Dopisi in novice. — Odgovor na prijateljski dopis zastran risarskega nauka po nTretavu". V štev. 2. letošnjega »Tovariša« smo prinesli recenzijo o knjigi »Der kleine Zeichner von P. W. Tretau«. Da smo jo priporočili gg. tovarišem, storili smo iz mnogih uzrokov, in sicer: 1. da bi se risanje bolj gojilo v ljudski šoli, 2. da bi večina gg. učiteljev inštrukcijo dne 6. maja 1874 o risanju v jednem smislu razumevala, 3. da bi nauk jeduakomerno razkladali in 4. postavni smoter dosegli in to po navodu, katerega celd ministerstvo za porabo priporoča in katerega je tudi svetovna razstava obdarovala. Kdor toraj v smislu ministerskih priporočil dela, sme preverjen biti, da hodi po poti, ki je nihče karati ne more, ako bi bil tudi boljših raisli in ved, od Tretava. — Po vsem tem pa nočemo reči, da je Tretau sveto pismo. Kdor kaj več zna, sme tudi to svoji deci prodati; kdor si upa z drugimi sredstvi učni smoter doseči, mu tudi ni zabranjeno, teh poslužiti se. Tudi več, kakor Tretau kaže, se sme v ljudski šoli storiti. Eavno tako ni prepovedano, risalno gradivo bolj mikavno razvijati, kakor ga Tretau. Knjiga bi, se ve, lahko še enkrat toliko obsegala in imela dvakrat več slik na izbero, kakor jih ima, tudi cena bi bila nji lahko manjša, temu tudi mi priterjujemo; a pervo bi ne bilo dobro, drugo je nemogoče. Dobro ne, ker bi neizurjen risar potem preobširnega dela ustrašil se in ne vedel, kaj jemati, kaj izpuščati; veča knjiga za tako ceno pa zaradi tega mogoča ni, ker je vsaka pola štirikrat v tisku, dvakrat na kamnu, dvakrat v berzotiskalnim stroju. Ako toraj knjiga po »Tovarišu« priporočena gg. naročnike iznenadila ni, in se Tretau-ove vodila ne vjemajo z individualnimi pojmovi posamesnih, ne moremo zaradi tega od svoje perve zmerne kritike odstopiti, delali bi »Tretavu« krivico. Ne rečemo, da bi »Tretau« ne mogel biti bolji. More li biti kakošna reč na svetu popolna, nezboljšljiva? Kdor se ptujih sredstev ne poslužuje, in ni prevcrjen njiii praktične vrednosti, jih kaj rad nevgodno kritikuje. Zato je tudi list »Volksschule« v nekem referatu nedavno »malega risarja« karal, češ, da je prcsuboparen. Tako smo zmiraj drug čez druzega, na kvar napredku. Gorje učitelju, ki pri svojih pisarijah kako slabost, pomanjkljivost pokaže; njegov sodelavec že zgrabi za nož in ga moralično zakolje; drugi kolegi pa kriče »bravo« in ploskajo s rokama. Zastran Kopšičevih risank naj povemo, da se bodo kmalo preživele, zlasti če bodo merodajni organi strogo zahtevali, da se risalni nauk po poprej omenjenih določbah v ljudski šoli goji. Da nimajo ti zvezki posebne pribodnosti, sklepa se lahko po dotičnih postavah, toraj tu ne bomo o vrednosti ali pomanjkljivosti Kop. učila več govorili, kakor da so risanke kot samoučilo dobro porabljive ter da učitelju ni treba dosti ubijati se z naukom poleg njih, ako se otroci uče risati v naj bolj poveršnem pomenu besede. (0 slikah, ki jili je »Vertec« prinesel, spregovorimo prihodnjič.) — Kranjsko šolstvo pred konštituc. zborom v Ljubljani. »L. Tagblatt« poroča o zborovanji konštituc. društva 9. pr. m. Bil je na dnevnem redu razgovor o šolstvu na Kranjskem. Gsp. profesor Linhart, glavni učitelj na c. k. m. učiteljišču, je podajal zgodovinski pregled šolstva na Kranjskem, začenši od 1. 1850, ko se je tudi pri šolstvu vsled političnega potresa po Evropi 1. 1848 mnogo začelo prenarejati, odpravilo več zastarelega in marsičesa dobrega vpeljalo. — Spremljal bom g. L. v njegovem predavanji, se ve, da le po sporočilih »Tgblt.«, vmes pa vpletal svoje opazke, in g. profesorja na marsičesa opomnil, kar je pozabil omeniti, ali le po svoje povedal. Gsp. L. so bile baje na razpolaganje vradne statistične date, a jaz sem čas, o katerem se bode govorilo, sam preživel. Tedaj k stvari. G. Linhart je v misel vzel naj prej »politische Verfassung der deutscben Schulen in den k. k. deutschen Erbstaaten,« ki je bila osnovana pod cesarico M. Terezijo, razširjena pa pod vlado eesarja Franca. Ta politična šolska uprava je veljala dotlej, da niso izšle nove deržavne šolske postave. G. L. je citiral nekaj §§. iz te postave, da je dokazal, kakšnega duha je bila. — Kakor žepove imepostave, je bila ta politična, a ne cerkvena šolska uprctva, poglavitno načelo šolski postavi je bilo tako, kakor je sedaj novi. Deržava perva šole nadsoruje. Ker ste bile pa tačas deržava in cerkev v ozki in prijateljski zvezi, je deržava cerkvi šolsko nadzorstvo izročila, nekaj časa so bili sicer kresijski glavarji okrajni šolski nadzorniki, a videlo se je, da se ti ne morejo vspešno s šolstvompecati, tedaj ješolsko nadzorstvo že pod cesarjem Francem bilo izročeno cerkvenim gosposkom. Cerkev je imela nadzorstvo po deržavnem izročilu, pa tudi delo in troške. Cerkveno premozenje se je prijemavalo pri ustanovi novih šol, in kar je manjkalo, je dodala po- litična srenja; iz cerkvene blagajnice so bile plačane šolske komisije, in pri ustanovi in določevanji novih šol je bil nazoč navadno tudi dekan, kot okrajni šolski nadzornik. Deržava pa je imela pri dezelnein namestništvu poročevalca v šolskih zadevah, ta je prav za prav vse vodil in ukazoval; vlada je poklicala škofijskega šolskega nadzornika, kaj pa, da je škofijstvo odbralo po želji vlade, moža v ta posel naj bolj sposobnega, v šolsko nadzorništvo. Še le po konkordatu se je to v načelih nekaj spremenilo, adejanskopajeostalovse,kakorprejpred konkordatom. Škofijstvo je dobivalo od vlade ukaze zastran vredejenja in uprave šol, katereje zverševal škofijski šolski nadzornik po okraj. šl. nadzornikih. Brez malih prasek tudi tačas ni bilo, kjer so Ijudje, tam so povsod prepiri, a deržava in cerkev ste živeli v složnosti. G. L. omeni potem 1. 1850, blagotvornega delovanja gsp. šol. svetovalca, viteza dr. Močnika, in poglavitno povzdigne iz te dobe osnovo učnega čerteža za glavne šole na Kranjskem. Tudi mi imamo to osnovo za zarjo prihodnjega dneva in začetek bolj pametnega podučevanja na Kranjskem in splohpo deželah, ker prebivajo razne narodnosti. — Politična šolska uprava ni poznala drugačnih šol, kakor nemških, s slovenskimi otroei seje ravnalo, kdkor da bi bili terdi Nemci, imeli so ravno take knjige, kakor nemški otroci, ,,NahmenbucMein, kleine Erzdhlungen, deutsche Sprachlehre", številili so sanio nemški, še celo verozakon so se učili iz nemških katekizmov, v Ljubljani vendar le v 3. letu; a drugod pa že v „ Obere Abtheilung I. razreda. To se je vendar vsem Ijudem, ki so imeli nekoliko pojma od Ijudskega izobraževanja in od šoline naloge,od vec zdelo! — Pa kako to prenarediti?! Treba je bilo novih knjig, šolnikov v to izobraženih. Pa kar se hoče, se že najde. Minister Thun se je obernil do ranjkega škofa Slomšeka, ta je dajal modre svete, nabiral gradiva za berila pa tudi sam spisoval knjige, kakor so v resnici Ijudcm v poduk. Kranjska dežela je imela ravno tačas v imenovanem gospodu dr. M. in v škofijskem nadzorniku prava moža za tako važen posel. Iz ravno kar navedenega načerta poglavitno mi to povdarjamo, da je tacas obveljalo načelo, slovenski otroci se morajo v nemškem jeziku drugače podučevati, kakor rojeni Nemci in drugič, tudi slovensko se mora podučevati na glavnih šolah, in sicer se morajo otroci učiti poprej slovenski kakor nemški brati. — Drugo, kar je v tej osnovi zastran nemščine vpeljano, ako nevažne premembe izvzamemo, faktično še sedaj velja. (Dalje prih.) — Iz seje c. k. deš. šl. sveta dne 1. aprila. — Na ljubljanski višji realki se je oprostilo šolnine 46 učencev popolnoma, 8 le polovične. — Prošnja za zrelostni izpit na višji realki se je sprejela. — Oprošča se tudi šolnine 6 učencev na vadnici. — Prošnja nekega podučitelja za prizanašanje od učiteljskega spraševanja se je predložila slav. ministerstvu. — Odobrilo se je, da bode v 4. razredu na 4razredni glavni šoli v Kranji, namesto navadnega dne v tednu, drugi dan šole prosti dan. — Na želje kranjskega deželnega odbora se je oddalo mnenje zastran dosihmal po §. 36. dež. šl. post. dne 29. aprila št. 11 dežel. zak. za šolstvo navadnih davšin, ko se je med tem potrebno pozvedelo. — Imenovanju nekega učitelja se je oporekalo, ker učitelj, katerega je predlagal krajni šl. svet, ima samo sposobnost za podučitelja, ker po §. 38. alinea 1. postave 14. maja 1869, tak učitelj more biti le začasno umestjen ali podučitelj. — Prošnja nekega okraj. šl. sveta, da bi se učitelju priznala perva petletna doklada, se je vernila, ker prosivec ni služil nepretergano na javni šoli toliko časa, kolikor zahteva postava, da se prizna petletna doklada. — Nek učitelj iz Štajarskega prosi, da bi se mu povernil donesek že vplačani k učiteljsk. pokoj. zavodu na Kranjskem. Prošnja se zaverže, ker je učitelj le spolnil dolžnost, k kateri so zavezani po §. 81. dež. post. 29. aprila 1873 vsi učitelji brez izjeme, ki dobodo službo po učiteljskera spraševanji. — 0 prošnji upokojenega učitelja, da se mu izvanredno zviša pokojnina, se bode govorilo z dež. odborom. — Rešite se dve prošnji za nagrado in iieka za denarno podporo, potem se prednaša še pozvedba stavbinega odseka zastran zomlje, ki jo je ponudila stavbina družba za m. in ž. učiteljišče, in dalje tudi zastran drugega zemljišča, ki se je na novo ponudilo, in pisma se predlagajo sl. miiiisterstvu. — Učiteljska spraševanja bila so v Ljubljani to pomlad od 19. do 27. t. m. Oglasilo se je k spraševanji 19 učiteljey in učiteljic, prišlo pa jih je le 17, in sicer 10 moških in 7 ženskih; med temi 5 za meščanske in 12 za ljudske šole. Med spraševanjem sta dva kandidata — eden za meščanske, drugi za ljudske šole — odstopila. Dve učiteljici ste bili pri spraševanji za slovenske ljudske šole in ste dobili spričali I. verste; trije so dobili spričalo II. verste za ljudske in dva II. verste za meščanske šole; pet jih je dobilo spričalo III. verste za ljudske in dva za meščanske šole; jeden pa je dobil spričalo IV. verste za ljudske šole. — V 3. seji dež. zbora kranjskega so bili v šolski odsek voljeni: g. g. dr. Bleiweis, Dežman, pl. Gariboldi, Kotnik, pl. Langer, Obreza in Pakič. — Vlada je predložila predlog postave kako gre predevati na metersko mero in utež tiste mere in uteži, ki so v deželnih zdaj veljavnih postavah.