ST
C«fe&opIs sea trgovino, Snctusfrijo in o to rt.
Karočmrm za ozemlje SHS: lelno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din. ioe»ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Te!e!e» St. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, 0. decembra 1928.
Telefon 51. 2552.
ŠTEV. 144.
Plenarna seta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
m Slovenijo.
V torek popoldne so se začela v naši zbornici važna posvetovanja. Vršile so se odsekove seje, v katerih je vsak odsek zase obravnaval in avtonomno odločal o posebnih zadevah strok, ki so v odseku zastopane. Na dnevnem redu odsekovih sej so bila najaktualnejša gospodarska vprašanja. Po končanih razpravah v odsekovih sejah, so je vršila včeraj
plenarna seja.
Plenarno sejo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ki je konstatiral sklepčnost in pozdravil navzoče zbornične člane in zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti načelnika g. dr. R. Marna in zastopnika velikega župana mariborske oblasti sekcijskega svetnika g. dr. R. Rateja. Nato je imenoval za overo-vatelja zapisnika g. Fr. Kavčiča iz obrtnega in g. St. Florjančiča iz trgovskega odseka.
V svojem pozdravnem govoru je g. predsednik v izbranih besedah tolmačil čustva, ki navdajajo slovenskega gospodarja ob desetletnici obstoja naše države. V nadaljnjem govoru je zlasti lepo povdarjal tudi složnost interesov, ki vežejo slovenskega obrtnika, trgovca in indpstrijalca ter neobhod-no potrebo po ohranitvi skupne zbornico, ki naj bo sinteza vsega gospodarskega stremljenja Slovenije. Ob koncu svojega govora je predlagal, da se odpošlje kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja naslednja brzojavka:
Zbrana v plenarni seji, dne 5. decembra 1£28 prosi Zbornica za trgovino, obrt in idustrijo za Slovenijo v Ljubljani, da blagovoli Vaše Veličanstvo sprejeti ob desetletnici srečnega oslobojenja in ujedinjenja iskreno zagotovilo zveste udanosti in ljubezni ter svečano obljubo, da hočejo gospodarski krogi posvečati svoje najboljše moči tudi v bodoče smotrenemu konstruktivnemu delu v dobrobit celokupne naše domovino. Predsednik zbornice: Ivan Jelačin ml.
Zbornica je sprejela predlog g. predsednika s trikratnim »Živio« klicem.
Koj po pozdravnem govoru g. predsednika je zbornični član g. Rebek vložil dve pismeni interpelaciji glede nastopa zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina na protestnem zboru obrtništva glede delavnega časa in na seji šolskega odbora glede nedeljskega še’skega pouka. Predsednik je izjavil, da bo na obe interpelaciji odgovoril v zmislu poslovnika v prihodnji plenarni seji ali pa v prihodnji seji obrtnega odseka.
Nato je predsedujoči podal izčrpno poročilo o gospodarskem položaju v zborničnem okolišu in o delovanju zbornice od zadnje plenarne seje.
Poročilo, ki je vzbudilo občo pozornost, priobčujemo na drugem mestu.
Poročilo o ustanovitvi razsodišča Zbornice T0I,
ki ga je podal zbornični konzulent g. dr. Josip Pretnar in debaio o tem predmetu priobčimo na drugi strani.
Sledilo je
poročilo o racionalizaciji,
ki ga je podal zbornični konceptni adjunkt g. Koce. Izvajanjem poročevalca, ki so za praktično gospodarsko udejstvovanje dokajšnjega pome-
na, so sledili zbornični člani z vidnim zanimanjem. Poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk.
Zbornični proračun za leto 1929.
Poročilo o zborničnem proračunu je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. Proračun izkazuje 4 milijone 875.515 Din dohodkov in 4 milijone 74.945 Din stroškov, tako da znaša presežek kot blagajniška rezerva 8C0.570 Din. Gospod predsednik je detajlno poročal o proračunu že na sejah odsekov, ki so se vršile dne 4. decembra t. 1. V plenarni seji se je zaradi tega omejil na ugotovitev najznačilnejših činjenic, ki vplivajo na zbornični proračun in ki neizogibno zahtevajo, da se za leto 1929 pobira od zborničnih interesentov 25% doklada od davka na dohodek podjetij, obrtov in samostojnih poklicev in od davka na hododek podjetij, ki javno polagajo račune. Glavni povod za potrebo pobiranja doklade v tej izmeri, daje dejstvo, da je donos zbornične doklade v letu 1928 zaostal za proračunom za preko 1 milijon Din. Poleg tega so v proračunu predvideni večji izdatki za ustanovitev zborničnega urada za pospeševanje obrti, povišal se je prispevek za obrtne in trgovske nadaljevalne šole, skrbeti je treba za amortizacijo stroškov za zbornično stanovanjsko hišo, palačo itd. Proračun se je pripravil v finančnem odboru, v katerem je zastopana tudi manjšina. V tem odboru se je soglasno sorejel tudi z glasom zastopnika manjšine, kar dokazuje, da je res skrbno sestavljen in pripravljen ter da se v resnici giblje samo v okvirju nujnih potreb. G. predsednik prosi zbornico, da odobri proračun.
O	poročilu g. poročevalca se je razvila debata, v kateri je najprej zbornični član g. Rebek v daljših izvajanjih kritikoval proračun in utemeljeval izpreminjevale predlogo glede nekaterih proračunskih postavk. Za njim je predlagal zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin v imenu obrtnega odseka resolucije, ki so mišljene kot navodilo plenuma za predsedstvo pri izvrševanju proračuna za 1. 1929 in priporočil' za sestavo bodočega predloga proračuna za leto 1930. Po sklenjeni debati je g. poročevalec priporočal odobritev resolucij obrtnega odseka, predlagal pa z daljšem utemeljevanjem zavrnitev izpreminjeval-
| nih precTogov zborničnega člana g. Rebeka. Pri glasovanju, ki se je nato vršilo, je bil proračun sprejet z vsemi
; glasovi proti 4.
• Samostojni predlogi zborničnih članov.
j Zbornični član g. A. K r c j č i je
: v imenu industrijskega odseka predlaga', naj bi zbornica, z ozirom na ra mero v železniškem promet«, ki so bilt v celi dobi najjačje letošnjo izvozne sezone zelo kritične in so ovirale vse panoge gospodarstva v ra-cionelnem poslovanju ter v znatni meri oškodovale naš izvoz vsled stalnega pomanjkanja železniških vagonov, počasno odpremo blaga i. dr., posvetila trajno posebno pažnjo, ker so urejene prometne razmere živec gospodarstva in predpogoj razvoja in napredka naše gospodarske delavnosti.
Nadalje je g. Krejči predlagal, naj zbornica posreduje na merodajnih mestih, da se v bodoče za Slovenijo
imenuje v sestavi delegacij za sklepanje trgovinskih pogodb posebnega zastopnika, ker je gospodarska struktura Slovenije, ki je v svoji ekonomski aktivnosti upotena v glavnem na industrializacijo, bistveno različna od strukture ostalih pokrajin naše države, ki imajo pretežni ngrarni značaj, kar ustvarja pri sklepanju trgovskih pogodb z inozemstvom vedno velike težkoče.
Podpredsednik g. L. Bruder-m a n je stavil predlog, naj bi se zbornica zavzela za to, (Ta se ozkotirna proga Poljčane— Žreče preuslro-ji v normalno širokotirno.
Član g. dr. L. Rekar je stavil ,predlog, za razširjenje telefonskih prog z Italijo.
Gosp. Turnšek je govoril o hmeljski nadprodnkciji ter o krošnja-renju in stavil tozadevne predloge.
Sledil je predlog zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina glede omejitev pravice do vzgoje vajencev osebam, ki niso dobile obrtni list potom ispregleda, nadalje glede decentralizacije reklamacijske službe na železnicah in predlog glede previsokih pristojbin za instalacijo in najemnino telefonskih postaj.
Zbornični član g. Lipej je predlagal, naj se zahteva ukinitev zakona
o	pobijanju draginje.
Zbornični član g. ing. Vladimir Remec je stavil predloge za omi-ljenje predpisov za uporabo mednarodnih kodeksov v brzojavnem promet« ter predlog g'ede nameravanega povišanja zavarovalnih prispevkov pri nezgodnem zavarovanju od 6% na 1%, kor bi to pomenilo za Slovenijo zopet gmoten porast socijalno zavarovalnih bremen.
O	tem predmetu so govorili tudi g. Lenarčič, ki se je pritoževal zlasti nad sistemom kapitalnega kritja, ki zahteva ogromne vsote, nadalje ravnatelj g. Skubec, ki je orisal način in vzorno upravo pri bratovoskih skladnicah, in g. Ogrin.
Vsi stavljeni predlogi gg. članov so bili soglasno sprejeti.
Ker je bil s tem spored plenarne seje izčrpan in se ni nikdo več oglasih k besedi, se je zbornični predsednik g. Ivan Jelačin zahvalil članom za sodelovanje, jim izrazil svoje najlepše želje k božičnim praznikom, tor zaključil sejo.
Ljubljanska borza.
raftaj 5. decembra I92K	f'VJ3H	•
		
■v m Rtu rdim ! h. gold	_• ...	J2-K45
ftnrlin IM	13-54	13-57
Sru»elj 1 b«lga		7-9075
Sudlmpefita 1 p«ngft		9-V195
Curib 100 tr	1094 'O	K (07 1
Ounaj t SilLDji . .	7 085	-»■ 15
London 1 funt ....	275-52	276 '2
*i*»wyork 1 dolar ....	r (i 78	Mi 9"!
J»rij 100 fr ...	2-21-23	2 3 21
Jrstfs !00 kr«o	Hi« 15	11-8*95
rr«l ?W> Ur ....	29(5-75	298-75
»TRGOVSKI UST« čita vsak trgovec, zato nudijo Inseratl najboljši uspeh vsakemu grosistu in produ-centu.
Iz predsedstvenega poročila Zbornice TOL
(Iz poročila, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t. m.)
Slavna zbornica! Dne 1. decembra smo praznovali jubilej desetletnega obstoja naše narodne države. V soboto pred desetimi leti se je Slovenija po sklepu narodnega veča v Zagrebu ujedinila s Srbi in Hrvati v mogočno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karadjordjevičev. Ujedinjenje je slovenskemu narodu izpolnilo davni politični san in trdno smo pričakovali, da bo mirovna konferenca določila meje tako, da bo moglo vse slovensko ozeml je biti združeno v naši narodni državi. Ali mirovna konferenca ni izpolnila naših nad. Odredila je, da naj na severu S'ovenije na Koroškem odloči ljudsko glasovanje, na zapadu napram Italiji pa je prepustila določitev mej direktnim pogajanjem. V težkih prilikah in pod neenakimi pogoji smo morali sprejeti to borbo. Pri plebiscitu smo ostali v manjšini in rapallska pogodba je odtrgala od slovenske zemlje solnč-no Goriško in naša oporišča na slovenskem Jadranu. Trst in Reko. Slovensko gospodarstvo teh težkih izgub ne bo meglo nikdar preboleti.
I. Bilanca desetletnega zborničnega dela izza prevrata.
Nove državne meje so presekale mnoge stare zveze in ustvarile potrebo nove orijentacije, nove ekonomske politike. Kompliciran gospodarski ustroj Slovenije je bil po prevratu čea noč postavljen pred nove težke naloge. Lažna konjunktura inflacijske dobe, ki je sadila svetovni vojni, je ogrožala solidno produkcijo in oteževala re-e’no trgovsko poslovanje. Nestalnost prilik je celih pet let ovirala konsolidacijo našega gospodarstva.
Naši zbornici je v tej dobi pripadla ne'ahka naloga, da olajša prehod od vojnega k mirodobnomu gospodarstvu, da pospeši preorijentacijo miselnosti naših pridobitnih slojev, da pripomore k usta'enju razmer, predvsem pa, da ščiti domačo podjetnost od prenagljenih zakonodajnih in upravnih odredb ter prekomernih bremen ;n mu tako obvaruje pogoje za nadaljni uspešni razvoj in napredek. Povojna lota so zahtevala od zbornice potrojene aktivnosti, daleč preko delokroga, ki ga ji predpisuje zakon. Potrebna ie bila inicijativnost na vseh poljih gospodarstva, da se najde izhodišče iz meteža povojnih razmer, iz ekonomske desorijentacije, ki je grozila nastopiti tudi pri nas. Ni šlo brez žrtev. Delodajalci smo bili potisnjeni v defenzivo in smo morali voditi težko borbo za naše pravice.
Koncem leta lr24 je nastal nagel prookret, ki je napravil mahoma ko-jiec inflacijski konjunkturi. Od tedaj pričenja v našem gospodarstvu polagoma doba stabilizacije in konsolidacije. Zbornično poslovanje je nas^o naraščalo, toda zbornica svesta si historične važnosti svojega poslovanja v tej dobi se ni omejevala na svoje uradno poslovanje in strokovno konstruktivno delo pri izenačenju gospodarske zakonodaje in ureditvi prilik, marveč je sodelovala povsod — na izpolnitvi stanovskih organizacij, pri materi 'e’nem pospeševanju strokovnega šolstva in prosvete ter informativno v gospodarski javnosti na ne-
štetih prireditvah, anketah in konferencah.
Poleg vsega tega je dala zbornica inicijativo za ustanovitev institucije za propagando in spoznavanje slovenskega dela v novi kraljevini — središča za zbližanje gospodarskih krogov Jugoslavije v poslovnem občevanju. Tako je bil po njeni zaslugi osnovan prvi jugoslovanski vzorčni velesejm v Ljubljani, ki je mnogo pripomogel k pospeševanju praktičnega medsebojnega spoznavanja in kupcijskih stikov. Pomena te važne institucije v težki dobi neurejenega železniškega prometa, v dobi, ko je različnost upravnih sistemov, materijelnega prava, železniških tarif in nebroj drugih tež-koč oviralo ekonomsko spojitev raznolikih gospodarskih področij v novo veliko privredno enoto, ni mogoče dovolj visoko oceniti.
Posebne težkoče pa so nastale za gospodarstvo na zborničnem področju v zunanji trgovinski politiki, katero se vodi vsled pretežno agrarne strukture naše države v vidu zaščite in favoriziranja izvoza agrarnih proizvodov. Zato je položaj naše industrije liapram inozemstvu trajno težaven, ker še dosedaj rijene potrebe niso našle na merodajnih mestih zadostne uvidevnosti.
Preteklo je deset let napornega dela. Znaten del načrtov in predlogov, ki smo si jih stavili po prevratu na naših manifestacijskih zborovanjih, je izpolnjen. Velike so pridobitve našega gospodarstva v svobodni državi. Univerza, tehnika, trgovska akademija in popolna borza so tekovine tega časa. Ako se mnogim zahtevam vsled nujnejših potreb ostalih pokrajin v kratki dobi prvega desetletja ni moglo ugoditi, nam to ne more biti povod ne-.razpoloženju. Tudi mnogo novega dela, kakor bodete culi iz poslovnega poročila, leži danes pred nami. Obenem pa zahteva baš sedanja doba od zbornice posebne čuječnosti, ker se nahaja naše gospodarstvo na važnem razpotju svojega razvoja.
Ko se danes sredi težkega dnevnega dela za moment ustavimo ob jubileju, da se ozremo na izvršeno delo naše zbornice v preteklem desetletju nazaj, naj nam bodo doseženi uspehi vzpodbuda za nadaljna prizadevanja in delavnost zbornice v dobrobit gospodarstva naše lepe slovenske domovine.
(Nadaljevanj« sledi.)
Pravilnik o stalnem razsodišču Zbornice TOI.
V	plenarni seji dne 5. t. m. je podal zbornični referent dr. Jos. Pretnar poročilo o pravilniku za stalno razsodišče, ki naj bi se ustanovilo pr i Zbornici TOI. Ker je iz tega poročila razvidna važnost in ustroj zborničnega razsodišča, v naslednjem priobčujemo poročilo referenta, ki je navajal sledeče:
»Na zadnji plenarni seji je zbornica ob priliki razprave o novem zborničnem poslovniku sklenila, da se iz tega poslovnika izločijo določila o zborničnem razsodišču. Obenem je soglasno sprejela predlog zborničnega člana g. Avseneka, da se za razsodišče sestavi poseben poslovnik in morebitni stroški za to ustanovo upoštevajo pri prihodnjem proračunu. Predsedstvo je dobilo naročilo za izvršitev tega sklepa. Sklicevaje se na to, je g. zbornični podpredsednik Ivan Ogrin v isti seji predlagal in zbornica je sprejela sklep, naj predsedstvo do prihodnje plenarne seje to vprašanje prouči in o tem poroča.
Zbornično predsedstvo je poverilo tajništvo, da to vprašanje preštudira. Predstojnik zborničnega urada g. dr. Fran Windischer je z referentom obrt-, nega odseka zbral obširno informacijsko gradivo, ki na eni strani daje sliko, kako so razsodišča urejena v drugih pokrajinah, na drugi strani pa nudi pregled položaja in predpisov, ki so merodajni za ustanovitev in ustroj stalnega razsodišča naše zbornice.
Stalno zbornično razsodišče, tako-
zvani obranički sud, že obstoja pri zbornicah v Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Dubrovniku, Splitu, Novem Sadu in pri Zanatski komori v Beogradu. Nekatera teh razsodišč so se poleg obstoječih borznih razsodišč obnesla prav dobro. Tako je bilo n. pr. pri zagrebški zbornici vloženih v 1. 1927. 5881 tožb z vrednostjo spornega predmeta nad Din 16,000.000-—, pri sarajevski zbornici pa 99 tožb za nad dva milijona dinarjev.
Razsodišče pri naši zbornici predvideva zbornični osnovni zakon iz leta 1868. Ta določa v § 2. B., točka d), in v IV. odstavku § 17., da odloča zbornica v tajni plenarni seji na podlagi dogovora, sklenjenega med udeleženci in z vpoštevanjem posebnih predpisov kot razsodišče v sporih o trgovskih in obrtnih stvareh. Določbe o razsodišču je vseboval tudi naš prejšnji poslovni red v §§ 24.—26. Po teh predpisih imenuje zbornični predsednik na željo prizadetih strank iz zborničnih članov razsodniško komisijo. Predsednik te komisije poroča o podatkih razprave spora na plenarni seji, ki nato odloča z večino glasov.
Ta ureditev zborničnega razsodišča je bila jako nepraktična. Zato ne beležimo pri naši zbornici v preteklih 40 letih niti enega spora, ki bi ga bilo rešilo zbornično razsodišče. Prvi spor je bil predložen zbornici v razsojo šele prošli mesec. Pač pa je v ponovnih primerih imenovala zbornica na prošnjo strank, ki so se zedinile, predsednike za dogovorjena razsodišča.
Medtem so bila v čl. 298. finančnega zakona za leto 1928/29 sprejeta določila glede enotne ureditve stalnih razsodišč pri vseh zbornicah za trgovino, obrt in industrijo za spore trgovinskega, industrijskega in obrtnega značaja, izvzemši spore med delodajalci in nameščenci. Po teh določilih je za pristojnost razsodišča potrebno, da se mu podvržeta obe stranki s pismenim dogovorom . — Postopanje zborničnega razsodišča določa poseben pravilnik, ki ga mora sprejeti plenarna seja in odobriti minister za trgovino in industrijo. Razsodbe razsodišča in poravnave, sklenjene pred njim, imajo izvršno moč razsodb rednih razsodišč. Zoper razsodbe je dopustna samo ničnostna ali obnovitvena tožba pred rednim sodiščem, kakor to določajo predpisi o razsodiščih, ki jih vsebuje v zborničnem okolišu veljavni civilnopravni red. Izvršbe razsodb ali poravnav razsodišča se izvajajo kakor izvršne razsodbe rednih sodišč. Razsodba razsodišča, zoper katero se vloži pritožba, se sme izvršiti samo, v kolikor ni dano zavarovanje (do osiguranja). Sodišča morajo reševati pritožbe kot nujne predmete.
S temi določbami je finančni zakon ' za leto 1928/29 tako izpopolnil predpise našega zborničnega osnovnega zakona, ki se nanašajo na razsodišče, da je omogočena ustanovitev stalnega zborničnega razsodišča, ki bo v zadovoljivi meri ustrezalo načelom hitrega, enostavnega in cenega postopanja.
Naloga našega zborničnega razsodišča naj bi bila med drugim tudi ta, da izpopolni vrzel, ki jo- v našem raz-sodiščnem sodstvu pušča ljubljansko borzno razsodišče. Pristojnost tega borznega razsodišča je po svojih pravilih omejena na spore, ki izvirajo iz borznih poslov, sklenjenih na ljubljanski borzi za blago in vrednote, daljo za spore iz trgovskih blagovnih poslov, ki bi se mogli sklepati na borzi, a so bili sklenjeni zunaj borze, in končno za spore senzalov s komitenti. Za veliko večino sporov iz obrtniških poslov in za mnoge spore iz industrijskih poslov pa borzno razsodišče ni pristojno in se morajo zato reševati pred rednimi sodišči. Ustvarila naj bi se zato možnost, da se tudi glede teh sporov izognejo stranke zavlačevalnemu, kompliciranemu in dragemu postopanju pred rednimi sodišči s tem, da se zanje določi pristojnost zborničnega razsodišča.
V	okviru preje navedenih zakonitih predpisov in načel izdelani osnutek pravilnika o stalnem zborničnem
razsodišču je predsedstvo končno re-digiralo v svoji seji dne 27. novembra t. i. Po en izvod je bil nato poslan vsakemu zborničnemu članu.
V	ta pravilnik so predvsem sprejeta določila, ki jih vsebuje besedilo zakona samega. Z ozirom na stvarno pristojnost borznega razsodišča se je v pravilniku omejila stvarna pristojnost zborničnega razsodišča samo za spore industrijskega in obrtnega značaja, izvzemši spore iz blagovnih dobavnih kupčij.
Glede liste razsodnikov določa pravilnik, da sestoji iz vseh članov industrijskega in obrtnega odseka in njihovih namestnikov ter iz 32 razsodnikov, ki jih voli zbornica vsaka tri leta na novo, med temi najmanj tri četrtine iz Ljubljane.'Plenum more to število po potrebi zvečati ali zmanjšati. Funkcija razsodnikov je častna.
Sestava razsodišča za vsak sporni primer se izvrši tako, da imenuje vsaka stranka z liste razsodnikov po enega razsodnika, ta dva pa izbereta predsednika. Ako tega ne store, imenuje razsodnike in predsednika zbornični predsednik.
Razsodišče ima svojega tajnika, ki
1	vrši posle pravnega referenta s posvetovalnim glasom. Za tajnika določi zbornični predsednik zborničnega uradnika, ki je absolviran pravnik, po možnosti s sodniškim izpitom.
Pri določbah o postopanju razsodišča se drži pravilnik načela, da mora biti razprava ustna in javna ter postopanje enostavno in kratko. Dovoljeno je zastopanje strank po pooblaščencih. Razsodbo je razglasiti takoj po razpravi, le v izjemnih primerih si moro razsodišče pridržati izdajo pismene sodbe v roku 8 dni.
Glede vprašanja stroškov je bilo predsedstvo mnenja, da je razsodišče naprava, ki naj prinese industriji in obrti olajšave in ki se je moremo po-služiti, da pa nikakor ne gre, da bi vse breme vzdrževanja nosila zbornica.
Poleg državne takse za razsodnino po t. p. 173. taksnega zakona bi zato
moral tožnik plačati že ob vložitvi tožbe za tožbo in razpravo do zneska 500 Din pristojbino 40 Din, nad 500 do 1060 Din pristojbino 80 Din, nad
Trgovski sh®
Trgovski gremij za kamniški okraj je sklical za svoje članstvo shod, kateri se je vršil 1. decembra v Domžalah in je bil precej dobro obiskan.
G. Žagar, konzulent zbornice za TOI, je v daljšem poročilu pojasnil novi davčni zakon ter je na koncu svojega poročila posebno povdarjal, da bo imel lahko stališče napram davčni oblasti le tisti trgovec, kateri bo imel redno knjigovodstvo.
G. Zelenik, znan nam po svojih člankih v »Trgovskem listu«, je v svojem poljudnem govoru govoril o dolžnostih in nalogah podeželske trgovine, o trgovski morali, o poravnalnem postopanju, o konkurenci, o vplivu carine na cene ter
o	potrebi in mejah carinske zaščite za domačo industrijo in poljedelstvo, o vplivu kartelov na trgovino, o trgovskih potnikih in trgovskih posredovalcih. Opozarjal je nadalje zborovalce na ne-dostatke, ki jih zakrivljajo trgovci pri prevzemanju blaga itd. Dal je še razne organizacijske nasvete ter posebno toplo priporočal, opirajoč se na besede gospoda Žagarja, da si trgovci upeljejo novo blagajniško knjigo, o kateri je priobčil »Trgovski list« poseben članek. Določila novega davčnega zakona so taka, da je primoran imeti vsaki trgovec vreje-no knjigovodstvo, s katerim bo mogel nastopiti pred davčno oblastjo z uspehom. G. Zelenik je pripravljen vsakemu trgovcu pomagati glede knjigovodstva.
Važna so bila tudi pojasnila okrajnega glavarja iz Kamnika, gospoda Ogrina, kateri se je vdeležil zborovanja.
Gosp. Vavpotič, trgovec iz Šmarce, je z lepimi besedami izrazil tehtne pomisleke trgovstva glede taks, posebno v sodnih zadevah ter trošarine na slad-
1060 do 5000 Din pristojbino 100 Din, nad 5.000 do 10.000 Din pristojbino 200 Din, od zneska nad 10.000 Din pa po 2%; razen tega bi imel plačati za manipulacijske stroške 1% od vto-ževane vsoto ali vrednosti spornega predmeta. Vsaka stranka bi morala založiti najprej vse stroške, ki jih povzročijo njena pravdna dejanja. Povračilo dela ali vseh stroškov naj trpi stranka, ki je v pravdi propadla.
Z določbami, katerih vsebino sem kratko očrtal, bi pravilnik ustrezal tako predpisom zakona, kakor tudi glavnemu načelu za postopanje pred razsodišči: da bedi postopanje kratko, enostavno in zvezano s čim manjšimi stroški.«
V	debati, ki je sledila poročilu, je predlagal g. Volk, naj se ustanovi ori-stojnost razsodišča za spore iz obrtniških poslov brez razlike in zato v členu 2. črta besedilo, ki izvzema soore iz blagovnih dobavnih kupčij. G. dr. Rekar je predlagal razširjenje kompetence razsodišča na vse spore iz poslov trgovskega in industrijskega značaja brez omejitve. Generalni tajnik. g. dr. Windischer je opozarjal, da je predsedstvo pri sestavi pravilnika računalo s tem, da obstoja dobro poslujoče razsodišče ljubljanske borze. Hotelo je respektirati to razsodišče, ki si je s svojim poslovanjem pridobilo glas. Tako je prišlo do tega, da se je omejila kompetenca zborničnega razsodišča na spore, za katere ni pristojno borzno razsodišče. Gospod zbornični predsednik Jelačin omenja, da nima nič proti temu, da se ugodi želji obrtnikov. Glede sporov iz industrijskih dobavnih poslov in iz trgovskih poslov pa naj bi se kompetenca zborničnega razsodišča izključila, ker je zanje pristojno borzno razsodišče. Treba je naglasiti, da imajo gospodarski krogi interes in brige, da se osi-gura obstoj in finančno stanje borze.
V	debato so posegli še gospodje Rebek, ki je zahteval, da bodi funkcija članov razsodišča plačana, inž. Remec in Stermecki, nakar sta se pri glasovanju sprejela predloga gg. Volka in dr. Rekarja, da se določi pristojnost zborničnega razsodišča za spore iz vseh trgovskih, industrijskih in obrtniških poslov. Končno so se sprejeli še dopolnilni predlogi manjše važnosti k nekaterim členom pravilnika.
v Domžalah.
kor, petrolej, žigice. Omenjal je nedo-statke v organizaciij prodaje soli, govoril o škodljivosti krošnjarjev itd. Gosp. Menart, trgovec iz Domžal, se je pritoževal radi postopanja oblasti glede točilne pravice trgovcev.
Gosp. Žagar je podal tudi nekaj pojasnil glede taks in trošarine ter povedal zborovalcem, kakšni koraki so bili storjeni v zadevi prodaje soli.
G. Zelenik je zborovalcem toplo priporočal, naj si naročijo trgovski koledar za leto 1929, kateri prinaša med drugim tudi novi davčni zakon. Priporočal je nadalje zborovalcem, da si naročijo »Trgovski list«. Ni to samo stanovska dolžnost, ampak celo osebna korist trgovca zahteva, da je odjemalec »Trgovskega lista«. Vsi moramo sodelovati, da bo postal Trgovski list pravi naš zastopnik in izraz želja in potreb vseli nas.
Povdarjati moramo, da se je na shodu posebno opozarjalo na nezadostno strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva. Vse premalo imamo strokovnih šol za razne panoge kmetijstva. Posebno pa se opaža ta nedostatek v kmečkem gospodinjstvu.
Ta nezadostna strokovna izobrazba je kriva, da se nahaja naše kmečko ljudstvo v tako neugodnih razmerah. Trgovstvo zahteva, da se ustanovijo potrebne strokovne šole ' za kmetijstvo in gospodinjstvo, kakor tudi prirejajo pogosti tečaji in predavanja. Dvigniti moramo kmečki stan.
Priporočali bi trgovskim gremijein, da bi vsi in pogostejše sklicevali taka zborovanja in sestanke, kateri morejo le koristiti trgovstvu in so dober pripomoček, da se veča med stanovskimi tova-Tiši čut vzajemnosti in prijateljstva.
Vi zaslužite,	če	imate
MAGGI'ieve izdelke za Juhe
Razpečuje v kraljevini IHI Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjema 26	Stalno	V ZStOgi!
Druga gospodarska konferenca v predsedstvu vlade.
Po prvi gospodarski konferenci, ki se je vršila nedavno v predsedstvu vlade 7, zastopniki Narodne banke in domačega gospodarstva, vršila se je sedaj draga povodom zborovanja Centrale industrijskih korporacij.
Ta konferenca se je vršila v predsed-ništvu vlade 30. novembra t. 1. od 6. do 1). ure zvečer. Prisostvovali so ji od strani- vlade ministri gospodarskih ministrstev gg. Andra Stanič, Pera Markovič, dr. Melimed Spaho, dr. Niko Subotič, dr. Grga Andelinovič, dr. Vlada Andric in predsednik finančnega odbora g. dr. Milan Stojadinovič, kot zastopniki gospodarstva gg. Bajloni, guverner Narodne banke in predsednik Centrale industrijskih korporacij, Adolf Mink, predsednik Udruženia rudarskih podjetnikov, Anton Krejči, član ljubljanske zbornice, M. Bauer, tajnik Zveze industrij-cev v Zagrebu, Jelavič, tajnik sarajevske zbornice, inžener Jerbič, kot zastopnik lesne industrije, Zerajič, industrialec iz Skoplja, dr. Gjurgjevič, tajnik skopljanske zbornice, Kipah, direktor električne centrale »Fala«, Buletič, tajnik Zveze dalmatinske industrije, Čur-čin in dr. Gregorič, tajnika Centrale industrijskih korporacij, in dr. Popovič, tajnik beograjske Industrijske zbornice.
Zastopnike industrije je vodil g. Bajloni, predstavil jih članom vlade ter nato v lepem govoru poročal ministrom
o	zborovanju Centrale industrijskih korporacij, ki je imelo na dnevnem redu selo važna vprašanja, ter izrekel vladi zahvalo, da je ugodila prošnji privred-nikov ter jih sprejela, da čuje sklepe zborovanja in mnenje domače industrije -s teh vprašanjih.
Prvi je govoril g. Č u r č i n. Razložil je važnost gospodarskih vprašanj, ki se obravnavajo v ekonomski sekciji Društva narodov, in postopanje, ki se vrši do definitivne odločitve teh vprašanj. Naša država ima samo dopisnega člana v tej sekciji, treba je pa, da dobimo tudi mi svojega efektivnega člana, da bomo mogli od blizu slediti gospodarskemu delu Lige narodov ter pravočasno in uspešno vplivati na reševanje gospodarskih vprašanj v interesu našega gospodarstva.
Financiranje samouprav.
G. dr. Gregorič je referiral o proračunih oblastnih samouprav. Izvajal je, da sestavljajo oblasti budžete brez zadostne publicitete in kažejo vedno večji apetit preobremeniti gospodarstvo. Navedel je konkretne primere mariborske oblasti, ki je predložila večjo doklado na električno strujo za pogon, in travniške oblasti, ki je uvedla tudi takso na vodo za kemično fabrikacijo v .Tajcu. Nimamo še zakona o financiranju samoupravnih teles in zbog tega prihaja do preobremenitve industrije na škodo državnih dohodkov. Surovine, ki služijo industriji, bi se ne smelo obremenjevati. G. dr. Gregorič je končal z apelom, da naj se v finančni zakon vstavi pooblastilo za izdanje okvirnega zakona o financiranju samoupravnih teles. Na ta način bi prišlo do izenačenja, kajti doslej se dogaja, da oblasti različno obremenjujejo ter tako ustvarjajo neenake pogoje dela v raznih pokrajinah države. Ministra financ se naproša, da pri pregledu oblastnih budžetov posveti pozornost interesom delavnosti in ne dovoljuj® pretiranih obremenitev, ki se predlagajo, da oblasti pravočasno objavijo svoje budžete in da pozove oblasti k sodelovanju z gospodarskimi zbornicami in organizacijami ob sestavljanju proračunov.
Industrijski kredit.
O	industrijskih obveznicah je govoril g. C u r č i n. Podal je historijat dosedanjega dela in poudaril potrebo, da se v
komisijo za izdelavo uredbe pritegnejo zastopniki industrije in finančni strokovnjaki in da komisija resno vpošteva mnenje industrijskih organizacij. Za male in srednje industrije je treba ustanoviti Industrijsko banko, ki bi jim osi-gurala potrebne kredite.
G. Bajloni je v zvezi s tem naprosil ministra financ, da se obnovi § 304 iz prošle:;a finančnega zakona, ki naj se izpopolni z odredbo na izdanje uredbe — zakona o industrijski banki.
Nato je g. dr. Gregorič referiral
o	predlogu zakona o izkoriščanju vod- j nih sil. Omenil je, da je pri nas mnogo vodnih sil, a le malo izkoriščanih; cilj tega zakona naj bi bil pritegniti kapital za snovanje hidrauličnih central. Odred- j ha, po kateri pripade po poteku konce- ‘ sije celokupna instalacija brez kakega ■ bremena ali odškodnine v last države, i ne vodi do tega cilja. Treba izdati odredbo, po kateri se morejo koncesijske pravice podaljšati tudi prejšnjemu lconcesijonarju, ako je zadostil vsem obveznostim. Država bi seveda mogla vedno proti odškodnini prevzeti centralo, kadar to zahtevajo javni interesi.
G. Mink je govoril o osnovanju instituta za preizkuševanje goriva. Naša država je bogata na premogu in moglo bi se ga izkoristiti v kemične svrhe. Dobiti je iz ujega bencin, umetni gnoj, koks in drugo. Slični zavodi obstoje v drugih državah, zlasti Nemčija prednjači v tem pogledu. Pri nas obstoja Zavod za pospeševanje industrije in obrti, ki ima tudi svoj kemični laboratorij. V zvezi s tem bi se lahko ustanovilo navedeni institut. Minister trgovine naj bi povišal kredit v ta namen, minister za šume in rude pa naj bi gmotno podpiral ta institut. Industrijalci bodo od svoje strani storili, kar morejo, da bo delo tega zavoda uspešno.
Zaščita domače delavnosti.
G. dr. Popovič je, poudarjajoč važnost Gospodarskega sveta, izrekel vladi zahvalo za pripravljenost, da se ta ustanova končno oživotvori. Nato je referiral o potrebi, da se izda zakon o zaščiti domače delavnosti. Naše gospodarstvo ni odvisno od energije onega, ki se v njem udejstvuje, temveč od elementarnih sil, s katerimi se človek ne more boriti. Po poplavah je nastopila suša', ki se lahko tudi še v bodoče pojavi. Na drugi strani se sosedne države, ki so bile doslej najboljša tržišča za naše agrarne proizvode, pod vplivom svojih poljedelskih struj zapirajo in nočejo več sprejemati naših produktov. Vse to povzroča, da postaja naša bilanca vse pasivnejša in mi moramo pričeti s krepitvijo naše industrije, ki bo s svojim delom zmanjšala uvoz industrijskih produktov in privedla več stabilnosti v našo trgovinsko bilanco. V Ženevi se razpravlja o ukinitvi izvoznih prepovedi in znižanju carin. Carina ni več uspešna -zaščita industrije. Po kratki analizi zakona o zaščiti domače delavnosti v sosednjih državah je g. dr. Popovič apeliral, da se tudi pri nas izda tak zakon.
Naše stanje industrije.
Ker je g. minister Stanič otvoril diskusijo o stanju industrije v posameznih pokrajinah, se je g. Bauer zahvalil vladi za pripravljenost, da sodeluje s privredniki. Omenil je, da so bile v gospodarskih krogih vesti o teh gospodarskih konferencah sprejete z zadovoljstvom. Prepričan je, da bo tudi ta sestanek rodil dober sad. Nato je g. Bauer izjavil, da se stanje v pogledu prometa v Zagrebu še ni izboljšalo. Nova rampa se ne uporablja, ker pot do nje ni dobra. Pravilnik o industrijskih tirih ni dobro rešil tega vprašanja in lastniki teh tirov, ki natovorijo dnevno okolu 150 vagonov na zagrebški postaij, zaslužijo, da se pravilnik izpremeni in njihova bremena zmanjšajo.
(Konec prihodnjič.)
RAZNO,
Uspehi III. Mednarodnega semnja v Solunu. Dasi je bilo število razstavljal-cev na letošnji prireditvi, ki se je vršila od 30. septembra do 14. oktobra, mnogo manjše kot je bilo v prošlem letu, je bil vendar uspeh velesejma v moralnem in komercijalnem oziru zadovoljiv. Od inozemstva je bila zastopana Jugoslavija s 43 razstavljaloi, Madžarska s 39, Amerika s 28, Nemčija s 74, Anglija s 17, Francija s 30, Avstrija s 5, Švica z 9, Italija z 8, Češkoslovaška z 10, Poljska z 2, Ru-munija z 1 itd. Po informacijah se je sklenilo v Jugoslovenskem paviljonu kupčij za 3,500.000 drahem, v madžarskem za 500.000 drahem.
Ljudsko gibanje v Mariboru v novembru 1828. V novembru t. 1. se je rodilo 1 v Mariboru 65 otrok, 48 oseb je umrlo, poročenih je bilo 47 parov, in sicer v Stolnici je bilo 32 rojstev, 10 mrličev in 8 porok; v Frančiškanski župniji 14 rojstev, 11 mrličev in 20 porok; v Magdalenski župniji 19 rojstev, 26 mrličev in 19 porok. Pri pravoslavnih je bil en mrlič, pri protestantih in brezvercih pa je stanje ostalo neizpremenjeno.
Spojitveno gibanje ameriških telegrafskih koncernov. Antitrustni oddelek ameriškega juridičnega ministrstva proučuje dopustnost delovnega dogovora med Radio Corporation in Western Union Telegraph Co. Proučevanje je posledica predloga obeh ameriških družb, ki se že dalj časa pogajata o dogovoru glede delovne skupnosti; to skupnost si mislijo kot obrambno fronto proti angleškemu kablovemu trustu.
Borza dela v Mariboru. Od 25. novembra do 1. decembra je dela iskalo 152 oseb, in sicer 94 moških in 58 žensk, praznih službenih mest je bilo 69, delo je dobilo 32 moških in 38 žensk, t. j. 70 oseb, odpotovalo jih je 25, odpadlo pa 64. Koncem tedna pa jih je ostalo v evidenci še 677. Od 1. januarja do 1. decembra pa je dela iskalo 8439 oseb, 4386 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 3087 oseb, 1820 jih je odpotovalo, 2855 pa odpadlo.
Kriza v nemški industriji porcelana.
»Frkft. Ztg.« poroča, da se je v nemški industriji porcelana od poletja naprej izvršil preokret. Leta 1927 in v pjvih mesecih leta 1928 so bili skoraj vsi obrati zadostno zaposleni, v zadnjih mesecih je pa konjunktura zelo odnehala; zlasti v fabrikaciji porcelanaste posode se more govoriti o prodajni krizi, ki kaže svoje posledice v omejitvi obratov in v odpuščanju delavcev. Izenačenje pomanjkljivih domačih naročil s pomnoženim izvozom je otežkočeno. Nadprodukcija v industriji porcelanaste posode je rodila misel o kontingentiranju produkcije.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo (lelo:
4	viničarji, 3 majarji, 2 hlapca, 2 livarja,
1	elektriker, 1 mlinar, 1 brivec, 1 slaščičar, več vajencev (kovaške, čevljarske, pekovske, kolarske in mizarske obrti) in tudi 6 kmečkih dekel, 7 služkinj, 6 kuharic, 2 kuharici k financar-jem, 1 gospodinja v župnišče v Bosno,
1	postrežnica, 1 podnatakarica, 1 servir-ka, 1 plačilna natakarica, 19 šivilj za perilo, 1 trgovska poslovodkinja, samostojna moč, 2 vajenki za šivanje perila, 1 pletarska vajenka in 2 čevljarja.
Stabilizacija pesetc. V zadnjem času so se pokazali nekakšni znaki o poslabšanju tečaja pesete, ki so imeli pa menda samo začasni značaj. Večkrat smo poročali o nakupih zlata po Španski banki za utrditev pesetinega tečaja. Sedaj poroča agentura Fabra,' da so neresnične vesti zadnjih tednov, češ da namerava španska vlada izvesti stabilizacijo pesete po sedanjem tečaju 30 pe-set za 1 angl-, funt. Agentura pravi, da v tej zadevi ni padla še nobena odlo-
i	čitev, in pristavlja nadalje, da more kljub temu zatrditi,1 da se bo stabilizacija pesete izvršila pri tečaju 28-50 pe-j set za 1 angl. funt, če se bo sploh iz-’ vršila. Tečaj 28-50 je neprimerno ugodnejši kot sedanji tečaj 30 pest za 1 funt.
Sintetični amoniak itd. Montecatini in luksemburško podjetje Coppce sta ustanovila družbo za produciranje sintetičnega amoniaka in njegovih stranskih produktov z glavnico 10 milijonov frankov, od katerih naj prevzame vsaka tvrdka polovico. Tovarne za izdelovanje sintetičnega amoniaka iz koksnega plina bodo zgradili v Franciji, Belgiji in Holandski. Eno tovarno že gradijo, druge bodo sledile.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 30. NOVEMBRA 1928.
Radi državnega praznika je bil trg že 80. novembra. Prišlo je 01 slaninarjev, ki so prodajali meso in slanino po 17 50—28 Din za kg na drobno, po 16—18 Din za kg na debelo. Domači mesarji ®o s cenami malo poskočili.
Perutnine in drugih domačih živali je
bilo okoli 800 komadov, med tem kakih 120 puranov. Cene so bile precej visoke, purani pa so se predajali po 70—140 Din komad, domači zajci pa po 15—25 Din komad.
Divjačina in ribe: Divji zajci so stali 40 do 50 Din komad oziroma po 20—25 Din, mladi zajci pa po 6—8 Din za kg. Cene morskim ribam so bile 20—25 Din za kg.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Kmetje so pripeljali ‘22 voz krompirja, zeljnatih glav in čebule in 7 voz jabolk v mesto. Cene so ostale neizpremenjene, pa se je fižol zopet malo podražil. Tudi jajca so za 50 par komad dražja postala. Pri sadju so cene jabolkom in hruškam, katerih se proda vedno mnogo, ostale neizpremenjene. Pomaranče so se že začele predajati po 1'50 do 2 Din komad in se bodo 5e podražile.
Lesena in lončena roba se je prodajala po 0-50—80 Din komad, brezove metle 2—6 Din komad, koruzna slama 30—95 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 28. novembra so kmetje pripeljali 11 voz sena, 4 voze otave in 3 voze slame, v petek ' 30. novembra pa 12 vez sena, 2 voza otave in 5 voz slame. Cene so bile senu 130 do 160, otavi 110—130, slami pa 60—70 Din za 100 kg.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljaui sprejema do 12. decembra t. 1. ponudbe glede dobave batnih teles; do 14. decembra t. 1. lilede dobave brusnih kamnov; do 18. decembra t. 1. pa glede dobave mehkih desk. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 10. decembra t. 1. poudbe glede dobave 20 komadov osi za tenderje; do 14. decembra t. I. pa glede dobave 50C0 kg marti-novega jekla. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 bencinskega agregata, t čelne plošče,
2	bronastih ležišč in 1 osi za čelno stružnico. — Vršile se bodo naslednje ofer-'alne licitacije: Dne 15. decembra t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave raznega platna, steklenih cevi, svinčenih plošč, grafita, kositra, salmijaka, solne kisline, klin-gerita, gumijevih plošč, mila, sveč, steklenega papirja, vžigalic, krtač, držajev za krtače, stenja, jeklenih vrvi itd. — Dne 20. decembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 10.000 m platna. — Dne 20. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje buffeta na železniški postaji Zavi-dovič v zakup ter glede oddaje kavarne na železniški postaji Zenica v zakup. — Dne 22. decembra t. 1. pri Upravi haru-tane v Kamniku glede dobave 10000 kg parafina in 36.000 kg žvepla. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 20. decembra t. 1. se
1	o vršila pri Glavnem sanitetskem sla-galištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 150 garnitur malih poljskih lekarn. (Pogoji so na vpogled v pisarni slagališta.)
Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe glede prodaje 700 m3 bukovega lesa. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.)
Ivan Hribar:
152
Moll «»pominš
Obenem s to akcijo začela sta me napadati, odnosno se iz mene norčevati »Slovenski Narod« in »Osa«'. Ti napadi tvorili so predmet posvetovanju kluba občinskih svetnikov dne ‘22. januarja 1906. leta. Seje so se pod predsedstvom dr. Karla B 1 e i -w e i s a viteza Trsten iškega udeležili občinski svetniki: Jakob Dimnik, Anton Gorše, Fran Grošelj, Ivan Kejžar, Josip Kozak, Josip Lenče, Fran Maly, Ivan Plan-tan, Ilija Predovič, Andrej Senekovič, Anton Svetek, Ivan Šubic, dr. Karl Triller, U b a 1 d pl. T r n k o c z y, Josip Turk in Fran žužek.
Na seji je bil soglasno sprejet tale sklep:
»Klub izreka županu soglasno neomajno svoje zaupanje ter glede na napade v »Slovenskem Narodu« in v »0 si«, katere obsoja, izjavlja, da občinski svetovalci stoje kakor en mož za ž u p a n o m.«
Stavila sta predlog in ga utemeljevala občinska svetnika dr. Karl Triller in Ivan Šubic.
Sedaj je dr. Tavčar menda lizprevidel, da je ves njegov trud, izpodnesti mi županski stol, zastonj in že naprej obsojen v neuspeh. To ga je po vsej priliki pripravilo do kesanja. Nekaj časa namreč po oni klubovi seji pride neko« k meni in mi — v vidni zadregi, ves rdeč v lice — pravi skesano: »Ozdravljen sem sedaj popolnoma. Rad bi bil postal župan. Saj veš, da sem začel proti Tebi nastopati. Sedaj Te pa zagotavljam, da tega ne storim nikdar več. Priznavam namreč, da bi boljšega župana, kakor si Ti, Ljubljana ne mogla dobiti in jaz le ne vem, kam bi se dejal, ko bi imel stopiti na Tvoje mesto. Včasih sem že mislil, da ne pojde in ne pojde; a Ti si vedno znal mestno upravo vravnati tako, da je bilo dovolj denarja. Z deželnim odborništvom sem čisto zadovoljen in po čem drugem ne hrepenim in tudi več hrepenel ne bom.« — Tisto leto je tudi bilo, da mi je zadnji dan leta v spremstvu soproge prišel čestitat novo leto. Menda v potrdilo svojih gori navedenih besedi mi je ob tej priliki dejal, in je v posebno p o d k r e p 1 j e n j e ponovil, da je to edini novoletni obisk, ki ga to leto napravlja.
Kakor je »Slovenski Narod« gojil v »farški gonji« posebne vrste šport, tako ga je tudi posebno veselilo, ako se je od časa do časa mogel zaletavati v izven-kranjske Slovence. Sedaj je na to, sedaj na drugo stran prožil pušice. Rad bi bil dosegel, da bi bili izven-kranjski Slovenci slepo posnemali njegov način političnega boja.
Dobro vedoč, da kot narodni radikalci uživamo zunaj meja kranjske dežele prav veliko simpatij, svaril sem dr. Tavčarja, naj ta način zbadanja in napadanja opusti. Saj mi je bilo jasno, da naši izvenkranjski bratje pričakujejo iz Ljubljane podpore in vzpodbude v njihovem neravnem boju. Jasno mi je pa tudi bilo, da je njihovim voditeljem treba pustiti, da se v tem boju poslužujejo taktike, ki se po uvaževanju vseh razmer njim samim zdi primerna. Toda s Tavčarjem ni bilo govoriti. Ce sem ga dobil dobre volje, se je včasih udal iu je napade — katerih so bili zlasti često deležni tržaški Slovenci — ustavil; navadno je pa na vsako moje posredovanje le še huje zrobantil.
To je povzročilo, da so neko dobo med Ljubljano in Trstom nastale zelo napele razmere. Kakor ose so včasih tržaški rodoljubje, čijih delo se je odlikovalo po vzorni nesebičnosti in vztrajnosti, obsuli vsakega Ljubljančana, kadar je med nje prišel. Slišati je moral mnogo grenkih, žal, da več ali manj opravičenih očitkov. Kar težko se je bilo zagovarjati.
Mene so tržaški rodoljubje poznali kot svojega prijatelja. Saj sem jim bil — kakor sem v enem prejšnjih poglavjih povedal — vedno — in to tudi z ma-terijalnimi dajatvami — na uslugo. Zato so se me oklepali z ljubeznijo in tega tudi nasproti drugim Ljubljančanom niso tajili. Imel sem torej priliko in možnost, da sem večkrat pobijal in odčinjeval razdraženo razpoloženje proti Ljubljani. O takih prilikah sem tudi vedno po možnosti branil in v zaščito jemal dr. Tavčarja. Za svojo prijateljsko dolžnost sem to smatral. Kolikor toliko sem tupatam uspeval; popolnoma pa megle nesporazuma in nezaupljivosti nisem mogel razpršiti nikdar.
To se je posebno eklatantno pokazalo proti koncu leta 1899. V Trstu je imel — kakor večkrat — opravka pri sodišču dr. Tavčarjev in moj prijatelj in pobratim d r. J o s i p Kušar. Po izvršenem opravilu sešel se je z d r. O t o k a r j e m R y b a f e m. Naravno je, da sta začela brenkati na politično tamburico. In tu je iz dr. Rybafevih strun donela nekam preslišno hvala za moje delo. Dr. Kušar razpihal je to stvar po svojem povratku v Ljubljano tako, da se je nadležen dim privalil do mene. Dr. Kušar je namreč prišel z očitkom, da intrigujcm sam in po svojih uradnikih v Trstu proti dr. Tavčarju.
Ko to izvem, obvestim o njegovem očitku takoj dr. Rybara. Na to prejel sem od njega tole pismo:
»V Trstu, dne 13. decembra 1899.
Velecenjeni gospod župan!
Vaše cenjeno pismo 11. tekočega meseca me je osupnilo kakor blisk iz vedrega neba, a hvaležen sem Vam za Vaše zaupanje. Pismo, katero pošljem dr. Kušarju, prilagam v prepisu pod ...
Kakor tam pišem, se ne morem nikakor spominjati, da bi bil rabil besede, ki dopuščajo tako interpretacijo, kakor si jo je dovolil dr. Kušar. V kolikor se sedaj še spominjam, odgovoril sem na neke opazke glede Vaše cenjene osebe, da je Ljubljana lahko zadovoljna, da ima takega župana kakor je Hribar, ker takega ni še imela in tudi ga ne dobi več; da je to edini mož, ki ima široko obzorje in pravo slovansko prepričanje. Ne navajam teh besed, da bi se Vam morda laskal, temveč, da vidite, kaj sem v očeh dr. Kušarja zagrešil.
Mogoče je tudi, akoravno se tega sedaj ne domišljam, da sem Vam, kakor politiku, dal prednost pred g. dr. Tavčarjem; no ako sem tako govoril, izražal sem le mnenje tržaških Slovencev, a nikakor nisem podtikal to sodbo Vam ali kakemu Vašemu odposlane«.
Žalostno je, da se v Ljubljani smatra pohvalo ene osebe za napad na drugo, a najbolj obžalujem, da je ravno moja malenkost dala povod takemu nesporaz-umljenju.
Upam pa, da Vas ta pojasnila zadovoljijo ter ostajam
z odličnim spoštovanjem
dr. RyMr.«
V pismu do dr. Kušarja, čegar prepis mi je priložil, stoje med drugim tudi tele besede: »Meni je >ko na tem ležeče, da se takoj pojasni vsako nespo-lazumljenje, kajti znati moraš, da delaš veliko krivico g. Hribarju, ki je med n a in i vedno le branil g. dr. Tavčarja.«
S	pismom z dne 20. decembra 1899 opravičil se mi je dr. Kušar in je preklical vse svoje žaljive besede. Značilen je tale pasus njegovega pisma: »Poznam Te in cenim kot nesebičnega narodnega boritelja. O komur pa imam dobro sodbo, tistega ne sodim krivo in mu ne maram delati krivice. — Upam tudi, da Ti mene poznaš, saj sva svojčas ramo ob rami aktivno pospeševala eno prvih in najidealnejših narodnih institucij. Takrat si me lahko spoznal, da pošteno mislim in odkrito govorim, da pa zavratnost ni moja lastnost. Mogel si se pa tudi prepričati, da sem tedaj, če sem nekoliko dobre volje, malce preglasan, vihrav in ne-premišljen.«
Iz teh pisem je nad vse jasno vidno, da sem se ; svojega prijateljstva do dr. Tavčarja tako živo in ide-j alno zavedal, da sem ga branil in v zaščito jemal tudi : za ceno, da si s tem zatemnim svojo lastno popular-
i	nost. Prav nazorno bo to iz pisma, katero mi je po j napadu dr. Tavčarjevem v občinskem svetu dne 15.
februarja 1902 pisal istrski deželni poslanec Slavoj ; Jenko. To pismo slove:
J
»Podgrad v Istri, 15. februarja 1902.
i
Dragi prijatelj!
Jako sem se razveselil danes, ko sem čital v obeh ljubljanskih slovenskih dnevnikih poročilo o seji ta-mošnjcga občinskega sveta z dne 13. t. m. Kajti javno in nedvombeno se je pokazalo nasprotstvo dr. Tavčarja proti Tebi, o katerem nasprotstvu se že dolgo
l	govori. Dobro, koristno je, da je do tega prišlo.
Ni ga Slovenca, kateri bi bil tako poznan po Slovenskem in drugod, kakor Ti, katerega delovanje za narod se sploh ceni. A res je pa tudi, da si mnogo zgubil na popularnosti, ker se te je smatralo nekako soodgovornega za one gnjusne prostote, ki se izlivajo iz »Slovenskega Naroda« na duhovne in na nas »klerikalce«, sploh na vsakega, ki ne soglaša z dr. Tavčarjem.
Upam, da se bode zdaj izvršila prepotrebna ločitev in se tudi na Kranjskem organizovala prava narodna stranka pod Tvojim vodstvom.
V tem upanju pošiljam Ti rodoljubne pozdrave.
Slavoj Jenko.«
Dr. Tavčar ali razmer zunaj Kranjske — in zlasti v naši tako važni postojanki, kakor je bil Tret — ni poznat, ali jih pa poznati ni hotel. Zato sem naprosil
dr. Trillerja, ki je bil o njih dobro poučen, naj upliva tudi on nanj, da ne pada- voditeljem z napadi v »Slovenskem Narodu« v hrbet. Včasih se je udal. Toda, če ga je popadla srbečica, je na dane obljube pozabil in spustil je »Slovenski Narod« zopet z verige. Prav nazoren primer za to podaja tole pismo dr. Gustava Gregorina, o katerem je biio tudi v Ljubljani dobro znano, da se tako nesebično posveča narodnemu delu, da mu iz tega izvira občutna škoda:
(Dalje prihodnjič.)
Naročajte »Trgovski list!« gj|
VeSefrgouina
' koSonifaisise in Speserifske robe
Ivan Jelačin
Uubllana
ZaScga sveže praženo k&ae, mSefifo «SSšav in rudninske votfe
Točna in solidna ( postrežba!
Zahtevajte cenik!
Ure, asl^stmirse ir-. srebrnine
liiiiiiiiiNiiiiiiiiiniiiiiiiiimti
Lastna profok ol	n *
"V	5c’
Kvalitativno italii@ii§e
volneno in flor, rokavice. triko periG©, vestj i, puloverje za dame, gospode in otroke, ži pne robce, naramnice, kravate, ovratnik«’, srajce, razne čip e in vezenine, kompletne p	&	§2	i	n	e	za	Šivilje,	krojače,
 ---- čevljarje	in	tapetnike	edino	le	pri	--
JOS PE7ELIHCU, Ljubljana,
Na veliko!
Te'ef m 2913.
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Nn ir>R'o!
Ustanovljeno 1852.
SJFJ
iti! v .JrniM I sli“
LJUBLJANA
POLiftNSTa CESTA ŠT. 0
(preje Henrik Korn)
Krovec, sfa\bni, galante- j rijski in okrastsi klepar.
Instalacija vodovodov.
Naptava strelovodov. Kopa iške in klosstna naprav«.
CENTRALNA KU&SAVA
Izdelovanje posod iz pločevine za iirnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konzerve in
lito rafiranih ambstež.
prevzame naročila v najrazličnejših zasebnih zadevah tu- in inozemstva
8van TopJikair
višji kriminalni nadzornik
I? i rv>	C.'' «• * - •	O
Trgovci in industrijci
TRGOVSKI — LIST! —
—.■■	■	i..—.mil.-  ... ..............
se priporoča
PUB U AHpf
6RE«S©S1Ž!ČSWA 23
TRG.- IND. P. O.
S., prtper®?« -a IUU vs.h trgovskih, obrtnSh,	in oradiMh	*
broiurti. tsrnlk«,	vobila,	tos»afee,	Md.	*	U*STKtt HM-MOOveZMicft.
Tiske
* YEJU£iF©M. ST. fcsSs.
Ureja dr. IVAN PLES3 — Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUJU kot izdajatelja in tiskarja: O. .»iIIlALKK, Ljubljana-