prejeli smo pismo
Izlet na IIovo goro, Dobrepolje in Ponikve
Imeli smo lep sončen dan v juniju! Prva pot našega načrta je bila zgodovinski kraj iz časov NOB na Ilovo goro. Lepota narave je še povečala razpoloženje med člani Združenja vojaških invali-dov »Vrhovci«. Točno ob dogovorjeni uri smo se odpeljali proti Grosuplju. Ustavili smo se pred skupščinskim poslopjem, kjer nas je čakal pred-sednik občinskega odbora ZZB Kikel. ki nas je tudi vodil na Ilovo goro. Organiziral je, da nam je , zgodovinar Franc Saje orisal zgodovino kraja in okolice v času NOB. borbo na Ilovi gori pa je označil kot borbo za ranjence. Posebno je pouda-ril. kako sta se borili Cankarjeva in Ljubljanska brigada z nadmočnimi Nemci. Tudi v naših vrstah so bile žrtve. Nemcev pa je padlo 80. Iz maščeva-nja nad porazom so Nemci požgali tukajšnjo vas. domačini pa so bili izgnani ali so zbežali v parti-zane.
K spomeniku na Ilovi gori smo položili venec. prižgali svečko in se z enominutnim molkom po-klonili padlim tovarišem. Tovarišema Kiklu in Sajetu smo se zahvalili za njihov trud in nato nadaljevali pot v tovarno Iskra Dobrepolje. Tu so nas sprejeli družbenopolitični delavci in vodstvo tovarne z direktorjem Drobničem na čelu. Poz-dravil nas je tudi ravnatelj videmske šole. ki je »živi leksikon« te doline. V neposredni bližini tovarne Iskra je tudi spomenik žrtvam. ki so padle v bojih. umrli v taboriščih in zaporih. Poklonili smo jim lep šopek cvetja. V tem kraju je bila v času NOB močna belogardistična postojanka. a mnoge naše žrtve so dokaz, da je bilo tod pretež-no dobropošteno ljudstvo, ki se je borilo za boljši jutri pod vodstvom maršala TITA.
Danes imajo domačini lepo. dobro tovarno, ponosni so nanjo in nadvse zadovoljni z odličnim. poštenim vodstvom, ki skrbi da imajo vedno do-volj dela. Ogledali smo si vse oddelke tovarne in sc nismo mogli načuditi kaj vse izdelujejo, kakšne stroje imajo in kako vladata v vseh prostorih tovarne red in čistoča. Ta tovarna bi bila lahko vzgled mnogim drugim tovarnam. Nismo še poza-bili dobrega delovnega vtisa. že so nas povabili v svojo menzo in postregli z jedačo in pijačo. Direk-tor je na kratko orisal pot tega kolektiva. Z veliko volje in prostovoljnega dela so iz starega, dotraja-nega poslopja naredili novo sodobno opremljeno tovarno. ki je ponos celi dolini in tudi občini Grosuplje.
V imenu ZB SOZD Iskre nas je pozdravil tovariš Orožim (sicer je tudi naš član) in povedal, da so borci postavili temelje današnje Iskre.
Zahvalili smo se za gostoljubje. se poslovili od prijaznih Ijudi in nadaljevali pot v Ponikve. Tu je več zgradb v prijaznem zelenju, tu so delavnice Varstvenega zavoda za invalide. v bližini pa je dom za starejše občane. Kot povsod, tako so nas tudi tu pričakali in nas prisrčno sprejeli. Povabili so nas v kino-dvorano. kjer nam je direktor, ki je tudi sam invalid. orisal dejavnost in življenje tega zavoda. Ogledali smo si delavnice, kjer delajo prcdvsem galanterijske izdelke. Zadovoljni so. da imajo delo, uprava se trudi. da imajo delavci invalidi rekreacijo in zabavo.
Vrnili smo se domov z lepimi vtisi. Žal nam je le, da se mnogi naši člani zaradi bolezni ali starosti niso mogli udeležiti tega lepega izleta in zato bomo morali v bodoče najti način tovariškega srečanja za vse člane našega združenja iz Vrhov-cev, Brda, Kozarij in Viča.
Ponovno bi se radni zahvalili vsem, ki so nas prijazno sprejeli, posebno vodstvu tovarne Iskra - Dobrepolje in borcem Iskra v Ljubljani, ki nam je omogočila ta izlet.
Združenje vojaških invalidov »Vrhovci«
PO POTEH AVNOJA
Vtisi z izleta
Minilo je natanko 10 let, odkar sem šel prvič po tej slavni poti. Takrat s sindikatom republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo, letos pa z društvom upokojencev Vič. Takrat nas je bilo
46, letos pa 53. Takrat smo se odpeljali v petek ob 6. uri. letos pa prav tako v petek. le po ure prej.
Po desetih letih je opaziti, da tudi tam primanj-kuje denarja, ali pa tudi tam prevladujeta površ-nost in neodgovornost. Stranišča celo po hotelih močno zaudarjajo po urinu. Stopnice do spomeni-ka na Kozari kakor tudi do spomenika na Drvarju so že občutno načete in razmajane. Ob njih so razbite in pokvarjene svetilke. Na spomeniku sa-mem se že vidi železo. Na poti do Titovih pečin je vse polno embalažnih odpadkov.
Pravzaprav sem hotel povedati nekaj o našem izletu v maju, v zelenju. v rasti. Dobro priprav-ljen, dobro speljan. Da v rasti ne bi pozabili ruševin, v zelenju ne prezrli pogorišč. v maju ne spregledali grobov.
Jasenovac - taborišče krutosti. sedemsto tisoč žrtev. Danes s tistega mesta kipi k nebu velik tulipanov cvet. cvet zmage novega življenja. Ogle-dali smo si muzej NOB in film. ki prikazuje vse grozote med vojno na teritoriju okrog Jasenovca.
Kozara - grobnica herojev. Vsak šesti Kozar-čan je daroval Življenje v uporu. Sodobniki smo se jim zahvalili z mogočnim 33,6 m visokim beton-skim spornenikom. ki naj bi predstavljal naš na-rod. Na stenah okrog spomenika so vklesana ime-na žrtev, med katerimi so tudi Slovenci.
Jajce - utrditev ljudske oblasti. Ogledali smo si muzej AVNOJA in druge znamenitosti kraja. Dr-var - epopeja nepremagljivosti. Ogledali smo si muzej NOB in Titove pečine. Banja Luka -ogledali smo si džamijo in del lepega mesta. Spo-mini na junaško Bosno so neizčrpni, grozote, ki jih je prestla, pa nesmrtne.
Slavka Krajinovič — ena naših izletnic, se teh grozot takole spominja. Že prd 40 leti sem hodila po tej poti, po poti revolucije. po kateri so se bojevali naši slavni partizani, bojevali in življenja dali. Oko mi je kazalo eno, srce pa mi je govorilo drugo. Vidiš ta prekrasni hrast, kako visoko, po-nosno raste? Ampak vedi! Ko je bil majhen. komaj zemlji dan. ga je zalivala kri mladih. zakla-nih. ustreljenih ljudi, zalivala leta tri.
Pa se mi je srce ponovno oglasilo in govorilo: Una reka lepa si, vprašam te, zakaj si pogoltnila toliko naših ljudi? Moj notranji nemir pa se je v meni, v mojih mislih. ne vem zakaj. vračal tako daleč, daleč nazaj v čase, ki jih ne želim več. ne sebi, ne vam. Rada bi vam zaupala samo še to. Grmeč planina je resnično lepa, ali tudi ona je bila prelita s krvjo mladih ljudi - partizanov. Med ranjenimi je bil leta 1942 tudi sedaj žc pokojni moj mož. takrat star 15 let.
Prepričana sem, da me sedaj razumete, zakaj sem prijela za pero in vam prenesla delček moje sreče - delček mojih bolečin.
Naj povežem njene misli s svojimi!
0 bilka zemlje takaje. kot bila bi slovenska. J ezera nešteia krasijo Ti nebo.
B rzic in potočkov - rek - je vse povprek.
0 biskovalri pesmi Ti pojo!
S plezal bi na vrh Grmeče,
N asadil nanj bi nagel, roženkravt in rožmarin.
0 krasil z njim bi vse vrtače.
P esnike bi vkup vse poklical.
0 dpeli bi internacionalo - za spomin!                       .   /'
N apisane debele knjige so o Tvojih invah,            ,.
0 brigzan s krvjo je vsak Tvoj sin.
S pomeniki mogočhi priiajo o zmagah,
N arod Tvoj bil ponosen je trpin.
0 stani naših narodov veja močna,
jugoslovanska Bosna!
V poznih večernih urah smo se vrnili v Ljubljano in se prijetno utrujeni z lepimi spomini na junaško Bosno razšli
prOtidOmU-                                             ZVONE GRČAR