rtffli \\im
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/« dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Stev. rač. poštne hran. 12.549
II. LBTO
Bojišča:
Okoli angleških otokov uspešno krožijo nemške podmornice z namenom, da onemogočijo vsakršen promet z Anglijo, kar se jim je deloma že posrečilo. Njih delovanje podpirajo tudi številna letala.
Nemško poveljstvo je tedni objavilo številke o tem, koliko angleškega tovora so potopile do-sedaj nemške podmornice ali pa nemška letala. Poročilo trdi, da so izgubili Angleži za 4 milijone ton tovora, kar pa prizadeti zanikajo češ, da so te številke prevelike.
Letalski boji nad Anglijo
postajajo vedno hujši. Tako se je samo zadnjo sredo spoprijelo nad 150 nemških in angleških letal. Izgube so bile na obeh straneh zelo velike.
Angleška letala so v preteklih dneh poletela nad nemško ozemlje. Svoje polete pa opravljajo v zadnjem času še posebej nad Nizozemsko in severno Francijo. Pri tem skušajo angleški letalci zadeti skladišča bencina, važna križišča in tovarne.
Nemška letala so pomnožila svoje napade na Anglijo. Njih napadi, ki so vedno bolj pogosti, imajo namen izčrpati angleško obrambno letalstvo in protiletalsko topništvo tako, da bi v nebu nad Anglijo zavladalo njih letalstvo.
V	pomorski bitki pred Ora-nom, kjer so Angleži napadli francosko brodovje, je po naknadnih poročilih padlo 1300 francoskih mornarjev. Pri tem so bile poškodovane največje ladje francoskega brodovja in onesposobljene za boj.
Največjo francosko bojno ladjo „Richelieu" so Angleži napadli v pristanišču Dakar. Angleškim mornarjem se je posrečilo, da so pod bojno ladjo spravili mine, nato pa so bojno ladjo napadla še angleška letala. Ogromna bojna ladja, ki tehta 35.000 ton, se je v pristanišču potopila.
Do večjih spopadov je v preteklem tednu prišlo med angleško in italijansko mornarico v Sredozemskem morju. Eni kakor drugi poročajo o izgubah, ki sta jih prizadejala nasprotniku.
V	Afriki se tudi množijo spopadi med angleškimi in italijanskimi četami posebno ob abesin-ski meji. Po zadnjih poročilih so Italijani dosegli precejšnje uspehe.
Murska Sobota, 21. julija 1940.
ŠTEV. 29.
Nemci poročajo, da so njih podmornice potopile v zadnjem času vsak teden za 100.00 ton sovražnih trgovskih ladij.
Na vzhodu se je po zadnjih bojih Nemčija povečala za 189.000 kvadratnih kilometrov, število njenega prebivalstva pa je narastlo za nad 20 milijonov ljudi.
Napad na Anglijo se bo po poročilih časopisov, začel v nekaj dneh. Na obeh straneh se vrše pospešene priprave.
Ob priliki poskusne vožnje z novo vrsto ameriških lovskih letal, ki jih je angleška vlada v velikem številu naročila v Ameriki, so dosegli hitrost 1020 km. na uro.
Notranja politika
Naša trgovinska delegacija
je odpotovala na trgovinska pogajanja v Berlin. Gre za ureditev naše trgovine z državami, ki so zasedene od Nemčije.
Istega dne, ko je v Beograd prispel prvi sovjetski poslanik v Jugoslaviji, je dopotovala v Moskvo jugoslovenska diplomatska misija pod vodstvom jugosloven-skega poslanika dr. Milana Ga-vriloviča. Zastopniki naše države so bili v ruski prestolnici prisrčno sprejeti.
Notranji minister Mihaldžič je odstopil. Zadeve notranjega ministra bo začasno vodil sam predsednik vlade Cvetkovič. Nekateri listi pišejo, da bo sledilo še nekaj sprememb v vladi.
Sovjetski poslanik na našem dvoru je prejšnji petek bil s svojim spremstvom v Ljubljani. Od tam se je odpeljal na Gorenjsko, kjer je bil na gradu Brdo pri Kranju, sprejet v avdijenco pri knezu namestniku Pavlu, kateremu je izročil svoje poverilne listine.
Dosedanji notranji minister Mihaldžič je imenovan za bana drinske banovine. Ban drinske banovine Vladimir Jevtič pa je stavljen na razpoloženje.
Gradbeni minister dr. Krek se je udeležil kongresa Zveze bolgarskih kmečkih zadrug v Sofiji. V bolgarski prestolnici so mu pripravili prisrčen, bratski sprejem.
Moderne obvirje za sline Post. vložite —
dobite najceneje pri
Nem ec J., M Sobota.
Zunanja politika
Kancelar Hitler je prejšnjo sredo sprejel v Monakovem, predsednika madžarske vlade grofa Telekija in madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja. Predmet monakovskih posvetovanj katerim je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, so bile predvsem teritorialne zahteve Madžarske napram Romuniji. Izgleda, da želita Nemčija in Italija mirno rešitev spora med Madžarsko in Romunijo ter ohranitev miru na Balkanu.
Kaj zahteva Madžarska od Romunije? I.) Ozek obmejni pas romunskega ozemlja, v katerem žive večinoma Madžari. 2.) Ustanovitev posebne tako imenovane Sikulske dežele, ki naj bi bila do neke mere popolnoma avtonomna. 3.) V okviru romunske države bi se morala ustanoviti avtonomna Transilvanija.
Na konferenci v Monakovem
pa se je poleg omenjenega razpravljalo tudi o zožitvi blokade proti Angliji in o priključitvi balkanskih držav nemško-italijanski politiki. Govorili so pa tudi o bodoči ureditvi Evrope po končani vojni z Anglijo. Do takrat pa se ne smejo izvršiti nobene spremembe državnih meja, ker bi bil vsak spor le v korist Angliji. To velja predvsem za madžarsko-romunski prepir.
Na eni izmed zadnjih sej francoskega senata in poslanske zbornice, so nekateri poslanci zahtevali, da se morajo poklicati na odgovornost vsi, ki so krivi poraza in sedanjega položaja v Franciji.
Turška narodna skupščina
se je v preteklem tednu sestala v Ankari. V svojem govoru je predsednik turške vlade povdaril, da si Turčija ne želi od nikogar ničesar, da se pa tudi nikogar ne boji in da mirno čaka na vse kar se lahko zgodi.
Novi državni poglavar Francije, maršal Petain, je imenoval novo francosko vlado, po novi ustavi, ki je bila pred dnevi sprejeta.
Zaradi zaplembe francoskih vojnih ladij v angleških pristaniščih in angleškega napada na francosko vojno brodovje v Oranu je vlada maršala Petaina prekinila diplomatske stike z Anglijo.
Rumunija je izstopila iz Društva narodov, ker smatra, da nima njena prisotnost v Društvu narodov nobenega smisla več.
Madžarska politika se bo
ravnala po monakovskih razgovorih. Vzrok, da je Nemčija na-svetovala Madžarski zmernost, je iskati v tem, da Nemčija sedaj bolj kakor kdaj koli poprej potrebuje velike množine madžarskih kmetijskih proizvodov. Madžarska ne sme storiti ničesar, kar bi že itak slabo letino še bolj pokončalo. V tem smislu pišejo nekateri madžarski časopisi.
Nekateri listi poročajo, da
bo sovjetska Rusija zahtevala od Madžarske karpatsko Ukrajino, od Turčije pa Dardanele, medtem ko bo Bolgarija zahtevala od Romunije Dobrudžo.
Prosvetni minister dr. Koroiec o naii zunanji politiki
Prosvetni minister dr. Koroiec je dal stalnemu beograjskemu dopisniku rimskega lista .Popolo d'Italia« izjavo o našem razmerju do osi. Dr. Korošec je izjavil, da smo in bomo zmerom stremili za čim tesnejšimi in iskrenimi odnosi na kulturnem in gospodarskem področju z Nemčijo in Italijo. Naše kulturne vezi z Italijo so še mlade, toda sto načinov je, kako Jih je moči poglobiti. Za to nam bo dalo priložnost realno življenje. Na dopisnikovo vprašanje, kaj misli o razvoju dogodkov na Balkanu in v Podonavju, je dr. Korošec odgovoril, da je razmerje med posameznimi državami prijateljsko. Zato je upati, da bo to razmerje takšno tudi ostalo; potlej se ni treba bati sporov in nesoglasja. V prijateljskem ozračju se dado vsa vprašanja ugodno urediti. Glede svojega dela v prosvetnem ministrstvu je pa dr. Korošec dejal, da je njegovo programsko stališče znano in da bo storil vse, kar bo v korist narodne dinastije in domovine.
Uredba o moki in kruhu Se ne bo izdana
Svoj čas so pripravljali v Beogradu uredbo o enotnih vrstah moke in kruha. Kakor poroča sedaj novosadski „Dan", je bila ta uredba predmet živahnih razprav med zainteresiranimi ministrstvi in gospodarskimi ustanovami. Na osnovi teb razprav je bilo sklenjeno, da se uredba o moki in kruhu za enkrat še ne bo izdala.
Ustanovni občni zbor Združenih rezervnih častnikov in bojevnikov v Murski Soboti
V nedeljp, 14. t. m. ob 9 dopoldne so se zbrali v Soboti rezervni častniki iz področja soboškega okraja, da ustanove pododbor rezervnih častnikov in bojevnikov. Vse predpriprave za občni zbor je prevzel pripravljalni odbor, v katerem so bili šef katastrske uprave g. Kavšek, notar g. Ponebšek in državni tožilec g. dr-Juhart. Občni zbor se je začel z državno himno. G. Kavšek je pozdravil vse navzoče, posebno pa komandanta mesta poročnika g. Reliča. Z občnega zbora je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel- kralju Petru in pozdravni brzojavki vojnemu ministru generalu Nediču in osrednji upravi Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Nato je g. Kavšek v kratkih in jedrnatih besedah med drugim povedal tole: Živimo v burnih časih-Evropa dobiva nov obraz Narodi žrtvujejo ogromne napore, bajna bogastva in številna mlada življenja za svoje cilje. Na srečo smo mi v tem metežu pod modrim vodstvom odločujočih činiteljev in po zdravem čutu ljudi ohranili mir, toda to dejstvo nas ne sme uspavati, temveč moramo biti pripravljeni tako, da se bomo mogli takoj odzvati klicu naših duhovnih voditeljev- Ne smemo se vdajati lagodnosti in brezbrižnosti- Danes mora biti vsak vojak tudi v civilu-Vsakdo se mora zavedati in vsakdo
NaSi odnoiaji do
Nemčije in Italije
BHrvatski dnevnik" glasilo dr. Mačka piše o gornjem sledeče: »Vedno smo razumeli upravičene italijanske težnje na Sredozemskem morju in v Afriki. Vedno smo se tudi zavedali velike vloge Italije v novi Evropi. Za ledje Italije je ostalo varno in mirno, kakor to odgovarja interesom obeh sosed na Jadranu. Jamstvo, ki ga je Italija dobila z jadranskim paktom, se je izkazalo za trdno in solidno ob pri. liki največje preizkušnje v teh dneh. Pokazalo se je v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo kot temeljni kamen in takšno bo tudi ostalo. Tudi ob priliki rumunske krize se je pokazala istovetnost stališč Italije in Jugoslavije. Tako se je ohranil mir na Balkanu, kar je v interesu Italije, Jugoslavije, Nemčije in vsega jugovzhoda. Ko se bo na novo uredil položaj v Evropi, bo treba računati, da bo tudi tedaj jadranski pakt ostal docela v veljavi. Jugoslavija je s sporazumom med Srbi in Hrvati dosegla svoje notranje ravnovesje. Ta sporazum je najvarnejše poroštvo tudi za jasno zunanjo politiko v smeri ohranitve čim boljšega razvoja naših odnošajev do Italije in Nemčije".
Slaba letina
V beograjski »Samoupravi" je izšel članek o letošnji slabi letini, ki bo prinesla mnogo skrbi in težav. List piše: »Zadnja strašna zima je napravila mnogo več škode, kakor se splošno misli. Za-
mora občutiti potrebo po organizaciji, ki jo prav danes ustanavljamo. Rezervni častniki so poklicani biti za vzgled čuječnosti in inicijativnosti in požrtvovalnosti Dobra morala je prva lastnost dobrega vojaka. Prav posebno pa imajo rezervni častniki svoje dolžnosti na robu vojne meje. Za nas more veljati, da bomo možato in požrtvovalno opravljali svojo dolžnost, da bomo odločno in pametno pobijali malodušnost, pa naj izhaja od koder koli, da bomo imeli vedno trdno voljo po ohranitvi s krvjo pridobljene narodne neodvisnosti, da bomo vzgajali duha odločnosti in končno, da ne bomo čakali prekrižanih rok, temveč vedno stali budno na straži, pripravljeni, da z lastno krvjo branimo svojo domovino.
Govor gospoda Kavšeka so vsi navzoči sprejeli z odobravanjem.
Za začasnega predsednika občnega zbora je bil izvoljen dr. Juhart, ki je prevzel vodstvo občnega zbora in omenil, da je bila tudi želja vojaške oblasti, da se ustanovi pododbor rezervnih častnikov v Murski Soboti. V Soboti je nad 50 rezervnih častnikov, v celem soboškem okraju pa preko 100- Predsednik dr. Juhart je nato prebral poročila Združenja, ki jih je občni zbor sprejel. Nato so bile volitve upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča.
radi zime v mnogih krajih naše države niso pravočasno zorali zemlje, ne sejali. Poljedelska dela so bila širom naše države letos v velikem zastoju. Tudi sadja in grozdja bo zelo malo. Vse bi še nekako bilo, če bi bili april, maj in junij normalni. Na nesrečo pa je padla v teh mesecih rekordna množina dežja. Pojavile so se poplave v vseh predelih države. Nekatere reke so trikrat prestopile bregove in trikrat poplavile naselja in polja. Reka Morava je prestopila svoje bregove celo štirikrat. Vodna gladina Dunava je bila konec junija višja, kakor pa decembra in marca, ko je navadno najvišja. Kmet je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da reši, kar se rešiti da. Boril se je s prirodo, kolikor se je le mogel. Toda priroda je močnejša od človeka. Za poplavami je prihrumela toča in pobila, kar je še ostalo. Končno je prišel še fatalni junijski in sedaj še julijski dež, ki je še več škodoval, kakor letošnja zima. Širom države so mnoga polja pokončana in uničenih je na tisoče in tisoče vagonov poljskih pridelkov".
List zaključuje: »Zabeležili smo vsa ta žalostna in fatalna dejstva, da pravočasno preprečimo optimizem o naši letošnji žetvi. Zavedati se moramo, da bo letošnja žetev izredno slaba in da se moramo že sedaj pripravljati na velike omejitve v potrošnji hrane*.
Iz Zveze združenih delavcev
Prejšnjo nedeljo se je vršila ustanovna skupščina Stavbene zadruge. Že ta ustanovna skupščina je pokazala kako potrebna je bila ustanovitev te zadruge in to ne samo za delavstvo, ampak za vse sloje. Namen zadruge je graditi zdrava in cenena stanovanja, ki jih pri nas tako zelo primanjkuje in to še posebno za de-lavstvo, ker v teh težkih časih ne zmore visoke najemnine. Želja vsakega človeka je, da pride do svoje lastne strehe in to je tudi že razvidno iz tega, da se je prijavilo že v tem krat kem času kar rekordno število članov in vsled lega vabimo še ostalo delavstvo, da se čimprej včlani v tej zadrugi.
Številni naši člani nas sprašujejo, kako je sedaj z našimi sezonskimi delavci v Franciji. Zato smo zaprosili preko naše centrale glavni odbor društva Rdečega križa za točna pojasnila. Ko bomo dobili ta pojasnila, bomo lahko ustregli vsem svojcem teh sezonskih delavcev, kar bomo tudi objavili v časopisju.
Ker je sedaj našemu delavstvu pot v tujino zaprta in ker tudi drugače izseljevanje kvarno vpliva na naš narod, je nujno potrebno, da se izboljšajo deiavske razmere doma. V rokah imamo poročila, v kako siabih razmerah živijo naši sezonski delavci v Belju. Tudi za to delavstvo bomo storili vse, da se mu položaj čimprej zboljša in da tudi to delavstvo že enkrat pride do svojih pravic.
Po določilih kolektivne pogodbe stavbinskega delavstva z dne 3, junija 1940 mora stasbinski delavec zaslužiti v Murski Soboti in okolici najmanj na uro in to: zidarji po 3 letih od izučitve 5 25 Din, zidarji do 3 let po izučitvi 4 50 Din, pomožni delavci nad 18 let stari 3.50 Din. S 30. avgustom 1940 se mezdna tarifa za stavbno stroko poviša še v vseh razredih in kategorijah za 0 25 Din na uro.
Kdaj prenehajo veljati stari kovanci
Po odloku finunčnega ministra prenehajo veljati kot zakonito plačilno sredstvo stari kovanci,*ki so se vzeli iz prometa in sicer prenehajo veljati:
stari kovanci po 10 din 31. avgusta 1940,,
stari kovanci po 2 din 16. avgusta 1940.
in novci po 50 par dne 16. avgusta 1940.
Lastniki teh novcev se pozivajo, da v lastnem interesu zamenjajo ta denar z novimi kovanci. Stare kovance morejo zamenjati pri podružnicah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah.
Železniške proge v Sloveniji
Letno se zgradi v naši državi približno 100 km novih prog. V Sloveniji je znašal letni prirastek do leta 1918 20 km, po prevratu 3 km letno. V Sloveniji so bile zgrajene v letih 1918—1937 sledeče proge: Ormož— Murska Sobota 39 km, Rogatec—Kra-pina 14 km, Dvojna proga Zidani most 0.3 km, Konjice—Žreče 6 km, Vrhnika —Vrhnika trg 0.9 km ; skupaj 20.2 km.
BBB3SBI HIHO MUB5Bfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 18. VII. ob 20-30 uri v petek, dne 19. VII. ob 20.30 uri v soboto, dne 20. VII. ob 17*30 uri
in ob 20 30 uri
VELEFILM
»SUŽNJI SVOBODE«
WARMER BAXTER F. BARTMOLOME1V Film je posnet po znanem romanu R. S. Stevenson.
Legendarni B r e c k — znan iz borb za svobodo Škotske — daruje vse, tudi življenje za svoje tovariše. Borba, pustolovSiine itd.
V nedeljo, dne 21. VII. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»SUŽNJI SVOBODE"
_Znižane cene: 2, 3, 5 din._
Dodatek: NaJnoveJSi „Fox>ov" tednik
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 21. VII. ob 15.15 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 22. VII. ob 20 30 uri v torek, dne 23. VII. ob 20 30 uri VELEFILM
..ROHGERT Kil TIROLSKEM"
Heti Finkenzeller	Hans Holt
Dunajski deški pevski sbor
(„Sangerknaben") Godba: Mozart, Schuberti!
Nepokvarjena ljubezen na vasi...... . .
Znanost odpove.....prijateljstvo rešuje
zapletene zadeve......
Dodatek: Najnovejši „Metrov-lednik".
Pri predstavah v soboto dne 20. Vil. in v nedeljo 21. VII. 1940
Poseben program v odmorih! Senzacija!
Artistka KRALJICA ŽELEZA
predvaja svoje atrakcije! Na „Olimpijadi" I. 1936 je dosegla rekord v težki atletiki! OrSi 1000 kg!
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Stanje Setve po svetu
Vse kaže, da letošnja žetev v Evropi ne bo najboljša. Mnogo so temu krive številne povodnji in neugodno vreme, mnogo pa tudi vojni dogodki.
V	Franciji je zaradi vojnih dogodkov in pomanjkanja delovnih sil mnogo manj zemlje posejane ko druga leta. V Veliki Britaniji pa je bilo nasprotno obdelane zemlje več. Stanje pšenice je odlično, enako tudi stanje ovsa in ječmena.
V	Jugoslaviji so napravile veliko škodo povodnji in slabo vreme. Tudi na Madžarskem so napravile povodnji mnogo škode. Stanje posevkov ni ugodno. V Romuniji je stanje posevkov dobro, v Turčiji pa bo žetev zaradi povodnji manjša. V Sovjetski Rusiji je stanje normalno.
V	Združenih državah Severne Amerike se ceni žetev na 116 milijonov metrskih stotov. V Kanadi kaže žetev dobro, ravno tako pa tudi v Argentini. V Britanski Indiji je letošnja žetev enaka lanski. Na Japonskem je stanje posevkov normalno, v Palestini pa odlično. V Severni Afriki upajo na dobro žetev, v Avstraliji pa na zelo dobro.
DOMAČE VESTI
—	Imenovanje. Na zadnji seji upravnega sveta Prekmurske banke, je bil imenovan za ravnatelja g. Lipič Jožef, zaprokurista pa g. R. Peterka. Naše iskrene čestitke!
—	Poroka. V ponedeljek, dne 15. t. m. sta se poročila v Murski Soboti gdč. Krančič Gizela, privatna uradnica in evang. kaplan g. Darvaš Aladar. Obilo sreče!
—	Prva plesna veselica privatnih in trgovskih nameščencev se ne bo vršila 4. avgusta, temveč 11. avgusta. Društvo prosi vse ustanove in društva, da ta dan ne prirejajo sličnih prireditev ali zabav.
—	Upokojitev. Učiteljica za Ženska ročna dela na tuk. ljudski šoli ga. Zofija Merharjeva je bila te dni upokojena.
PLESNA VES1LICA
privatnih in trgovskih
—	Prometna nesreča. V nedeljo v večernih urah so se vračali iz Lendave proti domu posestnika Županek Štefan in Viljem iz Šalovec ter njegov 12 letni sin. Peljali so se na motornem kolesu, ki ga je vodil Štef sn, Viljem in otrok pa sta sedela zadaj. Na ravni cesti v bližini Beltinc jim je naproti pršvozila neka kolesarka. Ko jla bili obe vozili že precej biizu pa je hote! Županekove prehiteti s svojim avtomobilom g. Vilageš iz Sobote. Vsi so držali pravilne desne strani, razven ženske, ki se je hotela izogaiti avtomobilu ter je nenadoma zavozila ca levo stran cestišča, kar pa je postalo za njo in pa za Županekove usodno. V naslednjem trenutku je že i vso silo zavozila v drsečo motorno kolo. Radi nepričakovanega udarca je Županek Štefan izgubil oblast nad svojim vozilom fako, da je bil padec neizogiben. Pri težkem padcu so vsi itirje dobili precejšnje poškodbe. Najhuje jo je izkupil otrok, ki je dobil težje rane na glavi, na obeh rokah, a najhuje pa na desni nogi, kjer mu je iztrgalo meso. Županek Viljem je ranjen na glavi in rokah. Lažje po-ikodbe pa sta dobila Štefan in neznana kolesarska, ki je odbrzeia proti Odrancem, ko so jo hoteli poškodovanci legitimirati. Oočim sta se Županek Štefan in Viljem sama odpeljala i motornim kolesom v soboško bol nišnico pa je težko ranjenega fanta naložil na svoj voz g. Vilagoš, ki je ponesrečencem prihitel na pomoč. Županek Viljem in njegov sin sta ostala v bolnišnici.
—	Nesreče. Posestnik Gaber Leopold iz Nuskove je po nesreči padel pod voz, s katerim je peljal drva. Pri tem si je zlomil roko. — Štiriletnega Skerlaka Otona, sina trgovca iz Moš-ianec je povozil neki kolesar. Dobil je težje poškodbe na glavi. — Pri cidanju hiše je padel s precejšnje vi-iina na tla 14 letni posestniški sin čontala Karol iz D. Slaveč. — S se-
kiro se je vsekala v nogo posestnica Godina Marija iz Moravč. — Pri podiranju starega hleva se je zrušil zid na Horvat Marijo iz Šalovec. Dobila je težje poškodbe po celem telesu. — čevljarski vajenec Durič Štefan iz Sobote je tekel za nekim avtomobilom. Pri tem se je spodtaknil in padel s lako silo na tla, da si je zlomil leyico v ramenu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboški bolnišnici.
—	Platane. Bojazen, da bi se posušile košate platane na Aleksandrovi cesti, ki nudijo posebno v poletni oripeki prijetno senco, je bila odveč. Da drevesa toliko časa niso dobila listja, je bila kriva listna bolezen, ki je napadla nekatere platane tudi v parku. Izgleda, da je bolezen minula da ne bo treba sekire, kakor so nekateri že prerokovali.
—	Smrt. Prešnji teden je umrl v Križevcih tamkajšnji dolgoletni predsednik občine g. Kfičan Peter. Pokojni, ki je mnogo napravil za napredek svoje občine, je bil star 46 let. Ob veliki udeležbi ljudstva, ki je prihitelo od blizu in daleč, so ga pokopali v nedeljo opoldne na tamkajšnje pokopališče. Težko prizadetim naše so-žalje. N. v m. p.!
nameščencev
v nedeljo 11. avg.
ŠPORT
Zanimiva pokalna tekma.
V	nedeljo bomo imeli na Stadionu Mure zanimivo pokalno tekmo med ISSK Mariborom in Muro. Ta tekma je obenem finalna tekma v mariborski podzvezi, kajti Maribor je izločil vse Mariborske kfube, dočim je Mura izločila močne Čakovčane. Zmagovalec te tekme bo igral nato še dve tekmi s celjskim zmagovalcem in če tudi tu zmaga, pride v finale s SK Ljubljano. Zato je za oba kluba nedeljsko srečanje zelo važno in prav gotovo bosta napeli obe moštvi vse svoje sile, da si priborita zmago v tem važnem srečanju.
Mariborčani so sedaj v zelo dobri formi, kar potrjuje tudi dejstvo, da so prišli v prvenstvu Slovenije do final, kjer so samo z veliko smolo podlegli v tretji tekmi Železničarjem. Gosti bodo poslali v borbo svoje najboljše moči.
Tudi domačini so se za to tekmo dobro pripravili in bodo poslali v borbo dobro moštvo tako,da bo nedeljska tekma nudila pravi športni užitek.
Začetek zanimive tekme bo ob 4 uri popoldne.
Tenis
Atletiki (Celje) - Mura
V	nedeljo bo na igrišču Mure zanimiva tenis tekma med celjskimi Atletiki in domačim moštvom. V ekipi gostov bo igral tudi bivši prvak Slovenije Skoberne, ki je tudi danes eden izmed najboljših teniških igralcev naše banovine. Zanimiva tekma se bo začela ob 9 uri dopoldne.
GASILSTVO
SodiSinci. Po dolgih letih so se vršile pri nas dne 14. t. m. velike okrožne gasilske vaje, katerih se je udeležilo 10 gasilskih čet iz območja občine Tišina — skupno 140 gasilcev. Radovednost izvajanja tako obširnih vaj je privabila k nsm prav veliko število naroda. Vaje je vodil šolski upravitelj g. Viktor Siajnko iz Gedero?ec, ki je obenem tudi član župne uprave. Gasilci so predvsem vežbaii četno obuko z raznimi pre-strojenji, kar se na gasilskih vežbah na našem podeželju ni še opazilo. Nato so izvajali vaje z orodjem in slednjič pasivno obrambo pred napadi iz zraka. Pokanje petard na dvoriščih raznih posestnikov, je bii znak padlih bomb. Po razporedu so gasilske čete napadle požare, odnosno s peskom pogasile domnevne zažigalne bombe. Vršilo se je tudi reševanje ljudi in imovine. Vse je bilo prav zanimivo opazovati, posebno pa delovanje sa-marjanskega odseka, ki je spretno rešil 5 dozdevnih ponesrečencev, izmed katerih je bil eden utopljenec iz glo boke mlake. Odnesli so jih na obve-zovaliiče, kjer so jim nudili prvo po moč. Vaje so gasilci izvedli prav dobro in s tem dokazali svojo izvež-
ZAHVALA.
Vsem tistim, ki so nam ob priliki izgube naše priljubljene mame in omame
MORGENŠTERN EME
na kakšenkoli način olajšali našo žalost, se iskreno zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo gdu primariju bolnica, da je odstopil sobo na svojem oddelku — g. Dr. Omanu in*l čestitim sestram za vestno zdravljenje in oskrbo ter vsem darovalcem vencev, šopkov in spremljevalcem na pokopališče.
Žalujoča rodbina POREDOS.
pod
pokroviteljstvom
ženski šivalni »troj
banost. V resnici smo to organizacijo vzljubili, ker nesebično deluje v obrambo naših domov, imetja in ljudi. To naj bo v zadoščenje vodstvu gasilske župe in g. Stajnku, ki je za ta gasil-ski nastop vse tako skrbno pripravil.
Vežbanje gasilcev. Okrožne gasilske vaje se bodo vršile dne 21. t. m. v Vadarcih za vse čete občine Bo-donci in pri Sv. Jurju za vse čete občine Rogaševci.
Dopusti vojnih obveznikov
MisSster vojske in mornarice, ar~ mijski general Milan Nedič je izdal sledeče obvestilo:
»Nekaj časa sem prejemam vedno večje število pismenih prošenj za dopust vojnih obveznikov, ki so na orožnih vajah. Med njimi je posebno mno" go pisem žena vojnih obveznikov. Na vsako pismo posebej mi ni mogoče odgovoriti. Dobro mi je znano, s kakšnimi težavami se morajo naši možje, posebno pa še žene, boriti v teh težkih časih. Toda naj se vsakdo iskreno vpraša in si da sam odgovor na sledeče vprašanje: Kaj pomenijo vse te naše težave v primeri s trpljenjem mož in žena v vojujočih se državah? Vsekakor pa je posvečena vsa pozornost potrebam našega narodnega gospodarstva in to tako poljedelskega, kakor industrijskega in obrtnega. Z ozirom na to se je pričelo s periodičnim pošiljanjem vojnih obveznikov na dopust, kar bo omogočilo vsaj delno Izpolnitev prošenj, ki sem jih prejel."
Vaienca
sprejmemo takoj — pogoj 4 srednje šole. — NEMEC ]. M. Sobota.
Gdč. IHaocika - hrabro dekle
Vroči dnevi, ki so se pojavili v zadnjih tednih, privabljajo na kopališča mnogo ljudi, zlasti mladino obojega spola, ki je po zaključku šolskega pouka prosta in si v plavalnem športu išče svoje razvedrilo.
Tako je bilo tudi dne 11. t. m. na obali reke Mure, v območju kraja Tro-povci, kjer se je zbralo v popoldanskih urah mnogo kopalcev, med katerimi sta bile tudi študentkinji gimnazije gdč. Mancika Antauerjeva, hčerka šolskega nadzornika iz Tropovec in osmošolka gdč. Gabi Malačič iz Murske Sobote.
Potem ko je ta rcladež z veselim petjem in medsebojnim pogovorom na obali končala, se je zagnala v vodo na izvajanje plavalnega športa, pri čemer je seveda vsak plavalec hotel pokazati svoje plavalno znanje. Tam daleč na sredini, kjer je reka globoka in bolj deroča, sta slučajno prišle skupaj gdč. Mancika in gdč. Gabi v
predsednika Združbe trgov.
g. FRANCA ČEHA
trenutku, ko se je gdč. Gabi začela potapljati. Skrila se je pod vodo in za trenutek zopet prišla na površje, toda samo za trenutek in že jo na površju več ni bilo. Gdč. Mancika Antauerjeva jo je zgrabila za lase in jo s plavanjem vlekla proti obali. Toda komaj ko se je lotila tega nevarnega dela, jo je gdč. Gabi z vso silo zgrabila za rame in tu je na vodni gladini med obema nastal dvoboj, pri katerem se je gdč. Manciki posrečilo koleginjo spraviti pod pazduho in z največjim naporom priplavati na obrežje, kjer so gdč. Gabi pripomogli do življenja.
Gdč. Mancika, dasi še mlada in šibka, je rešila življenje gdč. Gabi, zato vsestransko zasluži, da se jo imenuje hrabro in pogumno dekle.
Poleg tega priporočamo občinskemu uradu Tišina, da jo predlaga v odlikovanje, da bo imela viden znak hrabrosti ne samo na golem ramenu, kjer se močno poznajo odtisi prstov, marveč tudi na prsih.
DKW - 2UNDAPP
MOTORNA KOLESA v veliki izbiri.
Rezervni deli — P A G U S A sedeži za sovozača.
NEMEC 11H. Sobota.
Polnenje vseh vrst akumulatorjev.
Šivalni in pisalni stroji
po znižanih cenah.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Nakai pojasniH
- Nekateri člani, ki so dobilijminule dni opomin zaradi vplačila zapadlih članarin, so se zglasili v uradu zdru-žunja in zahtevali pojasnila zakaj združenje pri tem tako strogo postopa. Vsem tem, ki so priili po informacije, kakor tudi vsem ostalim članom, ki članarine do danes kljub opominom niso vplačali pojasnujemo:
Na občnem zboru je bilo vsem razloženo, zakaj potrebuje združenje tako nujno denar. Pojasnili smo to zaporedoma v prejinih objavah v .Murski Krajini". Združenje je s postavitvijo .Trgovskega doma" prevzelo težke obveznosti. Enake obveznosti je prevzelo tudi z otvoritvijo svoje dvo-razredne trgovske šole. Podjetniki, ki so bili pri gradbenih delih .Trgovskega doma" zaposleni, zahtevajo plačila po pogodbah, ki so bili žnjimi sklenjeni. Če račune ob času ne plačamo, sledijo težave in sitnosti. Poleg tega rastejo obresti z dneva v dan. Kdo mora te stroške plačati? Združenje 1 In kdo je združenje ? Vsi trgovci, ki so v združenju včlanjeni. Torej če uprava pri izterjevanju članarin strogo postopa, dela to le v interesu vseh članov. Tisti, ki zaostane s plačilom članarine, mora seveda nositi tudi stroške za obresti itd. če je uprava združenja po sklepih občnih zborov izvršila gotove naloge in naložila združenju obveznosti, je storila to v imenu vseh organiziranih članov. In za naloge, ki jih je uprava združenja izvršila po nalogu občnih zborov, odgovarjajo vsi člani združenja solidarno.
Zato nima smisla, da se nekateri člani upirajo plačati članarine. Vsi člani imajo enake dolžnosti in tudi enake pravice, kajti proti članom, ki se upirajo proti sklepom občnih zborov, mora uprava združenja postopati po zakonu, ker ne more riskirati, da bi z neupoštevanjem sklepov občnih zborov zavozila celokupno članstvo v še večje neprilike. Tisti, ki svoje obveznosti uredi takoj kakor hitro se ga povabi, nima nobenih sitnosti. Sitnosti ima samo tisti, ki dela drugim članom težave.
Članarine bi morale biti vplačane v 14 dneh od tistega dne dalje, ko so dobili člani vabilo za to. Kdor tega ni vpošteval, mora pač računati na posledice. Kdor se je pravočasno opravičil in kot discipliniran član razložil zakaj ni mogel v tem roku plačati, tega se je tudi vpoštevalo.
Prosili smo vse zamudnike in to v drugič, naj plačajo članarino do 12. julija. Na žalost najdemo še mnogo takih, ki tudi te prošnje niso vpošte-vali. Upravi združenja preostane sedaj samo še en način te zamudnike spraviti v red in sicer z rubežom. Ne samo to, da bodo imeli prizadeti s tem razne sitnosti, temveč nakopljejo si z rubežom še stroške, ki si jih lahko prihranijo, če bodo po najkrajši poti Članarino vplačali. Uprava pri najboljši volji ne more dovoliti nadaljnih odlogov, ker upniki ne čakajo. Prosimo vse prizadete, da to uvažujejo.
UPRAVA.
Zapisnik
19. redne glavne skupščine združenja trgovcev za srez Murska Sobota z dne
1. maja 1940.
(Nadaljevanje.)
V	internem delu se je združenje zanimalo za vsa vprašanja, ki so bremenila trgovski stsn že leta in leta in se je tudi potrudilo, da se ostrine najrazličnelših odredb, naredb, zakonov itd. naperjene proti interesom našega stanu, če se že niso mogle odpraviti, pa vsaj omiliti v toliko, da ne bi sunki tako zaskeleli. Tu imamo v mislih davčne obremenitve, krošnjar-ske nadloge, konzumarstvo, sušmar-stvo itd. V davčnih zadevah je bilo združenje vsem članom, kakor vedno, dobri svetovalec in pomočnik pri sestavljanju napovedi. Številnim se je pomagalo z raznimi prizivi na višja oblastva. Imeli smo s tem delom uspehe.
V	borbi proti krošnjarstvu so bili doseženi zadovoljivi rezultati. Polo-vilo se je vsega 98 krošnjarjev. Vložene so bile številne ovadbe proti šušmarjem, ki jih najdemo prav pogosto v stroki trgovine z živino, s sedjem in dešelnimi pridelki in v trgovini z jajci in perutnino.
V	sadni stroki je bilo delo v zadnji seziji dokaj živahno, čeprav od vsega začetka ni bilo upanja, da bo prišlo v tej stroki do živahnega povpraševanja po blagu. Motili so zunanjepolitični dogodki in tudi dobre sadne letine v državah, kamor smo izvažali. Kasneje se je pa le pokazalo, da je bilo kljub dobrim letinam drugod in kljub vojnam, blaga pri nas le premalo. V Nemčijo se je izvozilo 28 vagonov. Zaradi kontingentiraneoa izvoza sadja v Nemčijo imamo o tem točno kontrolo. Koliko se je izvozilo v druge države, zlasti na Češko, nimamo točnih podatkov, vendar vemo. da je bil izvoz v te države ogromen in je znašal približno 120 vagonov jabolk. Pri Prizadu je vlošilo združenje nekatere intervencije zaradi hitrejše odprave izvoznih poslov in glede moblizacije terjatev, ki so jih imeli naši člani pri uvoznikih, zlasti na češkem.
Predno zaključim svoje poročilo, moram posebej podčrtati sledeče. Poleg obsežnega internega in javnega dela, ki ga je združenje prevalilo v minulem poslovnem letu, more biti naša organizacija ponosna na rezultate svojega dela, saj je to delo kronano z vidnim spomenikom, s svojim .Trgovskim domom". Da imamo danes nstš ponosni dom in da imamo svojo trgovsko šolo, se moramo zahvaliti žrtvam, ki so jih prispevali posredvo ali neposredno vsi naši člani. Glavna zasluga za vse te lepe uspehe gre članom uprave, predvsem pa predsedniku združenja g. Čehu in gospodu Josipu Benku sen., ki sta neumorno delala na to, da se naša organizacija v tesni povezanosti z vsem ostalim gospodarskim življem v Prek-murju vidno afirmira v vsej ožji in širši javnosti. Tudi naši Zbornici kakor Zvezi trgovskih združenj gre vse priznanje in zahvala, da sta nam ti dve organizaciji pomagali pri uresničenju naših nalog in da sta nam vselej pomagale tam, kjer je bila pomoč
najbolj potrebna. S tem zaključujem svoje poročilo.
Predsednik je dal tajniško poročilo v debato. Ker se nihče ni oglasil k besedi, je bilo tajniško poročilo sprejeto.
Blagajniško poročilo.
Blagajniško poročilo je podal tajnik združenja g. Veble in se glasi: Dohodki:
Din 99.961.— Din 10.987.50 Din 950.— Din 26.300.— Din 14.500.— 30.— 36.— 730.— 1.250.— 2.100.-4.929.16
članarine inkorporacije vajeniške pristojbine podpore za .Trg. dom" nakupovalne legitim. članske legitimacije zdravniške legitimacije poslovne knjižice razna potrdila povračila pot. stroškov obresti
na direktno vplačanih
zborničnih taksah prodane fotografije povračila k plači služit, vnovčeni kuponi PAB pomotoma vplačana članarina gostiln. Jonaš Din povračila za tel. govore Din razni dohodki	Din
skupaj
Din Din Din Din Din Din
Din Din Din Din
530.— 390.— 300.-75,—
90.-40.— 56 —
Din 163.254.66
S t r o I k i:
Plače in soc. dajatve Din	29.616.50
podpore Din	16.126.50
potnine Din	8.106.50
razne članarine Din	341.—
stroški pošt. hranilnice Din	150.07 nagrade za raznašanje
vabil in okrožnic Din	225.—
sodni stroški v zad. Serec Din	110.—
razna povračila Din	290.—
časopis, oglasi in objave Din	571.50
naročnine za M. Krajino Din	11.440.—
inštalacija telefona Din	750.— telef. pogovori, depoziti
in poslovalnine Din	2.374 50
brzojavke Din	526.75
odpisi članarin Din	363.—
bančni stroški Din	151.68
avtorska nagrada Din	200.75 zbornična taksa Bata
Cankovo Din	500.—
znamke in kolke Din	3 823.50
naročnine knjig in časop. Din	2.136.—
za vezavo knjig Din	598 25
za poslovne knjižice Din	900 —
pisarniške potrebščine Din	4 777.50
Trgovski dom: Obresti hipotekarnega
posojila Din	26.563.33 cenilna taksa Din	1.408.75 upravni stroški PZ Din	1.350 — odprava poslov PZ Din	26.67 notarski zapisi Din	6.190 50 intabulaclja Din	3.660.75 prenosna taksa Din	541.— zemijarina Din	1050 inventarne potrebščine, materjal za čiščenje itd. Din	6.209.— gramoz Din	240.— zavarovalnine Din	1,390.— zavese, montaža materjal itd. Din	1.012.75
skupaj Din	48.603.25 razsvetljava, kurjava in najemnine starih pis.
lokalov Din	5 688.25
nagrade delavcem - Sfkcf Din	216.—
pogostitev gostov . Din	394.—
fotografije Din	1.033 —
razni stroški , Din	2 52848
vsega skupaj prirastek v letu 1939
Din Din
142 550.70 20 703 96
Stanje premoženja koncem
Aktiva prenos salda iz 1.1938 Din saldo blagajne Din saldo v Prekm. banki Din saldo v Kreditni banki Din saldo v Kmečki pos. Din saldo v Poštni hranil. Din saldo dolžnikov
.Trgovski dom" saldo dolžnikov inventar
Trgovski dom _
skupaj Din Pasiva: za prenos saldaizl. 1938Din saldo upnikov	Din
prirastek v letu 1939 Din
Din Din Din Din
leta 1939:
4.257.-652.15 5410.02 1.560.-2.874.— 125 864.50
730.— 50.534.— 11.600.— 316 963 25
520 444.92
313.007.21 186 733.75 20 703 96
skupaj Din 520.444 92 Dobi
Din 163.254 66
Pregled računa upnikov: kJ Občine M. Sobota Din - Bolniške blagajne Din ° Čeh Franc M. Sobota Din « Hanh Izidor	Din
" .Murska Krajina" Din
Gradivo d. z. o. z. S Maribor	Din
o Maks Ussar Maribor Din 2 Dittrich Gustav mL » M. Sobota	Din
^ Heričko P. Maribor Din S Kofjač Fr. NL Sobota Din o Remec & Co.Kamnik Din 2 Električnega podjet-S ja M. Sobota Din . Osr. urada za delo Din
Pokojninski zavod £ za hip. posojilo Din
2	skupaj
800 — 923 50 8 309.— 2.166.— 8.46250
3632.— 47.578-
2.467.25 5.943.— 1.050,— 20.384.—
16.945.— 900.—
443 750.—
Din
Sraka Štefan, gradbenik . M. Sobota	Din
« špur Tomo, mizarski
mojster M. Sobota Din tj Ing. Saša Dev, arhi-S tekt, Maribor Din Nemec Janez, Murska Sobota	Din
saldo na rač. pasive Din
563.310.25 Dolguje
305.207.—
56 369 50
5.000.—
10 000.— 186 733.75
skupaj Din 563.310.25
Obračun
, Trgovski dom" 1. maja 1940.
I I
s stanjem
o m
1 L I L« L
»O	in — 06 -I N N ©O
7	o eo t- — coo-*fo o ooiflinmcNcn
•o	i>; « h e m n « -
•5	N CM CM
o
10 o
QO	o
CM	S
tO	O
00	o
o m
o o
10 CM
. . ....... U 1
— NNOOt-nNNOOIOtNm
x> -.-tshNOOOinsoooS
o omm^nNtoincoina
- . .
m f-
CM — _
Q nifiNincoo<o«oti ai — 05C0C0CN—>
oo
«.111
O N t^
Q m oo
cO i—<
00
m
CM
I i II ' i
x) o cn
o <0 — 000
O	©
kri	01 CM
co	m co re
u.
O	O
XI	XI u
— O o CO X5
O — O d
o 00
2	<=>
o	o
m	m
cm	t*.
to ■** 00 <0 o t-« tN
<2	5
s	~
«	E
C/3	X
5* s I Is SSI
«0 b "O
K> 3 «1
n. "-1 D -</5 O
o
5
eo
S
M «S «
O £>
O
cn
□ JC £B O
O	O
-o	x)
o	o
m	co
S S vi *
eo —
ti/0 . £ O
lu
O KJ
tt o
z isi
nu u
KJ U
w - -Z
X)
E
— OJ
a x
CO OO TS< CO
0> oi CO
O* 2 O «
>44
so
M TJ
w O
o a.
U o
u ~ v a
F- iS
0£ U
Terjatve znašajo izplačali smo dobiti imajo še
Vrednost
Din 732 552 25 Din 616.663.25 Din 112.889;— stavbe
Din 90 000,— Din 732 552 —
parcela zgradba invent. vred)
skupaj Din 822 552.— (Nadaljevanje sledi.)
(s šolskim