Paitnina platen« r gotorini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO,	   Ona	posamezni	Številki	Din	1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za. trgovino, industrijo Irt obrt.
Naročnina za Jugoslavijo :	letno	180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo m upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
  - ---  -         ' 1 rr T~~t »•—<**	H«	>11	—»
LETO XIII.	Telefon	št.-2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	9.	avgusta	1930.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	92.
Najvažnejše določbe pravilnika o vinu.
Zakon o vinu je bil donešen že dne 9. decembra lanskega leta, a v veljavo je stopil šele 6 mesecev pozneje. Gospod minister poljoprivrede je v sporazumu z g. ministrom financ in pravde podpisal dne 24. preteklega meseca pravilnik o izvršitvi zgoraj omenjenega zakona. Kakor sam zakon, tako je tudi pravilnik izdelal vinarski strokovnjak, poljoprivredni in-žener in profesor Božidar Jankovič, ki je šef za vinogradništvo in sadjarstvo v ministrstvu poljoprivrede. O amera zakonu in pravilniku je bilo podano v ministrstvu sledeče službeno obvestilo:
Glavni namen zakona in pravilnika
o	vinu je, da zaščiti pravo, naravno vino iz grozdja plemenite vinske trte ter da predvideva stroge kazni za one, ki vino kvarijo in, falaificirajo na katerikoli način. Pravilnik se nanaša na mošt iz grozdja plemenite trte kot surovino, iz katere dobivamo vino, dalje na druge proizvode, ki izhajajo iz mošta, odnosno vina, to je na vinski jesih in žganje iz vina. Zaščita proizvodov vinske trte je izvedena na ta način, da je po zakonu in pravilniku
o	vinu prepovedano spuščati v promet in radi tega čuvati pod imenom »mošt«, (»sire«), vino, vinskega jesiha in žganja iz vina, produkte, ki bi bili falzificirani. Kar se tiče proizvodnje konjaka, gre zakon še dalje m prepoveduje njega, izdelovanje vinskim trgovcem in vsem onim, ki imajo pravico točenja pijač. Ker so v mnogih naših krajih razširjeni samo rodni hibriadi vinske trte, na primer di-rettor, šmarnica in izabela, ki dajejo vino precej slabe kvalitete in škodljivo zdravju, vsled česar izgube naša vina doma, zlasti pa v inozemstvu mnogo na svojem glasu, je to vprašanje regulirano tako, da bo ta vrste trte, v kolikor ni z zakonom takoj prepovedana, postopoma sama izginjala, umikajoč se plemeniti trti. Ojačevanje mošta in vina s sladkorjem je dovoljeno samo v slabih letih in v omejeni množini. Dodajanje alkohola vinu je prepovedano, pa naj bo v tej ali oni obliki. Pravilnik o vinu se jako obširno peča tudi tudi z nepoštenimi proizvajalci in prodajalci vina, katerih namen je, da z nedo-voljeniim sredstvi in dejanji ob priliki
prodaje vina premotijo kupce, predavajoč jim stvari, ki so škodljive tudi za njihove zdravje. Zakon in pravilnik predpisujeta za take slučaje stroge denarne kazni, ki segajo do
30.000	Din, zapor, zaplembo pijače, objavljenje obsodbe potom časopisja in izrekom obsodbe prekršitelju.
'Da bi se zakon o vinu mogel čim uspešneje oživatvoriti, predvideva pravilnik v tem smislu celi niz mer. Ta pravilnik dovoljuje, da se morejo vinu dodajati gotove materije v svrho dobivanja boljše kvalitete radi lažjega čuvanja in zdravljenja vina. Tako je dovoljeno žveplanje, dodajanje ali odvzemanje kisline, dodajanje tanina, umetno čiščenje in odvzemanje barve rjavkastega vina. Pravilnik pravi dalje: Kdor se želi proti denarni nagradi stalno pečati s prirejanjem strokovnih predavanj o vinu, njega proizvodnji in zdravljenju, mora imeti dovoljenje ministra poljoprivrede. Ekstrakti in esenci, katerih uporaba je namenjena izključno falzificiranju vina, so prepovedani, ne smejo se niti proizvajati, niti držati, niti prodajati. Vino v steklenicah od 7 del mora nositi etiketo. Pobiranje grozdja (trgatev) za vino se mora vršiti samo v času, ki ga objavlja občinska oblast. Ravno tako je vinogradnik dolžan, da takoj po trgatvi prijavi občinski oblasti dobljeno množino grozdja in vina. Vsa podjetja, v katerih se kupuje in prodaja vino in drugi proizvodi grozdja, se morajo prijaviti občinskim oblastem in morajo voditi uradne knjige.
Poleg tega določa pravilnik kontrolne organe. Šef vinarske kontrolne službe za celo državo je v Beogradu, vinarski nadzorniki so v vsaki banovini po eden s sedežem v mestu banovine. Vinarski nadzorniki imajo svoje pomožno in ostalo tehnično osobje, a more se jim dodajati na službo tudi osobje finančne kontrole. Vinarski nadzorniki imajo legitimacije ministrstva poljoprivrede, s katerimi imajo pravico iti v vse lokale, kjer se dela in toči pijača, ter vršiti pregled. Na koncu določa pravilnik, da vrši analizo vin samo kemični laboratorij. Za Savsko in Vrbasko banovino bo vršila kemično analizo etnološka postaja v Magrebu.
O	PADCU ŠKODOVIH DELNIC.
Dnevno časopisje je poročalo, da so Škodove delnice v zadnjem času izredno padle, dočim je bil njih tečaj prej skoz tedne nespremenjeno na višini 1450 Kč. »5ohemia« piše o tem: »Borza je mnenja, da je držal Škodove delnice na dosedanji višini Schneider-Creuzot, ki ni pustil tečaja pasti, dokler bi angleško posojilo škodovega podjetja ne bilo pod streho. Ker pa io posojilo ni dobro izpadlo — le 60 odstotkov je bilo prodanih — je puslil Schneider-Creuzot usodi njeno pot«. V Prager Tagblattu« beremo: »Za padec delnic so manj merodajne zunanje okolnosti kot položaj na praški borzi. Dočim so drugi papirji že več mesecev v znamenju padanja, je bil tečaj ško-dovih delnic slabilen pri 1450 Kč in se more smatrati sedanji padec kot neke vrste prilagoditev na vrednostni položaj drugih delniških kategorij.«
Škodovo podjetje poroča, da se položaj podjetja samega ni nič spremenil in da se tudi dosedanja dividendna politika ne bo spremenila.«
UVEDBE TAKSAMETROV V LJUBLJANI.
Vsled zakasnele dobave taksametrov je kr. banska uprava na predlog mestnega načelstva v Ljubljani podaljšala rok za uvedbo taksametrov, predpisan v odločbi z dne 19. junija 1930, Vlil. št. 4224, do dne 15. septembra t. 1.
*	* *
Jugoslo vensko šumarsko udruženje bo imelo letos v dneli od 7. do 9. septembra svojo 54. redno glavno skupščino. Udeleženci bodo seveda posetili tudi veliko lovsko razstavo na velesbjfOM, priredili pa bodo tudii izlet v gozdove kamniške okolice. Otvoritev skupščine bo 7. septembra ob 10. v veliki dvorani Kazine. Naslednji dan bo posvečen ogledovanju razstave, dne 9. septembra zjutraj pa se odpeljejo z avtobusi do Stahovce in nadaljujejo pot do Kamniške Bistrice. Seveda bo Ljubljana izkazala dragim in odličnim gostom svojo običajno gostoljubnost. Uprava J’SU vat/ ”se člane, da se udeleže prireditve v dim večjem šte-
i	vilu in s svojimi družinskimi člani.
Ugoden angleški glas o našem gospodarskem položaju.
Izboljšanje položaja brez tuje pomoči. — Želje po ohranitvi zvez z našimi trgi.
List »Financial News« prinaša v svoji zadnji številki na uvodnem, mestu članek o Jugoslaviji, o kateri pravi, da je morda med vsemi novimi povojnimi (državami imela Jugoslavija najtežjo neprilike pri konsolidiranju države na popolnoma zdravi podlagi. Velik (lel uspeha, pravi list, je zasluga Jugoslavije same, ker se ji je brez tuje pomoči posrečilo, popraviti svoj položaj tako na gospodarskem in denarnem trgu, kakor na političn. polju. List poudarja, da je trgovska bilanca Jugoslavije navzlic težkočam, ki izvirajo iz izpremeljivosti poljedelskih pogojev, vendarle povoljna. Članek ob sklepu izraža obžalovanje, da je padel uvoz angleškega blaga v Jugoslavijo, zakaj Velika Britanija bi si morala ohraniti jugoslovanski trg in obdržati zveze z njim.
Za izvoz salam v Marseille.
Naš generalni konzulat v Marseille-ju je obvestil zavod za pospeševanje zunanjo trgovine, da vlada na tamkajšnjem tržišču veliko zanimanje za salame.
Salam se v Marseille-ju porabi velike količine vsled pomorskega in tujskopro-metnega značaja mesta. Uvaža se pa ta izdelek večinoma iz Italije. Suhe salame se plačujejo na debelo po ‘29—30 frankov za kg, vštevši carino in trošarino, ki znaša skupno 3'55 franka za kg. Veletrgovci prodajajo detajlistom salame po 38 frankov. V mali prodaji pa stane kg 38—40 frankov.
Vsled dejstva, da Italijani kupujejo našo živino, a izvažajo »italijanske« salame, kakor tudi v očigled prvovrstne kvalitete, ki jo nudi naša suhomesnata industrija, se je v zadnjem času poskušalo s plasiranjem naših salam na marsejskem tržišču. Rezultati te prve po-skušnje so sledeči: grosistom naše salame ugajajo, ne morejo se pa tamkaj plasirati pod pogoji, ki jih je pokazal ta prvi pokus. Naša suhomesnata industrija je postavila ceno 65 Din za kg, več 3‘60 Din izvozne carinske pristojbine ter plus prevozni stroški. Franko Marseille stane torej kg salam 70 Din, oziroma 32 frankov za kg. Če tej ceni prištejemo še uvozno carino in trošarino, stane kg naših salam v Marseille-ju 35-55 franka, to znači, da trenutno ne moremo prodajati salam grosistom. Na ugovore naše industrije, da bi se naše salame mogle prodajati, v detajlu po 45 frankov za kg radi boljše kvalitete, odgovarjajo grosisti, da je sicer vse to resnica, vendar je potrebno, vsaj prehodno, da se kozum našim salamam prilagodi.
Generalni konzulat smatra, da bi se naše salame zamogle uspešno vnovčevati v Marseille-ju, če bi pokazali mailo več širokogrodnosti in volje. Za začetek bi bilo treba osvoboditi se izvoznih carin in popustiti tudi pri ceni na debelo, tako da bi mogli uspešno konkurirati tako francoskim in italijanskim, kakor tudi ameriškim proizvodom. iNa ta način bi si osvojili konzum, ki bi, ko bi spoznal kvaliteto našega blaga, gotovo ne reagiral na eventualni poznejši dvig cene. Glavno je, da se naše blago na težišču uveljavi, in v teni smislu bi bilo potrebno storiti -vse, da se to doseže.
Gospodarstvo Ogrske v prvem polletju 1930.
V	Ogrski, ki je kljub industrializaciji se vedno pretežno agrarna država, zavisi vse oblikovanje gospodarskega položaja od prodaje agrarnih podatkov. Nizke svetovnotržne cene so ogrsko poljedelsko produkcijo močno razvrednotile in s tem spravile deželo v kritičen položaj.
Ogrska agrarna produkcija je imela leta 1928 še vrednost 2484 milijonov pengo, leta 11>2(J pa samo še vrednost 1660 milijonov, je padla torej za 33-2%. Letos je nastopilo močno novo razvrednotenje, ker so cene pšenice zopet padle. V preteklem letu je imela produkcija pšenice še vrednost nad 600 milijonov pengo, letos znaša njena vrednost komaj 360 milijonov. Lani je stal 1 me-terski stot pšenice 24-5 pengo ob skupni produkciji 27 milijonov meterskih stotov, letos pa znaša produkcija samo 19 maljonov stotov, vrednost enega stota pa tudi samo 19 pengo. V rži se proces razvrednotenja še bolj pozna; lani je bila cena rži 23 pengo, produkcija 8 milijonov meterskih stotov, letos se more pni produkciji 7 milijonov stotov računati komaj s ceno 11 pengo. Neugodno se razvijajo tudi cene ječmena. Oves1 se je v nasprotju z drugimi žitnimi vrstami sicer v ceni nekoliko zvišal, a to pri splošnosti vsled znatno manjše produkcije ne pride posebno do izraza.
Vsled tega je razumljivo, da je Ogrska pobudo za konferenco v Bukarešti odkritosrčno pozdravila ter da se je povabilu rada odzvala. Več izgleda aa hitro pomoč pa nudi pomožna akcija, s katero hoče vlada pomagati poljedelstvu potom boletnega sistema. Kmetu naj se omogoči po tem sistemu domača prodajna cena za krušno žito, ki je 3 pengo nad vsakokratno is>vetovnotržno ceno. Ni gotovo, če bo ta način uspel; če bi pričakovani uspeh izostal, bodo poskusili z vezanim gospodarskim sistemom. — Drugi panogi kmetijstva, živinoreji, se godi relativno dobro. Nizke cene krmil jamčijo za vsekakor zadovoljiv dobiček kljub začasno padajočim cenam živine. Eksport živine iz Ogrske v prvi letošnji polovici je bil precej živahen in je bil po množini in po vrednosti nad lansko višino.
Položaj industrije je precej slab, zlasti še, ker je domača prodaja močno vsled znižane nakupne moči kmečkega prebivalstva močno padla. Stavbno delovanje precej počiva in s tem tudi z njim v zvezi se nahajajoče številne industrije in obrti. 'Posamezne panoge tekstilne industrije, zlasti one, ki so se znale novi smeri prilagoditi, n. pr. tovarne umetne svile, in pa tudi one, ki so se usmerile na mnoštvene predmete (Massenarti-kel), so dobro zaposlene; z znižanimi cenami skušajo izriniti inozemsko konkurenco. Strojna industrija močno trpi nad politiko zaprtja in nad agrarnopro-tekcionističnim stališčem več držav v Srednji Evropi.
Oblikovanje zunanje trgovine je bilo v prvem polletju izredno ugodno. Uvoz je v primeri z lanskim letom padel od 517-0 na 409 milijonov pengo, izvoz je pa istočasno narasel od 406'3 na 454-2 milj. pengo. Omejitev uvoza in pornno-žitev izvoza je spremenila veliko lansko pasivnost 111-2 milj. pengo v aktivnost 45-2 milj. pengo, Preokrenitev v razvoju zunanje trgovine od neprestanega uvoznega previška na izvozni previsek je zapečeta v lanskem avgustu. Od tedaj naprej ni v zunanji trgovini Ogrske noben mesec več pokazal uvoznega previška. Razvoj v tekočem letu je tembolj presenetljiv, ker se v agrarni deželi s pretežnim eksportom poljedelskih produktov
doba pred novo letino običajno zaključuje s pasivnim saldom v trgovski bilanci. Izvozni previšek 45 milijonov v prvem polletju opravičuje torej pričakovanje, da se bo vse leto zaključilo z velikim aktivom v trgovski bilanci.
Otežkujoč za nadaljnji razvoj je pa precej nerazjasnjeni trgovskopolitični položaj. Z glavnimi deželami prodaje — z Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo pride opetovano do trenja, ker ne obstoji nobena trgovska pogodba, ki bi odgovarjala praktičnim zahtevam. Dopolnilo h gospodarskemu dogovoru z Avstrijo ni stopilo v veljavo, Češkoslovaška je trgovsko pogodbo s koncem leta odpovedala in z Nemčijo sploh ne pride do nobenih razgovorov. Na drugi strani bo pa gotovo poživljujoče vplivalo za jesen nameravano in od parlamenta že potrjeno inozemsko posojilo v znesku 500 milijonov pengo, ki ga hočejo porabiti izključno le za vrednost državnih želez-leznic, za elektrifikacijo, cestne gradbe itd.	I
Budimpeška borza je trajno v znamenju mirnega prometa, pri čemer prihaja v poštev splošno neugodna tendenca na evropskih in prekomorskih borzah. Oddaja ogrskih efektov od strani inozemstva tlačijo na tečaje na budimpeški oorzi, dočim je opaziti v Budimpešti sami le prav minimalno sprejemno veselje.
Splošni gospodarski položaj Ogrske moremo iz podanega označiti kot precej zadovoljiv.
ZENSKA ROČNA DELA NA ŠUMAR-SKI IN LOVSKI RAZSTAVI.
Letošnja šumarska in lovska razstava, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra, ne bo prikazala samo pridelkov gozda in lovskih trofej, marveč vse, kar je količkaj v zvezi z lovstvom ali pravzaprav z lepoto lovstva. K temu gotovo spadajo tudi razna ženska ročna dela. Motive iz prirode; posebno slike divjačine najdemo v mnogih starih narodnih ornamentih. To priča, da so se že naši dedje, kakor tudi njih ženice zanimale za lov. Nadalje pa pravi lovec zelo časti delo nežnih prstkov, ki mu je ustvarilo komodno blazinico ali kaj sličnega, kjer vidi prikazano najlepše iz svojega lovskega življenja. V takem delu so združeni vsi ideali pravega lovca. Zato želimo, da bi se naše žene in dekleta udeležile naše razstave tudi s svojimi ročnimi deli. Kupci za take predmete se bodo gotovo našli. Razstavni prostor je brezplačen. Plačati bi bilo treba le majhne odstotke od prejete izkupnine. Vsa potrebna navodila dobe interesentinje v pisarni za šumarsko in lovsko razstavo na velesejmu v Ljubljani.
RUMUNSKI IZGLEDI LETINE.
Letošnji žitni previšek Rumunije cenijo na 430.000 vagonov; to je naj višji eksportnl previšek Rumunije v zadnjih letih. Vlada namerava zgraditi nova skladišča, ker skladišč zelo manjka, in sicer v pristaniščih in n-» železniških križiščih. Vrhutega bo znižala železniško voznino na eksportno žito. Iz Vla-ške bodo žitni transporti dirigirani naravnost v 20 pristanišč ob Dolnji Donavi in od tam naprej v Brajlo. Žitna skladišča v Bralji in Galacu bodo izgradili za dnevni promet 2000 vagonov. Za gladko odpravo transportov bodo sodelovale železnice in pristaniške uprave. Da se tekoča kampanja čim forezhibnejše izvede, nameravajo ustanoviti žitno eksportno centralo. Izgledi letošnjega pridelka se ©značajo povsod v Rumuniji kot ugodni.
SREDNJEEVROPSKI ZAVOD K AGRARNEMU VPRAŠANJE.
Srednjeevropski zavod v Ženevi se bo na skupni anketi z dunajskim in brnskim srednjevropskim zavodom pečal s položajem, ki je nastal po agrarni konferenci v Bukarešti. Podlaga za anketo bodo najbrže dela, ki jih je predložil prof. dr. Hantos. Po njegovem mnenju bi se dala agrarna kriza srednjeevropsko rešiti, če bi našle tri srednjeevropske eksportne države skupaj s tremi srednjeevropskimi industrijskimi državami sredstva in pota, da rešijo več let trajajočo krizo neodvisno od prekomorskega žitnega položaja, pa tudi neodvisno od ostale Evrope.
Produkcija hmelja v Jugoslaviji in izgledi za
bodočnost.
iTOI v Novem Sadu je izdala letno poročilo o gospodarstvu Vojvodine v letu 1929, v katerem je posvečen poseben odstavek jugoslovanski hmeljski pro-dukciij in trgovini. Temu odstavku posnamemo sledče podatke:
Leto 1929 je pomenilo za jugoslovansko produkcijo hmelja pravo katastrofo. Hitri padec cen je povzročil iruin številnih bogatih kmetov in cele vasi so zgubile svoje premoženje. Vzroki padca cen so bili sledeči: 1. Vedno rastoča napetost med produkcijo hmelja in piva;
2. hitri prehod k pridelovanju hmelja;
3. neracionalna produkcija in neorganizirana prodaja jugoslovanskega hmelja.
Dočim je bilo leta 1922 obdelanih v Jugoslaviji s hmeljem samo 1826 ha, je to število naraslo leta 1929 na 5111 ha. Med državami, ki hmelj producirajo, je Jugoslavija peta; pred njo so Nemčija, Češkoslovaška, Anglija in Irska.
Lani je bilo eksportiranega iz Jugoslavije 5,197.i258 kg hmelja v vrednosti
48.689.000 Din. Med prejemnimi državami je Nemčija z 2,063.195 kg ali ca. dvema tretjinama daleko na prvem mestu; sledijo ji Anglija s 533.362 kg, Češkoslovaška s 519.253 kg, Belgija z 91.079 kg, Franoija z! 48.236 kg, Rumunija z 19.709 kilogramov, Italija z 12.885 kg in Ogrska s 6535 kg. Svetovna produkcija v preteklem letu 1929 je znašala 1,769.500 stotov po 50 kg, potreba je znašala
1.200.00 stotov, previšek torej ca.
570.000 stotov, k čemur pridejo še neprodani previški iz let 1927 in 1928. Produkcija je torej faktično potrebo bistveno presegla. — .Mi rečemo stot, pišemo pa 50 kg; to je zato, ker se v hmeljski trgovini vsi 'ravnajo po Nemčiji, prvi producentinji, kjer so šteli in še
sedaj štejejo s funti in je nemški funt \ no rožnatii.
ravno pol pilogranva; torej 100 funtov ali
1	stot = 50 kg.
Da je dobil -ravno jugoslovanski hmelj tako slabe možnosti placiranja, je vzrok sledeči: Od vse jugoslovanske produkcije gre nad 90 odstotkov v inozemstvo. V Jugoslaviji sami se porabi na leto povprečno 600.000 hi piva, za kar je potrebnih ca. 3600 stotov hmelja. Od teh 3600 stotov se del importira iz 'inozemstva. Da bi se mogel jugoslovanski hmelj v inozemstvu placirati, bi bilo treba vse potrebno pripraviti, a se v tem oziru ni skoraj nič storilo. Največji jugoslovanski producenti hmelja so napravili usodno napako, da so brez ozira na gibanje cen na denarnem trgu izročili svoje blago tujim komisijonarjem. Jugoslovanski hmelj je bil vskladiščen in za odpravo opremljen v nemških in češkoslovaških skladiščih in je prišel naravno v roke konsumenta večinoma kot ne — jugoslovanski in le prav redko kot jugoslovanski hmelj.
Izgledi za bodočnost se presojajo v omenjeni publikaciji zelo neugodno. S hmeljem obdelani svet v Srednji Evropi je tako velik, da pomeni že vsak srednji pridelek nadprodukoijo. V posebno težavnem položaju so zlasti one dežele, ki so navezane skoraj popolnoma na izvoz, torej ravno Jugoslavija. Glavne po-rabne dežele skušajo v interesu lastne hmeljske produkcije uvoz 'inozemskega hmelja po možnosti omejiti in delajo temu uvozu težave. Jugoslavija je vrhu tega od glavnih trgov zelo oddaljena. Toreji bo treba hmeljsko produkcijo Jugoslavije omejiti. Poleg tega je treba gledati na pripravne odredbe za zboljšanje, kvalitete hmelja.
Izgledi za bodočnost torej niso poseb-
BOJKOT NEMŠKEGA BLAGA.
»B. T.« poroča, da postaja bojkot nemškega blaga od dne do dne nevarnejši. Povod za to je dala nameravana nemško-finska pogodba kot poskus, da se obide klavzulo največje ugodnosti. Nizozemsko občinstvo je po poljedelskih organizacijah preplavljeno z letaki in okrožnicami, v katerih se svari pr^d nakupom nemškega blaga. Kakor se sliši, bodo stopile nizozemske kmetijske organizacije v stik z danskimi agrarnimi zvezami, da napravijo ukrepe za skupno obrambno akcijo proti nemškemu zaščitnocarinskemu agrarnemu protekcionizmu. Dalje poroča »B. T.«, da je vlada Švedske v Berlinu izjavila, da si pridrži odškodninske zahteve, fie bi bile njene pravice največje ugodnosti vsled pogodbe s Finsko tangirane. Torej raste nevolja celo v Švedski, ki jo Nemci posebno protežirajo. — Nizozemsko časopisje priobčuje okrožnico centralne organizacije mlekarskih zvez, v kateri se vse organizaciji priključene mlekarske zveze, 433 po številu, naprošajo, naj bojkotirajo nem>-ško blago. Okrožnici je pridejan seznam vseh onih blagovnih vrst, glede katerih Holandija ni navezana na Nemčijo. V okrožnici se nadalje izvaja, da bosta centralna nakupna organizacija in tehniška pisarna zveze nadomestila v bodoče vse doslej v Nemčiji kupljene predmete z drugimi. — Postopanje evropskih držav med seboj je zelo ostro, proti U. S. A. so pa že bolj popustljive.
^aaaaaaaaaaa ,
A M/Ti A PTarc^ 20 pecivo mUMM'mtvanilin iladhor
m*
A
B
Novelu
Kvalitetna
znamka
Zahtevajte povsod I
)ino pruvj ir? zanesljiv/
rvyyyyyvvv w »✓v*
ffinudkjouproeuanii
X. razstava poljedelskih strojev, orodja in pripomočkov v Parizu se vrši od 20. do 25. januarja 1931. Informacije daje : Salon de la Machine Agricole, 38 rue de Chateaudun —1 Pariš IX eme.
•
Generalna zastopstva za Italijo prevzame tvrdka Alfredo Winarz, Reka, Via Firenze 4. Tvrdka je na italijanskih trgih dobro upeljana in nudi najboljše reference.
( Tvrdka: Max Wildieuer, Wien V., Schonbrunnerstr. 55/17, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo čipke.
Mednarodni Donavski sejem v Bratislavi (24. avgusta do 2. septembra) se bo vršil pod naslovom »Donavski promet« in ima sledeči program: Blagovni in osebni promet, turistika, ho-telstvo, kopalištvo, zgodovina donavskega prometa, tujskoprometna propaganda donavskih dežel, domača industrij^. Torej prav posebnovrsten in zelo zanimiv program.
Razstava kož in čevljarskih izdelkov v Bukarešti se vrši od 1. septembra do 1. oktobra >1930. Direkcija rumunskih železnic je dovolila za posetnike razstave 50% popust.
Velike poljske tovarne lokomotiv se
pogajajo o ustanovitvi kartela. So pa to lokomotivna tovarna v Chrzanowu, loko-motivne delavnice v Varšavi in tovarna Zigielski v Poznanju,
Le domači materijal in domači stroji naj se nakupujejo; tako opozarja v okrožnicah avstrijski trgovski minister. Pri tem kaze na veliko brezposelnost v avstrijski industriji.
Amerikanci so inozemstvu tudi dolžni in niso samo njegovi upniki. Njih inozemsko zadolženje je znašalo na koncu preteklega leta sedem milijard dolarjev in pol napram petim milijardam v letu 1919.
Novo turško banko z glavnico 1 milj. funtov bo ustanovila zveza carigrajskih industrijcev.
Brezposelnost v Avstriji na koncu julija ni kazala nobene spremembe napram sredini julija, kar se smatra kot neugoden znak, ker se brezposelnost v poletnih mesecih sicer zmanjša.
Inozemska prodaja General Motors Co. kaže v prvi letošnji polovici nazadovanje 175.000 vozov, kar je 69 odstotni padec napram prvi lanski polovici. — Domača prodaja je pa padla samo za 27 odsJtotkov na 679.000 vozov.
Budimpeška veletrgovina s semeni Viktor Foldes je izjavila svojo insolventnost. Ponuja 25-odstotno kvoto.
Uvozni monopol za inozemsko volno hočejo vpeljati na Poljskem; s tem hočejo dvigniti domačo ovčerejo. Že pri zadnjih državnih naročilih je bil stavljen pogoj, da se mora volneno blago sestaviti z najmanj 25 odstotki iz domače volne.
Mednarodni kartel cevi naznanja, da so bila naročila v juliju nekoliko številnejša kot v juniju, a še zmeraj manjša kot v prejšnjih mesecih, pa še takrat niso bila zadostna.
Nov zakon o kartelih bodo izdali na Ogrskem in bo to prvo jesensko zakonodajno delo parlamenta. Pripravlja se tudi zakon o reformi fideikomistva. Na Ogrskem imajo s karteli zmeraj dosti dela.
Cene bombaža padajo in je videti, da bodo še nadalje padale. iRačunijo, da bo skupaj s starimi zalogami svetovnemu konsumu na razpolago 20 milijonov bal.
Ustanovitev treh novih kartelov v Nemčiji je nameravana; omeniti bi bil zlasti vagonski kartel v, svrho stabilizacije cen.
Nemška produkcija surovega železa je
bila v zadnjih treh mesecih za 24 odstotkov manjša kot v istih mesecih lanskega leta, produkcija valjanega blaga pa za 27 odstotkov. Močno je padla tudi produkcija premoga, avtomobilov in stavbnega materijala.
Višino kratkoročnih kreditov v Avstri-| striji je dosegla vsoto 80 miiljonov do-; larjev ali 506 milijonov šilingo.v. Dvig kratkoročnih inozemskih kreditov je vzporedno z dotokom inozemskih plačilnih sredstev iz tujskega prometa merodajen za zvišanje deviznih zalog pri Narodni banki na ca. 900 milijonov šilingov.
Mednarodnemu kartelu cinka, v katerem' so evropski producenti udeleženi s 70 odstotki, prekomorski s 30, sta pristopili sedaj tudi avstralska tovarna cinka in pa American Smelting Co.
V	češkoslovaški industriji čevljev so se pojavile zopet nove insolvence, n. pr. tovarni čevljev Holfeld in Burian.
iRumunske bankovce po 5 in 20 lejev zamenja Rumunska Narodna banka samo še do vključno 31. t. m., nakar zgubijo svojo vrednost.
Italijanske državne železnice so izdale vozni red o najhitrejših potih pri transportu tovornega blaga na njih progah.
(Tudi švicarska tekstilna industrija preživlja krizo. Bombaževe tkalnice so ustavile že 6500 statev. Eksport pada nadalje.
Ameriški, petrolejski sporazum je pretrgan; Mid Continent Petroleum Corp. javlja merodajnim mestom, da se prodajnih dogovorov ne bo več držala, ker se jih tudi druge rafinerije ne držijo več.
Obilica zlata v Franciji.
V	cirkulaciji zlata pri novčnih bankah ima Francoska banka s stalnimi nakupi že več mesecev posebno stališče. Znatna tvorba kapitala, pospešena po znižanju davkov, velik tujski promet, predvsem pa aktivna plačilna bilanca so naravnim potom povzročili prirastek na denarju in na devizah., za katerega ni nobenega pravega odtoka. To dokazujejo izredno nizke obrestne mere. Dnevnega denarja se znebiš komaj z 2 odstotkoma, zasebna obrestna mera se drži pri 21/»%.
Bančni izkazi kažejo v teh razmerah stalno naraščanje blagajniških postavk in vlog; tendenca preobilice denarja se zdi, da gre nadalje naprej kot pa da pada, zlasti še, ker se na eksport kapitala še zmeraj ne misli. Realizacija deviz in saldiranje aktivne plačilne bilance imata za posledico naraven dotok zlata v Francijo, ki je s posebno politiko Francoske banke še povečan in ki najde svoj značilen izraz v že stalni časni-ški notici »dnevni zlati nakupi Francije«.
Zlate zaloge Francoske banke so znašale sredi leta 1928 28.900 milijonov frankov, na koncu istega leta že 31‘9 milijard, sredi preteklega leta 38-5 in in na koncu preteklega leta 42*4 milijard frankov. V sredi tekočega leta 1930 je bila dosežena že ogromna višina 45 milijard frankov. Ta prirastek zlata je imel v spremstvu pomnožen obtok bankovcev:	od 58-7 milijard v sredi leta
1928 je narasel na 65 milijard v sredi leta 1929, na 70-2 ;na koncu leta 1929 in na 73 milijard v sredi tekočega leta. V teku dveh let se je pomnožila zlata zaloga za 16.100 milijonov frankov, obtok bankovcev pa za 14.300 milijonov.
Tečaj 8. avgusta 1930.
*-*0
ševan>*
Ponuc'
	Dir	Do
BBVIZB frraeterdtin 1 h. foid. . . Berita 1 M	 Bruselj 1 bel*«	 B«dlmpe*U 1 pen*# ■ . Burita 100 fi		13*450 7*9522	22 71 13*480 7*8872 9 8850 1095*90 7*9822
		274 47
		 •		56*245
Parts 100 tr 		*		221*73
Prag« 100 kron	 Trat 100 Ur		— '		167 13 296*10
NOVE DOLOČBE ZA ŽITNO BORZNO TRGOVINO V FRANCIJI.
Trgovski minister je za žilno borzno trgovino izdal novo odredbo, veljavn* od 1. avgusta dalje. Vse žitne kvantitete se morajo ponud ti najprvo državnemu kontrolnemu uradu v nakup. Šele, če ta urad ponudbo odkloni, postane žito prosto za trgovino. Obenem je bilo odrejeno, da se žito glede na novi zakon o socialnem zavarovanju ne sme podražiti za več kot za 5 odstotkov. Kdor te določbe krši, bo strogo kaznovan.
TURČIJA OMEJUJE INOZEMSKA NAROČILA.
Nakup inozemskega blaga po turških državnih 'im vilajetnih oblastih je bil, za finančno leto 1930/31 glede na vrednotno vprašanje skrčen na 11,600.000 turških funtov. Javna dela mora dovoliti ministrski svet, pri čemer stavi ministrstvo za javna dela predloge, v koliko bi se dala izpeljati ta dela z domačim kapitalom. Na Turškem zmeraj kaj takega poskusijo, pa zmeraj odnehajo.
POLICIJA PROTI ŠPEKULANTOM NA BAISSE.
Iz Milana poročajo: Ker je špekulacija trenutno usmerjena v prvi vrsti na baisse in je opetovano povzročila protinapade velebank, so se izvršile pri nekaterih milanskih borznih senza-lih v zadnjih dneh hišne preiskave. S tem so hoteli dobiti v roke povzročitelje gibanja in jih kaznovati. Senzali so proti temu postopanju in proli kršenju poklicne tajnosti vložili protest in so pooblastili tročlanski odbor, naj varuje njih koristi v civilnopravnem in državnopravnem oziru.
TEMELJITA REFORMA PRODUKTNE TRGOVINE V PARIZU.
Francoski trgovski minister je izdal pomembno naredbo, ki temeljito reformira način žitne trgovine na pariški produktni borzi, z veljavnostjo od 1. t. m. naprej. Glavna določba naredbe je la, da se morajo v bodoče vse kupčije registrirati pri državno kontrolirani likvidacijski blagajni. Vrsta drugih določb se tiče kvalitete na borzo pripuščenih žitnih vrst in dopustitve eksportnega žita.
V AVSTRIJI UPAJO NA OPLODITEV
GOSPODARSTVA PO POSOJILU.
Industrija je podpis avstrijskega posojila seveda z velikim zadovoljstvom pozdravila. Upa, da bodo sedaj nemudoma došle dobavne oddaje zveznih železnic ter poštne in brzojavne uprave. S tem bo v številnih industrijskih skupinah omogočena nastavitev novih delavcev, v drugih bo pa vsaj odpuščanje preprečeno. Tudi se mora ugodno javiti likvidnost na denarnem trgu, vsled odplačila dolgov zveznih železnic bankam itd. Morda se bo tudi brezupni pesimizem, ki se je lotil mnogih krogov industrije, umaknil ugodnejšemu presojanju. Predvsem pa pričakuje industrija, da bo zvezna vlada držala svojo obljubo ter da bo za slučaj posojila obljubljeno znižanje davkov in pristojbin nemudoma izvedla. Seveda si pa v Avstriji tudi ne prikrivajo dejstva, da so pod pritiskom svetovne krize, koje posledice more posojilo pač začasno omiliti,, a jih ne more odpraviti.
ŠTEVILO AVTOMOBILOV NA SVETU.
Na podlagi uradne statistike ameriškega trgovinskega ministrstva je bilo koncem leta 1929 na celem svetu
35,127.000	avtomobilskih vozil vseh vrst. V primeri z letom 1928 se je število avtomobilov povečalo za 3 milijone 62.000. Od gori omenjenega števila odpade na Združene države nič manj kot 26,653.000 avtomobilov.
POMOČ ZA AVSTRIJSKO POLJEDELSTVO.
V	Avstriji bodo zvišali davek na sladkor in pivo in bodo dobili s tem 96 milijonov šilingov. Porabili jih bodo za pomoč poljedelstvu in mlinski industriji. Sladkor bo dal 60 milijonov, pivo 36. Poljedelstvu bodo dali 81 mil. šil. in sicer v obliki pridelovalnih premij za pšenico, rž, oves in ječmen, 6 milijonov bodo dali mlinski industriji, ostanek pa gorskim kmetom v obliki premij za pitanje. Prvi obrok bodo plačali v novembru, drugi obrok v pomladi.
DAVČNI VIJAK PROTI KONKURENCI AVTOMOBILA.
Nemško prometno ministrstvo je predlagalo državnemu gospodarskemu svetu, naj se davek na tovorne avtomobile z več kot dvema tonama lastne teže močno zviša. Prepove naj se še drugi voz zdraven prvega; če ima pa tovorni avtomobil priklenjen vseeno še en voz, naj se ta posebej obdavči. Iz tega sklepajo, da stoji za predlogom Nemška državna železnica.
Telefen št. 2182
Telefon št. 2182
ff
BRZOPROMET
auto - prevozniška družba	z	o. z.
Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
se priporoča za prevažanje vseh vrst blaga s tovornim avtomobilom v Ljubljani in na deželo.’ — Cenilk vožnjam iz mesta na kolodvor im Obratno, in v notranjem delu mesta, do 300 kg	Din	15'—	do 750 kg Din 25-—	do	1500 kg	Din	35*—
do 500 kg	Din	20-—	do 1000 kg Din 35'—	do	2000 kg	Din	40*—
Vagonske vožnje in vožnje v okolico mesta in na deželo po posebnem dogovoru.
Dobave. Prumetno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave večje množine raznih tiskovin. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1900 m3 tolčenega gramoza. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje raznih pil v popravilo; do 14. avgusta t. 1. glede dobave krožnih žag in razkačev; do 16. avgusta t. 1. pa glede dobave raznega orodja. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema od 21. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 275 m3 mehkega jamskega lesa in 10.000 kg portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema db 25. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave strojnega kovaškega kladiva. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. avgusta t.
1.	ponudbe glede dobave vodovodnih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave izolatorjev. — Vršile se 'bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 8000 kubičnih metrov gramoza; dne 29. avgusta t. 1. pa glede dobave 100.000 kg lesnega oglja. — Dne 26. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 800 kg angleškega cina in 500 kg svinca. — Dne 26. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave varnostnega materijala; dne 28. avgusta t. 1. glede dobave raznega lesenega materijala; dne 30. avgusta t. 1. pa glede dobave varnostnega materijala. — Dne 27. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih ipredu-zeča v Sarajevu glede dobave 8 komadov skretpic. — 'Dne 29. avgusta t. 1. pri Upravi policije v Zagrebu glede dobave uniform. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za 1X71 v Ljubljani interesentom na vpogled.)1 — Dne 26. avgusta t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zeihunu ofertalna licitacija glede dobave 1980 komadov zabojev; dne 30. avgusta 1.1. glede dobave 5000 parov nogavic*, dne 2. septembra t. 1. pa glede dobave 5000 metrov mreže zoper komarje in '10.000 metrov vrvi. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem slagalištu.) — Dne 29. avgusta t. I. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 450 ko-mdov avtomatskih telefonskih aparatov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Viršile se bodo naslednje licitacije glede dobave 'kruha: Dne 25. avgusta t. 1. pri Komandi mesta Sušak na Sušaku; dne 26. avgusta t. 1. pri Komandi vojnega ofcruga v Varaždinu; dne
27.Č avgusta t. 1. pa pri Komandi mesta v iDolnji Lendavi. — (Oglas je na vpogled v. pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih komandah.)	1
Oddaja trgovskih lokalov v palači Ljubljanski dvor. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje III. pismeno licitacijo za oddajo poslovnih lokalov v triletni zakup v palači Ljubljanski dvor. Uporaba lokalov se prične f. oktobra 1930. V zakup se oddajo trgovski prostori v pritličju, ki jih sedaj uporablja tvrdka Presker v skupni izmeri 180 kvadratnih metrov. Prostori se lahko ogledajo vsak delavnik med 10. in 12. uro. Licitacija se bo vršila 15. avgusta ob 11. uri direkciji državnih železnic v Ljubljani v »Ljubljanskem dvoru«, I. nadstropje, soba štev. 51—52. Natančnejša pojasnila in pogoji se dobe pri direkciji, soba štev. 50, odnosno 53, vsak delavnih med 10. in 12.uro.
Dobave, Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave pletenih vrvic za plombiranje, jermen za šivanje ter glede dobave 200 m3 kisika. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Direkcija
državnega rudnika Ljubija sprejema do
11.	avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ozalid papirja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg bele kovine, 100 komadov pip za vodovod; do 20. avgusta t. L glede dobave 3000 kg tračnih žebljev, 250 omotov krovne lepenke, 20 m povoščenega platna, 30 kg grafita, raznih žag, spojnic, ključavnic, vijakov, črne pločevine, klin-gerit plošč ter glede dobave 3000 kg kalcijevega karbida. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave cin-kovega belila, svinčenega rninija, laka, krede, boraksa itd. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kilogramov železa, 50 m povoščenega platna, raznega okovja in 300 mr1 jamskega lesa; do 25. avgusta t. 1. glede dobave 48 m gumijevih preprog, 40 komadov vodenih zasunkov, 20 komadov prehodnih pip in 100 komadov flanš iz kovanega železa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermen, 12.000 komadov opeke, 500 komadov vezi za jamske vozičke in 500 m flanšnih cevi; do 25. avgusta t. L pa glede dobave 1 centrifugalne sesalj-ke. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg svinjske masti; do 22. avgusta t. 1. glede dobave 1 žage, raznih meril, 2000 kg karbolineja, 1800 kilogramov katrana, 1000 kg tovotne masti, 2000 komadov smirkovega platna, 20 kg grafita, 10 kg azbestnih vrvic, glede dobave 1 hladilnika za avtomobil, 4 komadov ventilov iz jeklene litine, 500 kilogramov bombaža za čiščenje in 150 kilogramov bakrene žice. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave plinskih cevi. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 21. avgusta t. L ponudbe glede dobave gonilnih jermenov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. avgusta t. L pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 10.000 komadov cementnega škriljevca; dne 20. avgusta t. 1. glede dobave stavbenega lesa; dne 21. avgusta t. 1. glede dobave žičnih žebljev, lesa, karbolineja; dne 22. avgusta t. 1. glede dobave hrastovih mostnic; dne 23. avgusta t. 1. glede dobave materijala za gornji ustroj; dne 25. avgusta t. 1. glede dobave varnostnega materijala. — Dne 20. avgusta t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede oddaje kovinskih žigov v popravilo; dne 21. avgusta t. 1. glede dobave 60.000 kg lesnega oglja; dne 22. avgusta t. 1. glede dobave pisarniškega materijala; dne 25. avgusta t. L pa glede dobave barv in firneža. — Dne 20. avgusta t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 269 zastav. — Dne 22. avgusta t. 1. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 10.000 kg ovsa. — Dne 23. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 5000 kg asfalta in 8000 ma krovne lepenke; dne 25. avgusta t. 1. pa glede dobave 12.000 komadov metel. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja starega materijala. Dne 22.
avgusta t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala v Mariboru licitacija glede prodaje raznega materijala (papir, karton od voznih kart, zlomljeno steklo, nerabne električne žarnice, odpadki od platna, sukna, konoplje, kožuhovine, klingerit tesnilne plošče, staro mazivo). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja pleskanja železnih mostov se
bo vršila potom ofertalne licitacije dne
25.	avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja stare gume. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje drugo licitacijo za prodajo pnevmatik, polnih gum in zračnih cevi. Licitacija bo 3. septembra t. L ob 11. uri v pisarni poštne direkcije. — Ponudniki morajo položiti najkasneje do desetih na dan licitacije kavcijo Din 900*— pri pomožnem uradu, kjer se lahko vpogledajo in kupijo pogoji, ki so isti kot za prvo licitacijo.
SPORAZUM V AVSTRIJSKI BOMBAŽEVI INDUSTRIJI.
Kakor se sliši, so konlignetna pogajanja avstrijskih bombaževih predilnic pred zaključkom. Dogovor se ne bo likal ureditve produkcije, lemveč samo domače prodaje. Domača prodaja naj se razdeli med iovarne po ključu, ki ga bodo sestavili iz kombinacije polne produkcije in lanske domače prodaje. Na podlagi tega bodo izračunili odstotnost vse produkcije, ki jo sme dotično podjetje prodati doma. V obstoječem dogovoru glede cen se nič ne spremeni.
Trjm poročila
TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 1. avgusta 19B0.
Govedima:	V	mesnicah po mestu:
I. vrste kg Din 22, II. 20; na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, II. 16 do IB, "III. 12—16, jezika 17—20, vampov 8—'10, pljuč 6—10, jeter 16—20, dedič 18—24, možganov 20—25, loja 5—12.
Teletina: 1 leg telečjega mesa I. Din 24—25, II. pO—22, jeter 25—30, pljuč 20—<22.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din
26,	II. 22—24, pljuč HO, jeter 15—20, ledje 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 18, slanine ribe in sala 22, tslanine mešane 20, slanine na debelo 19, masti 24, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—112.
Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14—15, jagnjetine <18—20, kodičevine 25 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 10, II. 8.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 42, de-breoinskih 42, hrenovk 30—34, safalad 80—34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, ipol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 24.
Perutnina:	Piščanec majhen 10—1'4,
večji 15—25, 'kokoš 25—40, petelin 25 do 35, raca 25—85, domači zajec, manjši 8—12, večji 14—20.
Ribe: 1 kg karpa Din 25—30, ščuke 30—35, postrvi 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10—45.
Mleko, maslo, jajca, sir: .1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 35 do 40, čajnega masla 44—'52, masla 40 do 44, bohinjskega sira 30—32, sirčka 8—ilO, par jajc d "75—2-25.
Pijače: 1 liter starega vina Din 18 do 22, novega vina 14—18, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 4'50—5, 1 steklenica 5-50—6.
Ktruh: 1 kg belega Din 5, črnega 450, 'rženega 4’50.
Sadje: 1 kg jabolk za kuho Din 6 do
12,	hrušk I. 16, II. 8—'12, III. 5—7, 1 oranža 2—*4, 1 Limona 0'75—1, 1 kg rožičev 8, fig 10, mandeljnov 48, luščenih 'orehov 48, češpelj 6—8, suhih češpelj
14,	suhih hrušk 10, breskev 24—28, marelic 24, malin 7—8, grozdja 8—16, liter borovnic 2150—3.
Špecerijsko blago:. 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36 do 40, pražene kave I. 100—110, II. 80 do 00, III. 66—70, kristalnega! belega sladkorja 13, v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4\50, navadnega kisa 2'50, 1 kg isoli dlebele 2-50, drobne 2*75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike
III.	vrste 32, sladke paprike po kakovosti 40, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3‘75, čaja 80 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo Din 405—420 (na drobno 4'50),
2	355—375 (4-25), 4 300—310 (4), 6 280 (3-50), kaše 5—6, ješprenja 6, je-šprenjčka 10—12, otrobov l-75—2, koruzne moke 3‘50, koruznega zdroba 4 do 4'50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4.
Žito: q ipšenice Din 230—245, rži 200 do 210, ječmena 190—200, ovsa 205 do 225, prosa 200—210, koruze 175—185, ajde 200—220, fižoila ribničana 330, fižola prepeličanja 410, graha 8—10, leče 8—10 Din.
Kurivo: 1 tona premoga Din 460, 1 kub. m trdih drv 180, mehkih drv 90.
Krima: q sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 75, slame 60—70.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 5—6, štruonate solate 5—6, aj-serice 5—6, endivije '5—6, zgodnjega zelja 2—2-50, kislega zelja 3-50, ohrovta
2—2-50, kolerab 6—7, špinače 6—7, paradižnikov 4—6, kumar 3—4, 100 kumaric za vkisavanje 10—1,2, 1 kg buč
3—4, graha v stročju 8—10, luščenega graha 12—16, fižola v stročju 4—8, čebule 2—2-50, česna 12—14, krompirja novega 1—1-50, kisle repe 2-50—3, jurčkov 8—10, korenja 2—4, peteršilja 3 do '4, zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 8—12, malancan 12.
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. avgusta 1930.
Govedina: V mesnicah I. vrste 1 kg Din 20, II. 18; na trgu I. vrste 20, II. 18, vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledic 17, loja 10.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 22, II. 20, jeter 18, pljuč 16.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din
28,	II. 25, III. 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. 21, II. 20, na debelo 20, suhe slanine 26, masti 23, šunke 30, prekajenega mesa I. 27, II. 25, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 28.
Konjske meso: 1 kg konjskega mesa
1.	Din 7, II. 6.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 30, de-breednskih 40, hrenovk >30, safalad 30, posebnih 80, tlačenk 30, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšvi-Skih 20, salami 90.
Perutnina: piščanec majhen Din 15, večji 20—25, kokoš 30—35, petelin 30 do 35, raca 40, gos 80, domači zajec, manjši 15, večji 25.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 52, masla 36, bohinjskega sira 33—44, trapistovskega sira 28—30, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 1-25.
Pijača: 1 liter starega vina Din 20v novega 16, piva 10, žganja 30.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 5, 1 štruca v teži 50 dkg 2-50, 100 dkg 5,
1	kg črnega kruha 4-20, 1 štruca v teži 60 dkg 2-50, 120 dkg 5, žemlja mala 0-50, velika 1, 1 kg polbelega kruha 4-50, 1 štruca v teži 55 rkg 2\50, 110 dkg 5.
Sadje: 1 kg jabolk II. Din 8, hrušk
II.	10, III. 8, marelic 12—16, breskev 16, orehov 10, luščenih orehov 40, sliv 8, suhihčeš pelj 10, suhih hrušk 8.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 56, Rio 44, pražene kave I. 92, II. 68, III. 48, čaja 60—140, kristal belega sladkorja 12-50, sladkorja v kockah 14-50, medu 20, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 8, III. 5, 1 liter namiznega oilja 20, olivnega olja 18—40, bučnega olja 17, vinskega kisa 3-50, navadnega kisa 2, petroleja 7-50, špirita de-nat. lil, 1 kg soli 2-50, celega popra 68, mletega popra 70, paprike 40, sladke paprike 48, testenin I. 12, II. 8, mila
15,	karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 20—30.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 Din
4-50, 0 4-10, 2 3-75, 4 3'20, 5 2-90, 6 2-60, 7 2, ržene enotne moke 2’80, pšeničnega zdroba 4'30, koruznega zdroba 2'60, pšeničnik otrobov 1-30, koruzne moke 1‘60, ajdove moke 4-15, kaše 3-40, ješprenja 3'60, ovsenega riža 7.
Žito: q pšenice Din 230, rži 200, ječmena 200, ovsa 190, prosa 300, koruze 175, ajde 250, fižola 350—400, graha 1500, leče 1600.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 46, zabukovški 49, rjavi 25, 1 kub. meter trdih drv 130, 100 kg trdih drv 36, ll kub. m mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28.
Krma: q sladkega sena Din 70, polsladkega sena 60, kislega sena 50, 'slame 50, prešana stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 kom. glavnate ' solate Din 0'50—1-50, šlrucnate 0-50 do 1-50, endivije 0-50—1, 1 kg zgodnjega zelja ital. 6, ohrovta 5, 1 komad kolerabe 0-25—0-50, 1 krožnik špinače 2, 1 kg paradižnikov 5—6 kumar 6, kumaric za vkisovanje 8, graha v stročju 4, fižola v stročju 3, čebule 3, česna 12, krompirja 1-50—2, 1 krožnik jurčkov 5.
Motvoz
Grosuplje
HiMitti Tovarna motvoza in mama d. d.
Mi t snih! GROSUPLJE pri UUBLIANI
hvHočiP
89	™	tovarna	“
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfineJSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo I
I
javlja da je odprl
ADVOKATSKO
PISARNO
Ljubi*
am
Miklošičeva cesfa 21
nova hiša Vzajemne zavarovalnice ' " Telefon 2912
NAPRODAJ SO
2 stari lokomotivi za normalni industrijski ;tir, 3 rabljeni tovoriti avto-moliili, ki se kurijo z ogljem, nosilnost istih tje po 5 ton, rabljeni motorji po 500 voltov na enakoanierni tok, novi parni pregrejevalec <= Dampf-iiberhdteer) 14 At m., ‘2 nova fužinska mlina (Hamniermiihlen), novi prenosnik (Transportband) in raznii tehnični materijal. Reflektanti naj se pismeno (javijo na Interreklain <1. d., Zagreb, Huwr«ka
28, pod »K-1454«.
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
H. NADSTR. HUDI PO 1ZRKDNO HIZEOH CBN AH:
SALDA-KONTB						ODJEMALNB
STRACB	MM				'	KNJIŽICB
JOURNALE						R1SALNK
SOLSKK						BLOKB
*YKZKK-MAPK						L T. D.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1300 Detnlika glavnica:
Oin 50,000.000*—
Skupne rezerve c ca.
Oin 10,000.000*-
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNIC 6:
Braiice, Celja, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovii, Novlsad, Novomeato, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgracfec, Split, Šibenik, Zagreb
Se priporoia za vse bančne posle
USTflNOVi;SM1 133*1 3r*o;j«'n'
Brzojavni naslon
Ljubljanska banka Telefonske številne: 2861, 2413, 2S02, 2503
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrij»ko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljaua.