Katollšk cerkven Ust. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr , za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na kto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. TečiU XXI. V Ljubljani 1. velikega travna 1868. List t H. Mi sel sladka me navdaja, M iljena Kraljica maja , O Marija! za ta čas Peti slavo Ti na glas. Al da pesem bo ginljiva, Tebi Mati dopadljiva, Prosim revni sluga tvoj : Poj Marija Ti z menoj! Dajmo se zveseljev&ti, Ker se rajska naša Mati Bliža z milim Jezusam Iz nebes na zemljo k nam. Ona nas bo tolažila, Sineka za vse prosila, Ak Častili vredno jo Bomo dobo šmarnično. Glej v altarji piečastito Materno Serce odkrito, Ki v ljubezni se žari, Nam odpira milosti! Slednji, ki se k nji zateče In ponižno prošnjo zreče, Ga dobrota nje serci S sladkim upanjem navd&. O keršanstvo, v težki revi! Spletaj vence Božji Devi, Nji v britkostih se daruj, — Jo veselo preslavljuj! Vsak prebudi se iz spanja, ■ Pomlad cvetna te priganja Darovati cvetni dar Zdaj Mariji na altar. majavi:. Pervoletja ste cvetlice, Vi mladenči in device! Viti vam naj pervim gre Za Marijo venčike, VenČike, kot limbar Čisti; To v ljubezni — brez zavisti Slika vaših naj dušic Bo Kraljici vsih devic. Pred altar Marije lični Vsak spokornik in pravični Prav zaupno naj hiti, Venec svoj ji podari; Naj si ima barvo rarno, Venec bo sprejet prijazno Od nebeške Matere Iz očišene roke. Grešnik čnj! na kr&j' prepada -Se je zate rešnja nada, Če le k Materi bežiš, Cvetni venec ji dariš ; V vencu tvojem pa cvetlice Naj spokorne so solzice, Te daruj in jih razlij Na altar pri Milostni. Lepa pomlad te spodbuja, In Marija ti ponuja Močno roko v cvetnih dneh, Da se dvigneš iz pregreh; Reši, grešnik, se za časa, — Gluho ne presliši glasa, Ki odpira spravni vir: Stori svoji duši mir! Ti pa, šmarnična Kraljica! Bodi naša Tolažnica, Sprejmi, prosimo, naš dar, Ne zaverzi nas nikar; — Naj bi enkrat preselili, Ki smo tu Ti vence vili, K Tebi se v nebeški vert; Sprosi, da nam bo odpert! Rad o sla v. Ifee &a vero, dam, cesarja i Rod slovenski slavnoznani, Avstrije mogočni škit, Sveti veri, domu vdani, Bič sovragu strahovit, Geslo zlato v sercu hrani, Ki sije nad solnčni svit. Bolj žari kot rana zar'ja: Vse za vero , dom , cesarja ! Ko v nedeljo iz zvonika Zvon mogočno zadoni, Glej! že množica velika V zalo cerkev gre. hiti. Tam po zgledu učenika Boga moli in časti, — Prosi večnega Vladarja: Vse za vero, dom, cesarja? Tam pod lipo po navadi Imajo možjč svoj snid, In v spomin jemljejo radi Mnogoverstnih del izid; Sklepa se v naj boljši nadi — Geslu zlatemu v prid, Se pomenkva in prevdarja : Vse za vero , dom, cesarja! Če slovenska mati dete Pestovaje povedri, Njemu peva pesmi vnete, Dete se razveseli; Ko odraste, njemu svete Serčne čutja bolj jasni, Ljubo, milo prigovarja: Vse za vero, dom, cesari a ! Dečku materna beseda Nezbrisljivi je spomin, Ko mu bistri glavo veda, Majke glas ne gre v pogin, — V soinčnem blišu, al ko bleda Luna sije iz višin, On prepeva, v strune vdarja : Vse za vero, dom, cesarja! Ljuta vojna tud prihruje Nad preljubo Avstrijo; Kdo se zvestepa skazuje , Kdo junaško brani jo ? Glej! Slovenec — on daruje Premoženje, kri za njo, Z ojstrim mečem odgovarja: Vse za vero, dom, cesarja! Bistre je Slovenc glavice, Zvest, pobožen in serčan; Njemu grejo vse pravice, Ki im& jih Avstrijan, Tirja jih pošteno lice, — Noče bit' za drugim djan, In pri tem zvesto povdarja: Vse za vero, dom, cesarja! Naj bi skoraj zasvetilo Solnce ravnopravnosti, Tud Slovencu, ki tak milo Prosi, čaka in terpi, Naj ne bi se pozabilo Gesla serčne vdanosti, Da z veseljem izgovarja: Vse za vero, dom, cesarja! R a d os 1 a v. Jtertrerska postara. (Spisal Lovro Pintar, deržavni poslanec.) (Konec.) Moja gospoda! jest vas pa prašam, ali se sme kaj tacega zgoditi, če ima 14. Člen temeljnih postav res kako veljavo?*) Ali se oziraje na ta člen sme kaka postava dati, ktera bi vest katoliških kristjanov tako močno žalila? Ako smo se takrat, ko smo delali postavo, kako se bo prisegalo, ozirali na posebne verske okolišine judov, in še celo na verske misli male peščice Menonitov, kar je tudi naravno in pravično, se mi vender res čudno zdi, da bi se smele le posebne okolišine katoliške cerkve in njene zapovedi tako gerdo v nemar pušati. Zdi se mi, da je visoka vlada sama previdila, da to ne more biti. To sklepam iz tega, ker je ona k temu členu tak popravek nasvetovala, kteri bi bil katoličanom pravičen. Se ve, da ta popravek medverskemu odboru ni bil po volji, temuč ta odbor je izrekel, da se njemu zdi, da čas pred sklepom zakona ni pripraven, da bi ženin in nevesta res prostovoljno zavezo zastran reje otrok storiti mogla. Kar to terditev medverskega odbora zadene, se mi *) Ta člen se glasi: ,,Vsakemu je popolna prostost vere in vesti zagotovljena." zdi, da ni resnična, in jest temu nasprot terdim, da je ravno pred sklepom zakona pravi Čas zediniti se, v kaki veri da mislijo prihodnji zakonci svoje otroke rediti. Mislimo si, aa je zakon ie sklenjen. Zdaj pa se zgodi, da mož noče nič slišati o pogodbi zastran reje otrok, noče nič več vediti o obljubi, ki jo je svoji nevesti morebiti na tihem pred zakonom storil; kaj bo zdaj storiti ženi, kakor navadno slabeiši stranki, ker ji je mož obljubo prelomil? Sirota ne bode mogla dru-zega storiti, kakor se vdati temu, kar jo je zadelo. Kaj pa, če je to zoper njeno vest? Ali ne bo červ gri-zel v njenem sercu vse njene žive dni? Pa nadalje je tudi to še pomisliti, da bi ta postava prostost zaveze sklepati sploh silno močno žalila. Človek res ne ve, zakaj bi se ženinu in nevesti smela pravica kratiti zavezo storiti, kako da hočeta svoje otroke rediti. — Mene navdaja ta misel, da je slavni medverski odbor pri svojih sklepih ta strah pred očmi imei, da bi se pred sklepom zakona lahko zgodilo, da bi se kdo v tako zavezo mešal m jo na svojo stran kermil. Ne da se tajiti, da bi se to ne moglo zgoditi, pa praša se, kdo bi se znal v take predzakonske zaveze vtikati? To bi zoali storiti starši, žlahta ali pa dušni pastirji. Mislim, da mi nihče ne bo nasprotoval, če rečem, da imajo starši gotovo pravico svojim otrokom odsvetovati, ako vidijo, da mislijo tako stopinjo storiti, ktera jih po njih skušnjah v gotovo nesrečo pelje. Kako bi mogla mati molče gledati, ako bi se njena hčerka v tako zavezo podajala, v ktero drugači ne more stopiti, kakor da prelomi zapoved katoliške cerkve? Zdaj naj se omenim, kakošna je z vplivom duhovnih pastirjev. Ta reč se tako-le godi: Ako pride ženin ali nevesta do fajmoštra in mu naznani, da ga je misel v zmešan zakon stopiti, ima fajmošter dolžnost, mu povedati, da tega katoliška cerkev nima rada, ter mu mora tak zakon odsvetovati. Ako pa le ne odjenja od tega zakona, mu mora fajmošter povedati, pod kterimi zagotovili edino je mogoče tak zakon na pripušen način skleniti. Ako se te zagotovila spolnijo, se zakon okliče in blagoslovi kakor drugi zakoni. Ako se pa fajmoštrova terjatev ne spolni, — in nihče ni siljen, da bi jo moral spolniti — potem ima on težko dolžnost takega ženina ali nevesto z vso resnobo in z vsimi poštenimi pomočki pregovarjati, da naj tak zakon opusti. Ako kdo vender po nobeni ceni od takega zakona ne odjenja, ga fajmošter ne more braniti, toda pri taki poroki on le gleda in posluša, kako si ženin in nevesta pred njim, kakor po postavi veljavno pričo, zakon obetata, blagosloviti ju pa ne sme (passive Assistenz). Moja gospoda! jest mislim, da mi bote verjeli, da bojo starši in duhovni pastirji morali vso svojo moč napeti, da se zmešani zakoni branijo, kolikor bo naj več mogoče, ko bi se pervi člen pričujoče postave sprejel, kakoršen je zdaj pred nami. Moja želja je toraj, visoki zbor naj to reč dobro presodi in vladni popravek natanko pretehta. — Dozdaj sem govoril o tem, česar po mojih mislih v pervem členu manjka. Zdaj pa mislim še posamezne oddelke pervega člena ob kratkem prerešetati. Kar zadeva pervi in tretji oddelek pervega člena, sem z njima popolnoma zadovoljen, kar pa se tiče ostalih , jih jest kakor katoličan poter-diti ne morem. Koj ob začetku druzega oddelka je izrečeno načelo ali poglavitna misel, da se ima reja otrok pri zmešanih zakonih navadno po spolu staršev ravnati. To načelo je že marsiktera vlada sprejela, posebno na Nemškem, pa nektere so ga pozneje spet opustile. To načelo je kdaj posebno na Pruskem gospodovalo, in v občnih pruskih deželnih pravicah se bere paragraf, kteri to načelo izreka. Prosim, naj mi gospod predsednik dovoli, da ta paragraf in neko deklaracijo ali razsodbo o njem preberem. Predsednik: Zbor ni temu nasprot. Poslanec Pintar (govori nadalje): 76. paragraf občnih pruskih deželnih pravic se je tako-le glasil (bere): „ Ako so starši rajnih ver, se morajo do končanega 14. leta sinovi v veri očetovi, hčere pa v veri materini podučevati." Tu postava tedaj ukazuje, da se pred spolnjenim 14. letom vera sinov in hčer ne sme spreminjevati in vender to načelo na Pruskem ni dobrega sadu obrodilo. Zdaj vam bom bral, kako je kralj Friderik Vilko III že leta 1803 to načelo obsodil: »§- (tako se bere v obsodbi) ni zadrugo, kakor samo za to, da se po njem lazličnost vere v družinah na večne čase ohrani in tako redi, nespravnost (neza-stopnost) v družinah, ktera dostikrat edinost med posameznimi udi v njih veliko škodo podkopuje." Tedaj ne mir in edinost, kakor smo včeraj tukaj slišali (poslanec Šneider je to terdil), temuč nezastopnost med udi v ravno tisti družini, needinostin vedno ohranjenje različnosti vere v družinah bo nasledek tega načela. Tega porok so nam skušnje pruskega kralja. Avstrija zdaj tedaj nastopa tisto pot, ktero je pruska vlada že pred 60 leti zavergla, in če je res, da enaki vzroki enake nasledke imajo, bi jest Avstriji ne mogel sreče vošiti, da se je tega načela prijela. Jaz sem te misli, da je velika nevarnost, da bi utegnilo to načelo ta nasledek imeti, da bo tako raz-ličnoverna družina postala šola verske nemarčnosti (in-diferentizma). Indiferentizem pa je naj slabši vera. Ni nikakoršna vera. In kako nevaren je indiferentizem der-žavi, ne bom s svojimi besedami dokazoval, temuč se sklicujem na besede nekega nemškega deržavnika, ki pravi: „Deržava, ktera versko nemarčnost sadi, redi in množi, ne ve kaj dela, vedila pa bode, kadar se bojo njene podlage majati začele." — Za mano je minister bogočastja, dr. Hasner, vladni popravek zagovarjal in terjal, da se ženinom in nevestam pri zmešanih zakonih ne sme pravica kratiti, že Ered zakonom zavezo storiti, v kteri veri da ojo svoje otroke redili. Posebno je povdarjal to, kar sem tudi jest rekel, da bi bila prostost zaveze narejati sploh s tako prepovedjo preveč in brez potrebe omejena. Tudi profesor dr. Jager je ta dan spet prav goreče govoril za pravice katoliške cerkve, ter je na vse usta terjal: Dajte nam take postave, po kterih bo nam katoličanom mogoče po zapovedih naše cerkve živeti in se po njenih postavah ravnati." Poljec Krzeczunowicz in dr. Toman pa sta ob enem hotla postaviti enak predlog, da se namreč sme tudi pred zakonom zaveza storiti, v kteri veri da hočeta ženin in nevesta v zmešanem zakonu rediti svoje otroke. Ker pa se je misel Slovencev že slišala, in so bili tudi Tirolci že svojo misel naznanili, se nam je prav zdelo, da se sliši tudi še poljski glas. Zato je dr. Toman g. Krzeczunowicz-u prepustil, da je on predlog postavil in ga v imenu Poljcev zagovarjal. Tako se je vidilo, da je bila vsa desnica z vlado vred enih misel. Ko pride do glasovanja, so vsi ministri z desnico glasovali, vender je Krzeczunowiczev predlog, ki je bil tudi vladin, s 56 glasovi proti 71 padel in tako ni bila le desnica, ampak tudi ministerstvo pokopano, in mini- ster dr. Giskra je bil iz zbora grede silno nejevoljen, ter je nekterim levičarjem rekel: „Vrag naj bo vaš minister."___ Udom ursutinshega društva za pirhe. (Konec.) Sedmo poglavje veleva post in zatajevanje; namreč cerkvene poste zvesto spolnovati, o prepovedanih dneh se mesnih jedil zderžati, in priporoča se tudi prostovoljno kaj iz ljubezni do fioga v duhu pokoro priter-govati. — Kdor pa cerkvene poste zasmehuje, ta zaničuje sv. katoliško cerkev, in Jezusa samega, ki se je postil, in taji sv. vero, ktera uči, da je post potreben grešnemu človeku. — Ni pa zadosti, da bi se sam želodec postil: posti naj se tudi jezik, oko, uho in vsi počutki z zatajevanjem in krotenjem; posti naj se duh, volja in serce s premagovanjem grešnih nagnjenj in vednim mertvenjem samega sebe ; sej ako bi se le truplo postilo, ne pa tudi volja, bi se Bog čez nas telesni post pritožil, kakor nekdaj čez postivce Izraelce: „Ob dnevih vašega posta delate po svoji hudi volji." Tedaj meni vaš post ne dopade, in vam koristiti ne more. Pravi Bogu dopadljivi in nam zveličani post je v vednem premagovanji hudih nagnjenj in v stanovitnem zatajevanji samega sebe. Oboji post, dušni in telesni, je potreben, kakor Jezus veleva, eno storiti, druzega ne opustiti. — Osmo pogl. veleva svojim uaom pogosto in vredno prejemo sv. sakramentov. — Jezus pravi: „Brez mene nič ne zamorete." In poglavitna verska resnica je: „Človek brez gnade božje nič Bogu dopadljivega, nič zveličanja vrednega ne more storiti." — In glejte, Jezus je položil tolikanj potrebno gnado v sv. zakramente; ako hočemo tedaj taisto zadobiti in ohraniti, je treba se le-tih svetih pripomočkov zvesto in večkrat poslu-žiti; ali se pogostoma dobro spovedati in pobožno sv. obhajilo prejeti. — In zakaj je toliko slabih, malovernih kristjanov, ki s sovražniki sv. Cerkve deržijo in njih število množijo? Glejte zato, ker so svete studence gnade božje zapustili, in celo velikonočno pod smertnim grehom in izobčenjem zapovedano spoved in obhajilo v nemar pušajo. Deveto poglavje priporoča o nedeljah in zapovedanih praznikih sveto mašo pobožno slišati, Božjo besedo v pridigah in keršanskih naukih zvesto poslušati. (Kdor je bližej cerkve in čas ima, tako da ne terpi zgube pri delu, ne zamude pri dolžnostih svojega stanu, naj gre k sv. maši vsaki dan, posebno v svetih časih adventa in včlicega posta, o sopraznikih Marije Device, sv. aposteljnov, kerstnih patronov in druzih pomočnikov.) Človek iz nevednosti veliko hudega stori in pravo pot v nebesa zgreši; toraj potrebuje svete učenosti, prave keršanske modrosti, in luči razsvetljenja, kar doseže po oznanovanji in poslušanji besede Božje. — In Jezus pravi: Kdor je iz Boga, rad posluša besedo Božjo; vi pa, svari terdovratne jude, je ne poslušate, ker niste iz Boga. Te besede naj premišljujejo tisti, ki se pridig ogibljujejo, in h keršanskim naukom hoditi nočejo, ter se med tem raji kratkočasijo, po kerčmah pri vinu, kvartah in drugi igri posedajo, zahajajo po delavnih opravilih in posvetnih potih iz lakomnosti, brez sile; ali pa doma lenobo pasejo. Deveto poglavje priporoča zraven nedeljske Božje službe svojim bratovskim udom še druge dobre dela, posebno: se med seboj podučevati, v sv. veri se poter-dovati, greha se varovati, k dobremu se opominovati, bolnike obiskovati, svete bukve in cerkvene liste brati, sveti križev pot voditi, dobre svete dajati, nevedne učiti, grešne svariti, večne resnice premišljevati; ali, kar ob kratkem keršanska pravičnost veleva, rekoč: „Varuj se hudega, in delaj dobro." Enajsto pogl. govori od obleke in noše, ter svari pred nečimernostjo in šopirnostjo v oblačilih, in priporoča, da naj se vsak po svojem stanu spodobno in ponižno nosi, pametno in sramožljivo oblači, se ogiba vse nespametne sosebnosti, preživih barv, novarskih šeg, predragega lepotičja in vsega nepotrebnega lišpanja; ker vnanji lišp naznanja notranji napuh, kteri hodi pred padcem, sej Bog se prevzetnim ustavlja, in ponižnim deli milosti. In žalostna skušnja priča, da je njih veliko, posebno ženskega spola, zavolj lišpa in napuha nedolžnost in devištvo zgubilo in v sramoto padlo; ponižnost pa je podlaga vse čednosti. Dvanajsto poglavje prav globoko udom na serce pritiska tri reči: 1. Pred svetom bežati, to je, se slabih, nevarnih, pohujšljivih in zapeljivih ljudi in tovarši j na vse strani in iz vsih moči ogibati, ker: v begu je zveličanje. 2. Jezik berzdati, to je, molčanje ljubiti, brez potrebe ne žlobodrati, posebno se neumnega čen-čanja zderžati, kteremu se rado pridružuje opravljanje, laganje, obrekovanje, preklinjevanje in ostudno kvan-tanje. ki je tako pregrešno in pohujšljivo. Sveti učeniki terdijo, da je zavoljo nečistosti in hudega jezika največ ljudi pogubljenih. Toraj jezik kroti in berzdaj skerbno, in ne pozabi, kar Jezus pravi: od vsake nepotrebne besede bo treba odgovor dajati. In pregovor se glasi: Kdor molči, se ne pregreši; kjer je pa obilno besedi, brez greha ni. In kadar pride kaka sitnost ali zoper-nost zavolj jezika, se ne praša: kdo je molčal; ampak kdo je govoril in zdražbo napravil? — O molčečnost, lepa čednost, ne zapusti nas, da bomo v lepem miru in ljubi edinosti živeli. — 3. Samoto ljubiti, to je, nevarnega hrupa, vriša ogibati se, biti tudi med ljudmi zbranega serca, kolikor se more. Taka samotljivost posebno pomaga k pravi molitvi in je imenitna stopinja k popolnosti. Ako molčečnost ljubiš in se z Bogom pečaš, te bo Bog razsvitljeval, kakor pravi po preroku: „Jaz bom pa dušo v samoto peljal, in ondi ž njo govoril." Trinajsto poglavje govori od bolnikov, kterim pred vsim drugim priporoča pravo keršansko poterpežljivost in popolno vdanost v sveto voljo Božjo; veleva, pri zvedenih zdravnikih, ne pa pri mazarjih ali celo „vražah" pomoči iskati, in se tega, kar jim svetujejo in dajejo, natanko deržati, ter zdravila zvesto vživati, če so tudi zoperne in grenke ,v in se vsih škodljivih reči in jedi skerbno varovati. Ce je pa bolezen nevarna, naj se urno, dokler ni prepozno, dajo previditi z vsimi sv. zakramenti za umirajoče, tako naj se za pretečo smert pripravijo, da se po srečni smerti zveličajo. Poslednje poglavje nekdanje uršulinske družbe priporoča svojim udom, se braternih vodil in naročil zvesto deržati in po svoji moči natanko spolnovati; akoravno bratovšine nič pod grehom ne nakladajo, je vender treba kaj storiti, ako se hočemo njihovih dobrot vdeleževati. — To je kratek posnetek po duhu iz vodil starodavne uršulinske družbe, kteremu naj pristavimo: Kar je takrat veljalo, tudi zdaj velja; in kar je pred tremi sto leti za dobro in potrebno spoznal nadškof in kardinal sv. Karol Boromej z drugimi škofi, ki so po Laškem društvo sv. Uršule goreče priporočali in razširjali. je tudi zdaj dobro in potrebno udom uršulinske bratovšine. Tri mesce na Jutro vem. XXIII. (Križev pot in znamenite okolisine na zadevnih mestih. Legenda o vernem j udu.) Preden popotvanje nadalje snujem, moram se ob kratkem reč poznamnjati, ki je vsakomu katoličanu pred vsim imenitna, namreč: pravi križev pot, koder je Kristus šel na moriše , na altar, ki je bil postavljen za vesoljni 3vet: na K al vari j o. Veliki petek po kosilu smo šli molit križev pot po jeruzalemskih ulicah, koder pa ni tabel in postaj ali štacijonov, kakor pri nas po cerkvah, ali pa po tako imenovanih kalva-rijah. Tu je treba iz glave vediti, kje je bil Kristus obsojen, kje je pod križem padel, kje je svojo žalostno Mater srečal itd. Noben napis, nobena podoba ti tega ne kaže. Le samo poslednje postaje so že v cerkvi Božjega groba, in tudi druga postaja je cerkvica, kakor bomo precej vidili. Da me ložej razumeš, ljubi bravec, spremljaj me tako-le: Oljska gora je proti jutru od mesta Jeruzalema; z Oljske gore greš skoz štefanske vrata v mesto proti večeru in čez majhno časa imaš proti jugu prostor nekdanjega tempeljna, zdaj Omeijev medžid, in ravno pri ccsti ob levici staro kasarno na mestu, kjer je bila nekdaj Pilatova hiša. I. V zidu so nekake sledi starih vrat, kjer je bil neki vhod v Pilatovo sodnjo hišo. Tukaj so bile svete stopnice (svete štenge), po kterih je Zveličar šel v Pilatovo hišo, ktere stopnice so pa zdaj v Rimu v neki cerkvi blizo Laterana, kamor jih je bil dal prepeljati Konštantin Veliki. Leta 1856 sem imel srečo tudi po teh pravih stopnicah, ki so pa z lesom oblečene, po kolenih na kviško iti 3 svojimi tovarši vred, ter sem na vsaki nekoliko molil. Ne vem res, ktero je imenit-niši, ali v Rimu stopnice same, ali v Jeruzalemu same ulice in kamni, kterih je Sin Božji s svojimi nogami se dotikal in jih posvetil. Bilo je nas precej velika družba evropejcev , med drugimi dva sina kneza Vin-dišgreca; vsi smo na ulicah ginjeni pokleknili in ob-molili pervo postajo ali Štacijon. II. Dvajset stopinj naprej na desni strani grede v mesto derže nizke železne vratica v latinsko cerkvico kervavega bičanja. Tukaj je druga postaja: „Kristus zadene težki križ na ramo." Pervi kristjani so bili blezo ravno na tem mestu kapelo zidali, ki je bila pa proti sedemnajstemu stoletju že poderta. Quaresmius pripoveduje, da poglavarjev sin je v Jeruzalemu bil 1. 1618 ta sveti spominek dal popraviti in ga je spremenil v konjski hlev, toda po noči 19. prosenca 1619, v god presladkega imena Jezusa, so mu poginili vsi konji. Po tem Čudu je bila kapela zapušena, in Še le vojvod Maksimilijan Parski jo je bil 1. 1818 po svojem romanji v Jeruzalem v novo dal povzdigniti, in je zdaj prav lepa, priserčna cerkvica. III. Pilatov dvor, kakor je znati, se je deleč ob potu stegoval in je imel pod seboj mnogotere prostore. Gremo tedaj po ulicah naprej proti sredi mesta; med drugim gremo mem Ratisbonove naprave, že večkrat imenovane, ter mem tistega oboka, s kterega je bil Pilat ljudstvu Jezusa pokazal, rekoč: „Ecce Homo. — Glejte, človek!" Se nekoliko dalje grede pridemo pod avstrijansko roraarnico, pod ktero se cesta zavije proti jugo izhodu , in tukaj ob levici leži na tleh star steber pri zidu. Na tem mestu je tretja postaja, kjer je bil Gospod in Zveličar v pervo pod križem padel. IV. Malo naprej ob levici so v stran proti tem-peljnu ali sedanjemu Omarjevemu medžidu majhne ulice; po teh ulicah je bila prišla Marija od strani, kjer je Jezusa naj berže pričakala; — tedaj 4. postaja. V. Kacih 60 stopinj dalje je vojaška bolnišnica, ktere spodnja zidava so rudeči in černi kamni, — in to poslopje imajo za hišo hudobnega in neusmiljenega bogatina. Tukaj gre ena pot dalje proti jugu, druga pa se zakrene proti večeru bolj v klanec, in po tej poslednji sc je šlo na Kalvarijo. Torej se ni čuditi, da je ves zdelan in struden Zveličar tukaj bil že tolikanj omagal, da ni mogel več sam križa nesti, in so pri-morali mu v pomoč Simeona Cirenčana, ki je šel ravno s polja. Za znamje te postaje kažejo neki kamen v zidu, ki je pa nekako umazan, ker judje in turki to vedo, in menda vanj pljujejo. Tako Kristus po duhovno še zmiraj terpi — do konca sveta. VI. Ulica na obeh straneh je sem ter tje sklenjena z nadvisečim mostovžem ali obokom; nekoliko dalje med pervim in drugim takim obokom ob levici pri nekih vraticah je šesta postaja, ali kraj kjer je bila usmiljena Veronika zdelanemu in ranjenemu Zveličarju potni pert podala. Tukaj namreč je imela svojo hišo, zdaj pa stanuje ondi menda neka greška deržina. Naj tukaj omenim starega narodovega izročila, za kterega resnico pa nisem porok, kakor ne drugi pisavci, kteri ga pripovedujejo. Pravijo, da naš Zveličar je tukaj šel mem delavnice nekega čevljarja, in hotel je za trenutek počiti; razdraženi ta jud pa ga je udaril in nanj zakričal, da naj dalje gre. Jezus odhaja dalje, in mu napove, da brez pokoja bode hodil in hodil po svetu do konca časov. Ta povedka (legenda) o večnem judu je vse skozi znana in poterjuje se v judovskem narodu že osemnajst stoletij: bogomorski narod bega po vsem svetu brez pravega domoviša in ognjiša, ker ni hotel razumeti svojega klica in poklica, in sam spolnuje svoj lastni maševavni klic: „Njegova kri naj pride čez nas in čez naše otroke." Nektere skale v stopnicah, ki so pri zidu ob desni strani imajo po izročilu biti del poslopja unega človeka, ki je bil živa podoba vsega svojega naroda. (Dalje tega oddelka nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi• Iz Ljubljane. Gosp. Anton Brodnik, veroznanski gim. učenik v Kranji, je rešen te službe, ker si ni upal priseči na nove temeljne postave, in pride v Kamnik za mest. duh. pomočnika. — „Verfa8sungstreuerji" v Černomlj u, piše „Laib.", so gr. Ant. Auerspergu zaupnico poslali. — Pa še le zdaj! Ali so poprej spali? Kočevarji jo pa menda celo še le pripravljajo. Menda pričakujejo, da bo gosp. grof tako skerbno novi davek od njih odvračal, kakor je konkordat? — — Močno se poprašuje po novih šmarniških bukvah, kakor se sliši. Treba je vediti, da natisovanje je z velikimi stroški sklenjeno, vender pa imamo upanje, da do prihodnjega leta se bo že kaj novega na dan spravilo; naj se za letos bere kteri bodi prejšnjih letnikov, ali iz kacih druzih v to reč zadevajočih knjig. Skoda bi bila, ako bi lepo opravilo pešalo, s kterim se zaupljivo veliko dobrega stori in narod prijazno lika in v nravi meči. Dosto pogosti poboji in pretepi, pijančevanje, ponočevanje itd. priča, da je še marsikaj narodu treba. — Pervi del dr. Gassnerjevega pastirstva „Hand-buch der Pastoral" je prišel na svitlo in obsega 68 tiskanih pol. Na pervi pogled se vidi, da je delo prav lahko razumljivo, mnogoobsežno in jasno pisano. Mnoge tehtne reči, ki se dostikrat le bolj po verhu zastran njih ve in dela, so tukaj natanko razločene. Nekoliko sicer veči knjiga bode duhovnu, ki mu vedno je treba čitati in študirati, marsiktere druge namestovala. Naj tukaj nekoliko v zgled postavimo, in ker le bolj duhovstvo tiče, lahko precej v izvirnem jeziku, namreč: Die Erneuerung der eucharistischen Spezies.*) a) Die Nothwendigkeit der Erneuerung der eucharistischen Spezies begriindet sich hauptsachlich mit Folgendem: *) Citate virov in nekoliko druzega vmes -*mo izpustili, da se preveč ne zategne. Vr. a) Vor Allera erklart sich die Nothwendigkeit der Emeuerung der eucharistischen Spezies damit, dass gemeiniglich nicht alle konsekrirten Hostien von dem konsekrirenden Priester und den kommunizirenden Glaubigen sumirt werden, sondern ein Theil derselben aufbewahrt wird fur Gesunde und Kranke. (Vg. A. im 2. Art. des 19. Kapitels.) /S) Es ist Lehre der Kirehe, dass die Dauer der Gegenwart Christi in dem heil. Sakramente durch das Vorhandensein der Spezies von Brod und Wein bedingt sei, und dass diese Spezies durch die Kon-sekration der Korruption, dem Verwesungsprozess nicht uberhoben werden, sondern demselben verfallen bieiben. — Das Konzilium von Trient erklart: Si i/uis . . . negaverit mirabilem illam et singularem conver-sionem totius substantiae panis in Corpus et totius sub-stantiae vini in Sanguinem, manentibus dunta.cat spe-ciebus panis et vini . . . anath. sit. Vorerst istzu be-merken, dass das Wort species seiner ersten, aus seiner Etymologie entspringenden Bedeutung nach das, was die Kirchenlehre darunter versteht, nicht vollstandig ausdriickt. Species (vom Stamme specio) geht zunachst auf das, was dem Gesichtssinne unterworfen ist, also Ausdehnung, Form, Farbe. Die Kirche will aber mit diesem Worte (im Gegensatze zur Substanz) auch die iibrigen Akzidenzien, Geschmack, Geruch u. s. w. bezeichnen. Der Sinn der Kirchenlehre ist nun dieser: So lange die Spezies oder die Akzidenzien des Bro-des ') bieiben oder doch nicht so verandert werden, dass sie, waren sie unkonsokrirt, nicht mehr die na-turlichen Merkmale der Brodessubstanz sein konnten, ebenso lange bleibt Christus in h. Sakramente gegen-wartig; werden aber die Gestalten in der VVeise kor-rumpirt und gehen die Akzidenzien des Brodes bis zu dem Grade verloren, dass man unter dem, was noch iibrig bleibt, vernvinftiger Weise nicht mehr die Substanz natiirlichen Brodes suchen konnte, so bat die sakramentale Gegenwart Christi aufgehijrt. Weil nun die h. Gestalten, sobald sie in ein gevvisses Sta-dium der Korruption eingetreten waren, authoren wiirden, das h. Sakrament zu sein, und weil dieses h. Sakrament immerfort in der Kirche erhalten wer-den soli, so miissen die h. Species von Zeit zu Zeit erneuert werden, es miissen an die Stelle der alten Hostien immer wieder neue konsekrirt werden. Aus dem Gesagten folgt die Nothwendigkeit einer ofteren Erneuerung der hI. Gestalten nur mit Rtick-sicht auf uns, die wir der bestandigen Gegenwart Christi in der h. Eucharistie bediirfen. Eine solche Erneuerung fordert aber noch weit mehr die Riick-sicht auf das h. Sakrament selbst und auf seine Be-stimmung. Der Heiland hat uns namlich seinen hI. Leib zur Speise und sein h. Blut zum Tranke hinter-lassen. Er selbst sagt: Caro enim mea vere est cibus et sanguis meus vere est potus. J oh. 6, 56. Obschon nun die h. Eucharistie in den Kirchen auch zum Zwecke der Anbetung aufbewahrt wird, so findet sie jedoch nach dem Willen Christi ihre letzte Bestim-mung im Genusse. Christus hat auch in jenen h. Hostien, welche im Tabernakel aufbevvahrt werden, immerfort das Verlangen, sich mit einer glaubigen Seele zu vereinigen, und erst, wenn er eine Seele in der h. Kommunion erquickt und ihr ewiges Leben mit-getheilt hat, will er selbst seine sakramentale Gegen-wart aufgeben. Wiirde man aber die h. Gestalten ausser der Kommunion in Verwesung iibergehen oder korrumpiren lassen, so \viirde jene h. Absicht ') Auf die Gestalt des Weines brauchen wir weiterhiu keiue Riick-sicht nehmen, weil die b. Eucharistie unter dieser Gestalt nicht auf-bewahrt wird. Christi nicht erreicht und die sakramentale Gegen-wart unmoglich gemacht; es \vare dieses eine grosse Verunehrung, eine schwere Beieidigung unseres Er-losers : es hiesse schmahlichst den Herrn — vertreiben. Darum darf auch bei den im Tabernakel aufbewahrten h. Hostien nie die Zeit ihrer Korruption abgewartet werden, sondern sie miissen rechtzeitig, da noch mit voller Sicherheit die Fortdauer der sakramentalen Ge-genvvart Christi angenommen werden kann, von dem Volke in der h. Kommunion oder von dem Priester in der hI. Messe sumirt und durch neukonsekrirte Hostien ersetzt \verden. e otoku bližali. Imel sem navado belo zastavo z rudečim križem seboj je- mati, ki sem io vselej razpel, kadar sem se kakemu misijonu bližal, tako so ljudje koj misijonski čoln spoznali. Ko bližej in bližej otoka veslamo, smo imeli prav prijazno vreme, lepo je vetrec pihlal in z zastalo igral, kije napovedovala, da pride služabnik križanega Jezusa. Indijani, spoznavši že od daleč moje bandero, so na povelje svojega poglavarja tudi njegovo bandero razpeli na verh koče. Moji spremljevavci so precej spoznali poglavarjevo zastavo in so mi to za jako aobro znamnje razlagali, tako da mi je vsa boječnost koj zginila. Ko k bregu pridemo, sem vidil celo število divjakov se bregu bližati. Skoraj vsi prebivavci so se bili zbrali nas pozdravit. Možje so dvakrat vstrelili in tako svoje veselje pri dohodu misijona.ja pokazali. Komaj sem na suho stopil, že so vsi možje se rinili k meni in mi v roko segali; potem so me spremili v svojo vas, — namreč 8 slabih koč iz brezovega lubja. Naj popred stopim v poglavarjevo kočo, kjer je bilo že precej divjakov zbranih, ki se niso mogli duhovna nagledati — stvari, ki jo popred še niso vidili. Pri pogovorih s pagani se mora Človek nekterih posebnosti privaditi. Jaz nisem nikoli koj povedal, po kaj sem prišel, temuč govoril sem o mnogih rečeh, in na zadnje sem poprosil poglavarja, da naj skliče zadrugi dan zbor, ker imam govoriti o prav imenitnih rečeh. Tako so se tedaj drugi dan zbrali, in razlagal sem jim ob kratkem potrebo in prid keršanske vere, in na zadnje sem poprosil poglavarja mi odgovoriti. On to stori in zagotovi, da se srečni štejejo duhovna na svojem otoku viditi, in da goreče želijo kristijani postati. Kakšno veselje misijonaijevo-serce prešine pri takem odgovoru, si lahko mislite* Ostal sem pri njih nekoliko časa, jih podučeval, in 11. maja je bil srečni dan, ker kerstil sem 22 teh divjakov. Vender le malo misijonov se zamore s tako lahkostjo {iričeti. Celo na tem otoku so se kmalo jeli hudo ustav-jati. Pagani, našuntani od svojih indijanskih vražnih zdravnikov, niso hotli dovoliti kristjanom Božje hišice postaviti. Na zadnje so se vender dali pogovoriti zavoljo mnogih daril, posebno tobaka, ki so ga za to dobivali. Pa kmalo so zopet ponovili preganjanje, in kristjani tam so na zadnje sklenili se v Arbre Croche preseliti. Čast. g. Baraga so tedaj druge poletja po raznih druzih krajih popotvali, včasi kam prav daleč, kakor v „Litl le Detroit", „Grand Traversa", „Manistee" in celo do „Grand River-a", kakih 200 milj od svoje misijonske staje. Povsod so jih podučevali in kerstili veliko število „Otava-Indijanov," povsod majhne kapelice postavljali , saj iz lubja. --Le prav na kratko sem tako malo opomnil o delih in težavah tega izverstnega misijonarja; pa, ko bi hotel bolj natanko vse razkladati, bi kar konca ne našel. Vender moram, kar še pride, še bolj skupaj zleči in le po verhu malo omeniti. Že mesca avgusta 1832, ko so Indijani iz Arbre-Croche-a v Kanado šli po darila, ki jih jim je angleška vlada dajala vsako leto, so oče Baraga dali natisniti molitevne in pesemske bukve, in keršanski nauk v indij, jeziku. Ko so zatega del v Detroit-u bivali, je neki duhoven tega mesta tako-le pisal o Baragu: „Gospod Baraga so prav revni, žive kakor bi bili iz reda Trapistov; vender njih sreča je neizmerno velika/' V jeseni leta 1833 so dobili namestnika za svoj misijon, namreč čast. Saen-derl-a C. S. S. R.; lahko so se tedaj podali v veliko vas „Grand river" (včlika reka), kjer so bili že poprejšnjo spomlad kerstili blizo sto ajdov. Nekoliko po-kristjanjenih Indijanov se jim je tam ustavljalo, namreč kar jih je bilo k protestantištvu pristopilo, ker neki protestanški pridigar je tam bival. Vender se za to niso misijonar veliko menili; pa bilo je nekaj druzega, ki jim je veliko sitnost in težav napravljalo, namreč pijančevanje. Beli sosedje so bili vselej prekletstvo za Indijane. Kupčevavci s kožami, ki so pri „veliki reki" stanovali, so vedno dosti žganja donašali ubogim Indi-janom in jih tako strupih na duši in na telesu. Ko so čast. g. Baraga pričeli otroke učiti in so krog hodili pod-učevaje vse, kar so jih najdli, so jih tisti pekleni kupci in paganski Indijani jeli sovražiti. Neko noč je prišla cela derhal pijanih Indijanov, da bi jih umorili; pa ko niso mogli vrat vlomiti, so se mogli odpraviti. Vender poterpežljivo so delali naprej; šli so še enkrat v Detroit nekaj peš, nekaj jezde po groznih potih. Enkrat so skoraj lakote konec storili na poti. Hotli so namreč dobiti malo orodja, da bi cerkev, hišico in šolo postavili. Ko so v 16 mescih jih sami 170 kerstili, so bili rešeni strašnih trudov v tem misijonu pri dohodu ogerskega misijonarja Viszoczkega, ter so se podali zopet na drugo novo polje, kar so vedno želeli, odkar so se prepričali, koliko divjakov pričakuje veselega oznanila sv. evangelija. To novo polje je bil južni breg zgornjega jezera. (Dalje nasl.) Maj Je hej norega po domačem in iiiJem svetu? (Medverska postava.) (Konec.) Kaj pa mi počnemo? Prevdarjajte predloženo postavo. Ta postava tirja, da naj se na katoliško večino v Avstrii nikakoršen ozir nima, in da naj se deržava tudi s to postavo kakor na skok za brezverno razglasi, kakor se je že z drugimi postavami zgodilo, ter naj bo vnemama za kato-ličanstvo, protestanštvo , greško-jutrovo cerkev, ravno tako kakor za vsako novo ločino; vse da naj bodo ravnopravne na ravno tisti stopinji, kakor katoličanstvo. — Postava, ako jo dalje premišljujemo, tirja od nas v 7 §, da naj katoliški cerkvi zopet eno pravico od-tergamo, in sicer pravico, ki jo šteje k takim, ki se ne dajo oddati, ker cerkev sicer ni zmožna zakonu dati lastnije sakramenta in odprejo se vrata za posvetni (civilni) zakon, ali za odpad od cerkve. Peti člen seže nekoliko celo na dogmatiško polje. Postava tedaj od nas tirja, da bodimo ali čisto vnemami za katoliško prepričanje, ali pa celo nasprotni; to pa v prid manjšine. Jaz pa terdim, da manjšine te dobrote za svoj obstoj celo ne potrebujejo; skazuje naj se pravica njih tirjatvam, pa ostane naj pravica tudi katoliški cerkvi. Našel pa se bo poinoček za zedinjenje, kjer se obojna stran kreše. To politiko nam priporoča predložena postava. K sklepu prosi govornik še enkrat zbornike , da naj bodo pravični katoliški cerkvi v posvetvanji te postave , in ako ji že nočejo pravični biti iz omenjenih vzrokov zavoljo nje same, naj ji bodo pravični iz po-litiške previdnosti, in da ne dajajmo avstrijanskim sovražnikom orožja v roke zoper sami sebe. (Dobro, dobro! v sredini.) Za Jagerom je govoril protestant Sneider in terdil, da edini podstavni steber za Avstrijo je deržavna osnovna postava. Poslanec Barovicz, Poljak, hoče enako Jageru, da naj se Avstrii ohrani značaj katoličanstva ter v imenu cerkve in Polonije oporekva zoper postavo, ki vnemar-nost ali indiferentizem poterjuje. Kuranda jud taji celo, da je Avstrija že od stoletij katoliška deržava, meni, da je bila katoliška politika Avstrije od Karola V večkrat presekana, ter v primer stavi, da so bili avstrijan-ski vojaki enkrat pred Kim prišli zmagoviti, da bi papeža k miru prisilili. Kar se Kurandu ljubi v zgodovini najti, to najde, toda Greuter ga je bil pozneje z enim stavkom tako zavernil, da je bil osramoten pred vso zavoljo svojega puhlega dokazovanja. — Jager hoče besedo, da bi neko napčno terditev govorniku popravil, ali predsednik mu besedo kmali preseka in mora molčati. — Nato je govoril Greuter podstavno in prepričavno, kakor vselej. Sindler v slojem poveršnem govoru Avstrii ne vosi cezarisma, kakor v Rusii. ne cezaro-papizma romanske forme, ampak srednjo ali germansko formo (!?). Potem polije št. mihelsko bratovšino in nepremagljivega govornika Mufanga z nekterimi neslanimi burkami, — to pa v veselje galerije, da bi se ji ne zdehalo pri tehtnih resnicah, ki so jih belili katoliški govorniki. Kultusminister Hasner je govoril v imenu vladinem za postavo, ogibal se je pa tehtnih dokazal Jagerovih in Greuterovih, kteri se ne dajo ovreči. Poročevalec Sturm je splošno obravnavo sklenil. Na Vestfalskeui. Miroslav Kerssenbrock, naj sta-**eji sin grofa Smising - Kerssenbrocka, poprej pruski častnik, se je odpovedal posestvom svojega očeta ia je šel v Insbruk v bogoslovje. — Is južne Amerike. Vlada republike ekvadorske je bila zapovedala v podzimo 1. 1867, da naj se povsod opravljajo molitve za srečno varstvo sv. Očeta Pija IX. Kadar je pa 13. grudna unega leta prišlo naznanilo o junaštvu papeževe vojne nad garibaldovci, je nastalo neizrečeno veselje vsega ljudstva, zlasti pa glavnega mesta Kvita, ki šteje čez 75.000 prebivavcev. Vlada je dala razglas (manifest), s kterim je vsemu ljudstvu naznanila junaštvo papeževega vojaštva nad Garibaldom. K temu je pristavila, da je dolžnost vsacega pravega katoličana, da naj preslavljuje to prečastno dogodbo. rri ti priložnosti se je po mestu Kviti celo uro zvonilo z vsimi zvonovi. (Ne mara se bo tudi po Slovenskem o poživ-ljeni veri, kadar bo Garibaldi ali pa kak Garibaldovič v novo tepen). In na povelje vladino je bilo od 6—10 zvečer glavno mesto razsvitlovano. (Hlas mor.) — Novosegna kultura. Bere se prav suhoparno pisano, kakor kaj naravnega , da so v Strasburgu nove puške šaspotke poskušali. Truplo 40—50 letnega mer-liča so na hrastovo desko z jermeni pripeli, ga po koncu postavili in na 20 stopinj vanj strelili. — Lepa sreča k tako nežuemu čutilu „lichtfreundovske" olike! . . . Ali je kdo, da bi mu bilo všeč, ako bi s truplom njegovega očeta, brata, otroka itd. take poskušnje delali? Vseučilišniki v Indijani so med seboj napravili zbirko za sv. Očeta, ki je bila tako rodovitna, da je dovolj za zderžanje enega papeževega (vojaka) zvava. Ravno toliko so darovale učenke bližnje akademije „St. Mori." V pismu ponižne vdanosti pravi amerikanska lepoupna mladina med drugim: „Prosto katoliško liud-stvo v Ameriki ne bo terpelo, da bi častitljiva glava Kristusove Cerkve kakor si bodi bila zastavljena na samovoljo, kterega koli naroda. Nikjer nobeno ljudstvo ni zvestejši vdano Sedežu sv. Petra, nikjer niso otroci z veči ljubeznijo vdani sv. Očetu, kakor tukaj v naši Ameriki. Sv. Oče! za ta narod in sami za se prosimo Tvojega apostoljskega blagoslova, da bomo zmiraj bolj zedinjeni, ter vsi le eno ljudstvo, en sam katoliški narod ..Zgleduj se, slovenska mladina, ki imaš enako lepe zmožnosti, kakor amerikanska.! Družbam sa vedno česenje sv. Resqj. Telesa in olepševanje ubožnih cerkev so sv. Oče Pij IX 8. vel. serp. 1867 dovolili, da smejo skoz leto enkrat (od mal. serp. 1867 do mal. serp. 1868) tridnevnico obhajati, ob ktere koncu sme družbini vodja dati blagoslov s popolnoma odpustki za tiste ude, kteri spoved in sv. obhajilo opravijo, v namen sv. Očeta molijo in so saj dvakrat o taki tridnevnici pri pridigi. V Pragi se je ta pobožnost opravljala od 25. do 27. aprila. — Novo berilo Is V9ih vetrov. Bogati Amerikan Penbody, protestant, je bil od sv. Očeta v Rimu prav priljudno v zaslišanje sprejet. Pri odhodu iz Rima je pet milijonov zlatov daroval ko Petrov denar. Ta Pen-bodv je bil že poprej v Londonu za uboge daroval 6 milijonov zlatov. Bog daruj tudi njemu še pred smertjo luč prave sv. vere! — V Lovanji je mesca svečaDa umeri bogat olar, ki je ondotnemu katoliškemu vseučilišu zapustil milijon frankov. S tem je saj nekoliko nadome-stena škoda, ktero je pred nekaj leti terpelo vseučiliše, ker mu je vlada vzela vstanove za nekaj milijonov, ter je obogatila s katoliškimi dohodki vseučiliša v Lutihu, Gentu in v Bruselah, ktere mladino v neveri obogatujejo. (Blahov.) — V Londonu sta zopet dva imenitna velikaša anglikanske cerkve postala katoličana. Njun zgled bo menda nasledvala cela versta druzih anglikancev. — ,,Laibaherica" po „Debati" in „Nov. Vrem." popisuje, kako neusmiljeno stiskanje je na absolutiškem Ruskem, da je neki 60 letin staroverec prejel 50 knut, ker se je preselil, da bi svoji verski ločini zvest ostal. „Da-ničino" stališe do ruskega razkolništva je znano in ni ji treba tega pojasnovati; to pa ne mara bi imela vender pristaviti, da „Laibaherica" naj bi ne govorila o 50 „verskih knutah," ki jih je sama katol. „konkor-datu" in tolikrat okajfanim „mračnjakom" že dobrih 555 naštela. Iz Ljubljane. V poslednji seji 25. aprila je mestni zbor na predlog dr. Bleiweis-a z vsimi glasovi zoper enega samega sklenil: naj se pošlje deržavnemu zboru prošnja, da zaverže davek na premoženje. — Preteklo nedeljo-večer so bili rokodelski druž-niki napravili v čitalnici veselo vedrilnico, v kteri je bilo posebno ginljivo in podučljivo to, kako se je bil mojster spreobernil, kteri je poprej z druzimi vred zaničeval pošteno rokodelsko društvo; rokodelska družba namreč mu je bila zgubljenega, nehvaležnega, razuzdanega njegovega sina našla in sprecbernila, po kterem je tako milo zdihoval že dolgo časa. Ljubljanski mestnjanski volilni odbor vabi in kliče častite mestnjane ljubljanske k dopolno-vavnim volitvam v mestni srenjski odbor. Živo jim priporoča, da naj volijo take može, ki so samostojni in nikomur v strahu, ki so pošteno vdani svojem upre dragemu narodu, ki so serčniin v vsihokolišinah stanovitni, da se vselej in povsod poženejo za duhovni in telesni prid svojih somestnjanov. Odbor serčno priporoča, da naj se vsi, prav vsi vdeležijo volitev, in da naj vsi edino in zložno volijo tiste može, ktere odbor za pri-pravne priporoča. _ Če pa ne bo te edinosti, se Dodo glasi raztresli, in dobila bo veslo ljubljanskega mesta druga stran, ktere večina je undan k žalosti sv. Očeta okna rrzsvitlovala, ki je tistim možem zaupnice pošiljala, kteri so za civilni zakon, za ločenje Šole od cerkve itd. Odbor sklepa s temi-le besedami: Bodite tedaj z nami in z našo pravično rečjo; složni volite može, ki Vam jih priporočamo, in pomozite tako, da pridemo na bolje! Za III. volilni razred (kteri voli 11. maja dopoldne, in Če ne dobijo vsi štirje potrebnega (čezpolovičnega) števila glasov, se voli še enkrat popoldne) priporočamo: gospoda dr. Janeza Ahačiča, hišnega posestnika, „ prof. dr. Janeza Bleiweisa, hišnega posestnika, „ Mihela Pakira, hišnega posestnika, „ Blaža Vrhovca, hišnega posestnika. Za II. volilni razred (kteri voli 12. maja, — druga volitev, če bo treba, 13. maja) priporočamo: gospoda Jožefa Zupana, korarja in mestnega fajmoštra, „ dr. Jerneja Zupanca, notarja, „ Gustava TOnniesa, hišnega posestnika. Za I. volilni razred (kteri voli 14. maja, — druga volitev, če bo treba, 15. maja) priporočamo: gospoda Pavla Auerja, hišnega posestnika, „ Jožefa Blaznika, hišnega posestnika, „ Franca Rdsmana, hišnega posestnika, „ Franc X. Souvana, hišnega posestnika. DuhorsKe spremembe. V ljubljanski škofii. Gosp. Jan. Dolinar, duh. pom. v Smarii, gre za namestovavca v lok. Kopanj. Umeri je 26. t. m. gosp. Ant. Žakelj, duh. pom. pri sv. Duhu. R. I. P. V lavantinskl škofii. Prestavljeni so čč. gg.: Jo ž. Cuček, korvikar, je postal fajm. v Jarenini; Jožef Soler, farni vikar v Celji, kurat pri sv. Venceslavu; Fr. Ogradi za, vikarja v Celji. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: S i m. Gaber k sv. Martinu pri Slovengr.; And. Urek v Sladko goro; Juri Šabot v Hajdino; And. Šp a rove c k sv. Petru pri Mariboru; Jož. Ku-kovec k Mali nedelji; Jan. Ramor v Cirkovice; Mat. Fideršek vMarenberg; Jan. Jakopina ksv.Janžu 5ri Dravbr.; Vinc. Kol ar v Tinje; Fr. Arnuš k sv-anžu na Drav. polji; Juri Čurin k sv. Križu pri Ljutom.; JanezHajšek k sv. Kunigundi na Poh.; Šim. Rak na Planino; Jož. Zadravec v Kalobje; Jan. Simonič k sv. Lovrencu v Puščavi; Andrej Vodeb k sv. Vidu pri Ponikvi; Mih. Vavpotič ▼ Luče; Juri Klančnik k sv. Jurju na Taborji; Fr. Smrečnik v Slivnico; Raj m. Repotočnik v Srom-lje; Fil. Vihar k vsim Svetim; Fr. S v are v šent-Jurje v Slov. gor.; Ant. Pučko k sv, Ilnu v SI. gor ; Jak. Terstenjak tudi tje za pomočnika. — Umerla sta gg. Fr. Zimerman v pokoju, in Gašp. Kam-natnik, kapi. pri sv. Kuneg. na Pohorji. R. I. P. Dobrotni fiarori. Za sv. Očeta. Iz Bohina — iz vsih treh duhovnij pastirji in čede 100 gl. a. v.; vsi prosijo blagosl. sv. Očeta. — Iz Hotederšice: Pri tridnev. nabranih o gl. s prošnjo: „Bog daj pravo vnemo in stanovit. v storjenih sklepih!" Fr. Rihar 1 terdnj. s prist.: „Bog daj zdravje in blagsl. k težav, poč." M. Rihar 1 gl. sr.; pr. blagsl. za srečno smertno uro. Urša Turk l^gl., Ana Turk 25 kr. sr. — Iz Metlike 6 gld. — Iz Cavina nad Kamnjem: Neža Brus 1 gl., prosi sv. blagoslova za srečno zadnjo uro; Ivan Vidmar 2 dvajset., se priporoča prošnji sv. Očeta za odvernitev dušnih in telesnih sovražnikov in za srečno zadnjo uro; M. V. 2 dvajset., prosi blagoslova za dušni blagor cele družine in srečno zadnjo uro; Janez V. šolar 25 kr. sr., prosi blagoslova za dušne in telesne potrebe. — Iz Dol 6 gl. — Prebivavci Dragarske fare v ribniški dekaniji darujejo sv. Očetu 14 gld. s serčno zahvalo za lepo in z odpustiki obdarovano tridnevnico, prosijo za blagoslov in se jim v molitev priporočajo. — Urša Kolenec 2 gl., prosi blagosl. za odpušenje grehov in srečno zadnjo uro; f Martin in + Karol Kolenec 4 gl., priporočena v molitev za odpušenje grehov. — M. R. 1 gl. st. d. v sr., prosi blagsl. za dušno in telesno zdravje in za dušni rair ranjc. očeta. — (Ostalo prih.) Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.