s ka/ni^e city/center irogiwôtednik řsifeeaSje SRAMOTNE POKOJNINE S HRVAŠKE KLOPI NA POHODU vop/o * 1 m caf1® S UŽITEK V DOBRI KAVI I PBAŽARNA: 03/713-2666 š Mercator '=mBm ©MB© Opekarniška 9. Celje " Od 24. aprila do 20. maja 2006 KORONOGRAFIJA, razstava likovnih dei Dušana Kovača Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? szračevalni sistem GECCO J MIK d.o.o . Gaji 42b, Celje OSO 12 24 www.mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. UVODNIK Večina bo šla na pivo Na 1. maj je v naši državi postalo tako, da vsi želijo nekam iti. Hotelirji z obale poročajo, da bodo imeli zapraz-nike zasedene skoraj vse zmogljivosti, roke si manejo tudi v zdraviliščih. Tisti, ki imajo debelejše denarnice, so že odpotovali. Do španskih otokov ali še dlje,' v kakšne eksotične kraje. Se je torej mednarodni praznik dela, ki so ga včasih bučno zaznamovali s paradami in delavskimi shodi, spre-VIgel v ofenzivo na bližnje in daljne turistične postojanke in si torej sindikalisti izmišljajo, ko pravijo, da se ljudem godi slabše kot včasih? Res-je, da to o prvomajskem odpiranju turistične sezone drži, vendar je treba vedeti, da hotelske zmogljivosti v Sloveniji,ne potrebujejo veliko, da se napolnijo. Pa tudi ljudi z debelimi denarnicami pri nas ni pretirano veliko. Sindikalisti imajo torej prav. VeČina Slovencev si namreč med prvomajskimi prazniki ne bo mogla privoščiti več kot vrček piva in golaž na eni od bližnjih planinskih koč. Sindikalisti ocenjujejo, da se je socialni položaj slovenskih delavcev, predvsem najslabše plačanih, še poslabšal. In opozarjajo, da bo še huje, če bo oblast reforme, ki jih napoveduje, izvedla tako, da bo delavcem znižala ali ukinila še kakšno pravico. Vlada sicer obljublja blaginjo in že i/ kratkem najmanj 10 tisoč novih delovnih mest, vendar je ob dejstvu, da prestrukturiranju gospodarstva ne sledita tudi uvajanje novih programov in nova vlaganja, težko verjeli, da bodo vse te obljube postale resničnost. Še zlati zato, ker vlada hkrati napoveduje podaljševanje delovnega časa, kar pomeni še večjo fizično obremenitev delavcev, spremenila bi rada zakon, da bi se dalo ljudi še lažje odpuščati, varčevala pa bi med drugim rada tudi tako, da bi znižala nadomestila v primeru bolniške odsotnosti. Zaradi vsega tega in še marsičesa drugega praznik dela ne bi smel (p)ostati le dan lenarjenja in kolovratenja po turističnih krajih, ampak spet tudi dan, ko bi si ljudje vendarle morali pokazati, da jim ni vseeno, kaj se dogaja in da v njih še vedno tli ena najbolj humanih teženj - težnja po praviti, enakopravnosti in demokratičnih načelih. - rr •-.:_ V BSH nad kolektivno pogodbo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na tradicionalnem prvomajskem sprejemu šestim ustanovam in posameznikom podelila najvišja sindikalna priznanja. Med dobitniki plakete je tudi Anton Hohnjec, predsednik sindikalne podružnice Sindikata kovinske in elektroindu-strije v podjetju BSH Hišni aparati iz Nazarij. BSH Hišni aparati so med sicer še vedno redkimi podjetji na"širšem celjskem območju, ki so v 100-odstotni lasti tujcev. Anton Hohnjec pravi, da jim je s tujimi lastniki celo bolje kot prej, saj delavci niso prav v ničemer prikrajšani za svoje pravice. Pa tudi plače imajo višje kot marsikatero podjetje v njihovi branži. »Kar nam pripada po kolektivni pogodbi, dobimo, za vse ostalo pa se moramo kar pošteno boriti,« pravi Hohnjec. V BSH je trenutno zaposlenih 560 ljudi, od tega je slaba polovica včlanjena v sindikat. »Ves čas si prizadevamo, da smo z vodstvom v partnerskih odnosih, saj smo že zdavnaj ugotovili, dá na silo nima smisla delati. S strpnostjo na obeh straneh se lahko marsikaj doseže. Tudi zaradi takšnih odnosov plače pri nas nikoli ne zamujajo, lani smo dobili 175.000 tolarjev regresa, izplačali pa so nam tudi 135 tisočakov božićnice,« še dodaja Hohnjec. JI Ko boste kurili kres Vsi, ki boste ob prvomajskih praznikih kurili kresove, morate pri tem upoštevati, da je kurišče obdano z negorljivimi materiali, kot je to na primer pesek, kamni in opeka, prostor okoli kurišča pa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi in biti dovolj oddaljen od gozda, dreves, prometnih poti in zgradb. V času kurjenja mora biti ob ognju vedno nekdo prisoten, če pa bodo kres kurili otroci, mora biti zraven njih tudi odrasla oseba. Pri kurjenju ne smete uporabljati gorljivih tekočin, na primer bencina, ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim in strupene pline, kot se to dogaja v primeru kurjenja avtomobilskih gum. Ob vetrovnem vremenu je treba kurjenje kresa prekiniti, po končanem kurjenju ogenj pogasiti, kurišče pa prekriti s peskom ali zemljo. Na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti organizirana tudi požarna straža, ki jo lahko opravljajo le gasilci. MJ JANJA INTIHAR Ziirel praznik dela (na črno) Sindikalna aktivista Mirko Hirci in Željko Pavlovič o trenutnem položaju delavcev - Zaradi hlastanja po dobičku delodajalci škrti pri plačah Slovenija bi lahko postala gospodarsko uspešna država, saj bi zaradi svoje majhnosti lahko brez večjih težav poiskala primerno tržno nišo v globalnem svetu. Ljudje so pridni in pametni, pripravljeni so delati od jutra od mraka, vendar brez spoštovanja delavskih pravic in zagotovljene socialne varnosti uspehov ni mogoče pričakovati, sta prepričana Mirko Hirci iz šempetrske-ga Sipa in Željko Pavlovič iz Energetike Celje. Oba sta prekaljena sindikalista. Aktivna sta v svojih podjetjih in tudi v celjski območni organizaciji svobodnih sindikatov. Mirko Hirci je predsednik območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije, ki je z 2.400 člani najmočnejši sindikat v regiji. Pravi, da se je v njihovi dejavnosti v zadnjih desetih letih veliko spremenilo na bolje. Največji problem pa še naprej ostajajo plače. »Delavci pravijo, da so slabše plačani kot včasih. De-naija imajo zadosti le za poplačilo posojil in obvezne mesečne stroške. Glede na rast, ki jo doživlja kovinska branža, bi lahko bile plače višje, vendar so delodajalci povsod neomajni. Prepričujejo nas, da bi kakršnokoli zvišanje povzročilo propad podjetja. Ob tem pa zaradi zgrešenih naložb in slabih poslovnih potez mečejo milijone tolarjev skozi okna. In pri tem ostajajo nekaznovani,« pravi Hirci. Oba z Željkom Pavlovičem se strinjata, da bi bilo v slovenskem gospodarstvu marsikaj drugače, če bi delovali mehanizmi nadzora. »Kaj nam bodo zakoni, če pa nihče za nič ne odgovarja. Ste morda že slišali za kakšen nadzorni svet, ki bi bil kaznovan, ker je slabo opravljal svojo funkcijo?« se sprašujeta. Ko gre podjetju dobro, »rožice cvetijo« vsem. Ko pride do krize, najkrajšo potegnejo delavci, pravita Hirci in Pavlovič. »Sindikalisti od delodajalcev pričakujemo, da bodo odpirali nova delovna mesta, več vlagali v izobraževanje zaposlenih in spoštovali kolektivne pogodbe. Kršitev sicer ni veliko, a vendarle so. Zlasti v manjših podjetjih, kjer mislijo, da se lahko skrijejo pred javnostjo. Vendar se v sindikatih trudimo, da vse nepravilnosti odpravimo sproti. Ni lahko, saj nas delodajalci poskušajo na vse načine izigrati. Poleg tega delavci marsikje molčijo o kršitvah, ker se bojijo za svoja delovna mesta.« Mirko Hirci in Željko Pavlovič ocenjujeta, da je zadnje čase ena največjih težav, ki pesti delavce, povečevanje obsega dela. »V podjetjih povečujejo proizvodnjo, vendar ne zaposlujejo novih ljudi, ampak še bolj obremenjujejo tiste, ki jih imajo. Nabirajo se presežki ur, ki pa, seveda, niso plačani. Hlastanje za dobičkom je postalo neznosno,« pravita. Zato še z večjim ogorčenjem spremljata razlago delodajalcev, da bi predlagani regres za letos v višini 145.000 tolarjev pomenil dodatno brezposelnost in uničevanje podjetij. »Gre le za borih 2.000 tolarjev bruto več kot lani,« opozaijata. Mladi nočejo v sindikat Zaradi propada mnogih podjetij, v zadnjih letih skoraj celotne tekstilne industrije, je sindikatu upadlo tudi število čla- nov. »Zlasti mladi, dokler tudi sami ne naletijo na kakšen problem, ne razumejo vloge sindikata v podjetju. Zato se nam ne želijo pridružiti, marsikomu pa je žal tudi denarja za članarino. Škoda, saj ne gre samo za članstvo, ampak predvsem za razvijanje solidarnosti med delavci,« pravita Hirci in Pavlovič. Zato, menita, tudi praznovanje 1. maja izgublja svoj prvotni pomen in smisel. »Ljudje vse bolj pozabljajo, da gre za delavsld praznik, ko bi se morali zamisliti in vprašati o svojem položaju. V teh nekaj prostih dneh raje pozabijo na službo, kar je glede na • to, da so sicer preobremenjeni z delom, povsem razumljivo. Slovenci smo zelo, pridni, to nam priznavajo povsod v tujini. In še sreča, da smo takšni. Če ne bi večina delala tudi v popoldanskem času, ko si z delom na čmo poskuša izboljšati svoj gmotni položaj, bi v Sloveniji že zdavnaj eksplodirala socialna bomba. Oblast to dobro ve, zato njenim napovedim, da bo storila vse za izkoreninjenje dela na črno, ne verjameva,« sta kritična Mirko Hirci in Željko Pavlovič. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Občani zahtevajo vračilo Potem ko je Ustavno sodišče RS odpravilo odlok in del odloka, ki sta v občini Laško urejala plačevanje takse za priključitev na kanalizacijsko omrežje, so se pojavile različne teorije o tem, ali mora Občina Laško, ki je omenjeno dajatev pobirala nezakonito in protiustavno, že plačani denar občanom vrniti ali ne. V občinski upravi o vračilu sredstev nočejo nič slišati in pravijo, da mora občina odpraviti le škodljive posledice za naprej in ne tudi za nazaj (mimogrede, v 2. odstavku 45. člena Zakona o ustavnem sodišču piše, da odprava učinkuje za nazaj), občani pa želijo vračilo plačanega denarja z zamudnimi obrestmi vred. Ker po mnenju nekaterih župan in njegovi sodelavci s svojimi izjavami namerno zavajajo javnost glede vračila denaija, smo se po odgovore odpravili na Pravno fakulteto v Ljubljani. Dr. Seba- stian Nerad iz Katedre za ustavno pravo pravi, da imajo »krajani, ki bodo izkazali, da od dneva, ko so prejeli odločbo o odmeri priključne takse, pa do vložitve pobude (20. 1. 2004) ni preteklo več kot eno leto, od Občine Laško pravico zahtevati odpravo omenjene odločbe v roku treh mesecev od dneva objave (to je do 4. julija letos, op. p.) in tudi odpravo vseh škodljivih posledic, torej vračilo plačanega denarja.«Ena-ko v 16. točki obrazložitve meni Ustavno sodišče RS, ki se sklicuje na 46. člen Zakona o ustavnem sodišču. »Vračilo denarja mora zahtevati vsak posameznik, tisti, ki tega ne bodo zahtevali, denarja ne bodo avtomatično dobili. V kolikor se občina na zahteve ne bi odzvala, se krajani lahko obrnejo na sodišče. Vsekakor jim pri tem priporočam strokovno pomoč odvetnika,« pravi Nerad. Občina Laško gospodinjstvom sicer ne izstavlja več ra- čunov za plačevanje priključne takse, a župan Jože Rajh meni, da bodo morali krajani v bodoče plačati tudi preostalih sedem obrokov, pri čemer naj bi občina obveznost za nadaljnje plačevanje priključne takse nadomestila v sklopu Odloka o komunalnem prispevku. Toda kot kaže, bo morala občina tistim, ki bodo to zahtevali, pred tem vrniti že poravnanih 29 obrokov, seveda z vsemi zamudnimi obrestmi, ter denarja jim za vnovično zaračunavanje priključne takse izdati nove odločbe. Napako je pač treba popraviti, menijo razjarjeni krajani, ki so na občino že začeli pošiljati zahteve po vračilu denarja. Drži, napake se dogajajo, je odločitev ustavnega sodišča komentiral tudi župan Rajh. Toda napake je treba tudi priznati in se ljudem, ki so bili zaradi njih oškodovani, vsaj opravičiti. BOJANA AVGUŠTINČIČ ^jlHZřblr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83_ Željko Pavlovič (leva) in Mirko Hirci pravita, da so slovenski delavci med najbolj marijivimi v svatu. Na Hrvaškem upokojene Slovence mineva potrpljenje Peticija s torkovega zbora v Rogatcu - Rešitev šele prihodnje leto? Tako imenovane hrvaške upokojence, to je slovenske državljane, ki so v času skupne države delali na hrvaški strani meje, mineva potrpljenje. Večina jih živi na robu preživetja, zato se počutijo v primerjavi z upokojenci s slovenskimi pokojninami kot drugorazredni državljani. Vsa leta so živeli v Sloveniji, delali so v isti zvezni državi, v Sloveniji so plačevali vse davke in prispevke, so bili ogorčeni med torkovim občnim zborom v Rogatcu, od koder bodo poslali na pristojne naslove peticijo. Njihova prizadevanja podpirajo v pristojnem odboru državnega zbora (ter predsednik odbora Stanislav Brenčič), zanje je posredoval predsednik vlade, zatika pa se tam, kjer bi jim lahko prvi pomagali, to je v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kot so povedali na zboru Društva slovenskih državljanov upokojenih v drugih republikah nekdanje SFRJ (kot se društvo uradno imenuje), imajo posebej slabe izkušnje z ministrom Janezom Drob-ničem, ki na njihove dopise ne odgovarja, v osebnem stiku s predstavniki društva pa je bil do upokojencev celo aroganten. Veliko ni zaleglo niti posredovanje kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ki je predstavnike društva septembra osebno sprejel ter jim obljubil pomoč. Kot je na torkovem Društvo hrvaških upokojencev vodi dr. Majda Giaschi iz Ljubljane. občnem zboru društva v Rogatcu povedala zbranim predsednica društva dr. Majda Giaschi iz Ljubljane, jih je premier, ki problematiko hrvaških upokojencev dobro pozna, poslušal z razumevanjem ter obljubil pomoč. Kot se je izkazalo na torkovem zboru v Rogatcu, člane društva po dobrem desetletju različnih prizadevanj mineva potrpljenje. Približno sto članov, ki so prišli v Obsotelje iz različnih krajev Slovenije, je zato podpisalo peticijo, s katero zahtevajo hitrejše uresničevanje svojih zahtev po enakopravnejšem položaju s tistimi, ki prejemajo slovenske pokojnine. Prav tako so opozorili, da so slovenski politiki že dobro poskrbeli za upokojence nekdanje zvezne armade, veliko se govori o problematiki izbrisanih ter Romov, na hrvaške upokojence pa se pozab-lja. Posamezniki so tako društvo tokrat znova pozivali k ostrejšim protestnim dejanjem, to je k zaprtju mejnih prehodov (pri čemer so jim obljubljali solidarnost predsedniki društev upokojencev) ter k pritožnim postopkom pred različnimi evropskimi ustanovami. V Strassbourgu so s to problematiko že seznanjeni, je povedala Giaschijeva. V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so hrvaškim upokojencem po dolgoletnih prizadevanjih oblju- bili, da naj bi jim z novelo zakona o pokojninskem zavarovanju priznali pravico do dodatkov za rekreacijo ter za pomoč in postrežbo (v najnižjem znesku), do tega pa naj bi prišlo šele prihodnje leto. Hrvaški upokojena se s tem odlašanjem ne strinjajo, saj jih je zaradi smrtnosti vse manj. Po dobrem desetletju jih je v državi le Še blizu 1.480 (od nekaj čez štiri tisoč iz preteklosti), od tega tristo v Obsotelju. Tudi župan Brežic Ivan Mo-lan, ki se je s posavskimi hrvaškimi upokojenci udeležil zbora v Rogatcu, je povedal, da je na probleme opozoril premiera Janšo med vladnim obiskom Posavja, premier pa mu je odgovoril, da bodo omenjene težave po dolgih letih rešene. Kljub temu za letos v državnem proračunu še ni potrebnega denarja, zato hrvaški upokojena še vedno upajo na rešitev v rebalansu. Sicer pa je poslanec DeSUS-a Franc Žnidaršič dan pred zborom v Rogatai brežiškemu županu povedal, da potekajo medresorska usklajevanja. Prizadevanja hrvaških upokojencev so med zborom podprli tudi različni obsoteljski upokojenski funkcionarji. Tako tudi predstavnik DeSUS-a iz Rogaške Slatine, ki je omenjal, da je na kongresih te vladne stranke vedno tudi pogovor o tej problematiki, zato bo posredoval pri predsedniku stranke, ministru Karlu Erjavcu. BRANE JERANKO Kresovanja, budnice in shodi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo na širšem celjskem območju pripravila šest prvomajskih srečanj - na Celjski koči, Resevni, Šmohorju, pri Šmiglovi zidanici, pri koči pri Štepihu pod Stolpnikom in na Graš-ki Gori. Vsi shodi bodo ob ll.uri, razen pri Šmiglovi zidanici, kjer se bo prireditev začela pol ure prej. Celjanom najbližji shod bo na Celjski koči, kjer bodo sindikalisti pripravili krajši program, govorec na srečanju pa bo sekretar celjske območne organizacije ZSSS Srečko Cater. Na Resevni bo zbranim spregovorila predsednica sindikata Vrtca Šentjur Mihaela Rožej, na Šmohorju pa bo imel pozdravni nagovor sindikalni aktivist v Timu Andrej Mavri. Pri pripravi sho- lEiKiMinrm city /center rewitednik radiocelje da pri Šmiglovi zidanici bo sindikalistom pomagalo gasilsko društvo iz Grajske vasi, slavnostni govornik pa bo Forto 1\irk iz celjske območne organizacije. Po nekaj letih bodo »svoj« prvomajski shod imeli tudi Konjičani. Prireditev bo pri koči pri Štepihu. Prebivalce Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarij, Ljubnega, Luč, Gornjega Grada in Solčave bodo 1. maja zbudile godbe na pihala. Osrednja prvomajska prireditev v šaleški regiji bo na Graški Gori. Začela se bo ob 11. uri s kulturnim programom, na prizorišče bo od 8. ure vsakih 30 minut vozil avtobus, zbrane pa bo nagovoril velenjski podžupan in državni poslanec Bojan Kontič. Na shodu bodo položili cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev, organizatorji pa vabijo še na pohod z Graške Gore do Jesenjakovega hriba. Kajakaški klub Nivo Celje pripravlja v nedeljo tradicionalno kresovanje na Špici. Gre že za 15. kresovanje, zaradi gradbenih del ga niso pripravili samo v lanskem letu. Organizatorji obljubljajo pestro prireditev, obiskovalcem bodo na voljo številne družabne igre, tekmovanje v vlečenju vrvi, spust kajakov po razsvetljeni Savinji, ter različna presenečenja. Poskrbljeno bo za dobro glasbo, ob 20. uri bo zaigral tudi ansambel Modrijani. Pripravili bodo tudi gostinsko ponudbo, okrepčati se bo mogoče z golažem in čevapčiči. Kresovanje bo v vsakem vremenu, tam pa bo tudi ekipa Radia Celje s svojim šotorom. Spodnja Savinjska dolina bo na zadnjo aprilsko noč kar dobro osvetljena. V občini Žalec pripravljajo kresovanja na Gori, Šentjungertu, v Dobri-ši vasi, na Homu, Ložnici in v Gotovljah na Rinki. Kres bo zagorel tudi v Braslovčah pri DTV Partizan, na Polzeli v Še-neku, v Preboldu v Gaju, v Taboru na Zajčevi koči in na Vranskem na Limovcah. Slabše bo v Zgornji Savinjski dolini, kjer bodo večinoma zagoreli le individualni kresovi, tradicionalno pa bodo prižgali kres v Logarski dolini pri hotelu Plesnik. V občini Velenje pripravljajo kres Marija Gobec, upokojenka iz Rogatca: »S Hrvaške prejemam za 35 let dela v tovarni Straža komaj 40 tisoč tolarjev pokojnine, kar je manj, kot znaša slovenska socialna podpora. To je sramota. V službo sem hodila čez Sotlo, od mojega doma je bilo komaj dvajset minut in tovarna je bila takrat v isti državi, Jugoslaviji. Od društva hrvaških upokojencev pričakujem, da mu bo uspelo, da bomo postali z ostalimi slovenskimi upokojenci enako- Ivanka Radanovič, upokojenka iz Dobove: »Nezadovoljna sem. Vse življenje živim v obmejni Dobovi ter sem se s Šestnajstimi leti začela voziti na delo v zagrebško bolnišnico Vrapče, kjer sem bila medicinska sestra. Tja sem se vozila 30 kilometrov daleč, vsak delavnik. Vso plačo sem vlagala na tej strani republiške meje, zato od Republike Slovenije pričakujem, da bom zdaj enakopravna s slovenskimi upokojenci. Med osamosvajanjem so nam slovenski politiki na sestanku v Obrežju obljubili, da ne bo takšnih razlik,« pod Belim dvorom na Gorici. Že 13. leto zapored pripravljajo kresovanje tudi v Šmoc-lu. Ognjene zublje pod Starim gradom v Laškem pospremi tudi hrupna glasba. A poudarek prireditve ni zgolj na bučni glasbi, temveč predvsem na spodbujanju prostovoljnega dela mladih. V Laškem bi radi ohranili tradicijo kresovanja, povezano s predstavitvijo različnih zvrsti glasbe, in omogočili mladim laškim skupinam, da se predstavijo domačemu občinstvu. Vsako leto pri pripravi sodeluje od 20 do 30 mladih. Za 1. maj bodo občane z budilkami zbudili v Grižah, Libojah, Žalcu, na Vranskem, v Solčavi in Velenju, dopoldne pa bodo sledila tradicionalna prvomajska srečanja. V občini Žalec pripravljajo manjša srečanja na Gori in na Brnici, na Polzeli bo pohod na Goro Oljko, v občini Tabor boste lahko odšli na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo, na Vranskem pa na Čreto, kamor bodo odšli tudi pohodniki iz Nazarij. JI, ŠO, PM, BA Branko Halužan, upokojenec iz Rogatca: »Dogaja se velika krivica, še posebej meni in kolegom, ki smo se upokojili po letu 1998 ter smo v času Jugoslavije delali na bližnji hrvaški strani. Osebno sem v posebnem položaju, saj sem delal na hrvaški strani 13 let in 7 mesecev, vendar ne dobim za ta čas še niti tolarja, ne od Hrvaške in ne od Slovenije. Pokojnino prejemam izključno za 26 let dela v Sloveniji.« Đurđa Tepež, upokojenka iz Rogatca: »Tu živim že petdeset let ter sem delala le tri kilometre proč od mojega doma v Sloveniji, v tovarni Stražaplastika na hrvaški strani. Za 27 let delovne dobe dobim komaj 36 tisoč tolarjev hrvaške pokojnine ter nimam zemlje, da bi si lahko pomagala s kmečkim delom. Mož, ki je težak invalid, ima prav tako pokojnino iz Stražapla-stike, s hrvaške strani.« ICABELSKI INTERNE- tu r n s E k IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 email : internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah 4 DOGODKI Od piščalke do sirene Janko Požežnik, diplomirani obramboslovec, zadnja leta zaposlen kot vodja sektorja za nepremičnine na Ministrstvu za obrambo RS, je bil po javnem razpisu izbran za novega direktorja poklicnih gasilcev v Celju. Mnogim, zlasti ljubiteljem športa, pa je umirjeni in prijazni Janko Požežnik mnogo bolj znan kot eden najboljših rokometnih sodnikov na svetu. Iz Gornjega Grada je leta 1975 prišel v Celje, kjer je končal pedagoško gimnazijo. Ob šolanju je bil dobesedno zaljubljen v šport, najbolj v atletiko in seveda rokomet. Žal mu je težja poškodba noge preprečila aktivno ukvarjanje s slednjim, ki je od atle-tike prevzel in postal zaščitni znak Celja. Vendar brez rokometa ni mogel, zato se je posvetil sojenju, kjer so mu na začetku poti stali ob strani nekdaj dva izmed najboljših rokometnih sodnikov na svetu, Celjan Štefan Jug in Herbert Jeglič, ter že preminuli rokometni zanesenjak Pavle Bukovac. Hitro je napredoval in leta 1994 skupaj z Darkom Repenškom, s katerim uspešno delita rokometno pravdo, opravil izpit za mednarodnega sodnika. Janko Požežnik jedo danes sodil okoli 1.300 tekem, od tega 190 mednarodnih. Udeležil se je olimpii t—ř-T" skih iger v Atenah,dveh članskih svetovnih prvenstev in drugih velikih mednarodnih tekmovanj, letos pa sta z Repenškom že sodila tudi polfi-nale lige prvakov med Portland San Antoniem in Vespremom. Janko I Sodil bo še pet let, potem bo postal dele- it. Leta 1984 se je zaposlil v Gimnaziji Center-Celje, kjer je ostal šest let. Nekaj dni pred slovensko osamosvojitveno vojno je bil poklican v TO, kasneje se je kot častnik vključil v Slovensko vojsko. Kasneje je bil pomočnik poveljnika za takratno Zahodnoštajersko pokrajino, leta 1997 pa se je »slil v generalštabu Slovenske vojske v Ljubljani. >Ker sem bil odgovoren za šport v Slovenski vojski, sem formiral športno šolo za odlične športnike. S tako obliko služenja niso preveč izgubiti pri tekmovalni formi, kar je za športnika zelo pomembno,« je pripovedoval o svojem prvem delu v Slovenski vojski v Ljubljani. Z ustanovitvijo profesionalne vojske je prevzel novo področje, vodenje sektorja nepremičnin, to je stanovanja, opuščene vojašnice in stražarnice m drugo. To delo opravlja dobra tri leta. »Zdaj sem sprejel nov izziv, zato sem se prijavil na raz- pis za direktorja poklicnih gasilcev v Celju. Res je, da nisem gasilec, vendar to ne pomeni, da novega dela ne bom opravljal dobro. Naj povem zanimivost, da sem se lani preselil v neposredno bližino gasilskega doma na Ostrožném, ko se mi še sanjalo ni, da bom kdaj odšel med gasilce.« Janko Požežnik spoštuje sredino, kamor se bo predvidoma odpravil 1. junija. Ve, da gre za odličen kolektiv, ki je bil letos nagrajen tudi z najvišjim občinskim priznanjem, zlatim grbom. »Odločitev, da se prijavim na razpis, ni bila težka, saj tudi nepisano pravilo pravi, da naj bi po približno sedmih letih zamenjal službo in se odločil za nove izzive. Ljudje, ki delajo na enem mestu trideset do štirideset let, postanejo rutinerji in ne dajo več toliko od sebe, kot bi lahko. Novo okolje te na novo motivira in to je za vse dobro. Na novem delovnem mestu bo moja naloga zagotovitev maksimalno dobrih pogojev za delo profesionalnih gasilcev, da bodo stoodstotno usposobljeni tako strokovno kot psihofizično in najbolje opremljeni. Držal se bom športnega pravila, da se moštva, ki zmaguje, ne menja. Dokazali so, da dobro dela- ožežnik Utrjeval bo dobre odnose z MO Celje ter izkoristil rezervo v sicer dobrem sodelovanju med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci, ki razpolagajo z znanjem, dobro tehniko in množičnostjo. »Vse to je treba izkoristiti. Ni pomembno, kdo je prvi na kraju nesreče, naš skupni cilj je čim bolj učinkovito pomagati pri reševanju ljudi in premoženja. Nobenega ljubosumja ne sme biti!« Janko Požežnik zdaj pospešeno prebira vse o gasilstvu in pravi, da bo napravil tudi izpit za izprašanega gasilca. »Sposoben sem se posvetovati, sklepati kompromise, sprejemati predloge, rad izmenjujem mnenja, vendar na koncu, ker sem pač na vodilnem mestu, odločam in odločim. Da si uspešen, moraš zbrati čim več informacij.« Zdaj bo Janko Požežnik, novi prvi mož celjskih poklicnih gasilcev, vsaj nekaj let razpet med gasilsko sireno in športno piščalko. TONE VRABL Solidarnost in pomoč mladih prostovoljcev Mladinski svet Slovenije je podelil priznanja naj prostovoljcem za leto 2005, med drugim ga je prejela Amra Hasič iz Velenja, za naj prostovoljski projekt pa so izbrali skupno akcijo dijakov Šolskega centra Celje, ki so pomagali družini Špegelj iz Vitanja. Mladinski svet Slovenije je v začetku leta četrtič zapored razpisal natečaj, s katerim so pozvali vse organizacije in posameznike, ki pri svojih aktivnostih vključujejo prostovoljno delo, da na natečaj prijavijo svoje najboljše prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske projekte. Prejeli so 155 prijav in sicer 113 za posameznike ter 42 za projekte. Komisijo so sestavljali predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, urada za mladino, Slovenske filantropije. Fakultete za socialno delo in Projekta Nefiks in izbrali naj prostovoljce v treh starostnih skupinah ter naj prostovoljski projekt. Slednjega je prejel Šolski center Celje in sicer za Pomoč pri Špegljevih. Gre za družino Špegelj iz Vitanja, ki ji je konec leta 2004 pogore- Amra Hasič (pata z I la hiša. Eden od otrok je sošolec dijakov Poklicne in tehniške gradbene šole. »Ko so dijaki, takrat še G1C razreda izvedeli, da je družina je v trenutku ostala brez vsega, so se na pobudo učiteljevprak-tičnega pouka in strokovnih delavcev šole odločili za pomoč. Tako so v prvih treh mesecih lanskega leta v okviru praktičnega pouka pri Špegljevih pod mentorstvom Janeza Šoštra, učitelja praktičnega pouka lotili obnove pogorelih prostorov. Opravili so veliko dela; pomagali so pri izdelavi ostrešja, položili keramične ploščice, ometali zidove, obložili stene, več podjetij pa je prispevalo tu- leve) in ravnateljica Irena Posavec na di gradbeni material. S svojim delom so pri obnovi pomagali tudi dijaki Poklicne in tehniške elektro šole, katere dijaki so poskrbeli še za električno napeljavo. Dijaki in učitelji šolskega centra so se izkazali tudi s prostovoljnimi denarnimi prispevki, donacijo oblačil in kmalu se je družina lahko ponovno vselila v hišo,« nam je povedala ravnateljica Poklicne in tehniške gradbene šole, Irena Posavec, ki je v imenu šole tudi sprejela priznanje. V starostni skupini do 18 let je na predlog Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenje naziv naj prostovoljke prejela Amra Hasič iz Velenja. Pri- Nagrada za naj prostovoljni projekt je šla v roke dijakov in učiteljev Šolskega centra Celje. slavnostni podelitvi. služila si ga je za uspešno pomoč učencem z učnimi težavami in za samostojno vodenje gostujočih prostovoljcev na šoli ter samoiniciativnost pri prostovoljnem delu, s katerim se ukvarja že več kot 4 leta. Danes dijakinja gimnazije Šolskega centra Velenje nadaljuje prostovoljno delo. Omenjeni velenjski šoli imata tudi sicer dolgoletno tradicijo prostovoljnega dela, pri čemer sta aktivni tudi Amrini mentorici s Šolskega centra Velenje, Alenka Čas, ter osnovne šole, Klara Urbane. Spominjata se, da je Amra že v svojih osnovnošolskih letih veliko časa posvetila prostovoljstvu. »Veliko predanost delu je pokazala tudi letos, ko je zbolela inje med prijatelji sama našla nekoga, ki jo v času njene odsotnosti nadomešča pri pomoči drugim,« sta še povedali njeni mentorici. Priznanja je omenjenim prostovoljcem izročil minister za delo družino in socialne zadeve mag. Janez Drob-nič, častna gosta na prireditvi pa sta bila tudi Danica Simšič, ljubljanska županja in dr. Vito Flaker, dekan Fakultete za socialno delo. POLONA MASTNAK Priznanje za prizadevnost čuduje kot knežje mesto in kot moderno razvijajoče se mesto. 2. maja bo v Splitu Mednarodni večer francoskega šansona, kjer sodelujejo mladi pevci iz več evropskih držav. Letos bosta Slovenijo zastopala Celjana Tanja Ravljen (zmagovalka franko-fonskega dne v Celju, ki ji je to nagrado podelil Francoski inštitut Francoske ambasade) in Anžej Dežan. Oba sta dijaka I. Gimnazije v Celju. To je tradicionalna prireditev, ki najboljše nagradi s študijskimi bivanji v Franciji, sledi pa ji še mednarodni večer, kjer se mladi predstavijo še s skladbami v svojem jeziku, tako da bosta Anžej in Tanja predstavila sebe in Slovenijo, pa seveda mesto Celje, tudi v svojem maternem jeziku. Minuli torek je belgijski ambasador Jean Louis Mignot s soprogo v svoji rezidenci v Ljubljani pripravil sprejem ob dnevih frankofonije in s tem poudaril pomen Celja, kjer se dogajajo frankofonski dne- Na sprejem, kjer so bili tudi predstavniki Filozofske fakultete in drugi pomembni gostje, je namreč povabil duši frankofonskih dni v Sloveniji, prof. Slavka Derž-ka in prof. Carmen Deržek ter Boruta Alujeviča s soprogo. Celju, mestni občini in gledališču ter celjski enoti zavoda za šolstvo se je zahvalil, ker se trudi za promocijo frankofonije, za povezovanje frankofonsko-slo-venskih odnosov, z upanjem, da se bodo frankofonski dnevi nadaljevali prav v Celju, ki ga belgijski ambasador ob- Pomoč pri opuščanju kajenja Organizacija Cindi Slovenija je vzporedno z akcijo Opusti kajenje in zmagaj 2006 v začetku aprila letos uvedla svetovalni telefon Cindi pomoč pri opuščanju kajenja. Svetovalna linija je namenjena kadilkam in kadilcem, ki se ne odločajo za skupinske organizirane oblike odvajanja od kajenja, a vseeno potrebujejo podporo v času odvajanja oziroma iščejo nasvet, kako se odvaditi kajenja. Na svetovalnem telefonu s številko 01 230 73 70 pričakuje klice 14 dodatno usposobljenih svetovalcev. Ta telefonska linija deluje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 20. uro. Klic ima ceno lokalnega klica. Še je tudi čas, da se pridružite akciji Opusti kajenje in zmagaj, ki se bo letos začela 2. maja. Več informacij in prijave na spletni strani www.cindi-slovenija.net. AB AB .4) VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o. Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 BO 310 E-mail: info@vo4 ■te--; *" ' ? I* j^wkilfl K v J^M Nova Glasbena šola Rista Savin Žalec že dobiva tudi končno zunanjo podobo. sta odličnih komornih zasedb movanjih pa dosegajo odlič- vodstvo šole pa bodo še z več-ter orkestrov, ki s svojo ka- ne rezultate. S pridobitvijo jim elanom ustvarjali ter nav-kovostjo navdušujejo števil- novih prostorov se bo kon- duševaio številne mlade glasne poslušalce, na raznih dr- čala dolgoletne prostorska bene umetnike, žavnih in mednarodnih tek- stiska, učenci, učitelji ter TT Poho ti in tek po mejah KS Liboje Krajevna skupnost, Športno-turištično društvo in Planinsko društvo Liboje so V soboto organizirali že 24. pohod in 7. tek po mejah Krajevne skupnosti Liboje. Pohoda, dolgega šestnajst kilometrov, se je v lepem, sončnem vremenu udeležilo približno tristo pohodni-kov. Štart je bil v Kasazah pri Savinjskem mostu, pot pa se je ves čas rahlo vzpenjala po gozdnih in travnatih površinah, ki mejijo na Migojnice, Zabukovico in sosednjo občino Laško. Cilj pohoda in teka je bil na Brnici, pri- ljubljeni izletniški točki, kjer so se pohodniki in tekači lahko okrepčali z golažem. Sedem kilometrov dolgega teka se je udeležilo sedemnajst tekmovalcev, razdeljenih v sedem kategorij. Najboljši čas sta med moškimi osvojila Zlatko Lah in med ženskami Marta Gričar, ki sta prejela praktični nagradi. So pa vsi udeleženci teka prejeli še spominsko majico, najboljši trije iz vsake kategorije pa medaljo in priznanje. MATEJA JAZBEC Otroški pevski zbor Polžki OS Polzela, kijih vodi Mojca Novak Pesem iz 585 mladih grl Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v sredo prizorišče območne revije pevskih zborov osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na reviji v dveh delih je nastopilo devet otroških in Šest mladinskih pevskih zborov, skupaj pa 585 mladih pevcev. Nastopili so otroški zbori OŠ Cicibani Vransko, Polžki in otroški pevski zbor Polzela, Prebold, Miš Maš in otroški pevski zbor Griže, Petrovče, II. OŠ Žalec in podružnične OŠ Trje ter mladinski pevski zbori OŠ Vransko, Polzela, Prebold, Griže, Petrovče in I. OŠ Žalec. Nastope posameznih zborov je strokovno ocenjevala Sonja Kasesnik. Mladi pevci imajo veliko znanja in prizadevne zborovodje, množičnost pa nakazuje, da se v tem delu Slovenije za pevski podmladek ni treba bati. Prireditev so pripravili Javni sklad Republike Slovenije Območna izpostava Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, občine Spodnje Savinjske doline in I. OŠ Žalec. TT Šoštarič dobil potrditev VRANSKO - Svetniki so potrdili direktorja braslovške občinske uprave Milana Šoštariča za novega člana nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Žalec. Šoštarič bo predstavnik petih spodnjesavinjskih občin, svojega nadzornika ima v javnem komunalnem podjetju le občina Žalec. Sicer pa so svetniki imenovali tudi tri člane v svet Zavoda za kulturo, turizem in Šport Vransko. Novi člani so direktor občinske uprave Vransko Aleksander Borštner, Marjetka Kapus in Emil Jelen. Starši bodo plačali sami VRANSKO Svetniki so odločili, da bo občina po novem za vsakega novorojenca izplačala 30.000 tolarjev neto. Odločali pa so tudi o poletnih rezervacijah v vrtcu. V letošnjem letu občina ne bo sofinancirala poletnih rezervacij, torej bodo starši vse plačali sami. Û delovni uspešnosti junija VRANSKO - Svetniki bi morali na zadnji seji odločati, ali bodo izdali soglasje za izplačilo dodatne delovne uspešnosti direktorici UPI Ljudske univerze Žalec Franji Centrih. Točko dnevnega reda pa só prestavili na junijsko sejo, ko bodo obravnavana poročila vseh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Vransko. Uspešna čistilna akcija VRANSKO - Na seji so se svetniki seznanili s potekom čistilne akcije, ki so jo v občini organizirali na dan Zemlje, 22. aprila. Akcije seje udeležilo 50 občanov. Ugotovili so, da je onesnaženja manj, kljub temu pa se je nabralo kar nekaj odpadkov. Kar desetkrat so namreč morali vreče z odpadki odpeljati v zbirni center. ŠO Prizor iz komedije Cvetje hvaležno odklanjamo Cvetje hvaležno odklanjamo Dramska skupna KD Svoboda Liboje običajno vsako drugo leto postavi na oder svojo igro. Tokrat so se odločili za uprizoritev komedije Cvetje hvaležno odklanjamo angleškega avtorja Normana Barasha. Komedija je zelo zanimiva in tudi aktualna, s polno zapleti in razpleti, ki jih povzroči nepravilno razumljen telefonski pogovor med dvema zdravnikoma, ki ga je slišal Georg Kimball. Mislil je, da gre za njega in da so mu dnevi življenja šteti. Georga Kimballa igra David Stropnik, ženo Judy je Upodobila Tanja Hrvatin, Georgov prijatelj in sosed Arnold je Davor Jelaš, zastopnika podjetja Rajski vrtovi za nakup grobov Atkinsa je upodobil Marjan Vrenko, dr. Mor-rissey je Martina Maček, Judyinega sošolca in bodočega moža je zaigral Borut Zalokar, dekle iz vizije je Klavdija Frece, Vito pa Andrej Frece. Za luč skrbi Joško Jančič, šepetalka je Tanja Tkauc, sceno pa so naredili Klavdija in Andrej Frece ter Marjan Vrenko. DN ŠTAJERSKI VAL Župan Neu Anspacha Klaus Hoffman, ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek, predsednik društva za isov Klaus Gerd Mainz in šentjurski župan mag. Štefan Tisel. Pobratena mesta pred srečanji Mednarodno sodelovanje z Nemci in Francozi je v Šentjurju vse bolj samoumevno dejstvo. Medtem ko bodo z meščani francoskega mesta Saint Florent sur Cher navezo v prihodnjih mesecih uradno potrdili, pa je bil tudi tokratni jurjev obisk iz nemškega Neu Anspacha le še en korak na podobni potí. V soboto in nedeljo so se nemški gostje udeležili prireditev ob jurjevanju, obiskali pa so tudi Resevno in Žiče. Dolgotrajen postopek bratenja z Nemci gre predvsem na račun menjave oblasti pri njih. A kot je po- vedal šentjurski župan mag. Štefan Tisel, so z obiskom zadovoljni. S podobnimi vtisi so odšli tudi Nemci. V Šentjurju so stik z obema mestoma navezah pred dvema letoma, ko so Francozi med Medvodami in Šentjurjem za evrobratstvo izbrali slednjega. Med 24. in 28. majem odhaja večja skupina Šentjurčanov skupaj s pihalnim orkestrom na obisk v Francijo, septembra pa bodo Francozi ob občinskem prazniku obisk vrnili. Na obeh srečanjih bodo slavnostno podpisali medmestni partnerski pogodbi. ST, foto: MN Iz Dobja do Paridola še kar po pešpoti Paridolski pohod v Dob-ju je tudi letos uspel, saj je bilo vreme kot naročeno. Tako se je kakih 50 udeležencev v nedeljo iz Dobja napotilo v Paridol, kjer so se poveselili v tamkajšnjem gasilskem domu. Najmlajši pohodnik je bil štiriletni Žan, seveda pa niso manjkali niti župan Franc Salo-bir, tajnik Franc Leskovšek ter občinski svetniki. Zanimivo je, da zdaj že tradicionalen pohod vsako leto ubere drugo pot do cilja. Za veselo razpoloženje je s harmoniko in malho svežih šal skrbel Viki Novak, s pesmijo pa Paridolske korenine. Domačini so seveda poskrbeli tudi za hrano in pijačo, gostje pa so zbrali prispevek za obnovo fasade na gasilskem domu. Tradicijo bodo gotovo nadaljevali tudi naslednje leto, saj je župan Salobir v imenu pohodnikov povedal, da se v tej vasi počutijo kot doma. Paridol je sicer mejna vas med občinama Šentjur in Dobje, vaščani pa si že leta prizadevajo, da bi bili z matično faro v Dobju povezani tudi z direktno cestno povezavo. Pa-ridolčani Dobjanom vrnejo obisk na sveti večer. Ti pa upajo, da bodo do takrat že dobili svojega župnika. Po smrti dogloletnega dušnega pastirja Franca Zdolška je namreč to vlogo zaenkrat prevzel župnik s Kalobja Peter Orešnik. ST Laške mažorete spet najboljše Laške mažorete so že tretje leto zapored postale državne prvakinje. Na državnem tekmovanju Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki je bilo v nedeljo v Cerknici, so v klasični kategoriji med seniorkami osvojile prvo mesto. Konkurenca je bila velika, saj je tekmovalo kar sedem ekip iz različnih koncev Slovenije. Druge so bile mažorete iz Trebnjega ter tretje iz Radeč. BA Rekordno število JurJevih pevcev Jurjevanje je vsako leto tudi šentjurski pevski praznik. Hidi letos so ga otvorili najmlajši. Na dveh koncertih je nastopilo kar 14 zborov in ena vokalna skupina, kar pomeni, da je prejšnjo sredo pesem zadonela iz skupaj 507 mladih grl iz vseh osnovnih šol v občinah Šentjur in Dobje. Zbori so tudi strokovno napredovali, tokrat pa so program domiselno povezovali junaki gledaliških predstav z nedavega srečanja otroških gledališč. Podelili so tudi priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejav- nosti za dolgoletno pevsko udejstvovanje pevcem, ki s koncem šolskega leta zapuščajo zbore. Medobmočno srečanje bo 25. maja v Rogaški Slatini in v Šmarju pri Jelšah. Teden dni kasneje, to sredo, pa so se v Kulturnem domu Šentjur zbrali še odrasli pevski sestavi. Na predvečer praznika se je zbralo skoraj 300, doslej rekordno število pevcev. Nastope devetih zborov in treh vokalnih skupin je strokovno spremljal in ove-njenjeval Nikolaj Žličar. ST, foto: RG Zborček iz OŠ Hruševec Florjevanje v Jurkloštru Člani Kulturnega društva Prežihovega Voranca iz Jur-kloštra že vrsto let pripravljajo zanimivo etnografsko prireditev. Florjevanje je bilo v teh krajih prisotno že pred drugo svetovno vojno. Gre za eno redkih, živo ohranjenih šeg, ki jo v Jurkloštru pripravijo vsako leto na predvečer sv. Florija-na (3. maja). Omenjeni svetnik velja za zavetnika gasil- cev ter priprošnjika za varstvo pred požari in nesrečami z ognjem. V začetku je bila samo ena, zdaj pa se dve skupini pevcev iz Jurkloštra in Polane okrog 20. ure podata od hiše do hiše in koledujeta. Ob tem zapojejo posebno obredno pesem. Pri tem imajo koled-niki veliko dela, saj se trudijo, da bi obiskali čim več domačij, kjer jih obdarijo z jaj- ci, s »špehom«... Lani, na primer, so nabrali več kot tisoč jajc. Koledniki iz nabranih darov na prvo nedeljo po Flo-rijanu, ta goduje 4. maja, pripravijo pojedino. Še pred tem se v cerkvi pri sv. Kancijanu na Poláni nad Jurkl oštrom udeležijo maše in blagoslova zbranih darov. Po maši se vsi zbrani okrepčajo s »Flor-janovimi jajci«. Stekleni lepotec odprt Moderno zasnovana steklena stavba Centra Selič je prejšnji petek uradno odprla svoja vrata. Naložba je vredna 500 milijonov tolarjev, lastniki in najemniki pa verjamejo, da je z njo Šentjur dobil novo družabno in gospodarsko središče. Med eminentními gosti iz političnega in gospodarskega sveta, je čast rezanja traku poleg investitorja Antona Seliča in šentjurskega župana Štefana Ti-sla, pripadla evroposlancu in prvaku LDS Jelku Kacinu (na sliki). V centru pozornosti, kot so ga poimenovali, je mogoče najti razširjeno Seličevo trgovino Elektrobum, cvetličarno, računalniško trgovino, prodajalno s tekstilom, zlatarstvo in kavarno. V zgornjih prostorih pa so že pred časom dobili svoje prostore kmetijsko svetovalna služba in varovanci Varstveno delovnega centra, ki jim je Selič ob otvoritvi namenil 300 tisoč tolarjev. ST NOV ŠMHUEKJj BISTRICA OB Sj BOGATEČ 17 Z delavnicami muzej Izjemni rezultati vinogradnikov OŽIVI Muzej na prostem v Rogatcu, ki je na ogled od začetka aprila, bodo letos zaprli 5. novembra. Lani ga je obiskalo kar 14 tisoč obiskovalcev, od katerih se je blizu ena tretjina udeležila etnografskih delavnic. Te so, poleg muzejskih eksponatov, dodatna privlačnost muzeja. Muzejske delavnice Žuli-ke moje babice pripravljajo že več let, vsako leto pa dodajo nove vsebine. V preteklih letih so se uveljavile delavnice s peko kruha, pletenja iz ličja, hoje na hoduljah, dela v kovačiji, izdelave piš-čali iz lubja, delavnica ljudskih plesov... Muzej na prostem v Rogatcu, ki je proglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 18. ure (ob koncih tedna ga odprejo dve uri pozneje). Vstopnica za odraslega stane 650 tolarjev, za otroka 500 tolarjev, za družinsko vstopnico pa je treba odšteti 1.200 tolarjev. Med letošnjimi novostmi sta med drugim lutkovna klepetalnica ter prikaz nastajanja tkanin. V lutkovni delavnici, po ogledu muzeja na prostem, je vključen pogovor otrok (s pomočjo lutk) na določeno temo, na primer o peki kruha. Med Na letošnjem ocenjevanju vin zadnjega letnika v občini Šmarje pri Jelšah, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta, so prejeli v oceno več kot 200 vzorcev. Ocenjevanje ter slovesno razglasitev so organizirali v Mestinju. Povprečna ocena letnika 2005, ki sta ga zaradi številnih vzorcev ocenjevali dve komisiji, znaša 18,02. V Šmaiju pri Jelšah so s takšno oceno, ki velja za vrhunska vina, zelo zadovoljni. Gre za doslej najvišjo oceno, kljub lanskim slabšim vremenskim pogojem. Priznanje šampion redne trgatve za najvišjo doseženo oceno med vzorci različnih sort so prejeli vinogradnik Franc Jan-čič iz Mestinja ter zakonca Bukovec s celjske Lopate z vinogradom na Škofiji. Oba vzorca, Jančičev sauvignon in Bu-kovčev zeleni silvanec, sta na- mreč prejela najvišji oceni 18,44. Priznanje za šampiona trgatev posebnih kakovosti so podelili Vinogradništvu Na-murš iz Spodnjega Tinskega. Med prvaki sort so za vino bele zvrsti prejeli priznanje zakonca Bukovec s celjske Lopate in Vinogradništvo Čebular s Sladke Gore (z isto oceno), za laški rizling Vinogradništvo Na-murš, za sauvignon Franc Jan-čič iz Mestinja, za chardonnay Miran Drame iz Zibike in Damjan Toplak iz Kristan Vrha (ista ocena), za zeleni silvanec zakonca Bukovec z Lopate, za modro frankinjo Vinogradništvo Žogan iz Bodrišne vasi, za renski rizling Rafko Krivec iz Zibike, za rumeni muškat družina Vrešnjak iz Zibike, za ker-ner Branko Vrbek iz Šmarja, za sivi pinot družina Čoki iz Strtenice ter za traminec Franc Nunčič iz Sotenskega. BRANE JERANKO delavnico z ročnim tkanjem, na tkalskem glavniku, si otroci stkejo zapestnico ali knjižno kazalo. Delavnice sodijo v sklop pedagoško andragoških programov za šolarje, vanje pa se Vključujejo tudi odrasli obiskovalci. Za plačilo jih pripravljajo predvsem za posebej napovedane skupine, za običajne obiskovalce muzeja pa so ob sobotah in nedeljah popoldne, ko sodelovanja v etnografskih prikazih ni treba posebej plačati. Sled- Za obiskovalce muzeja so aprila brezplačni etnografski prikazi ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure, od prvega konca tedna v maju pa bodo od 16. do 18. ure. Jutri, v soboto, bosta prikaza peke kruha v muzejski črni kuhinji ter pletenja iz ličja, v nedeljo pa bo prikaz tkanja na tkalski glavnik. nje jim muzej namreč omogoča zgolj za plačilo muzejske vstopnice. Tako so delavnice, po predstavitvi starega obsotelj-skega ljudskega stavbarstva in načina življenja, dodatna muzejska privlačnost. Obi- skovalci prihajajo iz vseh delov Slovenije, med tujimi pa je vse več gostov iz zdravilišč v Podčetrtku in Rogaški Slatini. Med njimi prevladujejo Italijani, Avstrijci in Rusi. BRANE JERANKO Mednarodno srečanje Na mostu pri Kunšperku, kjer je državna meja med Slovenijo in Hrvaško, bo v nedeljo mednarodno srečanje med občani slovenske Bistrice ob Sotli ter hrvaškega Kumrov-ca. Pred letom dni, ko so pripravili prvo takšno srečanje, sta župana obeh občin Jožef Pregrad in Milivoj Prekratič podpisala sporazum o vsestranskem sodelovanju med obmejnima občinama. Občane na obeh straneh Sotle vežejo namreč družinske, prijateljske in drage vezi, dobro pa sodelujeta tudi občinski upravi Bistrice ob Sotli in Kumrovca. Lansko, prvo srečanje je bilo množično. Podobno naj bi bilo letos, ko se bo na obeh straneh mostu čez Sotlo (ob 17. uri) oglasila pesem ljudskih pevcev, nato pa bo na sredini mostu sledilo srečanje ter pozdravna govora županov z obeh strani državne meje. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi tamburaški ansambel, ki vključuje občane z obeh strani državne meje. Z družabnim srečanjem bodo predvidoma nadaljevati pozno v noč. BRANE JERANKO Za vino Pečnik, za salamo Mošet Dolgo pričakovanje Agipa V občini Bistrica ob Sotli je bil pretekli teden v znamenju ocenjevanja vin zadnjega letnika ter najboljših salam. Domače Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter je pripravilo štirinajsti praznik vina in peto salamijado. Po ocenjevanjih je bila konec tedna slovesna podelitev priznanj za najboljše, ko je prejel diplomo za vinskega šampiona (za sauvignon pozne trgatve) vinogradnik Rajko Pečnik iz Sedlarjevega, za najboljšo salamo pa družina Mošet iz Bistrice ob Sotli. Mošetovi so bili lani zmagovalec državne salamijade, ki bo letos v Mošetovem domačem kraju. Zlate diplome za najboljše vino sta za laški rizling prejela vinogradnika Najger in Mirko Feber, za beli pinot Jože Hudina, za chardonay Vinogradništvo Kralj in Klet Blazinčič, za sauvignon Klet Trebče, za traminec Rajko Pečnik, za muškat otonel Dušan Planine, za modro frankinjo Rudolf Meglen, Klet Blazinčič in Anton Kravarič, za laški rizling pozne trgatve vi- Ob državni cesti skozi Šmarje pri Jelšah, ki je med najprometnejšimi v Sloveniji, gradijo Agipov bencinski servis. Z deli, ki potekajo že dalj časa, naj bi zaključili v maju. Tako je bil zaradi izgradnje zavijalnega pasu promet na glavni cesti omejen z začasnimi semaforji približno mesec dni. Hidi primerna priključka za elektriko ter vodovod (zaradi avtopralnice) sta precej oddaljena. Tako bodo obenem z velikim bencinskim servisom pridobili na tem območju Šmarja (na vstopu iz celjske smeri) primerno osnovo za razvoj. Kot omenja vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Peter Planin-šek, je po prostorskem planu v okolici novega bencinskega servisa več zemljišč ob državni cesti namenjenih za bodočo poslovno dejavnost. Z bencinskim servisom se je v ta predel podaljšal tudi pločnik, z javno razsvetljavo. V Šmarju pri Jelšah imajo ob državni cesti, na drugi strani naselja, že Petrolov bencinski servis. BJ S podelitve priznanj najboljšim po ocenjevanju v Bistrici ob Sotli. Diplomo za vinskega šampiona sta prejela vinogradnika Rajko Pečnik in soproga Irena ter za najholjšo salamo Elica in Anton Mošet, ki sta bila lani zmagovalca državne salamijade (na fotografiji z leve proti desni). nogradnik Sagmeister, za ker-ner pozne trgatve Marko Stad-ler, za sauvignon pozne trgatve Vinogradništvo Kralj (poleg šampiona za vino Rajka Pečnika), za jagodni izbor laškega rizlinga Klet Hohnjec Zorenč, za barriqe vinogradnik Najger ter za bamqe-mo-dra frankinja družina Rogi-na. Med salamami se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo 13. maja, pet vzorcev. Poleg družine Mošet so se lahko veselili Kari Rožman iz Brežic, družina Zorenč iz TrebČ, Jože Zorenč iz Hrastja in Drago Kramer iz Polja. Med sobotno slovesno podelitvijo, kjer je zbrane pozdravil župan Jožef Pregrad, so podelili vinogradnikom tudi srebrne in bronaste diplome. BRANE JERANKO Z gradbišča velikega bencinskega servisa ob vstopu v Šmarje pri Jelšah, ob eni najprometnejših slovenskih državnih cest. Delavnice v Muzeju na prostem v Rogatcu najpogosteje obiščejo šolarji. Tako so v tem mesecu sodelovali tudi učenci podružnične šole s Prevorja. Študenti urejajo igrišča SL. KONJICE VOJNIK Jona na čelu češnjevega drevoreda Od petka so Slovenske Konjice bogatejše za češnjev drevored. Ob cesti med konjiško obvoznico in centrom za ekološko ravnanje z odpadki so posadili sto češenj, dober kilometer drevoreda pa so simbolično predali v skrbništvo konjiški krajevni enoti Zavoda za gozdove RS za dobo 99 let. Češnje so posadili predstavniki vseh 16 krajevnih skupnosti, šol in vrtca, javnih zavodov, komunalnega podjetja, GIZ Dravinjske doline, občinske uprave, Kluba Študentov Dravinjske doline in Društva kmetic Zarja. Češnje, ki so jih posadili, jim je občina podarila prav tako za dobo 99 let, pri čemer so mlade sadike tudi poimenovali. Drevored s konjiške strani začenjajo tri češnje, ki so jih posadili predstavniki KS Slovenske Konjice (na posnetku). Poimenovali so jih Jona, Ema in Janja. MBP Kdaj Tuš v Vojniku? Pisali smo že, da sta investitorja Kmetijska zadruga Celje ter Engrotuš za gradnjo trgovsko-poslovnega centra ob vhodu v Vojnik po dolgotrajnih zapletih prejela gradbeno dovoljenje. Vendar to še vedno ni pravnomočno, saj sta se neposredna soseda nanj pritožila. Kot smo poročali, sta neposredna soseda dobila status intervienta, dva dni kasneje pa je Upravna enota Celje izdala gradbeno dovoljenje. »S tem sva imela absolutno premalo časa, da bi lahko sploh uveljavila svoj dva dni prej uveljavljen status, zato sva se pritožila,« je pojasnila Roža Marija Fazarinc. Na devetih straneh sta zato znova opozorila na posledice, ki naj bi jih gradnja povzročila. Med drugim sta v pritožbi pojasnila, da je v prostorskem planu občine napisano, da je gradnja v poplavnih območjih prepovedana, če prej niso izvédene protipoplavne rešitve. Kot je znano, pa bi investitorja v konkretnem primeru protipoplavne rešitve gradila istočasno ž gradnjo centra. Obe strani zatrjujeta, da sta se pripravljeni pogovarjati, do konkretnih pogovorov pa očitno ne pride. Kot kaže, bodo čakali na odgovor okoljskega ministrstva, Iti trenutno pregleduje pritožno in gradbeno dokumentacijo. Ta pa ne bo znan še vsaj kakšen teden dni. RP V Vešeniku pri Slovenskih Konjicah je bila v soboto prva iz niza čistilnih akcij v organizaciji Kluba študentov Dravinjske doline. Študenti so se skupaj z mladino iz Vešenika lotil obnove nogometnega igrišča, čez bližnji potok pa so postavili tudi improvizirani most. Dela je bilo precej, saj je bilo treba odstraniti zaraslo grmičevje in smeti v bližnjem gozdu, pobarvati gole in urediti igralno površino. Glavni problem pa je bil potok, ki teče vzdolž igrišča in kamor precej pogosto odleti kakšna žoga. Da bi začasno rešili to težavo, so postavili improvizirani most, ki bo omogočal varnejši prehod čez potok, ob finančni pomoči KS Vešenik-Brdo, ki je podprla projekt, pa bosta gola v kratkem dobila še mreže. Delovna akcija ob dnevu Zemlje je bila prva v okviru projekta KŠDD ureja igrišča. Zanj so se odločili, ker želijo prispevati k urejenosti lokalnih skupnosti in kakovosti preživljanja prostega časa mladostnikov. Gre za sklop čistilnih akcij, ki se bodo vrstile do konca avgusta. Očistili in uredili bodo igrišča v Slovenskih Konjicah in okolici: igrišče na Mizarski ulici, ulici Toneta Melive, Slomškovi ulici, park z ribnikom ter igrišče v Tepanju. Vsa igrišča so si ogledali ter ugotovili, da bo precej dela zlasti z manjšimi popraviti gugalnic, klopi in mrež, z barvanjem igral ter označevanjem črt na igriščih, košnjo trave ter obrezovanjem grmovja. Laura Kuk, predsednica KŠDD in vodja projekta: »Igrišča z okolico, ki jih bomo prenovili in očistili, bodo spet primerna za igro mladih, tja bodo raje prihajali, prostor bo zanje bolj prijazen. Sicer pa smo k delu pritegnili blizu živeče mlade tudi zato, da jih navadimo na vzajemni odnos do okolja.« V klubu pričakujejo, da bodo akcije po eni strani prispevale k vključevanju študentov v lokalno skupnost, na drugi pa bodo s svojim delom opozorili občino in lokalne skupnosti na potrebe mladih. ML, MBP Pomagali smo! Simbolična pica iz odpadkov Konec januarja smo poročali o družini Piskule iz Vojnika, ki ji je požar uničil celotno stanovanje. Takrat Jožica s svojo mamo in sinom ni videla izhoda iz krize, a danes zaradi sosedske širokosrčnosti in naše pomoči v stanovanju ni več sledu o požaru. Da so sosedje iz Kerševe ulice v Vojniku nesebično takoj priskočili na pomoč, smo že pisali, pri čemer so zaradi objave v Novem tedniku tudi uradne ustanove hitreje ponudile pomoč. »Tilen je v šoli dobil zastonj prehrano, plačane ima ekskurzije in predstave,« nam je razložila Jožica. »Z borze me niso nagnali, nekatere račune lahko plačamo na obroke,« je hitela razlagati, »najbolj so me presenetila dejanja ljudi, ki me sploh ne poznajo, a so mi bili vseeno pripravljeni pomagati. Prijateljica je šla z Jožica Piskule v kuhinji, kjer se je pred dobrima dvema mesecema, ravno na rojstni dan njene mame, zaradi kratkega stika v napi razvnel požar. Kot vidite, tako v kuhinji kot na prej zaskrbljenih obrazih o požaru ni več ne duha ne sluha. vašim člankom od hiše do hiše in zbirala denar. Celo na cesti so me ljudje ustavljali in mi darovali denar. Še enkrat bi se rada vsem >neznancem< iskreno zahvalila, saj so mi ne samo finančno, temveč tudi s ple- menitimi dejanji tudi duhovno pomagali.« Obraz Jožice ni več prežet s skrbmi, kako obnoviti, ampak jasno izraža optimizem. V največji meri zato, ker ve, da v njeni bližini živijo dobri ljudje. RP S pripravo simbolične pice iz še uporabnih odpadkov in s pomočjo energije sonca so učenci eko šol so na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah v petek zaključili splet prireditev, ki so jih pripravili ob svetovnem dnevu Zemlje. Marsikaj, kar se je že prej dogajalo v eko vrtcu in šolah na Konjiškem, so otroci predstavili tudi na zaključni prireditvi. Zbrane je v imenu ministrstva za okolje in prostor pozdravila dr. Marinka Vovk, ki je predstavila projekte ministrstva, namenjene osveščanju in spodbujanju drugačnega odnosa do okolja. Vse, ki so prišli pogledat eko pico, so nagovorili še predstavniki drugih organizatorjev - eko šol in vrtca, ribičev in gozdarjev, društva za trajnosti razvoj, zavoda za kulturo in seveda župan. Dogodek so zaokrožili z degustacijo pice, ki se je na veselje otrok skrivnostno spremenila v čisto običajno jed. MBP Testo za pico iz kartona, šunka iz tekstilnih odpadkov, origano iz zelenega odpada... Vse je mogoče koristno uporabiti. KULTURA 19 Na sliki: gost srečanja, hrvaški pisatelj Renato Baretič s prevajalka dr. Đurđo Strsoglavec. tvojega brega Minuli konec tedna je bilo v Celju srečanje tujejezič-nih pesnikov in pisateljev Slovenije Sosed tvojega brega, ki ga je JSKD RS tokrat pripravil s svojo območno izpostavo v Celju. Na natečaj je svoje literarne prispevke poslalo 55 avtorjev, srečanja v Celju pa se je udeležilo več kot 30 pesnikov in pisateljev, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v drugih jezikih: angleškem, bošnjaškem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem in srbskem. Poleg literarnih večerov je organizator za udeležence pripravil tudi dve literarni delavnici, ki sta pod naslovom Sosed tvojega otoka potekali v soboto in nedeljo v hotelu Evropa, vodila pa sta jo slavistka in prevajalka dr. Đurđa Strsoglavec in letošnji gost srečanja, trenutno najpopularnejši hrvaški pisatelj Renato Baretič, avtor romana Sedmi poverjenik, za katerega je dobil kar pet prestižnih hrvaških literarnih priznanj. Renato Baretič je bil tudi gost v petkovem literarnem večeru, kjer so se v literarnem maratonu predstavili udeleženci srečanja, kot gostje pa tudi nekateri člani Celjskega literarnega društva in glasbenik Blaž Pentek. Osrednji, sobotni večer je potekal pod naslovom Iz sosedovega vinograda, letnik 2006. Na njem so svoja dela v originalu in tudi prevodih brali izbrani avtorji, večer pa so popestrili člani folklorne skupine Srbskega kulturno humanitarnega društva Desanka Maksimovič iz Celja. ŽIVKO BEŠKOVNIK Koncert seniorjev Svoj redni letni koncert bo v četrtek, 4. maja, ob 19.30 v Narodnem domu imel Moški pevski zbor Së-niorji KMZ Celje. Kot gostje se bodo pevcem pridružili instrumentalisti Glasbene šole Celje. Zbor se bo pod vodstvom zborovodje prof. Cirila Vertačnika predstavil z narodnimi in umetnimi skladbami slovenskih in svetovnih mojstrov zborovske glasbe. Pevci, 16 jih je, imajo priložnostne nastope po celi Sloveniji, predstavljajo se tudi v tujini. Vstopnice za četrtkov koncert bodo na voljo eno uro pred koncertom v Narodnem domu Celje. BA Priznanje Jožetu Dimcu Celjska izpostava JSKD je pevcu, pevovodji in vsestranskemu kulturniku Jožetu Dimcu iz Šmartnega v Rožni dolini preteklo nedeljo podelila jubilejno priznanje. Jože Dimec je že 50 let povezan s kulturnim delovanjem v Šmartnem v Rožni dolini. Začel je kot igralec v dramski skupini, kaj kmalu pa ga je prevzelo pevsko ustvarjanje in tako je član Komornega moškega zbora že 45 let, v domačem Moškem pevskem zboru PD Dominik Hriberšek pa je pevovodja že od začetka 70. let. V vsem tem času je bil Jože Dimec vsestransld kulturni delavec, tudi na strokovnem in organizacijskem področju. Bil je tudi prvi pevovodja Moškega pevskega zbora Gasilskega društva Lokrovec. Jubilejno priznanje območne izpostave JSKD RS mu je celjska izpostava podelila na koncertu v kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini minulo nedeljo, ko sta pred polno dvorano občinstva nastopila Moški pevski zbor PD Dominik Hriberšek pod vodstvom Jožeta Dim-ca in Komorni moški zbor Celje - seniorji pod vodstvom prof. Cirila Vertačnika. Prosvetno društvo Dominik Hriberšek je pred nedav- nim pripravilo tudi svoj redni občni zbor, udeležili pa so se ga člani vseh delujočih sekcij: Moškega pevskega zbora, ki ga vodi Jože Dimec, Dramske skupine pod vods- jže Dimec s svojim zborom ob preje tvom Anke Dimec, Ljudskih pevk iz Ježérc, ki jih organizacijsko vodi Darinka Kos ter fantje Šrangarji. Kulturna dejavnost ima v Šmartnem v Rožni dolini že dolgo tradi- lu priznanja cijo, ki sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Danes v društvu deluje 58 aktivnih članov. Za predsednika so ponovno izvolili Mitjo Dimca. ŽIVKO BEŠKOVNIK Lep in bogat pevski večer ° ™ž>£gÍje«eptal Ni še minilo eno leto od izida Radoslava, že je Matej Krajne postregel z novim romanom, ki nosi naslov Domen Fras. Delo je avtor pred kratkim predstavil na literarnem večeru v knjigami Antika. Zgodba o možu, ki je napadal cvetlične lončke, ima zanimivo zgodovino. »Zgodbo sem začel pisati leta 2001 in jo mlel in mlel. Idejo zanjo mi je dal prijatelj Goran Radič-Gec, ko sva nekega vročega junijskega ljubljanskega dopoldneva pred petimi leti pešačila po Ljubljani. Pogovarjala sva se o norih temah za zgodbe in Gec mi je kar nasul čudovitih tem, na koncu pa sem jaz predlagal še eno o možu, ki je teptal »teglce«. Potem sem ideje obeh združil v to zgodbo. Napisal sem več različic, a z nobeno nisem bil povsem zadovoljen. Lani poleti pa me je prijatelj in kolega Matjaž Zaplotnik vprašal, kdaj bom dal tega Frasa od sebe. Ih, sem rekel in si vzel še celo jesen in zimo,« je zgodbo o nastajanju Domna Frasa strnil Krajne. Delo je poimenoval »metapo-šizični roman«, ker je bilo pisanje za avtorja »krasna duševna terapija«. Knjigi je pri- V soboto je Moški pevski zbor Kulturno umetniškega društva France Prešeren Vojnik s slavnostnim koncertom obeležil 70-letnico delovanja. Ob tem so pevcem podelili tudi Gallusova priznanja za dolgoletno ljubiteljsko petje. Dvorana je bila nabito polna in napojena s pozitivno energijo, saj so med publiko sedele soproge, sorodniki, znanci, prijatelji, sponzorji in donatorji zbora. Na koncert je iz več kot 700 kilometrov oddaljenega češkega mesta Jirkov prišla celo Hana Kultova, predsednica ženskega komornega zbora, s katerim voj-niški zbor prijateljsko sodeluje že več let. Pevci so za slav- nostni koncert zapeli skladbe, ki jih so jih v dolgih letih najraje peli - to so bile predvsem ljudske, pa tudi prirejene in umetne pesmi. Bronaste Gallusove značke so prejeli: Marjan Žlavs, Janez Prelesnik in Rafael Brance, srebrno je prejel Peter Marguč, zlato Gallusovo značko za najmanj 25 let pre- pevanja pa Darko Klančnik in Gušti Jošt. Na predlog zbora so v soboto po delih še posebna priznanja za prispevek k delu zbora. Prejeli so jih: Viki Poder-gajs. Zvonko Tane, Mirko Vinder, Marjan Adamič ter dolgoletna solista Štefan Mauh in Vinko Dobovičnik. RP Moški pevski zbor KUD France Prešeren seje ob koncu v novih oblačilih slikal skupaj z nekaterimi nekdanjimi zborovodji (Marjan Labič, Rudi Sakelšek ter Mira Kodrun), zadnjih 13 let pa jih uspešno vodi Emilija Kladnik Sorčan. -- Št. 34 28. april 2006 - ložena tudi zgoščenka z dvanajstimi pesmimi iz romana. BA 20 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Prehranjevanje je del kulture, kuhanje pa umetnosti Matjaž Pozderec, kuharski umetnik - Dobra gostilna se ne meri po velikosti zrezka in kepe krompirja ob njem Vačerjo so ustvarjali kuharski magi. Matjaž Pozderec je človek, ki naredi vtis že, ko stopi skozi vrata. Lahko bi mu nalepili takšno ali drugačno etiketo, a težko bi na prvi pogled uganili, da že vse življenje prijateljuje s kuhalni-co. Rojen gurman in kuharski umetnik je pustil sled na jedilnikih ter v kuhinjah mnogih naših gostiln. Šest let je vodil kuharsko reprezentanco in prehodil vso dolgo pot od vajenca do mojstra nad mojstri. Ko ga človek posluša, ugotovi, da je skrivnost vsega v enostavnosti ter spoštovanju osnovnih okusov in zakonitosti. Nad tem pa se lahko domišljija razraste do skrajnosti. V pozdrav pomladi so pred časom v gostilni Ahac na Gro-belnem pripravili slow food večerjo, ki so jo zaokrožila vrhunska vina. Tega večera so kuhali kuharji z vseh koncev Slovenije. Med njimi tudi Matjaž Pozderec. »Z veseljem sem se odzval povabilu, ker sem prepričan, da se lahko drug od drugega ogromno naučimo. Bili smo zbrani iz štirih različnih slovenskih pokrajin in mimogrede dokazali, kako zelo pestro in bogato kuhinjo imamo. Sploh se ne zavedamo, kako fantastično bi to lahko plemenitilo slovenske gostil- ne. Ljudje bi z veseljem sprejeli tudi kaj drugega kot zrezek čez rob krožnika s krompirjem in solato, a če se gostinci ne bodo dali prevzgo-jiti, kako naj se potem gostje?« je Pozderec povzel svojo kuharsko filozofijo. Zdi se, da je Matjaž svoj dar podedoval po mami, ki je bila kuharica v menzi. Naj so bile te nekoč in še danes na precej slabem glasu, so ljudje zelo cenili njeno kuho. »Dovolila mi je, da sem že v rosnih letih ustvarjal za kuhinjsko mizo in že kot mule znal speči >štrudel< in >šmoren<, pa potico sem zavijal in se že takrat ogromno naučil. Ko sem prišel pred vrata srednje šole, seveda ni bilo dvoma, katera bom izbral.« Še pomembneje pa je bilo, da se je Matjaž naučil ceniti svoje delo in biti ponosen nanj. »S polovičarstvom pač ne moreš v življenju doseči nič več kot povprečje, aU pa še to ne.« Vrhunski kuharji so v glavnem moški Dejstvo, da ženske na eni strani tiščijo za štedilnik, po drugi strani pa so vsi najboljši kuharji moški, se Matjažu ne zdi prav nič čudno. »Med- tem ko ženska ob hrani običajno pomisli, kako bo družino prehranila, si je lahko moški vedno privoščil več svobode. Imel je več možnosti in časa za kreiranje in ustvarjanje.« Tako so moški na nekem nivoju povsem prevzeli ta tako ženski svet. Na tekmovanjih je tako 95 odstotkov moških. » S tem pa nočem reči, da ženske niso dobre kuharice. Jih poznam nekaj. Pri tem imajo izreden okus, občutek za estetiko in sestavljanje.« Matjaž pravi, da se zelo razume z vizualnimi umetniki, kot so slikarji in fotografi. »Morda zato, ker sem globoko prepričan, da je tudi kuhanje umetnost. V veliki meri vizualna.« Tudi če niste gospodinjski tip, vas je gotovo kdaj ob opazovanju oddaj Jamiea Oliver-ja popadla neustavljiva želja, da bi tudi vi nekaj skuhali in nekomu ponudili. Seveda bi vam kulinarični podvig fantastično uspel. Pa ni vedno tako enostavno. Se je mogoče te umetnosti priučiti? »Pomembno je da obvladaš osnove. Treba je vedeti, kaj pomeni neka začimba, kaj v osnovi gre skupaj in kaj ne, kaj pomenijo posamezni postopki in podobno. Skrivnost je v kombinaciji in harmoniji. To lahko razumemo le v okusu. Če zgolj slediš besedam na papirju, ne moreš dati duše jedi. Skozi izkušnje in okušanje raznolikosti se ti razvijajo čuti. Tako lahko nazadnje ustvarjaš nove jedi. Take, ki imajo samo tvoj pečat. Nepozaben okus, ki je kuharjev podpis.« Matjaž Pozderec je kuhal že po večini evropskih prestolnic, za goste najvišjega ranga od diplomatov do visokih gospodarstvenikov. Šest let je vodil slovensko reprezentanco na kuharski olimpiadi. »V tem času smo izredno napredovali. Prva leta nas velemojstri, in kuharske staroste svetovnega slovesa še povohali niso. Zdaj nam spoštljivo pokimajo. S kolegom sva celo delegirana v mednarodno komisijo.« Kuhinja prihodnosti v sozvočju s človekom Kot pravi Matjaž, je kuhinja prihodnosti precej drugačna, kot smo je navajeni. Jamie Oliver ni samo modna muha. Je tudi revolucija, ki jo narekuje sodobno življenje. »Večina bolezni in slabega počutja izhaja iz nepravilne prehrane. Pa naj se tega čisto dobro zavedamo, še vedno premalo storimo proti temu. NUjno moramo zreducirati maščobe v hrani - prava katastrofa so - jesti manj močnatih jedi in kombinirati živila.« Dejstvo, da ni vseeno kaj jemo s čim, da beljakovinska živilo slabo shajajo z žitaricami, solate z omakami in tako dalje, postaja več kot del modnih diet. »To je trend. Tako kot se spreminjajo stvari v modi in še kje, se tudi v kulinariki. Slow food ni sno-bizem, je predstavitev, kako bi moralo biti. Vzeti bi si morali čas, zaužiti več različnih jedi, po malem, da ne bo pomote, ne preveč maščob, bog- nedaj cvrtja in še bi lahko naštevali,« pove Matjaž in nadaljuje: »Žal je taka kuhinja naših babic. Ne žal, je bil pač tak način življenja. Ampak zdaj imamo veliko več znanja in morah bi ga uporabiti. To je najpomembnejše -prehranjevanje, prehranjevanje in še enkrat prehranjevanje.« V naši nacionalni kuhinji ni prav veliko izvirnih jedi. Je pa precej težka, močna hrana. Ogromno je močnatih jedi, krompirja v omakah, močnikov, štrukljev. To je treba razbiti s prilogami, solatami in z manjšimi porcija-mi.« A kaj pomaga, dokler gostje ocenjujejo kvaliteto gostilne po velikosti zrezka in kepi krompirja. Matjaž Pozderec se zdaj profesionalno ukvarja s sestavljanjem jedilnikov in izboljševanjem kuhinj v posameznih gostilnah in restavracijah. »Včasih me glava boli, ko vidim kakšne osnovne lapsuse in škodo delajo ljudje. Rižote z morskimi sadeži pač ne gre zalivati z govejo juho in ribjih ostankov tudi ne gre metati v smeti, če pa iz njih dobimo fantastične jušne osnove.« Ob absolutno prevelikih porcijah pa se Matjaž najbolj zgrozi ob postopkih, ki se jih lotevamo v kuhinji. »Živila preveč mučimo, preveč raz-kuhavamo, preveč, preveč, preveč vsega. Ljudje se sploh • ne zavedajo, kako škodljivo je to. Včasih sem v kakih men-zah videl tako razkuhane testenine in tako počast riž, da bi me bilo sram stati za pultom in deliti tako hrano. Truditi se je treba za vse, kar us- tvarjaš in stati za svojim delom.« Slow food ni snobizem Pri Ahacu so tistega večera ustvarjali kuharski magi, kot so jih poimenovali. Med te modrece oziroma čarovnike so se zapisali umetniki novih okusov, arhitekti sodobne kuhinje, poeti naravne zakladnice, pravljičarji, ki pišejo na krožnike, dramaturgi slovenske kulinarike in Mozarti svojih kuhinj. Kuhanje ni bilo še nikoli tako čarobno in privlačno. »Taki pionirji imajo posluh za dvig ponudbe, v to so pripravljeni vložiti denar in se napotiti na dolgo pot prevzgoje slovenskih jedcev. Na Celjskem opažam spremembe na bolje. Kar nekaj je gostiln, kjer so me prosili za pomoč. Tako uvajajo moderen in zdrav način prehranjevana. Kultura gre skozi gostinca. Gosta in potrošnika pa je treba poučiti. Ne bo šlo čez noč, je pa treba narediti prvi korak. In tudi cenovno tisti, ki razumejo slow food, ne pretiravajo. Seveda je vse odvisno od sestave in kvalitete.« So pa tudi gostje, ki zahtevajo in želijo nekaj več. Ponuditi je treba pač dovolj široko izbiro in cenovno dostopnost za vsakogar. »Treba se je zavedati, da gre za spoznavanje novitet in novih okusov, ljudje se učijo hramonije z vinom, uživajo in širijo kulturna obzorja. Kulinarka je brez dvoma med močnejšimi glasovi nacionalne kulture.« SAŠKA TERŽAN Foto: GREGOR KATIČ Kuharska in vinska modrost marata harmonijo ustvariti z roko v roki. Matjaž Pozderec z enologom Dragom Medvedom Na velikonočni ponedeljek se je večina najdenih skupaj s svojimi družinami zbrala na ekološki kmetiji Jožeta visoko nad Ljubnim. Takšna srečanja bodo postala tradicionalna, pravijo. Zapito gnezdo zavrglo štirinajst otrok Rojena v zaporu, puščen v kartonu na tračnicah - Pretresljiva zgodba o Kurnikovih razseljenih otrocih - Pet jih še vedno iščejo Čeprav niso živeli skupaj, imajo »razseljenčki« zelo podoben karakter, zato ni čudno, da so med sabo povezani kot žabja jajca. Poznate koga, ki jim jo podoben? Z leve: Matjaž, Slava, Majda, Lojze. Jože, spodaj Andrej in Ema. Manjkata Zdravko in Franci, ki v ponedeljek nista mogla priti na Ljubno. Ostalih pet iščemo skupaj z vašo pomočjo. Štirinajst otrok, zdaj so že odrasli, je dolga leta družilo le ime očeta in matere na rojstnem listu. Drug za drugega niso vedeli, zakaj živijo v reji ali pri krušnih starših. Počasi se je devet ljudi istih bioloških staršev uspelo najti, pet jih še iščejo. Upamo, da jih bodo z našo pomočjo našli in zapolnili mozaik ... Kako pretresljiva in čustveno nabita so bila prva srečanja, si lahko le predstavljamo. Jok, solze, objem, vprašanja z vseh strani... Zadnji Kur-nik, ki so ga potomci Marije in Emanuela Kurnik iz Radeč uspeh najti, je Celjan Lojze. »Do sedmega leta sploh nisem vedel, da sem posvojen,« pripoveduje, »potem pa so mi nekega dne trgovke v trgovini rekle, da mama in ate nista moja prava starša. V solzah sem prišel domov in mamo vprašal, kaj to pomeni. Takrat mi je razložila in pokazala časopisni članek iz leta 1966, v katerem je med drugim pisalo, da so zdravniki biološki mami predlagali, naj naredi splav. Hvala bogu tega ni naredila, sicer me danes ne bi bilo tukaj. Vseeno sem takrat razburjeno zmečkal članek, ga vrgel v ogenj in tako zaključil zadevo. V srednješolskih letih mi dejstvo, da nas je več, ni dalo miru,« nadaljuje. »Mama mi je takrat povedala, da naj bi nas bilo osem otrok ter da izviramo iz Radeč. In naneslo je, da sem v srednji šoli imel sošolko iz Radeč. Začel sem jo spraševati, če pozna kakšne Kurnikove in tako dobil prvo sled o sestri Majdi. Bila sva že celo dogovorjena, da se srečava v Celju, a sem si tik pred zdajci premislil. Nisem še bil pripravljen,« prizna. Poiskal jo je šele lani. Obdržala nista niti enega Tudi Matjaž iz Domžal je kar nekaj časa zbiral moč, da bi se srečal s svojimi brati in sestrami. Pravzaprav sprva sploh ni verjel, da ni sam. Je edini, ki je še kot dojenček skorajda nesrečno končal na tračnicah, ostale je mati pustila že v bolnišnici ali »dečjem« domu na Prulah. »Po pripovedovanju so me pustih v kartonu na tračnicah, nato pa je »paket* nekdo pobral in nesel na postajo. Šele ko sem se začel jokati, so ugotovili, da se v njem skrivam jaz,« svojo zgodbo, pri kateri se kar koža naježi, razkriva Matjaž. Andrej iz Ljubljane je za dve sestri izvedel od krušnega očeta. »Oče je, mislim da za 16. rojstni dan, predme položil nekaj dokumentov, ki jih je zbral o moji biološki družini. Spdmnim se, da je bil med njimi članek, v katerem je pisalo, na kakšen tragičen način je umrla prava mama, polno slik, kakšen sem bil ob posvojitvi, in zraven dve telefonski številki mojih sester. Kar nekaj ur sem strmel in tuhtal, kaj bi naredil,« prizna, »naposled sem poklical Emo, se z njo dobro uro pogovarjal, kot bi jo poznal že od nekdaj, in se nato že po desetih minutah prikazal pred njenimi vrati.« Iskanje po luknjah v letnicah »Še danes, ko sem srečna in imam svojo družino, se mi poraja vprašanje - zakaj? Zakaj je moralo biti tako, zakaj ni obdržala vsaj enega? - Št. 34 - 28. april 2006 - Je res bil kriv le alkohol? Ah nas ni hotela imeti, ali nas je morala oddati, ali so nas preprosto vzeli? Tega ne bomo nikoli izvedeli,« se sprašuje Ema, prav tako iz Ljubljane, edina, ki je bila rojena celo v zaporu. Odgovora ne ve nihče od otrok, nihče od še živečih posvojiteljev oziroma rejnikov. »Ko sem iz >dečje-ga< doma vzela Jožeta, mi niso čisto nič povedali,« razlaga njegova nadomestna mati Rozi. »Samo to sem izvedela, da jih je bilo štirinajst,« dodaja, »to mi je takrat, ko je bil Jože star štirinajst let, povedala socialna delavka iz Radeč, ko ga je prvič obiskala zaradi nadaljnjega izobraževanja. Dejala je še, da sta bila vmes še dvojčka, ki živita v Prekmurju. In zdi se mi, da sem nekoč po televiziji videla nekega Boruta Kurnika, policijskega inšpektorja. Čisto je bil podoben Jožetu, zato sem mislila, da je mogoče brat.« Ob tem so zbrani, ki so se med minulimi prazniki srečali pri Jožetu nad Ljubnem, osupnili. Težko je opisati, kakšni občutki so jih v tistem trenutku preželi. Trepet srca, pomislek, kako bi lahko bilo, če bi bilo, če bi se poznali že od malega ... Tudi meni se je ob tem pri srcu prav milo storilo. »Kaj boste storili?« jih vprašam. »Zagotovo ga bomo poskušali poiskati,« pravi Ema, »čeprav se zna zgoditi, da morda ne bo zainteresiran.« »Če ne bo, ga bomo pa mi zainteresirali,« odločno in hkrati prijazno pravi Andrej. »Čisto možno je tudi, da ravno on ve za ostale manjkajoče brate ah sestre, morebiti se celo dobivajo in oni iščejo nas,« doda. Če veste karkoli, kar bi pomagalo najti manjkajoče člane družine Kurnik, lahko pišete na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali pokličete na telefon 4225-152. Po analizi rojstnih letnic so ugotovili, da manjkajo otroci iz let 1955 do 1959 ter 1966 do 1970. »Tukaj so luknje,« meni Ema, »in če sta bila starša enako >pridna< kot pri nas, ki smo le leto dni narazen, potem gotovo v teh letih nekaj manjka. Mogoče nam jih z vašo pomočjo uspe najti,« upajoče upre pogled vame. Enako storijo ostali... in v tem duhu na vas računamo tudi mi. Če veste kakršno koli podrobnost razseljene družine Kurnik iz Radeč, ki bi pomenila sled do manjkajočih otrok, jo prosim sporočite našemu uredništvu. »Tako kot se lastovke vedno vračajo v domače gnezdo, se tudi mi počasi zbiramo, čeprav je bilo domače gnezdo uničeno,« simbolično zaključi Lojze. ROZMARI PETEK SPORT »Spoštujem odločitev kluba!« Le čudež lahko prepreči ro-kometašem Celja Pivovarne Laško pot do novega naslova državnih prvakov. Kokša-rov, Zorman, Natek, Harbok, Kozlina, Gajič, Kozomara in ostali so prepričljivi tudi sedaj, ko so ostali brez pomoči poškodovanih Gorazda Škofa in Matjaža Brumna. Morda proti Trimu le niso bili povsem zbrani, a se je zato izkazal vratar Gregor Lorger z 21 obrambami. Po tej sezoni bo zapustil Celje. Hobotnica z Grobelnega smo ga nekoč poimenovali, vmes je »Lorgi« postal evropski prvak, zdaj ima 24 let, in še vedno meri dva metra v višino. »Dobro smo začeli tekmo proti Trebanjcem, predvsem v obrambi. V drugem delu prvega polčasa smo že popustili, še posebej pa v nadaljevanju. Gostje so se nato občutno približali, vodih smo le še za dva gola, a smo strnili vrste in spet povišali prednost.« Vaš novi klub bo Valla-dolid ... Spoštujem odločitev vodstva celjskega kluba, ki je spr- va predlagalo, da bi me posodilo. Potem smo se dogovorih, da si klub lahko poiščem sam. Odhajam v Valladolid po nove izkušnje. Pogodbo sem podpisal za dve leti. Španska liga je najbrž najmočnejša na svetu. Upam, da bom imel priložnost za dokazovanje. Prvi vratar je Jose Manuel Sierra, z mlajšim Asierjem Zubirio pa očitno niso zadovoljni. Kako se je začelo? Posredoval je moj mene-džer Matej Burger. On ima največ zaslug za prestop. Kaj si obetate? Upam, da se bom čim bolje znašel. Osredotočil se bom na rokomet, vmes se bo treba naučiti tudi jezika. Potrudil se bom na vseh področjih. Velenjčani bodo jutri izjemno motivirani, vedno bližje so vam. Kako boste odgovorili na njihov napad? Tudi mi se bomo potrudili. TUdi to zmago potrebujemo za zanesljivo osvojitev novega naslova državnega prvaka. Na vsaki tekmi v končnici za prvaka želimo zmagati! DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Gregor Lorger Maribor je spet padel! Dejan Rusič in Gregor Fink pokopala Mariborčane Rudar po vodstvu proti Dravi znova izgubil Nogometaši CMC Publi-kuma nadaljujejo s serijo zmag (na Koper so že vsi pozabili), medtem ko je v Velenju bolj kot ne že jasno, da se Rudar seli nazaj v 2. SNL. Tam s štirimi točkami naskoka pred Factor-jem vodstvo še vedno drži Dravinja, ki je v zaostalem 19. krogu z 1:0 odpravila zadnjeuvrščeno Svobodo. Varovanci Nikole llievske-ga so v Ljudskem vrtu povedli v 29. minuti, ko je po akciji Domna Beršnjaka in Sebast-jana Gobca do žoge prišel Dejan Rusič in brez problema ug-nal Tomaža Murka. Domači so tik pred koncem prvega polčasa ostali brez Zajka Zebe, ki je s komolcem v glavo udaril Gobca, a je v nadaljevanju kljub igralcu manj, Martin Pregelj dosegel izenačujoči zadetek. Le osem minut kasneje je bilo bolj veselo znova v celjskem taboru. Sunday Chibu-ke Ibeji je poslal předložek v kazenski prostor, tam pa je bil znova natančen Rusič, ki je še enkrat premagal domačega vratarja in postavil končni izid, čeprav bi ob koncu srečanja lahko bil drugačen. Mariborčani so imeli namreč priložnost izenačiti, a je mladi Gregor Fink, ki je branil zaradi poškodbe ste-genske mišice Amela Mujči-noviča, ubranil najstrožjo kazen. Če je sezona za prvega celjskega vratarja res že končana, bo pokazal zdravniški pregled. »Zavedali smo se, da je statistika zadnjih štirih tekem na naši strani in da jih lahko premagamo. Bila je zelo zanimiva tekma, ki bi se lahko končala še z več goli, tako na eni kot na drugi strani. Moja dva zadetka sta bila plod dobre igre celotne ekipe, odlično je branil tudi Fink. Lahko rečem, da sem bil v pravem trenutku na pravem mestu,« je po srečanju povedal Dejan Rusič, ki bo jutri tekmo proti Nafti zaradi štirih rumenih kartonov izpustil. A je pred srečanjem optimistično razpoložen in pravi: »Padla bo tudi Nafta«. Rudar že obupal? Roman Frangeš na klopi Rudarja nima pravega izbora igralcev, zato nemočni nogometaši zaradi utrujenosti ponavadi popustijo v drugem polčasu. Podobno je bilo tudi prod Dravi. Že v 7. minuti je domače v vodstvo popeljal Maksut Azizi, ob koncu prvega polčasa so imeli domači še eno lepo priložnost za gol, Izidi 28. kroga 1. SNL: Maribor Pimvarna Laško - CMC Publikum 1:2 (0:1); Pregelj (49) ; Rusič (29, 54). Rudar-Drava 1:3 (1:0); Azizi (7): Trenevski (70, 74 -11 m), Horvat (89), Bela krajina - HIT Gorica 1:1, Primorje -Anet Koper 1:0, Nafta - Domžale 0:0. Izidi 19., zaostalega kroga 2. SNL: Dravinja-Svoboda 1:0; Očko (62). Vrstni red: Dravinja 38, Factor 34, Triglav 32, Aluminij, Krško 31, Šenčur 24, Livar, Zagorje 23, Dravograd 16, Svoboda 12. Izidi 3. kroga 1. celjske lige malega nogometa: Koma - Tu patam 5:3, Vigrad-Pelikan 1:3, Maček - Kompote 6:1, Kalimero -Firax 3:4, Marinero - Frangros 1:1, Fantasy - Galeb 5:2. Vrstni red: Frangros, Fantasy, Pelikan 7, Maček, Vigrad 6, Marinero 4, Galeb, Kalimero, Kompole, Firax, Koma 3, Tu pa tam 0. a je prvi strelec meril previsoko. V nadaljevanju pa so pobudo prevzeli gostje in z dvema goloma Viktorja Trenev-skega (eden tudi iz enajstmetrovke) ter Maria Lucasa Horvata, ugnali domačine. Velenjčane čaka v soboto težko gostovanje v Domžalah, čeprav so varovanci Slaviše Sto-janoviča v Velenju padli z 2:0. Dravinja je odigrala zaostalo tekmo 19. kroga. Edini zadetek prod Svobodi je v drugem polčasu dosegel David Očko. V nedeljo v Slovenske Konjice prihaja Livar. Nogometaši Kovinarja iz Štor pa bodo tekmo 20. kroga v 3. SNL -vzhod odigrah v Beltincih in si znova skušali priboriti vodstvo na lestvici. JASMINA ŽOHAR MED GOLI petek, 28. 4. Občinska liga malega nogometa Štore, 2. krog: Stopar - Pečovje (18), Laška vas - Cene sokoli (21). sobota, 29. 4. 1. SL, 29. krog: CMC Publikum - Nafta (20), Domžale - Rudar (17). Štajerska liga, 20. krog: Kungota - Šampion, Rogatec - Pesnica (obe 17) MČL Celje, 15- krog: Ljubno - Rogaška, Laško - Šmartno (obe 17.30). nedelja, 30. 4. 2. SL, 21. krog, Dravinja -livar (17). 3. SL - vzhod, 20. krog: Beltinci - Kovinar Štore, Mura -Šmarje pri Jelšah (obe 16.30). Štajerska liga, 20. krog: Šoštanj - Šentjur (17). Več kot 500 nastopajočih! Drugič bo celjski judo klub Sankaku s pomočjo krovne organizacije pripravil tekmo svetovnega B pokala, ki bo jutri in v nedeljo v dvorani Golovec. Zanimanje tujih reprezentanc je preseglo vsa pričakovanja prirediteljev, ki so se očitno lani zelo izkazali. Organizacijsko je bila prireditev na ravni A pokala, letos pa bo blizu po tekmovalni plati. Nekaj držav bo namreč poslalo najboljše selekcije. Gneča bo Termin je zelo ustrezen, kajti nekateri bodo še lovili norme za nastop na evropskem prvenstvu, mnogi pa formo. Predsednik organizacijskega odbora Marjan Fabjan je bil pred težavno nalogo, saj je moral sprva odkloniti gostiteljstvo nekaterim ekipam, nato pa še zaprositi evropsko zvezo, da bodo dvoboje skrajšali na 4 minute. Odločilni boji bodo trajali 5 minut. Vseeno bosta borišči v Golovcu zasedeni »od zore do mraka«. Mnogo tekmovalcev je doslej osvajalo medalje na olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih. Fabjan zato meni, da se bodo morali domači tekmovalci zelo potruditi za vidnejšo uvrstitev. Manjkal bo Toni Drakšič, ki si je poškodoval koleno. Nastop bronaste z Ol in SP Urške Žolnir je vse bolj verjeten. Sama želi v boj, Fabjanova svetovalka Jennifer Gall je prod. »In spet bom moral odločiti sam. Ne vem še, tvegano je, kajti ni imela prave borbe,« je odgovoril Marjan Fabjan, iz zvena njegovih besed pa se je dalo razbrati, da bo prižgal zeleno luč. »Ste-genska mišica je bila precej poškodovana, na- Maijan Fabjan s svojim varovancem Rokijem Drakši-čem, s katerim sta osvajala medalje na evropskih prvenstvih za kadete, potem za mladince, nato v konkurenci do 23 let, nazadnje v svetovnem pokalu med člani... to je počilo še v kolenu. Natrgala se je stranska vez. Bila je prava katastrofa,« je pred tedni po-tarnala sicer izjemno pogumna Urška, nato pa dodala: »Gre na bolje, treningi so že veliko bolj intenzivni. Zgodila se je pač še ena v nizu poškodb v moji karieri. Nisem še razmišljala o zdravju. Mlada sem še. Če ne bo poškodb, bo padla še kakšna medalja!« Barve domačega kluba bodo zastopali še Regina Jerneje (morebitni spopad z Rašo Srako bi lahko bil višek tekme), Petra Nareks, Lucija Polavder, Vesna Džukič, Anja Peč-nak in Tina Trstenjak ter Roki Drakšič, Igor Trbovc, Matjaž Trbovc in Andrej Zalaznik. DEAN ŠUSTER Najmlajši najhitreje v cilj Kajak kanu klub Nivo Celje je organiziral tekmo za slovenski pokal v slalomu za mlajše kategorije. Nastopili so tudi trije tekmovalci celjskega kluba, med katerimi je najboljši čas dosegel Simon Brus. Najmlajši Celjan na tekmovanju je v kategoriji starejših dečkov osvojil šesto mesto, za zmagovalcem Janom Simon-čičem iz KKK Ljubljana je zaostal za 21,28 sekunde. V kategoriji starejših deklic je nastopila lanska zmagovalka Iva Maga-šič, ki je letos zasedla peto mesto, prva pa je bila Rosana Hrstič iz BD Steklarna Hrastnik. Ambrož Mikelj, ki je nastopil v kategoriji mlajših mladincev, je zasedel deveto mesto, zmagal pa je Tim Kolar iz KKK Ljubljana. ŠO, foto: AB mM NOVI TEDNIK ŠPORT 23 Pipan spet v Treh lilijah Peklenski ritem igranja v zadnjem tednu aprila košarkarska moštva zaključujejo jutri, ko bodo odigrala tekme 7. kroga lige za končnico za prvaka. To bodo četrti obračuni v tednu dni. Dober odpor Laščanov Pivovarji iz Laškega so najprej v ponedeljek gostili pivo-varje iz Ljubljane, ki pa sedaj glede glavnega pokrovitelja spadajo pod isto streho - pod Pivovarno Laško. V zanimivem Izraelec Ori Ichaki p nekdanji trener, Memi Beči-rovič, ki odlično krmari barko Heliosa, ljubiteljem košarke v Šaleški dolini pa je ostal v prijetnem spominu, tako po delu kot rezultatih Elektre. A navkljub odlično sestavljeni ekipi Domžalčanov, Elektra le ni brez možnosti, vprašanje je samo, ali lahko fizično in psihično vzdrži napor, kakršnega nihče v klubu ni vajen. Isto - glede psihe in fizike -velja za Šentjurčane, ki odhajajo še drugič zapored v Ljubljano, tokrat v Tivoli. Moštvo zaceljeni trenerja Damjana Novakovi- srečanju so se Laščani dolgo in poškodhi vztrajno išče staro for- 63 íe že blizu kolapsa, kar se dobro upirali gostom iz Tivo- mo a je ne naj,je tiče moči, a ima še vedno veli- lija, prišli sredi zadnje četrtine na dve točki zaostanka, nato pa obstali in zmaga je odšla v Ljubljano. Pri ekipi Zorana Marti-ča, ki je po neuspehih Anteja Perice in Boš-ka Djokiča očitno le vzel vajeti (prepozno?) v svoje roke, je Vukašin Mandić dosegel 19 točk. Ori Ichaki pa 12. Pri zmajih je bil najboljši povratnik v dres Uniona Olimpije Ivica Jurkovič (21). Jutri čaka Laščane še tretje domače srečanje v tem tednu, v Tri lilije pa prihaja vodilni Slovan na čelu z Alešem Pipanom, po katerem se je marsikomu v tej neuspešni sezoni v Laškem pošteno stožilo. Laščani se nadejajo vsaj dobrega odpora, z nekoliko sreče in ob boljšem dnevu pa tudi presenečenja, vsi skupaj pa upamo, da se ne bodo ponovile vroče scene s Kodeljevega. Nerazumljivo zastavljen koledar Elektra, ki bo najverjetneje končnico te lige odigrala brez poškodovanega Aleksandra Bojica, gosti Helios, ki mu je v pretekli sezoni skoraj zmešala štrene. Mnogi se bodo spomnili, da je Šoštanjčane samo en neizkoriščen napad v zadnjih sekundah ločil od napredovanja v Jadransko ligo, kar je bila voda na mlin Heliosa. Tudi v Šoštanj prihaja ko srce, s katerim se upira boljšim in močnejšim ter tudi profesionalnim moštvom. Tako naj bi bilo tudi jutri, ko Šentjurčani želijo dostojen odpor favoritu, istočasno pa si želijo zaslužiti pohvale trenerja Zmaga Sagadina, kakršne je na račun njihove igre izrekel po prvi tekmi v Šentjurju. Že v sredo, takoj po praznikih, pa čakajo klube še tekme 8. kroga prvenstva. Lokalni derbi bo v Hruševcu, kjer bo gostovala Elektra. Laščani pa bodo odpotovali v Domžale k Heliosu. Se lahko maščujejo Krki? Rogla odhaja v dolenjsko prestolnico z enim samim ciljem: presenetiti Krko. S tem bi se maščevala za poraz v svoji dvorani. Žal kaj drugega Zrečanom, ki so zelo blizu izpada iz 1. A lige, niti ne preostane, kajti prvenstvo se bliža koncu, zadnje mesto pa je vse bliže. Dolenjci, ki so z okrepitvami v drugem delu sezone lige za obstanek pravi hit, so zelo močni, a niso neranljivi. To je dokazalo Zagorje z zmago sredi Novega mesta. Ali lahko to uspe tudi četici Slobodana Beniča, pa bomo videli jutri zvečer. V sredo bodo Zrečani gostili Postojnsko jamo. JANEZ TERBOVC Foto: GAŠPER GOBEC Kadetska ekipa KK Merkur Celje Tresla je elektrika V sredo so Laščani v 13. minuti vodili že s 33:23, v 2. polčasu pa so bih neprepoznavni, kar so izkoristili bojeviti Šoštanjčani. Pred zadnjo četrtino so imeli že 8 točk naskoka. Upanje je pivovarjem vrnil Aleksandar Jevdžič, ki je zadel trojko 40 sekund pred koncem tekme in izenačil (75:75). Miha Čmer je na drugi strani zadel le en prosti met, po drugem pa je žogo ujel Srboljub Nedeljkovič in zadel oba prosta meta. Sedem sekund pred sireno je Jevdžič še enkrat poskusil za tri točke, žoga je že bila »v obroču«, a se je izmuznila iz njega... Trener zmagovalcev Dušan Hauptman je dejal: »Tokrat smo mi imeli več sreče in zmagali. Sem vesel in zadovoljen. Tekma je bila težka, izenačena, tudi živčna. V prvem polčasu smo igrali zelo slabo v obrambi. Tedaj smo dobili preveč košev. V tretji četrtim smo dobili zgolj 10 točk, razigral se je Gregor Mah in ujeli smo domačine.« Trener Laščanov Zoran Martič se je nekajkrat upravičeno jezil zaradi sodniških napak: »To je slaba tolažba. Za poraz smo si krivi sami. V prvem polčasu smo igrah dobro, predvsem v obrambi. Tega nismo znali izkoristiti za kakšno višjo razliko. Nekajkrat smo prehitro zaključevali napade. Dokončno smo se pokopah v uvodnih minutah drugega polčasa z nekaj nespametnimi potezami v napadu. Ker smo ostali brez praktičnih možnosti za končnico za prvaka, bodo proti Slovanu večje minutaže deležni mlajši igralci.« Spet so lepo zaigrah Šentjurčani, a jim do presenečenja ni uspelo. Na Kodeljevem so pri Slovanu 5 sekund pred koncem imeli priložnost za zmago, vendar niso uspeh zaključiti napada z metom. DŠ O morebitnih spremembah še molčijo Prvič tudi kadetinje _ Najboljše košarkarice v konkurenci kadetinj v Sloveniji ima celjski klub, ki je v Škofji Loki za 16 točk odpravil Trbovlje, za 18 Škofjo Loko in za 34 Ježico. Za Merkur sn naslov prvakinj osvojile Anja Pliberšek (kapetanka) 19 točk na treh tekmah, Živa Zdolšek 51, Nastja Kvas 94, Pika Koštomaj 11, Klementina Mavhar 32, Anja Antolič 2, Tjaša Muhovic 38, Tina Zelič, Tjaša Kopušar, Tjaša Gaberšek 7, Sabina Šahman 7 in Tanja Tomič. Vodil jih je trener Bojan Sušin. Najboljša igralka turnirja je bila Nastja Kvas, v najboljšo peterko pa je bila izbrana še Živa Zdolšek. DŠ, foto: Arhiv KK Merkur Rokometašice Celja Celjskih mesnin so svojo drugo sezono v prvi ligi končale nekoliko nižje, kot so pričakovale, na četrtem mestu. So se pa uvrstile v finale slovenskega pokala in bodo prihodnjo sezono Slovenijo verjetno zastopale v pokalu pokalnih zmagovalk. V 2. krogu kvalifikacij za ligo prvakinj so izpadle proti kasnejšemu finalistu Vibor-gu (doma so izgubile le za dva gola), nato pa v 3. krogu pokala EHF izpadle proti beograjski ekipi Hummel. V klubu so jeseni zamenjali tudi trenerja Miša Toplaka in športnega direktorja Iztoka Ščurka, nato pa je ekipo do konca sezone vodil Tomaž Čater. V klubu molčijo, kako vnaprej. Nekaterim igralkam potečejo pogodbe, tudi trener Čater je imel pogodbo le do konca sezone. Predsednik kluba Branko Skut-nik je bil sila redkobeseden o tem, kaj načrtujejo. Povedal je, da se v tem trenutku pogovarjajo z dosedanjim igralskimkadrom, iščejo morebitne okrepitve, tudi vprašanje trenerja za prihodnjo sezono še ostaja odprto. Vratarka Barbara Gorski, ki bo v Celju branila še v prihodnji sezoni, pravi, da klub ciljev sicer ni uresničil v celoti, vseeno pa sezona le ni bila tako slaba, kot nekateri sedaj mislijo. »Naša ekipa je mlada, letos se je še kalila in si pridobila marsikatero pomembno izkušnjo. Kaj bo v prihodnje, še ne vem. Naša uprava z nami še ni sedla za mizo, o bodoči sestavi ekipe za prihodnjo sezono bo več znano po praznikih, ko bo- do predstavljeni tudi novi cilji,« je povedala celjska ču-vajka mreže. GORDANA POSSNIG Foto: GREGOR KATIČ Veselje po evropski zmagi proti Beograjčankam v dvorani Golovec PANORAMA košarka 1. A SL - moški Za končnico za prvaka, 6. krog: Pivovarna Laško -Elektra 75:79 (26:18, 48:42, 58:66); Mandič 20, Strnad 17, Jevdžič 13, McMillan 9, Djorič 5, Ichaki 4, Koštomaj 3, Kune, Finž-gar 2; Nuhanovič 20, Mali 16, Nedeljkovič 14, Ivano-vič 11, Vidovič 8, Rošer 5, Čmer 3, Bruči 2, Slovan -Alpos Kemoplast 78:77 (25:17, 50:35, 64:59); Dra-gič 16, Modrič 14; Maček 19, Hunt 15, Ribežl 13, Ru-čigaj, Novak 12, Škornik 6. Vrstni red: Slovan 12, Olimpija 11, Domžale, Elektra 9, Pivovarna Laško 7, Alpos Kemoplast 6. Za obstanek, 7. krog: Zagorje - Rogla 83:79 (14:23, 32:39, 56:58); Zagore 27, Turk 16; Brolih 17, Jovano-vič, Antič 16, Čovič 10, Meš-ko 6, Sivka, Hohler 5, Anič 4. Vrstni red: Koper 40, Loka kava, Postojnska jama, Krka, Zagorje 38, Kraški zidar 37, Rogla 35. 1. SL - ženske Za končnico za prvaka, 1. krog: Merkur Celje - Ilirija 107:62 (22:15, 39:31, 75:48); Komplet 26, Čon-kova 22, RaduloviČ 13, N. Kvas 11, U. Kvas 10, Erkič 9, Jereb 7, Zdolšek 5, Pliberšek 3, Jurše 1; Hozjan ŠPORTNI KOLEDAR sobota, 29.4. ROKOMET Liga za prvaka, 3. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (20). POD KOSI sobota, 29. 4. Liga UPC Telemach, za končnico za prvaka, 7. krog: Pivovarna Laško -Geoplin Slovan (19.30), Šoštanj: Elektra Esotech -Helios (20), Ljubljana: Union Olimpija - Alpos Kemoplast (20). Liga za obstanek, 8. krog, Novo mesto: Krka - Rogla (20). sreda, 3. 5. Za končnico za prvaka, 8. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Elektra Esotech (20), Domžale: Helios - Pivovarna Laško (20). Za obstanek, 9. krog Zreče: Rogla - Postojnska jama (19). de zete celjske mesnine JÍV I Tlili KOMENTIRAMO Za več zaupanja 2« KRONIKA Po krvavem umoru so se stvari spremenile Zakaj v Šoštanju zdaj bolj zaupajo policiji? - Kontič opozarja, Mate nezadovoljivo odgovarja Eden najbolj krutih dogodkov, ki je v minulih letih dvignila na noge vso Slovenijo, je bil brutalen umor brezdomca Marjana Janči-ča v Šoštanju konec junija leta 2003. Četverica ga je namreč mučila na grozljiv način. Da je šlo za enega najbolj brutalnih umorov na Celjskem, so menili tudi dolgoletni kriminalisti. Ko se je naša ekipa v dneh po umoru sprehodila po Šoštanju, ni dobila niti enega občana, ki bi imel dobro mnenje o policiji, kaj šele, da bi ji zaupal. Slaba tri leta po tragediji smo preverili, kaj je policija naredila v tem času, da si povrne ugled in predvsem zaupanje občanov. Stvari so očitno zastavili več kot dobro, žal sicer šele po umoru nedolžnega brezdomca, ampak korak je le, pravijo nekateri. S spremembo na pozitivno je zadovoljna tudi predsednica sveta KS Šoštanj Cvetka Tinauer. Pred tremi leti si je namreč upala ostro povzdigniti svoj glas in krepko skritizirati policijo: »Ne moremo pričakovati, da kaznivih dejanj v Šoštanju ne bo več, vendar se je zdaj odnos med ljudmi in policijo izjemno izboljšal. Ljudje se obračajo name s pohvalami policista Zorana Stojka Krevzla, ki skrbi za šo-štanjsko policijsko pisarno. Mislim, da si je Stojko s svojim delo zgradil avtoriteto, predvsem moralno. Ljudje prihajajo k njemu tudi po nasvete.« To pa je pomembno, saj ljudje potrebujejo občutek varnosti, še dodaja Tina-uerjeva. In res. Po tako krvavem umoru so ljudje tak občutek tudi krvavo potrebovali. Da so se lotili korenitih sprememb v načinu dela, potrjuje tudi Zoran Stojko: »Povečali smo prisotnost patrulj v Šoštanju, ljudje zdaj lažje pridejo do policista, če potrebujejo nasvet. Oglasijo se lahko pri meni v času uradnih ur. Če gre za kakšno prijavo oziroma kaznivo dejanje ali prekršek, se kasneje tudi sam oglasim pri njih, se z ljudmi pogovorim, kar jim vehko pomeni, pa tudi meni. Nekateri bi radi samo, da jim nekdo prisluhne.« Stojko še pravi, da odlično sodelujejo s šoštanjsko krajevno skupnostjo. Kaj pa Velenje? Ko je lani velenjskim policistom in predvsem občanom strah v kosti pognal požiga-lec (ki so ga kasneje prijeli) se je v lov nanj vključilo maksimalno število policistov. Posledično so bih s tem seveda bolj vidni na ulicah in verjeli ali ne, kot pravijo na policiji, v tistem času ni bilo v Velenju niti enega vloma! To je zadosten pokazatelj, da bi morali policisti biti bolj vidni med ljudmi, kar bi prineslo tudi več zaupanja občanov vanje, je očitno mnenja velenjski poslanec in tudi član Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Bojan Kontič. Ta je namreč na notranjega ministra Dragutina Mateja znova naslovil poslansko vprašanje, že drugo po vrsti. Pred šestimi meseci, kot sam pravi, ni dobil zadovoljivega odgovora. Mateja je tako za rokav pocukal še enkrat, naj točno pove, koliko policistov je zaposlenih na PP Velenje in »... koliko jih dejansko opravlja delo znotraj teritorialnega obinučja PP Velenje.« Kontič namreč meni, da je velenjska policijska postaja kadrovsko podhranje-na. »Lani jé Velenje dobilo policista motorista in stanje na prometnih površinah se je zaradi njegove prisotnosti izboljšalo,« navaja Kontič, Cvetka Tinauer. Ženska brez dlake na jeziku je v Šoštanju pomagala narediti red! omenja pa pereč problem trgovanja z drogo. Občanom se to dogaja pred očmi in ker jim je prekipelo, so pač zaroban-tili! Informacije o tem, kakšne kupčije se dogajajo z drogo, naslovijo tudi na Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, ti pa na policijo. »Policisti delajo dobro, trudijo se, kolikor se da, odgovorne na ministrstvu želim le ponovno opozoriti, da je policistov v Velenju premalo,« dodaja Kontič. Dejstvo je, da imajo velenjski policisti ogromno dela s tekočimi primeri in morebiti nekoliko manj delujejo na preventivi. To pa se počasi vendarle spreminja. »S svojimi stojnicami poskušamo biti prisotni na številnih prireditvah, v vsak dom smo s pomočjo občine poslali zloženke s preventivno vsebino, na ulicah je tudi več patrulj,« nam je povedal komandir PP Velenje Aleš Lipuš. »Poglaviten cilj, ki smo si ga zastavili, je odstraniti drogo izpred šol in vrtcev,« navaja Lipuš. Mate: policistov imate dovolj »Na PP Velenje je sistemizi-ranih 68 delovnih mest (58 s statusom policista in 10 stro- kovno-tehničnih), trenutno pa je zasedenih 61 delovnih mest (52 s statusom policista in 9 strokovno-tehničnih). Na območju PP Velenje operativno delo opravlja 49 policistov,« je Kontiču odgovoril minister Dragutin Mate, v isti sapi pa dejal, da imajo več tovrstnih problemov v Ljubljani kot pa v Velenju in da problematiko z drogo v Velenju preiskujejo ne samo velenjski, ampak tudi celjski kriminalisti in če je treba, tudi policisti generalne policijske postaje ter policisti iz drugih policijskih enot. Mate omenja še, da so v zadnjem času dah poudarek zaposlovanju »... policistov predvsem ob meji z Republiko Hrvaško in minimalno v drugih enotah.« Govori torej o schen-genski meji. Velenju tako letos ne obljublja nobene nove zaposlitve več, vsaj kar se policije tiče. Res pa je tudi, da varnost občanov ni le v domeni policistov, nekaj vode bo še preteklo tudi, da se spremeni tudi miselnost ljudi in da se poveča predvsem pogum ljudi, da prijavijo kazniva dejanja, ki jih opazijo v svoji okolici. SIMONA ŠOLINIČ Umrl 30-letnik Nekaj minut pred drugo uro se je v noči na četrtek na regionalni cesti Arja vas-Šempeter v Savinjski dolini izven Žalca zgodila tragična prometna nesreča. Življenje je izgubil 30-letni voznik, sicer domačin iz okolice Žalca. 30-letnik je z osebnim avtomobilom pripeljal mimo križišča za Gomilsko, kjer vozišče poteka iz blagega levega ovinka v ravni del, hitrost vožnje pa ni prilagodil stanju ceste in vremenskim razmeram, cesta je bila namreč mokra in spolzka. S ceste ga je zaneslo desno, kjer je vozilo začelo drseti po travnati površini, nakar je z vozilom trčil še v kovinski drog, namenjen postavitvi prometnega znaka. Avtomobil je nato začel spet drseti nazaj čez cesto in na travnati nabrežini silovito trčil v deblo drevesa, od koder ga je odbilo nazaj na cesto, kjer je tudi obstalo. Voznik je dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. To je letos že osma žrtev na cestah celjske regije. Da so se stvari v Šoštanju po črnem juniju 2003 začele spreminjati, ima nedvomno veliko zaslug ravno Cvetka Tinauer. Kljub temu, daje njeno ime v pomanjševalnici, se je je takrat malo zbal tudi nekdanji direktor policije Marko Pogorevc, kije takoj prihitel v Šoštanj. In medtem ko je on slovel po zvezi >^dihati za ovratnik«, je bila Tinauerjeva brez dlake na jeziku. Zdaj je (z vsem spoštovanjem seveda) nekako druga Tinauerjeva poslanec Bojan Kontič. Težko je verjeti, da bo zadovoljen z odgovorom ministra Dragutina Mateja. Kontič bi zaradi večje varnosti občanov rad na ulicah videl večpolicistov in manj drog, Mate pa več policistov ne da. Zaposlovanje ob schen-genski meji da, v Velenju ne, pravi. Ob tem ga lahko laično opomnimo, da je schen-genska meja od velenjskih šol, pred katerimi se (ne)skrivo-ma prodaja droga mladoletnikom, tudi po naših izračunih oddaljena kar nekaj kilometrov ... Predvsem v zadnjih mesecih pa je vendarle vidno, da je novo vodstvo celjske policijske uprave končno pljunilo v roke in si za ključni cilj dalo izboljšati odnose z lokalno skupnostjo. Pravijo, da je za njihovo delo poglavitno, da jim ljudje zaupajo in daje tre- ba za to storiti nekaj več. In včasih se človek ne more znebiti občutka, da so nekateri, ki jih je čas odnesel iz vodilnih stolčkov celjske policije, skrbeli bolj za lastno promocijo kot pa za ljudi. Mogoče je ta stavek celo krivičen do koga, kdo ve, toda kaj, ko so ljudje tisti, ki si ne upajo poklicati na anonimni telefon - ker ne verjamejo njegovi anonimnosti; ne upajo posredovati informacij, prijavljati kaznivih dejanj, ker je v njihovih očeh »polidja itak nesposobna«. Če omenimo nekaj opazk občanov, daje na standardnih točkah v Celju - ki so bile že tako zelo javno znane po prodaji droge, da so se vsi zgražali, zakaj policisti niso nikoli odreagirali tako, kot bi morali - zdaj občutno manj preprodajalcev ali jih sploh ni, potem obstaja res verjetnost, da bo policija ceste in ulice vsaj nekoliko očistila preprodajalcev. Tudi tistih malih. Medtem ko so lovili velike ribe, so namreč ravno male drogo veselo prodajale mladim, se jezijo nekateri. In še podatek: letos je bilo samo v Šoštanju 46 zasegov drog, lani v celem polletju 4. Številke povedo svoje. Gre torej policija v pravo smer? Ji bo uspelo spet pridobiti zaupanje občanov? In če, kdaj? SIMONA ŠOLINIČ Zagorela kurilnica V torek zjutraj je do požara prišlo v zgradbi kurilnice, postavljene ob stanovanjski hiši v kraju Homec. Ogenj, ki je kurilnico popolnoma uničil, so pogasili okoliški gasilci, gmotna škoda pa znaša okoli sedem milijonov tolarjev. Po ogledu kraja požara so ugotovili, da je po vsej verjetnosti zagorelo na transporterju lesnih sekan-cev ob peči. SŠ GARANT d.d. Polzela á^JĚ jři Ji feTl P Industrijska prodajalna Polzela V^IIVIIMI Tel. 03 70 37 130,70 37 131 POLZELA VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 6. maja 2006 DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50 % DO RAZPRODAJE ZALOG SPALNICA ADRIA NEW UNE Z BELIMI VRATI ■ 35 % POPUST MODERN REGAL ZA DNEVNO SOBO ZA 83.990,00 SIT OZ. 350,48 EUR KOTNA SEDEŽNA GARNITURA ZA 89.998,00 SIT OZ. 375,55 EUR HITRI KREDIT 00 VREDNOSTI 300.000,00 SIT OZ. 1.251,88 EUR Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: inlo@garant.si, internet: wtvw.garant.si_ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM ! SB flDMlic 25 Se Bombeku res godi krivica? Darko Bombek je prepričan, da so se proti njemu zarotili policisti, ti pa zatrjujejo, da ne gre za nikakršno maščevanje 24-letni Darko Bombek je prepričan, da se mu godi krivica. Proti njemu naj bi se zarotili celjski policisti. Začelo naj bi se lani, ko je Bombek še imel podjetje s taksi prevozi, imenovano Wolf. Medtem ko se je skupaj s prijateljem vračal iz Dobrne proti Celju, ga je v Škofji vasi ustavil policist. Bombek je bil na zasebni vožnji s svojim službenim taksi vozilom in bil kaznovan zaradi neurejenih dokumentov. Na prometni naj ne bi pisalo, da je vozilo namenjeno za javni promet. Kazen naj bi znašala milijon in pol, zaradi neprimernega vedenja pa so Bombe-ka kasneje klicali tudi na sodišče v Žalcu. Ta dogodek naj bi bil začetek gonje proti Bombeku. Policist, Bombek njegovega imena ne ve, naj bi mu ob tem, ko ga je ustavil v Škofji vasi, rekel: »Pozdravi mojo bivšo ...« čeprav Bombek za te besede ni našel razlage. Kasneje na sodišču mu je bilo tudi očitano, da je policistu pokazal sredinec in vanj pljunil. Bombek pa je prepričan, da je policist neprimerno opravljal postopek. Po dogodku v Škofji vasi naj bi Bom-beka policisti pogostokrat ustavljali tako na zasebnih kot službenih vožnjah in mu pisali kazni. Eno od položnic so naslovili celo na njegovega očeta. Policisti naj bi po izjavah Bombeka grozili tudi strankam, ki so se prevažale vnjegovem taksiju, zato je bilo delo nevzdržno, saj so mu povsod sledili in ga kaznova- li. To ga je pripeljalo tako daleč, da je bil primoran ukiniti svoje podjetje s taksi prevozi, saj so se kazni kopičile. Neporavnani dolg je v teh dneh narasel na 685 tisoč tolarjev, kot je zapisano na obvestilu, ki ga je Bombek prejel iz davčnega urada. Preteplo naj bi ga osem policistov Višek policijske gonje proti Bombeku pa se je zgodil pred mesecem dni. Na cesti Laško-Celje so mu policisti ob pol dveh zjutraj pripravili zasedo s tremi policijskimi vozili. »Peljala sva se skupaj z bratom, ko sem opazil, da za nama vozi patrulja, nato pa so nama naredili zaporo, spredaj in zadaj,« opisuje dogodek Bombek. »Še odpasati se nisem dobro uspel, že sem bil na tleh in eden od policistov mi je z bulerjem stal na glavi. »Obdelovalo« naj bi ga kar osem policistov, Bombek pa ob tem navaja predvsem dva, najbolj ak: tivna. Polidšti naj bi ga pretepali in mu grozili rekoč: »Napadel si policista...«. »Tepli so me po desni strani obraza in mi poškodovali oko, nato pa me skupaj z bratom strpali v marico.« Bombek je na celjski policiji preživel deset ur, medtem ko so mladoletnega brata na prostost izpustili prej. Z njim so potekali razgovori, pogledati pa sta ga prišla tudi policista, za katera Bombek meni, da se mu želita maščevati. Eden teh naj bi mu rekel, da mu bo za to napisal položnico, nato pa je med njima potekal verbalni dvoboj v stilu $ # Modrice na obrazu naj bi Bombeku zadalo kar osem policistov. kdo bo koga. Bombek Še pravi, da mu je ta policist dan prej grozil s pištolo, kar je prijavil na telefonsko številko 113. »Nameravam tožiti vseh osem policistov,« pravi in dodaja, da se o tem že posvetuje z odvetnico. Hkrati pa dodaja, da ne ve, kako bo to finančno zmogel. »Ne gre za maščevanje« Ali se Bombeku res godi krivica, se mu nekateri policisti želijo maščevati in so ga zato vzeli na piko, smo preverili tudi na celjski policijski upravi. Božidar Pezdevšek, tiskovni predstavnik PU Celje, nam je v zvezi z zadnjim dogodkom odgovoril, da so 28. marca policisti iz Laškega opravljah kontrolo prometa, pri čemer so opazili, da je voznik osebnega avtomobila takoj, ko je opazil policiste, sunkovito odpeljal v smeri proti Celju. Policista sta začela voziti za sumljivim vozilom, o bežečem vozniku pa sta obvestila tudi Operativno komunikacijski center (OKC) PU Celje. »OKC je v pomoč patrulji PP Laško poslal dve patrulji PP Celje, ki sta se v tem trenutku ravno nahajali v centru Celja. Navedeno vozilo so celjski policisti pri mostu na cesti Laško-Celje tudi ustavili in začeli s postopkom.« Med postopkom pa se je voznik aktivno uprl in enega izmed policistov s komolcem udaril v glavo. A so ga policisti obvladali, pri tem pa uporabili prisilna sredstva, kot so zapisati. »Zaradi suma storitve kaznivega dejanja - prepre- čitve uradnega dejanja uradni osebi, mu je bila odvzeta prostost in je bil pripeljan na PP Celje,« Še pojasnjujejo v svojem odgovoru. Zoper Bombeka bo zaradi storitve kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi podana kazenska ovadba. »Razlog ustavitve je torej jasen in ne gre za kakršnokoli maščevanje,« zaključujejo dogodek policisti. O dogodku v Škofji vasi pa pojasnjujejo, da je bil 18. marca lani Bombek res ustavljen v Škofji vasi, kjer mu je bil zaradi storitve prekrška po 211. členu ZVCP izdan plačilni nalog. Bombek je zaradi prejetega plačilnega naloga podal zahtevo za sodno varstvo, podal pa je tudi pritožbo na postopek policistov. Ne strinja se, da ga je policist ustavljal z roko in ne z loparč-kom. Se je pa Bombek pritožil tudi zato, ker je bil prepričan, da so policisti čakali prav njega. Po ugotovitvah policije nepravilnosti v postopku z njim ni bilo, s čimer se je kasneje v postopku strinjal tudi sam in to potrdil s podpisom zapisnika o obravnavi pritožbe pri vodji organizacijske enote. Policisti še pojasnjujejo, da Bombeka v Škofji vasi in leto kasneje v Laškem nista ustavila ista policista, iz česar sklepajo, da med dogodkoma ni nobene povezave; Je pa dan pred neljubim dogodkom na cesti Laško-Celje Bombek »res klical 113, vendar ni navajal, da bi mu policist grozil s pištolo.« Celjski policisti še pojasnjujejo, da iz njihovih evidenc ni vidno, da bi bil njegovemu očetu izdan plačilni na- log, čeprav nam je tega Bombek v kopici ostalih pokazal v dokaz. Tožnik s kartoteko V zadnjih dveh letih so policisti zoper Bombeka obravnavali veliko postopkov zaradi prometnih prekrškov. Več-. krat je bil udeležen tudi v prometnih nesrečah, od tega nekajkrat tudi kot povzročitelj. Bombeka so obravnavali že različni policisti iz različnih policijskih enot PU Celje. Zoper njega so podali tudi več kazenskih ovadb za kazniva dejanja z elementi nasilja, ko pojasnjujejo. Je.pa Bombek na Obrtni zbornici Slovenije, ki fizičnim osebam izdaja licence za opravljanje prevozov za tretjo osebo, pridobil tudi licenco za opravljanje svoje dejavnosti v času, ko je bil pogojno obsojen. Potreboval je potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izdaja ministrstvo za pravosodje, ki ga, kot pravijo na obrtni zbornici, lahko pridobi tudi tisti, ki jim je bila po kazenskem zakoniku RS izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma, če jim je bila kazen odpuščena. MATEJA JAZBEC ska/niJaaaka, lojtro brž<.« Tudi mnogi drugi ste zapisali, da Klavdijo zelo radi poslušate ob nedeljskih večerih in da pozdrave pošiljate tudi njeni Izi. Tokrat bo Klavdija gostila Ta prave falote in Alpski kvintet. ČETRTEK. 4. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) V soboto zaključene dneve knjige v Celju smo z zanimivo akcijo podprli tudi v sporedu Radia Celje. V sodelovanju z organizatorji - Osrednjo knjižnico Celje, kinom Metropol in knjigarno Antika smo se namreč odpraviti po sledeh piscev, ki so povezani tudi s Celjem in ki imajo v Celju svoja spominska obeležja. Uprizorili smo nagradno igro, v kateri so morati na osnovi namiga poslušalci ugotoviti, pred katerim spominskim obeležjem smo, potem smo povedali nekaj zanimivosti o piscu in zastavili še eno nagradno vprašanje, povezano s piscem. Poslušalci so kar »v prvo« vselej odkrili, kje smo - pred spomenikoma Antonu Aškercu PETEK. 5. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Hujšajte z Radiem Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Matjaž Romih o glasbenem delovanju, 12.00 Novace, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hitiprežetopopoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice. 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice). TlIJA LESTVICA 1. AFTER ALLTHIST1ME-SIMONWEBBE (6) 2. HIPS DON T UE- SHAKIRA FEAT. WYCtEF JEAN (6) 3. BAMBINO NaTEMPO-EROSRAMAZZOTTl (4) 4. UPSIDE DOWN-JACK JOHNSON (3) 5. TOUS LES SECRETS - CéUNE DION (2) 6. S0SICK-NE-Y0 (2) 7. SAYSOMETHIN'-MARIAHCAREY FEAT. SNOOP DOGG (1) 8. UVEWITHME-MASSIVEATTACK (3) 9. UHNT1SSUHNTISSUHNTISS-BLOODHOUNDGANG (1) 10. CRY BABY CRY- SANTANA FEAT. SEANPAUL&JOSS STONE (5) DOMAČA LESTVICA 1. ZBUDI ME ZA PRVI MAJ -MI2 (4| 2. ROKE-DAND (3) 3. SEŇORITA-JADRANKA JURAS (2) 4. PUSTI SONCU VSRCE-KINGST0N(3) 5. JININJANG-RADAVUKOBRAT (1) 6. SUŽENJOBČUTKA-KREMA (5) 7. GLEJ NAPREJ- DANILO K0CJANČIĚ (4) 8. TI ZNAŠ-EVA (1) 9. KJESEVSEUSTAV17-LARA (5) 10. ROKEVZRAK-KOCKA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ITSINTHERAIN-ENYA CRAZY-GNARLSBARKLEY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: HOČEM TE-Y0GURT DAJN0-POWER DANCERS Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vroSh lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri. rrnwiwii.wiui ilmTi it'1^"™ (2) CELJSKIH 5 plus 1. TVOJE SOLZE ME BOUJO-MODRIJANI 2. NAŠRAJ-7.RAJ 3. MAMICA MOJA-ANS. GOUČNIK (4) 4. FALOTJE-ANS. SREDENŠEK (1) 5. NEJ0Ů DEKLE-SLAT1NEK ANS. BRATOV (3) Pisci, povezani s Celjem in Martinu Slomšku ter pred spominsko ploščo Almi Karlin. Tudi to, da v Aškerčevem Brodniku nastopa reka Sava, da je Slomškovo ponarodelo pesem v glasbeno uspešnico spremenil ansambel Lojzeta Slaka, so poslušalci zadeli v prvo. Nekoliko težje je šlo le pri vprašanju o naslovu nadaljevanja potopisa Alme Karlin, kjer smo poslušalcem zaupali besedici »Južnega morja«, iskali pa še prvo besedo - »Urok«. A tudi ta oreh so poslušalci štrli. Akcijo so speljali Maijan Pušavec iz Osrednje knjižnice Celje, novinar Branko Stamejčič in tehnik Mitja Tatarevič. In obljubili, da jo prihodnje leto, ob dnevih knjige ponovijo. Neozdravljiv deloholik Jernej Borovnik - Bartol je človek, ki nadvse dobro skriva, da bo kmalu stopil v 85. leto. V življenju je bil profesor. Učil je kar 20 agronomskih predmetov. Danes je upokojenec, a še iz rosne mladosti neozdravljiv deloholik. Kot eden najstarejših in najbolj plodnih članov šentjurskega literarnega društva je v teh dneh izdal svoje najbolj obsežno, lahko bi rekli življenjsko delo. »Napisal sem kroniko spominov in izpolnil davno obljubo svoji materi.« O otroštvu, izgnanstvu, partizanstvu in jesenovških grozotah ter o življenjskih modrostih in ljubeznih se bo z Jernejem Borovnikom to nedeljo ob 10.10 uri pogovarjala Saška Teržan. www.radiocelje.com BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE novi nu Prenovljeni mercedes SL __33 Obnovljeni prius s parkirno avtomatiko Toyota prius, eden redkih hibridnih avtomobilov, ki se vozi po cestah, gre dobro v prodajo. To velja za Evropo in za druge trge, pri nas se je za avto v zadnjih dveh letih odločilo približno 70 kupcev. Sedaj je japonska hiša priusa nekoliko prenovila, saj je avto dobil nove prednje in zadnje luči in drugačno masko. Tudi znotraj je prius nekoliko spremenjen, za doplačilo si lahko po novem omisliš celo usnje na sedežih. Pomembna novost pa je t. i. inteligentni parkirni sistem (IPA), ki olajša vzvratno bočno in vzvratno parkiranje. Opravilo je za voznika dokaj preprosto, saj mora priusa samo postavitvi v pravi položaj, nato prestaviti v vzvratno prestavo in zgolj z zavoro malenkostno urejati hitrost parkiranja. IPA sistema si ni mogoče omisliti pri najcenejši izvedenki (5,8 milijona tolarjev), pač pa ga v serijski opremi ponujajo pri izvedenki executive, ki stane 7,3 milijona tolarjev. Mercedes Benz je doslej prodal več kot 660 tisoč merce-desov SL, saj se je prva generacija pojavila sredi petdesetih let minulega stoletja. Pred štirimi leti je mercedes SL dobil kovinsko zložljivo streho namesto platnene in tako postal kupe-kabriolet. Sedaj je stuttgartska tovarna vozilo malenkost spremenila, pri Čemer so te spremembe tako minimalistične, da jih je skoraj težko našteti. Drugačen je odbijač, malce so pogladili masko, zadaj so drugačne luči, v notranjosti pa so spremembe prav tako zelo malenkostne. Več novega je pri motorjih, čeprav revolucionarnih sprememb tudi ni. Izvedenko 350 poganja šestvaljnik z 272 KM, sledi SL 500, ki mu moč daje osemvaljnik, ki ponuja 388 KM, na vrhu je SL 600 z 12-valjnikom in 517 KM. SL 350 in 500 imata odslej sloviti sedemstopenjski menjalnik 7G-tronic, le SL 600 ima petstopenjski samodejni menjalnik. Hkrati bosta kmalu na voljo tudi dirkaški različici iz AMG, in sicer 55 ter 65. Znane so tudi cene, saj ponujajo SL 350 za skoraj 23, SL 500 stane dobrih 28 in SL 600 kar 37 milijonov tolarjev. Junija peugeot 207 Peugeot bo junija tudi na slovenski trg poslal zamenjavo za izjemno uspešnega peugeota 206. To bo precej daljši in seveda modernejši 207, ki bo v dolžino meril 403 centimetre in tako dokazal, da so novi avtomobili, čeprav v istem razredu kot prej, načeloma daljši. Prve fotografije 207 kažejo, da se opazno spogleduje s sedanjim 206 (ki ga bodo izdelovali še nekaj časa), čeprav naslednika ni narisal Pininfarina. Motorjev bo šest, trije bencinski (dva z gibno prostornino 1,4 litra ter s 73 oziroma z 88 KM in 1,6-litrski motor, ki ponuja 109 KM) in trije dizelski z močmi od najmanj 68 do največ 109 KM. Prtljažnik bo v osnovni postavitvi enako velik kot pri konkurentih (270 litrov, ob podrti zadnji sedežni klopi pa 923 litrov), za do- plačilo bodo ponujali tudi ro-botizirani menjalnik. O ce- nah se seveda še nič ne ve, je 207 ambiciozne prodajne napa jasno, da ima Peugeot z črte. Roadjet le študija? Tovarne s predstavitvijo različnih študij kažejo, v katero smer bo šel razvoj, hkrati pa testirajo okus publike in ob dobrih ocenah se pogosto zgodi, da študije kasneje postanejo čisto pravi avtomobili. Težko je reči, kaj se bo zgodilo z Audijevim roadjetom, vendar je tovarna sedaj na široko odgrnila tančico skrivnosti s tega študijskega vozila. Roadjet je dolg 4,7 mena in ima kar 20-palčna platišča z orjaškimi pnevmatikami, spredaj je ogromna maska, še večja kot jo imajo sedanji audiji. 1\idi notranjost ta hip deluje zelo futuristično, medtem ko je motoma ponudba s podvozjem vred bolj na realnih deh. Bo res ostalo le pri študiji? Bomo videli. Scirocco leta 2008 Volkswagen je pred leti (1974-1992) ponujal in zadovoljivo prodajal kupeja scirocco. Avto je potem utonil v pozabo, po sedanjih napovedih pa naj bi se podobni kupe na trgu pojavil leta 2008. Zanimivo je, da naj bi scirocco po sedanjih načrtih nastajal na Portugalskem, kjer ima VW svojo tovarno. V njej ta hip nastajajo sharan, alhambra in pri nas ta hip še precej neznani kupe kabriolet eos. Sodelovanje VW in DaimlerChryslerja Sodelovanje avtomobilskih tovarn oziroma koncernov ni nič novega. Od leta 2008 bo tako nemški Volkswagen za nemško-ameriški Daimler-Chrylser izdeloval veliko eno-prostorsko vozilo. Kot pravijo, to ne bo Chrysler, ki bo nosil Volkswagnov znak, pač pa bo to povsem nov avtomobil. Vozilo bo delno narejeno po študiji VW microbus, ki je bila pred leti predstavljena na detroitskem avtomobilskem salonu in je doživela zelo dober odziv. Sicer pa se Volkswagen, največja evropska tovarna osebnih vozil, ne more pohvaliti z dobrim poslovanjem v ZDA. Lani je bila njihova prodaja manjša za dobrih 12 odstotkov, imeli pa so za skoraj milijardo dolarjev izgube. Vozilo, ki ga bo VW za Daimler-Chrysler izdeloval v ZDA, menda ne bo na prodaj v Evropi. Hyundai bo gradil na Češkem Slovaški že nekaj časa pravijo vzhodnoevropski Detroit -zaradi izjemne koncentracije avtomobilskih tovarn. Očitno pa je za avtomobilsko industrijo zanimiva tudi sosednja Češka, kajti te dni sta Hyundai in češka vlada podpisala namero o gradnji nove tovarne. Kot pravijo, naj bi bila naložba vredna milijardo evrov, kar bo največja tuja naložba v tej državi. Tovarna naj bi bila zgrajena leta 2008, letno naj bi naredili 300 tisoč vozil, v njej pa bo dobilo delo tri tisoč ljudi, vsaj še devet tisoč pa pri dobaviteljih. IřUHII IEÍIEHE«•■<■>■