiteljica, zato naj izgine iz cerkve. Obrnil se je tudi proti šolski deci in ji zalklical: "Otroci, umaknite se, da se -ne boste okužili.'* Na raapravi se je branil župnik, da je bil silno razburjen, ker i»e je prejšnji dan spri z učiteljico in mu je ta zagrozila, da ga bo oklofutala. Zato se nič več ne spominja, kako je bilo z incidentom v ceitkvi. Sodišče pa mu je bilo kljub temu prisodilo raesec dni zapora in 300 din globe. Velik porast izvoza Jugoslovan, lesa. Jugoslovanski Izvoz lesa je znašal v prvrh petih mesecih tekočega leta 470,700 ton v vrednosti 445,899,000 dim. V primeri s prvimi petimi meseci lanskega leta se je ipovečal ju-goslov. izvoz lesa skoraj za 90 odst. V Italijo je šlo letos 93.813 ton lesa (lani v prvih •petih mesecih tpa samo 20,345 ton), v Nemčijo 78,226 ton, (lani 31,424) v Anglijo, 77.597, (lani 25,521) in na Madžarsko 62,643 ton, (lani pa 49,917). Če bo naraščanje izvoza lesa tako nadaljevalo in če bodo ostale tudi cene tako -povoljne, kakor so zdaj, se mora upati, tla bo anašala vrednost letos iz države izvoženega lesa nad eno milijardo. Tako veliko vrednost je dosegel izvoz lesa leta 1931,, dočim je padel že naslednje leto na pol milijarde. Štiri žrtve plina v Zagrebu. Te (bi se je pripetila na periferiji Zagreba^ težka nesreča^ Delavec Juraj Čiekovič, njegova žena in njegov sin so se zastrupili s plinom, ki je uhajal iz greznice na dvorišču. Delavec Franjo Gomze j je kopal na dvorišču jamo. Spustil se je v njo in dviigni'1 betonsko ploščo. Tako je odprl greznico. Cieko-vič je hotel na dvorišču svoje hiše nekaj ipopraviti pa ni opozoril delavca na nevarnost. Gomizeja so našli na dmu jame onesvaščenega. Da ga reši, se je spustil Ciekovič v jamo. Ko-imaj se je pa dobro sklonil nadenj se je tudi on oneswti'l. Za Inožem se je spustila še žena v jamo pa 'tudi ona se je onesves- tila. Končno se je pustil v jar mo še Ciekovičev sin Drago in tudi on & je osvestil. Ko so vise štiri onesveščence .potegnili iz jaone so jih jeli obujati z u-metnim dihanjem. Ciekoviče-va žena je pa kmalu izdihnila, dočim so druge tri prepeljali v bolnišnico. Obesil se je. Zasebni uradnik Acel Zigs-frid v Zagrebu je bil zaljub/jen v mlado šiviljo. Tudi ona ga je imela menda rada, vendar pa ne tako kakor on njo. Fant je hotel, da bi se čim prej poročila. Te dni je po spoznal, da ga deOde ne 'ljiibi. Imela je namreč drugega fanta. To ga je tako piotrlo, da se je obesil. Meteor zapustil za seboj dim. Prebivadci Silbenika so vide--11*11 na zapadli i polovici nebo sklona veličasten prizor. Najprej je padel velik meteor v obliki ognjenega, jezika, potem je pa ostail na. nebu dol kar Je ia potov^ije potrebno f naJhJtrejfteai |aon, la kar Je flavao, sa najnaajfto etMhfc Nedriavljaai aaj na odla^Jo do taAnJefa Ivesatka, ker . M dobi Is WMhliuctena povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en aM*ee. . Ptftlte toioj-takoj ta breoplaina nav4dlla In xacoUVllpao V boate poeenl in udobne potovali SLQVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bor«au) 216 18th Street New York, N. Y. Maderpa drugačila. . navade. . . Prej so domače slovesnosti, naprimer pogrebe, svatbe iu kr.ste .prirejali z (velikim hru-ščeam, praizaiovali iso jih s povabljenimi in nepovabljenimi gosti, z jedačo in pijačo, dan-dapes pa vsega tega ni več: v«e je bolj tiho in mirno Ena najbolj tihih slovesnosti je dandanes god družinskega očeta. Na svojega godu dan (vstane zgodaj zjutraj in začne prebirati srajce, upajoč, da bo katero našel, ki še .ni načeta pod vratom- Nato se splazi v sinovo sobo in potihoma izmakne iz kota ovratnico, katero je sin že zdavnaj zavrgel.' . Nato gpe v sobo, 'kjer poči-iva hči. Iz škatljice ji pofati par cigaret, kajti na svojega goda dan se mora postaviti, mora malo pokaditi'. V/se gre tiho in mirno izpod rok. Le v zadnjem trenutku jc malo kravala, .namreč tedaj, ko narahlo poboža ženo in jo prosi, uaj mu da za carfare. Marsikjaterega soseda so že zbudile odločne ženine besede: — Nimam drobiža. Tukaj imaš. dolar, pa le glej, da mi boš zyei$er čenč prinesel. Ko skuha zajtrk, da mački mleka in kanarčku vode, potem pa gre na delo praznovat svoj gold. aH rojstjni dan. Živeče r se ves utrujetn vrne. Stanovanje je prazno. Žena je pri sosedi, hčere ni doma. ker dela vsake noč 'overtime', sin je 'bil že prej doma, pa je moral takoj po opravfcui. Na peči pogreje borno večerjo, nato leže in za&pi kot ubit Tako tihb in minno praznuje svoj god ali roj&tni dan za-komk\ mož in drniinaki oce, katerega je moda oblagodarila z "moderno" dn^ino. --- .im. » i/. ' \ sHtc- i&jfcs*-. --li. ^-»'jtotir? ...... Stitil^i. NeW Ybrk, SatawUy.^ufrlO, \937 mm tbs ggggwg^ry yyey j^i. ■ n—i-ir—nmrn^ii mi 11 imai i s LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Mnoge žene so globoko prepričane, da so pni tedni, noseči in leta njihovega zakona najpomembnejši za ljubezen niož. Se več je po vsem svetu! mož, dobrih snedcev, ki vidijo v skrivnostni moči ženine ku-halnioe najtrdnejše ge«lo za navezanost njih življenja, pa lju-beaii na ilom in ženo. Z lahkimi koraki in raztrganim srcem se spemja na primer mlad zakonski mož po stopnicah v novo stanovanje. Že v naprej uživa, kako prijetno bo njegovo prvo kosilo z ljubko ženičico. Snoči sta se vrnila s poročnega potovanja in s tein kosilom se prične njumo pravo eakon.sko življenje. Tu zdaj ne velja, kako se odraža žena o tebi prav. Pomisli — in nič te nisem vprašala. Mislila s**in, da kar si jaz želrm, ima gotovo — Mila moja, ji poaepeče, a kaj imaš ti rada! — Evo, za začetek sem pripravila jajca. — Bravste le s pomočjo mize. juk. Obljubi, da bo v vsem poslušala svojega dragega 1110-žička in mu 'kuhala običajne je- Mogoče vam še ni povedal svojih priljubljenih jedil. To so zelo mehko kuhana jajca, te- prihorili svoje pravice *ENSKE LETALO. Po svetovni vojni menda ni iii tli enega ipodijcčja človeške delavnosti, kjer bi ne delale tudi ženske. Zanimivo pa je, da je v letailstvu ženska še vedaio bela vrana. V Združenih državah Severne Amerike, kjer je letalstvo tako razširjeno, kakor v nobeni drugi državi Sveta, živi v&e-ga skupaj samo 440 žensk, ki so napravile letalski izpit. Na Angleškem pa je vsega skupaj samo 198 ženskih pilotov. V tem sibio. majhnem številu ženlak, ki znajo voditi letalo, jv»"" ' wv/ 4*" h* * 1 "i • lv ne ve kaj izmiiljati. pa se opra-' pravljeno, fesar si tako M* I ft* VT"" viri. da hna sejo v banki. Na- "' » mi nisi nikoli govJ'f £ojiš ti — gospod ;rrof se .ne boji!" France se je niolee obrnil stran, toda ko jp videl stopiti svojega gospoda na prvi klin, je spet stegnil roke pc. njem. "Bodite pametni-gospod grof! Dajte -o vsaj navezati. Lesfcva se bo morala gotovo strašno gugati pod vašo te- zo: "Naj bo! Da bo mir!" je zagodel grof Egge? in zaklical v vis: "Vrv doli!" Ko je prišla po steni do tal, jo je Fra.nee dvakrat ivarno ovil gospedn okoli prsi. Pri tem se ga je polastila nova skrb. "Oe se le ne vrne samica! Mladiča krčita, da ju mora slišati, če je kje .blizu!" DALJE PHIl)E Strajk»rjl*zbra$i pred j«klarno Young^town Sh^et and Tubo i Gonrpai^ v Caim^U, Ohio, pred jprihodom državne milice. Ko so dospeli miličarji, je zaoda kompanija oibrato- sme pilot voditi potniško letalo, ima v Ameriki samo 71 žensk, na Angleškem pa le 22. Hrav tako malo je dandanes še žensk, ki bi same znale voditi svoje letalo, ki bi bilo nji-'hova last Takih je na Angleškem le 37. • Američamlke, ki delujejo v letalstvu kot pilotinje, služijo skoro vse v tovarnah za letala. Zanimivo pa je, da so skoro vse te ženteke dobile svoje diplome v Kaliforniji. To razlagajo na eni strani tako, da živi v Kaliforniji polno filmskih zvezdnic, ki zaradi reklame ektušajo voditi letala. Na drugi strani pa je morda Jbolj res to, da na daljnem ameriškem Zahodu žive potomci nekdanjih drznih in pogumnih pijonirjev, ki v njihovih telesih že dandanes teče •kri njihovih podjetnih in neustrašenih prednikov. POZOR ZAOSTANKARJI Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte Številke poleg najJova in poravnajte, da nam prihranite stroške. Uprava, i ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA '»■... j. Kdo Line Kotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik) Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišakovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"> • ■ i ■ ■ * TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I IZ flAGU ADA ? STAMBDL • 4 mtfi. • lUkaai, Wt dnM VKblnt: Smrt Mohamed Emina; Eararana smrti; Na bega t .Goropa; Droiba Eo Naer LM V GORAH BALKANA 4 knjige. • alikaml. S7I strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zarota i aaprekaml; njakn • ^oLamedanskl svetnik Gena — s fo:*H>- ..LM PO DKŽEU BklPITAUIV 4 knjige, s sl*aaL B77 Vsebina:. Brata AladiUa; Eoča ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardarja LM SATAN IN ISKARIQT U kMc. s slik—l, 17*4 WINETOV 12 knjtf, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem sapadu; Za ilvljenje; NSo-fl, iepa Indljanka; Proklestvo tinta; Za detektiva; Med Komand in ApaCi; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; 8ans Bar; Pri Komanfib; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka Vsebina: laseljend; Toma Ktar; Na sledo; Nevarnost} nasproti; Alnaden; ▼ treto delih areU; 1 . Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem apadn; Befcal milijoni; Dediči f Ž O T 1 4 knjige, s allkaad, M7 Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Koa-€no —; Elh, In njegova poslednja pot ■ ' ■ . ir JlliilL • -r.'L ' L. • ... • - " •• tfIIfl I New'yprk, Saturday, July 10, 1937 fWW ZTS9WST WHLT IV PIA jjjIM ga mala Veša Mlada ljubezen Šaljapina. ftOMAl12 2IVUHJA 0^0 ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Da, da, saj molčim! Pa tudi vseeno mi je. Vendar pa bi rada izvedela, ako je Deša v resnih mrtva, ali pa se ibo «e kdaj pojavila! — Sedaj ibam poklicala Rvno Flaidunga in bom kje ž njim prebila večer. V moji obleki, ki sem jo dobila od atricka, me še mi videl. Upam, da ga bom v njej oča-raLa, da ibo vprašal in bo tvojo hčer napravil za baronico." Poječ arijo i z neke operete, gre iz sobe. Materine skrbi niso bili njene 9krbi. Ko pa bi vedela, Ikako -velike so ibiie! Za Walzburga je poravnala vielike težavne čekovne ob vernost i — toda za to je porabila Prid in ih dvajset tisoč, mark, ker je že ves svoj denar prepustila bankirju Lene?manu za špdkuliranje in je upala pri temi na gotov dobiček. In mesfto tega sedaj tolika prevara! Bila je obupana. Hči bo zahtevala svoj denar — kako naj ga ji izplača? Neizmerno se je bela spora s Frido. Noč prebije brez spanja. Okoli dveh sliši avtomobil pred hišo in sliši prihajata Frido. Prav gotovo je bila s Fladungom na plesu, me da bi mislila na to, kake skrbi ima njena mati. Tudi zjutraj Frida o tem me izprašuje. Ne vpraša mater, Ikako se počuti, četudi bi bil vsakdo, ki jo je krnel rad, v skrbeh zaradi njene Zunanjosti. Z velikim užitkom povžije zajtrk, medtem ko gospa Otilija ne more ničesar jesti. Gospa Otilija oe sili k bresjpomenibnemu vprašanju f "No, ali si se sinoči kaj dobro zabavata, Frida? Kje si bila?" 44 V Regini — bilo je zelo lepo. Fladung je bil zelo door© razpoložen, ker sem 'bila kot njegova danui. splošno raz-gtačftia za lepotico. Saj veš, kako je gizrtav. Moja obleka bila čudovita, povzročila je veliko nevoččljivost, sem dobro opazila!" Vidva pa sta tudi lep par," prisiljeno pravi gospa Otilija 7. medlim nasmehom, 44ali te je viprašal?" uSem se mu izognila. Ako me dr. Sorau, čegar cele razmere so mi mnogo bolj Viseč, me prihodnji teden ne vpraša, bom vzela Fladunga. Slavni ruski pevec je izdal- v posebni knjigi svoje spomine. Pog-lavje njegovev prve 1 jaibezni dokazuje, da je bil veliki pevec že na početku svoje • kariere strasten častilec ženske lepote. Sam Saljapin pripoveduje: Spominjam se, da sem se nekoč zaljubil v dekle iz ene najuglednejših petrogradskih družin. Njen oče — visok vojaški dostojanstvenik — je bil tisti čas namestnik v Tomsku v Sibiriji. Moja sredstva so bila siromašna, tem bolj bogate so Wle moje nade. Že misel na porolko z aristokraskitm dekletom bi bila izzvala škandal, da bi se moral umakniti v inozemstvo. Ali Ikaj hočete? Bila sva mlada, ljubila sva se vsak večer, v zavet ju t erne. Oprezna na vse strani je prihajala kraljica mojega srca k malim vratom domačega vrta, kjer sem jo ves drhteč že čakal. In skozi hladno želez je ograje sva vsa srečna šepetala svoj duet. Nedolžno razmerje je trajalo že mesec dni, ko mi je bila prvič poverjena uloga dona Kiho-ta v istoimenski M&ssenetovi operi* Od tedaj so se razimere zame poslabšale. V moji nemirni glavi so se porajali bo-jetvki naiklepi, predrznost je ameroan bolj prepuščali a mesto brezumni smelosti. In neke noči je prišlo do katastrofe. Kakor običajno sem spet pri- je veliko iznenadenje se je sladka Dulcimeja toipot zelo zakasnila. Minila je že ura, ko je prišla. Ni mi dala časa, da mi pojasni vzroke neobičajne zamude, temveč, je z jokajočim glasom povedala, da je nenadoma prišel iz Toni ska njen oče in da so mu neke dobre duše matvezi'le najino skrivnost o najinih nočnih sestankih. Trni a čeprav ni strašni bič za sibirske izgnance, tedaj pogodil mojih pleč, vendar kazen ni bila manj strašna. Moja lepa Dulcineja je naenkrat prestrašeno fcriknila in pobegnila, a nek zamolkli glas je dejal: — Kaj vam mladenič gori Huska gruda pod nogami in hočete res nekaj časa stopati po sibirski zemlji. Naglo sem se obrnil in pred menoj je stal, obdan od dveh častnikov strašni, bradati namestnik iz Tamlska. Iskreno moram priznati, da mi je v tem trenutku ušla vsa bojevLtost. Mojfe opravičevanje, izrečeno v najuljuldnejsem tonu, ni pomagalo in moral sem to noč Namignila sem nra že, da bom kmalu , . . zopet šla k papamu. Zelo mu je bilo žal. Sedaj pa bom tudi f1 j^tanka ali ma mo- poklicala Soraua in mu borni povedala, da odpotujem. Ka- 1 "" kor mi bo na to odgovoril, se l>oni odločila--" Kako hladno in stvarno govori Frida! Skoro jezno pogleda gospa Otilija svojo hčer, na kateri ni bilo opaziti, da je sla zelo pozno spat. Izgledala je sveža, k čemur je seveda mnogo sama pripomogla, barva njenih lic ni bila pristna, ustnice so kazale nekoliko umetne rdečice in malo slabotnih obrvi je do večjega izraza nekoliko pripomogla. ✓ "0, skoro sem pozabila povedati, zvečer zopet grem s Fladungom, V novem progranlu Bonbonu i ere je zastopana zelo živahna umetnica in neka krasna plesalka je dosegla največji uspeh v plesu veše okoli luči. Danes zvečer si jo bova ogledala. Ali greš z nama, mama?'* f Ali je imela hči res še kako vprašanje za njo? Gospa Otilija bi najrajše odpovedala; toda bilo je mogoče zadnjič, da si je mogla privoščiti kako veselje. Samo ne biti sama — samo ne misliti! "Ali nočeš poklicati tiudi Soraua, mogoče bo tudi šel?" 44 Prav imaš, mama, takoj ga 'bom polki icala." Frida vstane. Materini pogledi slede njeni elegantni pofetavi z majhno zavistjo. Da, dan pripada mladosti in že mora počasi misliti na to, da stopi s pozorišča, 6e je še tako težko. Frida je bila lepa, toda njena lepota je bila hladna, brezbrižna, podobna je bila modnemu modelu, ki jih vidimo V izložbenih oknih, z vedno brezhibno ostriženimi lasmi, z be-Jira in cvetočimi obrazom z ozkimi obrvi gledališke igralke in rdeče pobavarniimi usti. Frida se vrne; nekoliko nejevoljna. 44Ali ga nisi dobila?" "Da, toda odklonil je; pravi, da nocoj nima časa; mogoče bo lažje prihodnje dni in da se bova o tem že dogovorila. Povedala sem mu, da bom kmaknajbrže za dolgo časa odpotovala, pa zdi se mi, da je to napravilo nanj le majhen vtifc; rekel je, da mu je žal in mi je želel srečno pot, nato pa je bil najin razgovor maenkrat prekinjen," pravi jezno. Toda to je bila mnogo bolj Fridrna užaljena nečimurnost kot pa ljubezen, za katero sploh ni bila zmožna. Veselila; ee je svoje lepote in modi, 'ki ji je bila dodeljena in ki jo je tudi koketno veselo .teraibljala. Le malo ljudi je talko zelo "spremljala preračunana hladnost kot Frido Asehenlbacfhovo. Vse, kar ji ni bilo ljubo, je porinila daleč od sebe in je sploh idočila iz svojih misli, 'kot f-ploh ne bi bilo. Tako tudi materino nesrečo — naj sama fcleida, kako bo izhajala! Zakaj je ni prej vprašala! V denarnih zadevah ni nilfcdo dovolj previden. Ko bi Frida slutila, s 'kakim olajšanjem je dr. baron Sorau slišal, da bo za dalje časa odpotovala! Na ta način se bosta zopet odtujila, kajti čas raztrga, kr je bilo komaj zvezalo. V njegovem rahlem čut u pa mu je bilo rvemdarle mučno, ako so se, četudi brez njegove krivde, pri damah abudila kaka upanja, katerih mu ni bilo mogoče izpolniti. Toda njena lepota brez duše in celo njeno brezsrčno bitje, je že davno ubilo vse, (kar je spočetka v njem skrival klilo, še predno je onikrat v železniškem vozu videl neznanlko. Njena nežnost in nedolžnost ga je talko omrežila, da je ni mogel pozabiti. Vedno, kadar je šel po četrti, jo je iskal v nadi; da jo bo le enfcrat srečal. Jezil ee je na usodo, da je sled za njo izgulbil zadnjo minuto, ker je pomagal človeku, ki je bil'potreben pomoči. Skrivaj je upal, da ga bo kdaj obiskala v njegovem uradu. Toda moralo se ji je dobro goditi, drugače bi v dveh tednih prišla k njemu po kak nasvet ali pomoč. V njem pa je živelo nesoglasje m razočaranje, ki ga ni-cor ni mogel obvladati. razmišljati na trdi deski zapo-metnosti v življenju, medtem ko je pred mojimi očmi že vstajala pošast daljne Sibirije Naslednje jutro so me po posredovanju ravnatelja, carskega gledališča izpustili na svobodo. Ozdravljen sem bil vsaj za nekaj časa od moje* nevarne bolezni, čeprav se nisem žalibog, za vselej izlečil. Na mali svečanosti, pritrjeni od, najuglednejše moskovske družine, sem odpel nekoliko romanc, in se seznanil z neko gospodično, tako lepo, da ... Ne bom je popisoval, ker se že ne opominjam več njen vmanjosti. Dovolj maj bo, da ji je bilo ime Ksenija in da sem jo tisti mah do norega vzljubil. Kaj zato, če je moja prejšnja ljubica, na-mestnikova hčerka, bila po svojem položaju daleko nad menoj. Ksenija je bila v primeri ž njo najmanj ... v stratosferi. Iz te višine težko, da bi mogla o-pazfti mene, revnega smrtnika, ki sem tedaj večkrat mislil na to, kako bi se dalo živeti z enim kosilom na teden. — Povrh je bila Ksemija še zaročena z nekim knezom, v katerega žilah se je pretakalo nekaj litrov carSke krvi. Styari torej, ki bi vtsiaikega oplašile, a ne mene. Morda zaito, ker sem si na večer nadeval maske carja Borisa ali Filipa španskega. S to svečanostjo je spojen tu. stregli na zlatem pladnju Dvorjani v bogatih livrejah so stregli na malem zlatem pladju neke vrste zrnaste, črne in svetle paste, (ki jih še nisem nikoli videl, «n za katere nisem znal, čemu so sploh. Opaž i vš i mojo vznemirjenost, se mi je nribli-žal sam knez, moj tekmec in mi poroglijvo dejal: — Torej se vam kaviar ne dopade ? Smelo sem odgovoril: " — Pa še kako! Nikoli ne stopim na oder ne da bi ga prej pojedel dva,ali tri hekte . . . Knez se je ironično nasmehnil in odgovoril: — Ni junaško pojesti preveč kaviarja, dragi Saljapine . . . Dovolite! In že mi je obrnil hrbet. Nekaj minut kasneje sem opazil, 'kako se družba gostov, med katerimi sta bila tudi Kisenija in knez, ozira name in smeje. Zardel sem in od tedaj občutil neutolažljivo mržnjo do kneza. Mo noč po svečanosti sem se odločil polkazati Kseniji, kako plameneči žar je vžgala v meni njena lepota. Ko so ugasnile ZEMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.W POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI Jugoslavija__30 Dravska Banovina ........... .80 .40 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ................». ..16 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkan&as, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............28 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia,^ Ohio, New York, Virginia .............40 NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Ii pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ie precej T nejasnosti glede potovanj«. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tema ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grapo tudi vrnili. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa še vei, ie je potrebno. Torej ima vsak izletnik cell dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil s istim paniikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane voinja v«t Zahteva se samo, da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko* je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne listo za dve leti, nedržavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljanl morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tndi ti potniki imaJo priliko, da il svoje potne liste podaljšajo in ravno tako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi .oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj »jamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij so ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikib, ki so debelo tiskani, se vrie izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJK PA.KT* 1KOV - SHIP NEW? Naročilom je priložiti denar, bodi si v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če po&ljete gotovino, rekomandi-raj te pismo. KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 21P W. 18 Street New York, N. Y. 14. Julija: Normaudie t Ha?re Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen 21. Julija: Bereugarla v Cherbourg -Ž3. Julija: EUK0PA v BREMEN 24. Julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre JS. julija: Washington v Havre Q'leen Mary v Cherbourg 29. Julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savola v Genoa 3. avgusta: Bremen v Bremen 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normaudie v Havre Kako pa je bil preseneSen, ko nekega popoldneva med čaikajočimi bolniki naerikrat zagleda dekle, ti je tako na-ralo njegwe mierli. Zadnja je prišla in je boječe vze->r pri vratih. Za-lije jo rdečica, ko jo . qvyusta. Queen Mary v Cherbourg 20. avgusta: He de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst SERUM PROTI KUGI, List "Java Bode" poroča, da se je ravnatelju Pasteurje-vega zavoda na Javi dr. Ottenu posrečilo odkriti serum, s katerim je mogoče zdraviti bolnike s kugo. Že pred časom so listi poročali, da so odkrili zaščitno cepivo proti 'kugi in znanost bi ne bila znanost, če *bi se potem ire trudila najti tudi pripomoček, s katerim -bi se lahko borila proti bolezni, ki se je že vgneadila v telo. \ Z novim Ofctetiovim serumom proti kugi je uspelo že v dveh različnih bolnišnicah rešiti tri bolnike. Z'di se pa, da more ta serum učinkovati le v začetnem ^ stadiju bolezni in da ga je tre-, ba uporabiti najpozneje v prvih iiveh, treh dneh po obolenju. Nekega evropskega, in-ženjerja z Ottenovim serumom niso mogli več rešiti, iker so ga oddali 'V bolnišnico Šele šesti dan po Obolenju in se je bila bolezen med tem že preveč razvila. Za vsa pojasnila glede potnih 11* stov, cen in drugih podrobnosti M obrnit« na potniški oddelek "GLAS NARODA" 216 W. 18th St.. New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro i« vse kabine oddane. VAŽNO za naročnike Poleg naslova Je i^vldno do fcdaj In—te plačano naroCnlno. Prva gtb^lka pomeni mesec, druga dan in tretje pa :eto. Da nam prihranile nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naroCnl-nu pravočasne poravnatL Pošljite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju aU pa kateremu Izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rratike; če ne jlll pa za vas naroče. - zato oriscetk zastopnika, če kaj potrerujete_ CALIFORNH: S an Francisco, Jacob Laushla COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftl« Walsenburg, M. J. Baruk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupantli LLINOIS: Chicago, J. BevCl?, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck w in Illinois) JoUet, Mary Bamblch La SaUe, J. Spellch Maacoutah, Frank Auguatln North Chicago in Waukegan, M * thias Warsek MARYLAND: ✓ KitxmiUer, Fr. Vodoplvee -MICHIGAN: Detroit, L. Plankar v • MINNESOTA: Chlsholm, Frank Oouio Ely. Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Qouie Gilbert, Lottla Vessel Hlbblng, John Povle x Vlrgina, Frank Hrvatleh WONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck s VBW YORK: Gowanda, Karl Uttto Valla, trm* OHIO: Barberton, Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob Resnlk John Slapolk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krv»*t Youngstowa, Anton KlkeU )REGON: Oregon City, Ore, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikat B rough ton, Anton Ipavee Oonemaugh, J. Rrexovee Coverdaie In okoUca, Bfra. Ivana Rupnik Export, Louis SupantM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Malh Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanti Krayn, Ant Tanidj Luzerne, Frank Balloeh Midway, John Ž ust Pittsburgh In okolica, Philip Progar Philip Progar 8teelton, A. hren Turtle Creek, Fir. Sehifrar West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Wert AUU, Fir. 81* Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, DiamondfUle, Joe RoUcb „ Vnh »o, katera Jo preleL MAYA "Blil NAHM"