Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILIVE FRONTE CELJA Živela NASA SLAVNA Poštnina plačana v gotovini ARMIJA Leto I. — Stev. 42. Celje, dne 18. decembra 1948 Cena 2 din Ob dnevu Jugoslovanske armije Dne 22. decembra bo naša armada proslavljala drugič praznik ustanovi- tve. Uvedba praznovanja Dneva Jugo- slovanske armade je pomembno prizna- nje naši armadi. Ta praznik slave z armado tudi naši narodi, ki so jo vzgo- , jili in vzljubili kot svoje najdražje. | 22. december je izbran za dan JA, | zato, ker je bila pred šestimi leti usta- i novljena prva proletarska brigada, pr- va enota naše redne vojske, ki se je | razvila iz partizanskih odredov. In pro- | letarske brigade so postale jedro naše armade. Naša armada je nastala kot še nobe- na vojska, nastala je v borbi proti oku- patorju in njegovim hlapcem, domačim izdajalcem. Rastla je na okupiranem : in po njej zasedenem ozemlju, brez pravega zaledja, brez skladišč za hra- j no in orožje. Nastala je v težki krva- vi borbi, rodile so jo življenjske potrebe ljudstva naših narodov, ki so padli v fašistično suženjstvo po krivdi izda- I jalskega vladujočega razreda leta 1941. Odpor proti okupatorju so dali naši na- j rodi zavestno na klic Komunistične partije proti okupatorju. Ljudstvo je šlo proti okupatorju goloroko v boj, ker BO ga bivši generali predali okupator- ju, trgalo mu je iz rok orožje in se obo- roževalo. Naša vojska je bila resnično oboroženo ljudstvo, ki je vsiopilo v boj za svobodo in neodvisnost domovine. I Ta način nastanka naše armade ni edinstven pri nas, je prikladen v da- našnjih družbenih okolnostih povsod, kjer narodi tiče v imperialističnem jar- mu. Nastanek Jugoslovanske armade slabi imperializem in je kažipot zatira- nih narodov k svobodi. Zasluga Komu- nistične partije in tov. Tita posebej je, da so našli naši narodi pot, ki je bila edino rešilna in zmagonosna. Naša ar- mada je resnično ljudska armada, je s krvjo prelito v bojih za vedno med se- boj povezala naše narode in je žarišče njihovega bratstva in enotnosti. Ures- ničilo se je ono, za kar so se že sto- letja borili naši očetje, da bi lažje klju- bovali sovražnim napadom. Naša ar- mada je vzoren čuvar pridobitev osvo- bodimo vojne, prežeta s demokratični- mi idejami, ki sta jih dala svetu Lenin in Stalin. Od tod tudi njena moralno- politična enotnost, njena silna moč in heroizem, ki ga ni razvila nobena dru- ga armada, razen Rdeče. In ljudstvo ljubi to svojo armado, saj je sad njegovih največjih in najpleme- nitejših naporov. Ljudstvo in vojska sta bila eno, en sam bojni tabor proti fašističnim osvajalcem in njihovim za- veznikom. Pod vodstvom maršala Tita, njenega tvorca in graditelja je JA osvobodila našo domovino in ovenčala z nevenlji- vimi venci slave in zmag. Zato je ime maršala Tita nerazdružljivo povezano z nastankom in razvojem naše armade z vsakim njenim uspehom in njeno zmago. Borci armade, ki so padli v boju za osvoboditev, so s svojimi življenji po- stavili temelje novi Jugoslaviji, domo- vini svobodonih ljudi in enakopravnih narodov in tlakovali pot v socializem, ki ga danes gradi naše delovno ljud- stvo. Naši narodi se za to danes s hva- ležnostjo spominjajo padlih borcev in vseh tistih padlih žrtev, zato, da lahko danes mi v miru in svobodi gradimo srečo sebi in našim potomcem. Borci NOV, ki smo izšli iz te arma- de, smo ji hvaležni za prevzgojo, da lahko danes vlagamo z ljubeznijo vso svoje znanje za uspešno izvajanje pet- letnega plana, osnovne naloge sleher- nega državljana, za zboljšanje življenj- skih pogojev in utrditev miru doma in v svetu. V ponos in radost nam je tek- movanje, ki ustvarja armado udarnikov in racionalizatorjev v premagovanju zadanih nam nalog na poti v lepše in boljše življenje. Današnja jugoslovanska armada, je a^-mada novega tipa, kakršnih do sedaj ni bilo v zgodovini narodov južnih Slo- vanov. In pod modrim vodstvom KP s tov. Tilom na čelu kot zrelim držav- nikom ni Balkan več sod smodnika, am- pak steber miru. Med našo mladino, ki se pripravljazavstopvArnnijo Komaj tri mesece je, odkar so naši mladinci začeli z obvezno predvojaško vzgojo. Uspehi, ki so bili v tem času doseženi nam kažejo, kako je naša mla- dina dobro razumela pomen vzgoje pred vstopanjem v Armijo. Kmalu po premostitvi prvih težkoč so mladinci, kakor pri vseh drugih delih, kjer tek- mujejo, sklenili, da se tudi v predvo- jaški vzgoji pomerijo med seboj. Mla- dinci II. centra za predvojaško vzgojo so napovedali vsem ostalim tekmova- nje v počastitev 22. decembra — Dne- va armije. Kje bodo imeli najmanj ne- opravičenih izostankov; kje bodo bolje obvladali vojaško in politično gradivo, to so najvažnejše točke tekmovanja. Zanimal sem se, kateri center je do- segel do sedaj že najboljše uspehe. Ciani komisije, ki so ocenjevali vse te ed'nice, so mi povedali, da so »Gra- fičarji«, ki sestavljajo IV. center, med najboljšimi. Dobil sem jih prav med uro, ko so vadili korak in obrate med korakanjem. Komandir jim je z nekaj mladinci prikazoval, kako je treba izvesti po- samezne gibe, učil jih je poveljevati, popravljal napake in ponovno preizku- šal. Ko jim je dodobra objasnil, je do- delil najboljše skupinam po 6 mladin- cev, jih učijo naprti- Pa tudi po tem je imel še dosti opravka. Obšel je de- setino, popravljal, prikazoval nepravil- nosti in sam pokazal kako je treba. Malo pred odmorom so že večinoma vsi kar dobro obvladali predvideno snov. V odmoru se kar niso ustavili. Drug drugemu so kazali svoje znanje, po- pravljali, se smejali. Veselo so mi po- vedali. da nimajo tokrat nobenega ne- upravičenega izostanka. »Tekmujemo za nas'ov najboljšega mladinca v cen- tru,« sta kar dva hkrati povedala. Zelja, da bi bili najboljši, da zma- gajo v tekmovanju in velika ljubezen do Armije. kamere praznik se bliža, je zajela slednjega mladinca. Zato ima ta cen+er zelo malo izostankov, mladinci so disciplinirani, kar omogoča, da hitro obvladajo določeni program. Tako delajo tudi v ostalih centrih za predvojaško vzgojo. Večina centrov je posebno v tekmovanju na čast Dne- va armije dosegla lepe uspehe. Zao- staja edino III. center, ki ima povpreč- no po 20% izostankarjev. Celjski frontovci so že presegli svcje obvez- nosti v prosiovollnem delu Navzlic raznim organizacijskim tež- kočam v prostovoljnem delu, smo svo- jo obvezo izpolnili. Izpolnili pa smo jo zaradi globoke zavednosti nekaterih kolektivov, ki se zavedajo, kako ogrom- nega pomena je prostovoljno delo za ustvaritev boljše bodočnosti, lepšega življenja, za izgradnjo socializma v na- ši državi. Mnogi so se zavedali koliko s prostovoljnim delom pomagajo k iz- polnitvi petletnega plana. Med najbolj- še v Celju pač moramo prištevati sin- dikalne podružnice, ki so tekmovale ter presegale svoje dane obveze tudi za 200%. Med prvimi je Ljudski magazin, ki je opravil 10.093 ure prostovoljnega dela. Cinkarna z 9437 urami. Tovarna emajlirane posode 8197 ur, Be'on 7037 ur, MLO gradbeno podjetje 5430 ur, Pošta 5956 ur ter teren OF I. četrti 5023 ur. Tudi ostale podružnice so pre- segle obveze, kakor Potrošniška zadru- ga, Vino, Zitopromet, MLO Klavnica itd. Imamo pa tudi mnogo kolektivov, ki svojih obvez niso izpolnili niti za 50%. Ce bi bili vsi kolektivi kakor tudi j posamezniki svoje obveznosti izpolnili, ne bi bilo v Celju nikjer ruševin in bi bil tudi zadružni dom popolnoma gotov ter bi že služil svojemu namenu. Ve- i lika krivda leži v slabi organizaciji prostovoljnega dela, ki jo moramo pri- hodnje leto izboljšati. Vse priznanje za prostovoljno delo zaslužijo predvsem: Cilenšek Betka, nam. v Ljudskem magazinu, ki je opra- vila, poleg svoje redne službe in med- letnim dopustom 625 prostovoljnih ur za obnovo mesta Celja. Silič Justina, sekretarka AF2, teren Zavodna, ki je poleg svojega gospodinjstva in skrbi za otroke, opravila 691 prost, ur in Pukl Filip iz Ložnice, ki je opravil 623 ur ter Tifengraber Marija, ki je opravila 520 ur prostovoljnega dela na ruševinah, na zadružnem domu ter pri sečnji drv. Izvršni odbor OF Celje-mesto jim je v znak priznanja namenil za njihovo požrtvovalnost diplome. Želeti bi bilo, da bi ti vzorniki v letu 1949 imeli mno- go posnemalcev. V letu 1949 bo treba organizacijo pro- stovoljnega dela v marsičem izboljšati in to temeljito. Mnogo so grešili pri Štabu, ker ni bilo vedno na mestu bri- gadirja. Prišli so prosiovoljci na delo, ni bilo orodja. Prišli so prostovoljci ne- najavljeni na gradilišče. Bili so dnevi, ko jih je bilo po 200, in niso imeli kaj delati, ali pa so opravljali delo neor- ganizirano. Brigadirji po podjetjih, usta- novah in na terenih so premalo pola- gali važnosti rednemu poročanju in •videnci prostovoljnih ur. Navzlic vsem napakam, smo v prime- ri z letom 1947 napravili precejšen skok naprej. Do 12. decembra 1948 je kilo razdeljenih 911 značk in to 18 zla- tih značk z rdečo zvezdo, 47 zlatih, 286 srebrnih ter 560 bronastih značk. V glavnem so bila izvršena sledeča dela: Na novo urejena tržnica na Trgu Svobode, nasproti tržnice urejen park, postavljen zadružni dom. porušena in odstranjena hiša v Razlagovi ulici, odstranjene;, ruševine s trga Svobode, iz ruševin pridobljeno 186.000 komadov opeke za zadružni dom ter za popravila raznih stavb v mestu, nasejanega in za zadružni dom odpeljanega peska ter odvoženih ruševin na ceste, zasipanje raznih jarkov ter za izgradnjo nove ce- ste pri zadružnem domu 4968 kub. m. ruševin itd. Ce pogledamo nazaj v leto 1947 smo opravili letos za 128% več prostovoljnih ur, efekt dela pa je bil napram letu 1947 za 150% večji. Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. V letu 1949 moramo vsaj za 50% povečati število prosto- voljnih ur in doseči, da bo učinek tega dela še mnogo višji. V Tovarni usnia v Sošfanfa v zadnjih dneh borbe za plan Delovni kolektiv Tovarne usnja v Šoštanju, ki si je v letošnjem prvem polletju priboril prehodno zastavico Zvezne vlade, se nahaja ob zaključku svoje uporne borbe za zadnje odstotke letošnjega proizvodnjega plana. Delav- ci dajejo vse sile, da se pokažejo vred- ni častnega naslova člana najboljšega kolektiva usnjarske industrije v drža- vi. Tovarna je v prvem polletju izpolni- la plan s 112 odst. Tedaj je bil dotok surovin reden in dnevni plani so bili ne le izpolnjeni, temveč tudi povprečno za 12 odst. preseženi. V drugem pollet- ju pa mesečni pLani niso bili enako- merno izpolnjevani, ker je tovarna v pogledu nekaterih surovin odvisna od uvoza. V podjetju je nastala resna za- skrbljenost nad pravočasno izpolnitvi- jo plana. Ko se je dotok surovin iz- boljšal, je tovarniški diagram kazal precejšnjo razliko med planskim letom in doseženo proizvodnjo. Tedaj so de- lavci sklenili vložiti vse sile, da zastoj nadoknadijo. Podaljšali so svoj delovni čas in dvignili storitev posameznikov do najvišje mere. Zadnje tedne presegajo dnevne plane za 30 do 50 odst. V tej bitki za plan se pridružujejo nosilcema medalje dela Grabner Lojzki in Zacirkovnik Marti- nu novi junaki dela. V soboto je bilo proglašenih osem novih udarnikov, med njimi sedmič udarnik Jakopin Štefan iz strojarne, ki pri stiskalnem stroju za izžemanje usnja presega dnevno normo do 26 odst. V oddelku za dodelavo podplatnega usnja najviS- je presega normo Zurman Anton, šti- rikratni udarnik. Dnevno storitev pre- koračuje povprečno za 37 odst. Četrtič udarnik Plaznik Jože. ki dela pri roč- nem blanžiranju likanca je v trome- sečju presegel normo za 35 odst. pet- kratni udarnik Jurjevec Franc pri raz- tovarjanju premoga pa celo za 79 odst. Napori delavstva niso brez uspehov. Črta dnevne storitve na diagramu ne zaostaja več za planskim letom. Fi- nančni plan podjetja je že izpolnjen. Bitka se bliža zmagoslavnemu koncu. Ob pregledu doseženih uspehov in oro- glasitvi udarnikov se je delovni kolek- tiv v resoluciji maršalu Titu obvezal, da bo ohranil svoj delovni elan tudi vnaprej in izpolnil svojo plansko nalo- go s 105 ddstotki. Na Tolstem vrhu pri itfazarHh ro v desetih cfneh zgra- dili najmcderne|io žUn.co Se do nedavnega so v Savinjski do- lini spravljali les iz gozdov na najbolj primitiven in zastarel način. Z rižami, drčami in splavljanjem lesa po vodi so ogromne količine dobrega lesa izgubile na vrednosti, mnogo lesa pa je voda tudi odplavila naprej. S temi zastare- limi napravami je bilo spravilo lesa počasno in posamezni lesni obrati niso bili dovolj založeni z lesom. Letos so v Savinjski dolini zgradili že pet novih žičnic. Vendar z doseda- njim: žičnicami ni bilo mogoče spraviti lesa iz kotanj in globeli. Odločili so se, da postavijo v višini 1077 m na Tol- stem vrhu, kjer je največ globeli in kotanj, najmodernejšo izvlačno žičnico. Posebnost izvlačne žičnice je v tem, da nakladalna postaja ni več na dolo- čenem prostoru — kakor je to pri do- sedanjih žičnicah, temveč je vsa dolži- na žičnice nakladalna postaja. Poseb- na priprava na nosilni vrvi, »maček« imenovana, s podaljškom vlačne žice sama privleče hlodovino z leve in de- sne strani na nosilno vrv. Maček seže po 100 m na vsako stran in ga je mo- goče s pomočjo zastavljača pritrditi na poljubnem mestu nosilne vrvi. Nosilna vrv je podprta, kar z ras^oCmi drevesi, ki sta po dva in dva zvezana s pov- prečno žico. Z vlečno žico pobegne ben- cinski motor, ki je na gornji postaji, tudi »mačka« navzgor. Med obema po- stajama je telefonska žica. Izvlačna žič- nica, ki jo upravljajo le štirje ljudje, spravi v osmih urah 40 kub. m lesa v dolino. Dolžina žičnice meri 1300 m. Nova žičnica torej izvlači les in ga tudi prevaža v dolino. To novo izvlačno žičnico so postavili v desetih dnevih. Gradnjo izvlačne žič- nice, ki je prva v Sloveniji, je vodil tov. inž. Delak; poleg »udarnikov pri žičnicah«, tov. Rakarja in tov. Marco- Ije, pa so sodelovali še mehaniki iz Slo- venije, Črne gore, Makedonije in Srbije. V -soboto 11. decembra popoldne ja bila otvoritev te nove žičnice. Sveča- nosti sta prisostvovala pomočnika mi- nistra za gozdarstvo LRS tov. Matevž Hace in tov. Canjko, predsednik OLO Mozirje ter drugi predstavniki ljudskih oblasti in množičnih organizacij. V prihodnjem letu bodo zgradili v Celju štiri decie jasli Vključevanje žene v proizvodnjo, v vseljudsko borbo za graditev socializ- ma, je še vedno ena izmed važnih nalog naših ljudskih odborov in ženskih or- ganizacij. Izvedba te naloge je nare- kovala potrebo za ostvaritev pogojev, v katerih bi bilo zaposleni ženi omo- gočeno, da se neovirano posveti izvrše- vanju svojega poklica, Cim je izšla uredba, so okrajni ljud- ski odbori lahko prešli od svetovanja za ustanavljanje jasli in dečjih domov k izdajanju odločb, v katerih so posa- meznim podjetjem naznačevali rok in kapaciteto gradenj. V Mariboru in v Ljubljani so nekatera podjetja že odpr- la svoje dečje jasli, ostale pa se še gra- dijo. Tudi v Celju se je akcija za usta- navljanje jasli in otroških vrtcev po- maknila z mrtve točke. Izvršilni odbor je pregledal potrebe posameznih tovarn in izdal odločbe z ozirom na število zaposlenih žena v po- djetju. V prihodnjem letu bodo v Celju za dojenčke in otroke zaposlenih ma- ter otvorjene štiri dečje jasli in otro- ški vrtci. Tovarna emajlirane posode, ki zapo- sluje preko 800 žena, bo do 1. maja 1949 odprla zasilne dečje jasli v bliži- ni podjetja. V investicijskem planu po- djetja za 1949 leto je predvidena no- vogradnja, ki bo sprejela najmanj 50 dojenčkov, otvorjena pa bo najkasneje do 1. novembra 1949. V ta namen je di- rekcija tovarne določila 6,900.000 din. Tudi Tkalnica hlačevine, ki zaposlu- je pretežno žensko delovno silo. je že mislila na to, da razbremeni delavke- matere. V svoji novi stavbi na Dolgem polju bo do 1. maja uredila dečje jasli in otroški vrtec. V svojo zdravstveno ustanovo bo Tkalnica hlačevine spreje- la tudi otroke mater, ki so zaposlene v manjših obratih v bližini tovarne. Topilnica in valjarna cinka bo odpr- la jasli in vrtec za otroke mater, ki so zaposlene v Cinkarni, Tovarni kemič- nih izdelkov. Celjski zlatarni in Tovar- ni pločevinastih in žičnih sit. Da je otvoritev dečjih jasli za ta podjetja po- trebna. dokazuje dejstvo, da imajo sa- mo matere, zaposlene v Celjski zlatar- ni, 15 dojenčkov. Prispevke za gradnjo in vzdrževanje jasli bodo krila posa- mezna podjetja sorazmerno s številom otrok, katerih matere so zaposlene v podjetju. Za zgraditev četrtih jasli so zadolže- ne uprave podjetij Tovarne sadnih so- kov, Celjske tekstilne tovarne. Celjske opekarne in Lesno industrijsko podje- tje Sp. Hudinja. Sedež jasli je določil Izvršilni odbor v Celjski tekstilni to- varni ELKA. Do otvoritve vrtcev in dečjih jasli so podjetja zadolžena plačevati oskrbne stroške Domu igre in dela v Gaberjah in mladinskemu domu v Vodnikovi u- lici. Z izpolnitvijo uredbe o gradnji deč- jih jasli in otroških vrtcev bomo ustva- rili naši delovni ženi socialistične de- lovne pogoje ter ji omogočili vsestran- ski dvig in razvoj. Koristne posledice tega pa brez dvoma ne bo občutila le posamezna delavka-mati, temveč vsa delovna skupnost. Mladinska organizacija Tovarne emajlirane posode vnovič priznana za najboliio v Sloveniji Mladinska organizacija Tovarne emajlirane posode v Celju, ki je na o- krajni mladinski konferenci prejela v trajno last prehodno zastavico najbolj- šega tovarniškega kolektiva v okraju, je v nedeljo prejela novo še večje pri- znanje. Na III. konferenci kovinarske mladine na Bledu si je vdrugič osvoji- la prehodno zastavo najboljšega kovi- narskega mladinskega aktiva Slovenije. Poleg zastave so prejeli kompletno o- premo za nogometno moštvo. Na kon- ferenci je mladino Tovarne emajlira- ne posode zastopalo 15 najboljših mla- dincev. Mladinska organizacija v Tovarni e- majlirane posode ima 480 članov in 5 aktivov, ki se dele na dve ali tri grupe. Sekretariat tovarne izdela na svoji seji podroben načrt dela, katerega predi- skutirajo mladinci v posameznih gru- pah. Tako so z delom seznanjeni vsi člani mladinske organizacije. Izven or- ganizacije ni v tovarni nobenega mla- dinca. V tovarni je sedaj 38 mladinskih bri- gad z 260 brigadirji. Uspehi brigad se kažejo v tem, da so tri brigade v ce- loti proglašene za udarne, brigada Slav- ka Rabuze celo dvakrat. Dva brigadirja sta se usposobila za preddelavca, šest mladincev je bilo proglašenih za udar- nike. Mladinec Zapušek Jože iz emaj- lirnice pa je za svoje požrtvovalno de- lo pri izpolnjevanju planskih nalog od- likovan z medaljo dela. V tekmovanju pred skupnim kongre- som SKOJ-a in Ljudske mladine je mladinska organizacija Tovarne emaj- lirane posode izpolnila vse tekmovalne obveznosti. Namesto 10 novih proizvod- nih brigad je ustanovila 11, v brigade pa je namesto mladincev vključila 100 novih brigadirjev. Visoko je presežena tudi obveza o prostovoljnem delu, ka- kor tudi obveze v pogledu kulturno- prosvetnega dela in ideološke izobraz- be. Naslove najboljših mladincev so za- služili Velenšek Fanika, komandant dvakr-a^ udarna m^adin'5ke bngade Sla- vka Rabuze. Njena brigada presega normo povprečno za 35 odstotkov. Vajdič Mirko, ki je predsednik akti- va v oblikovalnici in komandant bri- gado Slavka Kramerja, ki presega nor- mo za 25 odstotkov. Gradičnik Slava, brigadirka v briga- di Franceta Prešerna, katera presega normo do 38 odstotkov. Jelen Marijan, predsednik najboljše- ga aktiva v tovarni in Mahne Franc, ki ima kot prejšnji predsednik mladine znatne zasluge za dosežene uspehe mla- dinske organizacije. Libojfki rudarji so izpolnili plan v zgodnjih jutranjih urah 16. decem- bra je izpolnil svoj letni plan med pr- vimi rudniki v Sloveniji libojski premo- govnik. K izpolnitvi plana je mnogo pripo- moglo novembrsko tekmovanje, v ka- terem je rudnik Liboje zasedel prvo mesto v skupini B. Tudi ceMska Tovarna perila je žt^ izpolnila letni plan Celjska tovarna perila je v četrtek zjutraj izdelala zadnje kose perila za plansko leto 1948. Uspeh kolektiva je toliko večji, ker je izpolnil letošnjo proizvodno nalogo z znižanim številom delovnih moči 14 dni prej kot lani. V veliki meri je k temu pripomogla reorganizacija podjetja. Z novim raz- poredom strojev so skrajšali proizvod- ni čas, zvišali norme do 20% in dvignili kvaliteto izdelkov. Reorganizacija je bila izvedena ob izdatni pomoči ijila- dine, ki je priznanje za to prejela na III. republiški konferenci tekstilcev knjižno zbirko in sliko Jajca. Mladinski trak se je skozi vse leto trudil za porast proizvodnje in uspel izenačiti svojo storilnost s traki starej- ših delavk. Dnevne norme presega po- vprečno za 8%. Z vztrajnostjo bo mla- dina, ki tvori eno tretjino vsega de- lavstva, dohitela starejše tovarišice tu- di v pogledu kvalitete izdelkov. Tovarna pa ni izpolnila le proizvod- nega plana, temveč je znatno presegla tudi finančni plan, saj je že 29. no- vembra dosegla 111 odstotkov. S svojimi novimi uspehi se je Celjska tovarna perila uvrstila med naša naj- boljša lokalna podjetja. stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto I. — Stev. 42 Operativna evidenca važen činitelj za uspešno izvedbo odkupov Lenin je rekel: »Evidenca je sociali- rem in socializem je evidenca!« 2e iz teh besed se da sklepati, kako važna je evidenca za socialstično gospodarstvo, pa nam je nemogoče zamišljati si plan- sko gospodarstvo v socialistični državi brez dobre in točne evidence. ^ Poznavajoč važnost ter nujnost ope- rativne evidence v vseh panogah plan- skega gospodarstva pridemo do za- ključka, da ni potrebno več poudarjati potrebo po dobri in hitri evidenci v vseh odkupnih akcijah ter se nam zdi vsako razpravljanje o tem odveč, po- sebno, če vemo, da so o tem podrobno seznanjeni vsi odkupni organi od naj- višjih pa tja do najnižjih osnovnih od- kupnih organov — kmetijskih zadrug j na vasi. i Vendar dejstva govore drugače. V i okraju Celje-okolica povzroča odkup- j nim organom slaba in pomanjkljiva i evidenca dokaj težav, tako da se okraj- ! na uprava za odkup ne more posluže- j vati s podatki operativne evidence in ' primerno ukrepati na terenu zaradi ne- j točnih, nepravilnih in zakasnelih po- ' ročil sprejetih od kmetijskih zadrug, i Čeprav so kmetijske zadruge se7na- ! njene o važnosti evidence in o načinu i poročanja za vsak odkup posebej, ven- dar tega vse ne izvajajo tako kot bi morale, kljub pismenim okrožnicam in i navodilom, kljub sestankom, ki se vrše j pred vsako odkupno akcijo in kljub ' prizadevanju okrajnega aktiva, ki na , vsakem sestanku po vaseh poudarja tu- di važnost operativne evidence. V zadnjem času se je evidenčno po- ročanje poslabšalo do skrajnosti, kar nam pričajo primeri pri odkupu krom- pirja. Tako je operativna evidenca pri okrajni upravi za odkup nekaj časa iz- kazovala okrog 10 vagonov krompirja manj kot ga je bilo odpremljeno po dispozicijah, kar je dejansko nemogo- če. Naknadno se je ugotovilo, da je takšnemu stanju krivo nemarno pošilja- nle odnosno nepošiljanje devnih poro- čil nekih kmetijskih zadrug. Med temi so najslabše sledeče: Dramlje, St. Ilj pri Velenju, Sv. Pavel pri Preboldu, Jurk^ošter, Stranice, Prekopa, Petrov- Ce, Polzela, Socka in še par drugih. Te rad^uge so imele eden do dva vagona odkupljenega krompirja, pa poročila o odkupu niso dostavile ves čas, ko je bil ta krompir pri njih na zalogi. Pri odku-oti koruze so se pa pokazale kot najslabše sledeče zadruge: Socka, Debro, gt. Andraž, Št. Ilj, St. Jpnž, 2u?em, Sv. Vid pri Grobelnem in Stranice. Te niso smatrale za potrebno, da bi dostavile noročilo o odkupu ko- ruze n-^i en teden po končanem od- kupu. Tako ni niti teden dni po zaključ- ku časovnega plana odkupa koruze un^ava za odkup sprejela od teh za- po^rič'la o odkupu, čeprav bi po- ročijo •'ad^uge mora''e dostaviti že prvi d^^n odkuoa za količine odkupliene do- ti čnega dne. Krivično bi bilo, da bi na tpm mes+n pozabili omeni+i tudi naj- boMSe z^d^-upe in sicer: Liubečna, Te- harje Sv. Jurij ob Taboru, Vransko, Sv. Peter v Sav. dmini, I.e+uš, Gnže, Doh-na, Slivnica in Sv. Jurij pri Celju. Tpi^i^no spanje in malomaren odnos v pvMpnčnem poročanju se ne sme več dovoliti! V ta namen ter v cilju, da se kmetij- skim zadrugam olajša delo pri opera- tivni evidenci, je Republiška zveza kmetijskih zadrug v sporazumu in s soglasnostjo Ministrstva trgovine in preskrbe izdala nalog kmetijskim zadru- gam, da prenehajo z dostavo pismenih poročil po dosedanjem načinu in da namesto tega pošiljajo okrajnemu evi- denčnemu biroju samo kopije »Potrdilo o prevzemu« in kopije »Dobavnica«. Na ta način je delo kmetijskih zadrug zelo olajšano in poenostavljeno, njih delo je le, da pri prevzemu in oddaji poljskih pridelkov iztrgajo samo ko- pijo zgoraj omenjenih materialnih do- kumentov ter jih ob zaključku poslova- nja vsak dan s spremnim pismom od- pošljejo okrajnemu evidenčnemu biro- ju, ki jih bo nadalje urejeval za po- trebe okrajnih, kakor tudi višjih od- kupnih organov. Seveda se s poenostavljenim načinom evidence pri kmetijskih zadrugah isto- časna tiiHi nnvppa nHpnvnrno.iip Rado Zakonjšek - Cankar: Prisegd 1. To je bilo tiste dni. Smreke na Dobrovi j ah so se krivile pod južnim snegom, ki je s svojo mo- kro težo upogibal vitke vrhove, šibkej- še veje pa je pritiskal skoraj do tal. Nebo je bilo še oblačno, le nekoliko dvignjeno nad vrhovi dreves in padalo ni več. Niso še bile udelane gazi, ko se je v našem taborišču pojavil Štefan, s pravim imenom Tone Znidaršič. Kadar se je on pojavil, je bilo vedno kaj no- vega, to se pravi, nove akcije. Malo pred mrakom, v času. ko je bilo izklju- čeno vsako presenečenje, je dal Stane postrojiti vse tri čete. Savinjsko, re- virsko in Pohorsko na mali ravni bli- ^u kuhinje. Dva in šestdeset borcev, vse kar je v oktobru enainštiridesetega zmogla Štajerska partizanov, oblečenih v obleke, v kakršnih so odšli vsak s pvojega doma, iz tesnih stanovanj ne- kje iz Trbovelj, Griž, Zabukovce in Sentpavla. iz Celja, Maribora. Šoštanja in še iz drugih manjših krajev, se je znašlo v tem prvem Štajerskem bata- ljonu. Skoraj sami komunisti in SKOJ- evci, le redki smo bili nepartijci, men- da bi nas lahko preštel na prstih ene same roke. Ljudje različnih poklicev in tudi različne starosti. Toda nekaj pa je bilo enotno, ubrano, kar je vse zlivalo v eno celoto, to je bilo sovra- štvo do okupatorja, ki je spodaj v do- linskih vaseh izvajal svoj grozni teror in pa ljubezen do trpečega ljudstva. Pred nami sta stala komandant Sta- ne in Štefan. Stanetu so šle njegove rjave oči od borca do borca, kot da ne- kaj prebira. Rjav usnjen površnik, po- klepan klobuk, ki je bil nekoč zelene barve, neizogibna cigareta, to je bilo vse kar je dajalo zunanji videz majhni postavi tega moža. To je bilo nekaj normalnega, se pravi, nič posebnega. A notranje, kar je človek občutil, ko je z njim občeval, je bilo lepše, to je bilo in bo za nas nepozabno. Štefan pa je bil kot bi pravkar stopil iz pisarne: zelen hubertus. čepica in kravata, vse to ga je delalo nekam poslovnega, nam na videz tujega. Toda, ko je zavrgel čik in spregovoril: »Tovariši!« smo vsi občutili v njegovem, nekoliko hripavem glasu, da je v njem nekaj, kar nas druži, da je naš in še kako naš! Pohvalil nas je za dobro izvedeno akcijo ob priliki zavzetja Šoštanja in vzpodbujal še k nadaljnjim junaškim podvigom. »Ljudstvo pričakuje od nas partiza- nov, da bomo tolkli okupatorja, da ga bomo tolkli vsak dan. sleherno uro brez odmora, dokler ga ne bomo do kraja potolki. Ko ljudje govore o vas, jim žare oči in ko slišijo o vaših junaških podvigih, tovariši. — jokajo od radosti in ponosa. Ko je končal, nas je pozval k prisegi. »Vi ste vojska, armada, ki raste iz ljudstva. Zato boste prisegli svojemu ljudstvu.« Od nekod se je ukradel snop žarke svetlobe, ki se je dotaknil drevesnih vrhov. Daleč na zapadu se je odprl ko- šček večernega neba in napovedal za drugi dan lepo vreme. »Prisegam, da se bom boril za pravi- co ljudstva, za njegovo svobodo in nje- govo boljšo bodočnost« — »Da ne bom nikdar popustil pred sovražnikom, vz- trajal bom v borbi, pa če bi bilo treba še toliko pretrpeti...« Krepko in odrezano so padale besede prisege. Vsem je šlo do srca, resnih o- brazov smo stali še nekaj trenutkov, dokler ni padlo povelje za razhod. Z izjemo dveh smo vsi držali prisego do kraja. Štefan se je še isto noč vrnil v Po- krajinski komitet Partije, čigar član je bil. Mi pa smo tiste dni nato rogo- vilili po Mozirju, v Spodnji Savinjski dolini smo zažgali Cmakovo žago. Cma- ka pa odgnali na Dobrovlje. Izdajalec je bil in okupatorjev najtesnejši sode- lavec. Cmakova žaga je gorela v soboto zve- čer, v nedeljo so pa Nemci pritisnili na Dobrovlje. Ze dolgo prej so napo- vedovali. da nas bodo likvidirali, ka- dar bo sneg. Tokrat je zapadlo na Do- brovi j ah snega nad koleno. Svabi so se veselili in se bahali, zdaj jih pa bo- mo vse do zadnjega. Potem bo mir na Spodnjem Štajerskem in lahko bodo brez skrbi spali na tujih posteljah. Od vseh strani so vozili vojaštvo, naj- boljše trupe so nabrali skupaj, vso po- licijo od blizu in daleč so prepeljali pod Dobrovlje. Kamion za kamionom je ropotal po veliki cesti od Celja sem gori in dovažal zeleno in sivo golazen. Od vseh strani so lezli v hrib in gazili velik sneg, da se jim je topila marga- rina pod kožo. Nad osem tisoč jih je bilo in vsi so bili prepričani, da bodo uničili »bandi- te«, ki jim ne dajo miru! Veliko od njih se do takrat še ni srečalo s par- tizani, zato so bili sveto prepričani, da, čim se bodo zadrli: »Halt — Hande hoch!« nam bodo zletele puške v sneg, roke pa kvišku. Morda so sanjali, kako nas bo- do gnali, zvezane, premagane in strte ter prikazali Spodnještajercem veliči- no svojega junaštva. Nas v taborišču ni nič kaj dosti raz- burjalo, da lezejo Nemci v hrib. Ku- harja sta pekla prašiča, ki nam ga je za to priliko »posodil« Cmak. Fantje, ki so bili na Cmakovi akciji, so se vr- nili šele ob pol devetih zjutraj iz do- line. Zato nas je malo skrbelo, če Nem- ci le ne bi prišli prezgodaj in nas zmo- tili pri obetajočem kosilu. Pripravili smo si puške, šteli naboje in marsikdo je ugibal, kako bo. če bo borba le predolgo trajala. Revirci so po svoji trboveljski navadi »zicali« na- boje. zastopajoč stališče, da beseda ni konj. Pet nabojev, to je bilo že kar prijateljsko darilo. Puške so bile od vseh vetrov in vseh evropskih znamk. Najbolj' srečni so bili oni, ki so imeli domače, jugoslovanske puške. Dobre so bile tudi nemške, toda tedaj v okto- bru jih še nismo imeli mnogo. Takrat Leto I. — Stev. 42. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. LJUDSKA TEHNIKA Skupščina avio-moio dtušiva „Sland€r'^ Dne 12. decembra t. 1. se je vršila ob številni udeležbi članstva v društvenih prostorih avto-moto društva »Slander« v Celju II. letna skupščina imenova- nega društva. Po začetnih formalnostih je najprej podal izčrpen referat tajnik društva tov. Veber o delovanju in uspehih, pa tudi o pomanjkljivostih dela v pretek- lem letu. Drugi je govoril predsednik Zupane ter ugotovil, da je društvo v letošnjem letu delovalo kljub mnogim zaprekam s prav dobrimi uspehi, o čemer pri- čata dve prehodni zastavici, katere ima društvo še danes v svoji posesti. Ena kot najboljše društvo LR Slovenije, druga pa kot najbolje društvo v okvi- ru OO Ljudske tehnike Celje. Nadalje se je dotaknil izvršitve letnega plana, ki si ga je društvo postavilo in ga pre- seglo za 47%, ustanovljena je bila last- na avto-mehanična delavnica, usposob- ljeni trije avtomobili in en tov. avto, ki ga je usposobila grupa Sv. Jurij ob j. žel. Dovršeni so bili trije šoferski te- čaji, ustanovljene 4 grupe in 3 krožki na vasi, dva v tovarnah. Predvsem je poudaril vzgojo novega kadra, kjer je društvo doseglo najlepše uspehe ter s tem doprineslo svoj delež za ostvaritev petletnega plana, in usposabljanja mla- dine za našo armijo, ki bo iz naših vrst prejela že izvežbane strokovne kadre. Nato se je predsednik zahvalil nastav- nikom šoferskih tečajev za njihov trud in požrtvovalnost, kajti po njihovi za- slugi jo društvu uspelo organizirati te- čaje in jih uspešno dovršiti. Na kratko se je še dotaknil delovanja grup in krožkov, ter posebno pohvalil grupi Vojnik in Sv. Jurij. Blagajnik je bil s svojim poročilom zelo kratek in je poudaril le to, da člani zelo neredno plačujejo članarino. Iz referata tov. Testena, ref. za šol- stvo, je članstvo, predvsem pa tečaj- niki povzelo, s kakšnimi težavami seje društvo borilo, toda kljub oviram nam je uspelo plan izučenih vozače v preseči, kar je zelo lep uspeh. Tov. referent je v svojem referatu pohvalil delovanje vseh grup, razen grupe Store, ki kljub vsem možnostim, ki so ji bile dane s strani matičnega društva, ni izpolnila zadanih halog. Za tem je sledila diskusija, v kate- ro je živahno poseglo vse navzoče članstvo,, ter pri tem izneslo marsika- teri pereči problem na dnevni red in dalo zelo dobre predloge, kakor: da se mladini izpod 18 let omogoči polaga- nje izpita pred komisijo, potreba več- je povezave z J A, sindikati in ostalimi množičnimi organizacijami. Mnogi so izrazili začudenje, da se kljub vabilom, zastopniki teh organizacij niso udele- žili skupščine, čeprav se zavedajo važ- nosti, ki jo ima naše društvo, zlasti pri vzgoji tehničnega kadra v petletnem planu. Nadalje je članstvo poudarilo potrebo, po modernejši avto-mehanični delavnici, ker stara ne odgovarja več niti razvoju društva niti današnjim pri- likam. Končno je bil še sprejet pred- log naj se čimprej skupno z ostalimi panogami Ljudske tehnike pristopi k postaviti »Doma Ljudske tehnike«, ki bi po svojih prostorih odgovarjal vsem zahtevam Ljudske tehnike oziroma nje- nim panogam. Po volitvah delegatov za Okrajno skupščino Ljudske tehnike v Celju, je bila podana razrešnica staremu odboru, ter nato soglasno izvoljen nov odbor s tov. Zupancem na čelu. Po odobritvi plana za leto 1949, s ka- terim si je društvo zadalo nove še več- je naloge in čitanjem resolucij, ki so bile poslane Republiškemu odboru Avtomotozveze v Ljubljani in Repub- liškemu odboru Ljudske tehnike Slove- nije, je bila skupščina zaključena. Slave V Mozirskem okraju pridno pripravljajo za »Novoletno jelko* Množične organizacije okraja Mozir- je pripravljajo najmiajšim državlja- nom Novoletno jeiko — otroški zimski praznik. Posebno iniciativne so člani- ce AFZ v Saleku, Nazarju, Prihovi in Šoštanju. Na pripravljalnem sesianku, so tudi zastopniki sindikalne organi- zacije sprejeli obveze. Vse množične organizacije, prosvetni delavci so se aktivno vključili v pripravljalno delo za izvedbo zimskega praznika naših pionirčkov. Ob novem leiu, ko bodo delovni ljudje praznovali izvedbo let- nega plana in se veselili svojih zmag iie bodo pozabili najmlajših in jim bo- do pripravili lepo in veselo Novoletno jelko. Toda tudi najmlajši ne bodo osta- li ob strani pri pripravah Novoletne jelke, krepko in uporno se bodo borili za boljše uspehe svojega plana. Pionir- ski odredi sprejemajo že sedaj obvez- nosti in tekmujejo za boljše učne uspe- he. Pionirski odred gimnazije Šoštanj je sprejel med drugim obvezo, da dvigne za 15% učni uspeh, pripravil bo lepo pionirsko sobo, ki bo prikazala delo pio- nirjev v prostem času. Z grafikoni in učnimi krožki bodo prikazali delo pio- nirske organizacije v pomoč šoli. Odredi ZPJ so sprejeli tekmovanje, ki ga je razpisal OPS. V tekmovanju je glavna točka dvig učnega uspeha in šolskega obiska. Tekmovanje traja od 5. decembra do 20. decembra 1948. — Najboljši odredi bodo prejeli nagrade, ki jih pripravlja Okrajni odbor OF, AFZ, LMS in OPS. Pionirji se dostojno pripravljajo na dan svojega praznika in bodo podarili staršem in domovini svoje znanje in uspehe. Pnonirji niso pozabili svojih mlajših sester in bratcev in pripravljajo igrače, s katerimi jih bodo obdarili. Delovni ljudje pa bodo pokazali pio- nirjem svojo brezmejno ljubezen in bo- do obdarovali kolektivno odrede in po- samezne pionirje. Nič več ne bo razlike med bogatimi in siromašnimi, zato bodo vsi enako obdarjeni. Odpravili bomo praznike Miklavža in Božič, zakaj to niso bili prazniki veselja temveč solza. Buržoazna Jugoslavija v preteklosti je sejala razdor tudi med najmlajšimi in jim pokazala, kaka je razlika med sve- tom bogatašev in siromakov. Novoletna jelka bo nov praznik, ki ga bomo vsako leto praznovali in razvese- lili svoje najmlajše borce za socializem. K. P. Letna skupščina leiatskega društva ,tCkatov'^ Letna skupščina celjskega letalske- ga društva je bila 6. decembra 1948. Iz poročil odbora in posameznih referen- tov je bilo razvidno celotno delovanje društva ter njegovi uspehi. Društvo bi lahko beležilo večje uspehe, če ne bi breme dela ležalo samo na nekaj to- variših, ki so posvetili res vse sile za njegov čim uspešnejši razvoj in napre- dek. Naloge, ki si jih je društvo zadalo za prihodnje leto, niso majhne niti ne pretirane, vendar pa je potrebno, da vse članstvo resno poprime za delo, da bo prihodnja skupščina pokazala uspehe, katere od mladih letalcev upravičeno pričakujemo. Kljub dosedanjemu delu moramo priznati, da je društvo po lanskoletnem neuspelem letalskem mitingu nekako životarilo, polet »Ckalova« v zadnjih mesecih pa nam da slutiti, da je na naj- boljši poti do uspeha. Volja do dela in do letenja mladih letalcev, ki se ob večerih usposabljajo teoretično kot praktično v društvenih delavnicah, so nam porok za bodoče uspehe. Ob tej priliki je odbor podelil pri- znanja štirim najboljšim članom in po- hvalil delo vajencev, ki so z veliko vo- ljo delali v društvu. Prav iz teh mla- dih vrst pričakujemo najboljših delav- cev in najspretnejših pilotov. Zelo bi društvu in vzgoji letalskega kadra koristili v Celju se nahajajoči rezervni piloti, od katerih se do sedaj še nihče ne udejstvuje v letalskem dru- štvu. Upamo, da bodo piloti-rezervisti uvideli potrebo pristopa v društvo, kjer bodo prenašali svoje strokovno znanje na mlad letalski kader. Ob zasedanju skupščine je odbor dru- štva prejel naslednji dopis od prijate- lja jadralnega letalstva tov. dr. Tomin- ška: »Pred 20 leti sem tedaj ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru in vod- ja raznih kulturnih ustanov — usta- novil Aeroklub, ki se je sijajno raz- vijal, dokler ni naletel na popolno ne- razumevanje odločilnih krogov. V nje- govem okviru smo ustanovili jadralno- letalsko skupino, prvo v državi, ki je zlasti med mladino zbudila silno zani- manje; vsi dijaki moje gimnazije so bili včlanjeni, za vežbe sem jim dal do svoje upokojitve (1932) na razpolago fizikalni kabinet, s potrebnim orodjem. Za 10 letnico smo izdali tudi lepo bro- šuro. Bomba mi je v zadnji vojni razbila vse imetje, uzmoviči so iz ruševin od- nesli vse, kar jim je bilo všeč, tudi mojo knjižnico in aeroplansko litera- turo. Z zanimanjem sledim Vašemu živemu pokretu in očitnemu uspehu. Nikar ne klonite, pogumno naprej in kvišku tovariši!« Iz dopisa se jasno vidi nerazumeva- nje takratnih oblasti v stari Jugosla- viji za razvoj letalstva med tem, ko so danes dani tudi na tem polju vsi po- goji in pomoč za čim uspešnejši razvoj in napredek letalskih društev. Veseli nas, da tudi tov. dr. Tominšek spremlja delo sedanjega društva in se zanima za njegove uspehe. Pred novoizvoljeni odbor se postav- ljajo velike naloge in prepričani smo, da jim bo kos, da bo skupno z vsem članstvom doprinesel velik delež izgrad- nji socializma in petletnemu planu; sto- pal bo trdno po poti, ki jo je začrtala KP Jugoslavije s tov. Titom na čelu. Aktivisti OF I. četrti so obiskali kraj, ki ie veliko pretrpel v vojni Prva četrt Mestnega ljudskega od- bora Celje, si je med drugimi nalogami zadala obvezo, da bo prirejala obiske na vasi in tako poglabljala povezavo med mestom in podeželjem. Prvi takšen izlet je priredil odbor OP skupno z organizacijo AFZ, ki je tudi dala pobudo za prireditev družabnega večera, s čigar dobičkom so pripravili darila za vaščane v Sv. Vidu pri Pla- nini. Sv. Vid, središče partizanskega gibanja na Kozjanskem, so obiskali 18. novembra. Ko so Sentvidčani zve- deli za prihod Celjanov, svojih znan- cev iz narodnoosvobodilne borbe, se je zbrala vsa vas. Sekretar OF I. četrti tov. Riva Otmar je v svojem pozdrav- nem govoru najprej izrekel ponovno priznanje šentviškim kmetom, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine ostali zvesti svojemu narodu in nudili borcern Za svobodo vso pomoč, čeprav so pri tem izgubljali svoje domove in življe- nja. V prisrčnem razgovoru z vaščani so se Celjani dodobra seznanili z današ- njimi nroblemi na va.si. Iz oriDOvedo- vanja večine se je jasno pokazalo, da tudi v Sv, Vidu. kot drugod majhen kmet še vedno trpi izkoriščanje po va- ških mogotcih, da jim dela pretirano za vsako uslugo. Aktivisti I. četrti so našli tu najbolj- šo priliko, da pokažejo malemu kmetu rešitev iz odvisnosti velikih, da jim pri- kažejo prednost zadružne, obdelave zem- lje in utrjevanja ekonomij pri Kme- tijskih zadrugah. Nakazali so jim tudi nujnost čiščenja svojih odborov oblasti na vasi. v katerih še često delajo proti interesom malega človeka odborniki, ki ščitijo svoje koristi. Pred odhodom so zastopnice AFZ I. četrti obdarile z denarnimi vsotami dvajset vaščanov, ki so bili v vojni naj- bolj prizadeti. Bolj kot denar je obda- rovance veselila zavest, da se jih de- lovni ljudje v mestu spominjajo, da obstoja med kmetom in delavcem tako bratslvo, skovano v borbi za življenje našega naroda. Ob slovesu so izrazili željo, da bi se podobni obiski še pono- vili. Iz prvega slovenskega filma NA SVOJI ZEMLJI Maša društva na sindikalni umetniški reviji v Mariboru Uvodoma je treba podčrtati, da je bi- lo Celje častno udeleženo na III. re- publiški reviji sindikalnih kulturnih društev, saj so se strogemu izboru ko- misije predstavile kar štiri skupine z dobro naštudiranim sporedom. SKUD »Prešeren« je poslal na tekmovanje godbo na pihala ter mešani pevski zboi*. SKUD »Ivan Cankar« moški zbor, SKUD »Ključar« pa ženski zbor, le gledališka družina in folklorna skupi- na še nista letos stopili v krog tekmo- valcev. Revija v Mariboru je bila dobro pri- pravljena, žetev pa presenetljivo bo- gata, zlasti skušnje, ki jih je prido- bilo vodstvo, ocenjevalna komisija, a ne v zadnji vrsti sleherna tekmujoča skupina, ob izredno močnih, dostikrat enakovrednih skupinah so se merile sile. Plodonosna pa je bila hkrati za naše pevovodje in dirigente ter obli- kovalca odrskih del in folklornih sku- pin. Najprepričevalnejše je dokazala revija upravičenost in neizčrpno živ- ljenjsko možnost sindikalnih kulturno- umetniških društev. Njihova rast v ši- rino je prepričevalna, tudi rast v glo- bino je vidna. Zavidanja vredna je kvalitetna povprečna raven zborov, ter godb na pihala. Požrtvovalna preda- nost in umetniška zmogljivost pevo- vodij in dirigentov, povezava korpusa s pevovodjem ali dirigentom, disciplina in plemeniti duh poštenega napornega dela in tovariškega tekmovanja. Presenetljiv je bil rezultat godb na pihala. Deset skupin tekmujočih godb je preverilo i poslušalce i žirijo, da imamo Slovenci v naših požrtvovalnih godbenikih prvovrstne korpuse, ki ka- žejo v nekaterih primerih skoraj vir- tuozno lahnost v obvladaniu tehničnih težav, kakor tudi v delikatni inter- pretaciji. Največji napredek sta pokazali godbi na pihala n. pr. iz Trbovelj in Gušta- nja, ki služita lahko kot vzor ostalim godbam v LRS. Na žalost se godba SKUD France Prešeren iz Celja to pot ni uveljavila. V prvi vrsti je temu kri- va nediscipliniranost oz, indolentnost nekaterih članov, ki se ne udeležujejo vseh vaj: Jaz bom svoje že opravil! si je marsikdo mislil. Tako stališče je napačno. Vaje so potrebne vsem, dobrim in slabim godbenikom, ker le z red- nim posečanjem vaj vseh sodelujočih članov, se lahko doseže skladnost v in- tonaciji in v izvedbi sploh. Krivda pa- de tudi morda na sindikalne podruž- ' niče, ki vedno ne kažejo dovolj smi- sla za težnje in potrebe svojih članov, ki so bavijo z umetnostjo. Tudi bi bilo potrebno resno razmišljati o povečanju in posvežiti sedanje godbe. Mladince pa (take, ki že sedaj igrajo in začet- nike), naj bi se poslalo v Glasbeno šo- lo. da se tam pravilno izvežbajo. God- bo SKUD France Prešeren naj začasni manjši uspeh ne oplaši. Ce se bodo vsi sodelujoči odločno in resno lotili dela in njegove pravilne razdelitve, potem uspeh ne bo izostal. Poglejmo n. pr. SKUD Dušan Jereb iz Novega mesta. To udruženje je bilo na majskem tek- movanju zadnje, a sedaj si je priborilo prvo mesto. To je dokaz, da se s prid- nostjo, resnostjo, dobro voljo in vztraj- nostjo marsikaj doseže. Pevski zbori, s pretehtanimi sklad- bami in prečiščenim izvajanjem, so se uvrstili med dobre in najboljše sorodne zbore v Sloveniji in izven njenih mej. Prvo in drugo mesto sta osvojili Ptuj in Murska Sobota, tretje naš »France Prešeren« v Celju. Priznala se je hkra- ti nagrada zborovodji Juriju Vrežetu za požrtvovalno, predano, nesebično glasbeno delovanje v tej pevski družini. Zaradi lepega muziciranja se je ta sku- pina povzpela na tretje mesto, čeprav po točkah ni bila opravičena, kar je hvalevredno priznanje in vliva pogu- ma i pevovodji i pevcem, še zlasti, ko so v razmeroma kratkem razdobju pre- bredli krizo in se uvrstili med zbore, ki jih bomo vselej radi poslušali. — SKUD »Ivan Cankar« je s svojim tež- kim sporedom prepričevalno zapel in če ni v izredno ostri konkurenci moških zborov dosegel vidnejše mesto, ni dol- žiti niti pevcev, niti pevovodje tov. ing. Segulo, marveč je iskati vzrokov še v številčno prešibkem zboru. Opažalo se je, da bodo na bodočih revijah le številčno polni zbori zmogli vse napo- re in zahteve po zaokroženi zvočnosti korpusa. Domalega isto velja za našega »Ključarja«. V merjenju sil ni vselej enostavno po točkah ugotoviti dejansko stanje in na vse strani objektivno pravično stanje. Žirija je bila številčno močna, da se lažje izbegne subjektivnim vplivom posameznih ocenjevalcev. Naši celjski SKUD-ovci so se rela- tivno dobro odrezali, že tekmovanje šti- rih skupin priča o zdravem razvoju celjskega glasbenega življenja. Pomi- sliti je treba, kako lahko nastopajo presenečenja; kdor je bil letos na re- viji prvi, je lahko že na sledeči na tret- jem mestu. Čeprav ni Celje osvojilo prehodne zastavice v nobeni skupini, si je priborilo relativno lepo število točk, kar pa bi naj bilo vzpodbuda še za intenzivnejše delo in napredek. Po- udarjamo še enkrat, celjski SKUD-ovci delujejo na široko, zdaj nastopa čas in- tenzivnega poglobljenega študija. Re- vija je bila do dna prepričevalna, SKUD-ovsko gibanje je pravilno za- jeto in ustvarjena je organizacija, ki ima nebroj možnosti za kulturno delo prvega reda med Slovenci. Končno je umestno z vsem prizna- njem poudariti prelepo dekoracijo odra, katero je ustvaril prof. Kavčič v Ma- riboru, saj je bil plemeniti okvir na- stopajočim skupinam ter arhitekton- sko izčiščen poudarek glasbenih repro- dukcij in republiške revije. Celjani si moramo zapomniti tudi to okolnost, ki ni malenkostnega značaja in ki hkrati priča o dostojni višini slovenske sploš- ne kulture. Celju mora biti revija ka- žipot za sorodne prireditve in zlasti v bodoče, ko bo treba podobno revijo or- ganizirati v naši sredini! po jih imeli še Svabi. Starih avstrij- skih je bilo nekaj in pa šest francoskih. Pe so bile prav nerodne, »drve« smo jim rekli. Bile so skoraj polovico dalj- še od drugih, posebno od avstrijskih. Zato se je francoske vsak branil, ker se je bilo nerodno kretati po hosti. Za- devale pa so boljše kot avstrijske. Obveščevalna je dobro delovala. Prav za prav še takrat o kakem orga- niziranem obveščevanju ni bilo govora, mi sami na to še nismo polagali dovolj pažnje. Ljudje so sami čutili, da mo- rajo obvestiti partizane o kretanju in namenih Nemcev. Vedeli smo, da smo nekje na Dobrovi j ah, Dobrovi je pa so velike. Toda vest je šla od hiše do hiše — nekje bo že dosegla partizane. Pa nas je res. Ze zgodaj dopoldne smo vedeli, da se pomika iz Nazarij dolga kolona Svabov, druga iz Mozirja, ena iz Braslovč in ena iz Vranskega. Ob desetih je Silas ojačal straže in poslal še dve zasedi, da počakajo Sva- be in jih kolikor mogoče dostojno sprejmejo. Bolj ko je šlo proti poldne- vu, bolj smo postajali nestrpni. Pred borbo je človeku nekam tesno pri duši, ne vem. če bi to lahko imenoval boja- zen. Zavedaš se, da se bo le nekaj zgo- dilo. kar je življenjske važnosti za te- be, kako bo, pa le ne veš. Samo nestrpen si, misliš, da bi že skoraj bilo, kar ima biti. Iz doline je prodrlo opoldansko zvo- nenje. S Svejkom, Gašper j evim Pepi- jem iz Ojstriške vasi sva počasi kre- nila iz taborišča. Se prej sva morala obljubiti komandantu Silasu, da ne bova šla daleč. Krenila sva do Crete, se oglasila pri Mežnarju, kjer sva po- jedla vsak krožnik juhe. Domači so bili pravkar pri kosilu. Povzpela sva se še na rob travnika, na nekem drevesu našla še nekaj ja- bolk. na pol zrelih pečevk, si jih nalo- žila v žepe, gledala proti Šentjurju in mislila, kako je doma. Ob nedeljah, kadar si se pač spomnil, da je, je člo- veka res obšlo neko domotožje. Toda več nedelj ko je bilo za nami, bolj smo pozabljali na domotožje. Drugo spo- mlad že ni nikdo več sanjal o tistem >mostu«, preko katerega bi se vrnil domov. To je bila pač bolezen začet- nikov. Potem smo mislili samo. kako SG bomo. kakor plaz vsuli iz host, kako bomo šli na vse strani, v svobodi, ki bo povsod, ne samo preko mosta. Morečo, naravnost gluho tišino je presekal iznenada kratek rafal. »Aha — si čul?!« je kimal Svejk. Pa- dlo je še nekaj strelov, toda kmalu je še to potihnilo. Obrnila sva se v tabo- rišče. Tam je bilo že vse na nogah. Pa- dala so povelja, vmes pa je bilo prere- kanje, je li bil ta rafal iz našega mi- traljeza ali iz nemškega. Zavzeli smo položaje. Zasedli smo kamenito ograjo na vz- hodni strani cerkve in še po levem pobočju ob robu gozda navzdol. Ko- mandir Toledo pa je s Pohorskimi bor- ci zasedel mali gozdič za pol streljaj a desno od cerkve. Zaseda, v kateri so bili Umek, Vreskov Vilč in Guzej se je vrnila. Nemci so se počasi bližali. Potem, ko jih je naša zaseda odkrila, so nepre- stano streljali na vse strani, misleč, da je za vsakim grmom partizan. Končno so se prikazali na robu gozda na drugi strani travnika, kakih 300 metrov od našega položaja. Sklenili smo, poča- kati, da bi se spustili preko travnika. Nekoliko so se ogledovali, nato pa se zagnali na čistino. Takrat pa trrr rrrr trrrrrr naši trije mitraljezi. Takoj so se trije prekopicnili in obležali. Drugi so.se po tleh, zarivajoč se v sneg, pla- zili naprej. Vedno več njihovega orož- ja je posegalo v borbo. Poznalo se je, da njim ni bilo treba štediti z munici- jo. Ko pa sem pogledal po naši bojni črti, sem videl, kako vsak meri in pre- cizira, da bi ja zadel. In ko je temu ali onemu preletel bežen nasmeh preko obraza, sem vedel, da je tam na oni strani nekdo poslednjič pobrcal s tež- kimi škornji in se ustavil za vedno. Borba je trajala vse popoldne. Za zi- dom je prilezel Svejk: »Ti, kaj praviš, se sliši tole strelja- nje tja v Šentjur?« Oba sva se za hip zagledala na desno v dolino, od koder so se iz snežene dalje belile domače vasi. »Nemci so tu!« je nekdo zakričal. »Pazite — merite nižje, fantje!« se je oglasil Let on j a. Nemci so izkoristili velik sneg in se po trebuhu v snegu plazili preko po- bočja in se znašli tik pred nami. K sreči smo jih pravočasno opazili in jih vrgli nazaj. Silovito so pritiskali na naš položaj, toda Pohorska je iz desne do- bro obvladala položaj in tolkla Svabe v bok. »Vorwarts — vorwarts — vorwarts!« se je slišalo kar naprej, Svabi so hoteli zasesti naš položaj. Toda ni se jim posrečilo. V mraku so se umikali nazaj v dolino in vlekli s seboj dva in trideset mrtvih. Prešteli smo se. Bili smo vsi, niti ranjen ni bil nobeden. Na obrazih borcev, morda komu tudi na ustnicah pa se je videlo, da ponav- lja: »Da ne bom nikdar popustil pred sovražnikom, vztrajal bom v borbi, pa če bi bilo treba še toliko pretrpeti.« stran 4. »celjski tednik« Leto I. — Stev. 42. Kako smo v Petrov^čaH pradili pionirski domek? Na odrednem sestanku letošnjo po- mlad smo sprejeli obvezo, da bomo zgradili pionirski dom. Predlog je sta- vil tov. upravitelj. Seveda smo ga na- vdušeni sprejeli. Takoj prve dni po tem sklepu je od- šla deputacija pionirjev v Novo Celje k upravniku zdravilišča prosit za ostan- ke barake, katero so tam razdrli. De- putacijo je vodila takratna načelnica odreda tov. Milka. Upravnik zdravili- šča tov. Sime je naši prošnji ugodil. Veseli smo bili. Vendar doma nismo začeli graditi, ker se je nagibalo šolsko loto h koncu. Imeli smo mnogo učenja in priprav za pionirski dan v Žalcu. Zato pa smo v novem šolskem letu krepkeje poprijeli. Sklenili smo. da po- stavimo domek do mladinskega dne, ki je bil meseca oktobra v Petrovčah, ven- dar nismo mogli izvršiti obveze. Mo- rali smo za mladinski dan plesti ven- ce in pisati parole. Napisali smo jih 16. Vrh tega pa smo prav tedaj hitro gradili naš Zadružni dom, pri katerem smo pionirji pridno sodelovali. Rekli smo. da bomo naš domek začeli graditi šele potem, ko bo zgrajen zadružni dom. To se je zgodilo do II. kongresa KPS, tako da smo mi začeli graditi še- le pred dobrim tednom. Seveda smo poprej zvozili od gradilišča ves potre- ben material. Potem smo naprosili tovt upravnika Novo Celje, da nam je dal na razpolago tovorni avto, s katerim fmo pripeljali iz Liboj potreben pre- mogov pepel. Rabili smo ga za nasip. Nato smo prosili člane sindikatov in mladince ter mizarje, da bi nam pri gradnji pomagali. Obljubili so nam. Po- sebno moram poudarili, da nam je stal pri gradnji ob sirani predsednik sin- dikame podružnice lesnih delavcev tov. Cakš. Tudi tov. Ribič Julij in pred- sednik MLO Petrovče Cede Lojze sta pomagala vedno, kadar sta le imela kaj prostega časa. Deiali smo večinoma ob večerih pri luči. Mrzlo je že bilo. Pionirje in tudi ostale graditelje je zeblo. Zato smo si na gradilišču zaku- rili. Tovariš upravitelj pa nam je s svojim sodelovanjem vlival pogum. Niso sodelovali vsi pionirji. Nekateri so raje zbežali domov. Niso se zavedali važnosti pionirskega domeka. Najprid- ncjši so bili pionirji V. čele tov. Joži- ca, ki vodi naš odred, je seveda bila vedno na nogah. Vzpodbujala je. kjer je le mogla. Pa tudi nekateri pionirji iz ostalih čet so pridno pomagali. Pionirji iz žalske gimnazije so se nam norčevali, češ da gradimo kurnik. Mi smo pa ponosni na ta svoj »kurnik«. Oni pa še takega ne premorejo. Mi pa le imamo svoj domek. Res je, da ni razkošna palača, da še ni tako opremljen, kakršnega bi radi in kakor kmalu bo. vendar smo zadovoljni z njim. V njem se bomo sestajali k po- svetom. Sprejemali bomo nove obveze. Sahirali bomo, odredni »Slenčas« bo v njem, razni grafikoni bodo viseli po stenah,, odredno knjižnico bomo imeli v njem itd. FIZKULTURA V Celiu in okolici fe letos osvojilo iizkuU turni znak 33S flizkulturni*« ov Leta 1947, če gledamo poročila, si je osvojilo fizkulturno značko 280 fizkul- turnikov iz Celja in okolice, dočim je to leto narasla številka na 558 ali za 100 odstotkov več kot leta 1947, Ce pa upoštevamo, da je bilo letos v novembrskem roku prijavljenih 1663 članov in od teh si je značko osvojilo 558 ali 33.5%, vidimo, da društvo in biv- ši aktivi niso posvetili dovolj pozorno- sti sistematičnemu delu v fizkulturnem tekmovanju. Vse delo je ležalo na O- krajnem centru, kateremu je brez vsa- ke pomoči uspelo doseči te uspehe. Tu je posebno sekretar Okrajnega centra tovarišica Zorko Majda vložila vse si- le za dosego teh rezultatov. Velika na- paka bivših aktivov je bila, da so v času prijavljanja vpisovali nezaintere- sirane ljudi, ali pa jih niso znali pri- tegniti v aktivno delo na fizkulturnem polju, da se pozneje tekmovanja sploh niso udeležili, čeprav so bili razpisani trije tedni za polaganje norm pri le- pih vremenskih prilikah. Iz društev in aktivov je število osvo- jenih značk naslednje: Iz tabele je razvidno, da odpade pri- bližno polovica tekmovalcev na indu- strijske aktive, kar pa še vedno ni za- dovoljivo, ter je treba v bodočih pripra- vah posvetiti temu mnogo več pažnje. S pripravami in s sistematično fizkul- turno vzgojo, katero si pridobijo tek- movalci največ v telovadnicah, kar bo- mo lahko povečali število nosilcev fiz- kulturnega znaka. Način tekmovanja za prihodnje leto bomo še objavili. Značke bo razdelila vsaka sindikalna podružnica na svojih svečanih masov- nih sestankih. Jesenski del no0om«>tnega prvenstva I. slovenske liye Končan je zanimiv jesenski del no- gometnega prvenstva I. slovenske lige. Preostaja še samo razveljavljena no- gometna tekma med Nafto in Železni- čarjem iz Ljubljane, ki pa tablice ver- jetno ne bo spremenila. Kaznovalo se je one, ki so zanesli zaradi svojega klu- baštva in nepravilnim delom nered na zeleno polje in onejevoljili društva ter gledalce v tem zanimivem tekmovanju. Tako lahko gledamo z vedrim obrazom na pomlad, ko se bodo pričele spet na- pete in interesantne tekme slovenskih ligašev. Letošnjo I. slovensko ligo je sestavljalo osem slovenskih društev, od teh šest iz štajerskega ozemlja. Vsa d.^uštva so dokazala, da po kvaliteti ne zaostajajo mnogo ena za drugo, saj je razlika med prvim in zadnjim na tab- lici le pet točk, kar doslej v prvenstvu še ni bil slučaj. Zato številni gledalci že komaj čakajo pomladi in takrat bo šlo spet zares! Do takrat pa se naj igralci nekoliko odpočijejo ter se posve- te treningom, a mi v Celju si bodemo ogledali hokejske tekme, ki so novost za nas in od katerih si obetamo tudi precej razvedrila. Rudar je postal zasluženo jesenski prvak. Ne le s svojo tehnično in po- žrtvovalno, ampak tudi z prijateljsko igro je vzbudil povsod simpatije, kjer je gostoval. Tudi v pokalnih tekmah je zastopal Slovenijo uspešno in le ne- srečni žreb ni dopustil, da bi se srečal z Dinamom v Zagrebu. Trboveljčani imajo vsekakor lepe izglede, da to me- sto zadrže. Ljubljanski Železničar se je že okli- cal za prvaka slovenske lige. Toda na sled so mu prišli, da ni bila njegova zgodovina čista in vrniti je moral toč- ke nasprotnikom, kalere je prej oško- doval. Ljubljančani so sicer uspeli za- dati edini poraz Rudarju, a dokazali so tudi. da se mora z njimi resno raču- nali. Polet, Železničar iz Maribora in Kla- divar so si razdelili tretje, četrto in peto mesto z istim številom točk, toda zaradi razlike golov je nastal slednji razpored. Vsa tri moštva je spremljala precejšnja smola in marsikaterega iz- med njih bi lahko postavili na prvo mesto. Pa počakajmo do drugega leta. Nafta, Sobota in Udarnik zaključu- jejo tablico. Predzadnja je bila v prvih tekmah zelo uspela, pozneje je pa do- živela več porazov in se je tako obdr- žala na predzadnjem mestu. Igra pa prav lep nogomet in se ji obeta še lepa bodočnost. Udarnik se je šele v zadnjih tekmah popravil in v dveh že v naprej izgub- ljenih srečanjih dobil štiri nepričako- vane točke. Kaj se hoče, žoga je pač vselej okrogla! Božo Videnšek ŠAH Marit»or : Celje 09 : 31 v nedeljo se je vršil revanžni dvoboj na luu deskah med šahisu Maribor- skega in Celjskega okrožja. Dvoboj se je igral v veliki dvorani Poleta, ki je bila ne samo lepo okra- šena, ampak tudi polna gledaicev, ki so z zanimanjem siediii temu veukemu dvoboju. Igralce je v imenu MOSO-a pozdravil tov. proi. B. Siupan, ki je obenem iz- ročil COSO-u spominsko darilo. V ime- nu COSO-a je navzoče pozdravil tov. Pipan Franc ter zastopnik Šahovske zveze Slovenije predsednik tov. Turn- her E. Zastopnik Komiieja za fizkuUu- ro pri vladi LRS pa tov. Piculin. Mariborčani, ki so veljali kot favo- riti že ob pričetku. so tudi res prepri- čevalno zmagali z rezultatom 69 : 31. Izid na prvih 20 deskah (reprezen- tanci (12 in pol : 7 in pol. Posamezni rezjitati v reprezentanci: 1. Hočevar N. — prof. B. Stupan 1 :0, Cijan S. — Pukovec O : 1, Majcenovič — Krulc 0: 1. Snajder J, — Mišura pol : pol. prof. Grašer — dr. Nemec O : 1, Publikovič — Ketiš pol : pol, Lorbek F. — ing. Prek pol : pol, Fajs M. — Konič O : 1. Cesar K. — Rudolf E. 0:1, Berglez — Dasko V. pol : pol, Silan — Ostanek 1 :0, prof. Kastelic — Cizelj pol : pol. Mirnik — Marvin (ocenjena kot izgubljena za Mimika), Verk — Rupar R. 1:0, Jazbec — Poš pol : pol, dr. Cerin — Fišer O : 1, Snaj- der F. — Planine pol: pol, Kruiič — Lukeš O : 1, Oder P. — Klojčnik pol : pol Drofenik : Dasko II. pol: pol. Mladinska reprezentanca je izgubila z rezultatom 9 :1. Na pred.og tov. Tavčarja je bila od- poslana v imenu 200 šahistov in MOSO vdanostna in pozdravna brzojavka se- kretarju CK KPS in predsedniku vla- de LRS tov. Mihi Marinku. Organizacija prireditve je bila do- bra. turnir za mladinsko prven- stvo celjskega okrožja Okrožni šahovski odbor v Celju raz- pisuje turnir za mladinsko prvenstvo okrožja za 1. 1948. Turnir se bo igral v Celju v Šahovskem domu v dneh od 25. do 28. decembra 1948. Na turnirju bodo igrali: dva zastop- nika iz Celja ter po eden iz Brežic, Tr- bovelj, Hrastnika, Rogatca. St. Petra in Velenja. Prva dva plasirana imata pravico igranja na mladinskem prvenstvu Slo- venije, ki bo meseca januarja v Mari- boru. šahovska predavanja Šahovska predavanja in otvoritev končnic za vse člane in IV. kategorni- ke priredi Šahovski dom v Celju. Pre- davanja bodo vsak četrtek od 19. do 20.* ure v igralnici doma. Prvo preda- vanje v četrtek 23. decembra. Vstop prost! Šahovski študij za II. in III. kategor- nike pod vodstvom tov. Cijana S. bo vsak torek ob 20, uri. Prvi sestanek 21. decembra! brzoturnir ssd celje V torek dne 14. decembra se je vršil zaključni brzoturnir za prehodno za- stavico v letu 1948. Turnirja se je udeležilo 16 igralcev. Zmagal je Cijan Slavko s 15 točkami pred Flajsom M. 14. Snajder Jože 12, Hočevar N. 11, Zastavico si je v trajno last osvojil Mirko Fajs. ki je letos zmagal štirikrat, Hočevar N. trikrat, ter po enkrat Cijan S. in Lorbek F. OBJAVA Invalid, podjetje Promet z rabljenimi predmeti (Starinarna). Celje, Tomšičev poziva vse stranke, ki so do 10. novembra 1.1. oddale v komisijsko prodajo razne pred- mete in še do danes niso prejele izpla- čilo, da dvignejo, na podlagi izdanih potrdil gotovino ali predmete do 25. decembra 1948. Predmeti oziroma gotovina, ki se ne bo dvignila do tega roka. preide brez- pogojno v last inv. podjetja. _Uprava inv. podjetij, Celje POZIV Uprava za ceste Celje poziva doba- vitelje in voznike, da predlože zaradi likvidacije račune najkasneje do 20. t. m. Račun je predložiti preko cestnih delovodstev. Vse morebitne poznejše prijave se ne bodo upoštevale. »OSKRBA« državno podjetje za oskr- bovanje lokalne industrije in obrti, obvešča podjetja in ustanove, da od 20. do 27. decembra t. L, zaradi inventure ne sprejema in izvršuje nobenih naročil. Istočasno prosimo, da je dvigniti vsa pripravljena naročila najkasneje do 18. decembra t. m. Zamenjam 5-cevni radioaparat za zidno in strešno opeko. Naslov v upravi. Prodam par enoletnih angora zajcev. Naslov v upravi._ __ Gramofon-kovčeg s ploščami in igla- mi kupim. Naslov v_ upravi_lista._ Kupim malo klavirsko harmoniko za otroka. Naslov v upravi. novi grobovi Grabar Frančiška, gospodinja iz Ce- lja, Cesta na Dobravo. Oblak Henrik, prevoznik iz Celja, Ozka ulica 3. Pri- mon Valerija, pomožna kuharica iz Sv. Jederti 54. Grilanc Karel, upokojenec, Celje, Polule 22. Rajeršič Ludvika, ob- činska reva iz Celja, Slomškov trg. Kostevc Amalija, peružitkarica iz Sv. Vida pri Planini, Lokan Štefan, sin to- varniškega delavca iz Celja. Kalužar Gašper, preužitkar iz Ložnice 16, Bab- no, Celje. Gubenšek Marija, gospodi- nja iz Virštanja, Podčetrtek. Krivec Martin, sin malega kmeta iz Krivca, Donačka gora. Detiček Mirko, zaseb- nik iz Celja, Za vodna 26. Omrzel Ma- rija, medicinski tehnik iz Celja, Zidan- škova ulica. Zmazek Marija, upoko- jenka iz Celja, Slomškov trg. Rajter Milan, upokojenec iz Lokrovca 7, Ce- lje. Vrečer Jožef, sin strojnika iz Nove vasi, Celje. Zupane Karel, delavec iz Tratne 29, Grobelno. Goršek Ana, po- sestnica iz Sp. Rečice 37, Mozirje. Fid- ler Marija, gospodinja iz Celja, Zagrad št, 13. novoporoCenci Standekar Ivan in Gilčvert Ladislava iz Celja, on iz Ljutomera. Pukl Mihael in Korošec Frančiška iz Ptuja, on iz Poljčan. Tamše Jožef in Cokan Franči- ška, oba iz Celja. Jezernik Frančišek in Prislan Ljudmila iz Sv. Jurija. Po- lutnik Martin in Hanekam Amalija roj. Godec iz Celja. Komin Sime in Fortin Frančiška iz Maribora, on iz Celja. Preklicujem za neveljavno izgublje- no osebno izkaznico na ime Veber Kri- stina, Pernov 37. p. Žalec._ Lovsko psico, črno, lepo, oddam za stalno dobremu skrbniku. Naslov v upravi._ Zobni ščitnik iz gumijaste zmesi, za varovanje zob pri boksu, takoj kupim. Naslov v upravništvu lista. Osebno izkaznico in prometno knjigo na ime Oberčkal Avgust proglašam za nevelj a vno.__ »VINO« OLO Celje-okolica nazna- nja, da se od 27. decembra 1948 do 3. januarja 1949 zaradi inventure blago ne izdaja. SŠD »Kladivar« priredi v soboto, dne 18. decembra 1948 v mali dvorani OF- doma plesne vaje s pričetkom ob 19.30 do 23. ure zvečer. Plesne vaje se bodo vršile redno vsako soboto. KINO METROPOL Od 17. dec. do 23. dec.: Na svoji zem- lji, prvi slovenski umetniški film. Od 24. dec. do 30. dec.: Ališer Navoi, sovjetski film. KINO DOM Od 18. do 21. dec.: Glasbena komedi- ja, sovj. film (repriza). Od 22. do 28. dec.: Rusko vprašanje, sovj. umetniški film. DEŽURNE TRAFIKE odprte v nedeljo, dne 19. decembra 1948: Soštarec Štefan, Stanetova ulica. Stanič Hedvika, Ljubljanska cesta. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 19. dec. 1948: Dr. Bitenc Maks, Ljub- ljanska cesta 8. Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Sobota 18. dec. Nedelja 19. d.-c. SOVJBTSKI UMET. FILM Nasredinove prigode Sreda 2?. dec. Četrtek 23. d c. SOVJETSKI UMET. FILM LERMONTOV PREDSTAVE Sobota, sreda,četrtek ob 19., ncdflja ob 19., ker rrvi dve predstavi od- padetc zaradi gied igre „Celjski grtfje" državne razredne loterije FLRJ dobite v podružnici JUGOREKLAM Celje, Prešernova! NASVETI borcem za večje pridelke 5. Jonathan je novejša amerikanska sorta, krasne zunanjosti (temno rdeč plod v celoti, če raste v solnčni legi) nenadkriljivo dobrega okusa. V sosed- nji Madžarski se nahajajo ogromni na- sadi te sorte in so z njo zelo zadovolj- ni. Tudi pri nas so izkušnje zadnjih desetletij pokazale, da bo sorta za splošno širjenje. Drevo zarodi zelo zgodaj in je izred- no rodovitno. Edina slaba lastnost bi bila. ker ga rada napada jabolčna ple- sen, kar bomo pa s škropljenjem že preprečili. Jonathan je na vsak način sorta bo- dočnosti. 6. Ontario je prav tako kot jonathan novejša amerikanska sorta. Drevo ra- ste zelo bujno, zaradi tega tudi zelo rado v mladosti pozebe, kar je glavna In menda edina slaba lastnost te sor- te. Zaradi tega jo bomo uporabljali predvsem za precepljanje starejših ne- rodovitnih oziroma neprimernih sort, odnosno jo bomo cepili izključno v krono odpornejših sort. Sad je debel, na drevesu odvratno zelene barve z več ali manj rdečice (v kolikor pač raste na sončni legi). V shrambi porumeni in je gotovo med najlepšimi jabolki. Na drevesu in v shrambi prve tedne segnije do 10 odst. sadu, ostanek pa je nadvse trpežen in počaka v dobri shrambi do maja. Je izredno rodovitna sorta in zarodi zelo zgodaj. Je na vsak način za splošno širjenje. 7. Bobovec je preveč poznana sorta, da bi jo opisoval. Ima vrline (izredna rodovitnost, neobčutljivost drevesa in sadu proti boleznim in škodljivcem, velika trpežnost) preko katerih ni mo- goče iti in je bila sprejeta ta sorta v sadni izbor. Zaradi navedenih vrlin se je razširila bolj kot katerakoli sorta. Zarodi sicer pozno, a je pozneje bolj rodoviten. Ne odgovarja pa okus in obstaja bo- jazen, da nas bo kdaj pustil na svetov- ne trgu na cedilu. Mnenje, ki je edino pravilno, se glasi: »Ce ga bo trg za- hteval, ga imamo dovolj, če ga bo od- klanjal. ga imamo preveč, mnogo pre- več«. Da se razumemo, bobovca še bo- do sadili posamezniki, manjši sadjarji za lastno porabo, za splošno razširjenje pa se ne bo priporočal, ker imamo ne- kaj po okusu mnogo boljših sort s si- cer istimi lastnostmi. Tudi morebitni ugovor, da je bobovec kot nalašč za sadno industrijo, ki je v polnem raz- mahu (izdelava želejev, brezalkoholnih sadnih sokov in marmelade) nas ne sme odvrniti od cilja, ker za te name- ne imamo dovolj drugovrstnega sadja plemenitih sort in tudi bobovca še ve- like množine. 8. Beličnik je tudi novejša sorta, ru- skega izvora. Povsod kjer je potreba po zgodnjih jabolkih, bomo sadili iz- ključno samo to sorto, ki zori v Slo- veniji kot prva. Drevo je bujne rasti. Zarodi zgodaj in je zelo rodovitno. Sad je bel do ru- men in zelo dobrega okusa, ter precej debel. Za zemljo in lego sorta ni iz- birčna. Sad je občutljiv za obtiske in ne traja dolgo, je torej, kot že ome- njeno za takojšnjo uporabo na doma- čem trgu. Takole nekako naj bi izgledal naš no- vi sadni izbor. Z opisanimi sortami bi že lahko zasadili vse bolj in manj pri- merne lege in s temi sortami bomo krili domačo, zelo rastočo potrošnjo in si osvojili svetovni trg za eventuelne viške. Vsa bodoča produkcija sadnega na- raščaja bo usmerjena v bodoče samo v razmnoževanje prednjih sort. So še možne malenkostne izpremembe v sad- nem izboru, toda do bistvenih razlik ne more priti, kajti nov sadni izbor ba- zira na izkušnjah naših najboljših sa- djarjev. Sadjarje opozarjamo, kar *je tudi v njih interesu, da precepljajo ne- rodovitno sadno drevje, ki še ni pre- staro in pa sorte, ki niso primerne za nadaljnje gojenje (razne vrste sladkih jabolk, ki so pri nas zelo razširjene, pa nimajo prave vrednosti) izključno s spredaj navedenimi sortami. Prav po- sebno naj upoštevajo pri precepljanju sorto ontario. iz razlogov, ki so že pri opisu sorte omenjeni. Mnogi sadjarji bodo imeli proti zmanjšanju števila sadnih sort pomi- sleke. Ukrep naše oblasti se jim bo zdel preveč radikalen. Tovariši sadjarji, je pa potreben za dobrobit nas vseh. Ni seveda s tem rečeno, da moramo precepiti vse sadno drevje tistih sort, ki tu niso naštete. Ze v prejšnjem članku je rečeno, da je v Sloveniji raz- širjenih kakih 20 sort jablan, ki so dobre za v njih primernih prilikah. Te sorte, ki so sicer dobre, a v sadnem iz- boru ne bodo, se ne bodo razmnoževa- le. ne bomo jih tudi ne precepili tem- več obdržali do izbiranja. Te sorte bi bile v glavnem: 1. Sarlamovski, precej razširjena zgo- dnja sorta (zori kmalu za beličnikom), lepe zunanjosti — rdeče progasta in zelo rodovitna. 2. Jakob Lebel, jesenska sorta, zelo močne rasti, z debelim sadom po barvi podobnim boskopskemu kosmaču (zelen do rumen plod z zagorelo rdečico, me- stoma precej rjavkast), izredne rodo- vitnosti. Edina napaka bi bila, da rad gnije. 3. Pisani kardinal, je jesenska sorta dobrih lastnosti, vendar tudi ni za na- daljnje širjenje, ker imamo že razme- roma mnogo jesenskih sort. 4. Grafenštajne je sorta najboljše kvalitete in je bila na svetovnem trgu v prvih letih po svobodi zelo iskana. Ne zadovoljuje nas pa njegova rodo- vitnost. 5. Gdanski robač je zelo rodovitna sorta, z rdečim plodom, ki je tudi ni podcenjevati. 6. Boskopski kosmač je poznana sor- ta, ne zadovoljuje pa povsod njegova rodovitnost. 7. Damasonski kosmač je zelo rodo- viten in za bolj mokro zemljo, kot vsi kosmači, še najbolj primeren. V sploš- nem pa kosmači, kot je že omenjeno, na trgu niso najbolj priljubljeni, kljub temu, da so dobrega okusa (zaradi bar- ve!). 8. Rumeni belefleur je okusna sorta, lepo rumena, primerno rodovitna. Dre- vo je pa slabe rasti in sad preobčutljiv. 9. Porenski krivopeceij je pa sorta bobovcu sličnih lastnosti, še boljšega okusa in lepše barvan kot bobovec z značilnostjo, da pri večini plodov me- sen izrastek iztisne pecelj iz prvotne lege. Edina slaba lastnost te sorte je, da ko zarodi, zelo pobesi veje, ki ovi- rajo pod drevjem vsak promet. 10. Zlata parmena je poznana, za fuzi- kladij (krastavost) preveč občutljiva sorta izredne rodovitnosti zaradi česar v rasti prehitro opeša. V najboljših prilikah pa je zelo dobičkanosna. 11. Baumanova reneta je pri nas tudi zelo razširjena sorta, lepe zunanjosti (rdeče progasta), zelo rodovitna, brez večjih napak, vendar sad ni najboljae kakovosti. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tis»iama.