GLASOVA anorama KRANJ, 12. OKTOBRA 1963 ŠTEVILKA 40. Lepotica se ni razpooila V HOTELU »Argentina« v Dubrovniku stanuje v sobi z dvema posteljama ameriška lepotica Javne Mansfield, ki že nekaj časa snema v Dubrovniku. Plavolasa ameriška igravka ni samo lepotica Hollvvvooda, temveč tudi žena, ki ima najlepše prsi v Ameriki. Ženska, ki je postala simbol erotike današnjega sveta, ni takšen greh kot jo prikazujejo v filmih. Duo DD -i- prisoten Sicer pa, o družini Mansfield govorijo povsod v Dubrovniku. Krožijo govorice, da so igravkini otroci razbili pohištvo v hotelu »Argentina«, da so pokvarili dvigalo in razbili žarnice. Prav tako so krožile po mestu govorice o igravkinih psih. Toda tisti, ki živijo v bližini igravke, vedo povedati, da govorice ne držijo. Novinarjem v Dubrovniku je igravka odgovorila: »Če bi morala snemati brez svojih otrok, bi toliko mislila na nje, da ne bi mogla delati.« Marko Novosel — odsoten TISTI, ki so že pred začetkom letošnjega opatij« skega festivala napovedali žalostne večere v kvarnerski festivalni dvorani imajo najbrž občutljiva ušesa in ravno hrbtenico. Povprečneži so bili zadovoljni z enoličnostjo, s popevkami in nastopi. Slovence zadene za polom ali uspeh zelo majhen delež krivde, ker skoraj niso bili zastopani. MmilU!ffl1!!llll!IIIIIHIIIIIIII!llllinW Predolimpijski portret 27-letni član smučarskega društva Mojstrana FRANC i LAKOTA se letos še prav posebno skrbno pripravlja i na smučarsko sezono, saj se bo kot član naše tekaške (i reprezentance februarja po vsej verjetnosti udeležil (i olimpijskih iger v Innsbrucku. Na skupnih pripravah ,i na Pokljuki se je kar dobro znašel v izbrani druščini tekmecev s tekaških smučin, vendar se tudi »uradnega« f razgovora ni branil, čeprav smo ga za to zbudili iz opoldanskega spanja. i # Koliko časa že nastopate kot smučarski tekač? »Tekmovati sem začel pred desetimi leti, ko sem bil še mlajši mladinec. Prvič sem tekel v Mojstrani na nekih tekmah v počastitev dneva JLA; tedaj se sicer nisem kdo ve kako dobro odrezal, veselje do tega špor-pa sem kljub temu dobil.« S* ne ni: ta # Kdaj ste dosegli kak vidnejši uspeh? »To je bilo že dve ali tri leta kasneje na državnem prvenstvu Partizana, kjer sem bil prvi med mlajšimi mladinci. — Na članskem državnem prvenstvu na Ravnah sem bil drugi (za Komarjem iz Gori j, ki je že prenehal tekmovati), kar je doslej moja najvišja uvrstitev.« . ©Kako ste trenirali pred skupnim treningom na Bledu in Pokljuki? v »Treniral nisem veliko, ker za to nisem imel dosti časa. Zaposlen sem namreč v jeseniški železarni, in sicer delam v treh izmenah, ki terjajo zelo veliko počitka. Domov se vozim z vlakom, tako da se tudi na poti precej zamudim. Vendar pa gredo vsem športnikom v železarni zelo »na roko«, saj so olimpijskim kandidatom odobrili 70 dni izrednega plačanega dopusta, skrbijo pa tudi za to, da bodo na primer mene premestili na dvoizmensko delovno mesto, s čimer bom glede treninga mnogo na boljšem.« 9 Kdo je v vašem društvu tekačem za vzor? »Predsednik Lojze Klančnik, ki je bil svoje dni najboljši tekač pri nas.« _ # Kaj pravijo starši o vašem športnem udejstvo-f vanju? »Vprašujejo me, kdaj nas bo srečala pamet!« J. Žontar Opatija ima kot letovišče svetovni sloves, po festivalih jugoslovanske zabavne glasbe pa je še prav neznana v svetu Festi val Franc Lakota eno lic n usti Nocoj bo znana popevka leta — Letošnji festival ni veliko odkritje — Marjana Deržaj v mavcu — Zakaj je v dvorani tako dosti žalostnih viž Pravijo, da je šel letošnji festival en korak naprej, dva koraka nazaj. Naprej je odšel vsekakor v izvedbi popevk, ki so bile nekatere zelo dobre. Korak nazaj: v be sedilih in enoličnosti viž. Sicer pa sodbe o festivalih ne dajejo od ljudstva izvoljeni sodniki. V zabavni glasbi so sodniki strokovnjaki in kritiki, če eni pravijo, da je festival črn, bodo drugi govorili, da je bel. Tako je na festivalih vedno. Naša ljubljanska hiša zabavne glasbe to pot ni poslala na festival stare slovenske rekorderke Marjane Deržaj, ki jo po številu nastopov na opatijskem festivalu uvrščajo med redne udeležence. Z nogo v mavcu ali v bolniškem vozičku bi ji bilo težko peti pred mikrofonom. če bi po prvih večerih napravili o letošnjem festivalu majhno ljudsko glasovanje, bi volilne listke izpolnili s takšnimi pripombami. V teh volilnih listkih bi bilo veliko resnice: # Festival smo poslušali z dolgočasjem. Nismo slišali novih vedrih in duhovitih popevk. Izvedbe so si precej podobne. # Občutek imamo, da so si popevke med seboj podobne kot jajce jajcu. Ni bilo popevke, ki bi izstopala. # Skladatelji ne uporabljajo narodnega melosa, ki je bogat- po ritmiki in raznovrstnosti. Veselih melodij je bilo tudi tokrat zelo malo. # Sestavina festivala je sentimentalna. Pogrešamo humorja v glasbi in pri besedilih. # Opatija ima že svoj sloves. Mislimo, da tudi letos ni čisto odpovedala. Škodovalo pa ji ne bi več vedrine. # Festival boluje za povprečnostjo. Tokrat je veliko tudi posnemanja. Zakaj sd moramo skoraj pri vsakj popevki razjokati?.^ Globus i AH koloniaVizma I še ne bo konec? Malezija državna Zaščitila bo britanske koristi P i stalnih zakonih nastane država iz naroda in izraža njegovo voljo, /a\/ema teritorialno enoto, ki predstavlja celoto v etnografskem in geografskem pogledu. Toda Maleziji manjkajo .prav vsi ti elementi. »Naredili« so jo iz nekdanjih britanskih kolonij Malaje, Sin-gapura, Sanvaka in Severnega Bornea. Sedaj niso več prave kolonije, ampak bri- De Gaullove muhe CHARLES DE GAULLE jc naročil pri tovarni Renault m ( itroen nov dtžavni voz. Poleg telefona in zaves naj bi imel tudi premični sedež, ki bi sc lahko toliko dvignil v višin«, da hi ljudstvo lahko pozdravljal kar sede. Vendar se bo za mode! odloči! šele, ko bo videl izdelke obeh tovarn. Sodobno nakupovanje AGENT NEKE ameriške veleblagovnice je opazoval moža, ki je pri ogledu blaga ves čas govoril v miniaturni oddajnik. Približal sc mu je in ga vprašal, kaj pomeni to svojevrstno obnašanje. Mož mu je odvrnil, da ni nič posebnega, samo z ženo govori in ji poroča o vrstah blaga in ceni Žena je namreč bolna in tako ni mogla sama v blagovnico, mož pa seveda potrebuje njenih nasvetov. Zbiravec besed MED NAJRAZLIČNEJŠIMI zbiravci je gotovo posebnež švedski pristaniški delavec Karlsson, ki zbira besede in tudi stavke v vseh jezikih. Pri delu v pristanišču se je naučil nemško, angleško, rusko; celo grško in latinsko zna. Menda bo svojo zbirko uredil in izdal. Cigaretni ogorek povzročil milijonsko škodo KOMISIJA, ki je raziskovala vzroke požara v nekem danskem pristanišču je ugotovila, da je bil vzrok cigaretni ogorek, ki ga je odvrgel delavec. Priletel je ravno v prostor, ker je bila neka solitrna spojina. Ogenj je uničil ladjo M/S-Chile . škode je bilo za 3,3 milijone. Tekmovanje v štetju bankovcev NEKA BANKA V TA1PEHU na Formozi je med svojimi uslužbcnd priredila tekmovanje v štetju bankovcev. Zma-govavka jc postala Su-Hsin-Tse, ki jc v sedmih minutah in 38 sekundah naštela vsoto 20 tisoč kitajskih dolarjev. Mlada uslužbenka, ki je zmagala, mora biti zares spretna in gibčna, ker >c pri štetju tako visoke vsote ni zmotila. Podaljšanje pogodbe RICHARD A USTEN BUTLER, star 60 let, je stanoval 25 let v hiši na VVestminstru. Z lastnikom hoče podaljšati pogodbo, vendar bo zahteval, da lastnik najprej popravi hišo. Ugotovili so, da so tapete na mnogih mestih preluknjane, poškodovan pa je tudi parket in električna napeljava. Poročno potovanje v ječo ROBERT SE JE poročil s svojo sestrično Patricio. Sodišče jima je zvezo prepovedalo. Patricia je prinesla ponarejeno dovoljenje staršev, da se lahko poroči. Sodišče pa je ^vseeno zahtevalo, da prestopnika preživita 28 dni v ječi. Tor«? j na poročno potovanje v ječo! tanske • "kolonije, združene v državi, ki ščiti britanske interese. Britanija se boji za velika rudna bogastva, ki so v teh deželah, boji se za pomorsko bazo Singapurc, ki je poleg Hong-Konga ena največjih pristanišč v tem delu Azije. Težave takoj po nastanku Takoj po ustanovitvi države so objavili tudi pristop h Commonvveal-thu in vojni sporazum z »malico« Britanijo, po katerem jih bo z orožjem branila nevarnosti od zunaj in znotraj. Zato ni čudno, da sta državi v sosedstvu takoj prekinile odnose z Malezijo. Indonezija in Filipini sta imeli z. nck-danjo Malajo tesne gospodarske stike, čeprav so posredovale že ZDA, sta obe državi istega mnenja, da država taka kot je predstavlja le obliko kolonializma. Na Borneu, na meji med indonezijskim in brtianskim teritorijem, je prišlo že večkrat do spopadov. Posredovanje japonskega predsednika Ikcde, da bi se pomirili z malezijskim predsednikom Abdul Rahmanom ni dosti pomagalo. Težave pa so tudi v sami državi. Saravvak in Borneo sta odrezana od Malaje s širokim kanalom južnokitaj-skega morja. Najbližja vez med njimi je 500 morskih milj. V novi držj v' torej žive različni narodi, -.zlične rase, ki nimajo ničes: r skupnega. Med njimi sc razvija borba za oblast, katera rasa bo vodila, kateri interesi bodo zmagali? Od 10 milijonov pre- bivavcev je 45 odstotkov Mala jcev, 43 odstotkov Kitajcev, 9 odstotkov Indijcev, ostale pa so rase, za katere ne vemo niti kdo so, niti odkod. neilllrOV? Ali bo postala središče novih Malajci ali Kitajci »Tajveeja hurba za oblast ]\ je med Malajci, ki so večina poljedelci in Kitajci, ki tvorijo večino pro-letanatt. Ti so res v manjšini, toda zelo so aktivni. Malajci pa, ki se smatrajo za državno nacionalnost, pa se bojijo, da bi jim Kitajci ne zavladali v novi dr/avi. Malajski voditelj je Tuan-ku Abdul Rahman, ki je obenem tudi glavni arhitekt nove federacije in je probritan-sko in prozapadno usmerjen. IV ov: drŽavi se torej ne obeta lepo in mirno ivljcnje. Koristi od drži ve bo imela le Britanija. Za prebivavce pa nova viada ne bo dosti spremenila življenja; le toliko, da se bodo odnosi s sosedami zaostrili. Lahko pa se vprašamo, ali ne bo "Malezija postala vir novih nemirov in s tem nevarnost v svetu? Malajski ribič fHSHillliiRii Malajsko dekle Voditelj Kitajcev pa je Li Kvan Ju, ki jc politično neodvisen, levičar in se tudi ne strinja s politiko I.R Kitajske. Vse druge nacionalnosti so politično neopredeljeni, borijo se le za ohranitev nacionalnih pravic. Letališče v glavnem mestu Kuala-Lampur Rekli so... »Najbolj nerazvito področje našega planeta je duševnost.« Pearl Buck, amer. pisateljica »Posojilo vbi lahko razložili nekako takole: človek, ki ne more plačati, pripelje s seboj drugega človeka, ki prav tako ne more plačati, vendar bo jamčil, da prvi lahko plača.« Rudolf Platte, nemški igravec »Tudi neumnež ima včasih pametno misel — samo on se tega ne zaveda«. Dany Key, amer. filmski igravec »Odgovarjanje je edina stvar, ki je hitrejša od zvoka«. Mario del Monaco, italijanski operni pevec 30 dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z ladjo • 3U dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z ladjo Zadkimov kip sredi Rotterdama Cvetje in papagaji na ulici mjočno kolovra-tenje smo končali tako, da |Y smo se izgubili v novem delu Rotterdama. Najprej smo povprašali za pot v pristanišče in si ta zanimivi del mesta ogledali šele drugo dopoldne. Tudi v tem delu Rotterdama prevladujejo nizke stavbe. Potujoče stopnice, ki so skoraj obveznost za vsako veleblagovnico v Nemčiji, so tu prava redkost. Menda jih ima ena sama trgovina. Večina trgovskih stavb je enonad-stropnih in tako te stopnice res niso potrebne. Kot stanovanjske hiše Holandcev so tudi trgovine svetle in prostorne, z mnogo zelenja okrog stavbe in v prostorih samih. Ne vem natančno, vendar sem slišal, da je ta novi del Rotterdama gradil arhitekt Corbusier, arhitekt, ki bo prispeval svoj delež tudi pri novi ureditvi Skopja. Ulice med posameznimi deli trgovske četrti so večinoma krite s ploščami iz pranega kamna, le glavne ulice so iz asfalta. Cvetje na ulici ni nobena /redkost. Večina oken je polna raznobarvnih cvetov, sredi ulic so tudi 6X6 metrov velike cvetlične grede. Umetno zasajena, suha, rogovilasta drevesa, na katerih vise pletene košare polne cvetja prav tako stoje sredi ulice. Posebnost so tudi velike papige priklenjene na verižico, ki po ves dan kričijo na mimoidoče kupce. V večjih* kletkah so tudi manjše papige, na drogovih kakaduji itd. Zvečer pazniki pospravijo divje kričeče plice in jih v zgodnjih jutranjih urah spet priklenejo. Rotterdam velja, kot sem že povedal za eno največjih pristanišč na svetu. Temu primerno naj bi bilo tudi nočno življenje v mestu: Moram pa povedati, da je na tem področju Rotterdam precej za drugimi razvpitimi pristanišči. Lokali so taki kot povsod drugod, vendar mnogo manj prostaški in lahko bi rekel, da delujejo nekam naivno. Mornarji so nam sicer povedali, da tudi v Rotterdama lahko najdeš beznico, kjer je vsega »z dna življenja« na pretek, vendar je mi nismo opazili. Posebna zanimivost je lokal, kjer se lahko zastonj poljubljaš. Dekleta sedijo v lokalu in popivajo, gostje pa, ki so ravno tako razpoloženi, da bi se poljubljali, vstopijo, plačajo nekaj za pijačo (seveda ne samo zase) in se potem lahko nekaj časa poljubljajo. Naprej ne gredo. Nekaj bolj razgibano življenje ponoči je v Amsterdamu, vendar o tem prihodnjič. Promet v Rotterdamu Pri nas mnogo pišemo o ureditvi prometa. o prometnih nesrečah, o nevzgojenosu avtomobilistov, mopedistov, pešcev, kolesarjev ... V deželah, ki smo jih obiskali, je promet, lahko bi rekel, dobro urejen. Posebno v Franciji in Holandiji. 2e takoj nam je padlo v oči tole: ceste so bile brez vsakršnih črt in puščic ter podpuščic kot pri nas. Samo zebre iz belega kamna, tako da jih ni treba vsakih štirinajst dni pleskati, označujejo prehode za pešce in to je vse. Nobene nervoze, če kdo prečka cesto tam, kjer ni zebre. Nobenega piskanja, če greš čez cesto, ko je na semaforju rdeča luč. Vozniki v avtomobilih ne čutijo potrebe, da bi te takoj prekleli, ko jim prideš pred avto ali pa da bi te obsuli s prijaznimi vzdevki. Če povzročiš nesrečo, ko prečkaš cesto pri rdeči luči, si seveda sam kriv, če pa se ne zgodi nič, je vse v redu. Voznik samo rahlo zmaje z glavo, počaka, da napraviš svoj izlet po zebri do konca in nato odpelje naprej. Tako je v Holandiji. Tudi kolesarji imajo tam posebne navade. Nobena redkost ni, da se na enem kolesu peljeta dva. Tudi po parkih se kolesarji lahko vozijo. Tam, kjer so na primer v parku stopnice, je pri robu stopnic še klanček širok nekaj več kot pol metra, kjer se lahko pelje kolesar. Vožnja vštric je popolnoma vsakdanja. Vse gre sicer precej počasi, brez naglice, vendar je samo tako mogoče puščati vsem toliko pravic. Sploh bi lahko rekel, da je v Holandiji morda še najmanj čutiti naglico in direndaj, ki je tako značilen za vsa moderna mesta in sploh za življenje našega časa. Ljudje si vzamejo čas za svoje opravke. Videl sem prometno nesrečo. Zaletela sta se avtomobil »žaba« in »Dauphine«. Bolj rečeno mali »Dauphine« je pri prehitevanju udaril v zadnji levi blatnik pred njim vozeče žabe. Blatnik je odleteL Avtomobila sta se ustavila. Vozača sta se pozdravila in se popraskala po> glavi. Sklonila sta se k nesrečnemu blatniku in ga poskušala pritrditi nazaj. Eden za drugim sta nato zmajala z glavo in ga spet spustila na tla. Vozač Dauphina je odprl denarnico in potegnil iz nje nekaj guldnov. Stvar je bila opravljena. Policaja nisem videl. Živalski vrt vi radni naziv te silno zanimive ustanove mesij ta je Blijdorp ZOO. Tu lahko vidite živali ne v kletkah, ampak v njihovi naravni okolici. V presti naravi, na velikanskih travnikih, v ribnikih, potokih, med skalovjem in tako naprej. Težko si je predstavljati, koliko e doživetje za človeka je obisk v takem živalskem, vrtu od doživetja, ki ga imaš ob umazani kletki, v kateri se žival le s težavo premika ali pa se i i sploh ne ljubi. Izredno število živali, ki jih lahko opazuješ v njihovem naravnem okolju dopolnjuje tudi veliko število rastlin. Na moč posrečen izbor iz vsega, kar zeleni in cvete na našem planetu, lahko tukaj opazuješ bodisi na prostem ali pa v ličnih tropskih in subtropskih rastlinjakih. Če pa vreme ni posebno naklo i obiskovalcu, lahko v zaprtih prostorih vidi toliko zanimivega kot zunaj. Na prigovarjanje naših zagrebških sopotnic in Beograjčana Laze, ki so bili stalni gostje živalskih vrtov, smo si ga ogledali tudi mi in ni nam bilo zaL Muzej Holandija ima v svojih muzejih neprecenljivo vrednost v številnih slikah Rubensa, Rembrandta, njunih sodobnikov, naslednikov, predstavnikov slavne flamske slikarsko šole. Rotterdamski muzej je prav tako eden zelo zanimivih in dobro obiskanih' muzejev v Holandiji. Tam se srečava jo hrupni ameriški turisti, ki ne vedo, kaj bi počeli v muzeju, ker so j ni pri vhodu pobrali fotoaparate, umetniško navdahnjeni Francozi, ki postavajo pred slikami in vzdihujejo, Nemci, ki pogledajo vse silno hitro, in domači Holandci, ki si v največjem številu ogledajo hale muzeja Bovmans — van Beu-ningen. Mito Trefalt Moderna tovarna v Rotterdamu rotterdamska noč "Priprave na predstave stereoskopskili tilmov v moskovskem kinematografu Sodelavci vsezveznega znanstveno raziskovalnega kinofoto inštituta izpopolnjujejo tridimenzionalni film, ki ga v Sovjetski zvezi imenujejo STEREO-KINO. Dvorana, v kateri take filme začasno prikazujejo, je urejena v enem izmed paviljonov razstave dosežkov narodnega gospodarstva. Prvi koraki mikajo krošnje dreves, dekle % vrže v dvorano cvetje in to Gledavci si namestijo po- pade nekam zelo blizu. To sebna očala, ki jih dobijo so nekakšni prvi koraki tri- skupaj z vstopnico. Pri po- dimenzionalnega filma. Ven- Sledu na ekran gledavci ob- dar je bilo mogoče zvedeti, čutijo neskončnost zračnega da gledavci v taki dvorani prostora, gredo mimo vod- že lahko vidijo odlomke iz njakov, parkov in paviljonov filma »Večer v Moskvi«, ki razstave. Nad njimi se po- so ga posneli v laboratorijih mm treh Prve tovorne vagone, ki se takole razkladajo, so izdelali v Zahodni Nemčiji razsez omenjenega inštituta v sode- pada nanj, in ne sme poru- Stereoskopske filme bodo lovanju s podjetjem »Mos- šiti^ ravni njene polarizacije, kmalu začeli prikazovati v film«. Tem zahtevam popolnoma moskovskem kinematografu ustreza ekran iz aluminija. »Rekord«. Tri razsežnosti Učinek globine je mogoče jasno občutiti. Vsi predmeti na ekranu imajo tri razsežnosti, igravci pa so neposredno pred gledavci. Stereo-fonska glasbena spremljava ta učinek še povečuje. Kako so rešili to nalogo? Nastajajoči stereofonski film — navaden ali v cinemasco-pu — snemajo z dvema kamerama, ki imata, objektive pomaknjene za nekaj centimetrov. Tako dobijo dva filma: enega, ki je tak, kot da bi ga gledali le z levim očesom in drugega z desnim. Pri gledanju filma morajo oči videti vsako sliko zase. V ta namen so inženirji izkoristili polarizacijo svetlobe. Oba filma projecirajo na platno naenkrat in s pomočjo dveh navadnih kinoprojektorjev. Vendar pa pred objektiva obeh projektorjev namestijo polaroid — tanko ploščico, ki opravi polarizacijo svetlobe. ZANIMIVOSTI Trd bencin Menda bodo nekatere ameriške petrolejske družbe v kratkem začele prodajati bencin v trdnem stanju. Bencin je v drobnih kapsulah, ki jih je mogoče zdrobiti s pritiskom roke in bencin je spel ekoč. Vozniki lahko vzamejo iz škatle toliko bencina, kolikor jim je potrebno, kapsule se potem spet same strnejo in preprečijo izhlapevanje. Ostanki pračloveka V začetku tega meseca so v goratih predelih - Jave odkrili kosti prazgodovinskega človeka iz plio-pleistocenskega obdobja, ki je bilo priča nastajanja prvih razumnih bitij. Na Javi so ob koncu preteklega stoletja prvikrat odkrili ostanke tega našega prednika. Polet z zmajem V zadnjem času so se v vrsto zabav na luksuznih plažah uvrstili še zmaji, ki so izdelani na istem principu kot tisti, s katerimi se igrajo otroci, le da so večji. Smučarja na vodi in z velikim zmajem na sebi vleče motorni čoln po vodi toliko časa, da doseže primerno hitrost, potem pa se smučar dvigne v zrak tudi do 30 metrov visoko. Na tak način lahko premaga razdaljo enega kilometra. Stereoskopski učinek S pomočjo očal dobijo gle- | davci stereoskopski učinek. | Vsako izmed obeh stekel | očal je prav tako polaroid, | ki prepušča samo tisto sliko, 1 ki je namenjena ustreznemu I očesu. Druga slika se 99-od- l stotno izgublja in praktično | je oko sploh ne sprejema. | Ker je žarišče slik v mrež- | niči obeh oces, slika ustvar- | ja popoln vtis treh dimenzij, f Na sliki vidimo most George Washington, H povezuje New Ekran v dvorani mora od- | York z mostom Forth Lee v državi New Yersey bijati čimveč svetlobe, ki i Mehanični maček »Ce mačke ni pri hiši, miši plešejo,« pravi star prego vor. Japonci pa so izdelali mehanični nadomestek za tc žival, ki naj ustrahuje tako miši kot tudi mačke. Ko se »mehanični maček« priključi na električni tok, vsakih nekaj minut glasno. mi javka, v mraku pa mu oči take žarijo, da poženejo strah v kosti vsem mačkam in mišin v bližini. Najvažnejše je seveda to, da je »mehanični raa ček« zelo čist in tudi ne povzroča nikakršne škode. Ra zen tega je tudi poceni, saj bi v našem denarju velja; le 2 tisoč dinarjev. Olje proti alkoholu Nek angleški zdravnik priporoča vsem, ki se ne moreji upirati alkoholu, da vsak dan popijejo žlico olja. Olj menda zmanjšuje željo po alkoholu in je menda zmožn alkoholike odvrniti od pijače. • JVega # TREPALNICE si vsak večer prekrtačite z malo ščetko, na katero ste kanili kapljico ricinusovega olja. Prav tako obrvi. Ce imate zelo močne obrvi, si jih lahko nekaj izpulite, vendar si prej kožo namastite, delo vam bo šlo laže od rok. O OČEM ne de dobro, če jih preveč varujemo ali obratno. Tako je zelo zmotno, da nekateri ljudje vedno no-'sijo temna sončna očala, kot je seveda tudi napak, da kratkovidni in daljnovidni ne nosijo očal. % LASE si ne umivajmo prepogosto, drobna masaža pa jim bo vedno dobro dela. Pred spanjem si jih vedno temeljilo prečešite. Mali nasveti e ŠČITNIKE ZA ROKAVE lahko naredimo iz tankega polivinila, ščitijo nam obleko, tako da včasih tudi z dolgimi rokavi lahko pomijemo posodo ali operemo kak kos perila. Taki ščitniki bodo dobrodšli tudi v raznih poklicih — v mesnici eli v prodajalni živil . # ZMEČKANO VOLNENO OBLEKO obesimo v vlažen prostor ali pa malo navlažimo zmečkana mesta. Obleka se bo zravnala. % BELA VOLNA ne porumeni, če dodamo milnici, v kateri jo peremo, nekoliko boraksa. Ostane tudi prožna in mehka. Boraks dodamo tudi vodi, v kateri jo izplak-nemo. Premalo tehtam Dosti več slišimo o shujševalnih kurah in pogosteje prisluhnemo pogovoru žena, ki bi rade shujšale, kot obratno. Pa je vendar med nami tudi nekaj tistih, ki bi rade več tehtale. \ Suhost je lahko prehodnega značaja. Z dobro prehrano, zadostnim spanjem lahko pridobimo zopet normalno AH sle rojeni za samsko življenje? Nekatere žene — lahko rečemo — so rojene, da_živijo samsko življenje. Nekatere pa se le poročijo in so prav idealne matere in žene. če spadate k tem, boste ugotovile, če iskreno odgovorite na naslednja vprašanja. 1. Ali ste živahni in polni humorja samo takrat, kadar so v družbi tudi moški da ne 2. Ali greste radi sami na dolge sprehode? da ne 3. Ali si kupite obleke ali nakit samo sebi v ve- da ne sclje? da ne 4. Jemljete svoj poklic predvsem kot denarni vir? da ne 5. Radi priredite v svojem stanovanju živahne večere s prijatelji in prijateljicami? da ne 6. Se spoznate na vozni red? da ne 7. Ali bi vam pomenilo veliko žrtev, če bi morali opustiti branje v postelji, telovadbo, kozmetiko? da ne 8. V primeru težje bolezni — ali bi načelno raje poklicali zdravnika ali zdravnico? da ne 9. Vam je dosti do tega, da ljudje pohvalijo vas okus v opremi stanovanja in kuhanja? da ne 10. Ali živite raje v današnjem času kot pa v času vaših starih mam? da ne 11. AH greste radi v kino, gledališče ali muzej le, če vas kdo spremlja? da ne 12. Se vam zdijo dojenčki v glavnem grdi? da nc 13. Ali radi povabite prijatelje na kosilo, ki ste ga posebno lepo pripravili? da ne 14. So vam samotne ceste kakor tudi temna osamljena stanovanja odvratna? da ne 15. Je odvisno vaše samospoštovanje predvsem od finančne samostojnosti? da ne Vprašanja 2, 3, 5, 6, 7, 12, 15 zahtevajo pozitiven odgovor, medtem ko vprašanja 1,4, 8, 9, 10, 11, 13, 14 negativnega. Za vsak pravilen odgovor si zapišite eno točko in si nato preberite izid. 10—15 točk Če sc boste poročili s partnerjem, ki se nagiba h gospodarnosti, imat<^Je majhne možnosti, da boste imeli harmonično zakonsivo življenje, in to prav zato, ker ne spadate ravno med prilagodljive ljudi. Sami sebi zadovo-ljujete. Zakon vas bo osrečil le, če vam bo nudil več kot oskrbo in varen pristan, sicer je bolje za vas, da ostanete sami. 5—10 točk čeprav se ukvarjate z mislijo na poroko, ker se včasih počutite precej osamljeni, je vaše hotenje po samo stojnosli tudi veliko. Prav zaradi te lastnosti pa ste boli zbirčni kot povprečna žena. Odločitev ali bi se poročili ali ne, vam ni najlažja. 0—5 točk Zelja, da boste koga osrečili, je v vas zelo goreča. Srečnejši boste, četudi ne v najlepšem zakonu, kot pa, da bi ostali sami. življenje brez družine in doma vam le malo pomeni. telesno težo. Drugače pa je pri dedni suhosti in pri ra-pidnem hujšanju. Na vsak način se posvetujmo z zdravnikom, utegnejo pa koristiti tudi naslednji elementi. Seveda se pa moramo zavedati, da v enem tednu ne bomo pridobili zaželenih kil. Le z dosti volje, samopremagova-nja bomo dosegle zaželen uspeh. V primeru, če je suhost zdravju škodljiva, bomo začele z zdravljenjem z vso resnostjo. Menjanje klime, vsaj za nekaj dni, je zelo dobro. Ali nam bo bolje koristil morski ali višinski zrak, nam bo povedal zdravnik. Med drugimi činitelji so vzroki suhosti tudi živčnost. Zelo občutljivi in nervozni ljudie so redko debeli. Naj tak človek použije še tako obilne količine hrane, na teži se mu ne ho poznalo. V primerih večne živčne vznemirjenosti mora pomagati zdravnik in bolnik mora najprej živčno ozdraveli. Slabotni ljudje naj si med delom privoščijo vsaj nekajminutni odmor. Vsa težja dela naj raje opravljajo v dopoldanskih urah. Suhi ljudje morajo spali osem do deset ur. če ne morete toliko časa spati, vsaj počivajte in mirujte. Še nekaj — za vas posebno velja praviio. da jc spanec pred polnoči dvakrat toliko vreden. Zjuiraj zajtrkujmo oblino in ne hitimo. Použijmo okusno pripravljene ovsene kosmiče, sadni sok, mleko ali kakao, maslo, med in kruh. Kosilo naj bo obilno. Veliko testenin, prikuhe in juhe naj bodo pripravljene s prežgan jem in smetano. Sadje, vsebuje dosti grozdnega sladkorja, torej je redilno in ga bomo pojedle, kolikor ga bomo mogle. Malice in večerja naj bodo tudi kalorično visoki. Pred spanjem popijmo še osladkano mleko, banane ali košček mlečne čokolade. Da bomo imele večji apetit, naj ne bo dneva, da ne bi naredile vsaj kratkega sprehoda. Enodelna obleka z značilnim kerucastitn kim, le rahlo oprijetim pasom ter rokavi prav primerno oblačilo v toplih jesenskih ovratnikom, oz« z manšetami j« dneh MNOGI STORIVC1 kaznivih dejanj predejo svoja dejanja na zelo tankin nitih. Ne spametuje jin kaznovanje in staro pravilo, da na svetu pridejo tudi dobro zamišljena in preračunana dejanja na dan. Tri dni, v sredo, četrtek in petek je na zatožni klopi okrožnega sodišča v Kranju sedel BERNARD ŠTEFANEC, ki je v pičlih štirih mese' cih, kar na tekočem traku delal kazniva dejanja. Kradel je, goljufal, ponarejal uradne listine, izsiljeval in verjetno bi tudi ubijal, če se ne bi njegov poskus izjalovil. Storivec naštetih kaznivih dejanj tudi pred tem ni bil nedolžen. Proti zakonu se je že večkrat pregrešil. V njegovih sodnih zapiskih stoji, da je bil že trikrat obsojen za tatvine, enkrat pa zaradi uboja iz malomarnosti. Storivec številnih kaznivih dejan) na zatožni klopi v pasti Izsiljeval no pismo Letos petega aprila je dobil Janez Potočnik iz Zabukovja, ki je v bližnji okolici znan kot domači zdravnik, pismo z izsiljeval- no vsebino. To ni bila april- železniške proge, kakega pol vani znesek zniža, ker nima ska šala! Potočnik zdravi kilometra oddaljena od želez- denarja. Pismo je odnesel v ljudi z zdravilnimi zelišči, niške postaje Jošt. Ce denar- določeno skrivališče, kjer bi Prav to okolico si je neznani ja do določenega dne ne bo moral položiti denar. Cez ne- izsiljevavec izbral za pritisk. v skrivališču, lahko pričaku- kaj dni je dobil odgovor. Iz- S tiskanimi črkami v okorni je da ga ^'0 v najkrajšem siljevavec je vsoto znižal za hrvaščini je sporočil Potoč- času za(jušil ali vrgel v zrak, 400.000 dinarjev. Pripisal pa niku iz Zabukovja, da mu je nj-ega in njegovo domačijo! zaradi uživanja njegovih zdravilnih zelišč umrla mati, , čez dva dni pa je poginil Prošnja Z3 tieAaV na VTS\eV\}sY.eTCv -po- fconjOTt, wm ^e TmaniVa\o \>\\. -p-r\ sesVa.v\\%TiYa. izsVVje- ~W-sesVvvi, lem\et se je zaposlit denarja. \ta za posojeni denar -vaisvega pisma tioudeVeien, v kmetijski zadrugi blizu včasih zastavljal tudi. ukra- glavni krivec pa naj V\ \>il Žalca. Kmalu pa so pretka- dene predmete. 3amstvo je neki Marko. Zagovarjal se je, nemu izsiljevavcu prišli na bilo tako slepilo za ljudi, ki da je bil v noči, ko je prišlo sled. V preiskavi in pred so- so mislili, da imajo opravka do obračuna, v Savinjski do-diščem je Bernard štefanec s poštenim človekom, ki se lini. Priče pa so izpovedale, priznal vrsto tatvin in golju- je pač znašel v denarnih te- da je 26. aprila delal samo fij. Tako je od februarja do žavah. šest ur, da ga ponoči ni nih- maja meseca letos ukradel Pred sodiščem je obtoženi če videl, da ni spal skupaj z štiri mopede in tri kolesa. Bernard Štefanec priznal ostalimi delavci in da je Vsa ta dejanja je storil v skoraj vse tatvine, vneto pa drugi dan izostal z dela. Ker različnih krajih na Gorenj- je zanikal, da bi streljal na ni imel priče, ki bi potrdila skem, v okolici Ljubljane in miličnika in izsiljeval doma- njegov alibi, je njegova Celja. Od znancev si je spo- čega zdravnika Potočnika, obramba padla v vodo. sojal denar pod lažnimi iz- Priznal je namreč samo, da Kuštravi lažnivec Obrt, kije izumrla Na desni strani Save, nekoliko dvignjeno se razprostira naselje Stražišče in nekdanje središče sitar-ske obrti. Nekateri menijo, da je nastalo sitar-stvo na ozemlju freisinških škofov v 16. stoletju, drugi pa, da je bilo razvito že prej. Delo sitarjev je bilo težavno. Zimo so morali najprej oprati; »prat« pa so jo hodili na Savo. To delo pa je bilo tako naporno, da so ga opravljali lahko le moški. Oprano so posušili in zmikali na grebenu. Žimi, ki je ostala na grebenu so rekli »zmedenca« in so jo uporabljali za blazine. Počesano žimo pa so z vrvico zvezali v dolg »rep«, iz katerega so jo potem ženske ločile še po dolžini in barvi. Enake barve in dolžine so zvezali v »krofke« in tako so potem nosili trgovcu, da jo je prodajal. Sami pa so za vse to delo dobili nekaj takih knofkov in iz njih so potem tkali. Za tkanje so imeli posebne statve. Po nekaterih podatkih so imeli pred I. svetovno voj-nov Stražišču še približno 500 statev in po nekaterih hišah so tkali kar na petih. Tkali so vsi: moški in ženske; otroci in starci. S siti so veliko trgovali z Italijo, Romunijo, Ogrsko, Nemčijo in Francijo. Nekatera so po svojih odkupo-vavcih dobila tudi imena: poznamo ogrčke, ta nemška sita, ta laška itd. Sitarska obrt pa je začela po I. svetovni vojni propadati. Delo v tovarnah je postalo lažje in tako danes v Stražišču, kjer skoraj ni bilo hiše brez statev, ne tke nihče več. tudi pes, ki so mu dah Po- zniianje zneska toemkovo zdravilo. Za od- J je, da je zadnji rok njegove potrpežljivosti 24. april. Potočnik mu je po posvetu s preiskovalnimi organi zopot odgovoril, da skrivališče ni najbolj primerno za polog in škodnino je neznani pisec |jotočnik je izsiljevanje tako visoke vsote denarja, zahteval milijon dinarjev jj takoj prijavil. Skupaj s Naj spričo tega izbere novo gotovine. Določil je tudi že preiskovavci so izdelali skrivališče. Seveda je bila kraj, kamor bi moral pol o- načrt, da bi izsiljevavcu pri- okolica že nekaj dni prej žiti denar. Za skrivališče de- šli na sled. Potočnik mu je nadzorovana. Ko je izsiljeva-narja je bila domenjena ne- lastnoročno napisal pismo, v vec 26. aprila nekaj po deve-ka luknja v skali v bližini katerem ga je prosil, da zahte- ti uri prišel »po denar«, je nanj čakala zaseda. Miličnik Rado Urbančič mu je s svetilko osvetlil obraz. Izsilje-vavec pa je potegnil pištolo in ga obstrelil. Zrno je miličnika samo oplzilo na levi strani glave in mu ranilo lobanjsko kost. — Izsilje-vavec je v naslednjem trenutku izginil v noč. Stekel je po cesti in zabrisal vsako sled za seboj. Lov za izsiljevavcem Po pobegu je izsiljevavec nekaj časa zabrisal sled za seboj. To mu je Sodišče je zaslišalo številne priče, ki so vse bremenile obto- uspelo, ker je zelo hitro me-ženca štefaneca. Med njimi je bilo tudi veliko oškodovancev, njal bivališče. V času izsi-ki jih je obtoženec s svojimi zvijačami ogoljufal in okradel. ljevanja ga namreč ni bilo " s Na sliki posnetek iz sodne dvorane v Kranju več v Naklem, kjer je prej Bernard štefanec na zatožni klopi Pred sodiščem so kuštra-vega Bernarda štefanca večkrat zalotili pri laži. Veliko pa so slišali tudi o njegovi »nadarjenosti«. Bil je zelo iznajdljiv v iskanju različnih poznanstev, ki jih je izrabljal za tatvine in goljufije. Nikoli ni bil redno zaposlen za dalj časa. Zaposlil se je največ kakšen mesec, da je spoznal ljudi. Na začetku je delal pridno, da je tako na zunaj napravil dober vtis Opravljal je povečini le priložnostna dela in se ni nikjer za dalj časa zadrževal. Preživljal se je s tatvinami in goljufijami. Z denarjem iz lažnih posojil je popival po gostilnah. Kako iztirjen človek je Bernard štefanec pove že dejstvo, da se ga je odrekel njegov lastni oče. Ta je povedal, da ga je že v rani mladosti pretepal in strogo kaznoval za prekrške, vendar iz njega ni mogel napraviti poštenega človeka. Enaka usoda je doletela njegovo ženo, ki jo je opeharil, ker ga ni poznala. Zdaj se pri njej oglašajo ljudje, pri katerih si je obtoženec sposojal denar. Tudi za svojega otroka se storivec številnih kaznivih dejanj ni zmenil. Ženo je pustil na cedilu, ko je dobila otroka. NE ZGODI SE tako pogosto, da bi se letalo zaletelo v osebni avtomobil. To se je pripetilo švedskemu tehniku Bjorn Ro-senholmu, ki ima posebno dovoljenje, da sme s svojim vozilom priti na letališče. Ko se je pripeljal na letlišče je bila gosta megla, in dež, kar je napravilo zelo slab pregled na okolico. Vojaško letalo tipa DC-3 se je nenadoma pojavilo pred njim. V zadnjem trenutku se je voznik vrgel na tla svojega vozila. To mu je tudi rešilo življenje, kajti v naslednjem trenutku je letalski vijak razrezal streho avtomobila. Najprej ga je zadel levi letalski vijak, zaradi udarca pa se je vozilo pomaknilo še proti desnemu vijaku. Vozlk se je zaradi udarca in strupenih plinov onesvestil in si je opomogel šele v bolnišnici. Toda še isti dan je zapustil bolnišnico in odšel domov, življenje mu je, rešila velika prisebnost. as roman »Obžalujem,« je rekel Fabio Crepaz. »Odkrito obžalujem, profesor.« »Vem.« Bertaldi je pogledal z okna svoje delovne sobe v Marciani na Piazzetto. Pred do-ževo palačo je stala stotnija policistov v paradnih uniformah, možje so sproščeno stali na mestu, medtem ko se je na trgu zbirala množica. Vreme je bilo sončno in slavnostno. Gron-chi ima lepo vreme, je pomislil Fabio, tako se spodobi za uradni obisk predsednika republike. »Gronchi je že obveščen,« je pripovedoval Bertaldi. »Ve, da je njegov današnji sprejem ena mojih zadnjih uradnih dolžnosti. Po kosilu bo poskušal spreobrniti nekaj liberalcev in katolikov — kajpada zaman. Gre le za običajne pogovore.« Fabio je občudoval Bertaldijevo hladnokrvnost. Profesor ga je včeraj popoldne poklical in povabil, naj ga davi obišče v knjižnici, in čeravno se je Fabio vselej nejevoljno namrščil, kadar mu je Ugo sporočil, da se Bertaldi želi z njim pogovoriti, je vendarle vselej popustil, kadar je po telefonu slišal starčev glas, dostojanstveni prepričljivi glas, ki je v novejši zgodovini Benetk odigral tako pomembno vlogo. — Sedemdesetletnik je bil vsako jutro od sedmih do devetih v delovni sobi v Marciani, kjer je pričenjal dan z razmišljanji in pogovori, preden se je odpravil na delo v Gran Consiglio, beneški regent, dož, kakor ga je posmehljivo in občudovaje imenoval Fabio, vreden naslednik Foscarijev in Dandolov. Fabia Bertaldijeva novica kajpada ni presenetila. Poročila, da se čas Bertaldijeve koalicije bliža koncu, so že nekaj dni polnila časnike. Veliki človek, je pomislil Fabio, mož, ki je bil vse: kristjan, marksist, liberalec, konservativec — človek nad strankami, ki je v Gran Consigliu zmogel koalicijo iz komunistov, socialistov in krščanskih demokratov in ji vladal nekaj let, ki pa je zdaj razpadala, ker so stranke odpokli-cale svoje predstavnike. »In kaj počne kardinal?« je vprašal Fabio. »Saj vas je vendar vselej podpiral?« Profesor je smehljaje se pogledal FabiE. »Kardinal mi že nekaj let pridiga podobno kakor vi,« je rekel. »Pustite politiko, moj sin, pravi, ljudi najine vrste bo politika, kakršno želiva, zmlela med mlinskima kamnoma. Verjamem mu in vem, da je brez moči. Njegov aparat ga obdaja.« Fabio je vedel, da ne kaže spraševati po drugih figurah s šahovnice, tako voditeljih komunistov ali funkcionarjih katoliške stranke. Vojna je, je pomislil, in v vojni vladajo vojni zakoni. Aparati in njihovi vojni zakoni. Policisti v blestečih uniformah so se pričeli postavljati v dvored od pomola, kjer bo pristala Gron-chijeva ladja, do Porte della Carte doževe pa- A. A. BEG lače. Čez dobro uro bo tamkaj stal Bertaldi, je premišljeval Fabio, in na čelu veljakov in odličnikov sprejel Gronchija. Potem bosta odšla v Anticollegio in govorila pod Tintorettovimi slikami. Kakšen cirkus! Imenitno se drži, je pomislil Fabio in opazoval profesorja, velikega starca, velikega tudi po telesu, ne debelušnega, temveč orjaške postave, obrite glave, z očmi, za katere se je zdelo, da nenehno strmijo nekam v daljavo, s pravilnim, lepo rezanim nosom, snežno belimi lasmi nad ravnimi svetlimi senci; kot mož, ki gleda, kako se drobi njegov politični umotvor, se drži čudovito. Fabio in profesor sta se poznala že od osvoboditve, profesor, ki se je tedaj vrnil z Liparskih otokov, je lahko edini prepričal Fabia, da so razorožili in razpustili partizansko brigado Dona di Piave, ki ji je tedaj poveljeval; v dolgotrajnem nočnem pogovoru ga je prepričal, da revolucionarna akcija v trenutku osvoboditve ni upravičena, pomenila bi nasilno dejanje manjšine, medtem ko zdaj velja spremeniti svobodo v prostovoljno stvaritev večine; toda Fabio se ni vdal le zato, ker je sprejel politično-zgodovinsko Bertaldijevo razčlenitev, temveč pretežno iz praktičnih razlogov: natančno si je ogledal oporišča osme armade generala Marka Clarka v Padski nižini; Fabia z njegovima štaboma so povabili in vsem pripenjali na prsi ameriška, francoska, grška in poljska odlikovanja, pred ozadjem več tisoč Shermanov in med obedi iz vojaških kuhinj, ki so kot vsakdanjo hrano delile zrezke in beluše. Kapitulacija partizanske brigade Matteotti sedem let poprej na bojiščih Katalonije. Toda čeravno se je Fabio uklonil profesorjevim razlogom, ga ni bilo mogoče omajati, da bi še dalje sodeloval v igri; sprva se je odtegoval Bertaldijevim pozivom, ker je bil pač razočaran, kasneje pa je pobrskal po razlogih svojega razočaranja in odkril, da ni bil razočaran, ker je sodil med premagance, temveč zato, ker je revolucija, za katero se je boril, splahnela iz ideje v izmišlja-vo, prav tako kot ideja o svobodi, kije nosila Bertaldija. In prav potek Bertaldijevega poskusa ga je izučil, da ideje zgubljajo vsebine, postajajo ničevive; na njihovem mestu so vstajali mogočni bloki, obe veliki nihilistični aparaturi, ob katerih so zbledele ideje, ker je njihov boj, kadar je prešel v skrajne oblike, napovedoval konec, apokalipso. In ko je Fabio to spoznal, je izstopil iz komunistične stranke. Sicer pa je videl, da so se tudi najboljši med njegovimi nasprotniki, duhovni vrhovi konservativnega katolištva, monarhistov iri fašizma, umaknili ali pa so jih odrezali; vsi tisti, ki so živeli v umišljenem krogu starega sveta, kjer je človeška zgodovina pomenila tudi zgodovinsko odločitev med duhovnimi načeli. In zdaj je bil torej na vrsti Bertaldi, človek, ki je kot poslednji poskusil veliko sintezo, ki mu je za nekaj časa uspelo uravnotežiti sile in ki je zdaj propadel, ker so se sile slednjič znebile načel in se posvetile le misli popolnega obojestranskega uničenja; v gluhem svetu, zapuščini mrtvih nazorov, je bilo slišati le še ropotanje avtomatov, ki so namesto misli bljuvali ponarejene ideološke kovance. »In kaj boste počeli, ko bo vse mimo?«, je vprašal Fabio. »Vrnil se bom na univerzo,« je rekel profesor Bertaldi s srečnim nasmeškom. »Pomislite vendar, Crepaz, na to čakam že skoraj dvajset let. Napisati nameravam novo izdajo .Osnutka' in v njem uveljaviti svoje izkušnje. In kardinal me namerava poslati z nekaj nalogami v Azijo, pravi, da potrebuje Benečana, ki pojde zanj na vzhod, da bi opravil nekaj pogovorov in pripravil tla; meni, da lahko le Orient reši Evropo. Tudi Gronchi se močno zanima za to zamisel.« Ti stari gospodje so neuničljivi, je pomislil Fabio. Gronchi, kardinal, profesor — generacija, ki so ji pripadali, še pomislila ni, da bi bilo lahko vse, kar je storila ali nameravala, nesmiselno. Drugačna je bila kot njegova, Fabiova generacija. Medtem, ko je Fabio že na fronti v Španiji vse globlje zapadal v odpoved in cinizem, je profesor, ki je sočasno živel kot pregnanec na Liparskih otokih, napisal svojo znamenito razpravo .Osnutek filozofije svobode', ki je v prepisih krožila med izobraženci resistenze. ,Dož' je bil prestar in imel je mogočne zaščitnike, tako da mu ni bilo treba delati v kamnolomih plovca; vsekakor pa je ta, četudi rieoptimistični pa vendar jasnovidni spis ustvaril tako, da je tvegal življenje, medtem ko je Fabio — kakor je premišljeval, stoječ zraven Bertaldija pri oknu Marciane — večkrat bredel v življenjsko nevarnost, vendar nikdar z zavestjo, kaj mu prinaša prihodnost. Šolska mladina Iz Predoselj na poti v šolo • V/ Taborniški po iz Kranja do Planice V počastitev 20 let SNOS in dneva pionirske organizacije je rod »Stražnih ognjev« organiziral izlet po partizanskih poteh iz Kranja do Planice. Bilo je megieno nedeljsko jih nam je pripovedoval to-jutro, ko smo se odpravili iz -variš Sandi Likoz.ar. Pokazal Kranja proti vznožju Šmar- nam je skrivališča partizanov jetne gore in naprej proti v Grabnarjevem gozdu in pod Pševem. O borbah v teh kra- kmetijo Strehovec. kjer je bi- Ali veste da... ... SUHI LED dobivamo zaradi naglega izhlapevanja kom-primiranega ogljikovega dioksida, ki porabi pri topljenju toliko toplote, da se en njegov del ohladi tudi do—77,5 Stopinje C. Ima obliko snežink, ki jih stiskamo v kalupe. ...je SEVERNI TEČAJ najsevernejša točka Zemlje sredi Severnega ledenega morja. Dan traja tam od 17. marca do 25. septembra. Srednja temperatura v januarju znaša —41 stopinj, v juliju pa —1 stopinjo. Prvi ga je dosegel R. Pearv, in to 1909. leta. ... je SEVERNI JfELEM edina domača žival na severu. Severni jelen živi divji in poldivji v velikih čredah in Eskimi in Laponci jih lovijo in udomačijo. Po številu severnih jelenov se računa bogastvo posameznikov. Z njegovim mlekom se hranijo, s kožuhovino in kožo se oblačijo in pokrivajo šotore. Iz mišic delajo sukanec, iz črev vrvi, iz kosti pa trnke in nože. Severnega jelena uporabljajo tudi za prevažanje in prenašanje hrane. ... je bila SMOLENICA prvi izvir svetlobe. To je veja iglastega drevesa. Zatem so ljudje začeli namakati les v smolo; to jc bi! začetek bakle. Svetilke, v katerih je izgorevalo olje, ki se je dvigalo po vlaknih, je naslednja stopnja razvoja razsvetljave. Nato so uporabljali lojene, voščene, stearinske fn parafinske sveče. Približno pred 100 leti se je pojavila petrolejka, pred 77 let pa je Edison iznaSel prvo žarnico. Jo skrivališče globoko v zemlji. Iz Pševega pa smo nadaljevali pot v Javorje in nato proti Lavtarskemu vrhu in Planici. Prišli smo do spomenika. Sandi nam je pripovedoval o težkih bojih, ki sta jih imeli tukaj Prešernova brigada in selška četa. V letih 1943—1945 jc pndlo tam 30 borcev, med njimi je bU tudi narodni heroj Stane Žagar. Tam, kjer je padel heroj Stane Žagar, smo položili venec. Z nami je bil tov. Gantar, član 10 ZTS, ki je izročil priznanje -Partizanski odred 1962-- tabornikom odreda Stra/nii ognji. S pohoda smo poslali pozdrave predsedniku občinske skupščine Kranj. Mucek Miki Gotovo ste že slišali o mojem Mik-iju, ki ni ujel še nobene miš'. Razen tega pa je moj Miki angora in ga nobena mačka ne mara. Moj Miki sc gotovo boji" miši in beži n:J njimi, ko je zjutraj tako utrnili, čeravno neprestano spi. Malone čudili se boste, če vam povem, da moj Miki je Svojega Mikija nikoli ne lepem, čeprav je že kdaj kaj malega izmaknil. Mamica mi je velikokrat dejala, da mo-ramo z živaljo ravnati kot s človekom in ubogala sem jo. Tj moj Miki. ti moj Piki, zakaj pa miške nc loviš; ti samo sladkorčke ližeš, pred majhno miško pa z.bežiš. Beba Ulčar fl/ glasila blejskih pionirjev »Beli lokvanja) čokolado, piškote in sploh vse sladkarije. Mleka pa ne pokusi, če ni sladkorja v njem. čudno, kajne? Včeraj, ko sem obedovala, me je moj Miki tako posrečeno gleda!, da sem mu dala košček sladkorja. Hitro se ga je lotil in v hipu, prav v hipu ga je zmanjkalo. Poizkusiti sem hotela, če Mik; ic ivjrat. Naskrivaj sem mu ga neka i nesla na krožnik. In glej čudo! Pojedel ga je. Za* smejala sem se in tekla k mamici, da ji pevem to nenavadno početje mu i o i* Mikija. Ko jc mamica slišaia za moj uspeh, «c je tudi ona zasmejala in rekla: »čuden m aček.c mavričnih bi Bilo je zgodaj zjutraj. Sonce je veselo pokukalo izza gora. Vrhova Galetovec in Babji zob sta se lesketala v prvih jutranjih žarkih. Po dolini se je vlekla gosta siva megla. To jutro smo se odpravili v hribe, šli smo po vijugasti Mali deček - poglavar črnskega plemena V vzhodnem Transvalu, ki je na skrajnem jugu črnega kontinenta, živi pleme, ki šteje 6.000 črncev. Poglavar tega plemena je neki beli, desetletni deček. Plavolasega dečka se vedno lahko vidi z ogrlico iz školjk okoli vratu in leopardovo kožo, vrženo prek ramen, kar napravi vtis dostojanstvenega poglavara. . . Črnci so daii dečku ime N'kozi Mabala Ingve, kar pomeni »gospodar z leopardovim! lisami«. Dečka so črnci izbrali za poglavarja iz hvaležnosti do njegovih staršev, ki imajo v bližini njihovega naselja veliko kmetijo. Živeli so že od nekdaj v dobrih odnosih s črnci, z razliko od drugih belcev, ki mrzi-jo vsakogar, ki je črnopolt. M a r i V če snop sončne svetlobe prodre skozi prizmo, se na zidu a!i kakšnem drugem pveJ.metu formira spekter mavričnih barv. Tak poizkus lahko napravite tudi vi, in tO brez sonca in prizme. Dovolj je !e, da vzamete posodo 7. vodo in položite vanjo Ogledalo, in to tako, da bo od ravnine, ki jo tvori vodna površina, nagnjeno za 30 sio-nini. Potem zamračite sobo in z vašo bafferijo posvetite r.a Ogledalo. Na stropu se bo nejavi! spektri! m mavričnih barv. Pri tem ie vlogo prizme odigrala voda. 7 gozdu kamniti poti. ki jc vodila na planino. Našli smo pastirico, ki je pasla krave. Vprašali smo jo, kje rastejo borovnice. Rada nam jc povedala Toda ni trajalo dolgo, ko je moja prijateljica zakričala in skočila prek plota naravnost v mlakužo, kjer se je pogrezniia do kolen. Toda v istem hipu je čez plot skočila srna, ki je od zmedenosti planila za njo. Moja prijateljica je mislila, da jo živa! hoče napasti in je le dalj« bredla po močviru. Ko pa jc je preplašena žival zagledala je planila proti gozdu. Take se je srna zbala deklice, de klica pa srne. Bilo ji je zelc nerodno, ko smo ji povedali da se je prestrašila le ubog« srne. Tega dogodka doigo nism« mogli pozabiti. Res nismo vedeli, ali bi se smejali ali pa jokali. Marjanca Palčič, » 7. a razred T>eseX. VWotneVto\ ^vi^otaVvo^Tvo odi Wci\\yvN cvo» NIGM v prek 2>U \etWi snemanja tiVmov postavila čudovito vrv nenavadno zbirko jezer in rek, vasi in mest, ulic, trgov in hiš z vseh kontinentov in iz vseh časov. Ta svojevrstna in vsestranska zbirka dekoracije, ki je »nastopila« kot ozadje že v nepregledni vrsti filmov, stoji na posesti te družbe, ki meri v celoti 60 hektarov in je razdeljena na štiri dele. Na enem stoje poleg upravnih zgradb ateljeji, delavnice in skladišča. Na drugem je zbirka vseh vozil na kolesih, ki si jih je mogoče zamisliti, ter ograde in hlevi, ki so bili nekoč polni živali vseh vrst. Na preostalih dveh kompleksih pa so postavljene zunanje dekoracije, skozi katere se nameravamo tokrat sprehoditi. Milijoni za minuto Snemanje zunanjih prizorov zahteva zdaj Pariz, nato odprto morje, pa srednjeveški Peking in spei južnoameriško' posestvo ali trg v lesenem mestu Divjega zahoda. Nemogoče se je vedno preseliti z vso snemalno tehniko v resnično okolje, po eni strani zato, ker tam snemanje vedno niti ni mogoče, po drugi strani (in predvsm) pa zato, ker se cene snemanja vsako minuto že brez tega pišejo z milijonskimi številkami. Zato si je tudi družba MGM v Culver Citvju postopoma zgradila obsežne zuna-n': dekoracije, kjer danes lahko najdejo številna in naj-raznolikejša prizorišča za svoje filme. Večina teh objektov je bila zgrajena v letih 1935—45, seveda pa so jih kasneje vedno znova spreminjali in prilagojevali za potrebe novih filmov. Z malenkostnimi dodatki in Srečanje vetov in stoletij Nenavadna »zbirka« dražbe MGM spremembami, s postavitvijo v različne dnevne in letne čase in vremenske prilike, pa z različnimi snemalnimi koti se da isto ulico spremeniti, da jo lahko prepozna edino snemalna ekipa. Le redko pa so si seveda privoščili tako izrazito zunanjo dekoracijo, kot je bil Bagdad z belim trinajstmetrskim obzidjem in 25-metrskimi minareti za film »Kismet« (1944, z Mar-lene Dietrioh), ki so ga zato lahko uporabili samo še dvakrat in od katerega je danes ostalo le še sVopnišče, ki se konča v prazno ... Mušketirji pred kitajsko vasjo Vsak izmed teh objektov ima svoje ime, ki je ponavadi vezano na film, za katerega je bil zgra- jen. Seveda se za tak namen zgradijo le najnujnejši objekti, ki se sunkovito končajo tam, do kamor oko kamere ne seže več in zaradi pomanjkanja prostora si (sicer za snemanje dovolj ločeni med seboj) stoje ob boku najbolj nezdružljivi objekti. Tako pridete skozi mogočna grajska vrata »Dvorca treh mušketirjev« — kjer so razen četrte verzije »Treh mušketirjev« (1948) snemali tudi tretjo verzijo »Ujetnika dvorca Zenda« (1952) in nazadnje dve zunanji lokaciji cineramskega filma »čudoviti svet bratov Grimm« — naravnost v »Kitajsko vas«! Na drugem koncu se razteza na štirih hektarih mestno področje, kj ga omejuje pet ulic in seka več drevoredov, tako da je tu mogoče najti malone katerikoli tip mestne soseske. Poglej- »IZ OČI V OČI« režiserja Branka Bauerja je odlično delo s sodobno tematiko o odnosih v delovnem kolektivu, ki je odšlo z letošnjega puljskega festivala kot zmagova-vec z Zlato areno, Bauer pa je dobil tudi Zlato areno za režijo. V glavnih vlogah direktorja in delavca igrata Ilija Džuvalekovski in Husein čokič. Vredno ogleda! »NEVIHTA NAD MEHIKO« je tragična zgodba iz mehi-Ske revolucije, ki jo je zrežiral Roberto Gavaldon, posnel pa odlični Gabriel Figueroa. Igrata Maria FeKx in Pedro Armendariz. »LOLA« francoskega režiserja Jacquesa Demyja je tenkočutno in svojevrstno delo o kabaretni plesavkd, ki življenju nakljub veruje v ljubezen in sanja o njej. V glavni vlogi tega zelo uspelega filma je nastopila Anouk Aimee, rasen nje pa Marc Michel. Mlada ameriška zvezdica Carol Lynley, ki jo gledamo kot petnajstletnico ob Kirku Douglasu v »Poslednjem mraku«, igra zdaj dvojno vlogo nune in pocestnice v filmu »Kardinal« Otta Premingerja mo si samo tri izmed petih zunanjih ulic: VVimpole Street predstavlja dve stranici trga po angleški tradiciji (Plinska luč, Saga o Forsvtih), Obalna ulica je posebno priljubljena za »pariške« scene (Amerikanec v Parizu, Dekleta, Posiednjič sem videl Pariz), Peta Avenija pa je s svojimi modernimi visokimi stavbami primerna za vse velemestne prizore — bila je že New York, Chicago, Los Angeles in Holly\vood (v filmu »Pojmo v dežju«). Te ulice imajo še to odlično lastnost, da jih lahko prekrijejo s platnom in je tako možno snemanje nočnih scen tudi podnevi — zato tu pogosto snemajo tudi drugi producenti. Peta aveniia ie tudi tisto »Mesto« v MGM glasbenih revijah, v katerega pridejo podeželska dekleta iz »Mesteca« — to pa je »Trg malega mesteca«. Zgrajen je bil za Langov »Bes« (1936) in odtlej s svojimi hišicami, drevjem in parkom s spomenikom odlično služi, čeprav ga je najprej požgal Lang, nato pa je gorel še v »Drevesu življenja« (1957). Nazadnje je nastopil kot zasneženo južno mestece v »Viharju nad Wa-shingtonom« in nato v reviji »Jumbo«. Morska vas in Divji zahod Za tem trgom teče Ulica Andyja Hardyja (imenovana po seriji njegovih filmov, kjer so pred nedavnim snemali »Milo ptico mladosti« — uličica z drevjem zasenčenih hiš in z belo cerkvico na koncu. Tu ie tu- di z gostim svežim zelenjem (ker ga nepretrgoma zalivajo!) zaraščena vzpetinica, kjer se med drevjem vije pot — ki so jo uporabljali, vsaj mimogrede v gotovo polovici svojih filmov, celo kot okolje za Maorsko vas. Divji zahod zastopata We-stern Street z delčkom železnice in Ulica Billyja Kida, tema pa se je pridružilo še prejšnje »Vojaško taborišče«, ki so ga obdali s palisadami in tako dobili trdnjavo za serijo televizijskih kavbojk. Če temu dodamo še »Mesto duhov«, ima MGM največji »Divji Zahod« od vseh filmskih družb, čeprav po we-sternih ni posebno znan. Ne smemo pozabiti tudi Kitajske ulice z značilnimi orientalskimi zgradbami in celo delom kitajskega zidu, ki so jo zgradili za »Dobro zemljo« (1937) in ki je nato služila tudi za »Zmajevo seme« (1944), pa še kot Japonska v »30 sekundah nad To- ' kijem« ter kot Malaja in Koreja. Tu je še pogosto uporabljena Holandska ulica, na katere koncu sedaj stoji polovica ladje iz nove verzije »Upora na ladji Bountv«. Poleg »Cirkuškega prostora« pa je končno tu tudi »Jezero« (v kotu počiva in razpada veliki »Bombažev cvet« iz »Plavajočega gledališča«), ki je bilo že jezero, divja reka, ribnik in močvirje (Drevo življenja). Le redke od teh objektov stalno vzdržujejo (kot ulico Andvja Hardyja in St. Louis Street, ker ju pač stalno rabijo), in tako mnogi počasi propadajo — včasih so kot nenavadni spomeniki nekdanje slave, ki se mogoče na bo nikoli več vrnila. , RdDUSUl OD 2. OKTOBRA DO 18. OKTOBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05., 5.05., 6., 7., 8., 10., 12, 13 15 17 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba 8.55 Radijska šola za za nižjo stopnjo 9.25 Skladbe Saše Santla 10.15 Hammond orgle v ritmu 10.35 Figaro — scenska glasba 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Anton Petriček — letošnja proizvodnja sladkorne pese pri nas 1225 DomaČi napevi za prijetno opoldne 1330 Za vsakogar nekaj 14.05 Posnetki jugoslovanskih opernih ansamblov na gramofonskih ploščah 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 1530 S^poti po Italiji 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Klavir v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Skladbice za kratek čas 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače ... 20.30 Opatija 1963 DRUGI PROGRAM 19.05 Operne melodije 20.45 Pet minut v valčkovem ritmu 20.50 Zagrebški bienale 1963 22.53 Glasba za lahko noč neoeun 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s posiušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.33 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušavcem 9.05 Naši posiušavci čestitajo in pozdravljajo — T. 10.00 Še pomnite tovariši 10.30 Prenos matinejskega koncerta operne glasbe iz Celja 1130 Nedeljska reportaža 11.50 Instrumenti zabavne glasbe 12.05 Naši posiušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 1330 Za našo vas 1330 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj ritmov in melodij 1515 Popularne partiture 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Naš glasbeni avtomat 17.05 Majhni zabavni - ansambli 17.15 Radijska igra 18.05 Intermezzo na kino orglah 18.15 Glasba iz znamenitih oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite si svojo melodijo 21.00 Njihovi rokopisi 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Glasbeni intermezzo 23.12 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00 Plesni zvoki za mlade 14.30 Iz Mozartovih komornih del 15.15 Zvočni vrtiljak 19.05 Simfonija št. 7 20.00 Zabavni orkester Alfredo Antonini 20.45 Koncert št. 1 20.56 Romanca — Rado Simoniti 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Komorna soareja 13JO Glasbeni sejem 14.35 Maši posiušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije mojstrov zabavne glasbe 18.45 Narava in človek 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Koncert ansambla zagrebških solistov 22.10 Zabavni mozaik 23.05 Plesno glasbo izvajajo ansambli in solisti DRUGI PROGRAM 19.05 Zaetni tečaj angleščine 19.20 Operni ansambli starega in novega sveta 20.10 Zvočni portret Tria Hervveel 20.45 Fantazija 21.00 Za oddih in zabavo T0R8H in 8.05 Igrajo domači in tuji virtuozi 8.35 Slovenske narodne - in umetne pesmi 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Minute z orkestrom George Me;achrino 10.15 štiri arije iz opere »Ivajlo« 10.35 Naš podlistek • 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Trio Avgusta Stanka in Kvintet Bratov Avsenikov 12.40 Lepe melodije 8.05 Domače viže z našimi ansambli pevci 8.30 Zabavni orkestri z zbori 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Prizori iz jugoslovanskih oper 10.15 Pisana paleta 10.45 Trije mladi skladatelji 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Igra vam kvintet Dobri znanci s pevci 12.40 Lepe melodije 13.30 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi iz Bele Krajine in Žumberka 15.15 Zabavna glasba 1530 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.0 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe 1825 Plesni orkester RTV Ljubljana 18.45 Na mednarondih križpotih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 23.05 Nočni komorni koncert Jp^^; ■ DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega jezika 19.20 V vedrem ritmu 19 30 Veliki violinisti 19.45 Concertino za klavir 20.00 Po svetu jazza 20.45 Planšarska svadba 21.00 Pevec Krsta Petrovič 21.12 Skuoni program JRT 9.25 Glasba ob delu 10.15 Iz domače in tuje narodne zakladnice 10.45 Človek in zdravje 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Igrajo vam Zadovoljni Kranjci 12.40 Lepe melodije 13.30 Tri virtuozne skladbe 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Radi jih "poslušate 15.15 Zabavna glasba 15.40 Poje komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Friderik Chopin — skladatelj 1735 Iz fonoteke Radia Koper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti partizanskih skladateljev 18.25 V narodnem tonu 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Trije veliki zabavni orkestri 20.30 Koncert komorne glasbe v studiu 14 2130 Nocturno 22.10 Pisana paleta 23.05 Izložba plošč 23.05 Zabavni vokalni ansambli 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 četrtek ure z zabavnim zborom VValter Schuman 19.20 Iz klavirskega opusa Janeza Matičiča 19.40 Sonata za flavto, klavir in violino 20.05 IV. prizor iz opere Janošik 20.45 Poletni pastorale 21.00 Melodije po pošti 8.05 Iz oper in baletov 8.55 Pisan svet pravljic zgodb DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Šeherezada — simfonična suita 20.05 Renesančni mojster Jacobus Gallus — Petelin 20.45 Melodije pariških boulevarjev 20.55 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.10 Glasbena medigra 21.15 Allamistakao — opera ČBTRTeH 8.05 Jutranji divertimento 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli 10.15 Nekaj koračnic z ameriškimi pihalnimi godbami 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti -12.25 Trio Bardorfer s kvartetom »Zvonček« 12.40 Lepe melodije 1330 Glasbeni sejem 14.34 Naši posiušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Majhni zabavni ansambli 17.15 Turistična oddaja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Opere v 35 minutah 18.45 Kulturna kornika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba 21.00 Izročilo XX. stoletja 21.40 Suita za godalni orkester 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 8.05 Narodne pesmi v priredbi za instrumentalne in vokalne ansamble 8.35 Vedri zvoki z majhnimi zabavnfcni ansambli " 8.55 Pionirski tednik 9.25 Med vzporedniki ia poldnevniki 10.15 Seminarska scena i zopere Manon 10.35 Novost na knjižni polici 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Petnajst minut z Veselimi hribovci 12.40 Lepe melodije 13.30 Skladbice za kratek čas 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 1435 Ljubiteljem domače glasbe 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavna glasba 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne pri Ludviku van Beethovnu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pojo amaterski zbori 18.30 Pripoveduje Bojan Adamič 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Revijska glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 2030 Slovenska violinska literatura 21.00 Hammond orgle in Bertrand Bech 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Sestanek plesnih orkestrov 23.05 Prijetne melodije 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 19.20 Igramo za vas 20.00 Dve ženski pesmi Franza Schuberta 20.10 Simfonija v Es-duru 20.45 rečanje s Catarino Valente 20.55 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.10 Glasbena medigra 21.15 Listi iz glasbenega koledarja cS^po vine, prired iioe SOBOTA — 12. oktobra Center^- ob 17.30 in 20. uri ZBOGOM OROŽJE, ameriški barvni CS film ob 22.30 NEVIHTA NAD MEHIKO, premiera mehiškega filma l Storžič — ob 16., 18. in 20. -iri POSLEDNJI MRAK, ameriški" barvni film ob 22. uri LOLA, premiera italijanskega filma Svoboda — ob 20. urj IZ OCI V OCI, premiera jugoslovanskega filma Krvavec Cerklje — ob 19.30 ESNAPURSKI TIGER nemški harvni film Svoboda — ob 19. uri NEVIHTA NAD MEHIKO, mehiški barvni film ČETRTEK — 17. oktobra Center — ob 18. in 20. uri IZ UČI V OČI, jugoslovanski film Storžič — ob 16., 18. in 20. uri NEVIHTA NAD MEHIKO, mehiški barvni film Jesenice »RADIO« 12. do 14. oktobra avstrijski film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA 12. do 14. oktobra jugoslovanski film o SKOPJU — film o potresu 15. do 16. oktobra francoski fiim KOSILO NA TRAVI 17. do 18. oktobra nemško-jugoslovanski film TAJNE ORI EN TA II. del NEDELJA 13. oktobra Center — ob 13.30 ZBOGOM OROŽJE, amer. barvni CS film ob 16.. 18. in 20. uri POSLEDNJI MRAK, ameriški barvni fiim Storžič — ob 10. urj IZGUBLJENI SVINČNIK, jugoslovanski film — miadin-ska matineja ob 14. uri POSLEDNI MRAK, ameriški barvni film ob 16. in 18, uri PROTI JAMAJKf, špansko-francoski barvni film ob 20. uri ZBOGOM OROŽJE, ameriški barvni CS fiJm Svoboda — ob 16. in 20. ur: LOLA, italijanski film ob 18. uri IZ OČI V OČI, jugoslovanski film Krvavec Cerklje ob 16. in 19. uri EŠNAPL'RSKI TIGER nemški barvni film Naklo — ob 16. in 19. ČRNI NAREDNIK, ameriški barvni film PONEDELJEK — 14. oktobra Center — ob 18. in 20. uri LOLA, italijanski film Storžič — ob 16.. 18. in 20. uri NEVIHTA NAD MEHIKO, mehiški barvni film TOREK — 15. oktobra Center — ob 18. in 20. uri LOLA, italijanski film Storžič — ob 16., 18. in 20. uri NEVIHTA NAD MEHIKO, mehiški barvni film SREDA — 16. oktobra ? Center — ob 18. in 20. uri POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, ameriški barvni CS film Storžič — ob 16., 18. in 20. uri NEVIHTA NAD MEHI- YS. oktofeta *.vv%Wfe.V\ \>av\ v\\ CS mm OBTOČNI STE., OSC AR VJILDE 17. oktobra avstrijski film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA ♦ Koroška Bela 12. oktobra nemško-jugosl. film TAJNE ORIENTA L del 13. oktobra ameriški barvni CS film NAPAD OB ZORI 14. oktobra francoski film KOSILO NA TRAVI Kranjska gora 12. oktobra ameriški barvni CS film NAPAD OB ZORI 13. oktobra nemško-jugos!. film TAJNE ORIENTA I. de! 15. oktobra jugoslovanski film o SKOPJU — film o potresu 17. oktobra francoski film KOSILO NA TRAVI Jesenice »PLAVŽ« 12 do 13. oktobra francoski film KOSILO NA TRAVI 14. do 15. oktobra avstrijski film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA 17. do 18. oktobra nemško-jugoslovanski film TAJNE ORIENTA I. del Žirovnica 12. oktobra ruski film 49 DNI 13. oktobra angleški barvni C S film OBTOŽENI STE, OSCAR VVTLDE 16. oktobra nemški film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA 16. oktobra jugoslovanski film o SKOPJU — film o potresu Do v je-Mo j s t rana 12. oktobra ruski film 49 DNI Ljubno 12. oktobra jugoslovansko-ilalijanski film KAPO ob 19.30 13. oktobra ameriški barvni film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 16. uri Kropa 12. oktobra ruski barvni film RDEČE LISTJE ob 20 .uri 13. oktobra nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 15. in 19.30 17. oktobra ruski film DT. VETNAJSTLETNA ob 19.30 Radovljica ^12. oktobra francosko-jugo-slovanski film AUSTERL1TZ ob 19. 30 13. oktobra francosko-jugo-slovanski film AUSTERLITZ ob 15.30 in 20. uri 13. oktobra italijanski zabavni film ANTONIO ob 18. uri in 10. uri dopoldne, matineja » • NOGOMET _ Kranj — Jutri ob 15. uri se bosta v okviru devetega kola slovenske nogometne lige pomerila Aluminij iz Kidriče vega in domiiči Triglav. Tekma bo na nogometnem igrišču novega stadiona, pred-tekma mladincev istih klubov pa bo lam ob 13J0. Jutri bodo igrali šesto kolo gorenjske nogometne lige, in sicer bodo na sporedu naslednja srečanja — v Lescah Lesce : Škofja Loka ob 15.30 15. oktobra italijanski film VOJNA SE NADALJUJE ob 20. uri 16. oktobra italijanski film VOJNA SE NADALJUJE ob 18. in 20. uri 17. oktobra italijanski film GARSONJERA ob 20. uri 18. oktobra italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VESOLJA ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju Sobota — 12. oktobra prireja Tirsj de Molino: DON GIL V ZELENIH HLAČAH ob 19.30 — gostovanje v Krizah pri Tržiču Nedelja — 13. oktobra ob 16. uri Tirso de Molino: DON GIL V ZELENIH HLAČAH za IZVEN (mladinci ob 14. uri), v Tržiču Tržič : Tabor oh 1^.30 (mladinci ob 14. uri), na BLe du Bled : Mladost ob 15. uri, na Jesenicah Jesenice : Svoboda ob 15. uri, medtem ko bo tekma Naklo : Triglav B v sredo ob 16. uri. t In še pionirski tekmi v občinski ligi — Visoko : Naklo ob 9. uri in v Britofu Pre-doslje : Podbrezje prav t;1 ko ob 9. uri. # ROKOMET V okviru šestega koL- republiške lige so na sporedu naslednja srečanja : moški — Mladost • Slovenj Gradec ob 10. uri, ženske — Mlado.-1 : Piran ob 11. uri; moštvo Tržiča pa igra v Ljubljani, kjer se bo srečalo s Slovanom. V četrtem kolu ljubljanske conske lige oba goreniska predstavnika gostujeta. Sava bo igrala z moštvom Dobrega polja, Duplje pa s Šv- . 1-dom. V šestem kolu gorenjsk. ii gc za moške so na sporedu naslednje tekme: Cerkle : Sava B 8.30, Savica : Križe ob 10. uri, Tržič B : Radovljica ob 9. uri. Selce — Žabni-ca ob 9.30, Storžič : Duplje B ob 9. uri, Mladost B pa ja prosta. Vse tekme bodo ta igriščih prvoimenovanih moštev. Teieuizua SOBOTA — 12. oktobra 18.00 18.05 19.00 19.20 19.45 20.00 20.30 22.30 23.00 RTV Zagreb Poročila »Oblaki, črni oblaki« — TV drama RTV Ljubljana TV obzornik S kamero po svetu Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV TV dnevnik RTV Zagreb Opatija 1963 Zgodba iz serije dogodivščine Charlija Chana Poročila NEDELJA — 13. oktobra RTV Zagreb 11.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 11.30 »Denis — varuška« 18.40 Disnejev svet RTV Beograd 19.30 Po poteh skopskega pismonoše JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Ljubezen 22.15 Poročila PONEDELJEK - 14. okotobra RTV Ljubljana 10.40 Obisk v kiparjevi delavnici 15.20 Ponovitev še ene šolske oddaje 17.30 Angleščina na TV RTV Zaareb 18.00 TV v šoli RTV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Vitez Peter se bori proti Turkom — lutkovna igra 19.00 T V obzornik JTV 19.30 Tedenski športni pregled 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Afera san fijaker — TV priredba kriminalke TOREK — ». oktobra Ni sporeda! SREDA — 16. oktobra RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila RTV Ljubljana 18.05 »Mošnja zlatnikov za najlepšo igračko« slikanica RTV Beograd 18.20 < Na slovo, na slovo . . — oddaja za otroke 18.30 Spekter iz kulture in umetnosti RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 19.30 Ekspedicija JTV 20.00 TV dnevnik 20.30 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.45 Ljubljanski jazz ansambel v ritmu • dixilanda 21.15 Poročila ČETRTEK 17. oktobra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 Poročna 18.05 Mendov spored RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik * RTV Beograd 19.30 Ilidža 63 JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Bahavi vojak — pr: >% iz zagrebškega gledališča 22.00 Poročila PETEK — IS. oktobra RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 češki lutkovni in ris; ni filmi 1S.30 Popotni vtisi iz zapadao 19.00 TV obzornik 19.30 štiristo let klavirske glasbe JTV 20.00 T V dnevnik RTV Beograd 20.30 Propagandna -otldaja RTV Zagreb 20.45 Ekran na ekranu RTV Ljubljana 22.00 »Balade Petrice Kerenpuha« 22.30 Poročila Zabavna stran Zabavna stran + Zabavna stran * Zabavna stran • Zabavna stran * Zabavna stran Križanka št. 37 1 * 2 S 4 5 6 i f 9 10 H 12 J3 15 14 J m i i* 20 ti 22 23 Vodoravno; J. veliko g/asbilo, 7. podoba v Jesu, 9. organ vida, 10. moško ime, 11. kazalni zaimek, 12. veliko pristanišče na arabskem polotoku, 13. vrsta bolezni, 14. sultanova palača, 16. vrsta nadležne žuželke, 17. solmizacijski zlog, 19. prelom, 20. gozdna rastlina, 21". zofa brez naslonjala, 23. modri bakrenec. • Navpično: 1. vrsta tkanine, 2. sestavni del Vseh optičnih instrumentov, 3. najvišje igralne karte, 4. so-glasnik in samoglasnik, 5. zelo trda kovina, 6. ubožec, siromak, 8. groza, 12. mesto v zahodni Romuniji, 13. kamenje za posipanje cest, 14. sam, 15. norost, 17. lansko leto, 18. drag kamen, 20. vprašalnica, 22. kravji glas. Rešitev križanke št. 36 Vodoravno: 1. delta, 6. ednina, 8. In, 9. meta, 11. Timotej, 13. Anet, 14. na, 15. atenej, 17. Ajada. Ta poklic je sila neprijeten. Ljudje se me izogibajo, kot da bi prenašal nalezljivo bolezen. "Zakaj? Okoli prvega v mesecu nastopim svoj delovni dan. Hodim od hiše do hiše in pobiram ta nesrečni denar. Ondan sem stopil k neki mladi stranki. Od nekdaj imam težave z njo. Dolguje mi že za dva meseca in je nikakor ne morem dobiti. Brž ko me zagleda skozi okno, se zaklene in je ni za nikogar doma. Premišljeval sem, kako bi jo dobil. Hiša je imela dva vhoda. Skozi prvega si prišel z ulice, skozi drugega pa po ovinku in po poljski stezi. Res, da sem imel blatne čevlje in hlače, toda pretolkel sem se do hiše. ko, toda zgodovina mi je že precej izpuhtela iz glave. Na njegova vprašanja največkrat ne znam odgovoriti, kljub temu da dva dni prej, preden grem k njemu', vzamem v roke zgodovino. Profesor vedno poudarja, da brez zgodovine človek ne more živeti. »Kako bi se rešil tega spraševanja?* Vprašanja sem začel postavljati jaz in profesorju sploh nisem dal prilike, da bi me kaj vprašal. Večkrat sem ga spravil v zadrego. Vprašanja so. bila namreč tako bedasta, da noben zgodovinar ne bi znal nanje odgovoriti. Mislim, da se bo naveličal igrati vlogo profesorja. Druga stranka je vdova. Toda ni sama. Na pragu me vedno najprej pozdravita dva mačka. Inkasant Stranko sem srečal ko je nesla drva iz kleti. Zdaj se mi ni mogla skriti. Prijazno me je pozdravila, me vprašala, kod hodim že dva meseca, in rekla, da me je že težko pričakovala. Povabila me je v stanovanje. Mislil sem, da bom dobro opravil, a sem se zmotil. Že je odprla denarnico, da bi mi dala denar. »O jej,* je za-vpiLt in se udarila po glavi. »Ravno včeraj sem sosedi posodila polovico plače. Oprostite, nisem se prej spomnila. Pridite, prosim, kdaj drugič.« Nekaj sem zagodrnjal o tožbi, pa sem imel ogenj v strehi. »Ali sem jaz kriva, če vas dva meseca ni bilo? Kako pa opravljate svojo službo? Se bomo že še pomenili. Na svidenje.« Šel sem v drugo hišo, k drugi stranki. Upokojeni profesor zgodovine. Tu denar sicer dobim, toda... Profesorju je dolčas po šoli in tako vsak mesec za en dan postanem njegov učenec. Naredil sem sicer osemlet- Sila je prijazna. Povabi me k mizi in postreže s kavo. Kava mi gre nekam težko po grlu, zakaj pred mano na mizi lagodno ležita oba mačka. Vdova ima vse novice iz okolice v mezincu. »Ont ona je to rekla; šel jo bo tožit; najbrž bo moral sedeti; jaz ne bi tako naredila; poglejte, kako so ljudje nesramni...« Ura pa teče. Ne gre mi v glavo, kako more biti o vsem tako podkovana. Na-rrerava se tudi znova poročiti. Z menoj je tako prijazna "in ... upam si trditi, da računa name. »Tu se pa neha«, sem si mislil. »Kako bi ji pregnal te misli?« Neki dan sem jezno odrinil mačka z mize. Kaj je bilo hujšega? Ozmerjala me je s tiranom in rekla, da je slab človek, kdor ne ljubi živali. Hitro se je razburila in hitro pomirila. Spet prejšnja prijaznost. Ni rešitve. Odpovedal bom službo. Hočem, da bi me imeli ljudje radi. Nočem biti tožnik, še manj zgodovinar ali pa mož vdove z dvema mačkoma. — Kako veš, da je. bruc? — Izvlekel je roke iz žepov, ko je prišel mimo profesor! — To je moja popolnoma avtomatizirana kuhinja! i — Moj ljubi sin se uči italijanščine dan in noč! — Upravnik, prišel sem, da zaprosim za roko vaše hčerke! * Enakopravnost HOROSKOP Velja od 12. do 19. oktobra OVEN (21. 3.—20. 4.) EsJ Tvoji odnosi z okolico so se fć^jl obnesli. Zaradi priznanja napak je zagotovljeno zaupanje. V intimnih zadevah se bo vse uredilo v tvojo korist, vendar se pazi obrekovavcev. BIK (21. 4.—20. 5.) Ni res, da je vse odvisno od naklonjenosti sorodnikov, vendar je prijetno imeti razumevajoče prijatelje. Vztrajnost te pripelje do uspeha, vendar se ne zanašaj na slučajne okolnosti. Zaradi obveznosti za ljubezen ne bo časa. ___ DVOJČKA (21. 5.—20. 6.) ■fl Predvsem pomni: ko gre za ■JIM tvoje notranje ravnovesje, se ne oziraj na mnenja drugih. — Izkaže se, da je bilo razburjanje v neki zadevi povsem po nepotrebnem. Razmišljanje in molk sta škodljiva tako kot pesimizem. __RAK (21. 6.-22. 7.) B29 Ne daj videti na zunaj, da m$JM težko prenašaš grajo. V poslovnih stvareh zahtevaj čiste račune, kar ti noben ne bo zameril. V ljubezni dobro kaže, slabo pa glede obljube sorodnika. ' LEV (23. 7.-22. 8.) ri&jM Vse kaže, da se proti priča-Pfl kovanju otreseš nepredvidenih težav. V ljubezenskih in prijateljskih zadevah se varuj pred nepremišljenimi koraki. Več veliko-, dušnosti. DEVICA (23. 8.-22. 9.) ^Ce bodo potrebna kakšna pojasnila, se z zaupanjem obrni do pristojnih oseb. Obstaja možnost za ugodno rešitev tvojih načrtov — tako na poslovnem področju kot s konjičkom. — Simpatija je tam, kjer je najmanj pričakovanja. TEHTNICA (23. 9.-22. 10.) §Razgovori s predstojniki obetajo dober zaključek. Nasproti svojim prijateljem več odkritosrčnosti. Je že poskrbljeno za ozimnico? ŠKORPIJON (23. 10.—22. 11.) "S9 Prevzete obveznosti opraviš gjfjf v kratkem času. Ni izključeno, da imaš nekaj nasprotnikov zaradi nevoščljivosti. Odločitve v srčnih zadevah trenutno niso primerne. ^_ STRELEC (23. 11.—22. 12.) Wjm Z najmanjšim naporom ne-Efl ^aJ dosežeš, kar ti bodo kolegi zavidali. V ljubezni se v prihodnjih dneh izpolnijo mnoge tihe želje. Varuj se posojila. KOZOROG (23. 12.—20. L) Tvoja vztrajnost te pripelje do uspeha; nasprotni ukrepi pa ne bodo mogli ogroziti tvojih načrtov. Konec tedna prijetno presenečenje. VODNAR (21. L—19. 2.) V prihodnjih dneh pričakuj prijetna presenečenja z ženske strani. Vsekakor pa pazi, da ne prekoračiš določene meje v nobenem pogledu. Bolj pazi na besede kot na izdatke. RIBI (20. 2.—20. 3.) Pri vseh odločitvah izbiraj K?yj zlato sredino. Od množice predlogov je samo nekaj zares dobrih. Tvoja razsodnost ti bo tokrat svetovala pravo izbiro. V domačih zadevah bo nekaj zaškripalo. 552847053^