Celjski tednik CELJE L. IX. STEV. 38 26. SEPT. 1958 CENA 15 DIN GLASILO SOCIALISTIČNI ЖТВЖК SILOVNISA LIUSSTVA CSLJSKBSA OKRAJA ODLOČILNO POSVETOVANJE PRI OZZ V CELJU Plan napredka živinoreje je realen toda le Ce se opri memo najsodobnejše prakse v torek je hilo v Celju nadvse pomembno posvetovanje, ki so se ga poleg direktorjev kmetijskih gospodarstev in zastopnikov poslovnih zvez udeležili tudi najvidnejši politični in oblastni pred- stavniki. Vodilna os tega posvetovanja je bil brez dvoma znani stro- kovnjak za živinorejo iz Ljubljane ing. Mirko Peternel. Be- sede, ki smo jih ob tem posvetovanju slišali, bodo še dolgo služile kot koristno gradivo v naši kmetijski rubriki, zato bomo danes objavil samo nekaj splošnih zapažanj s tega posvetovanja. Posvetovanje, kakršno je bilo v torek na sedežu OZZ v Celju, je bilo takšno, kakršni naj bi bili vsi sestanki, na ka- terih bi govorili o našem kmetijstvu, pa naj si bo to na sestankih zadružnih akti- vistov, ali pa na direktnih sestankih s proizvajalci, to se pravi zadružniki. Zakaj? Ravno zaradi tega, ker je glavni referent tega posvetovanja ing. Peternel prišel med rutini,-ane živino- rejce in kmetijske strokovnjake tako oborožen s številkami, analizami in do- kazili, da je bil praktično odveč vsak poskus ugovorov in dvomov. Poleg tega je tudi stanje in možnosti v našem okra- ju tako dobro poznal, da je vsa razpra- va potem lahko potekala kar najbolj konkretno, zaključki te razprave pa so bili, kot rečeno, naravnost pribiti. Problem, zaradi katerega so se sesta- li, ni bil lahke narave. Nasprotno. Na- našal se je na najbolj perečo točko per- spektivnega plana v kmetijstvu, na pa- nogo, ki je po mnenju naših kmetijskih strokovnjakov in zadružnikov postav- ljena na najbolj ostro »špico«. Že prve besede so zvenele v tem am- bientu nekam svojevrstno. Plan raz- voja živinoreje je res napet, ni pa ne- realen. Res pa je tudi, da na osnovi se- danje prakse tega plana nikoli ne bo- mo dosegli. Ker pa načrt moramo do- seči, moramo v osnovi menjati način dela v živinoreji. Doslej je v Sloveniji na hektar obdelovalne zemlje (hmelji- šča, vinogradi in podobno je izvzeto) ko- maj 0.6 enega živinčeta. Torej nekaj več kot pol živali na hektar. Živinorej- sko napredne dežele pa so dosegle že povprečje 2 glav na hektar. To je tudi naš cilj. Toda, kako? Osnove odgovarjajo tem ciljem, samo način bo treba spremeniti. Pot do tega pa je edino mogoča tako, če živinorejo popolnoma Sipecializiramo. Najprej pre- udarna razdelitev živinorejskih podro- čij v odnosu na namen, ki ga mislimo v teh okoliših zasledovati, potem si je treba zagotoviti krmsko bazo, dovolj kvalitetno živino in uporabiti vse naj- modernejše vzrejne metode ter sred- stva. Tako naj bi v izrazito mlečnih pod- ročjih imeli najmanj 70% mlekaric, ostanek pa bd bil za vzrejo mlade živi- ne. V vzrejnih področjih bi se oprijeli pitališč za mlado živino in raznih vrst od baby beefa do pitane mlade živine za zakol v mejah od 200 do 400 kg. Po- sebna vzrejna središča bi skrbela za do- voljno število plemenske živine, pač od- visno od pogojev, značaja in načrta v posameznem področju. Izsledki sodobne živinoreje v svetu so neizpodbitni. Samo specializiran način proizvodnje in to na najvišji ravni. Da- nes bo vsakemu moralo postati jasno, da je čas minil, ko so živinče spitali po- tem, ko je z mlekom ali vožnjo odslu- žilo. Staro govedo ne bo in ne more imeti cene, ki bi za živinorejca bila in- teresantna. Zato bomo težili, da bodo predvsem naša kmetijska gospodarstva, poleg njih pa zadružniki v sodelovanju z zadrugami, prelomila dosedanjo prak- so in pričela z velikopoteznejšim živi- norejstvom. Kompleksna pitalašča za vzrejo najkvalitetnejše živine za zakol in za izvoz se bodo najbolj izplačala. Klanje drobnih telet je pravcata po- tratnost. Samo v Slovenijji, kjer je po- vprečna klavna teža telet znašala okoli 64 kg, bomo z organizacijo pitališč pri- štedili milijarde, tržišču pa zagotovili dovolj mesa. Prepoved klanja telet je razburila duhove, toda njen cilj je ja- (Nadaljevanje na 5. strani) Nov zadružni dom v GalJciji v dobrem letu dni so Galičani zgradili svoj zadružni dom in ga v nedeljo z vso slovesnostjo odprli. (Citaj članek na str. 5) PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE: Tekoče politične naloge Predsedstvo SZDL Slovenije je na svoji seji 18. t. m. razprav- ljalo o nekaterih gospodarskih in političnih vprašanjih. Ugotovilo je, da je politično delo glede na podatke, s katerimi predsedstvo razpolaga, na terenu zaostaja za gospodarskimi uspehi prvih sedmih mesecev letoš- njega leta in za nalogami, ki jih izpolnitev gospodarskega plana še nalaga. Kritičen pretres politične aktivnosti kaže predvsem nesistema- tičnost in pomanjkanje načelnosti tam, kjer so potrebni povsem kon- kretni ukrepi v duhu načel planirane gospodarske politike. Doslej izra- žene slabosti v gospodarskih organizacijah so resna ovira za hitrejše uveljavljanje pričakovanih ekonomsko-političnih posledic za boljše živ- ljenje delovnih ljudi. — Občinski ljudski odbori, zlasti zbori proizva- jalcev, politične in družbene organizacije ter organi samoupravljan ia bodo morali v bodoče bolj kot doslej poviagati, da se odpravijo slabosti v delu gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije se v okviru svojih možnosti na primer ne bore za učvrstitev, razširitev in pravilno delovanje trgovske mreže, za večjo storilnost (brez nepotrebnega pove- čevanja delovne sile), za vsklajeno realizacijo planiranih postavk od gospodarske organizacije preko lokalnih do republiškega in zveznega plana itd. V ta namen morajo organizacije SZDL razviti stalno, danim razmeram prilagojeno in z ostalimi organizacijami vsklajeno politično akcijo, ki naj zajame vse delovne ljudi. Samo tako ho mogoče brez večjih političnih težav v perspektivnem planu ustvariti zastavljene naloge. Predsedstvo je nadalje pretresalo politično situacijo in naloge organizacij SZDL v zvezi z bližnjimi volitvami v zadružne svete: Volilne priprave potekajo obenem z akcijo za jesensko setev in odkup. Mnoge organizacije so pravilno ocenile ustreznost kandidatoi-) za bodoče za- družne svete, zlasti glede na pripravljenost le-teh, da se čim smotrneje izkoristi zadružna in sploh družbena mehanizacija, strokovna pomoč in ostalo za naglo povečanje kmetijske proizvodnje. Razgledani delovni kmetje dobro vedo, da je za resnično, stalno in vsklajeno dviganje živ- ljenjske raviii na vasi in v mestih le en izhod — večja proizvodnja tudi v kmetijstvu, ne pa špekuliranje s cenami. — Ustvarjanje tega načela nam omogočajo že doslej, še bolj pa v bodoče, družbena sredstva, ki jih vlagamo v kmetijsko proizvodnjo. Zato so organizacije SZDL dolžne v volilni akciji pojasnjevati celotno našo gospodarsko politiko in še posebej perspektive za nesluten razvoj kmetijstva v bodoče in predvsem za razvoj novih družbenih odnosov na vasi. Politična akcija naj se ne omeji le na zadružnike, temveč naj zajame vse delovne ljudi, predvsem pa poleg kmetov — delavce. Nujno je, da se članstvo kmetij- skih zadrug še razširi in predvsem obseže tudi delovne kmečke žene in mladino, ker bodo le tako novi zadružni sveti predstavljali celoto kmetijskih proizvajalcev na področju KZ. Predsedstvo se je končno strinjalo s predlogi terenskih organizacij za nove teritorialne razdelitve na občine v okrajih Maribor in Celje, ker vidi v tem boljše pogoje za stvarni riapredek povečanih gospodarskih enot. V ta namen naj organizacije SZDL povsod tam, kjer je potrebno, razvijejo politično akcijo vToti lokalni zaprtosti, ki vodi le v gospodarsko stagnacijo in uveljavljanje sebičnih teženj posameznikov na račun širših interesov prebivalcev teh krajev. Traktoristi — asi za omizjem poslušajo prisrčne čestitke političnih, oblastnih in zadružnih voditeljev v okraju. VELIK USPEH CELJANOV NA TRAKTORSKEM TEKMOVANJU ]anho Smeh ppvab Jugoslavije Rado Brgiez prvak Síovenije Ivan Tfself mladinski prvak TER USPEŠNA ANTON LENiC IN ANTON POGACAR — NAŠA TRAKTORSKA ELITA Traktorji v celjskem okraju so prejš- nji leti dvakrat zapovrstjo osvojili pre- hodne pokale pri traktorskem tekmova- nju, tako ekipne, kot posamezne. Na le- tošnjem okrajnem tekmovanju v Levcu pa je upanje na zmago navidezno splah- nelo spričo dejstva, da so se najboljši traktoristi prejšnjih let nekoliko odre- kli. Toda na tekmovanju v Novem mestu, kjer so se najprej pomerile ekipe iz Slovenije, potem pa še traktoristi iz vse države, so tekmovalci iz celjskega okra- ja presegli vsa naša pričakovanja. Traktorist Janko Smeh iz Slivnice pri Celju je osvojil prvo mesto kot posa- meznik v jugoslovanskem merilu. Ta- kega uspeha se nismo nadejali. Tudi Smeh sam, ki se vsa leta drži pri vrhu najboljših v okraju, je bil zelo vesel. Tako vesel, da je pozabil vzeti svoje di- plome, doma pa ga je čakalo še drugo presenečenje — rojstvo naslednice. V republiškem tekmovanju se je na prvo mesto planiral Rado Brglez iz Zreč. Tako je pokal za posamezne tek- movalce iz Slovenije že tretjič v našem okraju. Tokrat so v republiškem tekmovanju pokazali tudi naši mladi zadružniki kaj vse znajo. Devetnajstletni Ivan Tiselj iz Gomilskega je postal republiški mla- dinski prvak. Temu naslovu je bil »pri- ključen« potni list za svetovno tekmo- vanje mladih traktoristov v Zahodni Nemčiji. Tiselj se je tekmovanja udele- žil in ker je prispel pozno, ni imel izbire ter je vozil s traktorjem, kakršnega ni- koli prej še ni videl. Kljub temu se je med 30 tekmovalci- uvrstil do sredine tabele. Pri tekmovanju, tako republiškem kakor zveznem, sta se odlično izkazala tudi traktorista Anton Lenič iz Šent- jurja ter Anton Pogačar iz Žalca. Lenič je poleg tega tudi letošnji okrajni prvak. Pred dnevi se je vsa ta traktorska elita našega okraja zbrala na majhni svečanosti na OZZ v Celju, kjer so bili navzoči tudi vidni zadružni, politični in oblastveni predstavniki. Predsednik OZZ tov. Franc Lube j je uspešnim tekmovalcem razdelil diplo- me, predsednik Društva traktoristov in kmetijskih strojnikov tov. Jeraj pa jim je razdelil nagrade. Smeh je dobil uro, Brglez aktovko, Tiselj pisalni komplet, ostala dva pa tudi vsak svojo praktično nagrado. Zmagovalcem sta čestitala tudi pred- sednik OO SZDL tov. Franc Simonie in predsednik okraja tov. Riko Jerman. Oba sta poudarila, da je ta uspeh ne- posredno priznanje usi)ešnemu društvu Traktoristov in kmetijskih strojnikov, da se z njihovim uspehom ponaša ves okraj, hkrati pa sta vsak na svoj način izrazila globoko zaupanje, da bodo zma- govalci s svojim vzgledom, preko njih pa vsi številni traktoristi in kmetijski strojniki v prvih vrstah borcev za so- dobno in napredno kmetijstvo, pri če- mer je mehanizacija udeležena z lev- jim deležem. Z nep>osredno prakso, ko bodo zemljo bolje, hitreje in ceneje ob- delovali, bodo vsi zavedni traktoristi ogromno pripomogli pri lomljenju od- (Nadaljevanje na 6. strani) PROUČEVANJE GRADIVA VII. KONGRESA ZKJ V CELJSKEM OKRAJU Člani in osnovne organizacije Zveze komunistov v celjskem okraju so pri- čele p-oučevati Program ZKJ in ostalo kongresno gradivo že takoj po kongre- su. Ta študij, ki je slonel predvsem na individualnem delu in pa na razpra- vah po osnovnih organizacijah, je pre- nehal v poletnih dneh. Vendar so ne- katere organizacije v Celju tudi poleti nadaljevale s študijem kongresnega gradiva. Sedaj pa so v teku priprave za po- globljeni študij. V ta namen se je že pred dnevi sestal 72-članski aktiv pre- davateljev, ki bodo predavali v tečajih in bodo seveda tudi v pomoč občinskim komitejem ZKS pri organizaciji štu- dija po osnovnih organizacijah. Na se- stanku aktiva predavateljev so si le-ti izbrali teme, o katerih bodo predavali. Prvi tečaji bodo pričeli v sredini ok- tobra ter bodo trajali približno dva me- seca. Zaenkrat bodo tečaji v Celju, Žal- cu, Šoštanju, Konjicah in v Laškem. V Celju in Šoštanju bosta kar dva tečaja hkrati. Prve tečaje bodo obiskovali člani sekretariatov osnovnih organiza- cij ZK, vodstva osnovnih množičnih or- ganizacij, zlasti Socialistične zveze ter vodilni ljudje v podjetjih in ustanovah. Predelali bodo kongresno gradivo v enajstih temah, tečaji pa bodo vsak drugi dan v popoldanskih urah. Ko bo- do prvi tečaji zaključeni, bodo v večjih središčih okraja organizirali nove te- čaje. Tako bo šlo skozi tečaje čim več članov Zveze komunistov in drugih ljudi, ki se močno zanimajo za pomem- bno gradivo VII. kongresa. Tako pred- videvajo, da bodo tečaji trajali preko zime in vse do konca drugega leta. Po- globljen študij na tečajih bo v veliko korist vodilnim ljudem pri njihovem praktičnem delu, saj bodo prediavatelji obširneje pojasnjevali posamezne teme kongresnega gradiva z izvlečki iz del klasikov marksizma in govorov naših vodilnih ljudi ter s konkretnim pojas- njevanjem naše prakse. Razen študija v tečajih pa bodo ob- činski komiteji ZKS organizirali študij tudi po osnovnih organizacijah, ki bodo zlasti v zimskem času imele čim več odprtih študijskih sestankov, da bodo na njih lahko prisostvovali tudi neko- munisti, ki se za študij zanimajo. Se- veda bodo morali razen tega člani Zve- ze komunistov študirati kongresno gra- divo tudi individualno, da bo na sestan- kih razprava čim bolj plodna in živa. Na ta način bodo v celjskem okraju opravili veliko in važno delo, ki se bo brez dvoma pozitivno odražalo tudi pri vsakdanjem praktičnem delu naših de- lovnih ljudi. -ma- STRAN 26. SEPTEMBRA — STEV. 38 pogled po svetu Cela vrsta iierešenih svetovno po- membnih vprašanj je zapletenih in za- vozlanih tako, da bi jih tudi meč ne razvozlal. Upajmo, da je nezaupanje v meč splošno in da preveva tudi ogrom- no družino narodov, ki se je zbrala v New Yorku na XIII. zasedanje najvišje- ga mpdnarodnega joruma, na Generalni skupščini OZN. S Horacem bi rekli ad- huc sub indice lis est, kup vprašanj je pred visokim sodnikom, skrbi nas le, če je sodnikova avtoriteta dovolj velika. Pri proceduri zasedanja so ZDA, he- gemon te mednarodne institucije, na- red.le precejšnjo nerodnost, kajti za predsednika so s pomočjo svojega gla- sovalnega stroja, brez slehernega arab- skega in azijsko-afriškega glasu, po- stavile Malika, libanonskega ministra klavrne, zelo klavrne postave. Ne- koliko je ta vtis o ameriški debelokož- nosti popravil Dulles, ki je gostobesed- no dokazoval, da so ZDA za mirno re- šitev vseh sporov, za pomoč manj raz- vitim državam, za nadzorstvo nad raz- orožitvijo, skratka za vse, kar bi bilo človeštvu v blagor, pod enim sami'ia pogojem seveda, da se pri vseh vpra- šanjih sprejme in respektira ameriško stališče. Spora v formoški ožini so se- veda krivi samo Kitajci, ki so 23. avgu- sta letos začeli obstreljevati Kvemoj z namenom, da ga z orožjem osvoje. To seve ni vsa resnica. Če kje, velja pri takih svetovnih pravdah poslu- šati antični audi alteram partem — po- slušati drugo plat zvona. Nad formoško ožino so že letalski dvoboji med sovjetskimi in ameriškimi lovci, čeprav imajo kitajsko in formo- ško zastavo. Anteriške ladje vdirajo v kitajske teritorialne vode. Na Formozi SQ Že reaktivci F104, ki grme skozi zrak s 1450 miljami na uro, Kitajci so sinoči eno samo trdnjavo tolkli s 1500 granatami velikega kalibra. Organizira- jo ljudsko milico, ki bo dala 100 mili- jonov oborožencev. To pomeni, da gre zares, da se med Jangtse-kiangom in Hoa.ighom budi nekaj, kar težko razu- memo in kar nikomur, ki mu je miru ma -, ni povšeči. Kitajski zemljevidi štejejo v svojo iredento vse pokrajine na svojih mejah, celo nekatere predele Indije tako označujejo. Na drugi strani ameriški kitajski kompleks nosi velik del krivde zato, kajti 14 let so ignori- rali naravno kitajsko voljo po moči, po rešitvi osnovnih nacionalnih in social- nih vprašanj kitajske celine. Ignorira- nje kitajskih zahtev od strani Amerike je zelo blizu neke težke, tragične igno- rance. Auri sacra fames! Strašna la- kota po zlatu in blagu jemlje vid. Upajmo, da bodo veliki nasprotniki z obeh strani Pacifika spoznali in pri- znali boljšo pot do poravnave — pot miru in sporazuma, kajti sicer utegne priV do svetovnega pogroma, kakor je povedal na OZN Japonec Fudžijama, ko je miril obe stranki. Tudi Angleži odsvetujejo Amerikancem tako avan- turo, ne samo laburisti, tudi konserva- tivci. ZDA in Anglija še niso prenehale z jedrskimi poskusi. Tik pred priprava- mi za ženevski sestanek o tej zadevi je SZ zagrozila obema, da bo tudi sama spel začela z njimi. Tudi Francija še vedno goji željo postati atomska sila in vse kaže, da je to tisto, kar jo zbližuje z Zahodno Nemčijo. Ta se rada ukvarja s »samostojno Evropo«, ki ne bi bila tako odvisna od Anglije in ZDA. V Nemčiji se namreč zadnje čase močno pozna ameriška konkurenca pri jeklu in premogu. Ameriške cene so nižje, nemški premog zastaja v skladiščih. Adenauer in De Gaulle sta imela dovolj v>zroka, da sta se skupaj hudovala na anglosaški svet. Seveda, ta »ljubezen« med njima je bolj po sili kakor po sli, ie govorimo z Lukianovo besedo. De Gaulle z zaupanjem pričakuje re- ferendum, po katerem bo pritegnil va- jeti francoskemu parlamentarizmu. Zdç-j so s J sprli med seboj socialisti, kajti MoUet De GauUa odločno podpira, češ da stari general jamči za parlamentar- no svobodo bolj kot alžirski prenapeti polkovniki. Simbolično so pokazali moč alžirski borci s tem, da so pri Are de Triomphe napadli ministra Soustella, enega najbolj zakrknjenih desničarjev, ki mu je de Gaulle zaupal oblast nad radiom in televizijo. Pol ure streljanja in več ur hajke —• sredi Pariza! Kako bo zvozil konec koncev de Gaulle, je težko reči. Mislimo, da pri svojih letih nima več parole »Aut Ceasar aut nihil«, kakor nekoč Cezare Borgia. Preko njegovega hrbta pa utegne plezati kak Cezar. In ker smo že pri Cezarju: Italija je zadnje čase v zunanji politiki zelo ak- tivna predvsem na Srednjem vzhodu in v Južni Ameriki, najbrž po Cezarjevi paroli, da je bolje biti v Galiji prvi, kakor v- Rimu drugi. Bolje biti nekje v vodstvu malih in srednjih držav, ka- kor pa biti nekje na repu velikih sil. T. O. Na Kitajskem ZAVIJANJE V DESNO PREPOVEDANO ključ? Zakaj živ^lfenjski standard raste prepočasi? Dva pojava izrazito dajeta ton osem- mesečnemu gibanju gospodarstva v tem letu: prvič, visoka gospodarska aktiv- nost, ki se nadaljuje iz lanskega leta in prihaja do izraza predvsem v dvigu proizvodnje in investicijskem vlaganju, in drugič, zaostajanje osebne potroš- nje in življenjskega standarda, ki je ostal več ali manj na istem nivoju kot lani. Z drugimi besedami povedano: eden osnovnih ekonomsko-.političnih ci- ljev perspektivnega plana, ki predvi- deva, da se v okviru planiranega raz- voja .proizvajalnih sil ostvari »stalen in stabilen dvig osebne potrošnje in družbenega standarda«, ni realiziran. Postavlja se vprašanje: katera dej- stva danes delujejo v smeri skladnega razvoja gospodarstva in osebnega živ- ljenjskega standarda in katera povzro- čajo neravnovesje? Proizvodnja in ipo- trošnja sta vsekakor najvažnejši od njih. Osemmesečni fizični obseg skupne proizvodnje (brez kmetijstva, ki se ne more evidentirati mesečno) je večji za 12% v primerjavi z istim obdobjem la- ni. To je dokaj manjši tempo proizvod- nje kot v lanskem letu, vendar zado- voljiv, da se letošnje gibanje gos;podar- stva oceni kot nadaljevanje dinamične- ga vzpona iz lanskega leta. Industrija je za sedem mesecev pro- izvedla 11% več kot v istem obdobju lani. To je točno toliko, kolikor je pred- videno s planom, vendar ni dovolj, da bi brezbrižno čakali konec leta. V kmetijstvu so bili lani rekordni do- nosi. Letos, čeprav niso bile ugodne kli- matske razmere, so bili plani postavlje- ni smelo in realno. Kljub temu pa se v kmetijstvu ostvarjajo komaj začetni uspehi. Trenutno je najvažnejše, da se z vsemi modernimi tehnološkimi sred- stvi proizvodnje izvrši planirana jesen- ska setev pšenfce in spomladanska se- tev koruze. Rezultat te gospodarske aktivnosti je za 16% večji priliv blaga na tržišče. Ta gospodarska okolnost je zelo ugod- na. Tržišče je letos dokaj dobro pre- skrbljeno z vsemi vrstami blaga za in- vesticijsko in osebno .potrošnjo. Vendar, če stvari gledamo s stališča potrošnje — ne moremo biti zadovoljni. Potrošnja investicij sikih sredstev je le- tos porasla za polnih 25 % v .primerjavi z istim obdobjem lani. To je izzvalo ve- liko povpraševanje po investicijskem materialu. Osebna potrošnja prebivalcev pa je letos komaj za 2% večja. Stabilnost na tržišču potrašnje industrijskega blaga je bila očuvana z ustvaritvijo velikih zalog (kar je samo po sebi zdrava poli- tika) in z dokajšnjim zmanjšanjem možnosti za najemanje kreditov. Treba je torej ugotoviti, da je ravnovesje na tržišču osebne potrošnje doseženo z omejevanjem potrošnje, odnosno z za- viranjem življenjskega standarda. To se lahko smatra koristno le, če je v seda- njih pHDgojih nujno. Kaj je glavni razlog nezadostnega iz- boljšanja življen.vskega standarda mest- nih prebivalcev? To so cene kmetijskih pridelkov in tu je treba usmeriti naj- bolj ostro kopje. Letos so cene pridel- kom porasle povprečno za 14%. To je glavni razlog, da je osebna potrošnja delovnih ljudi v mestih ostala na lan- skoletnem nivoju. Skupni plačni sklad je siceir prilično po rastel, vendar se je življenje v mestu podražilo za 7%, stro- ški za prehrano pa celo za 10%. Kje je torej ključ za pK)večanje oseb- ne potrošnje, ki zaostaja? Trajna naloga je, da se poveča pro- izvodnja in produktivnost dela na vseh področjih, prvenstveno pa v industriji in kmetijstvu. Radikalno bo treba ob- seg investicijske potrošnje zmanjšati na realne možnosti, ki jih dovoljuje do- mača proizvp^dnja in razumen uvoz. Varčevanje bo treba uvajati povsod — le-to mora postati svojstvo vseh fak- torjev in naroda, kar danes ni. Se eno stvar bi morali imeti stalno v ospredju: mehanizem kmetijskega .tržišča bo treba še ostreje vzeti »na mu- ho«. Predvsem bo treba nujno prekiniti neskladen poslovni odnos med kmetij- sko proizvodnjo in trgovino. En poda- tek je tu zelo zanimiv: Medtem ko so cene, po katerih se kmetijski pridelki odkupujejo od proizvajalcev, v sedmih mesecih letošnjega leta porasle za ko- maj 2%, so maloprodajne cene kme- tijskih pridelkov skočile za celih 14%. Ta odnos v cenah kaže, da visoke cene na drobnem tržišču diktira trgovina. Postavlja se zelo enostavno vprašanje: zakaj n. pr. kilogram grozdja stane 100 din v času, ko prvo grozdje pride na trg in v času, ko je trgatev v polnem razmahu? Trgovina umetno zadržuje cene na visokem nivoju. Pri tem trgo- vina posluje po principu »manjši pro- met — večji zaslužek«, namesto po na- čelu »večji promet — večji skupni za- služek«. Trgovina noče, čeprav bi lahko kupovala večje količine (pridelkov. Na- pačno je mnenje, da je za prosto delo- vanje zakona ponudbe in povpraševa- nja že dovolj, če cene niso administra- tivno določene. Ponudba in povpraše- vanje se ujameta v cenah, ki jih dik- tira trgovina, in to vedno na nivoju, ki, pomeni napad na življenjski standard. Povpraševanje je na visokem nivoju, medtem ko velike količine pridelkov ostanejo pri proizvajalcih. Tudi ponud- ba je veliko večja — ali le-ta ostane na vasi. Proizvod pa postane blago še- le takrat, ko dospe do potrošnika. Ključ je v rešitvi navedenih nalog. So stvari, ki jih bodo morali radikalno urediti organi na vrhu. Vendar pa je ključ tudi v rokah osnovnih gospodar- skih in družbenih iniciatorjev: proizva- jalcev, gospodarskih organizacij v me- stu in na vasi, ljudskih odborov in po- litično-družbenih organizacij. S kombi- nacijo gospodarskega poslovanja, socia- listične poslovne morale in višje socia- listične zavesti se bo življenjski stan- dard izboljšal tudi v mejah sedanjih proizvodnih možnosti. Čudežno govedo je na poti v kratkem 70 frizijk V celjskem okraju Na posestvu v Založah gradijo mo- deren hlev z vsem.i potrebnimi pomož- nimi poslopji in napravami. Ta hlev pa ni namenjen živini, ki naj bi se iz slab- ših staj preselila v boljša prebivališča. Ta hlev je namenjen »čudežnemu gove- du«. O frizijkah je bilo že toliko govora, da je za živinorejce postala ta pasma središče pozornosti. Tokrat smo tako daleč. Pred dnevi so iz Slovenije odšli na pot v Dansko nakupovalci teh mle- karic, katerih mlečna proizvodnja je do sedaj nenadkriljiva. Baje, da tako živinče, (ki je poleg tega še razmeroma nizke rasti) tudi daje po 8.000 litrov mleka na leto. Od kontingenta, ki je namenjen za Slovenijo, jih 70 pride v naš okraj. V Založah bodo najprej vse te živali v karanteni, potem pa bodo razdeljene tudi med ostala posestva v področju, ki je predviden predvsem za proizvodnjo mleka, to se pravi v bliži- ni Celja. Živali morajo biti izolirane, ker se lahko zgodi, da ta odlična, pa tudi razmeroma najdražja čreda zboli zaradi okužbe. Ko bodo tudi drugje ustvarili pogoje za to precej občutljivo pasmo, bodo krave razdeljene. Toda za- enkrat jih posamič ne bodo prodajali. Najprej je treba pasmo dobro proučiti, opazovati njeno življenje v novih pogo- jih, ustvariti vse pogoje in predvideti vse mere za njen razplod. Toda o tem bi bilo prezgodaj govoriti. Ko bo živina tu, bomo postregli upravi- čeni radovednosti v primerni reportaži, kateri bomo priključili tudi mnenje ter pK>datke naših strokovnjakov. PRED TEDNOM OTROKA Otroška zaščita v stanovanjski skupnosti Po vseh naših občinah se te dni pri- pravljajo na Teden otroka, ki ga bomo praznovali v dneh od 6. do 11. septem- bra. Ker pa se v tem času snujejo pri nas tudi stanovanjske skupnosti, kate- rim bo naložena prv^enstvena skrb za varstvo družine in otroka, je Svet dru- štva za varstvo otrok in mladine Jugo- slavije izdal poseben »Proglas za teden otroka 1958« ter minimalni program otroške zaščite v stanovanjski skupno- sti. Društva za varstvo otrok imajo na osnovi pridobljenih izkušenj dosedanje- ga dela v skrbi za otroke v okviru ko- mune velike možnosti za konkretno re- ševanje vsakodnevnih potreb družine in otrok v stanovanjski skupnosti. Sta- novanjske skupnosti bodo morale nu- diti društvom prijateljev mladine mož- nosti, da se bodo s skupnimi napori re- ševala skupna vprašanja, ki zadevajo družino in otroka. Naloga društev pa bo, da uvidijo potrebe družine in pro- bleme, ki se pojavljajo na področju, kjer ustanavljajo stanovanjske skupno- sti ter dajejo konkretne predloge za ustanavljanje najpotrebnejših in naj- primernejših otroških ustanov. V vsaki stanovanjski skupnosti bo nujno ustanavljati otroške ustanove — in to: otroške vrtce, pionirske domove, otroška igrišča ter športne terene za otroke in mladino, kjer bodo delale predvsem organizacije »Partizana«. Vse te ustanove bi se lahko kombinirale v eno ustanovo z raznimi oddelki. Pri vzdrževanju teh ustanov bi morali so- delovati poleg roditeljev tudi ostali pre- bivalci stanovanjske skupnosti. Družbene organizacije bodo 'morale razširiti zelene površine in otroška igrišča v parkih ter urediti dvorišča za otroška igrišča. V večjih stanovanjskih skupnostih ali v zgradbah večjih blo- kov bo treba za otroke organizirati spo- sobne ljudi, ki bodo prostovoljno ali ho- norarno vodili nadzor nad skupino otrok. Lahko pa bi organizirali tudi dnevne izlete, sprehode, obiske kultur- nih ustanov itd. Društva prijateljev mladine naj bi tudi zbirala podatke o otrokih, ki osta- nejo sami doma, ko so starši na delu. Tem otrokom bo nujno treba poskrbeti varno mesto pod nadzorom. Prav po- sebno pozornost pa bo treba posvetiti otrokom, ki so ostali brez roditeljev ali otrokom, katerih starši se zaradi bolez- ni ali drugih neprilik nahajajo v tež- kem položaju. Takim otrokom bi mora- li nuditi vzajemno pomoč vsi prebivalci stanovanjske skupnosti. Nadalje bodo morala v stanovanjskih skupnostih društva za varstvo otrok poživeti tudi delo s starši, prirejati za- nje razne tečaje, seminarje, predavanja, filmske predstave itd. Pri tem jim bodo pomagale Ljudske univerze, šole in dru- ge ustanove za izobrazbo odraslih. V stanovanjskih skupnostih bodo mo- rali biti razni sveti pri občinah tudi ini- ciatorji konkretnih programov za izgrad- njo otroških ustanov v občini in stano- vanjski skupnosti. Pri uresničenju teh programov bo potrebno mobilizirati sredstva občine, kmetijskih organizacij, stanovanjskih skupnosti, pa tudi sred- stva prebivalcev samih. V tem cilju bo- do morali sveti društev za varstvo otrok v komuni vzpostaviti stik s sindi- kalnimi sveti, z raznimi organizicijami, s sveti občinskih ljudskih odborov in družbenimi organizacijami, da preštu- dirajo in dopolnijo perspektivne plane in koncentrirajo vse sile za izvršitev programov otroške zaščite v stanovanj- ski skupnosti. Skladi kmetijskih organizacij, s kate- rimi razpolagajo delovni kolektivi, nu- dijo možnost, da se del teh sredstev porabi v namene otroške zaščite. Spri- čo tega naj bi se društva za varstvo otrok predvsem ipovezala s sindikalnimi organizacijami, da bi se v ustanovah, ki pomenijo dvig standarda delovnih ljudi, ustanavljale in uspešno delovale otroške ustanove. V Tednu otroka pa bi bilo treba omo- gočiti tudi skladom za zaščito otrok, ki že obstojajo pri občinah, pritok sred- stev od zbirnih akcij in drugih prire- ditev. CiM veC žena in mladine v zadružne svete Vsi zadružniki v našem okraju se že nekaj tednov pridno pri- pravljajo na volitve v zadružne svete, ki bodo v novembru mese- cu. Pri teh pripravah pa seveda nočejo zaostajati tudi žene — za- družnice, ki so .ponekod kar moč- na opora zadrugi. Dosedanje priprave so v celj- skem okraju sicer zadovoljive, vendar pa bo treba še poskrbeti, da bodo v ^družnih svetih v za- dostnem številu zastopane naše kmečke žene in mladina. Na po- dročju dveh poslovnih zvez — v Celju in Šmarju — so že bile kon- ference s predsednicami odbora žena zadružnic pri KZ, kjer so se žene progovorile o konkretnih na- logah v pripravah za volitve v zadružne svete. Za prihodnji te- den pa so takšne konference skli- cane tudi pri poslovnih zvezah v Žalcu, Mozirju in Konjicah. V kolikor je bilo mogoče že dozdaj zbrati podatke, so najboljše pri- prave za volitve na področju Spodnje Savinjske doline in delo- ma tudi v Zg. Savinjski dolini. Tu so se zadružnice, skupaj s So- cialistično zvezo že pogovorile o pripravah za volitve in imajo že- ne —• zadružnice že sestanke po terenih. V zvezi s temi priprava- mi žene tudi tekmujejo med seboj v raznih akcijah. V zadrugah je vprašanje član- stva sploh problem zase in sedaj je najlepša priložnost, da to vpra- šanje čim bolje rešimo. Bodoči člani svetov namreč morajo biti tudi člani zadruge, zato je treba izvesti temeljito akcijo za mno- žično vključevanje v zadruge. Prav žene bodo lahko našle v bo- dočih zadružnih svetih eno izmed glavnih torišč svojega delovanja in bodo lahko pomagale pri ures- ničevanju razbremenitve, o kate- ri toliko govorimo. Vlaganje več- jih sredstev v kmetijstvo bo zah- tevalo .tudi pravilno in odgovor- no razporeditev le-teh,. pri čemer bo le aktivno sodelovanje in so- odločanje žena pripomoglo k dvigu življenjskega standarda kmetov in delavskega razreda. Še marsikje je najti ukoreni- njen predsodek proti ženinemu javnemu udejstvovanju. öeprav nam statistični poda'tki govore, da so precej nad polovico vseh kmečkih proizvajalcev žene, ven- dar najdemo v upravnih odborih vseh zadrug le malenkostno šte- vilo žena. Trenutno je najvažnejša akcija vseh zadrug, posebej pa še odbo- ra žena — zadružnic, da vključi- jo čim več žena v članstvo za- druge. Opaža se namreč, da je vse premalo žena, ki delajo v kmetijski proizvodnji, vključenih v zadruge. Zato se tudi ni čuditi, da mnoge akcije, pri katerih bi s svojo prizadevnostjo prvenstveno morale sodelovati žene, izpadejo, ali pa so pomanjkljivo izvedene. Za Spodnjo Savinjsko dolino bi lahko trdili, da je v članstvu KZ zastopanih do tretjine ženskih članic — ali pa še celo več. V KZ Braslovče na primer je med 287 člani 104 žena, v KZ Gotov- Ije med 126 člani 43 žena, v Ta- boru med 310 člani 105 žena, v Smihelu med 69 člani 26 žena, v Trna vi med 106 člani 42 žena itd. V teh zadrugah so tudi gospodar- ski uspehi najboljši in k tem prinašajo nemajhen delež števil- ne žene-članice. Drugod pa je odstotek žena v članstvu zadruge znatno manjši, ponekod kar porazen. V KZ Pod- sreda je od skupnih 149 članov zastopanih komaj 14 žena v za- drugi. V KZ Pre vor je od 108 čla- nov komaj 8 žena, v KZ Gornji grad od 153 članov samo 16 žena f.n v Rimskih Toplicah od 107 članov le 18 žena. Tu vidimo, kako velike naloge še čakajo ne samo zadruge, tem- več vse politične, družbene in strokovne organizacije in društva za vključevanje žena v zadruge, za prepričevanje, naj žene kandi- dirajo za zadružne svete — in kar je najvažnejše, naj bodo že- ne tudi izvoljene. Žalostno je že dejstvo, da ima- mo v Sloveniji najmanj žena v občinskih ljudskih odborih v vsej državi. Te slabe izkušnje lahko dobro izkoristimo pri volitvah v zadružne svete. Metalurška industrijska šola Štore razpisuje delovna mesta za: RACUNOVODJO Pogoji: samostojen računovodja(kinja) z dovršeno srednjo ekonomsko ali njej enakovredno izobrazbo z večletno prakso. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Pogoji: primerna izurjenost. Prošnje z navedbo šolske izobrazbe in eventualnih dosedanjih zapo- slitev pošljite na upravo šole. — Nastop službe takoj ali po dogovoru Plača po »Pravilniku o plačah«. 26. SEPTEMBRA — ŠTEV. 38 STRAN Razmeram primerna seja svetov za kmetijstvo in blagovni promet v Šoštanju Nerazumljivo visoke cene kmetdjskáh pridelkov, neurejenost trgovske mreže, zastajanje kmetijskih pridelkov v času nakupovanja ozimnic, vse to je spro- žilo omenjeno sejo in dalo njenemu po- teku tudi primeren ton ter potek. Zbrali so se člani sveta za kmetijstvo sveta za blagovni promet in zastopniki trgovskih podjetij, raznih zadrug ter političnih forumov šoštanjske občine. Uvodoma je predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Marolt opozoril na vse nezdrave pojave pri odkupih kme- tijskih pridelkov in pri oskrbovanju dveh močnih industrijskih središč v ob- čini, potem pa so navzoči izmenjali svo- ja mišljenja o teh stvareh. Govorili so v zelo kritičnem tonu, vendar z name- nom, da bi nezadovoljivo stanje čim- prej s skupnimi močmi izboljšali. Ra- zumljivo je, da se ,potrošnikom zdi sta- nje na trgu nemogoče. Zastopnik po-: trošniškega sveta iz Velenja ni prika- zoval samo žalostnega dejstva, da so cene raznim kmetijskim pridelkom v Velenju višje od onih v Celju, temveč je ugotavljal celo to, da jih dostikrat enostavno ni. Medtem so spet drugi trdili, da je trgovska mreža, vsaj del trgovin, skrajno neelastična ter da ru- darji še danes ne vedo, kje bodo lahko kupili ozimnico, kakšne bodo cene itd. Zastopniki nekaterih proizvajalcev kmetijskih pridelkov pa so se pritože- vali nad nesocialističnimi ix)stopki trgovske mreže, ki v nasprotju z vsako moralo navijajo cene v času, ko proiz- vajalci tudi preko zadružnih organiza- cij ne morejo vnovčiti svojih pridelkov; Precej dolgo so se zadržali ob proble- mu velenjske tržnice. Velenje ima za te namene nalašč zgrajeno 'poslopje z velikimi skladišči, toda stavba s skladi- šči vred ne služi svojemu osnovnemu namenu. Ostre ikritike so bili deležni odgovorni ljudje, ki bi morali v Ve- lenju urediti tržnico, kamor bi zadruž- niki prinašali zelenjavo, sočivje, sadje in ostale pridelke, ki sedaj prihajajo (ali pa tudi ne) celo iz Celja, Prekmurja in Ljubljane na velenjski trg. Zene za- družnice so organizirale pravcato akci- jo, da bd bila ta tržnica založena. Ko so prišle, tržnice enostavno ni bilo, posta- vile so svoje košare na tla, prodajale kakor se je kateri zdelo prav. Nihče jim ni nasvetoval okvirnih cen za posa- mezaie pridelke, medtem ko so pristoj- bino za uporabo »tržnice« (ki je ni) zelo hitro pobrali. Navzoči pa niso zgolj ugotavljali ne- redoosti in napake. Marsikateri je ostro postavil zahtevo, da se vse to kar naj- hitreje uredi, ker od golega ugotavlja- nja in sejanja na sestankih stanje ne bo boljše. Kritizirali so tudi občinski aparat, da je v takih primerih premalo elastičen in da zamiya ,s svojimi ukre-^ pi dejansko stanje na terenu. Na tem posvetovanju so sprejeli tudi ustrezne sklepe, da bi ta vprašanja kar najhitreje uredili. To je bila učinkovita in razmerom primerna seja, zato smo se odločili za Ogled na licu mesta Pot nas je vodila iz Šoštanja, mimo prazne šoštanjske tržnice proti Velenju. Prepričati se nam ni bilo treba, da je narava letos darežljivo razgrnila svoje sadove. Vožnja pod upognjenimi veja- mi sadja, mimo njiv, na katerih so kmetje pospravljali blago, je nudila ta- ko sliko, kakršna se kaže vsakemu, ki zavije izza zadnjih hiš predmestij. Pri trgovskem podjetju »Bazen« se nismo ustavili. Čeravno ni sodobno urejena, ta trgovina velja za najboljšo. Tu spreje- majo naročila za ozimnico in jo bodo tudi preskrbeli po najnižji možni ceni. Da v Velenju ni tržnice za kmetijske pridelke, smo se prepričali ob pogledu na dve improvizirani stojnični mizi. Prodaji kmetijskih pridelkov name- njena stavba je bila naš cilj. Fasadna stran potrjuje mnenje govornikov na seji. Sipeoerija, mesarija, bife in mala zelenjavna trgovina. In drugi prostori? Za lokali velika skladišča, enaka pod temi v kleti. Nad 30 vagonov bi vskla- diščil spreten trgovec. V skladiščih raz- no blago, največ steklenic žganih pijač, vreče, pohištvo, sadje, zelenjava. V kle- ti nekaj krompirja, embalaža, drugače praznina. Dežju naših vprašanj je sledil dež odgovorov. Vprašanj ne bomo zapisali, uganili jih boste ob odgovorih upravni- ka kombinirane trgovine: Čudim se, da trdite, češ mi ne skrbi- mo za ozimnico. Lani smo tako kot le- tos zbrali prednaročila. Krompir smo na primer imeli do poletja stalno na zalogi. Tudi jabolka, ki so nam zgnila zaradi visokih cen. Zakaj ne odkupuje- mo v okolici Velenja? Salek prodaja raje sam. Drugi deloma tudi sami, ne- kateri pa hočejo vnovčiti prevelike ko- ličine. Toliko pri nas ne gre v denar. Zato raje vzamemo od »Agroprometa«, ki da tudi po nekaj zabojev. Poglejte tu imamo zaboj lepega stročjega fižola iz rudniške vrtnarije. V štirih dneh ga je Wjub nizki ceni šlo komaj pol za^bo- ja, druga polovica nam gnije. Tale kup IX)sušene rdeče pese smo kupili na zah- tevo, zakaj je nimamo. Ko smo jo ime- li, je nihče ni kupil. Poglejte te zaboje hrušk. Prvovrstne, cena ni pretirana, toda zgnile nam bodo. Čudno?! Premalo časa smo se za- držali ob tem problemu, da bi izvrtali kaj je res, kaj ni. Skrb Velenjčanov je, kje bodo dobili ozimnico, toda naročila sprejema tudi kritizirana trgovina. Trg v Velenju ni založen, toda v trgovini gnije blago. Blago gnije zadrugam in kmetom na polju, v trgovini pa je bla- go iz Celja, Grosuplja itd. Ostro nego- dovanje zakaj ni tržnice na prostem, v trgovini pa tožijo, da niti teh malih količin ne morejo prodati. Od kod se potem zalagajo Velenjčani. Najbrâ od tam, od koder dobijo blago ceneje. Vsak ima pač k sebi obrnjene roke. Vsekakor dobro uro p)oprej končana seja v Šoštanju ni bila zastonj. -C -k. V skladišču »tržnice« v Velenju je najti vse. Od zelenjave, sadja, moke, slad- korja, alkoholnih pijač, i»a do pohištva, koles in nag^itih poljskih pridelkov. Velenjčani trdijo, da je trg v Velenju premalo založen in da so vse stvari predrage, upravnik prodajalne pa spet trdi, da ne gre nič v prodajo. Kaj je torej res? Na seji o odkupih in tržišču v Šoštanj ski občini je bilo precej burno. Prepri-; cani smo, da bo tudi zaleglo. Idiličen je kraj pod strmimi smrekovimi pobočji, kamor hodijo iskat zdravja tuberkulozni ljudje iz vse Slovenije. Topolšica je priznano zdravilišče, kjer se bolniki dobro počutijo, saj raztresene stavbe sredi tihe prirode ne dajejo muč- nega vtisa bolnišnice. Na sliki modema zgradba za moške bolnike. »ČASOPISNA INŠPEKCIJA« PRI SZDL V TOPOLŠICI Sodelovanje množičnih organizacij - odlično o kaki inšpekciji ni niti govora. Za- nimalo nas je samo, kako dela krajev- na organizacija SZDL v tem kraju in kako opravlja svoje ix)litično poslan- stvo na svojem območju. Kraj je slikovit, gospodarsko razno- vrsten, taka pa je tudi problematika, s katero se organizacija SZDL srečuje. Središče zdravstveni center, zaradi zna- čaja strogo ločen od okolice. Za ToiX)l- šico pasivni in zaostali hribovit ipredel, ipred njo širok pas plodovitejših povr- šin, ki loči kraj od industrijskega Šo- štanja. Predsednik SZDL v Topolšici tovariš Anton Poljanšek nam je o delu organi- zacije nadrobno pripovedoval. V izvleč- ku bi našim bralcem p)osredovali le-to takole : V organizicijo je vključenih 84% vseh volivcev. Odstotek raste spričo pritego- vanja redkih starejših, ki še niso člani, najbolj pa spričo stoodstotnega vključe- vanja mladih ljudi, ko dopolnijo ustrez- no starost. Pretežni del članstva je iz vrst uslužbencev in delavcev v zdravi- lišču. Ostali del so kmetje in delavci, ki hodijo na delo v bližnji Šoštanj. Se- stav je torej zelo raznovrsten. V pogovoru smo lahko opazili, da je v Topolšici izredno živahno sodelovanje vseh organizacij. Tudi razporeditev sdl je taka, da bi jih lahko jemali za vzgled. Tu se na eni glavi ne grmadi desetine funkcij. V Zvezi komunistov ni na pri- mer nikogar, ki bi ne bil vsaj odbornik kake organizacije. Neposredna okolica zdravilišča je po- deželje. Kako je torej sodelovanje in kako SZDL opravlja svojo politično vlo- go v pogledu izredno važnih nalog na področju kmetijstva? Sodelovanje je bilo baje tesnejše in obilnejše, ko je v kraju bila kmetijska zadruga. Toda tudi zdaj so stiki tesni in sodelovanje ni prenehalo. Ravno v času priprav za volitve zadružnih sve- tov se je \'ključila celotna organizacija v politično delo na vasi. Pa ne samo zdaj. Pasivni deli, kjer poleg zaostalosti vlada tudi pijančevanje in revnost, so nujno potrebni rešitve. Ne zgolj kmeti- jam v dolini, predvsem kočarijam v bregovih bo treba ix>kazati pot do bolj- šega življenja. O teh stvareh bodo ob sprejemanju perspektivnega načrta kmetijske zadruge spet morali govoriti in v plan napredka vključiti tudi ta predel. Prosvetno življenje v Topolšici je ži- vahnejše kot bi pričakovali. Domače društvo uprizarja dobre prireditve, ta- ko za goste zdravilišča, kot za prebival- stvo. Zdravilišče pa je vzrok, da tu ze- lo jxDgosto vidijo in slišijo kulturne in umetniške skupine iz večjih mest. Ce bi imeli prostore, bi prosvetno življenje še bolj zaživelo. Škoda je, da je preure- ditev pritličnega prostora v šoli za te namene zaenkrat odložena, dasiravno imajo zbranega že precej materiala. Zelo pereč problem v Topolšici je vo- dovod. Tudi to gre le počasi naprej. Nekatere ceste so bile popravljene, tudi nekateri mostovi. To pa so tudi pogla- vitna vprašanja, ki so jih volivci ome- njali kot prioritetna na svojih zborih. Odborniki, ki so bili na tem terenu iz- voljeni, pogosto prihajajo med volivce in se zavzemajo za njihove težnje koli- kor je pač v okviru skupnih interesov ter potreb občine mogoče. Posebne vrste pa je položaj v pogledu sodelova- nja Socialist'čne zveze z organi družbe- nega upravljanja v zdravilišču samem. Le-to je republiška ustanova in to dej- stvo daje delu na tem področju svoje- vrsten pacat. Vendar je tudi tu sode- lovanje kolikor je mogoče tesno in ko- ristno, tako s strani uprave ustanove kot s strani organizacije SZDL. Ukinitev neloteriii občin v celislevka iz osebnega dohod- ka že izglasovano v družbenem planu gospodarskega razvoja občine za leto 1958. Po živahni razpravi je bil pred- log spremenjen v toliko, da so plačilu dopolnilnega prispevka zavezane one gospodarske organizacije, ki bodo izpla- čale več kot 2 plači preko plač po tarif- nem pravilniku, dočim bi naj bila po prvotnem predlogu druga plača že oib- davčena. Odlok stopi v veljavo 1. okto- bra in se nanaša na vsa izplačila od tega dne dalje. Med razpravo o tem dopolnilnem pro- računskem prispevku pa je bilo mogoče ugotoviti še to: Ko je predsedujoči po- vprašal, zakaj se odborniki upirajo sprejetju odloka o doipolnilnem prora- čunskem prispevku iz osebnega dohod- ka, ko so to isto določilo že izglasovali z družbenim planom, je bilo čuti glaso- ve, da določil družbenega plana nihče ne jemlje tako resno, kot določila p)osa- meznih odlokov! Vsekakor zanimivo gledanje na družbeni plan, ki naj bi' bil osnovni gospodarski zakon občine! Oba zbora sta končno razpravljala o 11 milijonski poslovni izgubi Rudnika rjavega premoga Zabukovca v prvem polletju letošnjega leta. Ta rudnik nam- reč zaradi spremenjenih odkopnih pri- lik v minulem obdobju ni dosegal pla- nirani asortiment — manjkalo mu je kosovca in kock, istočasno se je pove- čala poraba jamskega lesa preko plani- ranih količin zaradi izredno težkih jam- skih prilik, cene materialu so se dvig- nile pa še revalorizacija osnovnih sred- stev je vplivala na stroške. Tem nega- tivnim komponentam tudi sami delovni napori zabukovških rudarjev niso mogli zadoščati. Od že navedenih U milijo- nov je 7 milijonov pokritih z rezervnim skladom, znesek okrog 4 milijonov, ki se nanaša na izplačila preko plač po ta- rifnem pravilniku, t. j. 10% enomeseč- ne plače (!), pa je treba vrniti in se ne sme kriti z rezervnim skladom. Ban- ka bi zato morala — po veljavnih pred- pisih odtegovati od rednih plač rudar- jev toliko časa, da bi bil znesek vrnjen. Po obvestilu, ki ga je banka poslala ob- čini in rudniku, bi naj odtegovala vsak mesec po 5%. Odborniki obeh zborov so bili soglas- no mnenja, da do znižanja plač izpod plač po tarifnem pravilniku v zabukov- škem rudniku ne sme priti. Enotno je bilo mnenje, da ni krivda rudarjev, če so odkopne in jamske prilike takšne, da imajo včasih v daljšem obdobju pri neprimerno večjih delovnih naporih manjši proizvodni učinek. Zato sta oba zbora soglasno izglasovala sklep, da se žalska občina odreče onemu delu pro- računskega prispevka, ki ji pripada po lestvici participacije. Videz pa je, da samo ta ukrep, ki bo nanesel okrog 9 m-ilijonov din, ne bo zadoščal in da bo podoben ukrep moral sprejeti tudi okraj. Kljub pestrosti in zanimivosti te se- je žalskega občinskega ljudskega odbo- ra pa menimo, da je bil tudi tokrat dnevni red seje preobširen. Oba zbora sta sprejela 12 odlokov, sklepov in smer- nic, dala pristanek za 7 poroštvenih iz- jav, odobrila 2 investicijski posojili, ob- ravnavala razrešitve in imenovanje 17 oseb in organov, obravnavala zadevo za- bukovškega rudnika in razne druge za- deve, poleg tega je zbor proizvajalcev imel še posebno sejo in sklepal o raz- pisu nadomestnih volitev. Razumljivo je, da so po petumem sejanju odbor- niki pri tako širokem dnevnem redu utrujeni, pa tudi razprava se ne more prav razviti. 'šk-^ Ob letošnjih izkopavanjih v Žicah Zemlja je velika ohranjevalka vsega, kar je zavrgel čas. Dobe se nanizujejo v plasti, katere se vrste kot listi v knji- gi življenja. Ko koplješ v globino, li- staš po tej knjigi, segaš v čas. Posa- mezne dobe se predstavljajo kot kul- turne plasti, v katerih so se stoletja strnila v nekaj ,pedi zemlje. Življenje je odmrlo, ostale so njegove sledi. Za te- mi sledmi iščemo iz prirojene nam ra- doznalosti, da bi mogli odgovoriti na večno zanimivo vprašanje: od kod smo in kam gremo. Odgovori na to vpraša- nje so od nekdaj oblikovali svet ter mu dajali duhovno in čustveno vsebino. Ce kopljemo v naš srednji vek, se prestavljamo v izrazito idealistično epo- ho, ko je animist:čna predstava posmrt- nega življenja obvladovala človeško mi- selnost in s tem oblikovala tudi njego- vo življenje kot predpripravo za ono- stranstvo. Ideji onostranstva je posred- no služilo delovanje vsega vernega člo- veštva, neposredno pa kontemplacija svečeništva, ki je bilo ekonomsko reše- no vsakdanjih skrbi in se je zato moglo toliko intenzivneje predajati službi ono- stranstva, katerega je poskušalo pribli- žati vernikom predvsem preko posve- čenih oblik umetnosti, te najvišje in najžlahtnejše emanacije človeškega du- ha. To delovanje je za nas važno, ker nam je dalo stvaritve, ;ki predstavljajo poleg tvorbe živega jezika, osnove na- cionalnega kulturnega patrimonija. Ena takih stvaritev srednjeveškega duha je naša žička kartuzija, ki je sui temiix)re pomen j ala največje kulturno in ekonomsko središče slovenskega Po- dravja. Sedaj leži že dobrih 160 let v razvalinah in p)okrivata jo ruša dn gozd. Dva do tri metre debele zemeljske pla- sti so brezobličile mesto, kjer so nekoč izbrani ljudje po čudnih zakonih dia- lektike gojili v samoodpovedi in prema- govanju moralne sile svojega časa. Te žrtve niso bile zaman, kajti svetovni nazor ni fraza, ampak je aorta, ki po- ganja življenjske sokove skozi vse de- lovanje in mišljenje človeka, katerega projekcija je obdajajoči ga svet. Člo- vek ustvarja in podira svetove in v enega takih podrtih svetov zremo, ko si ogledujemo razvaline žičke kartuzije. Tvarni paralelizem nas zavaja v predstavo časovne sočasnosti, v resnici pa je samostan nastajal 300 let (od 12. do 15. stol.) ter se romanske cerkve ne- posredno dotikajo gotski refektorlj, ma- lo križno hodišče in dvonadstropna ka- pela — mavzolej. Romansko statičnost 12. stol. prerašča gotsika dinamika 15. stol., ki je dala Zičam. ono stilno noto, ki se nam zdi navidez najbolj srednje- veška, v resnici pa že pomenja deklina- cijo k racionalizmu renesančnega hu- manizma. Detošnja izkopavanja so komaj na- čela problematiko, katero so spletla sto- letja okoli navidezno skromnih razva- lin. Koncepcija samostanske naselbine še vedno ni prezentna, vendar so že dosedanji rezultati pomedli v koš vse dosedanje rekonstrukcije in hipoteze o nastajanju tega ipomembnega kultur- nega žariišča ter postavili tekoča raz- iskovanja v vrsto velikih kulturno-zgo- dovinskih akcij naše povojne dobe. Iz- kopavanja se bodo etapno nadaljevala. V prihodnjem letu naj bi po možnosti »spravili na dan« jedro naselbine ter na ta način omogočila študijsko izrabo dobljenega materiala kot celote. Čeprav so dosedanji rezultati pomembni (mno- gi kamnoseški fragmenti, delno odkrita tlorisna zasnova naselbine), so vendar fragmentarni in ne povedo vsega, kar bi lahko, ker jim manjka relacij z oni- mi deli naselbine, ki so se pod zemljo. Upajmo, da bo okrajnemu Referatu za spomeniško varstvo uspelo v naslednjih dveh letih to nalogo izvršiti in oboga- titi našo ožjo domovino s kixl>tumim spomenikom, katerega študij bo dopri- nos v kulturno zakladnico našega na- roda. Jože Curk' V skritem kotičku pričajo razvaline, da je tu nekoč bilo eno izmed najpo- membnejših cerkvenih in posvetnih središč pri nas. Legenda pravi, da ga je dal postaviti štajerski vojvoda Oto kar,'Iii se je v teh prostranih gozdovih izgubil, odkrili pa so ga lovski psi, ki so sledili zajcu — le-ta pa se je baje vojvodi skril pod plašč. Sartre In Fry PRED GOSTOVANJEM «GLBÌDALISCA AD HOC« v SLG Igra o neuničljivem Feniksu, če ji od- štejemo pesniško atmosfero, ki jo je z njo obdal Christopher Fry, je v bistvu anekdota, posmeh ženski nestalnosti. Fry je preko Taylor j a prevzel antično anekdoto, a ji je s pomočjo svojega pesniškega izraza dal ne le drugačno poanto, marveč tudi globoko človečnost in visoko umetniško vrednost. Nesrečna mlada vdova, nežna čustve- na in impulzivna Dynamene se je pre- selila v grobnico svojega pravkar umr- lega moža, kjer hoče iz ljubezni do nje- ga od gladu umreti in se tako spet sniti z njim v Hadu. Obupana objokuje ljub- ljenega moža in svojo izgubljeno srečo ter vdano pričakuje odrešilne smrti. Z njo je tudi njena služabnica Doto, ve- dro, dobrosrčno in užitkov željno dekle, ki si kljub svojemu realističnemu čutu ne more kaj, da ne bi spremila svoje gospe — in čeprav v smrt — iz vda- nosti in skrbi za njo pa tudi zato. »da ne bi morda kaj zamudila«, kot pravi sama. Doto sicer ne razume gospejine- ga početja — kot Sančo ne razume don Kihota, vendar se skuša prilagoditi go- spe in ji pomagati pri njenem žalova- nju, čeprav ji to ne gre prav od srca. Tedaj se pojavi mlad korporal, ki je zunaj pokopališča stražil šest obešen- cev in ga je luč svetilke privabila v grobnico. Tegeus, rahločuten, zanese- njaški mladenič z bogato domišljijo, je v tisti dobi, ko človek doživi prva gren- ka spoznanja in prva razočaranja, ki so tem večja, čim lepšo predstavo o živ- ljenju si je ustvarila njegova fantazija. Zato mu je ^postalo življenje »snet, ze- leni volk, plesen, trhel les ...« Tu v gro- bu, na kraju smrti pa najde v Dyname- ni »vizijo, upanje, obljubo, tako vztraj- no strast, vnemo, brezskrben pogum«, vse tisto, kar je doslej zaman iskal. Dynamene mu je vrnila vero v življe- nje in v človeško naravo in s tem hkra- ti vzbudila v njem prvo resnično in glo- boko ljubezen. Tudi mlada vdova ne more ostati ravnodušna spričo silnega čustva, ki ga je bila zanetila, vendar ta novi utrip srca sprva duši v sebi, ga zatajuje in se bori z njim, a zmeraj šibkeje, dokler je končno čustvo ne pre- raste in se mu z vsem zanosom preda. Toda na komaj razcvelo ljubezen, vzbu- jeno iz predsmrtnega sna, že preži smrt. Medtem ko jo je mladi vojak Dynamene pridobil za življenje in ljubezen, so so- rodniki enega izmed obešencev ukradli truplo in ga pokopali. In »paragraf tre- tji pravil« določa, da mora v tem pri- meru malomarni stražar »zavzeti mesto pogrešanega moža«. V trenutku skraj- nega obupa najde Dynamene rešitev: Viriliusovo truplo naj nadomesti ukra- denega obešenca in reši Tegeusu živ- ljenje. Njeno opravičilo zveni zanosno in prepričljivo: »Ljubila sem njegovo (Viriliusovo) življenje, ne njegovo smrt. In zdaj lahko dava njegovi smrti moč življenja... Da bom lahko čutila, ka- ko se spet giblje na svetu in dopolnjuje . najino srečo. To je več kakor je zmogla moja žalost.« Fry je dal »Feniksu« podnaslov ko- medija, vendar bi bili v zmoti, če bi ta 'naziv jemali v običajnem smislu. Izra- zito komedijski v igri je njen situacij- ski obrat in komičen je sočni lik pro- stodušne, dobrovoljne in zvedave slu- žabnice Doto. In smešno je le-to, da je Virilius, ta dolgočasni, domišljavi, ome- jeni, trezni uradniški filister, ki je bil tako točen, da »bi lahko naravnali son- ce po njem,« ki je »ves svet podredil vsakdanjemu toku svojih navad«. Te- geus pa ji odkrije nov, doslej neznan svet; svet, ki ga je samo slutila in po katerem je podzavestno hrepenela. Sele ob njem prvič začuti mogočni čar du- ševnega zbližan j a in popolnoma intim- nega razumevanja dveh človeških src. Virilius — votli malik se tej sili ne mo- re upirati, umakniti se mora drugemu vrednejšemu. In prav je tako. Fry sam se ljubimcema smehlja ljubeznivo in z odobravanjem. Popolno nasprotje Fryeve hvalnice ljubezni in življenju pa so Sartrova »Zaprta vrata«. Drama se dogaja v pe- klu, kjer se znajdejo sadist in straho- petec Garcin, lezbijka Ines in detomo- rilka Estelle; troje najbo^ izprijenih in bednih človeških bitij, nalašč izbranih, da se bodo vso večnost sovražila med seboj :n drug drugemu zadajala peklen- ske muke kot kazen za zlo, ki so ga storila v življenju. Sartre je dogajanje odmaknil vsakdanji resničnosti in mu dal fantastični okvir zgolj zato, da je lahko prikazal do skrajnosti pritirano človeško zlo. Vendar ta tipično sartrov- ski svet, ki nam v njem avtor razkriva najbolj pervertirane strasti in nagone, razodeva visoko moralno osnovno idejo drame; idejo o človekovi moralni od- govornosti do družbe in do sebe same- ga. Christopher Fry je iz kočljive anek- dote ustvaril spev ljubezni, Sartre pa nam surovo in brezobzirno razgalja po- šastno brezno človeške duše in, kot pra- vi znani francoski kritik Gaétan Picon, »razgrinja pred nami vse razloge za ob- up, samo zato, da bi spoznal, če bomo preko njih našli smisel življenja«. Draga Ahačič Za še vecje zanimanje pri v'zgoji Te dni je sklical krajevni odbor SZDL v Velenju konferenco z vsemi prosvet- nimi delavci. Na njej so se pogovorili o izvenšolski zaposlitvi mladine, o večjem zanimanju družine za šolo in o idejno- sti F>ouka v šoli. Razprava po nakazanih problemih predsednika SZDL tovariša Lampica je bila zelo živahna. Menili so, da mora biti za dobro vzgojo mladine vsklajena vzgoja družine s šolo. Starše je treba v vse večjem številu privabiti na roditeljske sestanke, kjer bi razprav- ljali o aktualnih problemih vzgoje. Nuj- no je, da bi tudi stanovanjska skupnost v Velenju začela delovati. Predšolske mladine je polna cesta. Cemu so tam otroška igrišča? Skrb za vzgojo mladine naj bi čutile vse množične organizacije. Tako so go- vorili na sestanku in sklenili, da bo SZDL z učiteljstvom organizirala sek- torske konference s starši. Sestanek je bil ploden in če bodo poleg SZDL in rudnika pomagale šoli pri vzgoji še ostale množične organizacije, potem bo tudi vzgoja naših mladih vsak dan uspešnejša. Štiri nove iinjigc mariliDPsIic založbe „Obzorja" Med novimi izdajami podjetne mari- borske založbe bomo danes zabeležili dve povestni — leposlovni knjigi in dve poučni, ki naj služita svojemu na- menu kot priročnika. Dve povestni knjigi sta izvirni ro- man mladega našega pisatelja in pre- vod iz nemščine. Domače delo je napi- sal Saša Vuga »Veter nima cest« in ga izdal kot svoje prvo delo za odrasle. Pisatelj je rojak Ivana Preglja in Franceta Bevka, torej Tolminec, ki je tudi snov za roman zajel iz tamošnjega življenja v malem mestu, ki ga pa ne imenuje. Tudi glavne osebe, t^i upo- kojenke: Malka, Pepika in Slavica bi mogle živeti tudi kje drugje in ne rav- no na Primorskem z odsevi na faši- stične čase. In okoli te trojice se suče dejanje te zamotane povesti, ki ga je težko zajeti v kratek prikaz. Knjiga je slika življenja malih ljudi v letih po veliki vojni, ko je še polno težkih spo- minov in ljudi, ki jih je življenje ^e dobe iztirilo. Le tu in tam se nam pri- kaže žarek novega življenja, mladine, ki bo laže šla skozi življenje brez takih utisov in zmed. Zanimiv pa je jezik, poln lepih primer in slik in zato smemo upati, da nam bo avtor s tem svojim »orodjem« kmalu odprl pogled v bolj zbrano, novo svoje delo. Naslednja knjiga je prevod iz nem- ščine z novelo Otto Ludviga »Med ne- bom in zemljo«. To je nekoliko roma- nopisna zgodba trikota: dva brata in ena žena v življenju malega mesta nekje na Nemškem v prejšnjem sto- letju (kako daleč je že to!). Prav zaradi načina, kako je avtor opisal dogajanja med temi ljudmi in okolico ter kako je posegel v psiho svojih junakov je tisto kar mu je samo s tem delom ustvarilo ime. Bilo je prevedeno v razne evrop- ske jezike in tako je našlo pot tudi v knjižno zbirko založbe »Obzorja«. Tudi našemu bralcu in današnjemu človeku je potrebno, da se mu oko obrne tu in tam iz sedanjosti v preteklost. Tako spoznava stari svet in ljudi, tudi nauči se ob tem to in ono, pa odpočije se ob takem h^-anju. Ob tej knjigi bomo našli i to i ono. Knjiga že pokojnega zdravnika, dr. Mirka Cerniča, sega v področje, ki za- radi specifičnosti seveda ne bo moglo zanimati širšega kroga interesentov slovenske knjige. Knjiga nosi ime »Ve- javica«. To je delo, v katerem so zbrani deloma objavljeni članki, v katerih je vzel avtor na rešeto jezikovno plat naših zdravstvenih knjig, to je: preve- jal je jezik njih piscev. Seveda se to tiče v glavnem zdravnikov, ki pišejo in ki morajo večkrat ustva^-jati tudi naš zdravstveni jezik. Dr. Cernič je z uspehom segel v to dokaj nečisto ali bolje nerazčiščeno jezikovno toi-išče, kakor nam o tem priča pred časom izišli »Zdravstveni besednjak« in upati smemo, da bo to drobno a potrebno delo rodilo dobre sadove. Seveda pa taka knjiga ne miče širo- kega kroga bralcev. Toda danes, ko nam čas, njegova naglica, bogate spre- membe v vsem življenju itd., itd. pre- močno vplivajo tudi na skrb za jezik, bi ne mogli trditi, da se tudi povprečen človek ne briga za čistost našega jezika. Dokaz so nam vprašanja in odgovori v radijskih »jezikovnih pomenkih«, razni glasovi drugod, zakaj tako in zakaj ne tako. Torej skoraj da smemo reči tudi za to posmrtno Cemičevo knjigo, da ne bo brez haska tudi za naše beroče občinstvo. Tak uspeh bi bil tudi veliko priznanje avtorjevemu delu. Naslednja knjiga pa zares ne bo segla izven kroga poklicnih delavcev. katerim bo dober priročnik. To je knji- ga avtorjev T. Laha in D. Vez jaka »Zunanja trgovina«. Knjiga bo potreb- na mnogim našim podjetjem, ki imajo poslovne zveze s tujino in katerim je potrebno poznavanje organizacije te veje trgovine in vsega, kar je s tem v zvezi: mednarodna tržišča, medna- rodni promet in kreditiranje, capine in tehnika zunanje trgovine. Prva izdaja tega priročnika je izšla že leta 1951 in nova izdaja dela je bila že prav po- trebna. Do konca leta bo izšlo pri založbi »Obzorja« še nekaj zanimivih knjig. Tako prvi del mnogo brane trilogije Teodora Plieviera »Moskva«, mladinski roman Poldeta Suhadolčana »Sejem na zelenem oblaku« in Miroslava Ravbarja »Zgodovina s'^bske, hrvatske in make- donske književnosti«, ki ne bo dobro- došla samo šoli, marveč bo koristen priročnik za vsakogar, ki se hoče se- znaniti s slovstvom naših bratskih narodov. Gledališče v Celju na razpotju OKRAJNI SVET ZA KULTURO JE ZASEDAL Pred dnevi je zasedal Svet za kulturo in prosveto OLO Celje ter obravnaval kot glavno točko dnevnega reda proble- matiko Slovenskega ljudskega gledali- šča Celje. SLG se je ob koncu leta znašlo v koč- ljivi finančni situaciji, iz katere vodita le dve poti: ali zmanjšati število deñ- citnih gostovanj, ali pa uvesti okrajno premijo v razmerju 1:4 na vsak dinar gledališkega bruto dohodka (kot je to storil OLO Maribor), s čemer bi se kril deficit incasa. Prva pot bi vodila gle- dališki ansambel nesporno k večji kva- liteti, saj bi se število gostovanj močno zreduciralo (SLG bi gostovalo samo v krajih, ki bi zagotovili kritje izdatkov), odpadlo bi tudi nekaj premier, itd. z eno besedo, SLG bi se prilagodilo fi- nančnemu okviru, ki mu ga nudi OLO Celje ter ne bi poskušalo rasti preko nje- ga. V drugem primeru bi SLG obdržalo .svoje kulturno propagadno iposlanstvo. Gostovalo v sedanjem ali še v večjem obsegu po okrajnem ozemlju ter širilo gledališko kulturo tudi v onih predelih, ki so sicer močno odmaknjeni od kul- turnega središča. Katero pot bo SLG ubralo, bo odvisno od razumevanja me- rodajnih gotovo je samo eno, da po sedanji poti ne more več naprej. Nadalje je Svet pretresel predosnutek zakona o knjižnicah, ki predvideva trdnejšo organizacijsko mrežo knjižnic, njih sestavo, poslovanje in kompetence. Ko bo novi zakon sprejet, bodo vnesene nekatere nove organizacijske mere tu- di v to nevsiljivo toda najvažnejšo obli- ko kultumo-prosvetnega delovanja. j. Сгхгк Nadzorniška služba viorda niti ni pri- ■ jetna. Celo odgovorna je. In tega se je gospod Stržek zelo dobro zavedal. Nje- , gov odsek je obsegal nekaj skupin de- lavcev, ki so delali na deloviščih nje- govega podjetja. Redno jih je obiskoval : in na svojih inšpekcijskih obhodih z , vso resnostjo in strogostjo opozarjal, , svaril. Rakodolski delavci, ki so delali . na 20 km oddaljenem gradbišču, so se ga bali po besedah stare babice bolj »ko vrag križa«. Kako se ga ne bi? Saj si niso upali niti za dih na dolgo ustav- ljati pri delu, ko je prihajal izza ovin- ka in grma tako neslišno, kot bi hodil po šapicah. Včasih se je pripeljal z avtom, lepim obratnim »Moskvičem«, včasih pa je privrtel kar s kolesom, čisto navadnim »Rogovcem«. Takrat so se ga najbolj bali in so kar vztrepeta- vali. Delavec Sovič je ob takih prilikah krhko zaklel in se takoj spomnil stro- ge žene, ki ga bo doma sprejela s sršečim pogledom. Cižek, ta pa si je votegnil kapo vselej globoko na oči, da bi se ne srečal s strogim nadzornikovim pogledom. No, čudno, kaj? Zgodilo se je, ne enkrat samo. Po- sebno Sovič je to najčešče skusil na svojih plečih. »Vi, Sovič, mi boste od- peljali kolo na bazo. Jaz se odpeljem z avtom, ki bo vsak čas tu. Upam, da boste pravočasno na mestu. Ze vnaprej lepa hvala! ,Siht' se vam pa tako šte- je,« se je nekako dostojanstveno pri- jazno nasmehnil gospod nadzornik. In Sovič je sedel na svoje kolo, nadzorni- kovega pa si je oprtal na ramo. Tako je iz Rakovega dola kolo peljalo de- lavca Soviča in Sovič kolo, a gospod Stržek, ga je v oblaku prahu prehitel. Skozi pot, ki je Soviču zalival oči, je še opazil mahljaj mesnate bele roke; ki je zanihala za steklom. »Vrag!« je skozi zobe pljuval Sovič. »Spet je zakačil mene. Zdaj že desetič. Cižek se mu zmuzne. Pogorelca je pet- krat ulovil, na mene ima pa posebno piko. Madona, Mica bo spet z ognjem v strehi.« Tako je tiho molil kletvice predse in že ves moker gonil proti bazi. Izza gore so se dvigali črni oblaki. Prvi bliski so razparali nebo in ni bilo dolgo, ko se je vlila ploha. Lahko si mislite, kako vesela je bila huda žena Mica, ko se je mož šele pozno v noč vrnil ves premočen domov. »Kje se pa spet klatiš? Kar nikar se ne izgovar- jaj, da imaš tako dolgo delo. Ti že pokažem tvoje oslanjanje po gostilnah. Misliš, da se dinarji po cesti pobirajo.« »Gospod nadzornik, ta hudič jrda- mani — ne morem drugače reči! — me je spet poslal s kolesom domov, sam pa se je z avtom odpeljal,« se je jezno skušal opravičevati Sovič. »Kaj te pa briga njegovo kolo. Vi dedci ste same slape! Ti delaj svoj po- sel, nadzornikovo kolo pa te nič ne briga. Naj bo še stokrat nadzornik, ztt hlapca mu ne boš,« se je otresala huda Mica. »No, no, ti tega ne zastopiš! Sef je šef! Pa saj mi piše ,šiht!' Veš, da ne morem kar tako reči: ne!« »Bimbo!« je revsknila Mica in za- loputnila vrata. No, in kako bi se po- tem Sovič ne bal gospoda nadzornika, da ga je kar mrzlo spreletelo, ko ga je videval na »Rogu«. 2в. SEPTEMBRA — STEV. 38 STRAM NOV ZADRUŽNI DOM V GALICIJI Kar težko bi verjeli, da je tale — skoro bi lahko rekli impozanten . zadružni dom, ki so ga v nedeljo Galičani slovesno odprli, zrasel v tako odmaknjeni vasi in pod tako težkimi pogoji v dobrem letu dni. Težko bi to verjeli predvsem tisti vaščani, ki pod mnogo lažjimi pogoji gradijo svoje zadružne domove 5 pa tudi 10 let. Toda Galičani so bili težki nalogi kos. Kdo bi lahko o tem, sicer res zakotnem zaselku še govoril o za- ostalosti, če sreča tu vodovod, elektriko, telefon — v sredini rahlih gali- cijskih vzpetin pa novi, moderni zad'užni dom, ki pomeni Galičanom središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja! Skupno delo pri gradnji zadružnega doma je Galičane še bolj povezalo v skupnih naporih za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Geslo galiških kmetovalcev se danes glasi: več hmelja, več žita, več živine in več sadja! Njihova vzorna kmetijska zadruga, ki je poleg otvo- ritve zadružnega doma v nedeljo praznovala tudi 10-letnico svojega obstoja, jim bo pomagala uresničiti ■ te zamisli. Ljudje se zbirajo — mladi, stari, od blizu in od daleč so prišli. Vsekakor pomeni 21. september pomemben do- godek za Galicijo. Nov zadružni dom otvarjajo. Tribuna je okrašena, kot je okrašen ves dom — slovenske zastave plapolajo na visokih mlajih, »ošopkani« so vsi ljudje, ki prisostvujejo tej slo- vesnosti. Se in še prihajajo nove sku- pine in skupinice, dve tri ure hoda, preko hribčkov in golicav jih vodi pot — izgleda da organizatorji p'-oslave potrpežljivo čakajo zadnjih udeležen- Na tribuni se že razvrščajo gostje: zastopniki OZZ Celje, zastopniki žal- ske občine, zastopniki gospodarskih in političnih organizacij. Prišli so, da iz- rečejo priznanje prebivalcem te tihe, samotne vasi, ki praznuje danes tako pomembno delovno zmago. Domača godba zaigra himno. Dolgo- letni predsednik KZ, tovariš "Speglič, stopi pred mik^'ofon in pozdravlja go- ste in vse navzoče. Domačini vedo po- vedati, da je bil duša borbe za zadružni dom. Iz njegovih besed pa zvem.o, da so gališki kmetje-zadružnilci darovali 97 m' lesa, pripravili potrebno opeko in iz- vršili še druga pripravljalna dela za ta zadružni dom. Sele proti koncu lan- skega junija so ga začeli graditi, ven- dar so lansko hmelj sko sezono že su- šili hmelj v zadružni sušilnici. Da so prizadevni zadružniki lahko p'-emagali vse, p-'^edvsem pa finančne težave, se imajo zahvaliti za vsestransko razu- mevanje in pomoč predvsem KPPZ Ža- lec, OZZ Celje in žalski občini. Nov zadružni dom ima 3 sušilnice za hmelj, prostorna, podkletena odkupna skladišča (vskladiščili bodo lahko naj- manj 10 vagonov sadja), 2 pisarni, sej- no sobo, večjo dvorano, 2 družinski in 1 samsko stanovanje, spredaj pa tudi t'^govski lokal s priročnim skladiščem. Zadruga, ki predstavlja obenem tudi političen steber vasi, snada k najboljšim kmetijskim zadrugam celjskega okraja. V članstvo so vključeni, razen nekaj oddaljenejših družin, vsi vaščani. Prese- ženi plani v kmetijski proizvodnji ka- žejo, da zadružniki dobro delajo. Zelo so vneti za napredno kmetovanje. Letos so dobili 2 nova traktorja od KPPZ Ža- lec in jih kljub strmim legam s pridom uporabljajo. Letos so z njimi pokosili nad 50% površin. Obraz današnje Galicije pa so nam najbolj značilno pokazale besede pred- sednika zadruge, ko je dejal: »Današnji dogodek je za naš kraj ne samo poli- tično, temveč tudi gospodarsko po- memlDen. Ko so sinoči go^'eli kresovi po naših hribih, mi je stopil v soomin čas, ko so pred 16 leti ozarili nebo plameni partizanskih hiš in odmevali streli fa- šistov, naperjenih v naše ljudi. Ce je takrat pomenil ta plamen pogubo za naše ljudi, so sinoćnji plameni pomenili simbol zmagoslavja žilavih ljudi nad delovnimi uspehi v svobodni domovini. Pokazati hočemo, da se da tudi v za- kotnem kraju, kot je naša Galicija, na- praviti prelomnico in dati sebi in skup- nosti tisto, kar naša zemlja lahko ia. Predvsem pa hočemo dokazati, da smo ljudje partizanskih krajev in da smo se pripravljeni boriti tudi na gospodar- skem polju. To je za nas razumljivo dejstvo, s katerim ustvarjamo boljši kos kruha sebi in našim potomcem.« Tir Zatem je Galičanom k veliki delovni zmagi čestital zvezni poslanec in pred- sednik OZZ Celje, tov. Franc Lubej. V toplih besedah je izrekel priznanje, da je že širokemu področju našega okraja znano, da so Galičani v ta svoj dom poleg družbenih sredstev vložili tudi mnogo osebnih naporov in tudi materialnih sredstev. Dograditev za- družnega doma spada k najvažnejšim akcijam, kar jih je gališka zadruga iz- vedla po vojni. Tovariš Lubej je Gali- čanom želel, da bi jim ta dom omogočil čim hitrejši gospoda'-ski in kulturni na- predek ter da bi predstavljal središče borbe za boljše življenjske pogoje na- šega delovnega človeka. V istem smislu sta Galičane pozdra- vila s čestitkami k delovni zmagi še podpredsednik okraja in republiški po- slanec, tov. Miran Cvenk in predsednik občinskega odbora SZL^ Žalec, tovariš Ivan Kovač. Tovariš Jože Borštnar pa je v imenu OZZ Celje posebej pohvalil še gališke mlade zadružnike, ki so pri razpisu tekmovanj za žalski Tabo^ do- segli prvo mesto in prvo nagrado. Ta aktiv mladih zadružnikov pri KZ Ga- licija je v okviru nedeljske proslave organiziral tudi uspelo strelsko tekmo- vanje z zračno puško. Že kar pri otvoritvi zadružnega doma so Galičani hoteli ijokazati, da se ho- čejo uveljaviti tudi pri kultw-noprosvet- nem delu. V zdravi kmečki samozavesti (ki nam. je bila zelo simpatična) so ho- teli kar s samimi domačimi sodelavci izvesti obširen kulturni program. Pa saj imajo dovolj dobro domačo godbo, domače pevce, domače recitator j e in igralce. In priznati je treba, da so se s svojim pestrim programom kar dobro odrezali. Zdelo se je, da kar niso mogli nehati in so hoteli pokazati, kaj in ko- liko zmo'-e naša kmečka mladina. Pro- gram pa je bil tudi vsebinsko zelo pri- kladen vzdušju praznovanja. Poleg po- srečenih skupinskih nastopov mladih pionirjev smo poslušali še Kajuhovo »Kmetovo pesem«, spregovoril je »Hla- pec Jernej« v odmevu Cankarjevih ča- sov in zapeli so mladi zadružniki. Šolski upravitelj, tovariš Silvo Mehtik bo tudi v bodoče moral žrtvovati mnogo svo- jega časa gališki mladini, ki bo v novem zadružnem domu našla tudi svoj hram kulture in hotela odslej pogosteje na- stopati v igri in petju. Prešernova rojstna hiša v Vrhi Od Galiciie do Vrbe Naši delovni zadružniki spoznavajo na ekskurzijah delo in napredek domo- vine in se oh enem pri teh obiskih živo zanimajo za vse naše borbene in kul- turne spomenike. Jasno sobotiio jutro je pozdravilo za- družnike iz Galicije, ki so se odpravljali na pot po naši Sloveniji, da vidijo nove kraje in življenje, katerih do sedaj še niso poznali. Kar dosti dela je imel neutrudni upravnik tov. Speglič, da je raztolmačil mladim in starim zadružnikom smer poti in utešil njih radovednost, saj je bila pot za njih prva in nepoznana. * Na posestvu Črnelo so si z zani- manjem ogledali vzorno svinjerejo, prednost odprtih hlevov za govejo ži- vino, nešteto sort krompirja in podobno. Enoglasen sklep je bil, da bodo uvedli s pomočjo zadruge rejo takšnih pasem prašičev, kot so jih videli. Pri krom- pirju jim je najbolj ugajala sorta 927, kot rezultat križanja na tem selek- cijskem posestvu. Obisk v tovarni Iskra v Kranju. Mimo vrst tisočev delavk in delav- cev so vodili zadružnike mladi stro- kovnjaki in jim kazali stroje, izdelke in vse ostale zavidljive uspehe te naše mlade in pomembne industrije. Po pri- hodu iz tovarne so si med seboj iz- fnenjali vtise. Videnšek Srečko, pri- den traktorist pravi, da se mu je do- Padlo vse, da pa je rajši na svojem traktorju in obsežnih njivah. Krajne pa je rekel: »Lepa je tovarna, toda tudi hlev z lepo živino je nekaj«. Verjetno je navdušen živinorejec. Na koncu je bilo mnenje vseh — lepe tovarne smo postavili. Pri tem »smo« sem začutil in razumel misli pridne zadružnice Kopitlarjeve Štefke, ki je rekla ob slo- vesu delavkam: »Pridne bodite dekleta in mi pri nas bomo tudi pridni.« * Izza dreves sadovnjakov se je poka- zala Vrba in Prešernova rojstna hiša. Spoštljivo je stopalo 40 mladih in starih kmečkih ljudi po stonpicah. Da, z ve- likim spoštovanjem so ti otroci parti- zanskih krajev St. Jungerti, Podgore, Železnega in Gorice citali in gledali spomine človeka, ki je dal srce našemu narodu. Jelenov Lojze si je prepisal na listek »O Vrba, srečna vas domača« ter napisal karto mami v Galicijo. Ahači- čeva Elica se je vsedla na skrinjo po- leg male zibelke, v kateri se je zibal on, ki je ustvarjal narodno zavest in ljubezen do domovine. Takšni so naši kmečki ljudje, dosti- krat premalo cenimo njih srčno kul- turo. * Bližal se je Bohinj. V čolnih na je- zerski gladini pa se je razlegala pesem »Po jezeru bliz" Triglava«. Zuljave roke dobrih kmečkih ljudi iz Galicije so pri- jele za vesla. Se en pogled nazaj in odšli so na svoje domove. Resna beseda pri slo- vesu — dobro bomo gospodarili v naši zadrugi, potem bo naše življenje več- krat tako lepo kot je bilo danes. B. J Z VRANSKEGA J\Tar ne vidite, da je združitev teh dveh občin iz »objektivnih« razlogov in zar rdi »lepih« tradicij nemogoča? Razvoj kmetijstva v žalski občini ZADRUGE SO PROIZVODNE PROGRAME SESTAVILE POMANJKLJIVO — KAJ PREDVIDEVA PREDLOG PLANA RAZVOJA KMETIJSTVA? — BREZ NAPREDNEGA KMETOVANJA V SODELOVANJU Z ZADRUGO NE BO USPEHOV, KI JIH PREDVIDEVA PETLETNI NACRT Osnova občinskemu perspektivnemu planu razvoja kmetijstva v žalski občini so proizvodni programi in načrti posa- meznih -kmetijskih zadrug ter plani državnih kmetijskih gospodarstev. Pre- težno večina kmetijskih zadrug je pla- ne slabo sestavila. V zelo številnih pri- merih niso upoštevali nalog, ki jih po- stavljajo vsi perspektivni plani od zveznega dalje, posebno pa še okrajni, v teh planih ni bilo niti dinamike kme- tijske proizvodnje, niti povečanja kme- tijskih površin. Nekatere zadruge so za leto 1961 predvidele enake, ali celo nižje hektarske donose pri posameznih kul- turah, kot so bili doseženi že v minulem in v letošnjem letu. Kmetijska gospo- darstva so proizvodne programe in per- spektivne plane sestavila neprimerno bolje, saj so bili potrjeni skoraj brez sprememb. Edina izjema je Kmetijsko gospodarstvo »Žovnek«, čigar plan je predvideval večje površine pod posa- meznimi kulturami, kot pa je dejanska površina posestva, predvidel je vse nji- ve pod hmeljem, a pwpolnoma zanema- ril krmsko bazo kljub istočasno pred- videnemu velikemu povečanju staleža goveje živine. Skupna značilnost vseh teh planov pa je bila ta, da finančni plan ni nikjer — razen 3 izjem — soglašal s proizvod-^ nim programom. Z drugimi besedami povedano: Niti pri tako važnem delu, kot je sestavljanje perspektivnih pla- nov, računovodstva in proizvodna ope- rativa niso našli skupne platforme. Zastopniki gospodarskih organizacij, ki so sodelovali — vsak za svoje podjet- je — pri pregledu predloženih planov, so v celoti pristali na predlagane ko- rekture. Tako sedanji predlog občinske- ga perspektivnega plana razvoja kme- tijstva skoraj v celoti dosega, ponekod pa tudi presega predvidevanja okrajne- ga perspektivnega plana. To se nanaša predvsem na hektarske donose, pred- videno ix)rabo umetnih gnojil, znižanje števila konj, i)ovečanje števila goveje živine in mlečnosti le-te, zmanjšanje ipovršin pod posameznimi kulturami, po- sebno še površin pod koruzo. Koncep- cija plana je, da bo v vseh ravninskih predelih občine osnovna kmetijska pa- noga hmelj, vzporedno s hmeljarstvom pa bodo gojili živinorejo v maksimalno možnem obsegu, glede na obdelovalne površine. Sadjarstvo je omembe vredno v obrobnih predelih občine, a v višje ležečih predelih stopa živinoreja na prvo mesto. Nadalje predvideva plan, da bi bilo maksimalno polovica njiv- skih površin pod hmeljem, 25% pod krmskimi rastlinami, preostalih 25% pa pod ostalimi kulturami (krompir, žita- rice). Z okrajnim perspektivnim planom predvideno ipovečanje njivskih površin za 2005 ha ne bo doseženo. Šele do leta 1961 bodo namreč izvršena vsa, za to petletno obdobje predvidena regulacij- ska dela. Zato ni mogoče, da bi do iste- ga roka bile izvršene tudi vse meliora- cije. Razen tega pa tudi ne bodo vsa zemljišča na sedanjih poplavnih pod- ročjih takoj po izvršenih melioracijskih in regulacijskih delih sposobna za nji- ve. Ta dejstva torej postavljajo tudi vprašanje, ali bo možno do leta 1961 zasaditi z okrajnim planom predvidene fKJVršine s hmeljem. Realizacija teh predvidevanj je toliko težja, ker so že sedaj nekatera gospodartstva zasadila do 60% njivskih površin s hmeljem, kar je v nasprotju s strokovnimi na- potki Hmeljarskega inštituta, otežuje izvajanje kolobarja in zelo posega v površine, ki so ipotrebne za krmsko ba- zo. Nekateri kmetovalci so že prešli na intenziven način kmetijske proizvod- nje, kakršen je tudi predviden s tem predlogom perspektivnega plana. Hkra- ti pa so še kmetje, ki se nikakor ne morejo odločiti, da bi opustili zastareli način kmetovanja, ki so se ga naučili od svojih očetov in dedov. Zato se mo- rajo kmetijske zadruge z enako vnemo, kot proizvodnih nalog, lotiti tudi pro- svetnega dela na vasi, kajti večja kme- tijska proizvodnja v kooperaciji s kme- tijskimi zadrugami, uporaba vseh so- dobnih agrotehničnih ukrepov, strojna obdelava zemlje in osvajanje vrste dru- gih načel sodobnega načina kmetova- nja, so osnovni pogoji, da se izpolnijo s tem planom določene naloge. Predlog tega perspektivnega plana razvoja kmetijstv^a bo sedaj še obrav- naval svet za kmetijstvo in gozdarstvo občine, predno pa bo o njem dokončno .sklepal občinski ljudski odbor, bo dan še v razpravo volivcem. -šk- Posvetovanje OZZ Celje (Nadaljevanje s 1. strani) sen. Kdor ne bo mogel sam spitati mla- dega živinčeta, če se mu bo zdelo, da je račun premalo interesanten za posa- meznega živinorejca, bo pač oddal tele tja, kjer bodo s sodobnimi metodami in sredstvi obdržali oboje: interesantno ceno in večji pridelek v kilogramih. Predstavniki naših kmetijskih gospo- darstev so se spričo tako očividnih do- kazov odločili za naglo povečanje šte- vila živine v svojih hlevih. Večina di- rektorjev^ je ugotovila, da poleg pred- videnega števila živine za leto 1961 lah- ko razvijejo stopnjo živinoreje v do- končni vsoti še za nadaljnje desetice. V kaj se bodo orientirali? V mlekar- sko proizvodnjo, v vzrejo plemenske ži- vine ali v pitanje živine za zakol in iz- voz. O vsem tem se bodo še podrobneje pogovorili v okviru potreb v okraju sa- mem. Slo je v glavnem za to, da spričo pogojev lahko pri nas dvignemo številč- no stanje živine in minimalno zaenkrat na eno živinče na hektar, .pozneje pa neminovno na eno in pol, do dva go- veda nä hektar. Tako torej kmetijska go- spodarstva. Brez dvoma bodo temu vzgledu sledile tudi zadružne organiza- cije. Le-te bodo v obilni meri lahko v tesnem poslovnem stiku s posestvi, če že same ne bodo organizirale nekaj po- dobnega, kar kanijo na državnih »grun- tih«. Le-ti imajo v skupni izmeri okoli 2800 hektarov obdelovalne zemlje (brez vinogradov, nasadov, hmeljišč itd.) njih bližnji plan pa predvideva okoli 3300 krav. To pomeni krav, ne pa mlade ži- vine, telet, bikcov itd. Za konec še besede tov. Simoniča na tem posvetovanju: »Pretežni del tega načrta, ne samo v živinoreji, temveč v kmetij stvoi na sploh, moramo doseči že do leta 1960. Takrat bomo pregledali naše uspehe. Do leta 1961 bomo imeli čas za korek- ture.« C k. Zagrebšbi velesejem zaprt Minulo nedeljo so se znova zaprla številna vrata paviljonov zagrebškega velesejma. Le-tega si je v 16 dnevih ogledalo več kot 1 milijon 200.000 ljudi iz naše države in zastopnikov iz ino- zemstva. Vsekakor rekordno število. Med domačimi obiskovalci jesenskega velesejma v Zagrebu so nedvomno vzbudili največ pozornosti tisti paviljo- ni, kjer so zelo nazorno prikazali živ- ljenje in odnose pod geslom »Stano- vanjska skupnost in družina«. Mnogo poučnega in koristnega prav v času, ko pri nas snujemo nove stanovanjske skupnosti. Naš posnetek je iz paviljona »Naše stanovanje«, kjer so prikazali številne tipe stanovanj ter nji.h opre- mo. Tu so prevladovali trije elementi: ekonomičnost, sodobnost ter udobnost »G AUG AN JE« ^ Takrat, ko je znameniti Nemec * Johannes Gutenberg izumil tiskanje " s premičnimi črkami, vlitimi v svi- nec, je postavil temelj črni umet- nosti. Nadaljnji potomci slavnega Gutenberga so se skozi stoletja ču- dovito razmnožili, si ustvarili svoj red. in navade. Pred stoletji, v dobi cehovstva, so morali učenci po dokončani učni dobi prestati krst in obenem plačati s svojim prvim zaslužkom pojedino v čast mojstrom, ki so jih učili. Od tod navada, da tudi' današnji črni umetniki krstijo svoje nado- budne učence v prave naslednike slavnega Gutenberga. Tej grafični operaciji pravijo »gaučanje« in pred dnevi smo bili priče takemu »gau- čanju« v CELJSKI TISKARNI. Preden se je pričela ta slavnost, so iz stavnice odstranili vse nekršče- ne mladiče. Kmalu za tem se je po- javil krstitelj, oblečen v dolgo črno haljo, s talarjem na glavi. Vsi so se spoštljivo umaknili, kajti on je Gu- tenbergov namestnik in krstitelj. Stopili so v krog, na eni strani je bil boter, na drugi pa pomočnik krstitelja, ki je za vsak primer držal »pogančka'' za roko. Krstitelj mu je ob navzočnosti vseh krščenih članov črne umetnosti prebral pristopne litanije ... »Zgrabite...! Položite Corpus posteriorum mu po tleh na to mokro gobo, da eríjalo z regel bo obeh in opralo mu gnusobo; še žejo mu gasite kar po vrst" to sinu Gutenbergovem' bodi — krst.« Po tem slavnostnem nagovoru, ki je malega pogančka pretresel do kosti, se je šele pričela prava atrakcija. Združene grafične moči so zgra- bile malega nebogljenčka in ga posadile v kad, napolnjeno z vodo. Se- veda so ga še prej temeljito namočili z mokro gobo, tako da je skoraj moker zaplaval po kadi. Potem so pričeli prati »gnusobo« z njegovega telesa. Veselje do takega dela je naraščalo od minute do minute. Pravza- prav je bilo to nekakšno zadoščenje krščenim črnakom, ki so bili vsak ob svojem času prav tako namočeni. Po temeljitem »očiščenju« brez pral- .....' nega praška Rio, je mali poganček — sedaj že član črne bratovščine — ves moker in živ dočakal zaključek namakalnega obreda. Toda to še ni bilo vse. Potem ko se je ves pre- sunjen nad takim krstom počasi sko- bacal iz kadi, mu je krstitelj ob navzočnosti celotnega zbora črnih umetnjakarjev čestital in izročil li- stino »Tiskarski krst«, kjer je črno na belem pisalo, da je od krščenja naprej pravi potomec Gutenbergov. Novi član te čudovite bratovščine, ki še danes spoštuje navade predni- kov — ali lepše rečeno — tradicijo, je ves ganjen in moker kot miš, pre- vzel od krstitelja diplomo in se ob grenkem smehu lepo zahvalil za iz- kazano mu čast. Po tej uspeli na- makalni operaciji so mu vsi čestitali in ga resnično priznali za svojega. Prvi del zunanjega pranja je bil s tem končan, toda ostal je drugi del: pranje notranjega še neočiščenega poganskega duha. Pripravili so pojedino ob zalogi štajerskih vin. Verjetno je bil drugi del ali ope- racija številka dve veliko bolj temeljit in zanimiv. -to- Odgovor na članek »Da ne bo ostalo le pri obljubah« Ker je bil pisec omenjenega članka, ki je bil priobčen v zadnji številki našega lista, napačno informiran o pripravah za gradnjo gabr- skega obrata za družbeno prehrano, smatramo za dolžnost objaviti od- govor, ki nam ga je poslal Gradbeni odbor za izgradnjo obrata družbene prehrane v Gaberju. Odgovor objavljamo v nekoliko krajši obliki, ker uredništvo sma- tra, da očitki, ki so namenjeni piscu članka, niso zadeli na pravo mesto. Očitki bi morali v tem primeru pasti predvsem na ljudi, ki so piscu članka dali napačne Í7iformacije. V duhu piščevega pisanja je namreč izzvenel tudi sestanek, na katerem je pisec črpal podatke za članek. Menimo, da je v interesu vseh dobromislečih ljudi, zlasti pa še uredništva, da javnost preko lista dobi objektivno in točno sliko našega družbenega dogajanja. Zato bi naj ljudje, ki dajejo informacije za tisk, imeli več čuta odgovornosti, da ne bo prišlo več do neljubih primerov, ko zaradi netočnih informacij uredništvo smatra za dolžnost objaviti tudi drugo plat zvona. Uredništvo Nekaj točnejših podatkov o problemu izgradnje obrata družbene prehrane v Gaberju: Na pobudo Občinskega komiteja Zve- ze komunistov v Celju je bila sklicana konferenca odgovornih predstavnikov industrije v Gaberju, da proučijo mož- nosti izgradnje obi-ata za družbeno pre- hrano v Gaberju. Navzoči so bili pred- stavniki vseh velikih in malih indu- strijskih podjetij, ki so s polnim razu- mevanjem to pobudo sprejeli. Izvolili so iz svoje srede pripravljalni odbor z nalogo, da to zadevo speljejo do konca in da se z gradbenimi deli prične že letos. Pripravljalni odbor, sestavljen iz petih odgovornih predstavnikov naj- večjih industrijskih podjetij, se je lotil naloge takoj. Izdelan je bil podroben gradbeni program, ki določa zmoglji- vost kuhinje na 1500 obrokov, predvi- deva sistem samopcs^režce, posebno ku_ hin jo za kuhanje toplih obrokov, po- sebni oddelek za odnašanje Ivane do- mov itd. V velikih podjetjih so bile iz- vedene v tej zvezi ankete med delavci. Delavski sveti so dali svoja zagotovila, da bodo podprli to akcijo z vsemi raz- položljivimi sredstvi. Določena je bila takoj tudi lokacija ob Leskoškovi ulici, katero je Občinski ljudski odbor osvojil in dal na razpo- lago zaprošeno zemljišče. Projektivni biro v Ljubljani je izdelal idejni osnu- tek in je investicijski program v delu. Okrajni ljudski odbor bo dodelil iz svojih sredstev 5 milijonov dinarjev, ravno tako občinski ljudski odbor. Za- jamčen je tudi investicijski kredit 10 milijonov dinarjev, kar je za začetno fazo dovolj. Spričo tega razvoja se je pripravljalni odbor preosnoval v grad- beni odbor in odprl svoj bančni račun. Gradbeni odbor se je nemudoma pove- zal tudi z nekaterimi inozemskimi tvrd- kami v Švici, Avstriji in Danski, ki iz- delujejo najsodobnejšo opremo takih kuhinj ter je tudi to najtežje vprašanje že prilično jasno. Menda te navedbe zadoščajo, da do- bijo naši bralci pravilno sliko, kako je s to zadevo. To stanje pa ni od danes, ampak datira najmanj 14 dni nazaj pi-ed objavo navedenega članka v Celj- skem tedniku. Pripominjamo, da grad- beni odbor ni zakonspiriran pa tudi vsi najodgovornejši funkcionarji našega okraja in občine so s to stvarjo sezna- njeni. Torej bi lahko pisec navedenega članka dobil na pristojnejšem mestu podrobne podatke, da se izgradnja druž- bene restavracije odvija z močnim zale- tom, da so začetna finančna sredstva zajamčena in da pri vsej akciji ni bilo niti 24 ur zastoja. V neobjektivnem članku ste zamolčali našim ljudem: pri- zadevanje okrajnega in občinskega ko- miteja ZK, zlasti sekretarja, prizadeva- nje okrajnega in občinskega ljudskega odbora, zlasti obeh predsednikov, nese- bično delo gradbenega odbora in končno tudi to, koliko je že izvršenega dela po tem važnem družbenem problemu. Gradbeni odbor za izgradnjo obrata družbene prehrane v Gaberju. Ob tednu gluhonemih Od 21. do 28. septembra vsako leto traja Teden gluhih. Centralni odbor Zveze gluhih Jugoslavije je ustanovil ta teden z namenom, da bi v tem tednu prikazali javnosti probleme gluhone- mih, gluhih in naglušnih oseb, ki jih je v celjskem okraju 523. Javnost je slabo obveščena o gluho- nemih. Večina ljudi se sploh ne spomni nanje. Zato je prav, da v Tednu gluhih seznanimo javnost o delu in ciljih glu- honemih, da bi jim tako pomagali k rehabilitaciji. Okrajni odbor gluhih v Celju je pri- čel delovati kmalu po osvoboditvi. Od- bor vodi točno evidenco za vsakega gluhega, se briga za njihovo delo, za- ščito in jim pomaga kolikor je v nje- govi moči. V organizacijo je doslej vključenih 261 gluhih. Socialno stanje gluhih je zelo šibko. Le 15% jih je spo- sobnih za samostojno delo. Zaposleni so v obrti, industriji in kmetijstvu. Za delo na kmetih pod nadzorstvom je sposob- nih 42 % gluhonemih. Okoli 43 % glu- honemih pa je za vsako delo nesposob- nih. To so predvsem gluhonemi otroci in starci ter duševno omejeni. Nepismenih je 73 % gluhonemih. V šolo za gluhonemo mladino v Ljubljano in Portorož so odšli letos 4 otroci, 2 starejša mladinca pa sta odšla v opis- menjevalni tečaj. Odbor je letos zapo- slil tri gluhoneme. V brigado gluho- nemih mladincev, ki so delali na avto- cesti, je odbor poslal 1 mladinca. Naj- večji problem za odbor pa predstavlja šolanje in zaposlevanje gluhonemih. V ŠOŠTANJU SE PRIPRAVLJAJO NA OBČINSKI PRAZNIK Letos bodo praznovali v šoštanjski občini še posebno svečano 8. oktober — njihov občinski praznik. 8. oktober je za Šoštanj sko občino po- memben zgodovinski datum. V Metle- čah pri Šoštanju je pred trinajstimi leti podpisal brezix>gojno kapitulacijo nemški general von Leer. Na tem me- stu bodo letos 8. oktobra odkrili spo- minsko ploščo, ki bo kot (pomemben zgodvinski dokument bodočim rodovom in spomin na slavne in zmagoslavne dni partizanov. Na predvečer velikega praznika bodo v vseh krajih občine lepe proslave s kulturnimi prireditvami. 8. oktobra bo v Metlečah veliko zborovanje s kultur- nim programom. Njemu pa bo sledilo partizansko rajanje. CENE NA CELJSKEM TRGU V TE.M TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 15-17 (18-25), čebul 60-78 (70-80), česen 180 (180-200), fižol v. — (80-90), fižol n. — (50—60), fižol stroč. 40 (30—50). grah v str. — (80), solata 35—40 (40—80), spinace — (100), cvetača 40 (50—60), buče jed. 15 (10—20). pe- teržil 50 (40—80), zelena — (70), korenjček 50 do 40 (30-60), koleraba 20 (20-40). pesa 25 do 40 (20—45), kumare 12—55 (10—65), paradižnik 10-20 (10-30), paprika 38-44 (30-50), zelje gl. 20—28 (20—30), zelje kislo — (50) repa kisla — (50), kis — (30—50), vinski mošt — (90). jabolč- nik 30 (40). gobe sveže — (150—300). gobe suhe — (1000-1500), slive suhe 280 (-). orašidi 380 (—), Orehi celi - (150-200), orehi lušeni 800 (—), mleko - (360), maslo - (480-520), skuta — (160), smetana — (240), sir trdi - (380), kure — (490—620), piščanci — (250 -380). zajci — (200—400), ribe 220 (160—200), med — (350), jajca 17 (18—20), koruza — (45—50), pšenica — (50), oves — (40), ječmen — (45), hruške 22—24 (50-50, jabolke 13-20 (18-50). slive 40 (40-50), grozdje 90—110 (50—80), limone 280 {—), breskve 50—80 (40—80), redkev — (40), malinovec pol lit. 250 (—), par. mezga doza 125 (—), lubenice 10—14 (—), ohrovt 30 (30—40), por — (?0), ma- lancan 50 (50—60) feferoni 80 (100), hren — (150), kutne — (70), kostanj — (50). V času od 13. do 20. septembra 1958 je bilo rojenih: 25 dečkov in 33 deklic Poročili so se: Maksimiljan Gajšek, gradbeni tehnik in Ga- brijela Veselak, nameščenka oba iz Celja. La- dislav Zorko, mizarski pom. iz Lahovne in Matilda Mlinšek, tkalka iz Celja. .4nton Fink, železničar in Justina Korošec, bolniška strež- nica oba iz Celja. Franc Petrič, laborant iz Štor in Marija Klanjšek, laborantka iz Šent- jurja pri Celju. Aleksander Zdovc, stpojni ključavničar in .Albina Goršek oba iz Celja. Umrli so: Milica Plešnik, šolarka iz Šoštanja, stara 8 let. Helena Albreht, gospodinja iz Belih vod. stara 38 let. Frančiška Mihelič, upokojenka iz Tolmina, stara 74 let. Ljudmila Rebevšek, otrok iz Strmca, 1 uro. Antonija Šmergut, hči cestarja iz Svibna, stara 1 leto 9 mesecev. Viljemina Gajšek, gospodinja iz Celja, stara 65 let. Pavla Dežan, poljska del. iz Tolsta, stara 94 let. Katarina Kobula iz Prožinske vasi pri Štorah je na Teharski cesti prišla s kolesom pod oseb- ni avtomobil. Dobila je pretres možganov in poškodbe po glavi. S srpom se je vrezala v levo nogo Marjeta Babnik iz Tremerja. Viljem Furlan iz Lemberga pri Strmcn je padel in si poškodoval roko. Pri gradnji proge v Podčetrtku je kamen poškodoval nogo Nikoli Kalajiču. Milan Skalar je pri prometni nesreči na Šlandrovem trgu dobil poškodbe po glavi in rokah. Pri padcu s kolesom je dobil notranje po- škodbe Adolf Jelen iz Podvina pri Polzeli. 12 letni Ferdo Pungertnik iz Stenice pri Vi- tanju je padel s kolesom in si zlomil roko. Justa .Špeglič iz Zgornje Hudinje pa si je pri padcu s kolesom zlomila nogo. M. K. iz Lastnica pri Bučah je mož tako pre- tepel, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Z drevesa je padla in se poškodovala .\malijn Strnad iz Lesičnega. Po nesreči je spil manjšo količino lužnega kamna Janez Ogrizek iz Cače vasi pri Pod- platu. Pri padcu s kolesom^ si je zlom'la ključnico Danica Kosmač iz Ponikve pri Grobelnem. Pri padcu si je zlomil roko Jože Arzenak iz Dolge gore pri Ponikvi. Pri delu se je opekel po licu in prsih Miha Šibane iz Selc pri Strmcu. Matija Gorenjak iz Sp. Zreč je padel s kole- som. Dobil je notranje poškodbe in obležal ne- zavesten. Krava je pobodla in pri tem zlomila roko Heleni Požarnik iz Podčetrtka. Lizol je pil iz neznanega vzroka Viktor Smrekar iz Letuša. Nezavestnega so prepeljali v bolnišniro. OGLAS V ČASOPISU fe fiafbolfša rmkîama ODKRITJE SPOME.MKA V GORNJEM GRADL V nedeljo cb 10.30 bo v Gornjem gradu odkritje spomenika žrtvam tažisma. Vabimo vse borce, aktiviste in prebival- stvo, člane štaba IV. operativne zone k čim večji udeležbi! ZB Gornji grad Uspeh Celjanov na traktorskem tekmovanju (Nadaljevanje s 1. strani) pora, katerega vzroki ležijo v zaostalo- sti in nepoučenosti dela podeželskega prebivalstva. Kdor bo v prihodnosti imel dovolj kruha, je med drugim dejal tov. Sjjno- nič, ta bo najbolj bogat. Razvoj indu- strije v svetu bo lahko nudil človeštvu vsega na pretek, največ pa bo človeku lahko nudil tisti, ki bo imel kruh. Zato je dandanes moderno kmetijstvo, ki naj zagotovi našim delovnim ljudem dovolj kmetijskih pridelkov, v ospredju naših skupnih interesov. In ker je za tako kmetijstvo mehanizacija eden iz- med predpogojev, so ljudje, ki s to me- hanizacijo upravljajo, prav v prvih vrstah tega humanega boja. OPOZORILO NAŠIM NAROČ- NIKOM! V mesecu oktobru bodo pismo- noše pobirali naročnino za II. pol- letje in še neplačano naročnino za I. polletje 1958. Prosimo cenjene naročnike, da naročnino poravnajo, ker nam ne- točno plačevanje povzroča nepri- like v našem poslovanju. Hkrati bomo izročili pismono- šem tudi položnice za one naroč- nike, ki nam še dolgujejo kljub ponovnim opominom naročnino še za leto 1957 in 1958 do dneva ustavitve lista. Le-te opozarjamo, naj dolžno naročnino v lastnem interesu takoj poravnajo, da se s tem izognejo nepotrebnim stro- škom, ker bomo sicer primorani dolžni znesek izterjati. Naročniki lahko poravnajo na- ročnino tudi v upravi lista vsak dan od 8. do 12, ure razen ob če- trtkih. Ob spremembi bivališča naj na- ročniki navedejo vedno tudi sta- ri naslov z navedbo pristojne po- šte. Uprava Celjskega tednika PRIPRAVE ZA VOLITVE V ZADRU2NE SVETE 10. septembra je bila v šoštanjski ob- čini razširjena seja občinskega odbora SZDL s predstavniki KZ, občinskega sindikalnega sveta in mladine. Na seji so se temeljito 'pogovorili o. pripravah za volitve v zadružne svete pri vseh treh KZ: v Šoštanju, Velenju in Smartnem ob Paki. V KZ Bele vode ni sto članov, zato so prebivalci Belih vod sklenili, da bodo ix)večali število zadružnikov nad sto in bodo potem tu- di tam volili zadružni svet. Krajevini odibori kmetijskih zadrug bodo predložili kandidatne listine za- družnikov. Na sektorskih politično-go- spodarskih konferencah, ki bodo te dni v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, bodo pretresli kandidatno listo in petletni perspektivni kmetijski načrta Pri vseh treh KZ bo izvoljenih v za- družne svete 151 kandidatov. Prometne nezgode V Križevcih pri Zrečah je 21. septem- bra kolesar Ivan Hren iz Stranic izgu- bil oblast nad dvokolesom ter padel. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Istega dne je v Dob^-teši vasi kolesar Johan Cakš iz Šmarja nepravilno preč- kal cesto v času, ko je za njim privozil motorist. Pri trčenju sta bila motorist in sopotnik težko poškodovana. Dne 22. septembra pa je bilo v okraju kar 6 nezgod. V Celju na križišču prL komunalni banki sta trčila rešilni avto- mobil in avtobus. Vzrok: voznik rešil- nega avtomobila ni upošteval znaka »nimaš prednosti«. Poškodovan ni bil nihče, škoda pa znaša okoli 200.000 din. Na križišču v Petrovčah pa ni kole- sarka Zofija Bla j upoštevala prednosti motorista, ki je vozil po glavni cesti. Posledice: pošfkodovano dvokolo ter ne- kaj prask. Na Ostrožnem se je motorist zaradi nepravilnega prehitevanja zaletel v Elizabeto Ambrož, ki je ob desnem ro- bu ceste vlekla ročni voziček. Ambro- ževa je dobila lahke poškodbe, štiriletni sin, ki je sedel na vozičku, pa si je na- lomil desno nogo v gležnju. V Debru pri Laškem je voznik oseb- nega avtomobila podrl 4-letno deklico Andrejo Kobler, ki je nenadoma preč- kala cesto, ne da bi se prej prepričala, če je prosta. K sreči je deklica dobila le lahke poškodbe. Na križišču pri novem mostu v Celju je voznik tovornega avtomobila zadel v vinjenega pešca Franca Piveca iz Za- grada, ki je bil težje poškodovan. Vzrok nesreče: nepozorno prečkanje ceste sre- di križišča. 26. SEPTEMBRA — STEV. 38 STRAM Šport * šport * šport * šport * sport Celjski atleti in atletinje na Balkanskih igrah Jugoslovanski atleti in atletinje se na letoš- njih Balkanskih igrah v Sofiji niso dobro od- rezal . Moška ekipa ILRJ je prvič po osvobo- ditvi moralu oddali najvišji naslov — prvaka Balkana, ženske pa so letos zdrknile od 2. na 3. mesto! Zastopniki celjskega Kladiv arja na teli igrah niso zatajili in so s svojimi rezultati \ mno- gočem prispevali zbiranju lofk za državno re- prezentanco. Lorgcr Stanko je v času novega balkanskega rekordu osvojil 1. mesto na viso- kih ovirah na 100 m pu je bil drugi. Važič Simo je bil v teku na 800 m šesti z odličnim rezultatom in s svojim osebnju rekordom, na 1Ï00 m pa tretji z novim sloVSRskim rekordom (■5:44.8!), Lešek je bil peti v skoku ob palici s 4,30 m. Šikovčeva je v teku na 200 m bila druga z izenačenim državnim rekordom, nu lOU metrov pa tretja, Slamnikova pa je bila šesta na 800 m s svojim najboljšim časom v letošnji sezoni. — Žal sta tekmovanje le gledala Brod- nik Jože. ki bi v deseteroboju sigurno zasedel drugo mesto in Cajhen Stanko, ki bi moral' nastopiti na 400 m ovire. Zaradi napake v ad- ministraciji .\ZJ, ki jih ni prijavila za tek- movanje, sta bila tokrat celjska atletu le gle- dalca. Nad 300 mladih atletov na Partisanskem prvenstvu Zadnjo nedeljo je okrajna zveza Partizan Ce- lje izvedla okrajno atletsko prvenstvo društev Partizan, na katerem je nastopilo preko 500 mladih atletov in atletinj iz 12 društev. Dose- ženih je bilo več odličnih rezultatov. V času poročanja i)a še nismo utegnili dobiti izraču- nanih iK)datkov o ekipnih zmagovalcih . . . Iz Partizana Društvo Partizan v Štorah končno je ustanovljeno društvo za telesno Azgojo Partizan v industrijskih Storah. V so- boto so v Štorah nastopili telovadci in telo- \adkÌMJe iz celjskega okraja v dveh akademi- jah za mladino in odrasle. Večerna akademija je bila združena z ustanovno skupščino, ki ji je prisostvovalo večje število prebivalstva. Te- lovadna tradicija v štorah je že stara, saj je bilo prvo tovrstno društvo ustanovljeno že le- ta 1930. torej pred 28 leti. Pred vojno je bilo zelo razgibano telovadno življenje. Takoj po osvoboditvi so se zopet zbrali navdušeni telo- vadci in ustanovili svoje telovadno društvo, ki je delovalo le nekaj let. v letu 1949 pa je po- vsem zamrlo. Krivda za razpad društva pada vsekakor na nialodušne takratne društvene de- lavce, nič v manjši meri pa tudi na vse osta- le družbene organizacije v Štorah, ki 4»krat niso doumele družbenega pomena telesne vzgo- je za našo mladino. Problem telesnega vzga- janja štorske mladine je postajal vse bolj pe- reč, dokler se ga niso resno lotili v zadnjih mesecih odgovorni činitelji v družbenih orga- nizacijah Lil v tovarni. Prva ovira je sedaj premagana. Postavljena je znova organizacija, ki pa se bo morala že kar uvodoma spoprijeti s težavami. Tu ni pokritih prostorov, manjka telovadnih rekvizitov in orodja, ni vaditeljev. Z dobro voljo društvenih delavcev pa so vse te težave premostljive! Upajmo, da jih bo novi odbor uspešno premagoval ob podpori celjskih telesnovzgojnih društev in vseh ostalih organi- zacij v Štorah. Košarka Po lepi igri dve zmagi A'endarle razveseljiva bilanca za celjske ko- šarkarje! Dva nastopa — dve zmagi! Žrtev so bili košarkarji trboveljskega Rudarja. Celja- ni so premagali goste s 55:53 (21:27), Celjnnke pa svoje nasprotnice z 61:27 (37:11). Rezultata nam povesta, da je bila pri moških ogorčena borba do zadnje sekunde. Le dve točki razli- ke ali en sam met v koš . . . Ženske so tokrat bile za cel razred boljše od Rudarja. Najuspeš- nejša igralca pri Celju sta bila Ratej 20 in Kolnik 18, pri ženskah pa Ažmanova 26, Kva- sova 18 in Joštova 17 košev. Pred najlepšim atletskim tekmovanjem v Celju Končno smo učakal! dan največje atletske prireditve sezone v naši državi — finale zvez- ne atletske lige za moške, ki bo v soboto 27. in v nedeljo 28. t. m. na stadionu Borisa Ki- driča v Celju. Najlepša in najkvalitetnejša prireditev sezone? Brez dvoma, saj bo na njej nastopilo preko 200 najboljših jugoslovanskih atletov iz najmočnejših atletskih društev in klubov FLRJ. Imena Partizan, Crvena zvezda. Mladost Zagreb. Spartak, Ljubljana in Kladivar so nam porok, da bomo gledali dva dni po dve polni uri atlete velikega formata. Na startu bo zbrana domala vsa jugoslovanska državna repre- zentanca razen Murata. Bezjaka in Škrinjarja. V vrstah Partizana bomo srečali slavnega Mi- haliča, Stritola. Gubijana Škiljevića. Jocića. Račića. Marjanovića. Pavlovita. Radulovića, Grujića — med atleti Crvene zvezde pa Pe- trušića. Dragaševića, Krlvokapića, Kavčiča. Lukmana Petroviča, Pandurovića. Savica itd. V ekipi Mladosti sta najvidnejša predstavnika Miler in odlični Šnajder, pri Ljubljani Špan, Hafner. Rojko in Pilgrani. pri Kladivarju pa Lorger. Lešek. Brodnik. Važič, Zupančič, Caj- lien. Kopitar in drugi. Največ izgledov za osvojitev državnega mo- štvenega prvenstva ima tudi letos Partizan, saj bo nastopil v Celju kar s 45 odličnimi atleti. Doslej se je že U let vršilo to zanim-.vo tekmo- тапје in Partizan je zmagal kar osemkrat, tri- Icrat pa je najvišji naslov pripadel atletom Crvene zvezde. Naš celjski predstavnik Kladi- •var je v zadnjih štirih letih bil vselej na čast- nem 5. mestu, letos pa ima izredno nevarnega tekmeca v Spartaku in Mladosti za to mesto. Prireditev bo vzorno organizirana. Cela ko- pica novih stvari bo za gledalce, ki bodo preko postavljenih semaforjev pri metih in skokih 1er s tiskanim programom v rokah lahko za- sledovali vsakega posameznega tekmovalca in njegove rezultate v vsaki seriji metov in sko- kov. Vsi tekmovalci bodo opremljeni s števil- kami na prsih in hrbtni strani in bo zaradi te- ga lahko spoznavat tekmovalce tudi v tekih. Treba si bo le oskrbeti tiskan program, ki bo važno dopolnilo k brezhibnemu ogledu tekmo- vanja. Na velikem semaforju bodo po vsaki di- sciplini objavljene točke za vsako od nastopa- jočih ekip! — Na tem prvenstvu bo Kladivar postavil preko 60 sodnikov. Dolžine posamez- nih metov in skokov kakor tudi rezultati v te- kih bodo takoj posredovani vsem gledalcem.. Za prireditev vlada v vsej Jugoslaviji izredno zanimanje, saj bodo prišli v Celje novinarji od vseh večjih časopisov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane ter radio reporterja iz Zagreba in Ljubljane. >iogomet Kladivar na osmem mestu! v tretjem kolu slovenske conske lige je Kla- divar klonil v Kranju proti Triglavu z 0:2 (0:0). Po ča.M>pisnih vesteh in iz razgovora z igralci Klad";varja tudi tokrat ni bila sreča na celjski litrani. V 1. delu je Kladivar imel več od igre. zoga pa ni našla poti v mrežo. Napadalci so večkrat zadeli v prečke ... V П. polčasu je bila igra povsem enakovredna, domačini pa so le izkoristili vsaj dve priložnosti, ki so jima prinesli zmago in dve točki! Do naslednje nedelje je Kladivar na tabeli šele na 8. mestu. Kaj bomo lahko napisali čez teden dni, ko bo za nami srečanje na doma- čih tleh z Branikom, tekmecem za naslov prva- ka Slovenije . . . Težko bo z Mariborčani tudi na celjskih tleh! v celjski podzvezni ligi so se ponovno do- bro odrezali konjiški nogometaši, ki so na do- mačih tleh odpravili Rudarja z Hrastnika s 4:2. Štorah so Kovinarji odpravili Brežice s 4:0, nogometaši Olimpa so se vrnili iz Šoštanja z zmago 4:2, nogometaši iz Velenja pa so v Ce- lju odvzeli obe točki ZNK Celje s 4:2 z odlično igro v II. polčasu in po vodstvu 2:0 Celjanov. Pa še naj kdo reče. da žoga ni okrogla ... Le nogometaši iz Rogatca so se vrnili iz Kisovca težko poraženi z 0:5. V mladinski ligi so bili naslednji izidi — Kla- divar : Šmartno ob Paki 8:3. Šoštanj : Velenje 0:5, Konjice : Štore 7:5, Celje : Olimp 2:0. Prva srečanja med pionirji pa so se končala — Celje : Olimp 0:2. Kovinar : Kladivar 1:0. ■Šoštanj : Velenje 3:0. dočim iz Rogaške Slati- ne še ni poročila. Hokej na travi Zmaga nad Hrvatsko v nedeljo je reprezentanca Slovenije, v ka- teri je nastopilo 5 igralcev HDK Celja, pre- magala v Murski Soboti reprezentanco Hrvat- ske. To je vsekakor največje presenečenje, saj je znano, da sestavljajo državno reprezen- tanco večinoma igralci iz Hrvatske. Celjani so bili tokrat odlično razpoloženi. Dva gola od treh pa je dosegel Celjan Kranjc! je najnovejše sredstvo proti bole- činam in vnetnim procesom ipod protezami v ustih. Nudijo lekar- ne in drogerije CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK IONE MASLO — URED-Í NISTVO IN UPRAVA: CELJE,; TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- ¡ DAL. 16 — TEL. UREDNIŠTVA 14-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN в20-305-Т-1-2вв PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROC34INA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE TBACAMO — TISKA CELJSKA nSKAANA y CELJU TOVARNA TEHTNIC CELJE sprejme večje število POLKVALIFICIRANIH KJUCAVNICARJEV NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV KVALIFICIRANIH PLESKARJEV — AVTOLICARJEV ELEKTROVARILCEV Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Ponudbe poslati na upravo podjetja —• Mariborska cesta 1. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja gradbenega podjetja »SAVINGRAD« Celje, razpisuje delovni mesti: SALDOKONTISTA Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola z več let prakse. ŠEFA NABAVE Pogoj: odgovarjajoča šolska izobrazba z večletno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi našega, ljubega predobrega, nepozabnega očka ЗЈпђа Möderndopfepia pisatelja, pripovednika, etnografa-folklorista, šolskega inšpektorja v. p. se toplo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem in vsem, ki so ga v tolikem šte- vilu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, kakor tudi za osebne in pismene izraze sočustvovanja, zlasti podpredsedniku ZIS tovarišu Edvardu Kardelju in njegovi soprogi Pepci Kardelj za izrečeno brzojavno sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo tovarišem: Pokojnikovemu najboljšemu prijatelju prof. Franu Rošu za globoko občuteni poslovilni govor in tudi tovarišu šolskemu upravitelju Dragu Doberšku, zastopniku koroških Slovencev dr. Juliju Fellachcrju, zastopniku prosvetnih delavcev, šolskemu inšpektorju Strehovcu in delegatom občine Mežice: Komarju, Ozimicu in Lamprehtu, za tople prijateljske poslovilne besede ob grobu. Za posebno pozornost se zahvaljujemo Okrajnemu komiteju ZKS, Celje; Okraj- nemu ljudskemu odboru, Celje; Okrajnemu odboru Zveze borcev, Celje; tovarišici Vidi Tomšič, Ljubljana in pisatelju Potrču, Ljubljana. Velika hvala občinskemu odboru sindikalne podružnice, Celje; Svetu za šolstvo OLO, Celje; Osnovni organizaciji SZDL I. četrti, Celje; Zvezi borcev. Celje; Klubu koroških Slovencev, centrala, Ljubljana: Mestni celjski knjižnici, upravi in sindikatu celjske centrale; kolektivu Celjske tiskarne; celjskim kulturnikom; Založbi mladinske knjige, Ljubljana; prijateljem in sodelavcem iz Ljubljane; prebivalstvu Mežice; Kra- jevnemu odboru in Prosveti Mežice; mladini okraja Celja; kulturnikom mladine, Ljub- ljana; sostanovalcem hiše Kocenova 2, Celje; gluhonemim prijateljem. Celje; družini Berločnik, Celje; tovarišu Doberšku, Prevalje; vdovi pisatelja Prežiha, Kotlje; kolektivu \'ajeniške šole 1., Celje; učiteljstvu in učencem H. osnovne šole; Društvu učiteljev strokovne šole. Celje; učiteljem in učencem I. osnovne šole; Društvu učiteljev, Celje: darovalcem lepih šopkov in darovalcem treh prekrasnih vencev ter pionirjem za njihovo prisrčno cvetje, s katerim so zasuli pokojnika. Nadalje se zahvaljujemo tov. Lužniku za njegovo prizadevnost na pokojnikovi zadnji poti in pevskemu zboru ter železničarski godbi, ki so se s pesmijo in žulno spremljavo poslovili od pokojnika. Posebna hvala velja zdravnikom: Nadvse prizadevnemu primariju dr. P'lajsu. dr. Štrausovi, dr. Cerinu, dr. Pochölu, dacentu dr. Šavniku, primariju dr. Žitniku, dr. Žitnikovi. primariju dr. Furiami, ki so mu posvetili vso svojo pozornost, posebno pa se še zahvaljujemo primariju dr. Kopaču za njegovo izredno humanost in skrb v zad- njih pokojnikovih dnevih in tudi dr. Videčnik-Pregljevi. Zahvaljujemo se pokojnikovemu prijatelju, soborcu — partizanu, docentu dr. Milanu Cundru za njegovo nesebično požrtvovalno pomoč. Hvala vsem prijateljem od blizu in daleč! Žalujoča vdova Mara Möderndorfer z družino objave in oglasi*objave in oglasi OBVESTILO Z novimi predpisi o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 52/57 in Ur. list LRS št. 49/57) so bile prene- sene nekatere zadeve iz pristojnosti okrajnega tajništva za notranje zadeve na občinske ljud- ske odbore oziroma na upravne organe občin- skih ljudskih odborv, ki so pristojni za no- tranje zadeve. Poleg tistih notranjih zadev, ki so že doslej spadale v občinsko pristojnost, naj se držav- ljani in organizacije v bodoče obračajo na občine še v naslednjih zadevah, ki so že pre- nesene v njihovo pristojnost: 1. izdajanje osebnih izkaznic; 2. izdajanje dovoljenj za prevoz oseb s to- vornimi avtomobili: 3. izdajanje dovoljenj za nabiranje prosto- voljnih prispevkov na območju občine; 4. prijave prireditev, za katere ne veljajo določbe zakona o društvih, zborovanjih in dru- gih javnih shodih; 5. izdajanje dovoljeej za zažiganje kresov, metanje raket prirejanje baklad, ognjemetov in drugih podobnih prireditev. Z novimi predpisi pa se je znatno razširila pristojnost občine tudi na področju požarne varnosti in civilne zaščite. V vseh zgoraj navedenih zadevah, ki se ob- ravnavajo v upravnem postopku, je postalo okrajno tajništvo za notranje zadeve organ druge stopnje. Iz pisarne urada tajnika okraja Celje AMATERJI! V treh dneh vam razvijemo, ko- piramo in povečamo. Foto »IDEAL«. Celje Cankarjeva 11. ESPERANTO Tečaj mednarodnega jezika ESPERANTO bo priredilo Esperantsko društvo v Celju v klubu esperantistov, Šlandrov trg 5. Vpisovanje pismeno ali osebno, vsak dan razen nedelje od 18. do 19. ure v klubu. Tečaj se bo začel dne 13. 10. ob 19. uri. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU vas vabi, da se vpišete v jezikovne tečaje in v tečaj za I. in II. letnik Tehniške srednje šole. Opozarjamo tudi na različne krajše se- minarje, s katerimi bomo začeli po 10. okto- bru t. I. Vpisovanje v vse tečaje in seminarje bo v torek, 30. septembra in v petek. 5. ok- tobra dopoldne in popoldne v pisarni Svobode — bivši Zdravstveni dom (Gregorčičeva ulica, pritličje desno). Trgovsko podjetje »PRI CINKARNI«, CELJE sprejme — poslov od jo(k in jo) za poslovalnico »DELAVSKA«. Nastop službe možen takoj. NAŠO PROIZVODNJO nameravamo preusmeriti na nov masovni predmet in gremo v koope- racijo, prevzamemo tudi sredstva (stroje, ba- rake, material). Za sprejemljiv predlog (tudi patent, licenco in dr.) damo odškodnino ali visoko nagrado. Ponudbe podjetij in posameznikov poslati na Industrijsko podjetje Kambrus. Rogatec, Slo- venija. radio 202in Nedelja, 28. septembra 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 29. septembra 17.000 Celjska kronika 17.10 Hammond orgle v ritmu 17.20 Športni tednik 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek. 30. septembra 17.006 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu z domačimi ansambli in solisti 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 1. oktobra 17.000 Celjska kronika 17.10 Pojo domači zbori 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek. 2. oktobra 17.000 Celjska kronika 17.10 Zaplešite z nami ... 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek. 3. oktobra 17.000 Celjska kronika 17.10 Posnetki z Javnega četrtkovega večera v Celju 1. del 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota. 4. oktobra 17.000 Celjska kronika 17.10 Posnetki z Javnega četrtkovega večera v Celju II. del 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave »ALPOS« ŠENTJUR PRI CELJU Komisija za sklepanje delovnih razmerij sprejme v službo: 6 pohištvenih mizarjev 3 pleskarje 1 kovinostrugarja Nastop službe je možen takoj. Kandidati naj vložijo prošnje na upravo podjetja do 10. okt. 1958. IZURJENO frizerko iščem za Beograd. P. Ma- vric, Cankarjeva 5/II Celje. SPREJMEM krojaško vajcnko. Naslov v upra- vi liista. GOSPODINJSKA pomočnica z znanjem kuhe dobi zaposlitev pri 3-članski družini. NasloT v upravi lista. SPREJ.MEM pomočnika — olektroinstalaterja, Velenšek. Celje, .Mariiborska 48. Nastop služ- be takoj. FANTKA 20 mesecev starega, zdravega in ra- zumnega dam za svojega. Naslov v upravi lista. PRODAMO 2 triciikla nosilnost do 200 kg. Ogled v obratu »ADA*. PRODAM platonarček (250 kg) dobro ohra- njen. (Cena 6000 din.) Naslov v upravi lista. PRODAM sode od 300 do 80O litrov. Pukl Fi- l',p, Celje, Ložnica 38. rilODAM motorno kolo »J.\WA« v odličnem ■stanili. Maribor. Ključavničarska 5. PRODAM zidan štedilnik, Reš Franjo Celje, Muzejski trg 3. PRODAM po ugodni ceni trodelno omaro iz trdega lesa skoraj popolnoma novo in brzo- parilnik »ALFA«. Naslov v upravi lista. PRODAM ogrodje za štedilnik, brivske stole in hladilnik. Frajle, Celje, Stanetova 18. PRODAM malo posestvo 6 km iz Celja. Naslov v upravi l'«ta. PROD.\M rabljeno otroško posteljo (s preda- lom) ter hlev za prašilče in kokoši. Naslov v .upravi lista. PRODAM nov velik sod. Cank, Škof ja vas 35. PROD.Wl enodružinsko hišo z vrtom in iiji'vo v izmeri 19 arov, oddaljeno 20 minut iz me- stu ob Muriiborski cesti. Naslov v upravi lista. PRODAM sod 1000 litrov. Poizvedbe pri KME- TIJSKI ZADRUGI Gotovlje. PRODAM »Singer« šivalni stroj. Naslov v upra- vi lista. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Naslov v upravi lista. PRODAM vseljivo dosmrtno stanovanje v bli- žini mesta (soba s pritiklinaini), eni ali dve- ma upokojenkama. Pismene ponudbe na upra- \o lista pod šifro »Mirno življenje«. KI 1'IM donosno posestvo 4 do 10 ha z gozdom \ okolici C^elja. Ponudbe z opisom zemljišč in pslopij na naslo\ : Vrhovšek Ciril p. Pe- trovce. Prodam tudi dva soda po 20Ò litrov. KUl'lM zazidljivo parcelo v CClju ali v bl'ánji okolici. Ponudbe na upravo lista pod šifro »•Sončna lega«. KUPIM trosobno kamfortno stanovanje ali eno- družinsko vilo blizu centra. Ponudibe pod ši- fro »Prijazna lega« ZAMENJAM dvosobno komfortno čisto stano- vanje za trosobnega ali vsaj dvosobnega s ka- biiiotom, tudi č'sto. Staro stanovanje ne pride v poštev. Ponudbe na upravo lieta pod šifro »Stanovanje«. STANOVANJE (dve veliki lepi sobi s kuhinjo) zamenjam za stanovanje sestoječe iz dveh malih sob in kuh'nje. Poizvedbe v Komisij- ski trgovini pri blagajni. VISOKO NAGRADO DOBI. kdor mi vrne ak- tovko (oz. dokimuMitc). ki sem jo pozabil, ali ki je bila pomotoma (Mhiešenu v avtobusu Ce- lje—Hrastnik. Najditelj naj jo vrne v pisarno Združenja invalidov NOV — OF diom, Celje. ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremljali našo nepozabno ženo, mamico ia omamo VILMO GAJŠEK na njeni zadnji poti se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem Komornega moškega zbora za pretresljive žalostinke. osebnemu zdravnika dr. Herbertu Zaveršniku ter vsem, ki so nam ob tej bridki uri izrekli svoje sožalje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Gajškovi kino * kino * kino « kino KINO UNION, CELJE Od 24.-27. 9. »Lissi«. nemški film Od 28.-2. 10. »Simfonija ljubezni«, italijanski film I KINO METROPOL. CELJE Od 26.-29. 9. »Pot v Bärnsdorf«, nemški film Od 30.—2. 10 »Dalmatinska svatba«, jugoslo- vansko-neinški film Jules Verne je pisal resnico v podmornici m tečoj pod ledom Ko je znameniti pisatelj prirodo- slo\"no pustolovskih romanov Francoz Jules Verne napisal svetovnoznano de- ki »20.000 milj pod morjem«, ni bil samo človek z izrazito domišljijo in ix)slu- Mesec dni je bila podmornica Nautilus prepuščena oceanom in samoti na svoji nenavadni poti pod ledenimi gorami Severnega tečaja. hom za prirodne in tehnične znanostd. Bil je tudi prerok, ki je čvrsto verjel, da se človek ne bo nikoli ustavil v svo- jih težnjah da prodre v vse tajnosti, da bi bil hitrejši, močnejši in nep>orazen. Ko zadnji čas dobivamo vesti o po- dvigu ameriških ixximornicarjev, se nam ta zgodba zdi močno podobna po- dvigu knjižnega junaka kapitana Nema, ki je v svojem prečudnem vozilu poto- val 20.000 milj pod morsko gladino. Pred desetletji, ko je Vernova knjiga v naskoku zavzela ves svet, so premno- gi govorili, češ to je utopija. Tudi ta- krat, ko so se prve podmornice potopile pod površino, so sicer tehnično podko- vani ljudje menili, da nikoli ne bo mo^ glo vozilo dlje časa ostati pod vodof Klasične podmornice so namreč pod vodo vozile s pomočjo električnih aku- mulatorjev, nad vodo pa z dizelovimi motorji. Dasiravno ogromne, so elek- trične baterije bile hitro izrabljene, za- to si nihče ni mogel predstavljati, da bi p>odmornica lahko opravila dolgo pot pod vodo, ne da bi se dvignila na ipo- vršje in nadomestila izpraznjene bate- rije s polnimi. Toda atomsko obdobje je to omogo- čilo. V Ameriki so izdelali prvo tako podmornico in ji dali prav tako ime, kot ga je imela čudežna Jules Vemova ladja — Nautilus. Atomska îwgonska sila ne »izhlapeva« tako naglo. Celo le- to more sodobni »Nautilus« voziti ne da bi menjal pogonsko »gorivo«. Odpadli so dizelovi motorji, s katerimi ne more nihče pod vodo zaradi izpušnih cevi, v ropotarnico so šli akumulatorji zaradi svoje prekratke ак^гте dobe. Podmor- nico so izp>opolnili za daljše bivanje pod vodo s tem, da so izboljšali zračne na- prave, uredili bivanje piosadki v pod- mornici znosnejše, kar je bil tudi pogoj za daljše plovbe in moderni »Nautilus« je v g.eofizikalnem letu presenetil svet domala tako kot prvi umetni sateliti. Največji pwdvig je brez dvoma zadnja pot (podmornice »Nautilus«. Letos pole- ti je krenila iz tihomorske luke Pearl Harbor proti severu. Beringov preliv v tej letni dobi ni bil pokrit z ledom in ledenimi ploščami. Od voda Aljaske je podmornica krenila naravnost proti Se- vernem tečaju. Tu so je srečala s prvi- mi plavajočimi ledenimi ploščami. Cim dlje ko je prodirala proti severu, tem gostejše so bile ledene gmote, dokler dokončno ni obstala pred barikado le- du, kjer so se doslej ustavile vse ladje še tako drznih kitolovcev. Tu se je »Nautilus« pač potopila in nadaljevala pot ix)d ledom. No povsod ni bil led neprodoren. Sem in tja so pomorščaki pjokukali iz vode, splezali na ledene plo- šče 4n »streljali« severne bele medvede, mrože, tjulne ter ostalo redko zverjad s fotografskimi in filmskimi kamerami. Na Severni tečaj so prišli kot še nihče doslej — pod vodo. Od tu so nadalje- vali pot od Severnega tečaja navzdol, toda tokrat v smeri Atlantika. Blizu Spicbergov so izpluli iz območja ledu, se na teh skrajnih neobljudenih krajih (samo polarna postaja je tam) za kra- tek čas zadržali, zapluli mimo Islandije in pristali tam, kjer angleška Temza preneha biti plovna. Njihova pot je trajala 21 dni. Dolga sicer ni bila 20.000 milj, toda 8.146 milj je tudi pot, katere doslej ni opravilo nobeno vozilo brez obnovitve zalog go- riva, še manj pa, da bi kdo ,pod ledeno skorjo — da uporabimo nov izraz — podplul Severni tečaj. -ček Žepni brezžlčni^telefon Velik hotel na Dunaju je presenetil svoje goste s takole novostjo. Ce želite, dobite poleg ključa svoje sobe tudi majhen telefonski sprejemnik, ki ne tehta več kot 142 gramov. S to napra- vico v žepu lahko potem greste po ho- telu in najbližjih trgovinah. Lahko le- žite na sončni teresi, píesete v baru, se kopljete v kopalnici, povsod lahko dobi kdorkoli stik z vami. V centrali je namreč pošiljalec impulzov. Vsalt sprejemnik, ki je v žepih ali torbicah gostov, reagira na poseben impulz ter^ zazvoni. Pogovora med gostom in ti- stim, ki ga je klical, ne more čuti nih-' če. Imetnik te male telefonske slušalke pa vendar ne more nikogar poklicati, za to so sprejemniki le premajhni in menda, kar je glavno, preveč bi obre- menilo hotelsko režijo. ELEKTRIČNI TEPIHI Neka angleška tvrdka je izdelala te- pihe, ki nadomestujejo radiatorje in peči. Po zunanjem izgledu se le-ti ne razlikujejo od drugih normalnih tepi- hov, le da ogrevajo prostore in njih to- plota se da regulirati. Baje ne porabijo dosti električnega toka. NADOMESTILO ZA »IZGUBLJENO« KUHARSKO SPRETNOST Odškodnino v višini preko pol mili- jona dinarjev je odmerilo neko angle- ško sodišče gospodinji Eileen Childs, ka- tero je pred letom povozil tovorni avto- mobil. V svoji tožbi je gospodinja trdi- la, da je po tem nesrečnem primeru popolnoma pozabila kuhati in da od- slej lahko svojemu možu prinese na mi- zo le meso in zelenjavo iz konserve. bodice « bodice * bodice ZASEBNA LOTERIJA Kaj vse dohi se tu na trgu trebuhu celjskemu le v prid! Zenica z juga tam ponuja še srečke v lastni svoj profit. Izdala sebi jih je sama in jih prodaja za denar, nato dobiček še izžreba — a sebi v škodo še nikdar! To neke vrste je ruletka. Po Monte Carlu tu diši. Celjank, za loterijo vnetih, se truma okrog srečk tišči. Zenici raste črna torba, denarja polna bolj in bolj. Tako na tem živilskem trgu dobi se vsega kar dovolj! Na vožnji pod ledom Severnega tečaja so mornarji Nautilusa pogosto gledali filme. Med vso vožnjo so jih videli 34. Druge zabave pravzaprav res niso imeli v tem hladnem svetu tišine. POZABLJIVOST Bitte eine Karte nach Ljubljana! Ach, pardon! Saj še slovensko znam! Vidim, da se tukaj mi smejite. No, pa vendar me zato ni sram! Veste, v Grazu sem bilà dva tedna, da se malo tam razklepetam o novicah, ki nikdar jih dosti zame ni ne tukaj in ne tam. In pri tem sem skoraj pozabila jezik, ki se v Celju govori. Oh, kako pač hitro se odvadi človek tu navajenih reči! Prosim vas za karto do Ljubljane! Ze prišla do pravih sem besed ... Kaj pač drugega mi preostane, kot da vrnem v stari tir se spet! pirati v tasmanskem morju Zjutraj se je »Glorija« zasidrala v luki na Flyntovih otokih. Naravno sidrišče je bil globok zaliv na otoku, kjer so bivali Wrightovi. Tod se je nahajala tudi brzojavna postaja. Ker na povratek »Glor^ije« nihče ni mislil, tudi ni bilo voza, ki bi Roge^sa in Charlesa zapeljal do brzojavne hiše. Morala sta teči. Ta telovadba je spravila Rogersa docela ob sapo, ker na tovrstne možnosti gibanja že desetletja ni več mislil. Ko sta oba gospoda dosegla kladaro, ki je stala poleg brzojavnih drogov, sta se kopala v znoju. Telegrafist Gold je trdno spal. Po dolgem razbijanju se je možic končno prikazal. »Kaj voda gori, ali pa je izbruhnila kuga?« »Ne, Mr. Gold, napadli so nas nekakšni pirati,« je rekel Charles. »Brž pišite: Tovorni parnik Glo'ija v... Kateri položaj smo imeli, kapitan Rogers?« Rogers se je praskal po nosu. »Nisem precej na to pomislil.« »Hudič vas vzemi! Kaj niste zabeležili napada?« »Nisem, Charles. Dnevnika nisem imel precej pri roki, pa sem potlej pozabil.« »Tu je zemljevid. Izračunajte približno, kje smo bili!« Rogers je izračunal. Končno je Gold vključil oddajnik in sporočil svetu, kaj se je bilo pripetilo. Avstralske in ameriške policijske oblasti so radio- gram ujele. Ko so z vseh strani neba potrdili sprejem radiograma, sta si Rogers in Charles oddahnila. Mednarodni policijski brzojav je opozoril.oblasti vseh velikih in malih pristanišč, naj skrbno pazijo. Posebne letalske izvidnice so nadzorovale določena področja. Rogers in Charles sta se zdaj napotila k hiši М^. Wrighta in sta potem tam naročila pravkar zbujenim kitajskim strežajem, naj jima pripravijo izdaten zajtrk. Obirala sta zarebrnico in z me- šanimi občutki čakala na trenutek, ko se bo zbudil Mr. Wright in se pojavil pred njima. Kljub temu sta jedla s kar najboljšim te- kom. Človek mora jesti, dejstev pa tako ali tako ne izpremeniš. Mr. W'ight je prišel proti osmi. Videti je bil razburjen. »Kaj je? Cemu ste se vrnili, kapitan?« Mr. Wright je bil majhen in plešast mož z ogromnim klju- kastim nosom. Na tihem so mu pravili »kljun«, kar mu je odlično pristajalo, ker je spominjal na roparsko ptico. »Biseri so šli k vragu,« je rekel Charles mirno, kakor da rnu je vseeno, kaj se bo pripetilo. Mr. Wright se je opotekel. »Zgubljeni ali ukradeni ? Gospoda moja, to bomo kar naj- natančneje preiskali! Pošiljka je bila vredna 40 tisoč dolarjev. Uničen sem.« Plosknil je s suhimi rokami. »Dvojni viski,« je ukazal Kitajcu, ki je neslišno vstopil. »Kje ste pustili bisere, Mr. Charles? — Povejte po pravici, ker bom vse natanko preveril! Mogla sta se domeniti karkoli, jaz vaju ukanem. V Melbournu imajo kaznilnice za ljudi, ki se ukvar- jajo s poneverbami.« Medtem ko se je Charles malce zmedel, je planil kapitan Rogers pokonci, ko da ga je pičila kača. »To vi si ne ponoviti več, sir! To se sliši, ko da sva midva smuknila biseri! Povem vas, sir, to ni podobno Roge^^u, da bi si dal teptati čast!« »Sem mar rekel kaj takšnega? Tega nisem dejal! Kaže, da imate slabo vest...« Rogers je treščil po mizi,'da so krožniki in ostanki zarebr- nice sfrčali na vse konce. »Zdajpa dovolj, sir! Pljunem na vaša Glorija, če bi moral požreti takšne žaljivka! Jaz nisem vi, sir! Jaz sem gentleman!« Besede so bile docela nedvounme. Mr. Wright je za hip umolknil. »Poročajte!« je rekel Charlesu. Chalóles je poročal. »Pa vi, Mr. Charles, vi se niste postavili po robu?« je vprašal Mr. Wright razdraženo, ko je Charles končal. Charles je sklonil glavo in pokazal krvavo brazgotino na lobanji. Pripravljen sem odpovedati službo, če želite,« je dodal suho. »Ne želim,« je kratko odvrnil M'-. Wright. »Zaupam vama obema, toda neumna sta bila, sto hudičev!« Charles in Rogers sta molčala. )'Toda,« je rekel Mr. Wright čez čas, »vse to je vendar zelo čudno. Za to, da so biseri na ladji, sva vedela pred odhodom Glo- rije samo jaz in pa vi, Charles. Kako je torej mogoče, da so tujci kakor doma v naših skrivnostih? — Ne, ne sumim vas, Charles, toda vendar, nekdo je moral izdati piratom skrivnost.« »Jaz sem izvedel šele dve uri pred odhodom Glorije, da odidem z biseri v Melbourne, Mr. Wright.« »Da, da, saj vas ne sumim. To je izključeno. Toda, prosim, ali mi morete pojasniti zvezo? Pirati so bili namreč natanko seznanjeni z vsemi okoliščinami. Kje je tu zveza?« »Kako naj to vem,« je dejal Charles mirno. »Sem mar kri- minalni svetnik?« »Vse kar moramo storiti, je to, da počakamo,« je rekel Ro- gers. »Policija jih bo gotovo ujela.« »Kdo ve,« je dejal Mr. Wright zamišljeno. »Dobro, zdaj lahko gresta.« Rogers in Charles sta vstala in skratkim poklonom odšla. Mr. Wright je ostal sam. * * * Toda u'^opani biseri niso bili edina skrb Mr. Wrighta. Takrat, ko je kupil koncesijo za lov na bisere po ostrižnih poljih Flyntovih otokov, je storil nepopravljavo napako, ki jo je obžaloval že leta 1938, ko se je pojavil Herr Molcke z nedvomnim dokazom, da si je pri avstralski vladi pravkar priskrbel pravico do pridobivanja kopre in to na obeh Flyntovih otokih. Herr Molcke je bil Nemec v najboljši moški dobi, poleg tega je imel še primemo porcijo p-uske energije, se pravi: bil je kratkomalo nepremagljiv. Herr Molcke je bil visok, slok mož z drobnimi sivimi očmi, košatimi obrvmi in zdravim zobovjem, kar je najvišja odlika malone vseh Prusov. Niti za hip ni podvomil, da je stopil na sovražno ozemlje in se je tudi vedel v skladu s tem spoznanjem. Žetev kopre je bila obilna in to je Mr. Wrighta neskončno jezilo. Cemu neki se ni spomnil kopre poprej! Mr. Wright je takrat poskusil pri avstral- ski vladi z vsemi mogočimi zvijačami, da bi izrinil Molcke j a, toda docela brez uspeha. Zdaj je pričel Mr. Wright s trdovratnim bo- jem, ki naj bi prisilil Molckeja k umiku. Prapravljal mu je ne- prijetnosti, kjer je le mogel, toda Mr. Wright menda ni imel ni- kakršnih pojmov o debelini pruske kože: Herr Molcke je kljub vsem Wrightovim nesramnostim ostal korekten in ni od prvega dne pokazal nikakršne spremembe v vedenju do Wrightovih. Po- zdravljal jih je z istim togim nasmeškom kot vedno, a si sicer ni prizadeval navezati stike z njimi. »Cemu imamo klub?« se je vprašal Mr. Wright, ko je že pol ure negibno sedel in napeto razmišljal. Ta vzklik je bil le majhen del dolge verige misli, ki jo je bil v tej polovici ure napletel. Člene te verige nikakor nI vezala brez- hibna logika, toda v glavnem je Mr. Wright zelo odločno posumil v svojega osovraženega tekmeca. »Ta možak je vse preveč korekten,« je prostodušno razmišljal Mr. Wright, »preveč korekten, da bi bil poštenjak.« »Povabim ga v klub,« je končno odločil Mr. Wright. »Tam ga bom imel na očeh.« * * * Inšpektor Mc Dull je prišel tistega dne v urad že pred obi- čajno uro. Ves Melbourne je bil zaradi piratskega napada pokonci. V nekem časopisu se je celo pojavilo vprašanje: »Kaj počne avstral- ska policija?« Mc Dull je bil besen. »Kaj neki ti bedasti novinarji mislijo! Vrag jih vzemi! Tas- mansko mo'-je vendar ni vodnjak, ki ga z vedrom izprazniš!« je rekel guvernerju za tasmansko področje, ko ga je bil sinoči vprašal, kaj meni o tem komentarju. »Je Mr. Gilbert že sporočil, kdaj pride?« je vprašal svojo sekretarko, ko je odlagal plašč in klobuk. »Mr. Gilbert je že tu. Caka vas v pisarni.« Mc Dullu se je obraz mahoma zjasnil.