PRED DESETIM KONGRESOM ZSS
Za enako delo enako plačilo
Priprave na 10. kongres Zveze sindi-katov Slovenije so se v osnovnih organi-zacijah ZSS praktično že zaključile. Res je sicer, da v juliju in avgustu ni bilo posebno velikih aktivnosti, zato pa je bila prva polovica septembra (razprave so se zaključile 15. septembra) toliko bolj razgibana. Res je sicer, da se razpra-ve niso omejile le na vsebino dokumen-tov za kongres, bile pa so zato toliko bolj vsebinske in poglohljene, saj so se posa-mezne organizacije osredotočile na tiste
probleme, ki so v njihovi sredini najbolj pereči.
Na zadnji seji občinskega sveta so se člani odločili, da bodo naši delegati raz-pravljali, na samem kongresu, o trčh vprašanjih: o neposredni svobodni me-njavi dela, o socialni problematiki in o SOZD v procesih delitve po delu.
S štirimi člani občinskega sveta smo se tokrat pogovarjali o vsebini njihovih pri-prav na 10. kongres ZSS.
TONE     GRAHEK. Tovil:
»V naši organizaciji smo opozorili pred-vsem na vzroke, ki otežkočajo realno planiranje in izvaja-nje planskih načrtov in na neizdelano enot-no metodologijo pla-niranja, nesočasnost planiranja. Planski dokumenti so delav-cem težko razumljivi, zato jih tudi ne spre-jemajo za svoje, kar se seveda najbolj odrazi na rezultatih. Zahtevali smo tudi odgovornost nosilcev planiranja, ki delav-cem onemogočajo, da bi sami razpolagali z
dohodkom in obliko-vali plane, ki bi bili zares njihovi. Slab si-stem nagrajevanja po delu in rezultatih dela se namreč močno odraža tudi na razpo-loženju delavcev in na njihovi delovni disci-plini.«            ..
MINKA   JERENTl-
NA, Tobačna tovarna Ljubljana:
»Zaradi znanih problemov v TTL ni-smo uspeli v roku or-ganizirati razpravo kot pripravo na 10. kongres ZSS. Za ne-kaj dni smo lorej za-kasnili. Naša razprava je bila omejena na razporejanje dohodka in čistega dohodka in je bila prganizirana za celotno organizacijo. Velik problem je že bil, kdo bo pripravil okvire za razpravo. saj od samih neposre-dnih proizvajalcev te-ga ne moremo priča-kovati. Mi namreč te problematike ne poz-namo toliko, da bi o njej    lahko    celovito
razpravljali, povemo lahko le probleme, ki jih čutimo pri vsakda-njem delu. Najbolj nas zaskrbljuje napri-mer delitev po dclu, ki je praklično sploh ni. Osebni dohodek pridncga in lenega de-lavca se namreč sko-rajda ne razlikuje. To pa naši storilnosti pravgotovo ni v prid.«
MAKS MOČNIK, DO Avtomonlaža TOZD Utensilia:
Naša razprava se je omejila predvsem na nagrajevanje po delu. O tem namrcč vsi zelo radi in veliko govori-mo, prav malo pa smo na tem področju tudi, storili. Seznanili smo se sicer z načinom de-litve osebnih dohod-kov in s tem, kaj se predvideva vnaprej, sam sistem pa šepa. Nerazumljivo je na-mreč, da že v naši de-lovni organizaciji de-lavec za enako delo in z istim poklicem v ra-zličnih TOZD-ih pre-jema tudi za 500 sta-
rih tisočakov večji oziroma manjši OD. Zato je nujno, da čimprej uskladimo norme.«
NUŠA ZALOKAR, SDK:
»Iz gradiva izhaja, da naj bi v SS dejavnosti uveljavili        skupna
izhodišča strokovnih podlag in da bi na tej podlagi uveljavili na-čelo za približno ena-ko delo in rezultate dela približno enako plačilo. Vendar pa smo ugotovili, da to načelo ni upoštevano pri vseh družbenih dokumentih — npr. v dogovoru o družbe-nem usmerjanju deli-tve dohodka in OD. V SDK smo s SS namreč že zagotovili omenje-no načelo, v zadnjih treh letih odkar ob-staja ta dogovor, pa smo se od tega osnov-nega načela že odda-
Ijili. Zato se nani po-stavlja vpra.šanje, ka-ko s sporazumom de-javnosti, ob upošteva-nju določb veljavnega dogovora, uresničiti načela, ki so v gradivu za 10. kongres ZSS pFantfno zastavljena.«
r     -
'           ¦      N..L.Č.