■murfSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim ,> , . Abb postale 1 gruppo LCllil 4lHl Ur Letu XXXVII. Št. 218 (11.040) TRST, torek, 15. septembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v TfsUi 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi NA VČERAJŠNJEM SREČANJU MED OBEMA VODSTVOMA Sindikati in KPI so ostro ocenili Spadoiinijeve gospodarske predloge Srečanje je bilo v okviru sestankov tajništva sindikalne zveze s strankami - Danes sestanek s Confindustrio RIM — Včerajšnje srečanje med Predstavniki KPI in sindikalne zveze bi moralo biti. vsaj po napovedih. zelo kratko in posvečeno izključno razpravi o raznih stališčih komunistov in sindikatov. To potrjuje tudi dejstvo, da so prvotno »odredili* čas ene ure, kolikor bi srečanje moralo trajati. V resnici Pa se sestanek včeraj pozno zvečer še ni končal in po prvih informacijah naj bi šlo za vse prej kot pa za samo formalen stik. Kljub temu se da na osnovi skopili podatkov sklepati o politični ysebini razprave, ki bo zaradi svoje važnosti tudi v prihodnjih dneh predmet obravnave: tako KPI kot sindikalna zveza sta zelo ostro ocenila Spadolinijev gospodarski dokument. Iz tega izhaja, če je bilo mnenje o Spadolinijevih predlogih glede inflacije, draginjske doklade in življenjskih stroškov tako ostro, da bo delo vlade v bodoče zelo težko. In to je najbrž rodilo nemalo problemov pri voditeljih sindikalne zveze in KPI. Ob tem pa je treba tudi pripomniti, da so na včerajšnjem sestanku nemara obravnavali še dve bistveni vprašanji, ki ta čas delita levico, in sicer vprašanje miru in in terorizma. Skratka, razprava je bila vsebinska in tudi konfrontacija je potekala na tirnicah'splošnih političnih vprašanj. S strani KPI so se srečanja udeležili Berlinguer, Chiaromonte, Bor-ghini, Colaianhi, Natta, Alinovi, Terzi in Montesori, medtem ko so sindikalno zvezo zastopali, Lama, ■lU>IUI||||||ll|||||||ini|||||||||tlMI|l||U|||miUlllHI||ltl|||f|||||||||||t||(||||||||||||||||||kMU»MIIIIIIII|||l||||||||| V OSPREDJU POLITIČNEGA DOGAJANJA Zaostrovanje polemike okrog krajevnih uprav Danes seja vodstva PSDl, od katerega bo veliko odvisno, če bodo potrjene levičarske uprave v Rimu in Genovi načrta obstoji prav v tem. da se mu ponudi predsedstvo vlade. Tako bi se politična tigra* lahko ugodneje iztekla v prid KD. Za celotno krščansko demokracijo je najboljša taktika, da zadobi malo sape in da izolira komuniste. Prav to pa sc tudi vzroki, ki dajejo celotnemu do-krajevnih Carniti, Benvenuto, Marini, Malti-na, Crea, Scheda, Verzelli in drugi. Srečanje je spadalo v okvir posvetovanj s strankami, ki jih je tajništvo sindikalne zveze načrtovalo že avgusta letos. Vendar je bilo srečanje s komunisti prav na predvečer važnega sestanka s Confindustrio in pred sejo tajništva sindikata, na kateri bodo morali določiti linijo v zvezi s predlogi vlade o gospodarstvu. Srečanja z drugimi strankami pa bodo po teh dveh terminih. Zaradi tega je jasno, da je hotela sindikalna zveza najprej slišati mnenje KPI tudi zato, da bi se izognila neljubim polemikam, ki so v zadnjem času karakterizi-rale odnose sindikatov s komunisti. Še pred sinočnjim sestankom KPI pa se je v jutranjih urah sestalo enotno sindikalno tajništvo, ki je začelo razpravo o vladnih predlogih. Ob koncu seje je tajnik CISL Carniti izjavil, da sindikalna, zveza nima nobenega namena razpravljati s Confindustrio o draginjski dokladi in o stroških za delovno silo, če '■prej ne bo razpolagala s točnimi elementi glede predlogov, ki jih je orisal predsednik vlade*. Po besedah voditeljev sindikalne zveze se da torej sklepati, da le ta ne bo sprejela Spadolinijevega dokumenta. In če bodo ta sklep potrdili. smo prpd popolnim odklonom znanega »protiinflacijskega pakta*, na katerem je osnovano življenje celotne petstrankarske vlade. Očitno je. da bi posledice tega imele močno odmevnost. R G. nudil socialistom pravo «železno zavezništvo*. V tem paktu je zapo-padena tudi ponudba, da bi Craxi prevzel predsedstvo vlade, po drugi strani pa bi morali socialisti pretrgati z vsemi sporazumi z levico, saj sta PSI in KPI v mnogih italijanskih mestih trdno povezani. Za voditelje demokrščanske levice je torej* napočil trenutek, ko je treba spodkopati tla pod *iu»leiea«mna .>•*■ ■ -enciklike. jReruni novarum* papeža eialj^ičnim tajnikom Crasijem in e- THT h™-I„ v Vatikanu danes diria možnost za uresničitev tega Danes bodo objavili družbeno encikliko papeža Janeza Pavla II. VATIKAN - Ob priliki 90-letnice Zmeda ob uvajanju «dogovorjenih cen» REVI — Dvomesečno razdobje ('dogovorjenih cen» se začenja v precejšnji zmedi. Ceniki, ki so jih v vsaki pokrajini posebej pripravili v dogovoru med zastopniki prehrambene industrije, trgovcev in zadružnih organizacij, so med seboj tako različni, da vzbujajo presenečenje. V nekaterih krajih jih pa še niti niso sestavili, drugod jih popravljajo. V splošnem pa je povsod opazno, da vsebujejo seznami 20 najbolj običajnih živil cene, ki so višje ali težijo k vrhu za posamezen artikel. Za zgled take zmede naj navedemo. da se giblje cena kruha v velikih mestih od 800 do 1.400 lir za kilogram, junetina od 9.000 do 11.500, testenin od 850 do 1.030. Pri takem stanju se ostrijo polemike, na eni strani med trgovci in njihovimi dobavitelji, ki se otepajo očitkov, da so podražili blago tik pred vstopom v veljavo prostovoljnega sporazuma o brzdanju cen, na drugi pa iz vrst sindikatov in potrošnikov, ki se bržkone upravičeno jezijo na oboje. Zato je minister Marcora ponovno sklical zastopnike trgovcev in in-dtistrijcev, da pojasnijo te nerazumljive razlike, zagrozil je pa tudi z morebitnimi vladnimi ukrepi. Nfl OSTROŽNEM BRDU OSREDNJA PROSLAVA PRIMORSKE OB 40-LETNICI OF Brkini ■ zibelka primorskega partizanstva zaživeli v spominu na dni boja in trpljenja Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan Govorniški oder na proslavi OF na Ostrožnem brdu PO PRVEM DELU KONGRESA SOLIDARNOSTI V GDANSKU Vtem ko vsi pričakujejo reakcije vlade poljski primas Glemp poziva k strpnosti Tiskovna konferenca voditeljev Solidarnosti v Gnieznu ■ Danes se verjetno sestane politični urad CK PZDP - Ostra in masivna kampanja SZ proti poljskemu neodvisnemu sindikatu Leona XIII. bodo v Vatikanu danes objavili encikliko papeža Janeza Pavla II,. ki bo prav tako obravnavala družbena vprašanja in človeško delo. O tej encikliki se v Vatikanu že dalj časa govori, sedanji papež jo je imel v načrtu vse od svoje izvolitve. Baje jo je hotel objaviti že maja meseca, a njegove du-šnopastirske obveznosti in kasnejši atentat so povzročili zakasnitev, da bodo novo družbeno encikliko katoliške Cerkve objavili šele danes. gajanju' okrog sestave uprav vsedržavno razsežnost, (rg) ............................................iiimniiiiiiiiiiiiiiiiii|ii»i|miiiiiimniiiiiiiimimiiiiMiiMiiiMiimiimimtimmiiimiiiitiiiiiMiiiM.. NATO brusi nože v Evropi RIM — Usoda občinskih odborov Rima in Genove je v rokah tajnika socialdemokratske stranke Pietra Konga. Danes se namreč sestane vodstvo PSDI: šele ob koncu tega bomo lahko vedeli, če socialdemokrati nameravajo potrditi levičarski upravi v italijanski prestolnici in v glavnem mestu Ligurije. Poleg tega pa bo tudi jasno, če je bilo delovanje stranke v t§h‘l dneh samo Propagandnega značaja, ali pa je šlo v resnici za proti vi jen je levičarskim upravam, ki so jih junijske volitve sicer potrdile. Na vsak način pa je na dlani, da spopad ne zaobjema samo vprašanja upravljanja obeh mest. Predvsem kar zadeva upravljan.« Rima je KD vodila v zadnjem času splošno politično ofenzivo, ki se je v zadnjih dneh še zaostrila. ‘ Na pomoč KVščanski demokraciji so nepričakovano prišli prav socialdemokrati V prejšnjih dneh je minister Nicolazzl dal zelo ostre izjave proti levičarskim upravam, za katerih uveljavitev je odločilnega Pomena prav pristop PSDI. Tudi drugi predstavniki te stranke so potrdili omenjeno stališče. Pa tudi znotraj same PSDI je bila v teku. razprava, ki je ločila rimskega po krajinskega tajnika stranke (ki je bil za potrditev levičarske uprave) ud ostalih socialdemokratskih voditeljev. Ti so ponovno poudarili, da je vsak sporazum z levičarskimi silami mesta nemogoč. Skratka, gre za splošno politično Vprašanje Možno je tudi, da sc bedo danes socialdemokrati odiocili za »prozno* linijo: levičarska uprava Rima bo možna, v zameno pa bo toorala stranka dobiti kako odborni-ško mesto več. Vendar ob «pri/ade Vanjih* krščanske demokracije (včeraj sta se v to splošno razpravo vključila tudi Giovanni Galloni in minister Gaspari) kaže. da obstajalo tudi možnosti drugačnega tipa. Marsikdo znotraj KD meni, da je ob konfrontraciji glede uprave Rima možno narediti preizkusni kamen za širšo politično operacijo. Kot znano, je ta.uik KD Piecoli po Ul,.........MU...M......lili.II.II.lili.................................... OZN obsodila južnoafriški režim GNIEZNO — Po svečanem ustoli-, svobodne sindikate, vsi pričakujejo I zaradi ropa v rimski orožarni sklepe in ocene vlade, ki gotovo ne ] «Omnia šport*, do katerega je pri- čenju v Gnieznu, nadškofiji, ki slovi kot zgodovinska prestolnica poljske katoliške Cerkve, je poljski primas Jožef Glemp posul nekoliko pepela na ogenj, ki ogroža stabilnost poljske družbe. Sindikat in državne voditelje je pozval k sožitju, Poljake pa k delu, češ da bodo najhujši časi gospodarske krize šele prišli ia da se bliža zjma ter številni pniLivcni z njo v zvezi. S temi besedami je Glemp ponovno potrdil prizadevanje Cerkve, da bi s svojo močjo ublažila naostreno ozračje med Solidarnostjo in vlado oziroma partijskimi voditelji. Po kongresu neodvisnega sindikata, med katerim so delegati zahtevali demokratične volitv.e, referendum o vladnem zakonskem osnutku v zvezi z uvajanjem delavskega samoupravljanja ter pozvali delavce vzhodnih držav, naj ustanavljajo NE\V YORK - Generalna skup ščma Organizacije združenih rtaro-duv je včeraj z ogromno večino obudila južnoafriški rasistični režim iz Pretorie, ki trmasto zavrača vse Pozive mednarodnih forumov o nu h-mju svobode Namibiji, z rudami bogatemu ozemlju bivše Jugozahodne Afrike, obenem je pozvala vse članice OZN, naj sprejmejo o 3tre sankcije proti režimu v Pretorii. Glasovanje, ki je praktično kon čalo eU0 najbolj burnih razprav v Zgodovini svetovne organizacije, je K' delno spremenilo dosedanje zadržanju članic OZN do namibijskega vprašanja, kolikor ni bila nobena država proti resoluciji o ob tožbi režima iz Pretorie. Vseeno pa lahko ugotavljamo kako se je kar 25 zahodnih in prozahodnih držav Vzdržalo, med njimi so bile poleg 2DA, Kanade in Japonske vse dr žave Evropske gospodarske skupnosti. Za resolucijo, ki obsoja Južnoafriško republiko in zahteva o-stre gospodarske in politične sankale proti režimu v Pretorii pa je bilo 117 držav. V obrazložitvi vzdrž.anja pri glasovanju članic EGS je veleposlanik Velike Britanije Anthony Parsons poudaril, da Evropejci ne podpirajo gverile in nasprotujejo načelu, po katerem je organizacija SVVAPO (South-West Afrlca People's Orga-nization - Organizacija ljudstev Jugozahodne Afrike) edina zakonita predstavnica namibijskega ljudstva še pred svobodnimi volitvami na tem ozemlju. S takim zadržanjem, ki odraža le stališče vlad Evropske gospodarske skupnosti, ne pa mnenja Evropejcev, skuša zahodna Evropa ponovno vztrajati pri svojih kompromisnih rešitvah, ki so režimu v Pretorii tako po godu. in sicer: da lahko le svobodna volitve določijo, kdo je zakoniti predstavnik namibijskega ljudstva. Ob tem se sam po sebi vsiljuje primer Zimbabveja, saj bi tudi Pretoria rada našla kakega škofa Mu-zorevo, ki bi bil sprejemljiv zanjo in za gospodarske interese zahodnih monopolov. MTLAN — Zaradi hudih' ran, ki jih je utrpel med sobotnim bomb- nim atentatom, je včeraj v Jeruzalemu umrl še drugi član italian-ske romarske skupine, Aldo Galli. Pomembne zamenjave v britanski vladi LONDON — Sicer napovedane za menjave v sestavi vlade Margaret Thatcher so nemalo razburile britanske poslance v zbornici lordov. Britanski prvi minister je namreč kratkomalo obračunala z vsemi ministri, ki so nasprotovali njeni gospodarski politiki. Podminister za zunanje zadeve lan Gilmour, ena izmed glavnih »žrtev* vladne preobrazbe, je celo izjavil, da so ga »odslovili*, ker se ni strinjal z vladno gospodarsko politiko. Poleg vidnejših osebnosti se je Thatcherjeva »otresla* tudi številnih funkcionarjev, nekaterim zmernejšim nasprotnikom pa je ponudila, sicer manj pomembne položaje. Zamenjan je bil tudi predstavnik vlade za Severno Irsko ■ Humphrey Atkins. VARLEOSE (Danska) - Vrhovni poveljnik sil NATO v Evropi general Bernard Rogers je včeraj uradno sprožil vojaške manevre atlantskega zavezništva, ki nosijo naziv »autumn forge* (jesenska kalitev). Velikih manevrov se udeležuje preko 300 tisoč mož iz 13 držav, razdeljeni pa so v 26 vadbenih skupinah, ki se urijo od Norveške do Turčije. NATO je v 'široko akcijo vključil torej velik del razpoložljivih sil, kar je spričo kritičnega svetovnega položaja, dokaj značilno. General Rogers je v svojem slavnostnem govoru izrazil upanje, da bo NATO uresničil načrt, ki ga je izdelal leta 1979, ko so se odločili za temeljito modernizacijo orožja srednjega dometa. Rogers je tudi zatrdil, da Sovjetska zveza 1 nezmanjšano naglostjo nadaljuje z umestitvijo jedrskih raket «SS-20». Delovalo naj bi že 252 raketnih postojank, 70 odstotkov katerih je u-perjenih proti Zahcdu. Rogers je tudi označil za «vojaško koristno* odločitev ZDA, da izdela nevtronsko bombo in opozoril vse tiste, ki upirajo umestitvi raket »cruise* in «pershing» v Evropi, naj ne vztrajajo pri svojem stališču. Na sliki (telefoto AP); zabodno-nemški tanki «gepard» po mestnih ulicah v Schrambergu. bodo mile, saj zahteve sindikata pre- j šlo leta 1979. segajo ožje področje sindikalnih vprašanj in se vedno bolj skušajo uveljavljati tudi v politični ureditvi država. Danes se po vsej verjetnosti sestane politični urad CK PZDP in ni izključeno, da se bo nato v kratkem sestal CK z namenom, da izdela enotno linijo v odgovor na nepopustljive zahteve sindikata. Med tem sestankom naj bi tudi emarginirali tiste člane CK. ki so- do sedaj zagovarjali odprtost do Solidarnosti. Opazovalci nadalje domnevajo, da se bodo delegati devetega kongresa PZDP v primeru, da v CK ne pride do jasnih stališč, ponovno zbrali, kot jim omogoča novi statut. Lech Walesa in drugi vidni predstavniki Solidarnosti pa so včeraj v tiskovni1 konferenci v Gnieznu ponovno spregovorili o kongresu in o hudi gdspodarski krizi, , ki ne kaže ugodnih znakov. Walesa je spet zavrnil obtožbo, češ da je prav sindikat kriv, da ie na Poljskem stanje tako hudo. »Poljska že deset let živi od izposojenega denarja in tu je bistvo vseh problemov,* je dejal sindikalni voditelj, ki je nato opozoril Poljake, naj ne slepo zaupajo v Kosova do leta 1985, ki predvideva, da bi v prihodnjih petih letih vložili v gospodarstvo te pokrajine 115 milijard dinarjev, v negospodarstvo pa 21 milijard. Poudaril je. da je treba še posebej proučiti negospodarske ustanove, kar st nanaša seveda tudi na gospodarske, kjer prihaja do teko imenovanih investicijskih nepravilnosti. To-V-tttifc- Stambolič je pri tem š$ po šebej opozoril, da tudi viri investicijskih sredstev niso zadovoljivi, še posebej, ker so lastna sredstva kosovskega gospodarstva skorajda simbolična, (dd) vodilne državne kroge, ki so sindikatu «že veliko obljubili, a maloka-tero obljubo tudi izpolnili*. Walesa je nato utemeljil potrebo po močnem in centralističnem vodstvu Solidarnosti, ki mora izdelati načrt, da bo Poljska živela s svojim denarjem. Walesa je tudi izjavil, da bi Solidarnost morala biti zgolj sindikalno gibanje, to pa ni mogoče zaradi sedanjega položaja v državi. Marian Jurczyk, član sindikata v Sczeczinu, je Walesove besede potrdil z izjavo, da »Poljska ni revna dežela, ampak slabo vodena država*. Po konferenci je Lech Walesa, kljub hudi angini, nepričakovano odpotoval v Varšavo, kjer se bo danes udeležil zasedanja parlamentarne komisije, ki je zadolžena za sestavo novega sindikalnega zakona. Veliko vznemirjanja je v Varšavi sinoči sprožila vest, da kljub odločitvi sodišča, da izpusti na začasno svobodo tri člane KPN, ki so obtoženi protisocialistične dejavnosti, bo trojica morda ostala v zaporu, kolikor je državni tožilec prijavil priziv. Ob tem velja spomniti, da so njim v prid priredili številne gladovne stavke in protestne shode po vsej Poljski. Kongres Solidarnosti v Gdansku je povzročil najbolj masivno in o-stro kampanjo, ki jo je kdajkoli prej Sovjetska zveza naperila proti sindikatu. Poleg številnih pisem delavskih kolektivov, ki avtorje poljskega poziva obtožujejo «hujskanja proti socialističnim pridobitvam*, je tudi agencija TASS nevarno poostrila ton. Glavni tajnik italijanske sindikalne organizacije UIL Giorgio Benvenuto je včeraj poslal Solidarnosti pismo, v katerem se zahvaljuje za gostoljubnost med nedavnim obiskom. Ob tem še dodaja, da «se proces vztrajne demokratizacije, ki ga je Solidarnost uvedla na Poljskem, ne bo zaustavil ob njenih mejah. Kar ste vi ustvarili v enem letu — piše še Benvenuto — je po svoji pomembnosti enakovredno tistemu, kar smo v Italiji s težavo dosegli v 10 letih.* LONDON — Sodnik londonskega sodišča v Bo\v Street eourt je včeraj zaslišal šest italijanskih neofa-šistov, ki so jih aretirali; v petek Predsedstvo CK ZK Srbije o razvojnem načelu Kosova ^ BEOGRAD — Na včerajšnjem zasedanju predsedstva CK 2K Srbije so razpravljali o aktualnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja Kosova. Uvodno poročilo je podal predsednik IS srbske skupščine I-van Stambolič, ki je opozoril na probleme v gradnji enotne razvojne politike v republiki in se zavzel za njihovo čimprejšnje reševanje. Med drugim se je dotaknil tudi osnutka razvojnega načrta ZARADI SEBIČNIH TEŽENJ IRSKE IN FRANCIJE Zastoj v odnosih EGS-SFRJ MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj ogorčeno demantirala vesti kairskega vladnega dnevnika »Maja* o sovjetski zaroti preti egiptovskemu predsedniku Sadatu. Za sovjetsko tiskovno agencijo »TASS* ie vse skupaj le »jalovo napihovanje*. BRUSELo — Evropska gospodarska skupnost še naprej meni, da ni treba v obstoječem režimu gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in državami deseterice ničesar menjati, ne glede na jugoslovansko vztrajno dokazovanje, da je treba nekatere probleme ponovno proučiti. Zunanji ministri držav Evropske gospodarske skupnosti so se na zasedanju v Bruslju sicer strinjali, da ne bi smela priti pod vprašanje politična usmeritev odnosov z Jugoslavijo zaradi nepomembnosti, ko pa je bilo treba to stališče konkretneje obdelati, še posebej v luči bližnjih pogaian o prihodnjem sodelovanju, je ostalo vse po starem. Po nekaterih informacija' so nekatere države članice EGS sicer pokazale voljo, da bi obravnavali jugoslovanske zahteve predvsem v zvezi z nekaterimi izdelki (kot je na primer govedina), saj jih prodajajo na zahodno tržišče zaradi sistema sedanjih taks v teh državah s čisto izgubo. Najprej so odobrili, da SFRJ lahko proda vsega 34 tisoč ton junetine, k čemur so dodali še 15 tisoč ton, vedeti pa je treba, da je Jugoslavija toliko izvozila samo v Grčijo Vzrok lahko iščemo torej v tem, da nekatere države članice EGS ne želijo tuja konkurence, pri čemer prednjačijo Irci in Francozi, kar je tudi onemogočilo sprejetje soglasja v zvezi s tem vprašanjem na včerajšnjem ministrskem zasedanju. Za nepopustljivostjo EGS torej ne stojijo vse države članice — Grčija je konkretno predlagala proučile e tega vprašania, je nadaUe rečeno v resoluciji, bi predstavništva bivših borcev in aktivistov razumna kot teptanje zgodovinske dediščne osvobodilne ga gibanja v naši deželi. preoblikovanje v poizkuse stvarnega sodelovanja v smislu naravne dopol-nitvenosti (ali komplementarnosti, kot temu pravijo v strokovnem žargonu) gospodarskih struktur tostran in onstran meje. Sad tega se je pokazal predvčerajšnjim, ko je SDGZ v Bazovici priredilo II. obrtniško srečanje, na katerem ni bil več le govor o razlikah med obrtniško dejavnostjo v Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini (razlike so tudi povsem utemeljene spričo drugačne družbenopolitične ureditve), temveč že o možnostih konkretnega sodelovanja med podjetji. Bil je to sila koristen posvet, ki je po eni strani pokazal, kako majhno vlogo igra zaenkrat obrtništvo v sklopu gospodarskega sodelovanja med jadranskima sosedama, po drugi strani pa, Ida lahko ta vloga postane zelo važna, če pristojne- .oblastj, — , na. iobeh straneh meje — ustrezneje podprejo o-brtnike: v prvi vrsti s primerno pri-krojitvijo zakonodajnih predpisov. V razvojnem načrtu Furlanije -Julijske krajine je obrtništvu posvečenih zgolj 37 vrstic, marsikdo pa kritično ocenjuje tudi delovanje deželne ustanove za razvoj obrtništva j ESA, kot smo imeli priliko slišati večkrat že v preteklosti. Z druge strani jugoslovanskim obrtnikom ni dano, da bi lahko neposredno poslovali s tujino, kar seveda otežkoča napore za čezmejno sodelovanje. Nedeljski posvet je jasno dokazal voljo prizadetih, da tako na eni kot na drugi strani z ustreznimi pritiski orrrevato k odstranitvi zaprek. Nji hova na>ga ni lahka, zahtevala bo truda in časa, verjetno pa bosta potreba po vzajemnem dopolnjevanju vrzeli in želja po raztegnitvi go sccdarskih vezi (ki ne morelo sloneti le na izrazito industrijski ali trgovinski podlagi) čimpre.i pripomogli k odprtju novega poglavja v meddetolnih in meddržavnih ekonomskih odnosih. Narodnostni obstoj zamejskih Slovencev sloni prvenstveno na malem gospodarstvu, torej tudi na obrtniškem delu: obrtništvo pa je v bistvu prehodna steza do male industrije, je torej njena podlaga. To pa ne ve- lja le za nas zamejce ali Italijo kot tako. O nedeljskem posvetu bomo nadrobneje še poročali, zaenkrat naj povemo, da so se ga udeležili ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič s sodelavci na eni strani in sekretarka Zveze združenj obrtnikov Slovenije Hedi Bertoncelj, referent za plan in gospodarstvo občine Sežana Ivan Vodopivec in pomočnik upravitelja sežanske carine Milan Hanzel na drugi. Soglašali so, da bi kazalo vendarle izvajati 9. člen osimskega sporazuma, pa tudi bolje izkoristiti maloobmejne dogovore, (dg) f Čestitke Danes praznuje naša KATJA 19. rojstni dan. še mnogo zdravja in sreče ji želijo vsi, ki jo imajo radi. vanje dosegel že več pomembnih rezultatov, v prihodnosti pa bo treba še okrepiti sodelovanje med deželo in šolskimi organi. Abate pa se je zaustavil pri novostih v delovanju zavoda in o pobudah, ki jih bo izpeljal v tem šolskem letu. Med temi naj omenimo program dopolnilnega izobraževanja učnega osebja in prizadevanje za vzpostavitev tesnejših stikov med učnim osebjem, starši in socialnim operaterjem, ki delujejo na šolah. Seminarja se udeležujejo tudi operaterke, ki delujejo na slovenskih šolah. PO POLETNEM PREMORU Deželni svet F-JK bo jutri obnovil svojo dejavnost Po počitniškem premoru se bo deželni svet Furlanije - Julijske krajine ponovno sestal jutri, ob 9.30: na dnevnem redu jutrišnjega zasedanja so sporočila deželnega odbora o re-finansiranju državnega zakona štev. 546 za obnovo in razvoj od potresa prizadete Furlanije ter razprava o resoluciji podobne vsebine, ki jo je predložila svetovalska skupina KPI. Kot je opozoril predsednik skupščine Colli na seji načelnikov skupin, ki je bila prejšnji teden, so se stranke domenile že ob koncu spomladanskega dela zasedanj, da se bo jesenski del začel z razpravo o vprašanjih obnove Furlanije. Razvoj položaja, tudi v luči vladnih predlogov o zmanjšanju javnih izdatkov, je namreč potrdil potrebo, da se deželna skupščina F-JK spoprime s temi vprašanji pred 30. septembrom, ko bo zapadel rok, v katerem mora vlada predložiti finančni zakon. Deželni svet se bo nato ponovno sestal v četrtek in v petek in razpravljal o dveh zakonskih osnutkih, ki sta jih pristojni komisiji sprejeli že meseca julija: prvi zadeva vprašanje urbanističnih štrumentov, drugi pa ureditev socio-sanitarne pro- P0 c PREKRATKIH» POLETNIH POČITNICAH Jutri začetek novega šolskega leta za 2.954 naših učencev in dijakov Manj otrok v osnovnih šolah, več (lijakov na nižjih in višjih srednjih šolah Šole bodo jutri spet odprle svoja vrata našim učencem in dijakom. Letos bo v tržaški pokrajini obiskovalo šole s slovenskim učnim jezikom skupno 2.954 šolarjev, to je 27 manj kot v prejšnjem šolskem letu. Že sredi julija smo poročali o zaskrbljujočem občutnem zmanjšanju števila vpisov v prve razrede naših osnovnih šol (letos bomo i-meli 70 »prvčkov* manj kot lani), tako da bo pridobivalo letos novo znanje na osnovnih šolah skupno kar 100 otrok manj kot leto prej (1290 letos, 1390 lani). Po drugi strani je bil letos množičnejši vpis na nižje srednje šole in tudi (ponekod) na višje. Nižje srednje šole bo obiskovalo skupno 877 dijakov (64 več kot leto prej), na višjih srednjih šolah pa se jih bo učilo 787 (9 več kot lani). Poglejmo sedaj podrobno kakšno bo stanje na nižjih in višjih srednjih šolah. Nižja srednja šola «1. Cankar* pri Sv. Jakobu Šolo bo obiskovalo letos 122 dijakov (8 več kot lani), ki bodo po- razdeljeni v šestih razredih (prav toliko kot lani). V prvi razred se je vpisalo 43 dijakov, ki bodo razdeljeni v dva razreda. Nižja srednja šola «Ciril in Metod* pri Sv. Ivanu Na tej šoli bodo imeli razred manj v primerjavi z lanskim šolskim letom. V osmih razredih se bo učilo 112 dijakov (7 manj kot lani), v prva razreda (pri Sv. I-vanu in na Katinari) bo prvič stopilo 35 dijakov (26 pri sv. Ivanu, 9 na Katinari). Nižja srednja šola «F. Erjavec* v Rojanu Letos bo na tej šoli obiskovalo pouk 71 dijakov (+4), v štirih razredih. V prvi razred se je vpisalo 27 dijakov. Nižja srednja šola «S. Gregorčič* v Dolini V šestih razredih bo pridobivalo znanje 129 dijakov (—2), od katerih jih bo v dveh prvih razredih skupno 42. Nižja srednja šola »S. Kosovel* na Opčinah Na tej šoli bodo imeli letos en V soboto in nedeljo pred boljunškim gledališčem MNOŽIČNA UDELEŽBA NA PRAZNIKU BREGA Otroški ex tempore in lep kulturno-zabavni spored Praznik ŠD Breg na dvorišču gledališča France Prešeren v Boljun-cu je tokrat lepo uspel. Veliko domačinov iz vseh okoliških vasi je obiskalo pestro prireditev domačih športnikov in s tem tudi prispevalo k vzdrževanju društva, ki za svojo dejavnost porabi veliko sredstev, vendar pa ne smemo pozabiti, da gredo ta sredstva za zdravo telesno in stovoljnosti. V prihodnjem tednu se J duhovno rast domače mladine. deželni svet ne bo sestal. Uradna delegacija avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki jo je vodil deželni odbornik za prevoze Rinaldi se je v soboto udeležila odprtja dunajskega velesejma. Delegacija, ki so jo poleg Rinal dija sestavljali še predstavniki štirih trgovinskih zbornic ter tržaške in tržiške luke, se bo v teh dneh sestala s številnimi predstavniki avstrijskega političnega in gospodarskega življenja. Praznik ŠD Breg se je odvijal v soboto in nedeljo, oba večera pa je bilo vreme zelo naklonjeno. V nedeljo so bili organizatorji zaposleni ves dan, saj je bil v jutranjih urah otroški ex tempore, ki se ga je u-deležilo več kot 25 otrok: razdeljeni so bili v tri kategorije, a z njimi so risali še otroci iz vrtca. V prvi kategoriji, kjer so bili zbrani otroci 1. in 2. razreda, je prvo nagrado dobila Valentina Korošec, drugo Dunja Pečeitfc, »tretjo pa Marko Giovannini. V drugi kategoriji je zmagala Barbara Maver, drugo mesto je zasedel Marko Ota, tretje pa Ivan Komar. Med srednješolci je zelo lepo risbo narisal Miran Zobec, ki kaže v tej umetniški zvrsti pravi talent, ki bi ga kazalo razvijati, drugo nagrado je prejel Walter Koren, tretjo pa Niko Sancin. V popoldanskem kulturnem programu je nastopila godba na pihala Breg. zvečer pa je goste zabaval ansambel Pomlad, ki je igral tudi v soboto. Uspešna je bila tudi loterija, ki jo je vodila Tatjana Turco. (ris) Razstave Do 17. sep tembra, bo v tržaški galeriji «Corsia - Stadion* v Ul. Battisti.14 razstavljal slikar Tomo Vran iz Kopra, ki je prinesel v Trst na ogled svoja najnovejša dela. - "toro! amin n im m itn iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiimiiiiiJiiii V SOBOTO IN NEDELJO NA PROSEKU iimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi , i>i. tifivioai«' iiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiivriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmnmiiiii iiiitm aHlllllllllll»lll»ll»»»l»llll|tlllllllllllMIHIIIIIIIIIIMimill»IM»lllllllll»l|IIIMIMII|IIIIIMIHIIII»lllll»ll»l*l**MHMIII»M»IHIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIU*IHIIIIIIIMIIIIIII* DRUŠTVA NAJ VLOŽIJO PROŠNJE IA PRISPEVKE 00 8. OKTOBRA Stopil v veljavo deželni zakon za razvoj kulturnih dejavnosti Z objavo v Uradnem vestniku de žele Furlanije - Julijske krajine štev. 91 z dne 8. septembra 1981 je stopil v' veljavo deželni zakon štev. 68/81, ki prinaša določila za razvoj in razširitev kulturnih dejavnosti. Zakon je razčlenjen na več ho mogenih sektorjev: glasbene, gle dališke, kinematografske in avdiovi zualne dejavnosti (2 poglavje); hu manističnp. znanstvene, umetniške dejavnosti in dejavnosti, ki so po vezane s socialnimi vedami (3. po glavje); razstavljavske dejavnosti s posebnim ozirom na širjenje tradi cij FJK izven deželnega teritorija ter dejavnosti slavnostnega znača ja (4. poglavje); dejavnosti, ki so povezane z razvojem kulturnih iz menjav in mladinske mednarodne dejavnosti (5 poglavje); dejavnosti, katerih namen je zaščititi in va lorizirati furlanski jezik in kulturo ter druge krajevne jezike in kultu re (6, poglavje). Zakon je posebne važnosti zaradi uvedbe principa, po katerem imajo pokrajine neposredne pristojnosti za finansiranje in podporo kulturnih dejavnosti, ki sodijo v določene sek torje. Zaradi tega bodo sektorji gledališča (glasba, gledališče, ki no), razstavljavskih dejavnosti, de javnosti slavnostnega značaja, ter dejavnosti, k j so povezane z raz vojem kulturnih izmenjav, kakor tu di mednarodne m adinske dejavnosti ostali v pristojnosti dežele, zato bo treba na- loviti prošnje za prispevke za te dejavnosti na deželno upravo FJK: naslovile jih bedo lahko kra jevne ustanove ter kunuina zdruze nja in usianove v roku enega me seta, od vstopa v veljavo omenjenega zakona (zakon je stopil v ve ljavo z objavo v Uradnem vestni ku, to je dne 8 septembra 1981). Sektorji humanističnih, umetniških in znanstvenih dejavnosti, kakor tu di sektor, ki je povezan z dejavno st„o socialnih ved ter sekajr vseh tistih dejavnosti, katerih namen je zaščita in valorizacija fur anskega jezika in kulture in drugili krajev nih jezikov in kultur, pa so prešli v pristojnosti pokrajin, na katere bo treba nasloviti ustrezne prošnje za prispevke, vedno v roku enega meseca po vstopu v veljavo ome njenega zakona (prošnje je treba predložiti na kolkovanem papirju, razen v primerih, ki jih predvideva zakon). Člen štev. 28 omenjenega dežel nega zakona nadrobno določa do kumente, ki jih je treba predložiti skupaj s prošnjami, sicer jih deže la, oziroma pokrajine, ne bodo spre jele Dokumenti so naslednji: poročilo opravljenega dela v prejšnjem etu in finančni obračun: program in spored dejavnosti za leto, za ka terega se naproša deželni prispevek ter finančni proračun; sestava društvenih organov, ko gre za zasebna društva, Krajevne ustanove ga morajo predložiti tudi sklep o dovoljenju za predložitev prošnje za prispevek. Društva ali združenja, ki še niso predložila lastnega statu ta deželni upravi, ga morajo pred ložiti v trenutku predložitve prošnje o prispevku. Deželni prispevki bodo lahko da segli največ 75 od sto za deželno upravo dopustnih izdatkov, razen izjemnih primerov Društva, združenja, ali krajevne ustanove pa bodo lahko uporabile do 25 od sto deže:nega prispevka za nakup o-preme. ki bo potrebna za uresničitev kulturnih programov. Jasno pa ie tudi. da bodo morali vsi tisti ki bedo prejeli prispevke, izročiti de želni upravi do vključno meseca fe bruarja naslednjega leta vse dokaze in dokumentacijo o uporabi pri spevkov. Na Našem prazniku poudarili potrebo po globalni zaščiti Bogat kulturni program z govoroma Stojana Lisjaka in Aleša Lokarja Na prireditvenem prostoru Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel na Proseku se je v nedeljo zvečer zaključil «Naš praznik*, ki ga je priredila sekcija za zahodni Kras Slovenske skupnosti. Prireditev. ki je žela lep uspeh občinstva, je imela svoj višek v nedeljo popoldne z bogatim kulturnim progra mom in političnimi govori. V kulturnem sporedu so nastopili s samostojnima koncertoma domača godba na pihala, ki jo vodi Slavko Lukša in, kot gost iz matične domovine, pihalni orkester »Lijak* z Vogrskega pod vodstvom kapelnika Franca Žižmonda. Med koncertoma se je predstavila publiki folklorna skupina iz Ukev «Lepi Vrh* s pesmimi in plesi, pred večerno zabavo s plesom pa je kon-tovelski kantavtor Sergij Štoka zapel nekaj svojih pesmi. Na prazniku, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Lucijan Benolič, sta spregovorila načelnik svetovalske skupine SSk v z.ahodnokraškem rajonskem svetu Stojan Lisjak in tržaški občinski svetovalec Aleš Lokar. Lisjak-se je po uvodnih pozdravih dotaknil predvsem vprašanj, ki jih je v tej mandatni dobi obravnaval rajonski svet (zahteve o ureditvi cest, priključku metana, razsvetljavi, odtočnem omrežju, dvojezičnih napisih, poimenovanju proseške osnovne šole po Ivanu Regentu, popravilu starih poslopij in gradnji novih hiš), a ki jih ni melonarska uprava hotela sprejeti. Ob koncu je govornik pozval na obrambo našega prostora, kulture in ustvarjalne moči za ohranitev naše narodnostne identitete. Lokar se je po uvodni polemiki s komunisti osredotočil na obravnavanje krajevnih problemov, predvsem politične krize in gospodarskega zastoja mesta. Ožigosal je ravnanje Liste za Trst, ki je s svojim zadržan iem ohromila tukajšnje politično in upravno življenje, nato pa pripomnil, da je edino z gospodarskim sodelovanjem z Jugoslavijo možno rešiti ekonomski propad pokrajine. Sklepni del govora je posveti) zakonu o globalni zaščiti narodnostne skupnosti v Italiji, za ka terega so se izrekle vse demokratične sile v državi. Sedaj je že skrajni čas — je dejal Lokar — da se preide od besed k dejanjem. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Zaključen festival komunističnega tiska Na vrtu prosvetnega doma v Bar-kovljah se je v nedeljo zvečer zaključil festival komunističnega tiska. ki ga je priredila sekcija KPI «Marij Matjašič - Milan*. V jutranjih urah je bilo tekmovanje v namiznem tenisu, zvečer pa je bil kulturni program z nastopom kriškega moškega pevskega zbora »Vesna*, ki ga vodi Frančko Žerjav. V večernih urah je bil politični shod na katerem sta spregovorila pokrajinski svetovalec Ezio Martone in občinski svetovalec Stojan Spetič. Festival «Unitš in Dela* je sklenila družabnost z ansamblom Cardinali. V PRIREDBI DRUŠTVA SLOVENSKIH LOVCEV F-JK Lovski praznik v Zgoniku požel res prodoren uspeh Poudarek spoznavanju in zaščiti narave, sicer pa tudi zdrava zabava in bogata izmenjava medsebojnih izkustev Lovski praznik, ki ga je v Zgoniku priredilo Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine, je doživel zares prodoren uspeh. K temu je prispevalo tudi čez vse naklonjeno vreme. Tolikšnega odziva si niti organizatorji sami niso pričakovali. Povedati moramo sicer, da to ni bila običajna zabava na prostem, kakršnih imamo v naših krajih na pretek, temveč so našo lovci želeli ob tej priliki posredovati obiskovalcem praznika — in v tem svojem hotenju so tudi povsem uspeli — vzgojno poslanico, kako naj človek spoznava, ščiti in ohranjuje naravo. O sobotni »okrogli mizi* o tej temi smo že poročali, a tudi v nedeljo .ie bil govor o tovrstnih vprašanjih, in to v prostorih osnovne šole 1. iiiijiiMtMtikiiiHimiMiiimiiiHiiiiiiiimtMiHimiiHimmiiiinmmimMMiitiMmiiMnimiiimiiiirmiiitiiiiiiii OB NEDELJSKI 3. ŠAGRI MANDRIJERJEV V P0DL0NJERJU Obujanje starih običajev in krepitev narodne zavesti »Zamisel te prireditve je ustvariti ozračje nekdanjih sejmov, kjer so se shajali naši predniki mandrije-rji, da so se med seboj seznanjali, si izmenjavali izkustva, pa tudi se veselili, zapeli in zaplesali.* Tako je orisala pomen nedeljskega praznika v ljudskem domu v Podlonje-rju, ki sta ga pripravili kulturni društvi Slavko Škamperle od Sv I-vana in Union iz Podlenjerja, Pa vla Kolarič. Obujanje spominov na čase, ko so slovenski kmetje na tem območju obdelovali zemljo tržaških pa-tricijev, pomeni iskati korenine slovenstva v teh krajih. Te prihajajo do izraza v starih običajnih — večina jih je sicer že izumrla — posebnih narečnih izrazih in tudi v narodnih nošah, katerim posvečata kulturni društvi še posebno pozor nost. Poleg tega nameravata dru štvi tudi drugače oživeti kulturno življenje. Med drugim v prosvetnem društvu Union načrtujejo, da bi sestavili pevski zbor, toda potre bovali bi pevovodjo. Goste nedeljske prireditve je po zdravil Franko Meula, ki ni spregovoril le o tradiciji te piireditve, ampak se je zaustavil pri raznaro dovanju tega območja, nadaljnji ur banizaciji in grožnjah o nadaljnjih razlastitvah. V kulturnem programu je najprej nastopila folklorna sku- pina Stu ledi, nato pa še svetoi vanski pevski zbor Marij Kogoj. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. Poleg je di na žaru je bila na razpolago tudi pristna domača kapljica, ki so jo priskrbeli sami domači vinogradni ki Ob tej priložnosti so pripravili tu di gastronomski srečolov, izkupiček le-tega bodo namenili mladinskemu delovanju. Nekatere nagrade še ni so dvignili, zato objavljamo prvil pet številk: 264 , 347 , 3, 156, 355. maj 1945, kjer so vrteli štiri poučne kratkometražne filme o naravnih lepotah in predvsem še o živalskem svetu. Obenem je bila ves čas odprta razstava lovskih trofej in slik o favni. Na prireditvenem prostoru se je zbralo, kot že uvodoma rečeno, nenavadno veliko ljudi, ki so slastno pokušali domačo vinsko kapljico, pa tudi razne dobrote, tako na primer lovski golaž s srnjakovim mesom, po katerem je tudi bilo na j več je povpraševanje. Za kulturni užitek je poskrbel Lovski pevski zbor iz Dekanov, ki je Izvajal venček priljubljenih pesmi, a poznejša prosta zabava se je odvijala ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Na balinarskem tekmovanju je zmagalo moštvo Doberdoba, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili ekipi iz Divače in Materije. B. S. PD Ivan Grbec iz Škednja izreka globoko sožalje svojcem ob smrti Antona Berginca. razred več kot prejšnje leto (8 namesto 7) zaradi občutnega pov.ška števila dijakov (26 več kot lani za skupnih 184 šolarjev). Za klopi treh prvih razredov bo stopilo kar dijakov. Nižja srednja šola «F. Levstik* na Proseku Kljub znatno večjemu številu vpisanih (26 več kot lani, skupno 133 dijakov) bodo ohranili lansko število razredov (9), od katerih bodo trije v Križu. V prva razreda na Proseku je vpisanih 34 dijakov, v prvi razred v Križu pa 15. Nižja srednja šola «1. Gruden* ▼ Nabrežini Tudi na tej šoli bodo imeli razred več kot lani (7 namesto 6). Skupno bo obiskovalo šolo 126 dijakov (+9), v tri prve razrede pa se je vpisalo 41 dijakov. Na višjih srednjih šolah je bilo opaziti povečanje zanimanja za klasični licej in za strokovni zavod, na drugih šolah pa se je število dijakov nekoliko zmanjšalo. Znanstveni licej «F. Prešeren* V desetih razredih bo študiralo 186 dijakov (17 manj kot lani)- Y prva razreda se je vpisalo 33 dijakov. Klasični licej «F. Prešeren* Na tej šoli se je povečalo štev*' lo dijakov od lanskih 43 na 54, ki bodo razdeljeni v pet razredov. V prvi razred se jih je vpisalo 15-Učiteljišče «A. M. Slomšek* Skupno se bo na učiteljišču učilo 73 dijakinj (štiri manj kot lani), ki bodo porazdeljene v 4 razredih. » prvem razredu jih bo sedelo 29. Na šoli za vzgojiteljice je bilo o-paziti bolj občuten padec števila dijakinj. V treh razredih jih bo 25 (13 manj), v prvi razred pa se jih je vpisalo 15. Trgovski tehnični zavod «Ž. Zois* Šolo bo obiskovalo 235 dijakov, katerim je treba prišteti še 34 dijakov iz dveh razredov oddelka za geometre (en razred več in 11 dijakov več kot lani). Lsni je sledi’o pouku samo na trgovskem zavodu 249 dijakov. V prva razreda se j® vpisalo 49 dijakov, v prvi razred za geometre pa 14. Strokovni zavod za industrijo 1® obrt Šolo bo obiskovalo kar 35 dijakov več kot lani (letos 170), ki bodo razdeljeni v pet razredov (eden več kot lani). V prvi razred orodnih mehanikov bo stopilo 22 dijakov, v prvi razred kemijskih operaterjev 8, v dva prva razreda RTV monterjev pa 34. Letni izlet Kmečke zveze Člani Kmečke zveze iz Trst« ** bodo v soboto, 19. t.m., odpravili n« tradicionalni izlet v Beneško Slovenijo. Odhod iz Trsta izpred sodne palače je predviden za 7.30. Dopoldne si bodo izletniki ogledali Beneško galerijo v Špetru, Landarsko jemo in zadružno mlekarno v Ažli. Ko silo, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki beneških občin in organizacij, bo v Klodiču v domači go stilni. V popoldanskih urah si bodo izletniki ogledali še ovčerejsko zadrugo »San Michele* v Topolovu, Kamenico in Staro goro. Med povratkom pa bodo člani Kmečke zveze o-biskali še zadružno klet v Krniinu in večerjali v domači gostilni «Pn lovcu* v Subidu na Goriškem. Vpisovanje za izlet je v uradih Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B, 0“ 8,30 do 14. ure. Cena izleta je 30.000 lir na osebo. Zaradi organizacijskih težav obveščamo člane, da je na razpolago samo 47 mest. Tajništvo Kmečke zvez« Pri Alturl neznanca oropala taksista V nedeljo ponoči sta neznane* oropala 24-letnega taksista Fulv*° Scugo.' Ta je neznanca popeljal * železniške postaje do območja v bližini Alture, tam pa sta ga neznanca prisilila, da je zaustavil avto in jim izročil ves dnevni zaslužek in vsoto denarja, ki je hranil v denarnici. Taksist je utrpel škod? 609.000 lir in rop prijavil policij*' ki je nemudoma začela preiskavo. Dekla proučuje krizo v gradbeništvu Nekaj dni po umestitvi posvetoval nega odbora za uporabo finančnih razpoložljivosti dežele, je odbornik Zanfagnini sklical podkomisijo za javna dela in stanovanjske gradnje. Komisija se bo sestala 22. septembra in proučila sedanje krizno stanje trgovanja s stanovanji; de želna uprava se namreč namerava konkretno spoprijeti s težkim sta njem tega sektorja, ki ga močno prizadevajo davčne omejitve. Kot je izjavil odbornik Zanfagnini, bo pod komisija lahko nudila razčlenjene predloge, tudi na osnovi zakonodaj nih pobud, ki jih dežela pripravlja za gradbeništvo, Zapustil nas je naš dragi ANDREJ MAHNIČ Pogreb bo jutri, v sredo, 16. septembra 1981, ob 12. uri iz kapele glavne bolnice v Trstu v rojstni Povir pri Sežani (ob 16. uri). Žalujoči: žena Valentina, sin Franc-Andrej, snaha Slobodanka, brat Oskar, sestre Olga, Slavka In Zora ter drugo sorodstvo Trst, Povir, Ljubljana, 15. septembra 1981 ZAHVALA Ob izgubi dragega ALBINA CORENA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z mano in na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoča žena Marcella Boljunec, 15. septembra 1981 Šolske vesti Celodnevna osnovna šola Zavije -Korošci - Milje sporoča, da bo začetna šolska maša 16. t.m. ob 9. uri v cerkvi sv. Frančiška v Miljah. Srednja šola «Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša 16. t.m. ob 9.30 v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se u-čenci zberejo pred šolo. Ravnateljstvo srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da bo otvoritvena šolska maša jutri, 16. t.m., ob 8.30 v dolinski župni cerkvi. Učenci se zberejo pred cerkvijo pet minut pred mašo, po maši pa gredo v šolo, kjer bodo dobili prva navodila in urnik. Osnovna šola «Prežihov Voranc« v Dolini sporoča, da bo šolska maša 16. t.m. ob 8.30 v cerkvi v Dolini. Šola »Oton Župančič« - Sv. Ivan sporoča, da bo šolska maša 16. t.m. olj 9.30; na šoli «Fran Milčinski« -Katinara bo maša ob 8.30, učenci šole ((Bazoviški .junaki« v Rojanu Pa naj se zberejo na šoli ob 10.30. Osnovni šoli Mara Samsa - Dom-jo in Ivan Trinko - Ricmanje sporočata, da bo šolska maša jutri, 16. t.m., ob 9. uri v Riemaniih. Osnovna šola v Briščik!h ima Šolsko mašo na Proseku jutri, 16. t.m.. ob 8.30. Šola Alo.iz Gradnik sooroča. da bo začetna šolska maša jutri, 16. t m. ob 11. uri. Otroci naj se zberejo v šob' ob 10. uri. Osnovna šola F. Bevk z Opčin sporoča, da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 9.30 v župni cerkvi. Zberemo se pred cerkvijo. Osnovna šola v Mačkovljah sporoča. da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 9. uri. Srednja šola I. Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 16. t.m. ob 9.30 v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se u-čenci zberejo pred šolo. Ravnateljstvo državnega liceja F. Prešeren, trgovskega zavoda Žiga Zois in učiteljišča A. M. Slomšek sporočajo, da bo začetna služba božja jutri, 16. t.m. ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Osnovni šoli «Lojze Kokoravec Gorazd« in «1. maj 1945» sporočata, da bo šolska maša jutri, 16. t.m., ob 9. uri v Zgoniku. Osnovna šola «Karel širok« Ul. Do-nadoni sporoča, da bo šolska maša jutri, lfi. t.m. ob 10.30 v cerkvi sv. Vincencija. Osnovna šola »Marica Gregorič« -Sv. Ana, sporoča, da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 9. uri na šoli. Osnovna šola «Ivan Grbec« - Ške- Miiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiii Kino Ariston 21.15 «Roadie — Le strade del rock». Režija Alan Rudolph. Meat Loaf, Blondie, Art Carney, Aliče Cooper. Ritz 17.00 «L'invincibile Ninja«. F. Nero. Eden Danes zaprto. Grattacielo 16.30 «11 falco e la co-lomba«. F. Testi in L. Wendel. Fenice 16.30 «Ricqmincio da tre«. Massimo Troisi. Cristallo Danes zaprto. Aurora 18.00 »Laguna b!u». C. At dini pod 14. letom. Capitol 18.00 «L’inferno di cristallo«. S. McQueen, P. Nevvman. Moderno 16.00 «Grease». John Tra-..volta,’ Olivia Newton - Jollli. Mignon 16.00 «La fuga di mezzanot-te». Prepovedan mladini pod 14. letom Nnzionale 16.00 »Sexual pink la dies». Prepovedan mladini pod 18 letom. Filodrammatico 15.00 «Porno amore bagnato«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30 «Poliziotto su-perpin«. Terence Hill. Radio 16.(K) »Letti baanati«. Prepo vedan mlarimi pod 18. letom Lunhere 16.30 «Stridulum». Prepo vedan mladini pod 14. letom. Včeraj ^ danes Danes, TOREK, 13. septembra NIKODEM Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19 17 — Dolžina dneva 12.34 — Luna vzide ob 20 24 in zatone ob 7.55 Jutri, SREDA, 16. septembra LJUDMILA Vreme včeraj: najvišja temperatura 21) stopinj, najnižja 17,9 stopinje, ob 18. uri 20 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 24 km na uro s posameznimi sunki do 38 km na u-ro, vlaga 40-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatu ra morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODliJ SO SE: Simone da Poz Zo, Maria Teresa Bordon, Paola De-giassi, Michela Milan, Luisa Pa-dbvano. Luca Fiorenza, Marco Sandri. Fulvia Benolich, Piero Protti, Valentina Giorgini, Massara Kha-der, Domenica Chieti, Alex Cian-eimino. UMRLI SO: 83 letna Armanda Goich, 60-letna Anita Tarlao por. Verberi, 46 letni Angelo Bernazza, 76-letna Anna Vodopivec por. Ko-eian, 6 dni stara Claudia Scarpa, 80 letna Nicoletta Terdoslavich vd. Eatutta, 67-letna Plerina Ellero vd. Eurlani, 59 letna Severina Vascot-to por. Pellizzaro, 70-letna Anna Butiro por. Birsa, 74-letni Mario Lugli, 65-letni Otto Carli, 68 letna Giulia Denipoti por. Pipan, 64-letni Guefrino Trevisan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Felluga 46 in Ul. Masca-gni 2. (od 8.30 do 13.00 inf od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. I denj sporoča, da bo šolska maša ju-! tri, 16. t.m. ob 17.30 v škedenj-ski cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole ((Srečko Kosovel« na Opčinah sporoča, da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Dijaki naj se zberejo pred cerkvijo. Po maši bodo odšli v spremstvu profesorjev na šolo, kjer bodo dobili urnik pouka in druga navodila. Osnovna šola »Fran Venturini« -Boljunec sporoča, da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 10. uri. Osnovna šola «P. Trubar« - Bazovica sporoča, da bo šolska maša 16. t.m. ob 10.30. Ravnateljstvo državne srednje šole «sv. Cirila in Metoda« - Trst obvešča, da bo šolska maša jutri, 16 t.m. pri Sv. Ivanu ob 9.30. U-čenci se zberejo v šoli za prva navodila ob 9. uri. Na Katinari bc šolska maša ob 8.30, po maši se dija-k: zberejo v šoli. Državni poklicni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se bo jutri, 16. t.m. ob 8.30 vršila šolska maša v cerkvi blizu sedeža šole, nato se dijaki vrnejo v šolo, da si o-gledajo razobešen urnik. Reden pouk se začne v četrtek, 17. t.m. ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole «Fran Erjavec« sporoča, da bo jutri, 16. t.m. ob 11. uri v rojanski cerkvi šolska maša. Dijaki se bodo zbrali v razredih ob 10.30 za potrebna navodila in bodo nato šli v cerkev v spremstvu profesorjev. Ravnateljstvo srednje šole «Ivan Cankar« sporoča, da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 10. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši bodo šli učenci v šolo, kjer bodo dobili prva navodila in urnike. Osnovna šola «Jnsip Ribičič« sporoča, da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 10. uri. Osnovna šola ((Dragotin Kette: sporoča. da bo šolska maša jutri, 16. t.m. ob 8.20 v kapelici v Ulici Marconi. Osn. šola Barkovlje. Otroci naj pridejo v šolo ob 10.30. Šolska maša bo ob 11. uri. Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah je v teku vpisovanje v tečaj «150 ur» za delavce in vse o-drasle. ki v teku tega leta dopolnijo 16. leto starosti. Obrazci za vpis so na razpolago v tajništvih šol. Potrebno je predložiti tudi rojstni list. Rok za vpis zapade 21. septembra. Osn. š. s celodnevno zanoslitvijo ((Stanislav Gruden« - šempolaj obvešča, da bo šolska maša jutri, 16. t m. ob 8.30 v župni cerkvi v Šem-polaju. Ravnateljstvo srednje šole s celodnevnim poukom F. Levstik s Proseka in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se šolsko leto 1981/82 prične jutri, 16. t.m. Začetni šolski maši bosta jutri, 16. t.m. in sicer v Križu ob 9. uri, na Proseku pa ob 9.30. Po maši gredo učenci v šolo, kjer bodo dobili ustrezna navodila. Razna obvestila Slovenska gobarska družina Trst sklipuje sestanek vsega članstva jutri 16. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Obrazložili bomo deželni zakon štev. 34 z dne 3. 6. 81 o varstvu okolja in pravilnik o zaščiti in nabiranju gob. Priporočamo polnoštevilno udeležbo. Odbor. Fotokrožek Trst 80 obvešča člane in prijatelje, da bo prva seja v novi sezoni 18. septembra ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. K udeležbi vabi ljubitelje tehnike in društvene dejavnosti. Koordinacijski odbor za proslavo 35-letnice postavitve spomenika padlim v NOB iz Trebč vabi na masovni sestanek, ki bo jutri, 16. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 17. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, popoldansko srečanje. Na sporedu bodo slike - diapozitivi, s katerimi nas bo Srečko šuroan popeljal na »sprehod« po Primorskem in Gorenjskem. Vljudno vabljeni! Ženski pevski zbor «Prosek - Kon-tovel« bo pričel z rednimi vajami jutri, 16. t.m. ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljene so vse pevke iz lanske sezone, dobrodošla pa je prisotnost novih. Uprava občine Dolina obvešča, da bo jutri, 16 t.m. od 16. do 17. ure ter 19. t.m. od 9. do 10. ure v občinskem skladišču ob županstvu brezplačno cepljenje psov. Mali oglasi telefon (040) 794672 Izleti ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do ZV. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441. Tržaška federacija KPI prireja or 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel. štev. 220213. Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije. SPDT priredi v nedeljo, 20. sep tembra, avtobusni izlet v Rezijo ob otvoritvi planinske poti »Ta visoka rosojanska pot«. Pot poteka iz Sol-bice skozi vas Korito, na planino Kot (2 uri prijetne hoje), kjer bo krajša slovesnost. Sledi še za trenirane planince vzpon po tej novi poti na vrh Velike Babe. Vpisova nje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11 do 12. ure. Zveza borcev Boljunec priredi v nedeljo. 4. oktobra, enodnevni izlet v Litijo. Vpisovanje pri Mariji v baru (a’ 18. do 19.30 vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih. Vpisovanje bo do 26. septembra. Cena izleta je 18.000 lir. Z nami gredo tudi »Veseli godci« Društvo slovenskih upokojencev organizira avtobusni izlet v Ilirsko Bistrico dne 26. septembra z ogledom gradu na Premu in gradu Snežnik, s postankom na Sviščakih in povratek čez Rakov Škocjan. Vpisovanje v četrtek, 17. t.m., od 10. do 12. za člane in petek, 18. t.m., od 10. do 11. ure za nečlane na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B. Združenje Union - Podlonjer priredi dva enodnevna izleta, in sicer 20. t.m. na Gardsko jezero in 27. t.m. v Cerknico in bolnišnico Franjo. Vpisovanje vsak torek in petek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 | ali 732858. OSMICO je odprl Viktor Coretti pri Dom ju (pri spomeniku). Toči belo in črno vino. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovna mesta mizarja, rekviziterja in kurjača. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Za mesto kurjača se lahko prijavijo tudi elektrikarji ali vodovodni inštalaterji, ki so pripravljeni opraviti strokovni izpit. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 21. t.m. ali do zasedbe delovnih mest. V OKOLICI Vanganela se je izgubil pes pasme lassie, ki se odzove na ime Bingo. Nudim nagrado 30.000 lir. Telefon (040) 415817. PRODAM skoraj nov gorilnik znam ke riello - isothermo domus G4 na kurilno olje) po izredno ugodni, ceni. Telefon (040) 213034 od 19. ure dalje. KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci blaga za plašče, suknjiče, obleke, kostime in original tirolski loden. Košuta, Drevored D’Annunzio 11 (stavba kina Capitol). PRODAM soda 340 L in 625 L ter mlin za mletje jabolk. Ogled vsak dan od 13. do 17. ure — Rožna dolina, cesta V/št 5, LJUBIJANA. PRODAM, oziroma zamenjam hišo na Koprskem za hišo ali gradbeno parcelo na Tržaškem. Crevatin Bogdan, ulica F. Patrizio 4/1 — Trst, telefon št. (040 ) 725463. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. VIKEND na Lokvah prodam po u-godni ceni. Tel.: 065 - 22-872 vsak dan od 17. ure dalje. OSMICO je odprl Angel Kraljič -Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. 4? LETNI moški, visok, lepe postave, delavec, išče pošteno gospodično, vitko, temnolaso, delavko, največ 35 let za poroko. Pisati na predal št. 7 F - SPI, 34100 Trst _ Trieste NA PROSEKU št. 12 je odprl osmi-co Rado Milič. OSMICO je odprl Robert Pipan, Mavhinje. IŠČEMO pomoč za varstvo starejše ženske v dopoldanskih in popoldanskih urah. Interesenti naj se oglasijo v trgovini «Calza San Giusto«, Trg Barriera 14 Trst. PRODAM karamboliran golf. Telefonirati na št. 040/824381. PRODAM harmoniko 120 basov Paolo Soprani. Telefonirati v večernih urah na št. 040/228352 ŠZ BOR išče podjetiv osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1. maj«. Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod «DRUŠTVENI BAR«. PRODAM rabljene šolske knjige za prvi razred vzgojiteljske šole. Telefonirati »na -št. 040/225817. PRODAM zazidljivo zemljišče ob cesti na Krasu, tel na štev. 226294 OPREMLJENO stanovanje išče ne-rezidentni zakonski par brez o-trok. Kuhinja, dve sobi, sobica, o grevanje, za največ 4 leta. Telefonirati od 9. do 14. ure na št. 040/60717 razen sobote in nedelje. NAJDEN je bil par mrežastih belili rokavic v Kraški hiši v Repnu ob priliki kraške ohceti. Interesent naj telefonira na št. 040/227240, Škabar, Repen 32. TEČAJI nemškega jezika za otroke od 6. do 14. leta. Informacije in vpisovanje Hildegard Bayer vsak dan razen ob sobotah od 16. do 19. ure - Ul. Ginnastica 3, prvo nadstropje. telefon 040/730037. OSMICO je v Samatorci št. 6/A od-prT Josip Gruden. Toči svoje belo in črno vino PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186. KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in elek-tričn' mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera Telefonirati na št 0481/390569. F Namesto cvetja na grob Vide Pe-čenik darujeta Magda in Klavdij Maver 10.000 lir za ŠD Breg. Ob priliki zlate poroke darujeta Marija in Leopold Ažman 50.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Justa Jurkiča darujejo družina Derman, Bersan in Zorzini 30.000 lir za KD S. Škamperle in KD Union. POPRAVEK V spomin stoletnice rojstva očeta Franca Birse darujeta Iva in Marija 100.000 za Dijaško matico in ne 10.000 lir kot je bilo pomotoma objavljeno. : (KM! BANCA 'Dl ČREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA • S P. A. TRST - ULICA e FIL2MO,- •■'“E? PI-riAG 14.1. 1981 Ameriški dolar 1190.— Kanadski dolar 990.— Švicarski frank 585.— Danska krona 157,- Norveška krona 197.- Švedska krona 205.- Holandski florint 450,- Francoski frank 205,- Belgijski frank 29,- Funt šterling 2.100,- Irski šterling 1800,- Nemška marka 500,- Avstrijski šiling 71.- Portugalski escudo 17,- Pezeta 11.— Jen 4.— Avstralski dolar 1.300.— Drahma 17,— Debeli dinar 27.25 Srednji dinar 27,25 Mali dinar 26,75 TRGOVINSKA ZBORNICA VČERAJ OBJAVILA SEZNAM Od danes dalje dvajset živil na razpolago po zamrznjeni ceni Občine bodo skrbele, da bodo vsi zainteresirani trgovci izobesili cenike Spoštovanje dogovorjenih cen bode morali nadzorovati kupci sami Trgovinska zbornica je včeraj popoldne objavila cenik z zamrznjenimi cenami 20 vrst živil za goriško pokrajino, kot predvideva vsedržav- ni sporazum, ki so ga 3. septembra podpisali ob prisotnosti ministra Marcore. Najvišje dovoljene cene za 20 vrst nadzorovanih živil so: 1. 2. 1.300 lir 660 lir 550 lir Kruh iz bele moke vrste «0» (v kosih po 150 g) — 1 kg Mleko: pasterizirano sveže mleko — 11................. trajno mleko — U...................................... A sveža govedina preste cone: stegno (zrezek) za Goriško in sevodenjsko občino — 1 kg . . . . . . 7.800 lir za ostale občine — 1 kg............................ 9.300 lir Prednji del brez kosti za goriško in sovodenjsko občino — 1 kg.......................................j 4.100 lir za ostale občine — 1 kg............................ 5.600 lir B meso izven proste cene: stegno (zrezek) — 1 kg . . 10.500 lir prednji del brez kosti — 1 kg.......................5.7C0 lir Testenine iz trde pšenice: škatla po 500 g . . . . . . 470 lir škatla po 1 kg...................................... 940 lir Riž - 950 g ............................................. 950 lir Olivno olje — 1 1 .................................... 2.950 lir Semensko olje — 11..................................1.100 lir 8. Maslo — 250 g...................................... 1.250 lir 9. Margarin — 200 g.................................... SCO lir Trdi sir: grana — 1 kg............................. 9-800 lir Poltrdi sir: vrste lateria — 1 kg.................. 7:200 lir vrste provolone — 1 kg............................. 7.200 lir Mehki sir: vrste gorgonzola — 1 kg................. 7.500 lir vrste stracchino — 1 kg........................... 5.0C0 lir pakiran sir vrste mozzarella — 120 g ... ............. 730 lir Madžarska salama — 1 kg............................... 8.000 lir Mortadela iz svinjskega mesa — 1 kg................... 5.600 lir Pršut «san Daniele« — 1 kg............................ 17.000 lir 5. 6. 7. 10. 11. 13. 14. 15. 16. 17. Olupljeni paradižniki vrste «roma» — 400 g........ 280 lir Marmelada iz breskev, češenj in marelic — 400 g . . . 920 lir konservirane breskve, češnje in marelice — 400 g . . . 1.100 lir 18. Grah — 400 g...................................s .» 480 lir 19. Globoko zmrznjeni slanikovi fileti — 400 g..... 2.740 lir globoko zmrznjeni naravni fileti — 400 g........2.9S0 lir 20. Globoko zmrznjena zelenjava - povrtnina: grah — 450 g 1.340 lir špinača — 450 g.............................. . . . 1.200 lir Vsaka trgovina z jestvinami bo morala imeti izobešen gornji cenik in bo morala razpolagati z vsemi 20 vrstami živil po cenah, ki ne bodo smele presegati onih na ceniku. S tem v zvezi so se včeraj sestali predstavniki zveze trgovcev z go-riškima občinskima odbornikoma Ciufarinom in Paulinom. Na sestanku so se dogovorili o izvajanju sporazuma, saj bodo morale posamezne občine nadzorovati, da bedo v posameznih trgovinah pravilno izobešeni ceniki. Druge oblike nadzorstva niso predvidene, zato bodo morali kupci sami preverjati ali se trgovci oci danes dalje pa do 15. novembra res držijo dogovorjenih cen. V soboto srečanje upokojenih učiteljev Slovenskega Primorja V Novi Gorici se bodo v soboto, 19. septembra, zbrali upokojeni učitelji iz raznih krajev Primorske. Zbirališče bo pred novim poslopjem osnovne šole v Novi Gorici ob 10.00 Ponesrečil se je z motorjem Sinoči okrog J9. ure se je z motorjem ponesrečil 18-letni Mario Blažiča, bivajoč v Gorici v Ul. Toscanini. Ima precej hude poškodbe po glavi in po drugih delih telesa. Ozdravel bo v 40 dneh. aiitiiitiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiifiiitiiiiifiiiiiiiiiiiimiiitiiiMiitiiiiiiiiiiiimitiiitiiuiaiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiittiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiit Predavanja o zaščitnih sredstvih Goriški zdravstveni konzorcij, ki upravlja javno družinsko posvetovalnico, prireja sestanke o uporabi kontracepcijskih sredstev. Na sestankih bodo govorili o zdravstvenih in psihološko - družbenih posledicah zaščitnih sredstev proti zanositvi. Sestanki bodo v prostorih posvetovalnice v Drevoredu Virgilio 20 tri zaporedne ponedeljke, 14., 21. in 20. septembra, vsakokrat ob 16.30. Vstop je prost. Zaprta ulica od mosta do Podgore .'.hOCKOS * I ... Po tolikšnih delih za modernizacijo vpadnic v mesto imamo sedaj na vrsti ponovno razkopavanja cest. Tokrat zaradi gradnje nove kanalizacije. Jutri bodo namreč pričeli kopati Ulico Madonnina del Fante od ločniškega mosta do železniškega podvoza pri Podgori. Cesta bo zaprta do zaključka del. VELIKO LJUDI VKRMINU NA PRAZNIKU TRGATVE Alegorični vozovi, okinčane izložbe, stojnice z vinom in drugimi dobrotami Krmin je vsako leto v tem času prizorišče praznika trgatve. En dan, pravzaprav eno popoldne, pozabijo nekateri briški vinogradniki na trgatev in se zberejo na krmin-skih ulicah, da bi z drugimi, ki so le pokuševalci vina in ne pridelovalci, preživeli skupno nekaj prijetnih uric. Seveda ne pridejo vsi vinogradniki na ta praznik, saj so mnogi prav v nedeljo, ko je bilo vreme izredno lepo, . trgali že dozorelo’ grozdje. • "»H Na krasinskih ulicah se je zbralo zelo veliko ljudi. Prisostvovali so mimohodu alegoričnih’ voz, na katerih sta bila vino in grozdje glavna protagonista. Največ zanimanja je vzbujal voz na katerem je bila prikazana «vinska vojna« med Italijo in Francijo. Poleg tega pa so krminski trgovci primerno okinčali tudi izložbe svojih trgovin. Najholj zanimiva je iiiiiiiHiiiiuiiiuiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiniMiiiiimHiiinintiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiuiN DANES V SOVODNJAH SESTANEK Z GORIŠKIMI OBRTNIKI AKCIJA USTANOVE ESA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA Kreditne olajšave in druge oblike pomoči podjetjem MENJALNICA vseh tujih valut O akciji za razvoj obrtniških dejavnosti na Krasu, ki jo je v tem mesecu ukrenila deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, je naš dnevnik že poročal. Verjetno pa bo za obrtnike koristno, če se seznanijo še z nekaterimi podrobnostmi, ki jih predvideva načrt te pobude in je bil objavljen v glasilu ESA. Danes, 15. septembra, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Sovodnjah na vrsti že drugo informativno srečanje med vodstvom ESA in obrtniki iz goriške pokrajine (za območje tržaškega Krasa je bil tak sestanek 4. septembra na Opčinah). Akcija ustanove ESA, ki bo potekala v prihodnjih štirih letih na območju Kraške gorske Skupnosti, ustanove, ki sodeluje pri tej pobudi skupno s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in drugimi sindikalnimi organizacijami, ima namen ovrednotiti obstoječe dejavnosti obrtniških podjetij in spodbuditi nastajanje novih, posebno na področju tradicionalne in umetnostne obrti. Uspeh pobude bo seveda v veliki meri odvisen tako od zadolženega osebja in vodstva ESA, ki mora zagotoviti stalno prisotnost na terenu z obiskovanjem vseh obrtniških delavnic, kot tudi od namenskih finančnih sredstev, ki jih bo ustanova in dežela dodelila v ta namen. ESA si je zagotovila dva stalna sodelavca, Slovenca, ki bosta vezna člana med obrtniki in ESA, to sta Marko Klanjšček za Goriško in Valter Mokor za Tržaško. Koordinator pobude bo dr. Rosman, funkcionar ESA, ki bo po potrebi dala na razpolago še ustrezno število tehničnega osebja. Imenovala naj bi se tudi posebna delovna komisija, ki bo sledila poteku akcije ter predlagala potrebne metodološke in operativne prijeme. Uravnovešen razvoj obrtniškega sektorja sloni, kot so pokazale izkušnje. na koordinirani povezavi treh dejavnikov: tehnična pomoč, strokovno usposabljanje in finančna pomoč. Finančna sredstva, ki jih je ESA določila za to akcijo v okviru svojega proračuna za leto 1980, znašajo skupno okoli 50 milijonov lir. Dodeljevala se bodo kot prispevek «una-tantum», ki se ne vrača na osnovi specifičnih programov in načrtov za razvoj posameznega obrtniškega podjetja (nakup opreme, gradnja ali obnovitev delovnih prostorov itd.). Prispevek bo znašal od 15 do 20 odstotkov odobrene investicije do maksimalnega zneska 20 milijonov. Investicija pa mora predvidevati najmanjšo investicijo treh milijonov lir. Kratkoročna posojila (do 10 milijonov na 18 mesecev in do 20 milijonov lir na 36 mesecev), ki jih ESA posreduje, bodo v okviru te akcije lahko povišana za 50 odstotkov. Od 21-odstotne dogovorjene obrestne mere bremeni obrtnika le 11 odstotkov. Potrebna dokumentacija (fakture in predračuni) ne sme biti starejša od treh mesecev. Konzorciji in obrtniške zadruge lahko prosijo za kratkoročna posojila v neomejenih zneskih, poleg tega jim EISA nudi še potrebna jamstva. Na razpolago so jim še prispevki za investicije. Prav tako se bodo obrtniki kraš-kega območja lahko poslužili posebnih prispevkov za nakup zemljišča ali gradnjo delavnic, ki jih zagotavlja deželni zakon za pomoč goratim ozemljem. Tudi nekatere druge oblike pomoči, ki so sicer namenjene vsem o-brtnikom v deželi, bodo v okviru akcije na Krasu še ojačene. Povišane bodo za 50 odstotkov prispevki za: — udeležbo na sejmih in razstavah; — izdelavo katalogov za izdelke u-metnostne in tradicionalne obrti; — postavitev novih delavnic, kjer se bodo razvijale tradicionalne ali umetnostne obrtniške dejavnosti. JOKO bila izložba neke slaščičarne v kateri sta bila dva pristna Krminčana zavzeta z rezanjem domače salame, sira in srkanja žlahtne briške kapljice. Zaključek mimohoda je bil na gornjem trgu, kjer so bile postavljene številne stojnice v katerih je bilo na razpolago obilo dobrega. Ljudi je seveda kar mrgolelo do poznih večernih ur. KRAJEVNI PRAZNIK SO IMELI V SOLKANU Strela poškodovala železniške naprave Med nevihto, ki je včeraj zjutraj divjala nad Tržičem, je strela udarila v elektronske naprave na železnici pri San Polu in jih do takšne mere poškodovala, da so nastale težave v prometu. Elektronske naprave urejujejo namreč kretnice in avtomatsko odpremljajo vlake v smeri proti Gorici ali proti Benetkah. Napravo so popravili o-koli 10. ure, v času popravila pa so imeli v notranjost Italije vozeči vlaki od 90 do 120 minut zamude. • Danes popoldne ob 17. uri se bo v Gorici sestal pokrajinski svet. Nadaljevali bodo razpravo o točkah iz prejšnjega dnevnega reda. V Šlcvcrjami pokapali Lojzeta Maraža Včeraj popoldne so na pokopališču v Števerjanu pokopali 62-letne-ga Lojzeta Maraža, ki je tako nesrečno preminil. Na zadnji poti so ga pospremili številni vaščani, domači pevci pa so mu zapeli v slovo žalostinki. Trenerju Mladosti Aldu F er-letiču je žena Marilca povila hčerko EDIT Ob rojstvu prvorojenke čestita ŠZ Mladost iz Doberdoba. Vsakoletni krajevni praznik, ki ga v Solkanu praznujejo že od nekdaj v spomin na prihod prvih partizanov po kapitulaciji Italije in ob nastanku goriške fronte, je bil v soboto. 12. septembra prav posebno slovesen in pomemben za kraj. Po treh letih obnovitvenih del je bil predan v uporabo krajanom Dom krajevne skupnosti, ki je postavljen v samo središče Solkana, na Trg J. Srebrniča. Zgradba doma je podaljšek nekdanje Mozetičeve domačije, kjer so Solkanci pred 114 leti ustanovili svojo čitalnico, prvo slovensko društvo v kraju. Nov dom obsega dve nadstropji, v pritličju pa je bil pred meseci odprt gostinski lokal »Solkanska klet«. Krajevni praznik je v soboto pričel s kolesarskim trimom in turnirjem v malem nogometu. Z'asti kolesarski nastop je vzbudil ie;:o zanimanje in so se ga udeležili krajani, katerih starostni razpon je segal preko sedmih desetletij. K množični udeležbi so prispevali tudi Kanalci, saj je kolesarjenje potekalo na progi Solkan - Kanal in nazaj. V popoldanskih urah istega dne je bila ob 16. uri na sporedu otvoritev doma. Po govoru solkanskega družbenopolitičnega delavca Alojza Lebana, ki je poudaril pomen nove pridobitve ter se zahvalil vsem, ki so dom ustvarjali, je predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Vo- Gledališča V gledališki dvorani v Tolminu bo danes ob 20. uri (po jug. času), gledališka predstava «Partija remija«. Gostuje SSG iz Trsta. Šolske vesti Ravnateljstvo strokovnega zavoda za trgovino »Ivan Cankar« sporoča, da prične šolsko leto 1981-82 jutri, 16 septembra s šolsko mašo ob 9. uri. Dijaki naj se zberejo ob 8.30 pred šolskim poslopjem. Didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole v Gorici obvešča starše in šolarje, da bo začetek šolskega leta s šolsko mašo jutri, 16. septembra. Učenci šol iz Ulice Brolo in Pevme naj se zberejo ob 8.30 pred šolskim poslopjem v Ulici Brolo; oni iz šole Vittorio Veneto pred poslopjem prav tako ob 8.30. Skupna maša bo ob 9. uri v cerkvi sv. Ivana. Učenci šol na podeželju pa naj se zberejo pred svojimi šolami ob 8.30. Zavod »Žiga Zois« obvešča, da bo šolska maša jutri, 16. t.m., ob 9. uri v kapel' bivšega semenišča v Ulici Alviano. Dijaki naj se zberejo ob 8.30 pred šolskim poslopjem v Ulici Vittorio Veneto. Tajništvo srednje šole »Ivan Trinko« vpisuje do 21. t.m. v letošnji tečaj 150 ur za pridobitev diplome nižje srednje šole. Vpišejo se lahko vsi, ki so dopolnili 16. leto. Ravnateljstvo srednje šole »Ivan Trinko« v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1981/82 jutri, 16. t.m., s šolsko mašo ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9. uri. Na gimnaziji - liceju »P. Trubar« in na učiteljišču »S. Gregorčič« se bo šolsko leto pričelo jutri, 16. t.m., z mašo ob 9. uri v kapeli bivšega semenišča v Ul. Alviano. ŠOLA ZA PREVAJALCE V GORICI r Korzo Italija 112 Telefon 85605 O FRANCOŠČINA O SRBOHRVAŠČINA O ANGLEŠČINA O NEMŠČINA O SLOVENŠČINA Dnevni in večerni tečaji po želji za vse stopnje znanja PRIČETEK TEČAJEV 14. oktobra Tečaji PETER PAN francoščine. angleščine, nemščine in slovenščine, trikrat tedensko, za otroke od 6. do 12. leta dopivec prerezal trak na vhodu doma. Sp pred tem pa je na pročelju zgradbe eden najstarejših in še živečih solkanskih prvoborcev Anton Jug odkril spominsko ploščo, ki spominja na tri solkanske jubileje. Po vrsti je najprej 60.1etnica ustanovitve sekcije Komunistične stranke (1921) ustanovitev prvega odbora OF (1941) in ustanovitev prve celice KPS (1941). Spomin na te jubileje je dajal krajevnemu prazniku poseben vtis. 2a priložnost odkritja so bile v domu pripravljene tri razstave. Novogoriški filatelisti so organizirali razstavo poštnih znamk, žigov in kuvert s poudarkom na revolucionarno tematiko, ki nam jo more tudi svet filatelije posredovati. Goriški muzej je pripravil dve razstavi. Prva kiparska dela so solkanskega rojaka Borisa Kalina. Razstavljenih je 17 del, ki ponazarjajo tri sklope kiparjevega u-stvarjanja: portretna plastika, spomeniki NOB in ženske figure. Prireditelj je pripravil tudi priložnostni katalog. Tretja razstava nosi naslov »Srednjeprimorsko okrož- je 1941 - 1945» ter jo je Gcriški muzej pripravil v sodelovanju z domicilnim odborom aktivistov srednjeprimorskega okrožja ter Kulturnega skupnostjo Slovenije in Kulturno skupnostjo Nova Gorica. Razstava obsega preko 30 panojev na katerih je razvrščenih 400 foto-frafij, dokumentov, zemljevidov in grafikov. Muzej je izdal poseben katalog, ki ga je sestavil avtor razstave kustos Slavica Plahuta. Otvoritev te razstave je privabi, a v Solkan številne aktiviste in partizanske bcrce. V naslednjih mesecih bo razstava gostovala vsaj še v Ajdovščini in Sežani. Po tem odprtju je pred solkanskim marketom sledila osrednja prireditev. Poseben pečat ji je dal govor tovariša Julija Beltrama-Janka, ki ga je skupščina občine Nova Gorica prav tega dne imenovala za svojega častnega občana. Sledil je krajši kulturni program, med katerim so nekaterim zaslužnim krajanom podelili priznanja in plakete. Potem pa so se Solkanci in njih gostje veselili dolgo v noč. Letošnje praznovanje je bilo bogato kot le malokdaj. Naj še omenimo. da so novogoriški filatelisti izdali za ta namen posebno spominsko ovojnico s posebnim poštnim žigom. Na «čahelnah», vzpetim nad stari: i delom Solkana, pa je bil vzidan drog za zastavo, 'Ker bo poslej vihrala zastava ob posebnih priložnostih. S tem dogodkom so hoteli kra 'ani obuditi spomin na dogodek iz leta 1926, ko je na tistem mestu v počastitev prvega maja zavihrala delavska zastava. g. m. # Usposobi icnostni izpit v jesenskem roku je napravila na tečaju za vrtnarice učiteljišča «Simon Gregorčič« v Gorici Grazieila Tinta. Aurora je Ivanu Klanjščku povila hčerko NEVO Njenemu pevovodji ter materi čestita, novorojenki pa želi obilo sreče Zveza slovenskih kulturnih društev v Gorici. Glasbena matica v Gorici čestita svojemu sodelavcu Ivanu ter Aurori ob rojstvu hčerke NEVE Ivanu Klanjščku in Aurori čestitajo kolegi Glasbene šole ob rojstvu hčerke NEVE Kino dur Teu VERDI 18.00-22.00 «Vestito per uc-cidere«, Briana De Palme, Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00—22.00 »Agenti specia-li ONU — mjssione Eifell«. P. Etonda in M, Adams. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Iršič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Sfinge«. PRINCIPE 18.00-22.00 »The ele-phant man«. Aonu (lOrico tu okolica SOČA 18.00—20.00 «Riba, ki je rešila Pitsburg«. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Pregon za razparačem«. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Polnočni express». Angleški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84-443. iiiuiiiiiiiMntiiimmmiiitiMiiiiitiiiinimiimiiMHHiiuaiiiiiiniiMiiiMiiiiuiiiMiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiM V PRIREDBI ŠD VIPAVA S PEČI Veliko število udeležencev na 2. pohodu odprte meje Prijavilo se jih je Več kot 3.70 Srečanje z udeleženci pohoda v Biljah Več kot 350 se jih je v nedeljo zjutraj zbralo na kotalkališču športnega društva Vipava s Peči, da bi se udeležili 2, netekmovalnega pohoda «Odprta meja«, ki so mu prizadevni domačini dali pečat mednarodne prireditve s tem, da so udeleženci prekoračili državno mejo ter del proge prehodili ali pretekli po jugoslovanskem Krasu. K tej zanimivi pobudi pa je treba dodati še to, da so se udeleženci pohoda na jugoslovanski strani srečali z onimi, ki so se udeležili podobne manifestacije v Biljah. Z ramo ob rami so rekreativci obeh pohodov potrdili trdne prijateljske vezi, tudi v telesni kulturi, ki vežejo ljudi ob meji. Pečanskega pohoda, ki je veljal tudi za "sedržavno tekmovanje »Gamba d’argento», so se udeležili rekreativci iz celotne dežele in tudi iz drugih krajev, kar daje manifestaciji še posebni pomen. Ni treba posebej poudarjati, da veliko je bilo Slovencev iz raznih krajev goriške pokrajine. Večina «tekmovalcev» je seveda izbr-la krajšo progo (11 km), medtem ko je 26-kilometrsko progo ubralo manjše število ljudi, predvsem takih, ki jim je tekanje postalo skoro vsakdanji kruh. Vsi udeleženci pa so ob prihodu dobili spominsko kolajno, na kateri je motiv, ki ponazarja rokovanje, oziroma prijateljstvo. Kar zadeva informacijo o pohod, samem, naj povemo, da je najštevilnejša skupina štela 41 udeležencev, vsi člani «Sci cluba« iz Tržiča. Brez dvoma koristen trening za bližnjo smučarsko sezono. Na drugo mesto, kar zadeva množičnosti, sta se uvrstili skupini iz Moša in Mladinskega odseka PD Sovodnje, ki sta šteli po 31 članov. Domačini, ki so nastopili v skupini Grič, so šteli 23 udeležencev, člani Danice z Vrha pa 11. Posebna priznanja pa so na po-čanski prireditvi dobili tudi nekateri posamezniki. Najstarejša udeleženka je bila z 81. leti Severina Si-monitti, najstarejši udeleženec pa Mario Doris (68 let). Najmlajši, 6-letni Emanuel Velie, ki je ravno tako dobil priznanje. Prav tako je pokal dobila Sofija Michelitsch iz Stuttgardta, kot udeleženka iz najbolj oddaljenega kraja. Posebni priznanji sta dobila tudi dva krvodajalca: Vinicio Polen, ki je že 27-krat dal svojo kri ter Ivo Florenin, iz Sovodenj, ki je 21-krat daroval to dragoceno tekočino. (Sr) ******* ■ ■ • L y^<; Lovska razstava ob priložnosti Lovskega praznika v Zgoniku Narodne noše na Prazniku mandrijerjev v Podionjerju ?:••...................... ............................ L.« j aJsIH »i# Naš praznik na Proseku, nastopila |e tudi domača godba na pihala Med Našim praznikom, ki ga |e organizirala sekcija SSk za zah. Kras dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki SfR i ■j«*.'-': Predsednik skupščine SRS Milan Kučan med govorom na osrednji proslavi za Primorsko ob 40-letnici TPPZ Pinko Tomažič med nastopom na srečanju ob 40-letnici usta- ustanovitve OF na Ostrožnem brdu novitve OF Slovenije na Poljanah pri Kopru Na obrtniškem srečanju v Bazovici je bila tudi okrogla miza na temo «Sodelovan|e obrtnikov na meji* Okrogla miza, ki je bila ob priložnosti Lovskega praznika v Zgoniku Pogled na Praznik Brega v Boljuncu Na Prazniku mandrijerjev v Podionjerju je nastopil pevski zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana Nastop folklorne skupine Stu ledi na Prazniku mandrijerjev Lovski pevski zbor iz Dekanov nastopa na Lovskem prazniku Na prazniku grozdja v Krmlnu so bili ena izmed glavnih zanimivosti oklnčani vozovi Enkraten pogled na krminskl sprevod: dekleta in fanti v furlanskih narodnih nošah Na Prazniku tržiške godbe na pihala je na Trgu republike v Tržiču nastopila v nedeljo tudi godba Iz Lo- vrana pri Opatiji Dva tedna star zebri" žrebiček, ki se skuša «postaviti na lastne noge«. Zebra ga je povrgla v zoološkem vrtu v Bristonu PO POLETNEM PREMORU SE DELO NADALJUJE... Nabrežinski dekliški zbor vabi dekleta k sodelovanju Še v letih Radoviča je zbor dosegel visoko raven, sedaj jo je še izboljšal ■ Čeprav je za uspeh potrebna požrtvovalnost, se ta tudi izplača ■ Zadoščenje je lepo Po letošnjem sicer nekoliko krajšem, poletnem premoru se je ;V Nabrežini začela nova športna in prosvetna sezona. Z delom so začeli odborniki športnega društva Sokol, ki ob letošnji 15-letni-ci društva pripravljajo mednarodni odbojkarski turnir za Trofejo Sokola, ki se bo vršil predvidoma v prvi polovici oktobra. Zadnje dni avgusta pa sta začela s pevskimi vajami tudi dekliški pevski zbor Igo Gruden, ki je v zadnjih dneh avgusta že nastopil v Devinskem gradu, ob priliki podelitve «Nagrade dobroten, in moški pevski zbor, ki bo prav v teh dneh nastopil v Ilirski Bistrici. Dekliški zbor stopa letos v svojo osmo sezono. To je pevska skupina, ki jo sestavljajo dekleta od 15. leta dalje; nastala je na pobudo nekaterih deklet iz devinsko - nabrežinske občine. Vodstvo zbora je takrat prevzel Sergij Radovič in v nekaj letih je zbor dosegel lepo, visoko raven. , Danes vodi zbor Matjaž Šček, študent, na oddelku za dirigiranje na pedagoški akademiji v Ljubljani, (pri profesorju Lebiču). Naša pevska skupina je postala redni gost revije Primorska poje, poleg tega pa je nastopila na raznih koncertnih o-drih v našem zamejstvu in tudi v Sloveniji, sodeluje pa na domala vseh kulturnih srečanjih, ki jih prireja kulturno društvo Igo Gruden. Posebej pa prireja ob koncu vsake sezone zaključni letni koncert, ki je bil lani posvečen spominu Sergija Radoviča. Ivan Silič je o nastopu našega zbora na letošnji reviji Primorska poje zapisal: ^Dekliški zbor iz Nabrežine je napravil korak naprej, kar zadeva glasovno plat, posebno pa še v muzikalnem pogledu. Prvo in drugo se je odražalo v celotnem sporedu. Zbor prehaja tako v vrste naših najboljših pevskih skupin na Primorskem. Želimo si, da bi še nadalje ohranil doseženo raven, za katero ima vse pogoje, da jo lahko še dvigne. Vsekakor pa je na nivoju, ko nam bo lahko še marsikaj novega in umetniško pomembnejšega ustvaril. Trud je večkrat po- MNENJE PEDAGOGA-PSIHOLOGA Čeprav šele v začetku šolskega leta se pogovorimo o dolžnostih staršev V skladu z razmerami in pozitivnimi pa tudi negativnimi normami ^e dolžnost staršev velika - Naj šolarju ne manjka opora, ki je je v določenih trenutkih zelo potreben Čeprav se vrata v šolo šele odpirajo, se že lahko menimo o šoli, o uspehih in neuspehih našega šolarja .Vprašanje uspehov in neuspehov še poslavlja na razne načine, pač v smislu našega gledanja na šolo in šolstvo. Nekdo krivi za neuspeh šolo, drugi pravijo, da je za neuspeh kriva družina, tretji spet menijo, da je za vse odgovorna družba, končno so tudi taki in žal je teh najmanj, ki zaslugo za uspeh ali krivdo za neuspeh delijo med šolo. družino in družbo. Kdor gleda na vse to z nekakšriega neprizadetega stališča, ho prav gotovo prišel do spoznanja,, da je najbližje resnici prav tisti, ki krivdo ali zaslugo deli med vse tri elemente, med šolo. družino in družbo. Le v izrednih primerih ima večjo težo en dejavnik kot drugi, sicer pa so za neuspeh krivi vsi dejavniki kot se lahko za u-sPeh pohvalijo prav tako vsi trije dejavniki, kajti družbo sestavljajo starši, šola je produkt in odraz družbe, skratka vsi ti elementi so med seboj močno povezani in se njihovi vplivi križajo. In vendar se bomo danes ustavili le pri odgo Vornosli družine, torej le pri enem elementu. V naši skupnosti, v naši družbi ima družina še vedno zelo pomembno mesto, seveda tudi glede odnosov do otroka, giede njegove vzgoje in pravilnega razvoja. Od tod tudi ustrezna, dolgo sicer nekoliko zastarela vendar pa V zadnjih časih kolikor tol ko prenovlje-, na zakonodaja, ki ureja meddružin-*ke odnose in obvezuje starše na vrsto dolžnosti in odgovornosti do otroka Če naša družba upošteva družino, prav tako visoko ceni mladega človeka, že otroka Res je. naša družba se otepa z vrsto zadevnih težav, posebno s številnimi problemi, ki se tičejo šole in šolstva, pa tudi sorodnih organizacij in ustanov, vendar pa bomo morali pristati na dejstvo, da se nudi tistim, ki se trudijo, da h: se razvili, veliko strokovnih možnosti. In tudi v tem kontekstu moramo gledati na dolžnosti družine do otroka. In tu ima družina glavno vlogo pri reševanju šolskih problemov, pa čeprav se ustrezni državni in družbeni zakoni vedno ni izvajajo ali vsaj ne tako, kot bi se morali. Zato mora družina prevzeti nase u-strezne dolžnosti, saj gre vendar za otroka, ki je del družine, član ožje družbe, iz katere izhaja. Če bo družina imela pravilen odnos do svojega otroka — učenca ali dijaka — bo ta lažje reševal svoje šolske probleme, pa tudi svoja .življenjska vprašanja. Družina ne .bo skrbela le za primerno hrano in hijeno otroka oziroma mladeniča, Mč pa tudi zr, primerne po-gbjfČSa'učenje,' za pripravljanje na šolo za izpolnjevanje- obveznosti, ki jih ima otrok ali- mladonič do sebe, do šole. do okolja, v katerem živi. Nekakšna baza ali osnova za to pa je predvsem zdravo družinsko vzdušje, v katerem so otroku ali mladeniču zagotovljeni osnovni pogoji za celoten pravilen osebni razvoj. Z druge strani pa mora družina upoštevati tudi določene norme, k' se zdijo povsem naravne, ki pa jih neredko tudi zanemarimo. Predvsem ne smemo mladega človeka, pa naj gre za šolarčka ali že za dijaka, preveč obremeniti z domačimi opravki, da bi zaradi tega zanemaril učenje. Seveda se moramo v zvezi s tem ravnati glede na starost mladeg človeka, na njegov spol in tudi na njegovo razvitost. Niso vsi mladi ljudje iste starosti enako sposobni. Tako imenovani dnevni režim mora družina tako uravnati, da bo otrok imel dovolj časa za šolske naloge in za učenje, pa tudi kak trenutek za čitanje izvenšolskega čtiva, za telezivijo, morda za kinematograf ali gledališče, pa tudi za sestanke v šolskih mladinskih ali izven-šolsk1!) organizacijah. Mladini moramo omogočiti, da se v prostem času druži z vrstniki, da se ukvar ja s športom ali telovadbo, skratka, da se »realizira« tudi izven šole. Dom t.j. starši pa so dolžni spremi iati to otrokovo ali mladeničevo izživljanje tudi izven domačih sten in izven šolskega poslop- ja. Ne sme pa to biti «policijska kontrola«, pač pa več ali manj neopazno motrenje nad početjem, tako da se lahko poseže v to življenje, če je to potrebno. In to «motrenje« ali «nadziranje» je lahko popolna otrokova iskrenost. Premajhna pozornost ali celo pomanjkanje te zaupljivosti se včasih lahko hudo maščuje in to tako staršem, še bolj pa otroku samemu. Če kaže otrok ali d’jak kako večje zanimanje za to ali ono dejavnost, na primer za tehniko za filatelijo, za ustvarjanje lastne knjižnice ali v sedanjih časih za zbiranje gramofonskih plošč ali tudi slik fnmških' zvezdnikov ali slavnih ljudi, če kaže nagnjenje za kulturo, umetnost, za slovstvo, tudi za oder ali ka.' koli podobnega, bi morala družina, seveda v okviru svojih možnosti, taka nagnjenja vzpodbujati in dijaku pomagati, vendar pa naj bi to nikoli ne šlo na škodo učenja, na škodo šolskih rezultatov. Otrokove obveznosti do šole so vedno na prvem mestu. Ker pa ima dan 24 ur, je časa dovolj tudi za izvenšolska pozitivna izživljanja. Seveda je to možno le tedaj, če se starši sproti zanimajo o otrokovem uspehu v šoli. In tu bi ne smel priti v poštev tisti občutek lažnega sramu, ali strahu, ko začne otrok nekje šepati. Nasprotno, starši so dolžni o tem odkrito spregovoriti tudi z Učitelji oziroma profesorji, posebno ko gre pri mladem človeku v pubertetni ali post pubertetni dobi za lažje in JteŠfe psihofizične križe, pri. katerih mladi človek potrebuje pomoči šole, o-kolja m, seveda, predvsem doma. Tu mora biti dom zelo tenkočuten, da grob postopek ne škoduje razvoju mladega človeka. Mladi človek mora v svojem domu in v svojih starših videti le najboljši ambient z najboljšimi življenjskimi tovariši, ki zaslužijo ljubezen, ker ljubezen dajejo. prof. V. Č. plačan, kadar nas zbor osvoji s pristnejšim občutjem in mislim, da nas je nekaj takega spremljalo ob izvajanju dekliškega zbora iz Nabrežine.» Koncertni program je bil do zdaj v glavnem zasnovan skupaj z moškim zborom, tako da je dekliški zbor nastopal z nekaj skladbami v samostojni izvedbi, nekaj pa jih je zapel v mešanem sestavu. Letos pa se je zborovodja odločil, da bosta tako moški kakor tudi dekliški zbor naštudirala samostojni koncertni program. To seveda ne pomeni, da bosta nabrežinska zbora skupno nastopanje opustila. Repertoar dekliškega zbora obsega tako skladbe renesančnih mojstrov, kakor tudi pesmi naših sodobnikov, naj še posebej omenimo primorskega rojaka Ubalda Vrabca in Pavla Merkuja ter enega najbolj perspektivnih mladih slovenskih komponistov Alda Kumarja. V repertoarju pa so še skladbe predvsem slovenskih avtorjev in pa veliko pesmi iz narodne zakladnice. Naj omenimo med temi «Se-dem narodnih* v priredbi Matije Tomca, ki jih zbor zdaj pripravlja za radijsko snemanje. Seveda pa ne manjka niti pesmi na tematiko NOB. Posebej moramo omeniti pozornost, ki so jo zborov-dje in pevke posvetili študiju Kogojevih otroških pesmi. Pavle Merku je o lanskem zaključnem koncertu nabrežinskih pevskih ansamblov zapisal: «Zbor, ki ume tako živo in čisto posredovati čudovite in ne lahke umetnine, kakršne so Kogojeve, je prav pri študiju teh skladb pridobil najtrdnejše temelje, na katerih potem lahko zida karkoli. «Stopinje v snegu* Alda Kumarja je sugestivna, solidno napisana učinkovita skladba in zbor je z njo pokazal, kako ga je delo s Kogojevimi pesmimi usposobilo za najtrše orehe.* Da zbor nenehno raste, da stalno izboljšuje svojo pevsko kvaliteto, pa je potrebno veliko dela, pozornosti, rednega prihajanja na pevske vaje, skratka požrtvovalnosti tako s strani pevovodje, kakor tudi s strani pevk. Čeprav je potrebna včasih precejšnja žrtev, rodi trud, ki ga vlagamo v svoje delo kot pevke, lepe rezultate, ki so nam v naj-večje zadoščenje za ves čas. ki smo ga žrtvovale petju. Da pa zbor'lahko deluje, je treba novih moči', novih pevk, ki omogočajo stalno rast zbora, sebe pa močno bogatijo, zakaj glasba je ena bistvenih kulturnih komponent. In ne nazadnje lahko rečemo, da nas petje v zboru navaja k delu v skupini in nas torej tudi navaja v večno družabnost. Zato vabi dekliški zbor Igo Gruden in zborovodja Matjaž Šček vsa dekleta, ki rada pojejo, da se nam pridružijo. TATJANA ROJC tiiiniiiiiiiMMiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiHiiuiiiiuimniiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiininiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Vabilo starim primorskim učiteljem Primorski upokojeni učitelji so že od leta 1970 stalno in tako rekoč »korporativno« sestajajo. Ker je teli srečanj bilo več, jih lahko imenujemo že — tradicionalna srečanja. Upokojene učitelje nas povezujejo spomini na hude čase, na čase italijanskega fašizma, ki nas je razpršil, in tudi pozneje nemškega nacizma. Zato se tem raje srečujemo in obujamo spomine, ki niso vedno najiepši. Zato pa sem z velikim zadovoljstvom sprejel predlog predsednika občine Nova Gorica, da naj se srečamo 19. septembra v novi osnovni šoli ob Kornu na Kidričevi cesti v Novi Gorici, ki so jo odprli 12. t.m In tako se bomo v soboto, 19. t.m. zbrali od 9. do 10.30 v prostorih hotela Park, od koder bomo »korporativno odšli v novo šolo. Pionirji nam pripravljajo pri- srčen sprejem, pozdravil pa nas bo sam predsednik občine Jožko šušmelj. Sledila bo otvoritev srečanja, komemoracija tovarišev, ki so u-mrli po zadnjem srečanju, in ker je naključje naneslo, da bodo naslednjega dne v Vršnem odkrili Vrsničani doprsni kip svojemu rojaku, našemu velikemu pesniku Simonu Gregorčiču, bo govor tudi o pomenu Gregorčičevih, predvsem rodoljubnih pesmi za Primorsko slovensko ljud-stvo. Na letošnjem srečanju se bomo spomnili tudi letošnjih 80-letni-kov in sicer Marka Sauniga in Toneta Rutarja iz Nove Gorice ter Anice Ivančič in Marice So-banove iz Ljubljane. V zvezi z njihovim slavjpm jim bedo pripravili tudi ustrezna priznanja za njihove zasluge Kot je razumljivo pri priletnih ljudeh, se bomo pomenili o že davnih dneh iz dijaške dobe in seveda iz poznejše dobe učiteljevanja na Primorskem pred nastopom fašizma in tudi v času fašizma dokler nas ni na svoj surov način pognal v svet, ker je računal, da bo slovensko ljud stvo na Primorskem zatrl. To pa mu ni uspelo in vsa Primorska je deloma tudi pod vplivom Gregorčičevih poezij ostala zvesta svojemu materinemu jeziku. Našega srečanja se bo tokrat že drugič udeležila tudi starosti-nja primorskega učiteljstva — Vilma Bogataj - Gruntar iz Kobarida. Če bo možno, se bomo v nedeljo udeležili tudi spominske svečanosti na Vršnem, ker bo iz Tolmina poskrbljeno za prevoz. Torej nasvidenje v Novi Gorici! STANKO SKOČIR Pesnik Eugenio Montale Včeraj popoldne so se ob navzočnosti predsednika Republike Sandra Pertinija, predsednika vlade Giovannija Spadclinija in najvišjih in najvidnejših predstavnikov javnega in kulturnega življenja poslovili v dvorani tesala degli arazzi» v milanski občinski palači od zemeljskih ostankov velikega italijanskega pesnika, Nobelovega nagrajenca ter dosmrtnega senatorja Eugenia Mon-taleja, ki je umrl v soboto. Eugenio Mcntale se je rodil v Genovi 2. oktobra 1896. leta, torej pred 85 leti. Omenjamo lepo starost zaradi dejstva, da je bil Montale v mladih letih hudo šibkega zdravja, saj je moral zaradi tega celo prekiniti redno šolanje in se je šolal pravzaprav v življenju, od katerega pa se je veliko naučil, kot kažejo bogati plodovi, ki jih je italijanska in deloma tudi svetovna kultura dobila po njem. Čeprav ni mogel redno študirati, se je v samem začetku lotil napornega dela, namreč solo-petja. Hotel je postati operni pevec in sicer baritonist. Pa ga je kmalu bolj pritegnilo preprostejše, vendar pa prav nič manj zahtevno gledališče. Ni postal gledališki umetnik, toda v gledališču je imel veliko opravka z vezano in nevezano besedo in prav v času, ko se je ukvarjal z odrsko umetnostjo, se je rodila v njem prva poezija. Bila je to poezija «Meriggiare pallido e as-sorto», ki nosi datum 1915, ko je torej' Montale imel dvajset let. Toda bili smo v vojni in «in ar-mis silent muse» pravi stari in vsaj do neke mere resničen rek. Pri Montaleju pa muze niso povsem obmolknile, ker se je družil z ljudmi, ki jim je bilo literarno izživljanje potreba. In tako leta, 1922 začenjajo njegovi verzi dobivati mes nedeljski dirki za VN Italije v Monzi zaprl v svojo rulotko in ra •1: n svoji ženi ni odprl vrat nikomur. Njegova jeza je bila razumljiva, če povemo, da je bil na dirki, ki ni bila le zanimiva in napeta, ampak od časa do časa celo razburljiva, tri kroge pred ciljem še trdno na tretjem mestu, za Proštom in Jonesom. Nato pa mu je njegov brabham začel nagajati, stroj ni več »vlekel*, najbližji tekmeci so ga začeli prehitevati in na njegovo smolo je bil med temi tudi Reutemann, ki je dotlej vozil 4 sekunde za njim. Piquet je prispel na cilj kot šesti, s krogom zaostanka in tako je Reutemann, ki je prevzel njegovo tretje mesto, pridobil tri točke prednosti. s katerimi je (dve dirki pred koncem tega svetovnega prvenstva formule ena) spet nekoliko (čeprav ne ravno izredno) povečal svoje možnosti za končno zmago, za ka tero je že končalo, da mu bo letos Uš'a. Dirka se ni odvijala v najboljših tekmovalnih pogojih, saj je do polovice potekala v dežju. Proga je zrio postala spolzka in prišlo je do več »slikovitih* nesreč. V cm izmed teh pa bi kmalu prišlo do katastrofe. Watson je namreč pri poskusu prehitevanja Pironija izgubil nadzor nad vozilom, zasukalo ga je okrog lastne osi in zaneslo v zaščitno ograjo, kjer je avto dobesedno raznolovilo. nakar se ie vnelo Skoraj čudežno je, da je VVatson pri tem ostal n°poškodovan. Potek dirke je pokazal, da so letos renaulti izredno dobro priprav-lieni za dirkališča, ki dopuščajo veliko hitrost, saj je tudi v Monzi Prost z lahkoto osvojil nrvo mesto. Izvrstao sta se obnesla tudi oba svilliamsa, medtem ko Piquetov bra-bham ni vzdržal naporov zelo hitre vožnje. Kar s*> tiče ferrarijev je Pironi osvojil od'ično peto mas'o. toda Vilic neu ve je moral odklopiti, ker se mu ie pokvarila turhips. tako da v"4stvo te hiše ni z nastopom s«o-j!lf: vaMvaricbv niti preveč zadovoljno. razočarano nad njimi pa tudi ni. Lestvica d!rke l .Alan Prost (Fr renault) 1.26'33" s p.h. 208 km na uro 2. Alan Jones 1.26"55" (Avstralija - \villiams) 3 Carlos Reutemann , 1.27'24” (Argentina - vvilliams) 4 De Angelis (It - 957’) 5 Pironi (Fr. - ferrari) Piguet (Bra brabham) 11. Patrese in Cheever 10 13. Didier Pironi 9 14. Nigel Mansell 5 15. Marc Surer 4 16. Mario Andretti 3 17. Tambay, Borgud in Salazar 1 KOLESARSTVO Piantonij'eva državna prvakinja Rosanna Piantoni je v Parmi osvojila naslov italijanske državne kolesarske prvakinje v cestni vožnji. 65,800 km dolgo progo je prevozila v 1.39’ s poprečno hitrostjo 39,394 km na uro. V njenem času so prispele na cilj še 2. Galbiati, 3. Marcuccetti, 4. Menuzzo 5. Colombo in nato še druge tekmovalke. V La Spezii je bilo amatersko kolesarsko tekmovanje z mednarodno udeležbo. Zmagal je Sovjet Čugeda, pred Italijanom Bugnojem, Sovjetom Krivočejevim in drugimi. TENIS NA PRVENSTVU ZDA McEnroe premagal Šveda Bjorna Borga S lem je postal številka ena svetovnega tenisa FLUSHING MEADOW — Tretjič zaporedoma se je Američan Jolin McEnroe uvrstil v finale moških posameznikov na mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu ZDA in tretjič zaporedoma je tudi osvojil prvo mesto. V finalu je namreč premagal Šveda Bjorna Borga s 4:6, 6:2, 6:4 in 6:3. S to zmago je bil McEnroe prvič v svoji karieri «posvečen» za najboljšega teniškega igralca na svetu. Dva meseca po njegovem uspehu nad Borgotn v VVimbledonu mu je namreč prvo mesto prinesla zmaga v Flashing Meadowu z matematično gotovostjo. Pri teta je zanimivo, da je ta 22-letni Američan s svojim nedeljskim uspehom preprečil Borgu (ki je v te nisu odnesel praktično vse, kar je bilo mogoče), da bi osvojil edini naslov, ki ni bil doslej še nikoli v njegovi lasti. Borg je namreč že desetkrat sodeloval na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA, štirikrat se je uvrstil v finale, a je vedno ostal praznih rok. To se je zgodilo tudi iani, vendar je imel iz svojih prejšnjih nastopov dovolj točk. da se je z njimi povzpel v sam svetovni vrh, predsem z zmagama na Roland Gar-rosu (kjer je zmagal že šestič) in pa v Wimbledonu (peta zmaga). Podobno kot v letošnjem Wimble-donu je Borg tudi na prvenstvu ZDA v nedeljski finalni tekmi v začetku ustvaril vtis, da je v izjemni formi. Izvrstno je izkoriščal Američanove napake in mu brez težav odvzel niz. Toda McEnroe je v preostanku igre vse bolj jemal vajeti igre v svoje roke in za Šveda ni bilo več rešitve. McEnroe, ki je v polfinalu premagal Gerulaitisa, je tako «zamenjal stražo* na vrhu svetovne lestvice najboljših teniških igralcev. Med posameznicami je zmagala Američanka Tracy Austin, ki je v finalu odpravila svojo sodržavljanko Navratilovo z 1:6, 7:6 in 7:6. Prvo mesto ženskih dvojic sta dobili Američanki Kathy Jordan in Anne Smith s finalno zmago nad Američanko Casals in Avstralko Turnbul s 6:3 in 6:3, Smithova pa je nato skupno z Južnoafričanom Currenom osvojila še prvo mesto med mešanimi dvojicami. ATLETIKA MONTREAL - Etiopec Kabede Balcha je zmagal v maratonskem teku v Montrealu. Med 10.500 udeleženci je progo pretekel v 2 11'09”. NOGOMET V PRVEM KOLU A LIGE UDINESE ZAPRAVIL PRILOŽNOST ZA OSVOJITEV VSEGA IZKUPIČKA V prvenstvu B lige je že v prvem kolu prišlo do incidentov Nogometna igrišča A in B lige so spet oživela. Ne glede na to, da je nižje prvenstvo bolj izenačeno in tudi privlačno, je med številnimi italijanskimi navijači največje zanimanje za najvišje prvenstvo. Prvo kolo v sezoni 1981-82 ni u-resničilo vseh napovedi. Nekatere e-najsterice so celo razočarale. To pa predvsem Roma, Napoli in Inter, ki so doma samo remizirali. Vso pohvalo pa zasluži Juventus, ki je nasul (na čelu z razigranim Bettego) nemočni Ceseni' kar pol ducata golov. Presenetljivi Bettega je bil kar trikrat uspešen. Zmagala sta še Fi or en ti na (toda ne brez težav glede na igralni ka- der, ki letos sestavlja to ekipo) in Torino, ki je edini slavil zmago v gosteh. Prvo kolo torej ni uresničilo velikih obetov, ki so jih pričakovali gledalci, saj se jih je zbralo na i-griščih 37 tisoč več kot v lanskem prvenstvu (v prvem kolu seveda). Da niso nogometaši po pričakovanjih v najboljši formi potrjujejo tudi tri zgrešene 11-metrovke (Pmzzo. Altobelli in Pariš). Od sedmih novjli tujcev, ki bodo letos nastopali v Italiji, so v 1. kolu igrali samo štirje. Če je Milan v Vidmu pospravil letošnjo prvo točko, so domačini zapravili enkratno priložnost, da bi iiiaimiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiuiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiniiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiii ATLETIKA PO DVELETNI KRIZI RONO SE VRAČA V VELIKO FORMO Postavil je nov svetovni rekord v teku na 5000 m, na enaki razdalji pa je postavila ženski SR tudi Norvežanka Kristiansen AVTOMOBILIZEM Brazilec Piguet je bil po svojem nedeljskem nastopu v Monzi krepko razočaran, saj mu je avto odpovedal prav tedaj, ko so bili že vsi prepričani, da bo na skupni lestvici sam prevzel vodstvo (Foto AP) SONDRIO — Biasuzzi in Mengoli sta osvojila avtomobilski rally za pokal Valteline, ki je veljal za ita lijansko prvenstvo. Tekmovala sta na lancii stratos. NARVIK — Letošnja atletska sezona je prinesla večkratnemu svetovnemu rekorderju Henryju Ronu pravi preporod. Že na mitingu v Rie-tiju je pokazal, da je prebolel krizo, ki je trajala po enkratni in neponovljivi sezoni 1978 kar dve leti. Na mitingu v Narviku na Norveškem pa mu je uspelo izboljšati lastni rekord v teku na 5 km za nekaj več kot dve sekundi (13’06”20). Na istem tekmovanju je Norvežari"-ka Ingrid Kristiansen izboljšala ženski svetovni rekord v teku na 5 km s časom 15’28”43. * # # Evropski pokal maratoncev je prinesel velik uspeh italijanski atletiki. V Agenu je v tej klasični disciplini zmagal Massimo Magnani, ki je med drugim premagal tudi lanskega olimpijskega zmagovalca v Moskvi .Cierpinskega, (NDR). Magnani je pretgkel 42 km in 195 m v 2.13’29”. Messina je bil 8., Poli 9. in Scozzari dvanajsti. JADRANJE Zmaga Italijank ROCCARUJA — Enako kot lani sta Cristiana Mazzaferro in Emanuela Galeazzi tudi letos osvojili naslov svetovnih prvakinj v jadranju v razredu 420. iiiiiiiMitiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMfiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiitiiiimiiinmiiiiiiiiiiiuui NOGOMET ITALIJANSKI POKAL 1.28'06” 1.28’08” 1 krog 7. De Cesaris (It-mclgren) 1 krog 8 Giacomelli (It-alfa romeo) 2 kroga !). Jarrier (Fr osella) 2 kroga 10. Henton (VB-toleman) 3 krogi 11. Andretti (ZDA alfa romeo) 12 krogov 12. Da!y (Irs march) 13. Tambav (Fr-ligier) 14. Manssel (VB-lotus) 15. VVatson (VB-mclaren) 16. Patrese (It arrovvs) 17. Alboreto (It-tyrrel) 13. Salazar (Čile-ensien) 19. Arnr,ux (Fr renault) 20. Laffitle (Fr-ligier) 21 Cheever (It-tyrrel) 22 Borgud (Švedska ats) 23 ViUeneuve (Kan ferrari) 24 Rebaque (Mehika brabham) 51 krogov zaostanka Skupna lestvica za SP: 1. Carlos Reutemann 49 točk 2 Nelson Piquet 46 3. Alan Jones in Alan Prost 37 5 Jean Laffite 34 6. VVatson in Villeneuve 21 8 Elio De Angelis 14 9 Arnoux in Rebague 11 IZDATNA ZMAGA TRŽAŠKE EKIPE Coneglianu je nasula v mrežo kar pet golov Triestina - Conegliano (3:C) 5:0 TRIESTINA: Bartolini, Cosiantini (Merlazzi), Schiraldi, Lconarduzzi, Mascheroni, Dominissini, De Falco 30 | (Štrukelj). Mitri, Dreolini, Doto, A-j scagni, Nardini, Leonarduzzi in 3^ 1 Rossi. SODNIK: Zambelli iz Brescie. Prvi del italijanskega pokala ' za nižje lige je končan. Enajsterica Triestine je morala s Coneglianotn opraviti še zadnjo formalnost, saj je bila zmagovalec skupine že pred zadnjim nastopom s skromnim Co-neglianom. Ne glede na to pa so domačini irrati izredno prizadevno in vratar Modolo je moral pobrati žogo iz lastne mreže kar petkrat. Srečanje je bilo uravnovešeno samo na začetku, potem pa je prišla do izraza premoč Triestine. ki je povedla v 24. minuti / Dominissiniiem. Šest minut kasneje je podvojil z najstrožjo kaznijo De Kairo. Pred odmorom .je bil u-spešen še tretji strelec Doto. Vzhodna Nemka Ote Gewenlger je bila najuspešnejša udeleženka letošnjega evropskega plavalnega prvenstva v Splitu, saj je osvojila kar šest kolajn, od teli pel zlatih, zrušila pa je tudi celo vrslo rekordov (foto AP) Nadaljevanje drugega polčasa je potekalo brez zadetkov, ker končni zmagovalec je bil že dobro znan. V listo strelcev se je drugič vpisal z lepim zadetkom De Falco. Končni izid pa je postavil pet minut pred koncem z 11-metrovke A-scagni. Tržaški tretjeligaš je odlično pripravljen pred skorajšnjim prvenstvom za točke. Upati je le, da se bodo ti upi tudi uresničili. Končna lestvica skupine: Triestina Pordenone Conegliano 12:0 3:6 1:10 KOLESARSTVO PLAVANJE KONČALO SE JE 15. EVROPSKO PRVENSTVO Splitska prireditev vsestransko uspela , JL> o 1 A Oiiistvp.. o-.il. A, Ute Geweniger in Borut Petrič glavna junaka - Odlična organizacija - Prihodnjič v Rimu DIRKA PO PIEMONTU Amadori pred vsemi Marino Amadori je osvojil letošnjo 69. mednarodno kolesarsko dirko po Piemontu. Lestvica te cestne dirke je bila namreč naslednja: 1. Amadori (It.), ki je prevozil 206 kih dolgo progo v 5.14” s poprečno hitrostjo 39,363 km na uro po 35” 40” 1’15” 2. Wolfer (It.) 3. Rabottini (It.) 4. De Wolf (Belgija) 5. Panizza (It.) 6. VVampers (Bel.) 7. Vandi (It.) 8. Bombini (It.) 9. Argentin (It.) 10. Bortolotto (It.), vsi v de Wolfo-vem času. Naslednja skupina tekmovalcev, katero je privedel na cilj Norvežan Digerud, je prispela z zaostankom 5'20”. NAMIZNI TENIS V SOBOTO IN NEDELJO Velik ženski turnir Krasa Prihodnjo soboto in nedeljo bo v nabrežinski občinski telovadnici veliko žensko namiznoteniško tekmovanje, ki ga prireja ŠK Kras v počastitev 20-letnice društva in 10-letni-ce ZSŠDI. Obeta se res kakovostna zasedba, saj bodo nastopile številne znane ekipe iz Jugoslavije in Italije. Svojo prisotnost so zagotovili Vrtojba, Semedela, LONTZ Ljubljana, IKA pri Poreču. Recoaro iz Bočna, Canottieri iz Lecca, tržaška selekcija in seveda Kras. Sobotnemu ekipnemu tekmovanju bo v nedeljo sledil še turnir za posameznice in dvojice. Ljubitelji namiznega tenisa bodo tako v celoti prišli na svoj račun, trenerji pa bodo lahko preizkusili formo svojih varovank pred skorajšnjim pričetkom državnega ekipnega prvenstva. B S. SPLIT — 15. evropsko prvenstvo v plavanju je za nami. Iz Splita so reprezentance, sodniki in časnikarji odšli z najboljšimi spomini. Organizacija je bila namreč odlična, domačini nadvse gostoljubni, skratka, osem nepozabnih dni. Jugoslavija se je zopet izkazala kot zelo dober organizator. Sicer pa je sam predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch izrazil. da je bil prepričan, da bo evropsko prvenstvo odlično uspelo, saj so se Spličani še kako izkazali kot izredni organizatorji mediteranskih iger. Laskave ocene pa so Spličani prejeli od vseh strani: od tekmovalcev, delegacij, časnikarjev Visoka tehnična raven Ni velike športne prireditve brez velikih dosežkov, rekordov. Splitska manifestacija pa je bila prav gotovo na visoki tehnični ravni: padel je en svetovni in osem evropskih rekordov. Svetovni rekord: Ute Gevveniger (NDR) 1’08”G0 na 100 m prsno Evropski rekordi - Moški: 200 m hrbtno: Sandor Wladar (Madžarska) 2'00”89 200 m metuljček: Michael Gross (ZRN) 1’59”19 200 m mešano: Aleksandr Sidorenko (SZ) 2’03”41 4x100 m prosto: Sovjetska zveza 3'21”48 4x100 m mešano: Sovjetska zveza 3'44”23 Evropski rekordi - Ženske: 100 m prsno: Ute Gevveniger (NDR) 1’08"60 400 m prosto: Ines Diers (NDR) 4’08”58 200 m mešano: Ute Geissler (NDR) 2 08'’50 Poleg tega so v Splitu dosegli tudi vrsto državnih rekordov. Med ženskami je bila premoč plavalk NDR več kot očitna. Vzhodne Nemke so namreč osvojile vseh 14 zlatih kolajn. Devetkrat pa so bile prve in druge. Med moškimi so Sovjeti osvojili 10 od 15 možnih zmag. V Evropi so zanesljivo najboljši. Verjetno so si nadejali boljši izkupiček, toda odlični Borut Petrič jim je krepko prekrižal račune. Na 400 m prosto je namreč premagal njihovega najuglednejšega predstavnika — »velikega Salnikova». Borut Petrič in Ute Gevveniger 20-letni Borut Petrič in Ute Gevveniger sta bila gotovo osrednji o-sebnosti splitske manifestacije. Borut je jugoslovanski reprezentanci prisvojil dve kolajni (zlato in srebrno), njegov brat Darjan pa bronasto. Brata Petrič sta tako «rešila» ugled Jugoslavije na tem EP. In ne samo to: Jugoslavija je tako na lestvici kolajn kar na odličnem sedmem mestu. Sicer pa se Borut ni izkazal samo kot odličen plavalec. Časnikarji so ga predvsem spoznali kot simpatič- nega, pametnega in duhovitega fanta. V bazenu, press-centru, na ulicah: vsi so hoteli Borutu seči v roko in mu čestitati. Borut je vsem kot prijateljem segel v roko. se zahvalil za čestitke. Njegov mlajši brat Darjan se je komaj sprijaznil z dejstvom, da je čez noč postal plavalec «evropskega slovesa*. Darjan je redkobeseden, skromen. Strokovnjaki mu napovedujejo sijajno kariero. »Številka ena* tega EP, vzhodna Nemka Ute Gevveniger je z Američanko Tracy Caulkins osrednja o-sebnost svetovnega plavanja. Na sobotni tiskovni konferenci pa so vsi prisotni časnikarji, kar onemeli, ko so slišali Utin »moški glas*. Ker je bila okoli Gevvenigerjeve prava gneča, so nekateri časnikarji v poslednji vrsti zakričali: «Kdaj bo začela Ute govoriti?* Ute pa je odgovarjala na razna vprašanja že nekaj minut, oni časnikarji pa so mislili,'da govori njen trener ... Giovanni Franceschi Če sta Jugoslaviji priborila tri kolajne dva plavalca (brata Petrič), pa je Italija osvojila edini dve (srebro in bron) po zaslugi Giovannija Franceschija. Trikrat se je Italijanom za las izmuznila kolajna (Ram-pazzo na 200 m prosto. Revelli na 200 m metuljček in štafeta 4x200 m prosto!. Med »azzurrami* pa je bila najboljša Cinzia Savi Scarponi s po 4. (100 m metuljček) in enim 5. mestom (200 m mešano). Vaterpolo V vaterpolu so Jugoslovani pričakovali eno od kolajn. Nekateri so celo menili, da bodo »plavi* zaneslji-1 vo osvojili prvo mesto. Po prvih treh ' zaporednih porazih pa je bilo jasno, | da jugoslovanska reprezentanca ne more enakovredno konkurirati z odličnimi zahodnimi Nemci, s telesno | odlično pripravljenimi Sovjeti in s j presenetljivo dobrimi mladimi Ma-' džari. Če bo hotela Jugoslavija ohraniti svoj velik ugled v vaterpolu, bo morala krepko obnoviti svoje vrste. Italijani so bili šesti. Trener Lonzi je s svojimi fanti na splošno zadovoljen. Reprezentanca je zelo mlada in obetajoča. Domena velikih držav Če je bilo tekmovanje v skokih v vodo domena SZ in NDR, z izjemo Avstrijca jugoslovanskega porekla j Stojkoviča, pa je v umetnostnem plavanju osvojila vse zlate kolajne Ve- j lika Britanija. Splitska prireditev se je tako vse-1 stransko uspešno končala. Šestnajsto evropsko prvenstvo bo leta 1983 v Rimu. B. Lakovič GIMNASTIKA NEAPELJ — V mednaiodnein srečanju moških gimnastičnih reprezentanc v Neaplju je Italija premagala Romunijo z 287,20:278,85. Med posamezniki je zmagal Romun Szilier, drugi pa je bil Italijan Amboni. 1 Švedska pusta je izdala novo seri ju znamk, $ kateru jc počastila tudi svoja najboljša športnika, tenisarja Borga in smučarja Stenmarka (Foto AP) pospravili obe. Res je. da Udinese ni igral najbolje v napadu, toda po drugi strani niti gostje niso bili pre-več nevarni, saj se njihov odlični napadalec Jordan ni najbolje znašel in je bil v vseli 90. minutah igre dobro poslužen samo enkrat. Sam Pa res ni mogel napraviti vsega, ker je bila domača obramba vedno na mestu ter je Škot zato odigral eno svojih slabših srečanj. Pri Videm* čanih sta bila najboljša Causio m Muraro, ki sta povsem onemogočil* Battistinija in Collovatija. Izidi L kola Bologna - Cagliari Fiorentina - Como Gcivoa - Torino Inter - Ascoli Juventus - Cesena Napoli - Ca ta ozaro Roma - Avellino M' Udinese - Milan 6:0 Lestvica Juventus, Torino in Fiorentina ?> Cagliari, Catanzaro, Bologna, Napo-li, Ascoli. Avellino, Milan, Inter, Roma in Udinese 1, Como, Genoa Cesena 0. Prihodnje kolo (20.9.) Ascoli - Udinese, Avellino - Juventus, Cagliari - Napoli, Catanzaro Inter, Cesena - Roma, Como - Genoa, Milan - Fiorentina, Torino - Bologna. # # # Niti L kolo nogometnega prvenstva B lige se ni izneverilo tradiciji. Kot običajno niti tokrat ni mani; kalo prijetnih presenečenj kot tudi ne bridkih razočaranj. Manjkalo ni seveda niti golov: kar 28 jih je bilo in to 10 več kot v lanskem prvem kolu in samo eden manj od rekord* iz lanskega 5. kola, ko se je stresla mreža 29-krat. Če vse to v nogometu privlači, pa ne moremo reči & tisto, kar se je pripetilo na’ srec*\' n ju Palermo - Bari, ko je moral sodnik tekmo prekiniti za 11 minut- ca je bilo na samem igrišču izredni razburljivo, ie bilo na tribunah. se toliko bolj. Policaji so pomirili razjarjene gledalce s soiziicem, sodnik pa je Callonija predčasno posla' v slačilnico. Gledalci niso držali kfl* žem rok niti po srečanjih Varese* Cremohese in Rimini - Pistoiese. ™ novincev je zmagal samo Cavese, Reggiana in Sambenedettese sta re-mizirala, praznih rok'pa je ostal * prvem nastopu samo Cremonese. Izidi 1. kola Brescia - Sampdoria Cavese - Verona Foggia - Catania Palermo - Bari Perugia - Lecce Piša - Pescara Ritaml - Pistoiese Sambenedettese - Lazio Spal - Reggiana Varese - Cremonese Lestvica Piša, Brescia, Cavese, Perug|a-Catania in Varese 2, Bari, Regg,a' na, Palermo, Spal, Pistoiese, Rimini, Lazio in Sambenedettese 1, Lecce, Sampdoria, Verona, Cremonese, Foggia in Pescara 0. Prihodnje kolo (20.9.) Bari, - Rimini, Catania - Varese, Cremohese - Perugia, Lazio - Sp*1« Lecce - Foggia, Pescara - Brescia, Pistoiese - Sambenedettese, RegŽia' na - Cavese, Sampdoria - Palermo, Verona - Piša. 2:1 2:1 . 0:1 3:3 2:1 3:0 > 1:1 0:0' 3:3 1:0 NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Ulaga spel odličen FRENsTA’1 - Veliko tekmovanje za nagrado mesta Frenštata (rOjS£ nega kraja Raške) je prineslo veli* uspeh slovenskemu smučarskemu skakalcu Primožu Ulagi. Nastopilo je preko 80 skakalce« iz 9 držav. V prvi seriji je poskrbel za Pre' senečenje Bolgar Brejčev, toda drogi skok je prinesel veliko zmagoj slavje Ulagi, ki je preskočil vS~. tekmece za več kot tri metre. Drug je bil Ostwald (NDR), 3. presenetljivi Brejčev, nato pa spet Neme* Duscfiek in Buse. Ulaga je prvič skočil 78,5 m drugič pa 89 metrov. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Spodbudno pred nastopi v pokalih Kaže, da je zelo uspešen nastop jugoslovanske reprezentance v Kopenhagnu proti Danski vnesel vsemu jugoslovanskemu nogometu in seveda tudi prvoligašem novega zanosa. V sobotnem in nedeljskem sedmem kolu je bila na vseh igriščih igra kakovostna, gledalcev pa v rekordnem številu (150.000), strelci So bili zelo kriza? razpoloženi, saj so dosegli kar 32 zadetkov in so tako izenačili rekord iz tega prvenstva, ko so v drugem kolu dosegli enako število golov. Nogometaši so igrali resno, športno (nihče ni dobil rdečega kartona) in tudi sodniki so povsem dobro opravili svojo nalogo. Skratka zelo uspešno kolo. Derbi je bil v Beogradu, kjer je Crvena zvezda premagala splitskega Hajduka. Obe moštvi bosta jutri igrali pokalni tekmi. Srečanje je bilo na visoki tehnični ravni, moštvi sta si bili e nakovredni, vseeno pa je zasluženo zmagala Crvena zvezda, ki je imela v kapetanu Vladimiru Petroviču pravega asa. Niški Radnički, ki . •— * nem tudi najboljši v Olimpijinih Po sedmem kolu sta torej v vodstvu. Dinamo in željezničar pred . Partizanom in Osijekom. Veliko favorita za državni naslov Hajduk. nižje na lestvici. Je to le trenutno in. Crvena zvezda sta trenutno bo jutri igral v Neaplju, je izgubil v gosteh proti Osijeku. Mostarski Velež, ki nastopa v pokalu pokalnih prvakov, pa je končno igral kot jc bilo od vsega začetka pričakovati. Tokrat je enostavno nadigral Sarajevčane, Bajevič in Vladič pa sta končno zaigrala, kot zmoreta. Na TV ekranih so ljubitelji nogometa lahko prisostvovali visoki zmagi ljubljanske Olimpije nad Rijeko. Ljubljančani so zmagali kar s 3:0 z zadetki Amerška, Petroviča in Voljča, ki so bili obe- vrstah. Prava toča zadetkov pa je padla v zagrebškem derbiju, v katerem je Dinamo premagal mestne tekmece kar s 7:0. S to zmago se je Dinamo povzpel kar na vrh lestvice skupno z Željezničarjem, ki je tokrat odpravil Vojvodino. Strokovnjaki menijo, da varovanci trenerja Osima trenutno predvajajo najbolj moderno igro. Kar šest zadetkov pa so dosegli v Titogradu, kjer je Budučnost odpravila novinca v ligi. moštvo Teteksa s 4:2. IZIDI 2. KOLA Dinamo - Zagreb 7:0 Željezničar - Vojvodina 2:1 Vardar - Partizan 1:1 Beograd - Sloboda 1:0 Budučnost - Teteks 4:2 C, zvezda - Hajduk 2:1 Olimpija - Rijeka 3:0 Osijek - Radnički 2:1 Velež - Sarajevo 4:0 LESTVICA Dinamo in željezničar 10: Partizan in Osijek 9; Vojvodina, O' limpija, Beograd, Crvena zvezda. Rijeka in Hajduk 8; Sloboda Jj Vardar, Radnički in Budučnost 6; Velež 5; Teteks 4; Sarajevo & Zagreb 3. PRIHODNJE KOLO (20.9.) Sloboda - Crvena zvezda (19.9.): Radnički - Hajduk: Teteks - Beo grad: Sarajevo - Budučnost; Vojvodina - Zagreb; Velež - Dinamo: Partizan - željezničar : Rijeka * Vardar; Osijek - Olimpija. ŠPORT ŠPORT ŠPORT A-4 2. TEKMOVANJU ZA ITALIJANSKO DP NA ROLKAH V SESLJANU SE Devin osvojil odlično tretje mesto Na startu 198 rolkarjev iz 17 društev iz vse države - Devinčani so tekmovanje izredno uspešno izpeljali - Nagrajevanje je bilo na devinskem gradu ♦Uspeh, ki ga je doživelo tekmovanje, je poplačal ves naš trud, ki ga res ni bilo malo,* je no nedeljskem 2. tekmovanju za italinsko državno prvenstvo na rolkah v Sesljanu povedal Bruno Škerk, predsednik SK Devin, ki ie tekmovanje tudi izpeljalo. »Udeležilo se ga je fes izredno veliko število rolkarjev, je nadaljeval Škerk. česar gotovo nismo pričakovali, sai smo v skrajnem obmejnem predelu države. Poleg tega smo prvič prevzeli v _ roke tako organizacijo v vsej tržaški pokrajini, pa tudi večina o-stalih društev nas ne pozna. Podelitev organizacije je bila tako za nas izkaz zaupanja in menim, da uismo nikogar razočarali. Drav nasprotno,* je zaključil Škerk. Nedeljskega tekmovanja se je u-deležilo skupno 198 rolkarjev iz 17 Italijanskih društev. Devinčani na so na končni lestvici zasedli odlič-n° tretje mesto, poleg tega Da so v posameznih kategorijah osvojili kar pet prvih mest. Prva in druga skupina (cicibani, eicibanke in pionirke) ie star'a la [J® križišču ceste Šempolai Mav-hinje, odcep za Slivno (nroea je 'Perila skupno 2,300 km). Druga skupina (pionirji, mladine), člani-ce in dame) se je pomerila na nro-6* Mavhinje - Šempo'ai (8.800 km), četrta in peta (mladinci, člani, a-"laterji, veterani, starejši vetera-Pi) pa od Sesljana dc Šempolaja (6.880 km). Nagrajevanje je bilo v Dopoldanskih urah v devinskem gradu Predsednik Škerk se ie najprej zalivali) princu Torre e Tassu za gostoljubnost in poudaril uspeh, ki je doživelo tekmovanje. Zatem .ie spregovoril princ Torre in Tasso ter naglasil, da podpira vsa take ln Podobne manifestacije in prizadevanja, ki prispevajo k boljšemu spoznavaniu in razumevanju med ljudmi. Na koncu je še poudaril Velik napor, ki ga je organizacija takega tekmovanja terjala. V imenu ZSŠDI, ki ie bilo tudi pokrovitelj manifestacije se je zatem predsednik Boris Simoneta zahvalil vsem tekmovalcem, spremljevalcem, princu in italijanski zvezi za ski rolke, ki je SK Devinu Podelila organizacijo tekmovanja, prireditev, ki sodi v okvir proslav 10-letnice ZŠSDI, je naglasil Simo-neta, je gotovo prispevala k boljšemu poznavanju slovenske stvar-Posti v tej deželi. Svoj pozdrav sta prinesla tudi Predsednik italijanske rolkarske zveze Fabio Crestani in pa Oscar Ebner v imenu tekmovalcev. Sledilo je nagrajevanje. Trije pr-Vouvrščeni tekmovalci so dobili no-kale, četrtouvrščeni pa praktična darila. Pokale in plakete ie prejelo tudi devet prvouvrščenih društev. Po nagrajevanju smo še na krat- jansko prvenstvo bo čez dva tedna v Comu, že v nedeljo pa bomo na gostovanju pri SK Ihan pri Ljubljani, 1. oktobra pa nas že čaka pot v Bologno.* CICIBANI Nastopilo 25 tekmovalcev 1. M. Pernarčič (SK Devin) 7'18”5 2. A Škabar (SK Devin) 7’22”8 3. M. Seffino (SC Mestre) 7'45”4 8. E. Jori (SK Devin) Mri PIONIRKE Nastopilo 6 tekmovalk 1. R. Sardoč (SK Devin) 7’54”6 2. B. Betteg a(SN Sportful) 8'26"6 3. A. Brunello (CS Bassano) 8’59”3 CICIBANKE Nastopilo 16 tekmovalk 1. K. Gabrovec (SK Devin) 7'48”3 2. C. Bettega (SN Sportful) 8’04”9 3. E. Verč (SK Devin) 8'12’'5 4. R. Gabrovec (SK Devin) 8’28”0 PIONIRJI Nastopilo 21 tekmovalcev 1. A. Sosič (SK Devin) 11’20 ’9 2. A. De Broi (SR Česen) 11’26”9 3. S. Canello (SR Česen) 11’39”8 5. E. Jori (S KDevin) 12’17”2 13. D. Žbogar (SK Devin) 13'19”5 MLADINCI Nastopilo 20 tekmovalcev 1. G. Leghissa (SK Devin) 19’54”7 2. P. Antonič (SK Devin) 20’20”3 3. P. Borgonovo (GS Fior di roccia) 22’13”9 9. A. Gruden (SK Devin) 24'24”4 11. B. Gruden (SK Devin) 24’49”7 DAME Nastopilo 5 tekmovalk L G. Vianello (CS Pettinelli) 14'47”3 2. M. Bergamin (CS Pet.) 16’15”2 3. D. Terčon (SK Devin) 16 38”3 Med mladinkami (nastopile so 4 tekmovalke), članicami (5 tekmovalk), pionirji (11 tekmovalcev), člani (29 tekmovalcev), amaterji (26 tekmovalcev) in veterani (23 tekmovalcev) SK Devin ni bil zastopan. VATERPOLO Rekordna zmaga «plavih» MILAN — V prvem kolu D skupine svetovnega mladinskega prvenstva v vaterpolu je Jugoslavija premagala Indijo kar s 33:1. Italija pa je v C skupini igrala s Španijo neodločeno 7:7. ATLETIKA NA DEŽELNEM PRVENSTVU Borovci niso imeli sreče Adria nastopila izven konkurence - Skromna udeležba Deželno prvenstvo v štafetah v Trstu je v soboto popoldan pomenilo začetek drugega dela sezone za deklice in dečke. Kot običajno in žal tudi po pričakovanju, je bila udeležba v primerjavi z »oceanskimi* tekmovanji iz maja in junija dokaj skromna. Mnoga furlanska društva, ki spadajo v sam deželni vrh, se sploh niso predstavila na startu. Slovensko konkurenco so zastopale štiri ekipe Bora. medtem ko A-dria nikjer ni zmogla samostojne e- Pokale in priznanja je po tekmovanju za DP na rolkah podeljeval devinski princ Torre in Tasso. Na sliki s predsednikom SK Devin Brunom Škerkom, ki je prejel pokal za tretje mesto, ki so ga osvojili Devinčani kipe in je (sicer učinkovito) na progi 3x800 m tekla med deklicami izven konkurence s starostno mešano postavo. Brez sreče so bile tudi ekipe Bora. Najprej so nastopile v A-katego-riji na progi 4x100 m Lara Štrjn, Elena Kalc, Elena Sancin in Irena Petaros. S časom 59”2 so zasedle skromno deveto mesto. Četverica, katero so sestavljale Veronika Ger-dol, Aleksandra Foraus, Tanja Cal-zi in Jadranka Čulav, je imela na papirju možnost za dobro uvrstitev. Imela pa je vsestransko smolo. Najprej jo. je vodstvo Bora po pomoti prijavil v A-kategorijo med samim tekom je izredno hitra Jadranka Čulav v zadnji predaji preostro startala in posledica je bila nepravilna menjava in diskvalifikacija. Dosegle so čas 59”9, ki bi v normalnih pogojih verjetno pomenil sedmo mesto. V štafeti 3x800 rrf (B-kategorija) so tekle Katja Milkovič, Ana Primo-si in Lidija Glavina. Uvrstile so se na peto' mesto s časom 10’20”6. Na koncu so nastopili še Aleks Košuta, Pino Italiano In Rudi Primosi v teku 3x1200 m. Postava je bila iz predaje'v predajo boljša, vsekakor pa ne preveč hitra. S končnim rezultatom 13’3i”2 so zasedli 9. mesto! < V naslednjih tekmovanjih bo za Bor potrebna vsekakor bolj številna udeležba. Pri dekletih je namreč Borova vrsta trenutno na vodilnem mestu ha pokrajinskih lestvicah z majhnim naskokom pred Edero. Številna prisotnost na vseh preostalih DRUŠTVENA LESTVICA L CS Sportrul (Bellnno) 1.333 2. CS Pettinelli (Mestre) 866 3. SK Devin 736 4. SC Mestre 720 5. SR Česen (Belluno) 662 6. CS Bassano 368 7. Ges - Schio 353 3. GS Castinnese 138 9. SC Moena 183 10. SC Veronesi 148 U. SC Marostica 126 12. SR Libertas Šesto Ul 13. SR Milano 88 14. SC Pellisport 60 13. GSGF Auronzo 60 16. GS Fior di roccia 54 17. SP Acquadela (Bologna) 33 pokramljali s predsednikom “runom škeikom, ki je bil očitno Zadovoljen s potekom manifestaci-«Zadnji mesec, je dejal, so dru-I vo in tekmovalci živeli samo za . tekmovanje. Zlasti naporen r:> l6 bil zadnji teden. Rezultati pa 5* nam vse poplačali* Pet prvih in tretje mesto na skupni le-stvici pa je tudi veliko priznanje za trenerja Franka Širco » ♦Kje svet ie vaš nasiednji na-*(op?» ROKOBORBA SP V SKOPJU Premoč Sovjetov Sejdi priboril Jugoslaviji srebrno kolajno SKOPJE — Sovjetska zveza, ki je osvojila pet zlatih in tri bronaste kolajne, je tudi na tem svetovnem prvenstvu v rokoborbi v prostem slogu potrdila svojo premoč. Sovjeti so sicer na olimpijskih igrah želi še večjo bero kolajn,, na dlani pa je, da so v tem športu praktično brez konkurence. Odlično so se odrezali tudi Bolgari. Pred sVojim občinstvom so Jugoslovani osvojili le eno kolajno, in to srebrno. Osvojil pa jo je Sejdi v kategoriji do 68 kg. Jugoslovan je v finalu izgubil proti. Sovjetu AbsajdŠftu. »Azzurri* pa niso' posegli po nobenem odličju, gre pa omeniti, da v Skopjii ni nastopil olimpijski prvak Pollio. KOLAJNE SZ 5 0 3 BOLGARIJA 14 1 ZDA 1 12 NDR 1 1 1 JAPONSKA 1 0 1 ZRN 1 0 0 POLJSKA 0 1 1 KOREJA 010 IRAN 0 1 0 JUGOSLAVIJA 0 10 MONGOLIJA 0 0 1 KOŠARKA ' ŽENSKO EP Nepričakovan poraz italijanske vrste ANCONA — V drugem kolu ženskega evropskega košarkarskega prvenstva je Nizozemska nepričakovano, toda zasluženo premagala favorizirano Italijo. Naj omenimo, da so Jugoslovan, ke v prvem kolu brez vsakršne težave odpravile Nizozemke «Plave» pa so v drugem kolu izgubile proti Poljski. IZIDI SKUPINA A 1. kolo Italija - Fmska 73:47 ZRN - Poljska 71:67 Jugoslavija - Nizozemska 63:43 2. kolo Nizozemska - Italija 60:59 Finska - ZRN . 55:.r0 Poljska - Jugoslavija 59:56 SKUPINA B 1. kolo: ČSSR - Švedska 83:48; Bolgarija - Romunija 73:64; SZ -Madžarska 73:52. 2. kolo: SZ - Romunija 90:40; Bolgarija - Švedska 66:50. BOKS Danes Leonard — Hearns Jutri zvečer bo v Las Vegasu na sporedu »dvoboj stoletja* za svetovni boksarski naslov kategorije welter med Američanoma «Sugar» Rayom Leonardom in Thomasom Hearnson. Drevi Nlinter — Sibson Drevi .se bosta v Londonu za evropski . naslov - v srednji kategoriji pomerila Angleža Tony Sibson in Alan Minter. NA MLADINSKEM NOGOMETNEM TURNIRJU NA VRHU Bckerdobci in Renčam za L mesto Tekma bo naslednjo nedeljo - Nekaj misli ob robu tega turnirja Športni odsek prosvetnega društva Danica z Vrha je z uspehom priredil prvi del mladinskega nogometnega turnirja, ki so ga pripravili v domači vasi nad Sovod-njami. Turnir je veljal za 1. memorial Flavija Grilja ki je svoje mlado življenje izgubil v prometni nesreči. Na turnir j se je prijavilo kar 8 mladinskih ekip* šest iz zamejstva, dve pa sta prišli iz Slovenije, če bežno ocenimo tekme v ■ kvalifikacijah kot v* polfinalnem delu, lahko povemo, da so nekateri nastopajoči nogometaši, kljub mladosti, pokazali precej znanja v vodenju žoge tef smisla "“ih vizije, kar daje upati, da bo slovenski nogomet na Goriškem imel tudi v bodočnosti nekaj kakovostnih'zastopnikov. Sicer gre ob tej priložnosti povedati, da je prav vrhovska mani- festacija potrdila, da ne gre zanemarjati mladega kadra, kot se to večkrat dogaja v nekaterih klubih, tudi slovenskih, ki svojo pozornost posvečajo pretežno članski ekipi. Mladi namreč potrebujejo več pozornosti in ■ pomoči s strani društvenih člšnov. Sicer je prepozno zvoniti po toči in se pritoževati, da v nogometu ni slovenskih igralcev in da je tako treba poiskati rešitev z vključitvijo italijanskih športnikov. Na Vrhu je bilo namreč veliko mladih nogometašev; več jih je bilo tudi iz krajev, kjeŽ. nimajo nogometnega kluba. Zato razlog JADRANJE V SESLJANU Kljub pomanjkanju vetra uspela 2. regata Čupe Udeležilo se je je 10 jadrnic razreda OAR V nedeljo se je odvijala druga društvena regata Čupe, veljavna za klubsko prvenstvo lSdl, katere se je udeležilo 10 jadrnic razreda AOR. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Vetra je bilo vseskozi premalo, na trenutke se je tudi docela polegel. Tako je regata na razdaljo 7 milj in poL (proga: Sesljan - Nabrežina Ždoba - Sesljan) trajala skoraj 7 ur, od 10. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Kljub temu je bila regata ves čas zelo borbena in pozicije so se stalno menjavale. Prav zaradi po manjkanja vetra je regata pokazala visoko tehnično pripravljenost vseh posadk, saj je več kot 40 jadral cev znalo ujeti v svoja jadra vsako najmanjšo sapico. Vrstni red: 1. «Teloh» (krmar Bensi) ^Prihodnje tekmovanje za itali ...min.....im...ml.....................................■■■immmmnmm.....m.mm.m.m.m. Namizni tenis NA VSEDRŽAVNEM TURNIRJU Obetaven nastop Krasovk Prvi vsedržavni namiznoteniški I Uvrstitev Miličeve in Doljakove lurnir, ki se ie v soboto in nedeljo I med prvo osmerico predstavila len °dv'.ial v Genovi, .je prinesel Kra-1nh“ tokmmmik, »ta tako ,°yim barvam še več zadoščenja, ie bilo pričakovati Predvsem ie vladalo veliko za matije za ponoven povratek za pletlo mizo Sonje Miličeve, potem te eno leto prekinila špottno avnost zaradi materinstva No, Pa „ M-'av Jličeva čeprav še ni v pravi tor-j *• ie s svojo veliko izkušenostjo v(. tehniko zapustila res najboljši tnlf - ®rez težav je porazila Scar-, Pt.ievo m se uvrstila v četrtfinale, ter je naletela na sedanjo držav ,.n Dzvakinjo Cergol. Po izredno i ^Pačenj in zagrizeni tekni, ki ie a ena najlepših vsega turniria. .. Miličeva le tesno klonila po pe 1 *etih igre z 2:3. »* Sonja Doljak je bil, la - sv-°.io nalogo odlično o-in se ore- ^i' v četrtfinale, kjer pa ie nale-p * na bolje razpoloženo Mauriel-0 m klonila po treh setih igre. uspeh in obe tekmovalki sta -tako osvojili prve točke v boi bi za dr žavni naslov. Kot zanimivost nai povemo, da je Cergolova. ki io je Miličeva pošteno namučila nato prav zarodi tega klonila v finalu Bevdacgui Med drugokategornicami pa ie zablestela Damjana Sedmak Brez večjih težav se ie uvrstila v finale kjer jo ie tesno Dremagala Masia, potem ko ie Sedmakova dali časa vodila v trgtjem setu. Osvojitev drugega mesta pa predstavlja res lep uspeh. R S. OBVESTILA Jadralni klub Čupa obvešča, da bo v soboto, 19. t.m., ob 20. uri v hotelu restavracije Sistlana v Scsljanu društveni ve- čer z nagrajevanjem društvenih prvakov. Na sporedu bo tudi predvajanje diapozitivov. Mladina bo imcia na lazpolago diskoteko. Toplo vabljeni vsi člani in simpatizerji Čupe. * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora pojutrišnjem, v četrtek, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. # * # ŠZ Bor - sekcija minibasketa obvešča, da se bodo treningi pričeli jutri, ob 15.15 na stadionu «1. mai». Treningi bodo ob sre dah in petkih. Vpišejo sc lahko o-troci letnikov 1970, 1971 in mlajši. • « • ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 13. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maju. 2. »Kajtimar* (krmar Malalan) 3. «Ona» (krmar Kosmina) 4. »Jura* (krmar Zandomeni) 5 «Sitna» (krmar Zavadlal) 6. »Amaloun* (krmar Babič) 7. »Nadia* (krmar Fadin) 8. »Tukano* (krmar Nanut) 9. »Maja* (krmar Rolič) 10. «Simbad» (krmar Širca) Društvena lestvica za prvaka Čupe: L «Teloh» (krmar Bensi) 2. «Kajtimar» (krmar Malalan) 3. «Ona» (krmar Kosmina) Ob regati moramo vendarle pripomniti, da je precej jadrnic Čupe ostalo v pristanišču. Zaželeno bi bilo. da bi v prihodnje vsaj na društvenih regatah vsi člani Čupe sodelovali in s tem pokazali večjo zavzetost do društvenih dejavnosti. V soboto, 19. septembra, bo ob 20. uri društveni večer z nagrajevanjem društvenih prvakov v hotelu - restavraciji Sistiana v Seslja-nu. Na sporedu bo tudi predvajanje diapozitivov. Mladina bo imela na razpolago diskoteko. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji Čupe. M M. NOGOMET DEŽELNI POKAL Kriška Vesna izpadla Kras v naslednje kolo Olimpia — Vesna 2:0 (0:0) Kriška Vesna, je v nedeljo izgubila za 2:0 proti Olimpii v tekmi, veljavni za deželni pokal. Križani so igrali v močno okrnjeni postavi, kljub razmeroma dobri igri pa niso mogli zaustaviti razpoložene nasprotnike. Kras -* San Vito 3:0 (1:0) STRELEC: Olivo v 26.. 60 in 71. min. S tremi goli odličnega Oliva je Kras brez večjih težav odpravil povprečno enajsterico San Vita v tekmi, veljavni za amaterski deželni nogometni poka). Zadnji gol je dosegel iz enajstmetrovke. Zaključen obisk delegacije z Raven na Koroškem pri ZSŠDI Delegacija telesnokult urnih delavcev z Raven na Koroškem se je med svojim dvodnevnim uradnim obiskom na Tržaškem pobliže seznanila z organiziranostjo, pestro dejavnostjo, uspehi in težavami slovenskih zamejskih športnikov. Izmenjava mnenj in informacij z gostitelji ZSSDI je bila zelo koristna in prisrčna, tako da so postavili temelje za še pestrejše medsebojno sodelovanje, ki je bilo že doslei zeio plodno. Ravenski športni delavci so izrazili pripravljenost, da nudijo tudi v bodoče določeno pomoč zamejskim športnikom. vendar pa izključno, v dogovoru z ZSŠDI. B. S. več. da se za mladinski nogomet u-bere pravilno pot ter da se prireditve, kot je bila vrhovska. vsekakor pozdravi; pomeniti morajo vzpodbudo, da tudi v drugih naših vaseh organizirajo podobne manifestacije. Če pa ocenimo prireditev le s tehničnega vidika ter z vidika rezultatov, naj povemo, da so se najbolje odrezali Doberdobci in Renčam, ki se bodo naslednjo nedeljo potegovali za končno zmago 1, memoriala. KVALIFIKACIJSKE TEKME Rupa/Peč - Selo na Krasu 4:1 (3:0) Doberdob - Sovodnje Vrh - Jamlje Renče - Dol 7:0 (5:0) 5 0 (2:0) 13:1 (6:0) POLFINALNI TEKMI Doberdob - Rupa/Peč 3:2 (0:1) Renče - Vrh 6:3 (2:2) Naslednjo nedeljo, 20. septembra, bo na Vrhu sklenitev turnirja z izročitvijo trofeje zmagovalcu. Ob 15. uri bo na vrsti srečanje za 3. mesto med ekipama Rupe/ Peči in Vrha. Ob 16.30 pa se bosta mladi nofogetaši Doberdoba in Renč pomerili za najvišje mesto.-R. Pavšič Včeraj so v Trstu zaradi močne burje prenesli prvo od šestih regat italijanskega prvenstva v razredu 470. Danes bosta zato na sporedu dve regati, na katerih bo nastopilo 50 posadk. tekmovanjih bi lahko pcmenila najprej osvojitev prvega mesta v Trstu (kar bi bil izreden uspeh), končno pa tudi uvrstitev med prvih 50 klubov v Italiji. kb Sovjetom «Kanadski pokala MONTREAL — Reprezentanca Sovjetske zveze v hokeju na ledu je osvojila «Kanadski pokal*. V finalu je gladko odpravila Ka nado z rezultatom 8:1 (0:0; 3:1; 5:0). PRIJATELJSKA TEKMA Jutri v Gorici Kmečka banka-ZTT Rekreacijska športna srečanja so tudi na Goriškem postala že ustaljena oblika sodelovanja med društvi in organizacijami ob meji. V zadnjem času namreč beležimo vedno več tovrstnih pobud, kar vsekakor skrepi misel, da je telesna kultura zelo širok pojem, ki ni vezan le na prvenstva in boj za točke. V okviru teh prireditev je bila letos spomladi prijateljska nogometna tekma med uslužbenci gori-ške Kmečke banke ter goriškega dela Založništva tržaškega tiska. Takrat sta se ekipi razšli ob rezultatu 1:1. Predstavniki obeh ekip pa so se zmenili za drugo srečanje, ki bo jutri, 16. septembra, ob 17.30 na igrišču gluhonemih v Ul. Brass. iiiiuHiiiiiiiiiiiiiimniiiimiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiitiiiininiuiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiHftiitiii ODBOJKA OB 10-OBLETNICI ŠZ SLOGA KAKOVOSTEN MOŠKI REKREACIJSKI TURNIR Udeležili so se ga Sloga, Piperji in tržaški odbojkarski sodniki V okviru proslav ob 10-letnici u-stanovitve so športni delavci ŠZ Sloga v soboto in nedeljo priredili kakovostni moški odbojkarski rekreacijski turnir. Nastopila sp tri moštva in sicer ekipa Piperjev, ki je v naši odbojkarski javnosti že dobro znana, domača Sloga ih pa ekipa tržaških odbojkarskih sodnikov. z Pripomniti moramo, da turnir še 'zdaleč , ni spominjal na igro kakih odsluženih odbojkarskih igralcev, nasprotno, igra je bila vseskozi na vseh treh tekmah na visoki tehnič-pi ravni, izredno izenačena, borbena in lahko rečemo da navdušujoča. > Prijetno so presenetili tržaški odbojkarski sodniki, ki nastopajo v okviru tržaškega moštva Volley club in dokazali z igro, da jim je odbojka resnično pri srcu in to ne samo ob sobotah, ko na raznih i-griščih krojijo usodo ekip. Poleg tega je v njihovih vrstah nastopil tudi Bizjak, to je igralec, ki je že igral v prvi ligi, lani pa v drugi. Piperji so še enkrat potrdili, da rekreacijsko odbojko jemljejo nadvse resno, ponovno so pokazali nekaj vrhunsko izpeljanih akcij. Skratka, potrdili so svoj že utrjeni sloves dobre in dinamične ekipe. Sloga je s svoje strani tudi na tem turnirju igrala solidno, homogeno in verjetno ji je prav izku-šenos) igralcev odločilno pripomogla if psvojitvj prvega mesta. Sloga je namreč premagala oba svoja nasprotnika. Ob nagrajevanju je načelnik odbojkarskega odseka pri ŠZ Sloga Ivo Sosič v svojem kratkem nagovoru ekipam dejal, da si bo Sloga še v nadalje prizadevala za aktivnost tudi na rekreativnem področ- ju ter ekipe povabil na prihodnjo izvedbo turnirja, ki bo drugo leto. Odbojkarski delavci ŠZ Sloga namreč želijo, da bi ta športna manifestacija postala tradicionalna, obenem pa vsakoletni uvod v novo sezono tudi na rekreacijskem odbojkarskem področju. Izidi turnirja: Piperji - Tržaški sodniki 2:1; Tržaški sodniki - Sloga 1:2; Sloga • Piperji 2:0. LESTVICA: 1. Sloga; 2. Piperji; 3. Tržaški sodniki. Postave ekip: SLOGA: Drasič, Košuta, Luciano in Bruno Milič, Peterlin, Sosič, Grgič, Morpurgo in Brass. PIPERJI: B. Kralj, Mare, Bona, Žerjal, Lovriha, Cibic, Boris Kralj. TRŽAŠKI SODNIKI: Svanderlich, Manzin, Cannavo, Ravalli, Bizjak, Mervar, Beltrame. INKA 1. - 1. Entaleiro 2. Istrada 1. lnky 2. Ilinois 1. Guarcino 2. Finanza L Mandor 2. Quteifa L Focherello 2. Memlinc 1. Bromellna 2. Mancinelli KVOTE 12 - 4.174.500 lir 11 — 185.000 lir 10 — 20.500 lir 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 1 2 2 X 2 1 X X X v X 1 NA DRŽAVNEMFINALU V TERNUU Odličen uspeh slovenskih kotalkarjev Peterinove (Župančič) in Černiča (Vipava) Slovenska kotalkarja Maja Peterlin (KD O. Župančič iz Štandre-ža) in David Černič (PD Vipava s Peči), sta prve dni septembra nastopila v Terniju v finalnem delu italijanskega državnega prvenstva mladinskih iger v zastopstvu dežele FJK. Z njunim podvigom se je dežela uvrstila na 7. mesto na končni le-stoici med 15 deželami, ki so se u-deležile mladinskih igrah v umetnostnem kotalkanju. Maja Peterin si je z oceno 3,9-3, 9-3, 7-3, 5-3,5 (skupno 18,5 točke) priborila četrto mesto v A kategoriji deklic osnovnih šol od 3. do 5. razreda, ker pa se je z isto oceno uvrstila mlajša kotaikarica dežele Emilije, je štan-dreška kotaikarica zdrknila na 5. mesto med 14 nastopajočimi, ki je kljub vsemu lep, saj je kategorija deklic številčno in kakovostno ved no žejo bogata. Tudi David Černič se je med 12 nastopajočimi uvrstil na dobro 5. mesto v »A* kategoriji dečkov od 3. do 5. razreda osnovnih šol z o-ceno 3,2-3, 0-3, 0-3, 4-3,1 (skupno 15,7 točke). Kotalkarja sta nastopila samo v prostem programu in u-vrstitev na odločno 5. mesto potrjuje njun dober nastop, bogat z dvojnimi skoki in brez napak. Dne 19. in 20. septembra bosta po vsej verjetnosti nastopila tudi na državnem prvenstvu ARCI - UISP v Pratu pri Firencah, kamor sta že uvrščena, in upamo, da se jima bo tudi tam nasmehnil uspeh in dobro uvrstitev. Na sliki: kotalkarja Maja Peterin in David Černič na občinskem ko: talkališču v Terniju s pokalom sed-mouvrščene dežele FJK, ODBOJKA 2. MEMORIAL B. FRANDOLIČA Zmaja Jameljccv tor Doberdobk Odbojkarice iz Doberdoba ter odbojkarji iz Jamelj so končni zmagovalci turnirja, ki ga je v Jamljah pripravilo prosvetno društvo Kras z Dola in s Poljan in ki je veljal zim u: Bologna - Cagliari X Fiorentina - Como 1 Genoa - Torino 2 Inter - Ascoli X Juventus - Cesena 1 Napol! - Catanzaro X Roma - Avellino X Udinese - Milan X Brescia - Sampdoria 1 Palermo - Bari X Rimini - Pistoiese X Sambenedettese - Lazio X Spal - Reggiana a KVOTE 13 — 8.400.800 lir 12 — 332.300 lu- ža 2. memorial Bernarda Frando-liča. V ženski konkurenci so namreč Doberdobke odpravile Vrhovke, medtem ko so pri moških Jameljd nadigrali Doberdobce. Izidi: Moški (polfinale): Doberdob - Dol Jamlje - Vrh Finale za 3. mesto: Dol - Vrh Finale za L mesto: Jamlje - Doberdob Ženske (polfinale): Vrh - Dol Doberdob - Jamlje Finale za 3. mesto: Dol - Jamlje 2:0 Finale za L mesto: Doberdob - Vrh 2:0 2:0 2:0 2:0 2:1 (PR) »MEMORIAL Ž. RACETAs Sinoči na Proseku nagradili moštva V prostorih ŠD Primorje je bila sinoči na Proseku sklepna slovesnost zelo uspelega nogometnega turnirja za »Memorial žatka Raceta*, ki se ga je udeležilo osem moštev, od katerih sedem slovenskih. Po uvodnem govora predsednika ŠD Primorje Marjana Pertota, ki je pozdravil vse prisotne hi pri tem tudi dejal, da naj sodelujoča moštva oprostijo za nekatere storjene napake pri organizaciji, je spregovoril Boris Race. Poleni ko se je Race vsem prisotnim zahvalil za prisotnost na sinočnji slovesnosti, je čestital nastopajočim ekipam in posebno kriški Vesni, ki je trikrat zaporedoma zmagala na tem turnirju in je tako v trajno last osvojila «Memorial Žarka Raecla*. t-j Omenil je tudi, da je nogomet pil nas zelo popiilaient poudar i pa je, da morajo nogometna društva utrjevati slovensko narodno zavest. Sledilo je bogato nagrajevanje. Nagrade pa so dobili predstavniki društev, trenerji in nogometaši. Na tem turnirju pa je bila končna lestvica naslednja: L Vesna, 2. Kras, 3. Zarja, 4. Gaja, 5. Primorje, 6. Primorec, 7. Breg, 8. Aurisina. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletno 84 000 V SFRJ številko 5,50 din. ob nedelioh 6.00 din, zo zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. zo organizacije in podtetta mesečno 100 00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 15. septembra 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sozano 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir be®.e'10’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jult|SKe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. « i Član italijansketejjj Izdaja K ^ ZTT zveze časopisnih |Mlj Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^frst založnikov P0 INCIDENTIH OB PRIHODU AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V ZRN V PROTIJEDRSKIH MANIFESTACIJAH V BERLINU ODMEV NASPROTOVANJA EVROPE POLITIKI ZDA Zahodnoiieiiiski tisk ugotavlja praznino v zaupanju ined obema državama, ki jo povzroča Reaganova politika sile in nevpoštevanja želja zaveznikov (Dopisnik »Dela* za »Primorski dnevnika) BONN — Čeprav je kakšnih tisdč od petdeset tisoč demonstrantov ki -so meti obiskom ameriškega zunanjega ministra Haiga protestirali v Zahodnem Berlinu proti določenim vidikom sedanje ameriške oboroževalne politike, porabilo priložnost in se zapletlo s policijo v ulične bitke, je v javnosti ostal vtis o resnih in pretehtanih demonstracijah. Celo kr.Ščanskodemokratski župan mesta von Weizsaeker ni mogel spregledati dogodka in je v nagovoru v čast ameriškega gosta po vedal, da mnogi ljudje v mestu v resnici menijo, da »oboroževanje miru ne utrjuje* in zahtevajo »ja-sne odgovore na svoje dileme*. Sam A'.exander Haig. ki st je zaradi obsežnih varnostnih ukrepov pe ljal po skoraj povsem praznih u licah, je dogajanje sprejel z do-dajštjid vzvišenostjo. Ni mu ušlo, -da so se zaradi njega zbrali na ulicah*, toda proteste ie vključil med normalnosti demokratičnega političnega življenja. S tem bi lahko zahodnoberlinški dogodki dobili pomen hitro pozab ljive epizode, če ne bi bili vendar močnejša prelomnica v širših od nesih med 'Združenimi državami A-merike in Zvezno republiko Nem čijo kot je videti na prvi pogled. Tam, kjer te pred osemnajstimi le'i John Kennedv s patetičnim v/klikom -Berlinčan sem- potegnil Zahodni Berlin v vrh globalne po Miting Kladiva na Koroškem Hoj za mir in razorožitev V nedeljo se je zaključil dvodnevni miting, ki ga je koroški kulturnopolitični mesečnik «Kla divo* priredil pod geslom -za mir in razorožitev v svetu*. Med soorganizatorji srečanja, ki je v Šent Primož privabilo večje število mladine, sta bila tudi Mladinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta ter Zveza komunistične mladine Italije. Obe erganiza olji sta se namreč pridružili manifestaciji, z željo, da bi tudi mladina iz naše dežele občutila pomen vprašanja miru v svetu ter skupno z mladimi iz sosednjih dežel obsedi'a o boroževalno tekmo in namestitev jedrskih raket v Evropi. Svoje stališče sta tudi poudarili na okrogli mizi, ki je potekala ob začetku srečanja in katere so se udeležili predstav niki mladinskih organizacij iz Avstrije. Slovenije ter okoli sedemdeset mladincev iz Trsta in Gorice. Na okrogli mizi so sicer prišla do izraza različna stališča glede na vzroke, ki so privedli do sedanje mednarodne napetosti, vsekakor pa so mladi soglasno poudarili po trebo po p< vezavi med evrop skimi mladinskimi mirovnimi gibanji in po širšem soočanju o perečih problemih oboroževa nja v Evropi in v svetu. Miting je obsegal tudi širši kulturni program, ki pa zaradi obširno sti in organizacijskih težav ni izpolnil vseh pričakovanj. Vsekakor na j med točkami zabele žimo nastop folklorne skupi ne Tine Rožanc iz Ljubljane, koroškega Partizanskega pev sitega zbora ter dveh koroških pevk Danice in Jožice Čertov. (S. P.) izmed senatnih odborov, ko se ie skliceval na trajno vrednost oroti-angleškega gesla v Ameriki 18 sto letja (»so pomembnejše stvari kot mit*). Haigovo osebno preuričanje so postavili v podtekst celotne, v tem pogledu gotovo spremenjene a-meriške politike. Resnost in nenarejeno zaskrbljenost je bilo čutiti zlasti v vprašanju nevtronskega orožja, kjer se eno izmed vprašanj oborožitvene strategije preliva v zelo žgoče in čustve no vprašanje o mejah suverenosti zvezne republike. Ni mogoče reči. da je ta del krkike daleč od urad nih skrbi. Kancler Schmidt je na primer porabil priložnost, ko je med obiskom v Italiji ugotovil precejšnjo skladnost s pogledi premiera Spadclinija in povedal, da «bi odsvetoval predsedniku Reaganu sprožiti v tem trenutku proizvodnjo nevtronskega orožja, če bi ga poprej kdo o tem vprašal*. Uvodni komen tarji v nadregionalnem tisku so skoraj v celoti ugotavljali v odnosih med dvema državama praznino v •zaupanju, ki naj bi nastala s tem. da se nova vvasbingtcnska vlada skoraj izključno posveča sebi in da sistematično presliši vse. kar menijo in želijo zavezniki. Eden izmed uglednih inštitutov za ugotavljanje javnega mnenja je prav zdaj objavil podatke, ki po svoje pričajo o tem. da Reaganov koncept Amerike kot duhovne in po litične vodilne sile Zahoda vzbuja odločne dvome: 72 odstotkov vpra šanih v reprezentativnem vzorcu je mnenia, da bi se mora'a zvezna re publika ravnati po svojih interesih, če bi se pokazalo, da so te koristi v nasprotju z ameriškimi. Naj namreč Reaganova vlada hoče ali ne, vrsta enostranskih odlo- ženi držav Amerike, ki bi upošte val enakopravnost sodelujočih partnerjev. V sporočilih za javnost je omenjeno ozadje spreminjajočih se od nosov med zahodnimi zavezniki navzoče le deloma. Alexander Haig velja v sedanji ameriški vladi za nekoga. ki pozna posebne koristi zahodne Evrope in jih upošteva, hkrati pa je dovolj izkušen državnik, da je ostrino posameznih ameriških zunanjepolitičnih konic omilil v ključno tezo o nadzorstvu nad oborožitvijo. ki naj počiva na ravnotežju bonska vlada ni povsem gotova v ameriško pogajalsko voljo, je treba iskati drugje. Na primer v Italiji, kjer je predstavnik vlade med Schmidtovim obiskom izjavil, da »stiki med ZDA in Sovjetsko zvezo ne zadostujejo* in da »bi se že bilo treba usesti za pogajalsko mizo*. Ne samo zaradi načelnega vztrajanja pri koristnih straneh popuščanja napetosti, tudi zarad' upočasnjene gospodarske rasti (narodni bruto proizvod se je letos prvič po letu 1975 zmanjšal v primerjavi z letom !>oprej) poskuša Zvezna republika moči. v podrobnosti ni zahajal in Nemčija omiliti napetosti in tako zahodnonemška stran načelno še na-1 ni naključje, da je prav v tem času prej meni, da je mogoče na podlagi j našla stik z Nemško demokratično ' republiko v iskanju «nemških interesov*. MOJCA DRČAR - MURKO Brezposelnost skrb parlamenta EGS STRASBOURG — Po poletnem premoru je včeraj v Strasbourgu začel s svojim delom evropski parlament. Osrednje teme razprave so boj proti brezposelnosti, evrop sko-arabski odnosi, zapleti zaradi nevtronske bombe in oboroževalne tekme ameriškega predsednika Reagana: baje bodo razpravljali tudi o tako imenovani franoesko-italijanski «vinski vojni*. Nedvomno pa je za evropsko skupnost najbolj pereče vprašanje brezposelnih. Po dodatkih OCSF je v Evropski gospodarski skupnosti kar 8,4 milijona osab brez zaposlitve, povečini mladine in žensk. Položaj se bo po predvidevanjih v prihodnjih mesecih še poslabšal, da bo treba čimprej ukrepati. Uradni poročevalci, med katerimi ie tudi predstavnik KPI Ceravolo. bodo kot prednostne ukrepe v boju proti brezposelnosti predlagali zmanjšanje delovnega urnika, omejitev brezposelnosti med mladino z u-sposoblienostimi programi, posebne spodbude za podjetja in večji po udarck na tradicionalne vire energije. O energiji pa bodo aovoroli tudi v razpravi, ki bo Dosvečena novim odnosom med EGS in državami Zaliva, v sklopu obnove ev-ropsko-arabskega dialoga. »dvojnega sklepa «NATO ustaviti o-borožitev z novimi raketami srednjega dometa. Dokaz o tem. da ..................................................................-........................................................................................................ Zadnje slovo od velikega pesnika OB STOPNJEVANJI MASUJA IN TERORISTIČNIH IZUMOV Zaostrena nasprotja v Ugandi navzlic Obotejevim naporom Opozicija obtožuje vojsko in policijo genocida - Težave tudi v odnosih s sosedno Kenijo NA SEJI ZUNANJIH MINISTROV EGS V BRUSLJU Colombo o konkretnih načrtih za boj proti lakoti v svetu Sprejeli so pravilnik o proceduri za dodeljevanje pomoči v živilih (Od dopisnika »Dela* ra »Primorski dnevnik*) NAIROBI — V eksploziji mine, na katero je zapeljal avtobus osem čitev”na" etaM^oževainem 7n gospodar- izhodno od ugandske skem področju potegne za seboj skoraj avtomatično tudi gospodarstva zavezniških držav v Evropi in jim nalaga bremena, ki jih nerada nosijo. Iz številnih posameznih proble mov se tako navsezadnje le izlušči ugotovitev, da sta v tem času v zahodni skupnosti najmanj dva o kvirna pogleda na prihodnji razvoj odnosov z Vzhodom in dve oceni neposredne in posredne nevarnosti, ki naj bi Zahodn grozila s strani Sovjetske zveze. Vedno pogosteje je mogoče slišati mnenja, da je zveza NATO v, doslej najhuiši krizi zaupa nia. ki naj bi jo bilo mogoče rešiti samo z drugačno metodo nastajanj odločitev in drugačnim načinom izvajanja »vodilne Vloge* Zdru prestolnice Kampale. je bilo ubitih konec tedna dvajset ljudi. To je sporočil po ugandskem radiu notranji minister Luvvuliza Kirunda. ki je hkrati povedal, da so mino podtaknili «banditi». katerih cilj da je, »prevzeti oblast, ne ozirajoče se na voljo ljudstva*. Toda ugandska vlada bo, kot je opozoril, sprožila odločno akcijo, da bi uničila -bandite na območju Kampale*. padov na policijske postaje in vojaške konvoje, prešli na novo taktiko boja proti Obotejevi vladi, s tem ko so začeli minirati vse glavne ceste, ki peljejo iz Kampale. Tako je bilo 20 potnikov avtobusa ubitih na glavni cesti, ki pelje iz Kampale proti kenijski meji in za dalj časa so morali na njej za preti ves promet. Ugandski notranji minister je o stro napadel »politične zagovornike banditov*, ki da radi govore o človekovih, pravicah, molčijo pa. ka dar »banditi* napadajo policijske postaje, ubijajo ljudi in kradejo nji- Samo ctva dni pred tem je dru- liovo imetje. Pri tem je naravnost gi avtobus, kot je povedal notranji j obtožil voditelja opozici jske demo .i.... -.nnniJr,i „„ Irrfltirnp stranice Paula Semeeorere minister po radiu, zapeljal na mi no 29 kilometrov severno od Kam pale, pri čemer je bilo ubitili devet ljudi. Po vsem sodeč so protivladni gverilci, petem ko so od februarja naprej izvedli serijo na- Hill IIIIII tMIHIll IIUM lili IMIIIIHMIIIIIIII MII IIIM Ml»l 111*11 IIIHIIIIHIII l|l MllllllllMMIIIHIIIIIIIIIIII PRIMORSKE VESTI Tudi avgusta večja maloobmejna menjava med Italijo in SFRJ KOPER — Maloobmejna menja va med Jugoslavijo in Italijo, ki jo registrirajo na tržaškem avtonomnem računu je bila tudi avgusta znatno večja od menjave v avgu Stu lani, saj so jugoslovanske or ganizacije združenega deta izvozile oziroma uvozile za 12.3 miljiarde lir blaga, še enkrat vet torej kot lani. Sicer pa je maloobmejna menjava v primerjavi z lanskim letom v prvih osmih mesecih kar za 87.4 odstotka večja. Uvoz se je povečal za 139 odstotkov, lani 17 6 miliiarde j lir. letos pa 43.9 milijarde lir. iz litike nekdanje okupacijske in po j voz pa za 40 odstotkov lani 27.5 zneje »zaščitniške sile* tam Kjer milijarde lir. letos pa 38,8 milite lahko sredi vietnamske krize I jarde lir. Skupen obseg menjave Richard Nixon užival naklonjenost I znaša 84.7 milijarde lir. pri čemer množice in se je Jimniy Carter še seveda pade v oči izenačevanje ... . . ___ ...________ l,; lahko »okopal v množičnem nav dušenju*, se je množica pojavljala s kritičnimi transpatenti s skupno vsebino »Najpomembnejši ie vse eno mir. Mr. Haig*. Udeleženci demonstracij so po »ej ooti para frazirali Haigov nastop pred enim plusa, ki so ga lani imeli naši izvozniki. iaz.cn tega pa sporazumi o maloobmejnem prometu zahtevajo uravnoteženo bilanco. Dodaj mo šc. da iz Jugoslavije v Italijo izvažajo največ mesu in mesnih izdelkov, les ter kovinske izdelke. Med uvoženim blagom pa so na prvem mestu različni reoromateriali. Grča Skupina iz Ferrare na obisku v Kopru KOPER — Včeraj in predvčerajšnjim je na dvodnevni obisk v koprsko občino oziroma k šmarskem nogometnem klubu Branik prišla skupina 53 gostov iz Ferrare, ki delajo v bolnici «Sant'Anna» v Ferrari. Šmarčani so bili letos spomladi v Ferrari in se že tasrat do govorili z gostitelji, da jim leti jeseni vrnejo obisk, srečanja med delavci bolnišnice, ki ima 5.500 zaposlenih ir. Šmarčani, sodijo v o-kvir številnih stikov, ki jih navezujeta pobrateni občini Koper in Ferrara. V soboto popoldan so imeli športno, zvečer pa še družabno srečanje. Včeraj pa so goste peljali na izlet po Istri. D G. P« incidentih na zahodnoberllnsklh plicah, ki so sledili mogočni manifestaciji proti oboroževalni politiki ZDA (priredila so jo mladinska gibanja vladnih socialdemokratske in liberalne stranke in drugih levičarskih skupin), so aretirali 185 mladincev. Ranjenih je bilo 151 policajev (Telcfoto AP) kratične stranke Paula Semegorere ja, ki .je na volitvah decembra lani zbral 53 sedežev v parlamentu na sproti 73, kolikor jih je dobil Oho tejev »ljudski kongres*, češ da nenehno kritizira vojsko in policijo, ničesar pa ne pove «o kriminalni dejavnosti banditov*. Dežela ob Viktorijinem jezeru živi torej danes sredi bomb in obtožb. Pred tem je namreč Semogerere napadel ugandsko vojsko in policijo, češ da s svojim nediscipliniranim znašanjem nad civilnim prebivalstvom dejansko izvajata genocid tako na območju okrog Kampale, kot v pokrajini Zahodni Nil. V e-nem takšnih najhujših incidentov zadnjega časa, v vasi VVakiso 16 kilometrov zahodno od Kampale, so vojaki pred tednom dni pobili, po izjayah očividcev, 20 ljudi. Uradno pa doslej o tem incidentu niso ničesar objavili, ker je prejkone vlada nemočna proti vojski, glede na to. da se je v dobršni meri prav z njeno pomočjo Obote vrnil na oblast deset let po tistem, ko ga je bila vojska, pod vodstvom Idija Amina, strmoglavila. Genocid, o katerem je spregovoril opozicijski voditelj Semogerere, se navezuje na dejstvo, da živi na območju Kampale največje ugandsko ljudstvo Baganda, svoj čas politično in ekonomsko najvplivnejše, ki je od nekdaj nasprotovalo dr. Oboteju in jp na zadnjih volitvah glasovalo za demokratično partijo, medtem ko je Zahodni Nil rojstni kraj Idi Amina. To pomeni, da je znašanje vojske nad civilnim prebivalstvom tako na enem kot na drugem območju tudi plemensko in politično obarvano. Hkrati pa to pomeni, da je Obote-jevo volilno geslo »enotnost, mir in obnova*, spodletelo pri najbolj bistvenem, to je pri nacionalni spravi, ker postaja očitno, da si devet | mesecev po volilni zmagi ni zmogel j zagotoviti vsesplošnega zaupanja ljudi, tako nujnega za zacelitev ran ! po dolgoletni Aminovi krvavi vla-1 davini. Vse to nasilje seveda hromi na 1 pore za korenito obnovo razdejane ga ugandskega gospodarstva. Obote jeva vlada si sicer prizadeva, da bi znova razmahnila proizvodnjo tistih komercialnih kultur, ki so svoj čas deželi prinašale največ deviz- i nih doliodkov, to je kave. bombaža in čaja, da bi si s tem zagotovila ' sredstva za nakup rezervnih delov.1 brez katerili zdaj stoji večina transporta, pa tudi tovarn. Pred dnevi je prvič po več letih poslala v svet, prek kenijske luke Mombase, večjo količino čaja. To pa pomeni, da mora Uganda ohraniti čim boljše odnose s sosednjo Kenijo, od katere jp življenjsko odvisna zastran transporta blaga. Zato se je po pričakovanju ugand j ska vlada odločno ogradila od nfe davnega pisanja lista «Champion». j ki je obtoževalo kenijsko vlado, da je pripravljala udar proti Oboteju, s tem ko je v luki Mombasi sprejela pošiljko reaktivnih Iptal za pro tivladne gverilce v Ugandi. Kenijska vlada je v svoji uradni izjavi zanikala te obtožbe in terjala od ugandske, naj pisanje Usta razišče. Zdaj pa je tudi ugandska vlada ob sodiia pisanje lista, njegovega izdajatelja ter urednika pa aretirala. toda eden izmed kenijskih ministrov je vtem pozval ugandsko vlado, naj časopis dokončno prepo ve ter s tem dokaže, da ji je do dobrososedskih odnosov s Kenijo. TIT DOBRŠEK Najbolj in najmanj elcjjanlni na svetu NEW YORK Lichfield, bratranec kraljice Elizabete. ameriški državni tajnik Alex-ander Haig in filmska zvezdnica Bo Dor ek. ki vsaj navidez nimajo nič skupnega so prejeli skupno priznanje. Imenovani so bili namreč «za najbolj elegantne svetovne osebnosti*. pri čemer so igralko Bo Derek nagradiU za vlogo v nainovejšem »remakeju* Tarzana, kjer je, resnici na ljubo, bolj malo oblečena. Med »najzaslužnejšimi* sta tudi španski kralj Juan Carlos in pa lady Diana. Med »najslabše oblečenimi* pa prednajčita imeni Cristine Onassis in voditelja »Solidarnosti* Lecha VValese. BRUSELJ — Pod predsedstvom britanskega zunanjega ministra lorda Carringtona so sc včeraj prvič po počitnicah sestali zunanii ministri desetih držav članic EGS, ki so sprejeli okvirni pravilnik o proceduri pri dodeljevanju pomoči v živilih mani razvitim državam, O pravilniku bosta sedai razpravljala evropski svet in parlament.. Osnutek za razpravo o lakoti v svetu je ministrskemu svetu včeraj podal italijanski zunanji minister Colombo. ki je povzel zaključke nedavne konference o manj razvitih državah v Parizu, obenem pa je predstavil fudi konkretne načrte Italije. Colombo je Doudaril nujnost, da postanejo posegi za boj proti lakoti v svetu čimbolj hitri in konkretni. Italija želi da bi bille pobude proti lakoti pobude EGS, vendar ob podpori tudi drugih bo-Lorcl Patrick gatejših zahodnih držav. Zato misli prirediti v kratkem sestanek v Rimu, na katerem bi poleg ored; stavmkov deseterice sodelovali tudi predstavniki 17 na jbogatejših za hodnih držav, morda kaka članica OPEČ ter -ustanove, kot so FAO, Mednarodni fond za kmetijski razvoj, Mednarodni svet za prehrano ter načrt za prehrano v svetu. V svojem posegu, ki je baje žel zelo pozitiven odziv, je Colombo še podčrtal, da bo moral biti dnevni red rimskega sestanka omejen na osrednje točke, s katerimi naj bi sprejeli učinkovit in usklajen načrt za nuinostno pomoč in za boli strukturalne posege, tri pa naj bi imeli hitre posledice. Italijanski minister se je pri tem zaustavil predvsem na naslednjih petih točkah: ustanovitev rezerve z živili za nujno pomoč: pospešitev izvajanja načrtov na področju zajamčene prehrane; preučitev posledic, ki jih bo za manj razvite imela prekinitev pogajanj za obnovo mednarodne pogodbe o pšenicrr izboli sanje koordinacije za hitre posege ter zvišanje javnih sredstev za razvoj. ki naj bi jih namenili kmetij-skoprehrambenem sektorju. Umrl urednik Dela France Vrečar LJUBLJANA - Včeraj popoldne je v 63. letu starosti preminil dolgoletni urednik sobotne priloga ljubljanskega «Dela» France Vrečar. France Vrečar se je leta 1942 u-deležil NOB, leta 1944 pa je začel sodelovati v partizanskem tisku. Po osvoboditvi je bil najprej član re dakeije «Slovenskega poročevalca* nato »Ljudske pravice*, vse do prezgodnje smrti pa «Dela». 1960. in 1972. leta je za zasluge na področju novinarstva prejel najvišje priznanje za slovenske časnikarje — Tomšičevo nagrado. PEKING — Kitajske oblasti so sprejele izredne ukrepe, da bi preprečile nove poplave v zgornjem toku Rumene reke (Jangcekjang) Kot prvo so ukazali izselitev vsega prebivalstva s petih okrožij pokrajine Quinghai. MILAN — Včeraj popoldne se J? italijanski literarni in politični svet poslovil od enega izmed najveejin pesniških glasov tega stoletja — Eugenia Montaleja. Po sklepu italijanske vlade je bil pogreb pesnika na državne stroške, maše za-dušnice v milanski stolnici pa sta se udeležila, poleg drugih pred-stavnikov oblasti in kulturnega življenja, tudi predsednik republike Pertini in predsednik vlade Spada-lini. S tem so se hoteli tudi najvidnejši predstavniki italijanske republike pokloniti velikemu pesniku, ki je s svojim delom oplemenitil sodobno književnost. V večernih urah pa so Montaleje-ve posmrtne ostanke prepeljali v Firence, kjer bodo pokojnega pesnika pokopali ob grobu njegove žene. Na sliki: krsto nosijo iz milanskega županstva pi-oti stolnici, kjen je nadškof Martini daroval maso zadušnico za umrlim pesnikom. • Montalc (Nadaljevanje s 5. strani) usihati, hkrati pa je kakovosti'0 še vedno na vrhuncu. In tako slo leta 1972. izšli zbirki «Saiura» ifl Diario del 71 e 72». Tri leta pozneje. torej 1975. so Monlaleju doli najvišje priznanje — Nobelovo nagrado. Med tem sta izšli zbirki